Revija Slovenskih železnic Maj–junij 2021 Evropski vlak Connecting Europe Express prihaja v Slovenijo Slovenske železnice so najuglednejši delodajalec v logistiki in transportu Kako se je začela gradnja drugega tira? Zakaj železničarji praznujemo 2. junij? VEČ UDOBJA V DVEH NADSTROPJIH Z leve proti desni, Sebastijan Pohar in Alojz Rekar med pregledom voznega omrežja na Jesenicah. Iz reportaže Železničarji na gorenjski progi. (Foto: Miško Kranjec) Novo progo izdajajo Slovenske železnice, d. o. o. • SI-1506 Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 14 327, telefaks: (01) 29 148 09, e-pošta: janez.krivec@slo-zeleznice.si • odgovorni urednik: Janez Krivec • redaktorica: Darinka Lempl Pahor • avtorji fotografij: Miško Kranjec, Janez Krivec, arhiv Slovenskih železnic • tisk: SŽ-Železniška tiskarna d. d. • Nova proga izide desetkrat na leto • naklada: 9.722 izvodov • naslovniki jo prejemajo brezplačno • fotografij in rokopisov ne vračamo. Bralci in dopisniki, ne pozabite! Prispevke za naslednjo številko Nove proge lahko na naslov uredništva pošljete najpozneje do 9. 7. 2021 »Prvič po Sloveniji v dveh nadstropjih, komaj čakam na prvo vožnjo,« se je veselo slišalo na pozno spomladanskem sprejemu prve od desetih dvonadstropnih garnitur. Nadvse spodbudne so informacije, da bomo do konca leta v Slovenijo sprejeli še vse druge naročene dvonadstropne garniture, ter da je načrtovano, da se bomo pred koncem leta z njimi lahko tudi že vozili. Ob sprejemu tako markantnega potniškega vlaka, kot je prvi dvonadstropni, pa se je med poplavo fotografij in zgodb kar izgubila druga nadvse pozitivna informacija za naše potnike. In sicer ta, da bo sredi julija v rednem prometu začelo voziti še enajst Stadlerjevih elektromotornikov. Vključujoč pet dizelskih, ki po Sloveniji vozijo zdaj že dobro polovico leta, bomo imeli za potovanje na voljo šestnajst popol- noma novih vlakov. To pa je po več desetletjih eden največjih mejnikov pri posodabljanju slovenskega železniškega voznega parka. Kot kaže, se bodo počasi poslovile znamenite gomulke in zasluženo krasile kakšen muzejski tir ali razstavni prostor drugje v Sloveniji. Z novimi vlaki pa bomo lahko začeli znatno povečevati udobje, ki ga lahko ponudimo na- šim potnikom. Z rahljanjem ukrepov pri obvladovanju koronavirusa se je junija zvr- stilo tudi veliko raznovrstnih prireditev. Nekaj njih smo ujeli v reportaže. Med drugim smo v Železniškem muzeju spet sodelovali pri Poletni mu- zejski noči in k občudovanju železnice privabili več sto otrok in njihovih staršev. Spet je zadišala para vrtne železnice in spet smo se srečali s šte- vilnimi družinami železniških navdušencev, ki so komaj čakali, da so se po skoraj letu zaprtja široko odprla vrata našega Muzeja. Poletje pa je tudi čas izletov in raziskovanja, zato smo vam pripravili nekaj namigov za poletne izlete po Sloveniji z vlakom. Kot večkrat pou- darjamo, je namreč našo čudovito domovino, ki letos praznuje tridese- tletnico osamosvojitve, najbolj enostavno in okolju prijazno občudovati ravno z vlakom. Junija pa svoj dan posebej praznujemo tudi železničarji. Navadno smo ob dnevih Slovenskih železnic, kakor smo imenovali prire- ditve ob 2. juniju, dnevu železničarjev, praznovali uspehe naših podjetij v različnih krajih po vsej Sloveniji, v Divači, Celju, Ljubljani, Rimskih To- plicah … Lani in letos to v živo ni bilo mogoče, kar bomo morali nado- knaditi v prihodnjih letih. V tokratni reviji pa si lahko na kratko preberete tudi o zgodovini praznika železničarjev. Pri njem je zelo zanimivo, da so mnenja o tem, kateri praznik železničarjev je pravzaprav treba praznova- ti, zelo različna. Eni menijo, da je pravi praznik 2. junij, drugi, da je to 15. april. Po mojem mnenju pa ni prav nič narobe, če praznujemo kar oba. Drugega junija se spomnimo prihoda prvega vlaka na naše oze- mlje in korenitih sprememb tedanje družbe ter podobe Slovenije, ki jih je prinesla železnica, 15. aprila pa se spominjamo, kako so železniško in delavsko zgodovino z neomajno voljo spreminjali naši predniki, delavci in železničarji na terenu. Železničarski duh namreč nastaja na terenu. Za tokratno revijo smo se ga odpravili odkrivati na progo, na kateri je v zadnjih mesecih na dan po več sto gradbenikov, strojev, dvopodnih vozil in druge mehanizacije. Odpravili smo se na progo, na kateri železničarji v izjemno zapletenem delovnem okolju usklajujejo vožnje potniških vla- kov, nadomestnih avtobusov, nabiralnih vlakov, podbijalk, gradbenih strojev, drezin … In tako omogočajo najprej kolikor je mogoče neoviran promet po progi in hkrati nujne posodobitve, ki bodo dolgoročno kori- stile vsej državi in njenemu gospodarstvu. Odpravili smo se na gorenjsko progo. V tokratni reviji si lahko bolj podrobno preberete tudi o uradnem sprejemu certifikata za enega najuglednejših zaposlovalcev za leto 2020. Prvič smo certifikat prejeli za leto 2019, letos pa smo, poleg uvrstitve med deset najbolj uglednih zaposlovalcev v Sloveniji, prevzeli tudi prvo mesto in naziv najuglednejšega delodajalca v panogi logistika in tran- sport. To je za nas, zaposlene v skupini SŽ, zelo spodbudno in pozitivno. Hkrati pa je velika odgovornost za podjetja, v katerih smo zaposleni, da intenzivno nadaljujejo razvoj kadrov in delovnega okolja na Slovenskih železnicah. Železničarke in železničarji, čestitam vam za praznik! Želim vam lep začetek poletja in prijetno branje! Aktualno Connecting Europe Express bomo septembra pozdravili v Sloveniji 2 4 7 16 22 28 32 Aktualno »First KISS« za Slovenske železnice Aktualno Zakaj železničarji praznujemo 2. junij? Fotoreportaža Več prostora, več udobja! S terena Železničarji na gorenjski progi Reportaža Z vlakom v Špital Zanimivosti Para pod Pohorjem po skoraj šestih desetletjih Revija Slovenskih železnic Maj–junij 2021 Evropski vlak Connecting Europe Express prihaja v Slovenijo Slovenske železnice so najuglednejši delodajalec v logistiki in transportu Kako se je za ela gradnja drugega tira? Zakaj železni arji praznujemo 2. junij? VE UDOBJA V DVEH NADSTROPJIH Avtor fotografije: Miško Kranjec 1 Uvodnik Janez Krivec Odgovorni urednik Revija Slovenskih železnic – maj–junij 2021 Lizbona Madrid Ljubljana, 24. sept Evropski vlak Connecting Europe Express bo v Slovenijo pripeljal iz avstrijskega Gradca in nato odpeljal proti Pragi. Lizbona, 2. sept. Pa Evropski vlak Connecting Europe Express septembra prihaja v Slovenijo Na dan Evrope, 9. maja, je Evropska komisija objavila vozni red vlaka Connecting Europe Express, ki ob evropskem letu železni- ce simbolizira povezovalno moč železnic. Vlak bo 2. septembra odpeljal iz Lizbone, se na poti ustavil v 40 mestih v 26 evropskih državah, in svojo pot končal 7. oktobra v Parizu. Septembra v Ljubljani Z vlakom Connecting Europe Express, ki bo 24. septembra ustavil tudi v Ljubljani, načrtuje Evropska komisija simbolično povezati države, podjetja in ljudi. Poleg tega pa želi pokazati na učinkovi- to sodelovanje držav članic v triu predsedstev Sveta Evrope. Slo- venija namreč junija od Portugalske za šest mesecev prevzema predsedovanje Svetu Evrope, po končanju svojega pa šestmesečni mandat predaja Franciji. Vlak bo v Slovenijo pripeljal iz avstrijske- ga Gradca, se ustavil v Mariboru, Celju in Ljubljani ter se nato po isti poti vrnil v Avstrijo. Evropska komisarka za promet Adina Valean: »Vlak Connecting Europe Express bo na svoji poti po Evropi, od Lizbone, Bukarešte, do Berlina in Pariza, povezoval države, podjetja in ljudi. Vlak je simbol povezovanja, ki nas hkrati opomnja, da moramo še veliko postoriti, preden bodo železnice postale najbolj priljubljena obli- ka potovanja Evropejcev. Vabljeni ste, da pozdravite vlak, ko se ustavi na postajah blizu vas, ter da se pridružite prireditvam, ki se bodo ob njegovi poti vrstile po vsej celini.« Cilj je na železnice privabiti več tovora in več potnikov Ob postankih vlaka so načrtovane raznovrstne prireditve, s kateri- mi si bodo železniška podjetja in druge organizacije v železniškem sektorju prizadevale pojasniti pomembno vlogo, ki jo imajo želez- nice v evropski družbi. S promocijo in poudarjanjem osupljivih prednosti železnic pred drugimi oblikami prevoza, bodo posku- šali reševati ključne izzive železnic, denimo kako nanje privabiti več tovora in potnikov. 2 Aktualno Bratislava Budimpešta Vilna Riga Talin Dunaj Beograd Skopje Sofija Bukarešta Atene Rim Varšava Ljubljana Praga Stockholm København Berlin Bern Amsterdam Bruselj Luksemburg Pariz Zagreb tember Vlak se bo v Sloveniji ustavil v Mariboru, Celju in Ljubljani ter se nato vrnil po isti poti v Avstrijo. ariz, 7. okt. 2021 3 Aktualno V Slovenijo smo sprejeli prvo od desetih dvonadstropnih potniških garnitur. Zgodaj zju- traj, 26. maja, smo garnituro sprejeli v Šentilju, nato pa je pot s hladno vleko nadaljevala do Ljubljane, do vzdrževalnega centra SŽ-VIT. Trije vagoni in prostora za več kot petsto potnikov Dvonadstropna potniška gar- nitura, ki jo je proizvajalec, podjetje Stadler, poimenoval KISS (Komfortabler Innovativer Spurtstarker S-Bahn-Zug), je se- stavljena iz treh vagonov, v ka- terih je 292 sedežev, od tega 16 v prvem razredu. V potniški gar- nituri, ki je dolga 79,48 metra, je tudi 277 stojišč ter prostor za 10 koles. Direktorica SŽ-Potniškega prometa mag. Darja Kocjan je ob sprejemu garniture v Ljublja- ni povedala: »Vlaki so prilagojeni za gibal- no ovirane osebe. So resnično udobni in na njih je sploh iz zgornjega nadstropja čudovit razgled. Novi dvonadstropni vlaki so več kot odlični in načr- tujemo, da jih bo vseh deset v rednem prometu začelo voziti konec letošnjega leta. Z njimi bomo nadomestili stari vozni park Slovenskih železnic.« Sledijo testiranja na glavnih progah Potniška garnitura KISS bo najprej na večmesečnih testi- ranjih na glavnih progah, med katerimi bodo testirali tehnično združljivost z javno železniško infrastrukturo v Sloveniji. Po uspešnih testiranjih bo Agen- cija za železniški promet, AŽP, izdala ustrezna dovoljenja za vožnjo v rednem prometu. Te- stiranje bo trajalo več mesecev. V prihodnjih tednih bomo lah- ko vlake občudovali na Štajer- skem med testiranji za vožnjo s 160 kilometri na uro. Hkrati s testiranji pa se začenja izobra- ževanje strojevodij in tehnične- ga osebja, ki bo vlak vzdrževalo. Kje bodo vozili dvonadstropni vlaki? Garnitura bo po uspešno opravljenih testih vozila po elektrificiranih progah po vsej Sloveniji, in sicer po progah Dobova–Ljubljana, Ljubljana– Jesenice, Zidani Most–Šentilj, Pragersko–Hodoš, Ljubljana– Sežana, Divača–Koper, Pivka– Ilirska Bistrica. V Sloveniji prvi novi dvonadstropni vlak Slovenske železnice so pri podjetju Stadler naročile deset dvonadstropnih vlakov. Ti naj bi začeli voziti po Sloveniji predvidoma konec letošnjega leta. Vlaki so visoki 4,63 metra in široki 2,80 metra ter delujejo zelo prostorno tudi v zgornjem nadstropju, do koder se povzpnemo po stopnicah. Vsi sedeži so opremljeni z vtičnico za polnjenje digitalnih naprav, na vlakih pa bo tudi brezplačen dostop do spleta. Fo to : M iš ko K ra nj ec 4 Aktualno Slovenske železnice so najuglednejši delodajalec v logistiki in transportu Slovenske železnice so se drugič zapored uvrstile med TOP 10 najuglednejših delo- dajalcev v Sloveniji. Prvič smo certifikat prejeli za leto 2019, letos pa smo, poleg uvrstitve med najbolj uglednih deset, prevzeli tudi prvo mesto in na- ziv najuglednejšega delodajal- ca v panogi logistika in trans- port. Priznanji sta v upravni stav- bi SŽ sprejeli delavska direkto- rica Nina Avbelj Lekić ter vod- ja službe za kadre dr. Marija Paladin. Raziskava mnenj več kot 12 000 posameznikov Med raziskavo, ki jo že od 2007 pripravlja portal Moje- Delo.com, so letos analizirali mnenja več kot dvanajst tisoč posameznikov na slovenskem trgu dela. V panogi logistika in prevoz potnikov so Sloven- ske železnice prejele priznanje za prvo mesto in najbolj ugle- dnega delodajalca, pred pod- jetjema DARS in Pošta Slove- nije. 1. Slovenske železnice, d. o. o. 2. DARS, d. d. 3. Pošta Slovenije, d. o. o. 4. Luka Koper, d. d. 5. DHL Ekspres (Slovenija), d. o. o. Z leve proti desni, dr. Marija Paladin, vodja službe za kadre, Simon Urbanč, Mojedelo. com, ter Nina Avbelj Lekić, delavska direktorica Slovenskih železnic (foto: Miško Kranjec). Delavska direktorica Nina Avbelj Lekić prevzema certifikat za najuglednejšega delodajalca v panogi logistika in transport (foto: Miško Kranjec). Certifikat za uvrstitev med TOP 10 najuglednejših delodajalcev smo prejeli drugo leto zapored. Certifikat za najbolj uglednega delodajalca v logistiki in transportu za leto 2020 5 Revija Slovenskih železnic – maj–junij 2021 Aktualno 6 Aktualno Zakaj železničarji praznujemo svoj dan 2. junija? Drugega junija 1846 je na slovensko ozemlje po železni cesti, ki ji je svoje verze v pesmi Železna cesta namenil France Prešeren, prvič uradno zapeljal vlak. Leta 1996 je vlada Repu- blike Slovenije sprejela sklep, da se v Republiki Sloveniji za dan železničarjev določi 2. junij. Z dnevom železničarjev in žele- zničark se spominjamo bogate slovenske železniške dediščine ter eksponentnega razvoja pro- meta, gospodarstva in družbe, ki ga je k nam prinesla železni- ca. Spominjamo se napredka ter uspehov posameznikov in železniških podjetij ter poudar- jamo vlogo železnice v sodobni družbi. Pred 2. junijem 15 april Pred letom 1996 smo praz- nik železničarjev praznovali 15. aprila. Po drugi svetovni vojni, leta 1950, je bil ta dan uradno razglašen za dan železničarjev Jugoslavije. Posvečen je bil spo- minu vsem žrtvam stavke leta 1920 ter tudi tistim, ki so izgu- bili življenje med vojno. Kako smo 2. junij praznovali v preteklih letih? Drugi junij smo na Sloven- skih železnicah praznovali zelo raznoliko, večinoma pa z nizom prireditev, imenovanih Dnevi Slovenskih železnic, ki so pove- zale vsa podjetja v skupini Slo- venske železnice ter železniške navdušence po vsej državi. Lani in letos sta bili praznova- nji okrnjeni zaradi pandemije, vendar pa jih bomo železničarji nedvomno nadoknadili v pri- hodnjih letih. Prihod prvega vlaka v Celje Priprave na prihod prvega vlaka, ki pomeni začetek razcveta železnice pri nas, je v svojem dopisu, 13. maja 1846, označil dopisnik Kme- tijskih in rokodelskih novic, celjski zdravnik dr. Jožef Šubic: »Kjer so pred enim letam še zeleni travniki in cveteči verti bili, zdej kolodvor (Bahnhof) stoji, veličansko kot kakiga kneza poslopje, gré železnica (železna cesta), in hrumejo že- lezni sloni, hlaponi (Lokomotiven) imenovani. Že več dni poskušajo te železne konje, kakor jih kmetje okoli Celja imenujejo. Perpravljeni so že trije hlaponi, kteri imajo imena: Ocean, Grossglockner in Idria. 27. dan pretečeniga mesca je vikši ogleda c.k. železnice D. Ghe- ga pervo poskušnjo s hlaponam storil in se od Marburga v Celje nazaj v dveh urah in 45 minutah perpeljal. Ko vihar dirjajo hlaponi do Marburga in nazaj; v Gradec nas bodo perho- dnji mesec vozili.« Spomin na stavko leta 1920 tudi v reliefu spomenika na Zaloški cesti V Ljubljani so 24. apri- la 1920 žandarji množici ljudi preprečili protestni pohod proti središču me- sta. Pod streli je umrlo dvanajst moških in ena deklica, več deset ljudi pa je bilo ranjenih. Takratna vlada je namreč železni- čarjem odvzela številne težko pridobljene delav- ske pravice, zaradi česar so ti začeli stavkati. Ta dan, pred 101 letom, so se dopoldne začeli zbirati protestniki pred tramvaj- sko remizo na Zaloški ce- sti. Zbralo se jih je okrog dva tisoč in v urejeni sku- pini so nameravali nada- ljevati protestni pohod proti središču mesta. Na Zaloški cesti jih je pričakal oddelek žandarjev s pu- škami in nasajenimi ba- joneti. Začelo se je prere- kanje in prerivanje, kmalu za tem pa je odjeknilo več kot trideset strelov. Enajst od teh jih je bilo izstrelje- nih v množico. 7 Revija Slovenskih železnic – maj–junij 2021 Aktualno Med Dunajem, Ljubljano in Trstom spet direktni potniški vlaki Od 11. junija je z vlakom spet mogoče direktno potovati med Dunajem, Ljubljano in Trstom. Vlaki EuroCity na omenjeni rela- ciji vozijo vsak dan. Direktna po- vezava Slovenije z Dunajem in Trstom je izjemno pomembna z več vidikov, med drugim nam omogoča enostaven dostop do Trsta in hitrih vlakov proti Be- netkam, Padovi, Milanu, Bolo- gni, Firencam, Rimu … ter do Dunaja in prav tako odličnih povezav z vlakom do Prage, Bratislave, Krakowa, Varšave in drugih evropskih mest. Iz Ljubljane v Trst v dobrih dveh urah in pol, do Dunaja v petih Vlak z oznako EC 151/134 odpelje z Dunaja ob 7.58, iz Maribora ob 11.40, iz Celja 12.35 ter iz Ljubljane ob 14.17. V Trst prispe ob 16.52. V obra- tni smeri pa vlak iz Trsta odpelje ob 13.03, prispe v Ljubljano ob 16.50, v Celje ob 17.16 in Ma- ribor ob 18.12. Na Dunaj vlak prispe ob 22.02. Na prvi vožnji tudi direktorica SŽ-Potniškega prometa Prve vožnje vlaka proti Tr- stu so se udeležili direktorica SŽ-Potniškega prometa mag. Darja Kocjan in drugi pred- stavniki Slovenskih železnic, generalni direktor Avstrijskih železnic mag. Andreas Matthä ter predstavnik dežele Furlanije - Julijske krajine Graziano Pizzi- menti. Direktorica SŽ-Potni- škega prometa mag. Darja Kocjan je ob tem povedala: »Z današnjo prvo vožnjo vlaka na relaciji Dunaj–Ljubljana–Trst smo naredili prvi korak k obudi- tvi prometnih tokov, ki so zelo pomembni ne le za nas tri sose- dnje železniške uprave, ampak tudi za širši geografski prostor. S sporazumom o vzpostavitvi nove železniške povezave smo dodatno poglobili že do zdaj dejavno in dobro sodelovanje z Avstrijskimi železnicami ÖBB in deželo Furlanijo – Julijsko kraji- no.« »Vesel sem, da lahko 164 let po vožnji prvega vlaka na tej progi oživimo to težko priča- kovano neposredno povezavo od Dunaja prek Ljubljane do Tr- sta. Tako povezujemo tri velika evropska mesta, ki pričakujejo naše potnike s pestrim izborom kulturne ponudbe.« je povedal direktor Avstrijskih železnic mag. Andreas Matthä. Regionalni svetovalec za in- frastrukturo italijanske avtono- mne dežele Furlanija – Julijska krajina Graziano Pizzimenti je v povezavi z omejitvami zaradi covida-19 dodal: »Danes gre ne le za vzpostavitev železniške storitve, temveč tudi za konkre- ten signal vrnitve v normalnost: zdaj so si Trst, Dunaj in Ljubljana po zaslugi nove železniške po- vezave veliko bližje.« V Trst in na Dunaj z nizkocenovnimi železniškimi vozovnicami Za potovanja iz Slovenije v Trst ali Dunaj je na voljo več vrst vozovnic, med drugim tudi nizkocenovne. Tako je mogoče denimo iz Maribora, Pragerske- ga, Celja, Laškega, Zidanega Mostu, Trbovelj ali Zagorja v Trst potovati že za 14,30 evra, iz Ljubljane ali Logatca za 9,50 evra, iz Postojne, Pivke, Divače ali Sežane že za 4,90 evra. Na Dunaj pa je mogoče potovati iz Ljubljane ali Celja denimo že za 29 evrov, iz Maribora pa tudi za 26,90 evra. Več o ponudbi vo- zovnic najdete na spletni strani Slovenskih železnic. Z železniške postaje v Trstu imamo potniki dostop do hitrih vlakov proti Benetkam, Padovi, Milanu, Bologni, Firencam, Rimu … Z vlakom iz Ljubljane vožnja do Trsta traja dobri dve uri in pol. Direktorica SŽ-Potniškega prometa, mag. Darja Kocjan, in predstavniki Avstrijskih železnic, Kurt Bauer, Wolfgang Pfaff in Norman Kellermann, v Ljubljani pred vstopom na prvi vlak do Trsta. 8 Aktualno Slovesnost ob 160-letnici proge in izdaja zbornika o zgodovini železnice v Prlekiji in Prekmurju Društvo za ohranjanje dediš- čine, Prleški železničar, je 11. ju- nija v viteški dvorani ormoškega gradu s predstavitvijo zbornika počastilo 160. obletnico odpr- tja proge Pragersko–Ptuj–Or- mož–Čakovec–Velika Kaniža. Obletnico odprtja naj bi sicer praznovali lani, saj je bila proga odprta leta 1860, vendar pa to zaradi pandemije ni bilo mogo- če. Slovesno so jo zato prazno- vali letos, v Ormožu in Oslušev- cih, z izdajo zbornika Pogled v zgodovino železnice Prlekije in Prekmurja na prelomu moder- nizacije. Sedemnajst strokovnih prispevkov osmih avtorjev Izdajo zbornika so podpr- le tudi Slovenske železnice. V njem je zbranih sedemnajst pri- spevkov osmih strokovnjakov s Slovenskih železnic, DRSI Mini- strstva za infrastrukturo, Zgo- dovinskega arhiva Ptuja, Dr- žavnega arhiva za Medžimurje s Hrvaške in drugih strokovnja- kov z železniškega področja. Spremno besedo je zapisal generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, ki je med drugim poudaril, da se na Slovenskih železnicah zaveda- mo, da z močno podporo bo- gati železniški dediščini še bolj učinkovito uresničujemo ambi- ciozne načrte, ki si jih zastavlja- mo. Društvo za ohranjanje de- diščine Prleški železničar je bilo ustanovljeno leta 2014 in je eno najbolj dejavnih na področju ohranjanja tehnične dediščine, ki jo je v naše kraje prinesla železnica. Drugi del slovesnosti »Na Stanici« v Osluševcih Prvemu delu prireditve, ki je bil organiziran v Ormožu, je sledila vožnja z vlakom do postajališča Osluševci. V ne- posredni bližini postajališča, na nekdanji železniški postaji, prostoru, ki ga domačini ime- nujejo Na Stanici, namreč stoji muzej v malem. V njem društvo Prleški železničar uresničuje svoje projekte, pripravlja razno- vrstne prireditve in razstavlja več tisoč edinstvenih železniš- kih predmetov in dokumen- tov. Predsednik Društva za ohranjanje dediščine Prleški železničar, mag. Franc Zemljič, predaja zbornik Jeleni Jerin, vodji službe za marketing na Slovenskih železnicah. Prvi del prireditve ob 160. obletnic odprtja proge Pragersko–Ptuj– Ormož–Čakovec–Velika Kaniža je bil v Ormožu, nato pa so se gostje z vlakom zapeljali do Osluševcev, do muzeja, ki ga domačini imenujejo Na stanici. Zbornik o zgodovini železnice v Prlekiji in Prekmurju Avtorji zbornika Pogled v zgodovino železnice Prle- kije in Prekmurja na prelo- mu modernizacije so odlič- ni poznavalci železniške dediščine in pisci številnih strokovnih publikacij, in sicer Karel Rustja, dr. Josip Orbanić, Mladen Bogić, mag. Dejan Jurkovič, Mitja Kosec, Miran Fišer, Jasmi- na Sedmak, Katja Zupanič. Zbornik je uredila Manica Hartman. 9 Revija Slovenskih železnic – maj–junij 2021 Aktualno Proti covidu-19 cepljena dobra tretjina zaposlenih na SŽ V začetku maja smo se zaposleni na Slovenskih železnicah v organizaciji podjetja lahko začeli cepiti proti covidu-19. Do konca maja je bilo s prvim odmerkom cepljenih več kot 1700 zaposlenih, torej več kot 26 odstotkov. V istem tednu se je začelo po vsej državi tudi cepljenje pri osebnih zdravnikih, tako da se je več sto zainteresiranih za cepljenje cepilo pri svojih zdravnikih. V posebni skupini za covid-19 na SŽ ocenjujejo, da je bila do začetka junija cepljena dobra tretjina zaposlenih. Prva skupina zaposlenih je bila cepljena v Ljubljani, v vojašnici Edvarda Peperka, nato pa zaradi upoštevanja specifike dela na železnici in turnusov po terenu v dvanajstih zdravstvenih domovih po vsej državi. Cepljenja z drugim odmerkom cepiva, pri tistih cepivih, pri katerih je to potrebno, so se začela junija. Kako do dokazila o cepljenju? Dokazilo o cepljenju v slovenskem in angleškem jeziku je mogoče dobiti na spletnem portalu zVem, https://zvem.ezdrav.si/domov. Do portala lahko dostopamo z digitalnim potrdilom. Navodila za pridobitev potrdila so na povezavi: https://zvem.ezdrav.si/-/ potrdilo-ocepljenju-covid-19. Digitalno potrdilo pa je mogoče pridobiti na upravnih enotah, v centrih za socialno delo, na finančnih uradih RS, Ministrstvu za pravosodje ter tudi v nekaterih cepilnih centrih. CEPLJENJE PROTI COVIDU-19 TAKO POMEMBNO, KOT STE POMEMBNI VI Na delovnem mestu vsak dan tvegamo okužbo s covidom-19 Zaščitimo sebe in svoje bližnje Vsak od nas lahko pomembno pripomore, da se epidemija uspešno obvlada Na cepljenje se lahko prijavimo na portalu zVem.ezdrav.si ali na spletni strani www.cepimose.si Informacije o cepljenju pridobivajmo iz zanesljivih virov: www.cepimose.si 10 Aktualno O edinstveni stvaritvi, ki je izoblikovala sodobni svet – Ljubljena parna lokomotiva Slovenske železnice so pod- prle izid nove knjige z naslovom Ljubljena parna lokomotiva av- torjev Marka Koširja in Mladena Bogića. Knjiga na več kot štiri- sto straneh, v šestih poglavjih, zaokroženo predstavlja parno vleko v svetu in pri nas. Velik del publikacije pa je namenjen tudi vlogi in pomenu parne lo- komotive ter zanimivostim in pomembnim dogodkom, pove- zanim s parnimi lokomotivami. Šest poglavij, ki zaokrožajo zgodbo o parni lokomotivi Začetek knjige je namenjen očetu slovenske strokovne lite- rature o železniških vozilih in železnici, Francu Ksaveriju Švaj- garju. Sledi opis delovanja in označevanja parnih lokomotiv, razvoj parnega stroja in par- nih lokomotiv do leta 1830 ter vrste in delitve parnih lokomo- tiv. V četrtem poglavju si lahko preberemo o pregledu parnih lokomotiv ter boju za svetovne hitrostne rekorde in druge za- nimivosti. V petem poglavju je opisan razvoj parne vleke pri nas ter razvoj železniškega omrežja v Sloveniji in okolici do današnjih dni. V zadnjem poglavju, ime- novanem Ljubljena parna loko- motiva, po katerem je knjiga dobila tudi naslov, Mladen Bo- gić predstavi najbolj priljubljene serije parnih lokomotiv pri nas ter številne druge zanimivosti, kot so vožnja v strojevodski kabini na lokomotivi 03-002, poetičnost železnice, Trpinove risbe parnih lokomotiv, parne lokomotive na znamkah ... Na koncu pa si lahko preberete tudi o razvoju in artefaktih Že- lezniškega muzeja Slovenskih železnic. Dr. Josip Orbanić, eden od strokovnih sodelavcev pri nasta- janju knjige, je ob izidu povedal: »V generacijo, ki ji pripadata av- tor in soavtor, spadam tudi sam in drugi, ki so pri nastajanju knjige pomagali. Naša genera- cija je imela možnost doživeti parno vleko v polnem pogonu do 70-tih let, nato poslavljanje od pare in prehod na električno in dizelsko vleko ter ljubiteljsko obdobje muzejskega vlaka za tem. To knjigo doživljamo kot dolg naše generacije vsem, ki so opravljali težko delo na par- ni vleki. Poleg tega pa je knjiga darilo sedanji in prihodnjim ge- neracijam, da bodo lahko bolje razumeli parno lokomotivo kot edinstveno tehnično in člove- ško stvaritev, ki je izoblikovala sodobni svet.« Izid knjige je posvečen evropskemu letu železnice Evropska unija je leto 2021 razglasila za evropsko leto že- leznic, in knjiga je po besedah avtorjev posvečena prav temu. Sodelujoči pri nastajanju knjige so dodali tudi, da si nadvse že- lijo, da bi evropsko leto želez- nic praznovali tudi s slavnostno vožnjo muzejskega vlaka s par- no lokomotivo. Tako bi lahko na vlaku še bolje spoznali knjigo Ljubljena parna lokomotiva v družbi njenih ustvarjalcev in lju- biteljev železnice, so še dodali. dr. Josip Orbanić Naslovnica knjige Ljubljena parna lokomotiva. Na fotografiji je parna lepotica 06-018, ki jo je fotografiral Mladen Bogić. Muzejski vlak, ki ga vleče parna lokomotiva 33-037, na viaduktu v Ajbi. 11 Revija Slovenskih železnic – maj–junij 2021 Aktualno Kako se je začela gradnja drugega tira Petega maja je družba 2TDK v Dekanih podpisala pogodbo za glavna gradbena dela pri projektu Drugi tir Divača−Ko- per. Začetek dolgo pričakova- nih gradbenih del je z beseda- mi »Kocka je padla, od danes gradimo drugi tir!« pospremil minister za infrastrukturo Jer- nej Vrtovec. Minister in direktor 2TDK Pavle Hevka sta po pod- pisu pogodbe simbolično za- čela gradnjo drugega tira tako, da sta zagnala stroje na grad- bišču. Pogodba je bila podpisana s konzorcijem družb Kolektor CPG, Yapı Merkezi in Özaltin. Vrednost del, ki jih bodo oprav- ljali na odseku Divača–Črni Kal, je 403,6 milijona evrov brez DDV. Po drugem tiru s 160 kilometri na uro Sedemindvajsetkilometrski drugi tir Divača–Koper bo naj- daljši železniški odsek v Slove- niji, najvišja dovoljena hitrost vlakov na njem pa bo 160 ki- lometrov na uro. Skupna vred- nost projekta, ki vključuje inve- sticijske, operativne in stroške financiranja, je 997 milijonov evrov. Skupaj po obstoječi in novi progi več kot 43 milijonov ton tovora Ko bo zgrajen drugi tir, se bo zaradi spremenjene organizaci- je vodenja prometa povečala tudi prepustna zmogljivost mo- dernizirane obstoječe proge Di- vača-Koper, in sicer z 90 na 102 vlaka na dan. Prevozna zmoglji- vost obstoječe proge pa se bo povečala s 14 na 17,7 milijona neto ton tovora na leto. Po projekcijah obremenitve tovornih vlakov in izračunih in- tervalov, v katerih si bodo lah- ko vlaki sledili na progi, pa bo zmogljivost drugega tira 120 vlakov na dan oziroma 25,7 milijona neto ton tovora na leto. Skupaj bo tako mogoče po obeh progah prepeljati 231 vla- kov na dan oziroma 43,4 milijo- na ton tovora na leto. Tehnični podatki o progi (Vir: 2TDK) Sedemindvajsetkilometrski drugi tir Divača–Koper bo najdaljši železniški odsek v Sloveniji, najvišja dovoljena hitrost vlakov na njem pa bo 160 kilometrov na uro. Začetek gradnje drugega tira so simbolizirali z zelenimi zastavami in zagonom strojev na gradbišču. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je ob tem dejal: »Kocka je padla, od danes gradimo drugi tir!« 12 Aktualno Na železniški postaji so goste med drugim sprejeli župan občine Borovnica Bojan Čebela, železničarji in domačini. Kolektivni dopust 2021 27. 12. do 31. 12. 2021 (5 dni) * * * Posebne ponudbe za železničarje Slovenske železnice v sodelovanju s poslovnimi partnerji za zaposlene v skupini SŽ pripravljajo posebne ponudbe oziroma popuste. Seznam aktualnih popustov je dostopen na intranetni strani Slovenskih železnic oziroma na povezavi * * * Vprašalnik o delovnem okolju na Slovenskih železnicah Slovenske železnice so za vse zaposlene pripravile vprašalnik, katerega ključni namen je z empiričnimi podatki postaviti temelj, na katerem bomo v naših podjetjih izboljševali delovno okolje, komunikacijo, vodenje in zadovoljstvo na delovnem mestu. Vljudno vabljeni, da ga izpolnite. Vprašalnik je anonimen. Do njega lahko dostopate na povezavi https://www.1ka.si/a/325997 ali QR kodi: Slovenska bakla na poti do Tokia tudi z vlakom Z vlakom smo 17. maja od Logatca do Borovnice zapeljali slovensko baklo, simbol moči in vrednot olimpijskih iger, ki bodo letos v japonskem Tokiu. Slovenska bakla je pot začela aprila na Ravnah na Koroškem. Do 23. julija bo potovala po vseh 212 slovenskih občinah ter na obmejnih območjih v sosednjih državah, v katerih ži- vijo zamejski Slovenci. Del poti bodo baklo prepeljali tudi z vlakom. Baklo sta spremljala Nada Mali Vene, slovenska kajaka- šica, ki se je dvakrat udeležila olimpijskih iger, ter energični Foksi, maskota Olimpijskega komiteja Slovenije. Slovenske železnice namreč ponosno podpirajo slovenskih šport in so med drugim tudi sponzor Olimpijskega komite- ja Slovenije. Podjetja v skupini SŽ dejavno sodelujejo pri pro- jektih, ki promovirajo slovenski šport, sodelujejo z vrhunskimi športniki in nacionalnimi špor- tnimi zvezami ter jih finančno in logistično podpirajo. Z jekleno voljo in pozitivno energijo nosil- cev ter njenih navijačev bo slo- venska bakla navdihovala olim- pijsko reprezentanco Slovenije Tokio 2020. Slovensko baklo sta spremljala Nada Mali Vene, odlična kajakašica, ki je na olimpijskih igrah nastopila doslej že dvakrat, ter energični Foksi, maskota Olimpijskega komiteja Slovenije. 13 Revija Slovenskih železnic – maj–junij 2021 Uporabno Top 7 poletnih izletov po Sloveniji V toplejših dneh skorajda ni lepšega, kot za trenutek ustaviti čas in odpotovati na izlet. Če boste za pot iz- brali vlak, pa bo izlet resnično nepozaben. Na vlaku lahko izkoristite svoj čas za številne dejavnosti, ki jih denimo med vožnjo z avtomobilom ne morete poče- ti. Železničarji imamo poleg tega na voljo še posebne vozovnice, s katerimi je potovanje ob koncih tedna še cenejše. V nadaljevanju si lahko preberete sedem pre- dlogov za poletne izlete po Sloveniji z vlakom. Železničarji potujemo z vozovnico SP-5Z Za zasebna potovanja z vlakom po Sloveniji imamo zaposle- ni na Slovenskih železnicah na voljo še dve dodatni možnosti za nakup bistveno cenejših vozovnic, in sicer s kartico SP-5Z. Prva je pavšalna vozovnica za 50 enosmernih potovanj, dru- ga pa nam omogoča 75-odstotni popust za 20 enosmernih potovanj. Obe možnosti sta naloženi na brez- stično kartico. Več o posebni ponudbi za železni- čarje si lahko preberete na spletni strani SŽ ali na povezavi: 1. V Pivko v vojaški muzej in na simulator letenja Obiščite muzejsko središče v Pivki, ki stoji na območju, preple- tenem z zgodovinsko vojaško dediščino. Preizkusite se lahko na simulatorju letenja z letaloma MiG-21 in Spitfire IX ter izkusite simulacijo letenja z legendarnima vojaškima letaloma. Z vla- kom se pripeljete do železniške postaje Pivka, od koder sprehod do Parka vojaške zgodovine traja le deset minut. 2. Na kopanje in kremšnito na Bled Bled je tudi v poletnih dneh izjemno priljubljena izletniška toč- ka. Poleg znamenite kremne rezine in čudovitih vedut je na- mreč okoli jezera več urejenih kopališč. Z vlakom se pripeljete do železniške postaje Bled Jezero ter se nato odpravite peš do jezera, ki je v neposredni bližini. Do kopališča Velika Zaka boste denimo hodili le deset minut, do kopališča pri Veslaškem centru pa le pet minut. 3. Na kopanje v Bohinj Z vlakom se zapeljete do Bohinjske Bistrice, od koder vodi ure- jena kolesarska pot do Bohinjskega jezera. Vožnja s kolesom od železniške postaje do jezera traja okrog dvajset minut. Kopate se lahko v Bohinjskem jezeru ali pa obiščete Vodni park Bohinj, v katerem boste imeli z železniško vozovnico 10-odstotni po- pust pri nakupu vstopnice. 14 Aktualno z vlakom 4. V vodni park Radlje ob Dravi V poletnih dneh si lahko popestrite dneve s kolesarjenjem po Koroškem, med Mariborom in Prevaljami. Na vlakih je namreč poleti več prostora za kolesa. Z vlakom se zapeljete do želez- niške postaje Vuhred ter nato odkolesarite do Radelj ob Dravi, kjer je sijajno naravno kopališče. Kolesarjenje med Vuhredom in Radljami ob Dravi traja okrog pol ure. Naravno kopališče ima naziv prvega in tudi edinega biološkega bazena v Sloveniji, saj na njem za čistočo in kakovost vode skrbijo izključno naravni organizmi. 5. V Sevnico, na ogled železniške makete Če bi si želeli ogledati železniški promet v miniaturni obliki, obiščite železniško postajo Sevnica. Neposredno na postaji si namreč lahko ogledate čudovito železniško maketo. Razteza se na površini 20 kvadratnih metrov in ima kar 50 metrov dolge tire, štiri postaje in postajališče. Na njej vozi 40 različnih loko- motiv in motornih garnitur in več kot 150 potniških in tovornih vagonov. Celovito podobo dajejo maketi še delujoča železniška signalizacija, različne zgradbe, avtomobili, drevesa in druge skrbno urejene podrobnosti. Za ogled makete se morate prej napovedati po telefonu: 041 841 382. 6. Z vlakom na cenejše kopanje v Terme Laško Če vas mika kopanje v termalni vodi Term Laško, izstopite na železniški postaji Laško, od tam pa vas čaka le petminutni spre- hod do bazenov. Z vozovnico za vlak bo vaše kopanje dvajset odstotkov cenejše. 7. Cenejše kopanje tudi v Rimskih termah Z vlakom se lahko zapeljete tudi do postaje Rimske Toplice in obiščete Rimske terme. Od železniške postaje do Term je le ne- kaj minut hoje. Tudi v Rimskih termah imate z dnevno vozov- nico popust, in sicer 25 odstotkov za štiriurno ali celodnevno kopanje ter dvajset odstotkov za štiriurni ali celodnevni vstop v Deželo savn. 15 Revija Slovenskih železnic – maj–junij 2021 Aktualno Vlaki KISS so družina dvonadstropnih električnih regionalnih vlakov. Slovenske železnice so jih pri podjetju Stadler naročile deset. Vlaki, ki jih sestavljajo trije vagoni, so dolgi 79,84 metra, široki 2,80 metra in visoki 4,63 metra. V njih je 292 sedežev, od tega 16 v prvem razredu, 277 stojišč ter prostor za 10 koles. Vlaki so enosistemski, prirejeni za vožnjo po 3-kilovoltnem na- pajalnem sistemu. Izdelani so po enakih oblikovalskih koncep- tih kot vlaki FLIRT. Oboji namreč zaradi svoje aerodinamično zasnovane oblike izžarevajo zanesljivost in energijo. Konstruk- cijski temelji so jasni, gre za lahek in močan vlak, ki je izdelan za večje število potnikov. Proizvajalec zagotavlja, da so vlaki izdelani z upoštevanjem ravnovesja med regionalnimi, ki ima- jo veliko prostora, ter vlaki Intercity s katerimi je potovanje udobnejše. Sto potnikov v drugem nadstropju V drugem nadstropju je dvakrat po 50 sedežev. Vsi sedeži v vlaku so opremljeni z vtičnico za polnjenje digitalnih naprav, na vlakih pa bo tudi brezplačen dostop do spleta. Vse garniture so nizkopodne in prilagojene gibalno oviranim osebam, med dru- gim so vsa vrata serijsko opremljena z izvlečnimi stopnicami. Dvonadstropni vlaki KISS so dobili ime iz nemškega poime- novanja Komfortabler Innovativer Spurtstarker S-Bahn – KISS. Vlaki od 2010 vozijo po vsej Evropi, prve pa je podjetje Stadler izdelalo za Švicarske železnice leta 2008. Obstajajo v več iz- vedbah in so lahko različno dolgi, od dveh do osmih vagonov. Vse garniture so tehnično usklajene, tako jih je mogoče speti skupaj ne glede na obliko pogona in jih upravljati iz ene kabine. Udobje v dveh 16 Fotoreportaža nadstropjih 17 Revija Slovenskih železnic – maj–junij 2021 Fotoreportaža 1 76 4 5 1. Vse garniture so tehnično usklajene, tako jih je mo- goče speti skupaj ne glede na obliko pogona in jih upravljati iz ene sodobno oblikovanje kabine. 2. Pendolino, KISS in FLIRT pred vzdrževalnim centrom SŽ-VIT v Ljubljani. Z vsemi je na določenih progah mogoče potovati 160 kilometrov na uro. 3. Direktorica SŽ-Potniškega prometa mag. Darja Ko- cjan je ob sprejemu povedala: »Novi dvonadstropni vlaki so več kot odlični in načrtujemo, da jih bo vseh deset v rednem prometu začelo voziti konec letoš- njega leta. Z njimi bomo nadomestili stari vozni park Slovenskih železnic.« 4. Dvonadstropni vlaki so visoki 4,63 metra in široki 2,80 metra ter delujejo zelo prostorno tudi v zgor- njem nadstropju, do koder se povzpnemo po stopnicah. 5. Vlaki imajo možnost video nadzora ter brezplačen hiter dostop do spleta. 6. Vsi sedeži so opremljeni z vtičnico z 220 volti nape- tosti za polnjenje digitalnih naprav. Vtičnica je name- ščena med sedežema. 7. Del ožje ekipe Slovenskih železnic, ki je sodelovala pri prevzemu novih vlakov, med prvim ogledom vlaka. 8. Vsi vlaki so nizkopodni in posebej prilagojeni tudi za gibalno ovirane osebe. 9. Na vlakih, ki so dolgi 79,48 metra, je tudi 292 sede- žev, 277 stojišč ter prostor za 10 koles. Foto: Miško Kranjec 2 3 8 9 Več kot sto otrok na Poletni muzejski Po celoletnem premoru za- radi ukrepov proti širjenju no- vega koronavirusa je Železniški muzej Slovenskih železnic na Poletno muzejsko noč široko odprl vrata za številne obisko- valce in obiskovalke. Poletna muzejska noč, prireditev, ki je bila tokrat v soboto, 19. juni- ja, med 18. uro in polnočjo, Z električno drezino so se z navdušenjem vozili tako otroci kot njihovi starši. Ena od zvezd Poletne muzejske noči je bil tudi nekdanji ravnatelj Železniškega muzeja Slovenskih železnic Mladen Bogić. S svojim znanjem in strokovnim vodenjem je navduševal otroke in odrasle. Marjana Deržaj bi ob tem, tako kot leta 1958, lahko ponovno zapela: »Vozi me vlak v daljave …« Tretjo junijsko soboto se je Poletne muzejske noči v na- šem Muzeju udeležilo več kot sto otrok. Muzej je imel svoja vrata odprta do polnoči. Svoje znanje je na vodenih ogledih iz neskončne zakladnice podat- kov in zgodb z obiskovalci delil tudi nekdanji ravnatelj Želez- niškega muzeja Mladen Bogić. 20 Muzejska noč velja za največjo promocijsko akcijo slovenskih muzejev, ga- lerij in drugih ustanov, ki pri- pravljajo programe s področja kulturne dediščine, kulture, umetnosti in zgodovine. Le- tos se je odvila že devetnajsto leto. Obiskovalci so si lahko brez- plačno ogledali predhodnice današnjih vlakov, parne loko- motive, ki po številnih letih voženj »počivajo« v rotundi. Po muzeju so lahko raziskovali sami ali pa vodeno. V objektu ob rotundi so spoznali ključna področja za učinkovito in var- no delovanje železnice, denimo telekomunikacijske in signal- novarnostne naprave. Ogled stalne razstave pa sta dopol- nila še modulna in modelna železnica. Posebno doživetje še pose- bej za najmlajše obiskovalce in obiskovalke pa je bila vožnja z vlakom vrtne železnice in mo- torno drezino. Poletno muzej- sko noč v Železniškem muzeju Slovenskih železnic je popestril tudi ples članov in članic ene najstarejših in največjih folklor- nih skupin v Sloveniji, Folklorne skupine Tine Rožanc. N ajmlajše, pa tudi tiste, kot radi rečemo, mlade po srcu, je pozdravila in z njimi zaplesala maskota Slo- venskih železnic. Naša maskota ni izpustila niti vožnje z vlakom vrtne železnice, saj jo je popol- noma očarala. Organizatorji prireditve so ves večer opazo- vali vesele in navdušene obraze obiskovalcev vseh starosti, ki so domov odšli z novim zna- njem in poznavanjem železniške dediščine. Andreja Špitalar Foto: Miško Kranjec noči v Železniškem muzeju Za kulturno točko muzejske noči so s plesom poskrbeli člani in članice Folklorne skupine Tine Rožanc. Na muzejski noči se nam je prvič predstavila tudi nova maskota Slovenskih železnic, ki nosi podobo najnovejših vlakov Stadler. Otroke pa je navduševala tudi miniaturna električna železnica, po kateri so vozili različni vlaki, med njimi tudi junak otroških risank, Lokomotivček Tomaž. Lepotica lokomotiva JŽ 97-028 je pritegnila poglede izkušenejših obiskovalcev. Lokomotiva je v Železniškem muzeju od leta 1974, v uporabi pa je bila do leta 1966. Ob parni lepotici, mogočni 36-016, ki stoji v rotundi Muzeja˝, so se ustavljali številni obiskovalci. 21 Revija Slovenskih železnic – maj–junij 2021 Muzejska noč Na gorenjski progi se v zadnjem letu odvijajo obse- žna investicijska dela na železniški infrastrukturi. Popolnoma se rekonstruira proga med Kranjem in Podnartom v projektu, ki ga vodi DRSI Ministrstva za infrastrukturo. Poleg tega se temeljito prenavlja železniški predor Karavanke. Promet po progi je za zdaj prekinjen, vsak dan pa je na terenu mno- žica gradbenikov, zaposlenih iz skupine SŽ, ki so neposredno povezani z nadgradnjo proge, ter šte- vilni zunanji izvajalci. Na obstoječih in prenovljenih delih proge in na območjih ob progi je gost promet desetine delovnih strojev, dvopotnih vozil, poseb- nih železniških vozil in druge mehanizacije. Ob tako obsežnih prenovitvenih delih pa je še toliko bolj pomembno, da se promet za zagotavljanje mobil- nosti prebivalstva ter oskrbo gospodarstva odvija neovirano, urejeno in varno. Za to skrbijo železni- čarji na gorenjski progi. Za reportažo S terena smo se odpravili do prometnikov postaje Kranj, nato na teren med gradbenike na progo, do vzdrževalcev voznega omrežja, ter do Jesenic in predora Kara- vanke. Železničarji na gorenjski progi Vodja skupine vzdrževalcev voznega omrežja Alojz Rekar med menjavo kablov pri centralni postavljalnici na Jesenicah. Avtor fotografij je Miško Kranjec »Na postaji Kranj je skoraj ves čas živahno,« nam je povedal prometnik Jure Bavdek. 22 S terena Do postaje Podnart je bila do konca maja proga že obnovljena. Dela se nadaljujejo proti Lescam, kjer se med drugim obnavljajo trije železniški objekti, postajališči Otoče in Globoko ter postaja Radovljica. Med nadgradnjo odseka Lesce–Jesenice so v začetku maja demontirali vse tire in vozno omrežje, na terenu je zdaj gradbena mehanizacija. V Kranju je zaradi prenove pod električno napetostjo le polovica postaje. To pomeni, da morajo na terenu ustrezno usklajevati tudi to, na katere tire je mogoče premi- kati vlake z električno vleko, na katere vse druge. Na kranjski postaji so garirane tudi gomulke, ki za zdaj še vozijo med Ljublja- no in Kranjem. Kadar je na postaji krožni nabiralni vlak, ki vozi med Medvodami, Škofjo Loko, Kranjem in Naklom, veliko vozil za dostavo opreme za gradbišča, je velik izziv zagotavljati ustrezno pretočnost postaje. »Na postaji Kranj je skoraj ves čas živahno,« nam je povedal prometnik Jure Bavdek. Na železniški postaji Kranj so ves čas prometniki. Za neovirano delo in tudi kakšen dan počitka na postaji dela pet prometnikov. Poleg njih pa ima- jo, med trajanjem zapore proge zaradi dostave gradbenega in drugega materiala, ogromno dela tudi zaposleni SŽ-Tovornega prometa, transportni komercialisti in premikalna skupina. Svoje delo opravljajo predvsem podnevi. Poleg omenjenih je v Kranju tudi skupina vzdrževalcev SGD, ki med zaporo proge opravlja redna vzdr- ževalna dela na progi in postajah Kranj, Škofja Loka, Medvode in Ljubljana Vižmarje. Ves gradbeni material, namenjen na gradbišča na gorenjski progi, se zbira v Kranju, nato pa ga prepeljejo na traso proti Podnartu. Na fotografiji nakladanje betonskih pragov. 23 S terena Revija Slovenskih železnic – maj–junij 2021 Jure Bavdek, prometnik na postaji Kranj Potniški promet je z vidika vodenja prometa na postaji Kranj, kljub vsemu drugemu prometu, še vedno na prvem mestu. Tako denimo tudi ko imajo gradbeniki svoje zahteve, poskušamo urediti, da je najprej poskrbljeno za točnost potniških vlakov. Najprej poskrbimo za potnike, nato uredimo vse drugo. Sodelovanje z drugimi službami na postaji Kranj je odlično, komuniciramo brez težav. Za delo, ki ga opravljamo, je namreč nujna nenehna komunikacija, da ostaja promet varen, točen in urejen. Centralna postavljalnica na Jesenicah je bila odprta leta 1987. Takrat je bila postaja Jesenice ena najsodobnejših v Sloveniji. Na Jesenicah so imeli prometniki prvi tako velik prostor in zelo veliko pregledno panoramsko ploščo s tirno sliko. Zoran Račič, železničar s 36 leti aktivnega de- la v skupini SŽ, je pri delih v vlogi vodje pos- taje oziroma koordinatorja med zaposlenimi na SŽ in vsemi izvajalci nadgradenj na gorenj- ski progi. Povedal je: »Izjemno sem vesel in ponosen, da se je nadgradnja predora začela uresničevati ter da bomo lahko 11. julija tudi uradno iz Avstrije prepeljali prvi vlak.« Notranji prometnik Srđan Ribać v centralni postavljalnici na Jesenicah je razložil delo- vanje postaje in med drugim povedal, da je za zdaj več dela podnevi kot ponoči. To se bo močno spremenilo, ko se bodo končala gradbena dela. Na Jesenice ves tovor, namenjen za Acroni, Kovinar ter druga podjetja, za zdaj vozimo mimo Nove Gorice. Na teden na Jesenice pripeljejo trije tovorni vlaki. V potniškem prometu pa je med Jesenicami in Kranjem organiziran nadomestni potniški prevoz z avtobusi. Drugega rednega prometa z iz- jemo vlakov proti Novi Gorici na jeseniški postaji ni. Več pa je različnih progovnih vozil in posebnih vlakov, ki jih uporabljajo pri nadgradnji predora Karavanke. Poleg tega je na železniškem območju veliko gradbene mehanizacije in delavcev, ki jo upravljajo, ter tudi vzdrževalci železniških naprav in proge. Na postaji Jesenice je za zdaj več dela podnevi kot ponoči, ko pa bo proga spet odprta, se bo to močno spre- menilo. Prvi vlak iz Avstrije je načrtovan 11. julija ob 17. uri. Železničar, ki pride na delo na Jesenice kot prometnik, mora opraviti še dodatno licenco, saj ogromno sodeluje z avstrijski- mi prometniki. Da se lahko promet varno in neovirano odvija, je znanje nemščine in predpisov, ki veljajo na avstrijskih železni- cah, namreč nujno. »Z avstrijskimi promet- niki gojimo zelo korektno komunikacijo, ki je na visoki ravni,« nam povedo v Centralni postavljalnici na Jesenicah. Pri delu si po- magajo tudi z določenimi tehnološkimi re- šitvami. Prometniki imajo namreč vpogled v avstrijski sistem vodenja prometa in vanj tudi sami vnašajo določene informacije. Kljub temu pa poudarjajo, da je govorna komunikacija po telefonu še vedno najpo- membnejša. 24 S terena Zoran Račič, vodja postaje Jesenice in koordinator prenovitvenih del na progi, je o obsežni prenovi karavanškega predora povedal: Eden najbolj pomembnih mejnikov nadgradnje predora Karavanke je bila nedvomno ponovna zgraditev tirne povezave med Jesenica- mi in Podrožco. Za nas železničarje je bilo to nekaj izjemnega. Do tretjega maja smo bili več mesecev namreč popolnoma brez želez- niške povezave z Avstrijo skozi predor. Dela pa s tem nikakor še niso končana. Na terenu nas, zaposlene na SŽ in vse druge izvajalce, čaka še ogromno dela. V predoru se zdaj postavlja signalizacija, prostorski signali, ki so nekakšna novost na slovenskih železnicah. Od Jesenic do Podrožce bomo imeli avtomatski progovni blok, APB, avstrijski sistem, to pomeni, da bomo imeli tudi avstrijske signale. To med drugim pomeni, da se bodo naši zaposleni dodatno izobraževali. Fantje in dekleta, prometniki postaje Jesenice, ki so v nadgradnje v predoru zelo vpeti, pa so tega že vešči. Vsi čakajo nove izzive, kajti tako obsežna nadgradnja je velika pridobitev. V predoru bodo višje hitrosti, še na višji ravni bo nadzor nad vožnjami vlakov in s tem varnost v prometu. Centralna postavljalnica na Jesenicah je bila odprta leta 1987. Takrat je bila postaja Je- senice ena najsodobnejših v Sloveniji. Na Jesenicah so imeli prometniki prvi tako velik prostor in zelo veliko pregledno panoramsko ploščo s tirno sliko. Izdelalo jo je podjetje Iskra, ki je bilo tedaj specializirano tudi za relejno tehniko. Na mejni železniški postaji Jesenice je na enajstih glavnih tirih električna napetost v voznem vodu razdeljena na dva sistema, in sicer na 3 kilovolte in 15 kilovol- te. Petnajstkilovoltno napetost uporabljajo v Avstriji, zato je treba na postaji Jesenice pri približno osemdeset odstotkih vlakov menja- ti električne lokomotive. Nekateri prevozniki uporabljajo dvosistemske električne lokomo- tive, zato se pri njih menja le osebje. Nadzor nad delovanjem obeh sistemov električne napetosti opravljajo v nadzornih centrih Ljubljana (3kV) in v avstrijskem Zirlu (15 kV). Na omenjenih krajih lahko na daljavo izkla- pljajo napetost, posamezna tirna stikala pa izklapljata notranji in zunanji prometnik na postaji Jesenice. Tretjega julija, pred uradnim odprtjem, je v predoru Karavanke načrtovana vaja zaščite in reševanja. To bo skupna reševalna vaja, pri kateri bodo sodelovali avstrijski in slovenski železničarji ter prvi posredovalci. Do izida revije njen scenarij še ni bil znan, vendar pa jeseniška ekipa tesno sodeluje z avstrijsko stranjo pri snovanju predlogov zanjo. So na- mreč eni od ključnih služb na Slovenskih že- leznicah, ki bi ob nesrečah v predoru skrbeli za varnost in vodenje prometa po progi ter zagotavljanje neoviranega delovanja drugih delov proge. Vozno omrežje je prenovljeno od postaje Jesenice do predora. Nove so tako stabilne naprave voznega omrežja kot proga in gramoz ob njej. Ekipo smo ujeli ravno ob koncu izmene, ko so menjali še zadnje metre napajalnih kablov in stare izolatorje. Maja so se nadaljevala intenzivna dela na gorenjski progi do Jesenic ter tudi med Jesenicami in predorom Karavanke. Na slednjem odseku je vozno omrežje že popolnoma prenovljeno. 25 S terena Revija Slovenskih železnic – maj–junij 2021 Dela na gorenjski progi ter v predoru Karavanke se odvijajo po načrtih. Kljub temu, da so glavna gradbena dela v predoru in na dolo- čenih odsekih gorenjske proge že končana, pa izvajalce čaka še ogromno dela na drugih odsekih. »Pohvaliti moramo vse železničarje ter druge izvajalce in njihove delavce, ki so kakor koli pripomogli, da je bilo mogoče projekte uresničiti tako učinkovito in varno,« je povedal koordinator prenovitvenih del Zoran Račič. Kot pa so nam večkrat povedali na terenu, je pri tako obsežnih prenovitvenih projektih, ki večplastno vplivajo na osnovno delo železničarjev, nemogoče izpostavljati posameznika, temveč si uspehe deli vsa ekipa. Dela v železniškem predoru Karavanke bodo končana kot načrtovano in proga skozenj odprta 10. julija. V predoru so postavljali signale in dokončevali zgornji ustroj proge. Večja gradbena dela so končana, nova proga je zgrajena, zdaj pa nadaljujejo dela na specifičnih detajlih v predoru. Z leve proti desni: Leon Zukanović, Strabag, Karmen Košutar, DRI, Zoran Račič, SŽ-Infrastruktura in Damir Ponjević, Strabag, pred južnim portalom železniškega predora Karavanke. Dela v železniškem predoru Karavanke bodo končana kot načrtovano in proga skozenj odprta 10. julija. V predoru so maja postavljali signale in dokončevali zgornji ustroj proge. Večja gradbena dela so končana, nova proga je zgrajena, zdaj pa nadaljujejo dela na specifičnih detajlih v predoru. Med drugim se dokončuje prenova in vgradnja telekomunikacijskih ter signalnovarnostnih na- prav. Novo vozno omrežje od postaje Jesenice do predora je že postavljeno. V predoru pa bo električno napajanje urejeno nekoliko drugače, saj so v predor namestili električne tirnice ozi- roma tirnice za odjem toka. Naslednji korak bo postavitev signalnovarnostih naprav. V predoru bo namreč odslej tudi drugačna oblika vodenja prometa. Pred prenovo smo vlake vodili po tako imenovanem medpostajnem odseku, zdaj pa so v predoru trije APB signali in štirje odseki. To po- meni, da lahko teoretično v predoru med Jeseni- cami in Podrožco naenkrat peljejo štirje vlaki. V predoru, ki bo po novem enotiren, pa bodo vlaki lahko vozili tudi z bistveno višjo hitrostjo, tudi 120 kilometrov na uro. Iz podjetij v skupini Slovenske železnice med Medvodami in Jesenicami dela iz podjetja SŽ- -Infrastruktura 27 zaposlenih v Službi za grad- beno dejavnost, 19 zaposlenih v Službi za SVTK, 7 zaposlenih v Službi za EE in 18 zaposlenih v Službi za vodenje prometa. Iz SŽ-Tovornega pro- meta v Službi za proizvodnjo dela 31 zaposlenih, s SŽ-VIT Službe za TVD 5 in 21 zaposlenih v Služ- bi za Vleko, prav tako SŽ-VIT. Maskota, ki bdi nad uro in postavljalno shemo jeseniške postavljalnice. 26 S terena Nesrečni podaljšek Zmajem odnesel naslov državnih prvakov Hokejisti HK SŽ Olimpija so konec aprila osvojili AHL ligo in z nizom odličnih tekem po- kazali svojo premoč v ligi. Po nekaj dneh premora pa so se v finalu državnega prvenstva pomerili z večnimi tekmeci z Jesenic. Jeseničani so v za- četku maja na odločilni peti tekmi, po zaostanku z 2 : 0, Zmaje premagali in osvojili trinajsto domačo zvezdico. Rezultat v zmagah pred za- dnjo, peto tekmo finala je bil izenačen na dve, naslov prva- kov pa je šel v roke zmagovalca zadnje tekme. Uvod tekme je pripadel Ljubljančanom, ki so povedli z zadetkom Mušiča. Ko se veselje domačinov še ni niti dobro poleglo, je semafor že kazal 2 : 0. Zadel je Nik Simšič. Olimpija je do polovice tekme dobro nadzorovala potek sre- čanja, vendar je železarje v igro z golom za 2 : 1 vrnil nekdanji član Olimpije Žan Jezovšek. Za podaljšek pa je sedem minut pred koncem zadel Tomaže- vič. Ekipi sta nato igrali na zlati gol, ki ga je v 70. minuti sreča- nja svoji ekipi priboril 18-letni Mašič. Državni prvaki v sezoni 2020/2021 so tako hokejisti HDD Jesenice. »Nismo unovčili priložnosti« Branilec Zmajev Aleksandar Magovac je ob tem povedal: »Ko smo vodili z 2 : 0, smo začeli igrati preveč obrambno. Želeli smo ohraniti prednost. Imeli smo kar nekaj priložnosti za povišanje vodstva, Us je bil večkrat na pravem mestu. Je- seničanom je uspelo izenačiti na 2 : 2. V podaljšku pa odloča zlati gol. Mi svojih priložnosti nismo unovčili, oni pa so zadeli, in zasluženo osvojili naslov dr- žavnega prvaka.« Črt Snoj Slovenska hokejska reprezentanca brez poraza Slovenska hokejska repre- zentanca bi morala to pomlad v Tivoliju nastopiti na svetovnem prvenstvu, a je mednarodna hokejska zveza tekmovanje od- povedala. Na prvenstvu bi mo- ralo poleg naše ekipe nastopiti še pet drugih, ekipe Avstrije, Francije, Južne Koreje, Romu- nije in Madžarske. Ljubljana pa je kljub odpovedi omenje- nega prvenstva gostila med- narodni hokejski turnir Beat Covid-19, na katerem so poleg Slovencev igrale ekipe Avstrije, Francije, Ukrajine, Poljske ter Romunije. Pomlajeni Risi osvojili turnir Zadnje dejanje v hokejski sezoni je pripadlo Risom, ki so nastopili v pomlajeni zasedbi. Dokazali so, da so kos nalogam selektorja Matjaža Kopitarja. Njegovi varovanci so namreč turnir odigrali z odliko, saj so zmagali na vseh petih tekmah in osvojili turnir. Med sloven- skimi hokejisti je nastopilo tudi sedem igralcev HK SŽ Olimpije, na turnirju pa je s štirimi zadetki blestel napadalec Nik Simšič. Avgusta kvalifikacije za olimpijske igre Reprezentante sedaj čaka nekaj dni zasluženega počitka, nato pa bo večina krenila v pri- prave na novo sezono. To je bil tudi zadnji zbor reprezentance, ki jo avgusta čakajo kvalifikacije za olimpijske igre v Pekingu. Črt Snoj Hokejisti HK SŽ Olimpija so konec aprila osvojili AHL ligo, na državnem prvenstvu pa drugo mesto. Med slovenskimi reprezentati je nastopilo tudi sedem igralcev HK SŽ Olimpije, na turnirju pa je s štirimi zadetki blestel napadalec Nik Simšič. 27 Revija Slovenskih železnic – maj–junij 2021 Šport Izletniki v mestu Špilje ali Špital ob Dravi (Spittal an der Drau) na avstrijskem Ko- roškem obiščemo renesančni grad Porcia, gorniki, kolesar- ji in smučarji pa se z žičnico povzpnemo na razgledno goro Goldeck (2142 m) nad Špitalom. Špital (Spittal) Mestna občina s 15 300 pre- bivalci je tudi sedež okraja ter leži nad sotočjem rek Drava in Jezernica (Lieser). Mesto se- stavlja sedem katastrskih ob- čin: Jamle (Amlach), Kazaze (Edling), Veliko Brdo (Grosse- gg), Molec (Molzbichl), Olšje (Olsach), Špital ob Dravi (Spittal an der Drau) in Šentpeter-Kaza- ze (St. Peter-Edling). V času bo- jev za slovensko severno mejo leta 1919 je bil v Špitalu sedež koroške deželne vlade, saj so Celovec zasedli borci slovenske- ga generala Rudolfa Maistra v sestavi vojske kraljevine SHS. Po podatkih iz 2004 živi v Špitalu še 99 slovensko govorečih pre- bivalcev. Ti so potomci približ- no 300 slovenskih beguncev iz konca druge svetovne vojne, ki so se naselili v Špitalu in so zdaj pokopani na špitalskem po- kopališču. Njihovi potomci se srečujejo pri slovenskih mašah v podružnični cerkvi Sv. Toma- ža v Kazazah (Edling). Naselje Špital je nastalo v 12. stoletju na križišču starih prometnih poti kot gostišče in bolnišnica (hospital oziroma Spittl) za ro- marje in trgovce. Nekaj časa je bilo tudi v lasti celjskih grofov. Nadvojvoda Ferdinand je leta 1524 posestvo podelil špan- skemu plemiču Gabrielu Sala- manci, slednji pa si je v Špitalu postavil znameniti grad Por- cia, ki je dobil ime po furlan- ski rodbini, kateri je služil kot sedež od 1669 do 1918. Zdaj je v gradu pokrajinski muzej, na njegovem arkadnem dvori- šču pa potekajo kulturne pri- reditve. Zanimivosti Špitala sta tudi Mestna hiša in župnijska cerkev Marijinega oznanjenja. Do nedavnega je bila v Špita- lu največja avstrijska zasebna zbirka železniških modelov, ki pa je sčasoma zastarela in so jo zaprli. Središče Špitala Z vlakom v Špital Cargo Sprinter v Špitalu ( Avtor: Tobias B Köhler) Vlak na Dravski železnici pri Porečah (Avtor: Johann Jaritz) Z namenom ohranjanja slovenske kulturne dediščine in kot pripomoček za izletnike navajamo slovenska imena železniških postaj od Beljaka do Špitala: Gumnišče ali Gumerče (Gummern, do 2014), 1. Bukovje pri Beljaku (Puch b.Villach), 2. Bilšak-Ke- lerberg (Weißenstein-Kellerberg), 3. Špatrjan-Bistrica (Pater- nion-Feistritz), 4. Špatrjan-trg (Paternion Markt), 5. Perja vas (Ferndorf), 6. Grad Rothenthurn (Rothenthurn) in 7. Špilje ali Špital-Miljsko jezero (Spittal-Millstätter See). 28 Namig za izlet Goldeck (2142 m) Razgledna gora nad Špita- lom spada v Lačurjevo skupino (Latschurgruppe) Ziljskih Alp (Gailtaler Alpen), na njej pa sta gorniško in smučarsko središče. Na vrhu Goldecka stoji 80 met- rov visok oddajnik avstrijske ra- dio-televizije. Staro gondolsko žičnico, ki je iz Špitala pripeljala do restavracije Bergstation pod vrhom Goldecka, so leta 2019 zaprli zaradi nesreče. Nova žič- nica ima zgornjo postajo na nadmorski višini 1788 metrov, od tam pa je do vrha še dobro uro lahke in razgledne hoje. Z vzhoda je iz naselja Slan (Zlan, 796 m) do parkirišča Jezerska dolina (Seetal, 1883 m) spe- ljana 14,5 kilometrov dolga asfaltirana panoramska cesta (Goldeck-Panoramastrasse). Od parkirišča do vrha Goldecka imamo po makadamski cesti 50 minut lahke hoje s pogledom na Staff (2217 m) iz Lačurjeve skupine, lahko pa se povzpne- mo tudi z gorskim kolesom (30 minut). Blizu je še stranski vrh Martennock (2130 m), od koder je lep pogled na Špital. Z vrha Goldecka, kjer je na stojalu na voljo profesionalni daljnogled z opisi gora, ima- mo v jasnem vremenu čudovite razglede na Visoke Ture, Krške Alpe, Karavanke, Julijske Alpe in Ziljske Alpe. Z vlakom iz Slovenije Do glavne železniške postaje Beljak (Villach Hbf) se v času posodobitve predora Karavan- ke pripeljemo z nadomestnim avtobusom iz Ljubljane ali pa po Dravski železnici iz Maribora (z vlakom SŽ do Pliberka), nato pa vožnjo nadaljujemo do pos- taje Špital-Miljsko jezero (Spit- tal-Millstätter See, 544 m, 22 do 32 minut, po odprtju pre- dora Karavanke iz Ljubljane z vlakom v dobrih dveh urah). Razdalja od postaje do gradu Porcia je 1 kilometer (10 minut hoje, 5 minut s kolesom), do spodnje postaje žičnice (Talbahn Goldeck Talstation, 547 m) pa 3,2 km (40 minut hoje, 11 minut s kolesom). Izkušeni ko- lesarji se z vrha Goldecka spu- stimo do parkirišča Jezerska dolina, od tam pa se zapeljemo po panoramski cesti skozi vasi Slan (Zlan) in Zibelj (Ziebl), se pri Olšju (Olsach) priključimo dravski kolesarski poti R1 ter se po njej pripeljemo do železniš- ke postaje Perja vas (Ferndorf, 515 m, 23 kilometrov, dobro uro vožnje), od koder se z vla- kom vrnemo v Slovenijo. Želim vam prijeten izlet! Rado Smerdel Goldeck iz železniške postaje v Špitalu Karnijske Alpe z Goldecka (Avtor: TheRunnerUp) Vrh Goldecka (Avtor: Mike aus dem Bayerwald) Železniška postaja Pliberk (Avtor: Herzi Pinki) Grad Porcia Vhod v Grad Porcia 29 Namig za izlet Planinci PD Železničar v Iški vintgar in na Trenk V začetku maja so za konec tedna so po dolgem času na- povedali dva topla in sončna dneva. Nadvse me je razveseli- lo obvestilo, da planinsko dru- štvo organizira izlet v Iški Vint- gar in na hrib Trenk, ki se 769 metrov strmo dviga nad so- tesko. Pripeljali smo se na parkirišče in vstopili v zimsko hladno so- tesko, v katero kot da še ne bi posijalo sonce. Soteska Iškega Vintgarja je priljubljena izletni- ška točka med sprehajalci in po- hodniki, je pa na več mestih ne- prehodna oziroma je tam treba broditi po vodi. Pot nas je vodi- la po soteski, ob kristalno čisti reki Iški, mimo doma v Iškem Vintgarju naprej po cesti, ki je zaprta za promet. Na jasi ob rečici se je pot nenadoma kon- čala, in tam smo se prvič podali v ledeno hladno vodo. Pogu- mno smo se sezuli in s čevlji v rokah hodili po strugi. Voda je bila na določenih mestih dokaj globoka in ker se mi je precej mudilo, sem si zmočila hlačni- co, ki si je nisem dovolj visoko zavihala. Še dobro, da voda tam ni bila preveč široka, tako da smo jo lahko hitro prečkali. Na drugem bregu smo si obri- sali noge, ki pa so po ledeni ko- peli kmalu postale spet prijetno tople. Čudovita flora in pot, polna znamenitosti Nadaljevali smo po lepo speljani stezi, ki se ves čas vije vzporedno s strugo, brez večje- ga vzpona ali padca. Ob poti sem opazila dve roži, ki sta za naše kraje zelo posebni. Obe naj bi prvi našel naravoslovec in zdravnik Giovanni Antonio Scopoli, ki je služboval v naših krajih. To sta kranjski jeglič, ki raste samo na nekaterih prede- lih Slovenije, in kranjska bunika (Scopolia carniolica), ki ima tudi znanstveno ime po omenje- nem zdravniku. V soteski Iške, ki jo obdajajo visoki, ponekod tudi skalnati hribi, smo opazili naravno znamenitost, ki je še V toplih sončnih dneh v začetku maja smo se planinci odpravili v Iški vintgar in na Trenk. Strmina na poti na Trenk. Malico smo pojedli že pri vznožju hriba. 30 Prosti čas dodatno popestrila izlet. Na reki oziroma ob njej stoji Votli kamen, skozi katerega teče del reke. Bosi po ledeno mrzli vodi Po nekaj časa prijetne hoje smo zagledali sotočje, pri ka- terem se združita rečici Iška in Zala. Pot se je spet končala pri vodi. Sprva smo mislili, da bo treba prečkati vodo samo enkrat, vendar pa nas je tukaj čakalo kar dvojno preseneče- nje. Pred sotočjem je bila voda namreč previsoka, zato smo morali prečkati oba manjša pritoka. Srečo smo imeli, da je na ta del soteske že posija- lo toplo sonce, tako da smo se po prvem prečkanju usta- vili, se ogreli in nekaj pojedli. Po postanku nam ni preostalo drugega, kot da se še tretjič podamo v hladno vodo. Pri- znam, da se mi je zdela takrat še veliko bolj mrzla kot prej. Ker so bili v vodi tudi zelo spolzki kamni, se tokrat ni dalo pohite- ti. Na srečo pa ni nikomur spo- drsnilo. Strmina do Trenka Na drugem bregu smo se obuli in se začeli strmo vzpe- njati na hrib Trenk. Počasi smo zagrizli v strmino in šele pozne- je sem razumela, zakaj smo ma- licali že ob vznožju. Vzpenjali smo se neposredno v hrib, sko- raj štiristo metrov. Proti vrhu je postal teren skalnat, zato je na nekaterih mestih zaradi varnos- ti napeljana tudi varovalna vrv. Končno smo prisopihali na vrh in se ob pomniku NOB ustavili na daljšem in res zasluženem počitku. Z vrha sicer ni slikovitega razgleda, saj ga deloma zasti- ra gozd, se je pa med vzpenja- njem zelo lepo videlo okoliške hribe proti Osredku nad Zalo in Krvavi peči nad Iško, porasle z gozdom, in globoke grape v dolini. V sončnem vremenu smo se odpravili naprej skozi gozd vse do gozdne ceste, ki vodi mimo zapuščene kmetije Benko. Cesta se je na nekaterih mestih začela celo vzpenjati, vendar pa smo jo kmalu zapustili in se začeli spuščati v dolino. Partizanska bolnišnica na Krvavici Prispeli smo do razpotja, pri katerem se je pot odcepila do ostankov partizanske bolnišni- ce na Krvavici. Poleg vodnika se nas je nekaj, kljub utrujenim nogam po dolgi poti, odločilo, da si jo ogledamo. Ozka steza se je nekajkrat strmo spuščala in potem spet dvigovala, tako da smo si tež- ko predstavljali, kako so po tem terenu nosili ranjence v bolni- šnico. Ostanki bolnišnice, dve dobro ohranjeni baraki, stoji- ta globoko v grapi, ena tik ob majhnem in čistem potočku. Vrnili smo se po isti poti in se spustili v dolino do izhodišča, kjer so nas čakali drugi. Nekate- ri so čakanje izrabili za nama- kanje utrujenih nog v vodi in uživanje na zelo toplem soncu. Na parkirišču pa nas je čakalo še eno prijetno presenečenje. Dve posodi samih sladkih dobrot, ki jih je spekla članica našega društva Simona. Popoln konec čudovitega in zanimivega iz- leta. Čeprav smo bili po okrog petnajst kilometrov dolgi poti kar utrujeni, smo bili vseeno do- bre volje, saj je bil za nami še en čudovit dan. Vso pot je z nami prehodila tudi najmlajša udele- ženka, desetletna vnukinja na- šega vodnika Ljubiše. Spraševali smo se, od kod ji toliko energije in vztrajnosti. Poslovili smo se in si zaželeli skorajšnjega srečanja na naslednjem izletu. Jelka Mauhar PD Železničar Zaslužena malica iz polnih nahrbtnikov. Vrh Trenka sicer ni slikovitega razgleda, se pa med vzpenjanjem dobro vidijo okoliški hribi in globoke grape. Pot nas je vodila ob kristalno čisti reki Iški, ponekod smo morali tudi pogumno zakoračiti v ledeno hladno vodo. Ostanki partizanske bolnišnice, dve dobro ohranjeni baraki, stojita globoko v grapi, ena pa tik ob majhnem potočku. 31 Revija Slovenskih železnic – maj–junij 2021 Prosti čas Para pod Pohorjem po skoraj šestih desetletjih Dvanajst ton težko, triosno lokomotivo so na sveže majsko jutro pred Železniškim muze- jem v Ljubljani naložili na pose- ben tovornjak. Ozkotirna loko- motiva z oznako 71-012 je bila namenjena v Zreče, pod okrilje skupine železniških navdušen- cev, ki v sodelovanju z občino in Slovenskimi železnicami načr- tujejo postaviti več stometrsko ozkotirno progo. Po njej bodo znova začeti voziti turistične vlake s parno vleko. Pod Pohor- jem se bo tako po skoraj šest- desetih letih iz dimnika ozko- tirne lokomotive znova dvigala para. Zadnji ozkotirni parni vlak je peljal leta 1962 Nekdanja ozkotirna proga Poljčane–Slovenske Konjice– Zreče je bila do Konjic zgrajena leta 1892, do Zreč pa podalj- šana leta 1921. Začela se je na obstoječi postaji Poljčane. Dol- ga je bila 20,96 kilometra in je vodila do skladiščnega prostora za les na tedanji postaji Zreče. Na ozkotirni progi z razdaljo med tračnicami 760 mm je bilo devet postaj in postajališč, na njej pa so parni vlaki sopihali z najvišjo hitrostjo 25 kilometrov na uro. Promet je bil na progi ukinjen 15. aprila 1962. tiri pa demontirani kmalu za tem. Kmalu začetek turističnih voženj pod Pohorjem Parna lepotica, ki bo prihod- nje leto praznovala svojo sto- letnico, je bila izdelana v Ber- linu, v naše kraje pa naj bi jo prejeli kot del odškodnine zara- di škode, ki jo je država utrpela v prvi svetovni vojni. Za zdaj je v Zrečah ozkotirna proga dol- ga 50 metrov, poleti jo načr- tujejo podaljšati na okrog 300 metrov, prihodnje leto pa še za dodatnih 500 metrov. Kraji pod Pohorjem, v katerih je že zdaj zelo raznolika turistična po- nudba, bodo tako še dodatno obogateni z izjemno železniško dediščino, ki jo gojimo v Slove- niji. Sredi junija bodo v Zrečah tudi uradno slovesno prevzeli lokomotivo ter praznovali sto- letnico prihoda prvega vlaka v Zreče. Dvanajsttonsko lokomotivo so zjutraj naložili pred Železniškim muzejem Slovenskih železnic v Ljubljani Precizna namestitev na tire v Zrečah Boštjan Metličar, Anton Galun in Martin Tanšek. 32 Zanimivosti Parna lepotica, ki bo prihodnje leto praznovala svojo stoletnico, bo odslej v Zrečah aktivno nadaljevala svojo bogato železniško tradicijo. (Foto: Miško Kranjec) www.novaproga.si