Chicago, III., torek, 8. januarja (Jan. S)f 1924. uT0-YEAR OUUHLO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE «JEDNOTE t M9T a OftlMtf toar a* ui T«l*phoast Unül» SuW.cri.lU» M 00 >r»r ŠTEV.—NUMBER «. mM jjtt jtaüitóvíóa ítowí Stani tajno do zakljuc- t^iíplotoboa 0la10- , vanja, Administracija je namenila, da ¿¡e proti pošiljanju oroija in «tre va vstalem v Mehiki. Demokratje eo predložili kon greau »roj načrt »a revizijo dav tov. Mirovni načrt, za katerega Bok izplača $100,000 nagrede, je ob-javljen. Silni mraz dne 5. januarje ze hteval 20 Irtev. SESK»)c ta Ver York, N. T. - Porota a- aeriike mirovne nagrade je napami* v nedelje zvečer, da «i jo ubrala načrt štev. 1469 in du ga dije aedaj ne splošno glaeovanje. V tekmi za nagrado v znesku po $100,000, ki jO je razpisal phila- delphaki publicist Edward W. Bok, se je priglssilo 23,165 oseb in organizacij. Namen te akoije je dobiti najprimernejši načrt za trajni svetovni mir. Vai narod bi naj sodelovali z Združenim državami na podlagi tietega mirovnega načrta v prisadevsnju, stremečem za preprečitev Jim odpravo vaake vojne. Istovetnost nščrtovega avtorja je fternana nagradni poroti ln političnemu odseka. Njegovo ime o stane tajno, dokler ne bo eaklju ¿eno splošno ljudsko glasovanje ali referendum, ali dokler he 1>o dogneno, ali so AmeriČanje za tisti načrt, ali ne. Petde»et tisoč dolarjev dobi avtor sprejetege mirovnega načrta takoj. Ostals polovica mu bo dsns, ko se dežela izreče za njegov načrt. Načrt ae nakratko glaai takole:. "L Združene države se pridružijo trajnemu mednarodnemu sodišču pod pogoji, ki eta jih podala državni tajnik Hughes tri iwed-sešnik Harding v mesecu februr 2. Ne da bi Zdruic;»c drift posule članic* life narodov, k s ker je aedaj sestavljena. Ud o tiu dile svojo kooperecijo z ligo ne rodov ter se vdeleževele njenega dilevenja pod pogoji, ki s) nadomeščajo moralno silo h javno mnenje za vojaško in e konomično ailo, prvotno vteleeeno ▼ členu 10. in 16.; b) ščitijo Monroejevo doktr no; e) sprejemajo dejatvo, de ne nrevzamejo Združene države ni ke kinih obveznosti pod versa j «ko pogodbo, razen po aklepu *ve*n?ga kongresa; d) predlagajo, da mora bit ▼step v ligo narodov crfprt vsem olrodom; * e> skrbe za neprestano rszvi jo n j« mednarodnega prava." Elihu Root je bil načelnik gradne porote. Njemu na strsn ro stali James Guthrie Harbord Edward M. House, Ellen Fitz Pendleton, Roacoe Pound, Willi *m Ellen White, in Brand With lock. "Nagrada je privabila 22,165 nicrtov," pravi Bok. "Ker pa so mnogi načrti skupno delo organi-«irtj. univerz itd., predstavlja r mnogih slučajih posamičen načrt • (Dalja aa Felipe Carillo, socialistični po-verner v Yueetanu (Mehika), u streljen od faiistovakih vstašev Obregon* je ožigoeal umor. Jugoslavija je oklenila, da za veako ceno prepreči povratek Ferdinanda v Bolgarijo. Bmmunija je ponudila prizna nje Rusiji. Mala ententa ni edina glede Bolgarije. RHP Anglija ee pripravlja na sprejem delavske vlade, kKpride pri hodnji teden. Angleški kralj ss je potegni za Tutaukamena. Francoeki kepitalieti ao savrgl frank in adoptitali dolar.piM Nov atentat na Kemela,|$la ji*l anolefiki kapital beži ' V ameriko l ' Zapadno nebo je le počmo le veled kapitala, ki baM is Anglije preko Atlantika v Ameriko, iskajoč sa vetja prod prihajajočo socialistično vlado. Med anglošl 6ARIJ0. strani.) ' " 'it' 4 In t Angleški knl) m Je pe-tegnil za Tita. Naprosil je Carterja, naj pasti Tut* faraona na ndrn. Proplr, kaj storiti s muaijo, sa je pa- o« trii. # London, 7. jan. — Kralj Cicorge J' podal telegram Howsrdu Car-'"«■ju v Egiptu, proseč ga, naj ne »kuša premestiti trupla stsro-fr«|»tevfckega faraona Tutaakame-ru ic njegove votline. Kraljeva j* K da ae mumija fotografira v sarkofagu ln potem zapre In >«*i ia», kjer lell. Domneva ae, da U ( arter ugodil lelji kralja. ' ^rc^rt« »lamo i" BOL- no znilanje kot nadomeefek sa MeUonOvo devčno predlogo. Demokratski program ae savzo- ■■ ma za večje znilanje davka na rerdinaad se na sme vrnitt, je dohodke, ki eo msnjii kakor $5,- «klsp v Belgndu. Poslanik ee 000 iu menjše dsvčno skrčenje sa jt ?rau r aofijo. Italija le osebe, ki ime jo večje dohodke. vedao gleda na Dalmadjo. Valne točkč v demokrstakem __ programu so ^"lednje : VeCju ^ ? ^ _ Bel uka znAnje v normalidh davkih ^ fvl«U it zakijullls, da je pojashilo manjše tehadke.kakor p a ga je ^ kc vlade ^^^ priporočil tejnik Mellon} 33-od* Gankov. pred enim nezadovoljivo, stotno znižsnje v davkih pa mezdj ^ ku§iU ^ enkrtt na d|. ne zaslužke namesto 25 odstopov [om^n[ naMn oritl boI. a posebno popuatitvijo za vlsdo, da mora izpremeniti in tfjfovce, ki bi^na^toeU koria«^ VotUnikVnM ae od Mellonovcga^rta za d^ek vrno v ^fijo ia prfdložl Uolga pravljeno davčno leetvieo, počen- rij n j pogoj i ši z dohodki v snesku po $18,000 , filugoslovahska vTads js tudi ns nsmesto $10,000 in končavii s 4i znsnils, ds za nobeno oeno no do-odstotki ne dohodke nad $92,000; pusti, da bi se bivii krslj Ferdi- S tem, ds predlagajo demokrat »and vrnil v Bolgarijo, je zmanjlsnje dodatnega davka * Atene, 7 jan. — Bivii kral 60 na 44 odstotkov, opuičsjo ivo- p^u^d jo na p«tuv Mljo. •rejano opozicijo proti vsa- Bolgarska vladf hoče, de je Ferdi- T2S5TS& JST^ndotft vrnitev ^rt*™ davki. NjibnO stsliščs da- p,.etin0 »ore Jngoslivijo prepre- Carillo, go verner Yu- catana, ustreljen. Mehiški fašbti umorili socialističnaga govamarja. Prod-sadnik Obrogon jo javno oiigoaal umor kot «ločin prvo vrata in obtoiil Huerto, da jo odgovoron sanj. Položaj na bojittih jo aolo ugodon aa vlado. Zvaana ¿oto pobilo sto vatalov v državi Hidalgo. Prodiranja proti Vara Cruau. AmarHka vlada jo proti pošiljanju oroija in atroliva mehiškim fašis$om. po ojo Í davka, nadalje pa - prodno more Jugoslevija prepre m nitl°"prihod- ^ " ^ roca, bo Ferdinand »taiioval pri SSSS ^.ttC ninaki davek pri Človeku, ki ima $5,000 letnih dohodkov, 'znilen za 60 nemeato 25 odetotkov, ka kor to priporoča Mellonova pred loga. Dohodek v zneaku po $10,000 bi bil podvr**n a3-odatotnemu, namesto 30-odatotnemu znižanju; dohodek v znesku po $20,000 bi bil znižan zs 39 nsmesto 26 odstotkov; * dohodek v znesku po $30,000 zs 30 hsmesto 24 odftot. koV* dohodek v znesku po $40,-000 za 29. nsmešto 24 odetotkov; dohodek v zneaku po $50,000 zs (Dalje na 3. strani.) > um i i ni- poalf PriatdH ^ v Ic pripravili pravi kra tnega davka na 25 odatot- Uevlki • ^ ^ kov. kakor to predlaga finančni ^ 1 * -v r' t nI t minUter'Mellon. P»ris, 7. jsn. — Dejstvo, da Po demokratskem načrtu glede Italija podpira Bolgarijo y soda- trok, je sklepstl, ds bi b U dohod- j«, da jo bslksnski spor le odmev _ volitve v Franciji. Pariz. 7. jan. — Véerej so bile v Franeiji volitve ene tretjine poslancev v senatu. Volitve so ne-direktne. Poinesre. ki ni imel protikandidata, je bil seveda ls-voljen. Popolni resultst is nI znan. Volitve poslsnsev za spodnjo sbornleo bodo v spri I u thieago in okoliesi V. »redu jasno in gorkejlr. Jožni vet rev L Temperatura v zadnjih 24. urshi najvišja 27. aajniija 90. Holaee side ob 7:12, salde ob 4AL Anglija a* pripravlja aa delavsko vlado. ruši ja burtoasnih strank sa ja Is-jalovlla. Parlament sa otvori dansa ia Bnkliriaova vlada pads prihodnji teden. ■ London, 7. jan. — Jutri ss otvori novi angleški parlament. Datum padca Baldwinove vlade, ki nsredi prostor prvi dclsvski vladi Velike Britanije, je le določen. Ker so dstum določili liberslci, je to dokaz, da so' vsi poskusi zs fusijo liberalcev in konservstiv-ecv ispodleteli. Lloyd George je isjsvll, da ima Dclsvaka strsnks stranka pravie0 pokazati, kaj more in zna. Koneervetirei so 9* torej vdeli v svojo usodo in vaa dežela dela priprave za sprejem prve de le Take vlade. Psdee sfere vlade je določen na 17. januarja. Ta teden ae bo posebnih dogodkov. Zbornica iavoll predsedoika in zapriseleal boilo poslanci. Aktualne otvoritev se Iz-vrli 16. januarja, ko bo prestane kraljeva edraae, katero je opiaal ministrski predeedaik Baldwin. Drugi dsn, 16 januarja bo Mar-Donald pred lags I ss^adment k adreei; nato sledi debata in glaao vanje. Ker bodo liberslci glasovali za amendment, bo vlada perežena ia mora podati osta%ko. Te se izvrši 17. januarje. Žetem kralj povabi MaeDooelds, aej aeetari svojo vlsd' konflikts med Francijo in Italijo. MHchael Angelo Zimolo, Mueao-linijov intimni prijatelj in eden fsšiatovsklh voditeljev v Italiji, j«; včeraj isjsvil v Bruslju, da Italija ne mors trpeti, ds bi Francija hnsneirsla Jugoslavijo z name. nota« da si Jugoslavijs po veía ermado in nabavi bojno brodovje. Zimolo ja dtjal, da je Francija krive, da ni Italija dobila Dalms-eijo, katera ji ja bila sajamčona v znahi londonski pogodbi. Frsncijs js tndi kriva, da je Črne gore izgubila neodvisnost. ''Oros gors je bila naša zaveznice," je rekel Zimolo, "a za plačilo je bila stlsčens v novo drla-vo, v ksteri so tudi Blovcnel ln llrvstjc ,na^ največji sovrstniki, ki bi se nikdsr ne ameli pomešati s Brbi v eni drŽavi. Italija ni dobila ničessr od zmag', ko sts si Franelja in Anglijs rszdelili nemške kolonije. Itslijs je zshtevsls Dalmacijo ,ki ji gr« po londonakl pogodbi, toda Francija je podpirala Jugoslavijo, katere aedanje politika je nevsrns zaVeznikom. Nemčija le pošilja cele roje trgovskih agentov v Dalmacijo, ki ao prednja straža šptjonov iu Ai« benik bo nekega dne nemška sub marineka baza. Delmetinci ao rimo-katoliki, tods prisiljeni wn pokorili se ' režimu ' oriodoksne vlede." Ko je bilo Zimolo opozorjen, ds js Wilaon najbolj podpiral Jugo-slovsne, je dejal, da Amerike jo I« davno zavrgla Wilsonovo politiko in ist a nI vel obvezne ra zs vezalk c. Mexico Ciy, 7. jan. — Felipe Carillo, socialistični governor države Yucatan, je bil ustreljen od vstašev. Veat o eksekucljl je bila včeraj nrsdno potrjena. Ekso-kueijs se je izvršile zadnji teden v Meridi, glavnem mestu Vuoata-na, kamor jo bil Carillo priveden kot ujetnik v zadnji polovici de-oerabre, ko ao falistovske čete in-vadirale, Yucatan, strmoglavile socialistično vlado in nekaj dni pozneje ujele governerja s mnogimi državnimi uradniki vrsd. Mexico City, 7. jsn. — Predsednik Obregon je v soboto v lsst-no ročno podpisani lajavi obtoiil de la Hue rt o ,da je odgovoren ss umor Felips Carills, socialističnega governerjs v Yuoataau. Obregon je obsodil eksokueija kot slo-čln prve vrste, u ksteregs nI nobene upravičenosti. To je prvi «lučaj, da je Obregon jevno imenovel lluertovo ime, odker je izbruhnila vatsja. Vlade smstrs poloisj na fron-tsh za tako dobrega, da je predhodnik Obregon obveetll spodnjo akarnieo mehiškega kongreea, da wtot odprevl lercduš oblasti, ki so bile poverjene predsedniku re publike v-sečetku vstaje. Več tisoč prostovoijsev je sa& aje,dni «topilo v iveztio enjrado yex(co City, 7,, jeo. — Vojni 'deportment poroče o veliki zmsgl tvsznih čet v državi Hildago. MV li&Uci blizu Actopsna je bilo ubitih več ko sto vstašev ln ostali so po kqgutti- Uetjeral Kugenio Msrtinez Jc pričel dsnes prodirstl proti mestu Vera Cruzu, kjer je glsvnl stsn vstašev. Washington, D. C. — Drlavnl ill vojni depsrtmcnt «ta obvestila krajevno avezne oblaati v New Orleansu, da administracije nič ksj rada ne vidi pošiljanja oroija in strelivs mehiškim vstslem. Vlada je izvedela, da »o De la Huertovl^gentje v New Orleansu naročili nekaj bojnege tnaterijele v Združenih državah i ta materi* je! bo najbrž zadržan, ko doape v New Orleans, kjer ga mislijo vstaški agent je nalolitl na pernik. atentat va kbmala 'sMksHmoam i tariks republik« ai toda ajagava žene je < Atene, (irššm, 7. jaa. — 7» Mi-t/leaa je prilte v^et, da je bil de nee izvrlen napad na predaednl-ka terlke repvhlihe Mu» t a to Kernels pašo v ftmirsi. Ko¿na gra sat«, ki ae ja razletela tik pred ajim. je ranila njegovo šeao, to i a Kernel je ostal aeran jen. Francozi opuščajo frank! Frsaooski trgovci in iadustrialci so adoptirall dolar namssto propadajočega franka. Pari«, 7. jsn—"IntrsnaigeantV porocs, da so franeoaki trgovci Iu industrialoi adoptirall emeriškf dolar za transakcijo med seboj. To je naredilo vtisk, de frsnk nI več varna jn zanesljiva valute, ker je povzročilo veliko paniko na francoski borzi in v finančnih krogih. Frank je še komaj vreden štiri ameriške rente, «ene IKil v Franeiji »o zadnji teden poskočile aa 30 odstotkov. Protivbdni listi dolle Pol ura rs, ds je on kriv propadanje frepka fo finančne krize, ki jo rdaj pre-žlvlja Francija . j RUMUNIJA PONUJA PRIZNANJE RUSIJI. Jugoslavija in Oehoelovakija morda OSVOjs rumunski načrt, Eapletljaji v mali entenU glede Bolgarija ia Mke. Rnmunija al proti Oaakovu, gleda pa preoej grdo na grške republlčane. Bukercšt, Rumunlje, 7. Jen. — V na nji minister Dues js včemi izjevil v iutervjuvu, de je Humu-ulje pripravljene priznati sovjetska vlado Rusijo iu opustiti tlrjs- * tev zs 190 mil Jonov alatlh rublje v, katero je bile Rumunlje naložila v Moskvi v obrambo, ko ao*Nemel okupirali Buksrošt v teku vojne. Hovjetska vlads,. ki js Is prsd-lagala konferenco, dobi odgovor 15. jauusrjs. Uumuusks vlada bo prcdlagsls čas ln krsj konfersnee. Duea pričakuje, ds do OiČerln osebno nevsoč ns tej konferenci. Duea odpotuje jutri v Belgrsd, * kjer se bo vrMla konference tnale outente ta tedeti, ln on predloil rumunski načrt pogodbe s Bovjct-hko Rusijo jugoslovanskim in ¿eh«|oveikimwegstom v priče-kovanju, da ga sprejme mala ententa in «tipno pTttttrl^«-sko vlsdo. Poleg vprašanja upostsvljonjs diplomstičnlh stikov i Rusijo se bo belgredske konferonoa bavila tudi s raztegnltvijo franeosko* Jehoslovsške milltsrističns slijsn-ce zs J u gosi a vi jo ln Rumunijo, s srhsko-bolgarskim konfliktom, stališčem tnsle sntente nepram novi grški vladi iu s pogoji glede nemerevenega mednarodnega po-sojlls Ogrski. Države malo tentente uiso edine glode vseh teh vprašanj. Tako na* primer je Duea dejal, ds rumun-sks vlada no simustislra s Jugo-alovmiskim , atslUčem napram Bolgarski. KumuniJl je ljubla vlada Cankovu, kakor pa prejšnja Ktaiubuliskijeva, ki jo simpatlai-rele z bolJševiki. Rumunija smatra sltuaeijo ns Grškem t% boiJ nevarno miru ns Bolkeuu, kskor pa situacijo v Uolgsrijl. TOM KSARNBY METI V. Ohioago, 111. —■ Thomas Kearney, ki je veljal za delavskega voditelja V ( hiesgu in ki je igrsl dvajset let dokaj valuo vlogo, Je until v nedeljo ob treh In 30 minut. Hmrt ga je zslot Us v njegovem stsnovenju ns 435« Michigsn sv. Kearney Jc bil «tsr 51 let. V Chiesgu je bival trldeeet let. V tem razdobju je igral veliko vlogo v vnakem delavskem boju. Nsjnazadnje je bil Kearney predsednik čikaških atsvbinsklh strok. Dne 20. JsnusrJs 1921 ps j« roaignirsl. V prejšnjih letih je bil pošlo, vodjs unije poklsdslr«v vodnih in plinovih cevi. Poleg žene zapufr a Kearney e-no hčer, in »ieer mrs. Helen Mfg* war, 7M10 Marsh field av«. Pogreb »e vrši i sredo do(»oldne. Nemške flaanoe eo na bol jem t < Berlin, 7. Jen. — Kinenčni mi-1 aieter poroča, da ae je finančni položaj nemške vlade nekoliko iS-1 boljšal v zadnjih desetih dnah.l Vlada je v teh deaetih dneh pre ; jele 87,i*»>Kli>,000,i>iJO,ilOO.iWO,ilOO (#7 eekstiljooov) mark dohodkov v davkih le esrial. Vaots dohodkov « prejšnjih deaetih dnevih je zoaJUls komaj 41 »ekMtljonov mark. Dolarse kres delavskega fpfcje ja kakor vojak bres v Benetkah ssmnalll. — Potresi v Italiji. Benetke, 7. Jsn. — Po val Bene. čiji j« vee rs j pritisnil tak mrs«, da so prvič v več stoletjih zamre* nili kanali v Benetkah. Led je tako debel, ds ljudje lahko hodijo po kanalih kakor po e«steh. A neona, Itslijs, 7. jsn. — Po-tr« niti aaiiki V provincah ob Js. draan se iMinavljsjo. Hiše v mnogih krsjlh niao več vam« za Uva-nje v njih. Obleeti Rdačega krile eo poeta I' večjo zalogo »otorov V t prizadet« kroje ffir. 'ti/i '-JI PROSVETA TOREK. S. JANUARJA, 1»21. ■ OSVETA GLASILO ILOVIMU —u^uîa m*mm*mmmC«M oaUsó» po ¿Sgoeare. f'f'^gjgjg^-,,. , . , " N.ro¿mn. Zr.i ,rjV,Td¡SÍ¡»jk¿M »5.00 na Uto. It-SSaa ËUta (0 $1.21 m trt rmn: CMraea m.»0 m Uto, M M aa po» Uta, M i trt awaaaa. i» — ■■»■loa SAOS. ________ NuUv aa ta»! kar faaa «A a Mrt»ai "PROSVETA" V* 9AAf.|A LavmiftL A VMM. fWnat mWw* sew. ».^wap^^^^y ;, -TME ENLIGHTENMENT" A__« J ÉUa^^ ■___tU __AflVtfUPWg rlMi OB "huLy riuTHUnluV ¿U^ (aiuayiffiSm>jnd Caa«¿ I^ W « » D«(ni « aUapaJe a Caa^Sa aa*aa°ae «Mart H*. faaavka ja V RIMSKI CERKVI SE PR1PRAVUA NOVA DOGMA. Mogoče bodo proglašene Mri in M bog« Vesti iz Rima naznanjajo, da pride v rimski cerkvi do velik« razprave o novi dogmi, ki se mogoč« proglasi v lotu 1*24. Se ni dolgo, ko je neki frančiškan Izjavil, da je v rim-ski mM vse, tako trdno, da se nié ne izpreminja. Zgodovina sama pove, da se je v rimski cerkvi že veliko sprè-jnmilo, odkar je bila ustanovljena. Vesti iz Rima naznanjajo, ds bo rimska cerkev zopet nekaj spremenila. Dogma še bo glasila "osebno telesna navzočnost Device Marije V nebesih", ki izjavlja, da je mati boftja navzoča na pre-rtoHr kraljice v nebesih v ravno tisti slsvi in moči kot so bog Oče, bog Sin in bog Sv. Duh. Z drugimi besedami to pomeni, da bo mesto triedinegs boga fttirledini bog. Is trojice bo nastala četvorics. V JTÎnauk Ja še star in ga niso šele zdaj hranili v Rimu Papai Pij IX. je hotel uvesti to dogmo pred devet in šestdeset leti, ko je proglssil brezmadežno Msrijino spočetje sa dogmo. Takrat je nastal vihar med rimsko duhovščino. Pametni škofje 4n drugi duhovni so tako silno protestirali taki dogmi, da se je papež ni upal proglasiti Zbal se da nastane raskol v cerkvi, ki odnese polovico vernikov rimske cerkve. i Zdsj bo skušal po vesteh iz Rima izvesti papež Pl; XL, kar se ni upal izvršiti papež Pij IX. leta 1864. naslednike Pija IX, da izvrši,«kar je imel on /načrtu. Pa* pežl se niso dosti zmenili za ta pritisk in so dogmo lepo postavili na zaprašeno polico, da tam zaspi spanje pravičnega. /i i ». . . . m; Sedanji papež j« bolj udan nazadnjaški struji kot nspredni. Po vesteh is Rims, gs ima nazadnjaška stroja popolnoma pod svojo oblsstjo. V prihodnjem letu se ob isvršenju posebnih ceremonij proglasi svečano nova dogma v Petrovi katedrali v Rimu. Vernikom zapovedano, da morajo verjeti, ker je papes neizmotl jiv v verskih rečeh. Vprav ta opomin na papeževo nelzmotljivost bo pad vernJki povzročil največjo dvome. Kajti naj bo človek le tako veren, vpraša, ako so papeži neismotljlvi, le preje niso prišli do takih zaključkov. Najmanj opozicije bo seveda med verniki v Italiji in pati I j|. Tam j« še največ analfabetov. Pa tudi v Italiji Španiji bo naptala opozicija in rimska cerkev bo izgu-sopet ns tisoče vernikov. V Franciji, Nemčiji in An-i bp pa vihar večji Ljudje bodo rekli, da se uči nova ki je direktno v protislovju z zdravim človeškim T. SLIKE IZ'.NASELI». — Novo loto 1924 «o je pričelo s lepim dnom Sotnee jo selelo pUvatl po nebu vedno vil jo Jcskor do bole ou» a njati biiiajoéo po pomlad. Noči •o te zopet pričele krčiti, dnevi pa dtljloti. Ko človek opazuje ta po jav v naarvi, ga preeune veselje. Misli ai, da bo kmalu sopst spo mlad, ko aa bo sečelo listje ran vi jati po drevje in grmičevju in med lialjem evçtje v svoji nebu Mrvi, ki se bo lesketalo v «©luč-nlh larkfk in odbijalo od sebe tisočere barve. Vzklila bo trsvs pa logik in krbib in prilels zel« usti. Vrnile as bodo ptioo pevke, nam prepevala so vessUle in nosila bilka, da apletejo avoja gnaz-ds, obvarujejo avoja zkromm 'domova' pred daljam in nevihto in goje v njih svoja mlade. Kaj pa llovekf Izvzemli usfco-Uko ljudi velika Tečina ljudstva ne dela v prid avoje mladeži, kakor ilb uči narava. Na brigajo a« v politiki, da bi avoji mladini ss-gotovili boljšo drulabno življenja in bi bila prihodnja generaaija aama boljla družba. Človek aa ne briga za poUtičnc institucije in na va, kakb velikega pomena ao za nista ter kako ve-Uko aaol bi imel, «o bi ao Jih po-aluleval, aamo toli, da dala po dva 4o tri dni v tednu, to«, da js na «tavki bi nima aaalulka, to? sploh ne življenja v Uj solzni dolini. A Is začnemo opazovati to solzno dolino, bomo natti mnogo livlje-nja. Vsako livljsnje ss bori po svoja za obstanek. Če stop«! ns travo, bo potlačena, a takoj si bo skulala pomagati tarnat vstajala bo in aa pričela razvijati dalja. Tako vas hrepeni po pošten«» živ. ijenju. Zajeovgotdu beli prod človekom ,ker ss boji ss svojs lie. ljenje. Tako. beli «rns In celo medvad ,ki je močnejši od Slove ka. Vendar je v etrahu za svoje llvljanje. Tako ao tudi človek boji aa livljenje, Čeprav aa ga vae dru SS svari boje, Id ao mofoajle od ajsgs. Le o hudiču ns vsmo, le ao tudi boji človska, kar ga Is nihče nI vidsl drngale kakor na sIMrt. Tiata allka pa jo itak narejeno aamo Slovaka v atrah. ' Kdo js pa naredil tiato tlikof Človek. Zakaj jo je llovak nare dU, da f njo 11 reši aebst Kako atf odgovrlmo na to vprtlanJS» Tista hudičeva «lika, ki ja rèa oatudno narejena a človečkih tele-io* nogami s. konjskimi kopiti, ropom ki rogovi, ja narejena zato, le nekdo kolo llveti od aadu svo* !Jega dala In aa boriti sa livljenje, da ls strshu Živi Is druge. Človek, ne boj M hudičeve slike. Misli, puati verske vraže in trudi as za •voje politične inštitucije, ker v S Jih imsl največjo mol. Leto 1924 t volUno loto. Orgsnizirsj ss v ElitiČnih organizacijah in poetov! ndldats izmed ssbs sa javne ursds, taks, ki vsi, da bodo delaU v tvojem lnterasu. Potom ti ne bo zmanjkalo kruha. — Joseph Ulo. izven n « i ji«-ga, in m kmalu potem aa jo začela igra. ki je bUa prav izvrstna. Tudi igralci ao ae potrdili, da so napravili boljla kot sem prUako\„l. Dam jim priznanje, a nekaj j«, kar hi le malo kritiziral radi pleaa. Saj meni jo itak vaeeno, aU plesaieljne Evine hierke ao mj pogovarjale, da bodo kritizirale. Bom pa jaz mesto njih. Ora ae namrs! vsled tega. ker imajo pri vaakem plesn kako "darila". a čemur držijo pleaalee nazaj. Takoj ko ao zaigrkli, aem Šel tudi jsz psrkrat pUaat. OdnehaU ">0 aa kaka pol ure, potem pa »o ae sil noge ohladile in nissm bU vol za ples. Najbolj fjbmtnljive je bUa sli-ks, ki so jp predstavljali o sts-rem in novem letu. Morsle so ako-roj solzo stopiti v oči, ko tem zagledal livo sliko. In ko sem ss poslavljal pozno v no«' domov, ssm bil zdrav in vssel. Tak aem legel apat in «e tudi zgodaj zbudil. BUo pa je zopet treba oditi. in sicer v Mainard, Ohio. Tam ja bilo razvitje društvena zaatave. Ko aem prilel na poatajo v Bridge portu, O., Mm le vi^el veUko Število Slovencev. Tudi oni so IU na slavnoat. Ko amo prišli do kraja sam takoj videl, da nas laka velika množica s zastavo. In ko «mo stopili s vlaka doli, amo se zbral! po dvs in dva in nato IU do dvo. rana, kjsr se je pričelo slavnostno razvitje dvs zastav. Med govorni jo Ml tudi brat Pttip Godina, ki nam je vtisnil- mnogo dobregs nauka v sroa In vsekakor nam pokazal pravi pomen nsle Slovenske narodna podporna jedhote. VsUo slabemu vremenu moram rs«, da ja bUa doati veUka ude-lelba. Tudi je bilo vae dobro preskrbljeno. Najbolj so mi usajale ttSNMRMS' klobase, da sem so listo zaljubil v nje in dobro občeval a njimi. AU bilo ml Je lal, ko sm< jih moraU zapustiti prezgodaj Poasagati pa al bilo mogole. Pozdravljam vsa ssvsdne in le-lim vsem saassem veael predpnst. - Plerian Pishtk. njega kotllka natlačena. Poslušale! ae pa kar s sapa loviU Sjego-vc besed. Tu ae vidi, kako ja faz« pololenje med zavedno in nezavedno ljudako maao. Pred kratkem ao v gledališču kazali aliko "Luč sveU" (Liglu of the World), Kristusovo rojstvo in vae njegove trpljenje. BU js humbug prvo vrste, a vaeeno dobro oftisksn. Plemenita goepoda kole za vaako oeno obdržati ljudstvo v umi. Če gre Slovek po hišah ta ta aU oni liat. mu pravijo, da v«e skupaj nil ni. 'Cajuoge' lažejo — pravijo. Če jih nago-varjaž, naj pristopite k politični stranki, se izvijajo kot črv, ko atopil nanj. Sami ne vedo, kako M to hitro odpravUi} zato ker nimajo razuma. DeUvee, le hočel ns povrlje mora čitatl deUvake liate te lita-raturo. Koral so političn« organi ziratl, kajti brez izobrazbe na dosežeš svojega cilja. Ne odlslaj do jatri, pričal le danes. AU val, posestnik koUko tvojega denarja gre v vojno namena f Od vaakega dolarja davka, ki gs plačal, gre 69 oentov la aamo 17 eentov ss državne potrebe. Malo pomiali ln prilel bol do zaključka, ds tako dalje no moro HI, le se pravilno organiziral. Ker je leto« prestopno lato ln imamo dan več v letu, ml lanake pravijo, da Ja najboljle, Čs st uprežem v zakonski jartm, drugače bo zopet tako kot lansko loto» kosem se moral zadovoljiti a slamnato nevesto. WaU, čaaa ja I« do-volj, predno narava Qselety. D? tedaj pa... Frank Kalan. -VW Zim fltarva, W. Va, — ZatoaUo je ataro leto v velnoat in paatopl-lo ja novo. Nekateri ao ga pri^a kovali a veaeljem, drugi aopot manj. Tako tudi jas. Ko saso tto pUi v novo Isto, som as hitro napotil, da pogledam svoja knjiga Pametni ljudje bodo Zahtevali dokaze, da je Marija i iu j**itaJam dobičke starega leta. nebesih. Vprašali bodo, kje so nebees. In če bo Rim1 ,p* "" v**?1 do d\ 11!,' i. ''J j '''"T-*.4 „i,. V i is ostane od mojih dlvldend It *---11, da nad svesdami, tedaj bodo odgovorili, da je ogromno ttevUo, katerega pa i, da bi bila Marija že v nebesih, ako bi tudi letela morda tudi lolan človek ne mor« IsreČi, namreč ItevUk, ki so dolgo vrsta ničel. Lahko pa vidimo etatlstiko 0 aas, ki govori resnioo, ds imamo rsvni prlprosti delavei ob soton« leta le svoje luljsve roke hi prazne lepe. Poglejmo malo dalje. Ne bom pisal «a vsakega kapUaU«ta posebej, aaj vaak zaveden delavee pozno, kje lasa svojo pijavko, ki ni nikdar aha in katere biasga ni nikdar polna Oni preitevajo svoje profite in tudi pogledajo avoje neln« ročice, na katerih ni dru-gaga znaka kot da ao lato atarejši. Delavci, kdaj nam aaaije aolnoe. da bomo tudi ml lahko nosili Up« roke ln tudi šteli s drugimi vred. MUlim. da la na tako hitro, ker je I« dosti naaodnjakov, ki še eami sebi i spodkopavajo avoj Ustni košček kraka. Ali vsakdo naj po «aiall. da ako ga epodkopava. ge mora tudi praj aH alej a «manj katl ln bo alednJM. pritSoran obr nlU aa na drage. Ali se ne boji da mu tedaj dragi obrnejo hrbet, kakor eo on «edajt Iti moram asaU po naeelblnah Savne na starega leta zvečer sem izvedel da ae vrti veaeUae ln Igra v Whaallng Crteku. Ohio Kar leo svitlobe v nebess, ker je zadnja svesda, ki se vidi logledom, tako daleč od nas, da svitloba potrebuje tisoč let, ds prodre do nas. In svetloba hiti s hltrico 1,000 kilometrov v sekundi. Zvesda Sirij ja la tako od nas, da M opazili šele čea štirinajst let, da je tema na nji, ako bi zvezda zdaj ugasnila. Za zvezdami, ki jih vidimo z najboljšim daljnogledom, so pa SOpet druge svesde. Prostor je neekončen! To pomeni, Aa nima začetka in ne konca, in ves ta prostor je posut gpvssdami. Kje so torej nebesa? Taki dvomi bodo nastali med verniki, ker tudi verniki čitajo znanstvene knjige in se uče is njih. Na podlagi naukov is znanstvenih knjig delajo poizkuse in ee tsko prepričajo, da kar znanost uči sa resnico, je resnica, kar pa Rim proglasi sa dogmo, je pa le vera brez vsakih dakasov. Rim vpije, da so svobodomislsci krivi, da je vedno manj vernikov na svetu, ki še kaj verjamejo, pa postajajo Vidno bolj mlačni V resnici j<> pa Rim sam kriv, da Ima vtdno manj pristašev, kajti človeški um se bistri In ne more sprejeti sa resnico, ksr zdravi človeški možgani odklanjajo kot resnico. Stari rimski pregovor pravi: "Kogar hočejo bogovi pogubitl, tega udarijo e slepoto/' Za Rim eo U beeedc dfea. Kajti Rim misli, da je ljudstvo še tako nevedno, tmu* frmad Wsst Frankiort, HL — Staro leto Ja za nsmi pozsbljeno in zapuščeno kot Je zapulčeno staro drevo «radi mladik. Deiavee ga Ishko pozabi, kar dobrot V njtni nI ulival, temveč trpljenja1 ln revlčlno, ki mu ga nalags kapitalistični družabni rod. Zapeli ao nam "Kit ljudem na SafttJI, kf ao dobro volja". Ali je ta lepo doneča kitica v zahvalo deUvetmf Mi. tUm, da ni. če imaš prkzen Sep iu lačen želodec, ae prokleto drlil poacbno če te piMalš prt rovih Uko pdredkoma kllcVlc delu. Tukajtnjl rovi obratujejo ko* maj po dva dni na teden ln nobenega znamenja nI, da bi tt obrnilo Isj na boljla. Ta meteo ja konvencija rudartke organizacijo, ki ima določiti novo leatvieo in delavni Čas. Na konvenolji botta as-atopana dva UbOrat nazadnjaški in progreaivni element. Če zmagajo naprednjaki, je upanje v bodočnosti in razvoj delavakegu gibanja, najaibo strokovnega ali političnega značaja la konec Le-wUovega birokrststvs in korupcija. Lokal unija it. 069 ja izvoUl dva proprenivna delegata, katera je indorslrala ln priporočila tukajlnja skupina deUvake stranka, ki obatoji iz petih narodnosti, veUko veČino. Poralana nazadnjaška malina ja na drugi atranl zahtev «U in agitiraU, da ae ju zavrle kot dalagaU, M, ker sU komunista in spadaU k deUvaki stranki. Toda nakana «a jim ni posrečila. Tu, delavec, vidi!, kolike vrednosti js politična stranka med atrokovniml delavci. Če kdo mUli, da nale meato ne napreduje, se moti. Imamo "unljakcgs" lupsns, ki do pičle« izvrluj« povelja iu ukaae trgovcev; ob enem ja član kukluktklana. protidalavsk« orga-nlzacije. Sef poUaije, bivši član radarske unije Ui devet njegovih poročnikov «veato izponjujejo Volztesdov aakon in aretacija ao na dnevnem redu. To so pravi; da as vrH aretacije nad urnimi airo-malnimi delavci večinoma tuje-aemci. Premožni domačini Ui drugi pa lahko brea akrbl kršijo fuha Iko postavo. Pravica sa vat! Po-Ueljaki načelnik ae je nekoč Iz razil: Nale mesto bo v enem letu «uho kot Sahara Bomo videli. Pred Časom sU bila ta obdrža aa dva javna «koda. Prvega je arsnUraU delavska stranka, katerega aa js udeležilo nekaj nad dvpeto «vzetih «odrugor* izmed devet tiaol organiziranih deUv cev. Lep napredek, kajne! Drugi ........ fi^^ft Blatno, Ohio. Kot jo čiUU ljem Prosvete le morda znano, Ja priredil dramski odsek "Oral igro na BoUvUlu, Ohio, ki je bile zelo zanimiva, da ja lahko vaako-mur lal, ki j« ni poaetiL Bilo je v prvi vr«ti dovolj ameha, slasti ko zo igralci pradzUvljaU lenitova-nje. PokazaU ao prav dobro, kako ae noaijo ponoani in obenem tudi brszmlaelni ljudj«. Polog prva ja MU predstavljena le druga Igra "Burka", ki po pravisl zaaluži to rme,^ k*r Jatss vseskozj bt^rks. V ja bilo v srednjem veku, ko eo seiigali ljudi žive na ¡¡^ iToS^lfrtt^diSj i. ker so učili resnico in širili znanost no »em takoj lzr«d«i, da bo ackaj sUka dveh pijanih rokodel-cev,r krojača ln''čevljarja, ki sta drug drugemu dolgovala, a po bVstakl poravnali dolg. Da« je i* gra prirejena bolj v gabavo, ja V «JI, t.oOi, prspaJ- poušns žaka.,- <-*mo, kako U danes ljudje &Jo mesto da bi drug drugi Omagali iz dolgov. Rokodelca te J igri Sta Si znala boljšo poma- ,yzemim^, zame..illovens^l, na-rod. Ali ie naši Ubdje razumejo med aebojf/Da — kakor mačka in pes. Zakaj je to In kje ja krivda f Kriv ja človek sam, ki na zna rabiti evojih misli ln moči. OzkozrČ-nost se naseljuje med ljudi, ds hujskajo drug proti drugemu in so škodoželjni. To ne pomaga k boljšemu življenju ln boljll družbi človeštva. Kaj je človek rea aamo zato na avetu, da dela. Kaj ja krivo temu t Vaak poaameznik ja kriv, ki glada aamo za tem, da dan« dela in zasluži, drugi dan pa zapravi, ne da bi mislil za naprej. Malo je Uvzetih, ki bi znaU porabiti čas, a dosti Ukih, ki snsjo poUm oči-Uti drugim, ko so svoje zapravi-U, čel: ta ima to ln oni ono, jas pa nič. Vsakemu js prosto in vsak lahko ima. Treba mu je seveds prihraniti. Kako pa naj deUvee prihranil Rea je, da ne more prihraniti rudar. Ako dela dan in no* v majni, še nI nič. Krivda je na delavcu same m. Zakaj jo sebičen in sakaj je jesen na onega, ki zaaluži več od njega Zakaj mu brani kruh, katerega itak telko zaaluii zaae in za družino. DeUvei in deUvke, nevoščljivost je kriva, katere je preveč na avetu. Kako naj eden potem govori aa tiaoče ljudi, ko so tako raalična mnenja? Prijatelji, dokler bo aovražnoat m««U delavstvom, as bo mogoče delavcu priti do vlade in nasad-njalks vUda si ns bo prizadevala, da prizna deUvako vlado Ruaije. Ne bojte ae, deUvei, strašil o ra-dtkalcih, pač pa delujte in bodite pripravljeni, da bo enkrat prišlo na površje deUvatvo. Deluj t o u deUvako politično organizacijo tudi Uvan avoji h drulUv, kajti ssočna politična organizacija je reliteljica deUvstva. Bojijo nsj ae je tiati, ki imajo pripravljene ga kaj denarja, da ji Škodujejo. 8 temi besedsml moram preaeka-ti. drugače pade» v globočino. Ohijake razsaera ao za deUvea dobre, kajti t« delavcu ni treba več deUti kakor po tri dni aa teden. PUi imamo dovolj saj bog shod je obdrlaval potovalni orga-! itak najbolje ve, da ustrele a pL nizator kukluksldana. Shod ae je Jalo Kompaaija pa tudi zna do vrlil v velikem glodalilču Cnjta i.ro porabiti ljudi. Vedao je prod in strmite: dvorana je bUa do zad- ia po kakem prazniku imeU pri- pravljen oder. najbrž aeto, (ls mj ae lAko pri njem greli. — VeaeUe amo imeli dovolj, po. aebno a KrUtovim rojstvom, go- rtmo dobili snega. Koliko jik Is V In kaj bomo z njimi J Treba jih bo začeti pošiljati aa kako delo, da jik nam ne bo treba pre. livljati. Saj jih bomo tudi krnel* poslali. Vaak bo moral delati kdor bo hotel živeti. — Proaiaa vaa še enkrat, da agl. tirate za napredno čaaopiajc. Bo-dlu previdni in ne dajte aa aape. ljati v past Na aaaičujU drug drugega, bodita bratje in aestr«, kajti v akupooatl je moč. Dajte aaČeti aedaj, ko je novo Uto, pri-četi a delom. No odlašajte in no samotnjU priložnosti. K« delo, ker brea dela ne bo nič. ■ H koncu Šo naprošam BoUvill.1 ako lgrake, da aa bolj poprimtjo tega dola. Poadrav vsem prijateljem! — Joan O. H. Uetar. | - DsaroH, Mick. — Zopet smo ob. hajaU božič, pa as tako kot pife rojak v svojem dopisu, ds so gs prasnovmi kot veliki psuk. Tudi nismo pričakovaU novorojenčka v eerkvi, ker U navada nimamo, da bi hodlU k polnočnieam. Že vsaj jas nisem bila enajst let. Sloven. oi imamo navade, da so sbsremo skupaj pri rajnem grosdjtvem so-ku in pričskujemo "odrešenikr,-vsga rojstva", katereg* pa vssj ss nas dslavee noče Mti. ,f | Preteklo ja apat lato, pa kaj] amo na boljiem deUvclf Nikake-ga napredka nimamo pokazati, vaaj gmotnega ne. Drugače 81o-venci v Detroitu le nekako napredujemo, posebno v društvenih osirih. Društvo Zveaa detroitakih Slovencev šteje, oz. jo Rolo do decembra — ako tem prav rtzu-meU bivšega predsednika Lanlsa Urbančiča, ka ja omonjsl v svo. jam pozdravnem govoru 437 članov a mladinskim oddelkom vred. Tudi društvo Slovanski ns. rodni dom napreduje, pa bi lahko la bMj, ako bi bUi Slovenci bolj slolni, da bi na vlekel vaak na avojo stran. Kakor je znano, zmo Slovenci raztreeeno naseljeni po vsem avetu, nekateri po deset in tudi več milj naraaen. In vsak Že-U, da bi bU Slovenski narodni dom v njegovi hližfob Tsgs ni -mogoče storiti aU da bi dom po-sUviH na maatu, kjer M bilo vsem najbolj priročno, M bilo pa pre-drago, kot ÍpO' Uavadl.jV 1 s Daai ima društvo prodanih že precej delnic, vendar, Če ae raču-ns, koliko jo Slovencev v Detroi-tu, ie la zelo malo. Mnogo ¡jih je le* ki niao kupUl le nobene delnico. Ni mi znano, iz kiUrega vzroka jih no kupijo, leleti Je, da bi vaakdo kupil vsaj eno. Znano mi je, da ao delovaU nekaUri na U, da dobimo v Detroit avojo faro. In res je bil tu nekaj čaa far, ki pa je hitro odšel MieUm, da se Ja oatrašil, ker jo tu premalo pohlevnih ovčic, pa praveč greluiii kozlov. Po mojem mnenju Je mno. Ío bolj koristno; da dobimo tvoj otn kot pa faro, dazl nizam na-«pretna tistim, ki hočejo verovati, da Javera koristna. Vtak naj ae ravna po evojam prepričanju. Da pa dobimo enkrat avoj. dom, bodimo alolni. Tu naj bo nI ttra-ni vsako prepričanje. II konou pozdravljam vaa Člta-telje ProaVete ter jim lelim, da bi v tam letu imeU mnogo areče ter na bi učakaU kakih razočaranj, kar je posebno rado vaelej, ko ao predečdniške voUtva. Želim tudi S. N. P. J. obilo uzpeha v letu 1924 in mialim, da aa bom v tem Utu tudi jaz znalU med jodnotinlmi ČUnl. Tp se prsyi, če me bodo msrsU. ' V . *' Pozdravi Poročevalka. Pa. — Tukaj* nje razmere ao alabe in Uko po vaej okoUei Burgettatowno, kjer jc med večjim številom premogo-rovov polovica zaprtih. Nekatere majne obratujejo po dva do tri dni na teden, tako ds na svetujem nobenemu rojaku aem ss delom. Obenem tudi opozorim vse bližujo in oddsljdhe člane S. S. M. D. v So. Burgettstowno, da «e Javijo tajniku 8. S. M. D. in pošljejo sedanje naelove. Delničar; ao aklenUi na deoemberakl seji, da vaak delničar priapeva dolar m pokritje §t roško v dvorano. Kdor tega ne stori, bo imsl dosti sitnosti, prej ko bo dobil delnico vrn. Ns aeji je bilo tudi aklcujeno. ds se vrli veselica na dvanajstega januarja Ns Uj veselici bo Igrala izvrstna godba U Pittebargka ns harmonike. Kaj vse bo Is zraven, ne vem. Prišetck bo ob S:S0 zvečer in bo trajalo do 12. — Tajnik Toey Hribar, 11 Unn Avti, *> Bnrgett«town, Pa %/ * Delavski Ual Jo sUa, s kststs I val ^ g, JAKÜAUA, 1M4. lihükl Vit«» M orožja. PROSVETA - hmfton D. 0. - AdiSlni* Tzdruieulk drU* je na-^ 5fbUm.tr.lt Al» Ä oroij. ObregenOvim ■Sie politiki ameriške vlede. «Ä da se pogaja , .ehiške revolucijone«™ 5Si Sl«dk.-i Y XS* Orto. SKi-Iko količine vojnih p¡>-«ita so izzvale brsojavko, hi Ul deport. Lt V N** OriMM. Ta brrojav- h * takoloi P'lsdsv« predlolaoo držcniemu ujfliku, ki j« iodol neeledtijo io- sodno prepovedi j« VOI i «Ceprtv ni rti iivOaftjO vojnih potreln £ v Mehiko, je tendcr odsvoto-Zti tikina pošiljanj.. Državno „U depertaentu ni vleč kaj teke-I k«r je to nekaj, kar naapro-rt vltdoi politiki. •Nadaljo moram povedati, da j*jo tvrdke. ki pošiljajo orolje tjtksj. k.j t.kega na laatno ne- y;rtiOkt. "VI »te pooblaščeal ponoviti to informacijo, kadarkoli bo vaa kdo I ftvpraial o tej sedcvi." • -Uredniki »o rekli, da il po njih-' P,.w umenju ne bodo upali Isdek». tilcl vojnih potrebščin kljubova-f ti vladni politiki, pa «e je itvoz prrpoved.n, ali ne. Kakor je rečeno in poudirjeno ima predsednik pravieo oklkati prepoved na izvažanje ameriška n orožja v Mehiko. Kasieo Oity, Mehika.Vojni tajuik je iidal naslednje poročilo • vojnih dogodkih i Poročil., ki jik j. danea poalal potrsl Acuara kot governOr dr-UV« Hid.lgo, prinašajo podrob noati o poraiu, ki to ga utrpele TitOke čete pod voditvom gene rti. Cevacom. Zveznim četam je poveljeval v teh bitkah general Ja tudi svoja ime, svoj naalov, »**to in državo, kjer prebiva. Vanizelosu js prišlo slaka, ka ja W napaden v Sbornioi. Atene, 7. jan. Ko je Venize-* v soboto prisostvoval drugI "Ji ustavodajna sknplčins, gs je »•pedia »rčna hiba ia moral je ["«iti iz tbornioe, nakar so bili po-fclieani k njemu fitirje zdravniki ^ >' Dizeloea ja ir^nadil oster p'P*d admírele Hadjikirakoaa, roditelja radikalnih republičanov. ^ ^ c^tel noje tovariše radi is-■aiovanja preveUka časti Vanise-"R^publičeni amo za ideK n^»xa malikovanja oeebM, je jeke admiral. Tedaj js Venizeloe nekaj reči, toda v hipu je Prebltde!. prijel ss sa prti in c®shnll ne tla. Kljub napadu ja bil Venizeloe Wljsa za predsednika zbornice; 11 repnbUčanov js glasovalo Proti njemu. Bankrotstvo parlanon tarizaia ¥ Jugoslaviji. 1-1000 Japonoev ubitih v ,____ T"*ijo, 7. jen. — Miniater sa »trenj« radeva ja iadal uradne t* fiode rad nje potreen. Its*»0 Po V™*** * Sí ®rtTÍh pogrešanih. ^ ranjenih, hiš - porušenih UT^ ««earn r.Hejanik Krisa demokracije, bankrototvo parlamentarizma, čvrsta roka, di* ktature —' to so krilotles v celo-kupnem melčsnsksm tisku ns ea mo pri naa, temveč po vseh dr lavah. Klerikalci hočejo preprl četi svoje braloe, da je glavni kri vee vtemii slabemu liberalni par lamsatarlssm in priporočajo eo* veda krtčaaetvo, kot edino odra-vilo vsega sla. Demokrateka bur-žuazljs tudi govori o zastarelosti parlamentaiisma in priporoča ^, krito m dansko. Mil vojaško diki taturo. V resnici je btakrOUtvo parit mentariims v monarhiji SHS tO* Uko staro, kot jo stara U država sama. Temelj parlamentarizmu SHS js M pololen S ttkozvanim začasnim narodnim predstavništvom, ki so aa tvorili delegat starih predvojnih strank, ne )s> voljeni po ljud|tm, amptk po. stavljeni po'tnedaobojnsm spora-aumu teh strank. Tako eo prišle v to 4'narodno predstavništvo" — ki ni ssslužilo niti malo tsga ims na — stranke, ki so isgnbile tekom petletne vojne vsoko saupanjo mod narodom; v tsm predstavni. Itvu so sodelovale strtnke, proti katerim so btle nejbolj ogorčene delavsko ia kmeteke mnolice, pro* ti kotorim jo torej Mla ogromna večina naroda. Tak lešnl parlament monariiije SH8 je postal naravno zalega ko rnpeije in protiljndekega režima Isvosnioe, voli, konaosije, vojni plen, delitev mastnih alulb — to je bilo glavno in edino pravilo toga predstevniltvs in vlad, ki so izšle od njega (od klerikalno-Protičeve do demokrateko-eoois. Hsdčne). Delavske mnoUee so ob prvih volitvsh pokazala ogorčenje aad takim bankrotnim parlamentaris-mom in vladavino, s tem da so v svoji ogromni večini glasovalo sa komunistično stranko. Novi parlament — konitituan ta —je pokazal, kakO jo bilo "narodno predetevništvo" lažno se* stavljeno. In ker tedaj meHenska "demokraoija" ni mogla s nobe nimi parlamentarnimi mahinaoi* jami in triki prikriti to dejatvo ia potom pariameate doseči svoje kapitalietične interese, ae je za* tekla k najhujšemu neeilju. ki od* govarje bankrotnemu parlamen terizmu t razpustila ja komunietiČ-no stranko in izglaaovala u.tevo ki je nasprotna intereeom ogromne veČine delovnega ljudstvs Ju goelevije. Pred svojim izdihom pa je ta parlament cinično pogori! voljo ljndetva e tem, da jo sprejel reakeijoneren volivni za kon, ki zagotavlja vso oblaat ase-Ičenakim strankam. Ia po tem vo-11 vnem zakonu izvoljen tretji naj. čudo vite jli jngoelovsneki perla-ment js dal vlado eni kapitalietič-ni manjlini, radikalom, ki zaato-pajo interese nekaj kapitaliatiS-nih epskih "pond i". Take je oatala od jugoelovenakega perla-mentorisms ene medla eeaes-' Baakrotatvo periemeaUrizms ne detire torej od dene., kakor hftfteje to predatevtti klerikslei ia 121,000 kil! demokrat js zato. ker ae to od njik prej toliko kvalieanl psrismenU- rizem momeatsno obrala proti velikemu delu njegovih oboševal-eav samih. Za razvoi in interese meščanstva je bil parlemeutari-/en silno ugodua stver. Blepod ljudske množico s demokretls-mom parlamenta, ae je poarečilO burloaziji, da sc utrdi -in razvije na račun še ne razredno prebujenih množic. Parlamentarizem je bil za buržOazijo klazična oblika njene popolne nadvlade in podpornik njenih kapitalističnih interesov. Danes pa moledujejo neprlsna-ni in priznani .državniki meščan-&ke demokracije, da ta parlamen. tnnzcm "nc paše več", k.r ae je mogel tako malo prilagoditi sedanjosti in evoluciji ter nalegi, ki ga Čaka." Seveda, meŠČanaki par-lament se zato ne more več prilagoditi "nalogi, ki ga čaks", ker *e delavske in kmeteke množioe vedno bolj probujajo in jih more buršuazija Še za nekaj Isaa drla-ti ob tleh le potonfe odkrite fatl htovske ali vojOke diktature, ki ne posna dolgih parlamentarnih odredb in moledovanj, ki tndl ni enostavno tektanje strojnih pulk, ampak ki je bolj podobno reške» mu vihtenju in samahovonja na-brušenih sabelj, ki pa n. pr. Nemčiji le tudi udarjajo — samo po proznem zraku. — Is teh vzrokov meščanska "demokracija ni več zadovoljna s parlamentarizmom in oznanja njegovo ban krotstvo na presenečenje in na Žalost vseh "idealnih" mslomo-ščanakik pacifistov. Delavski razred as uvoda .vo-js vloge v tej perijodi bsnkrot-stva psrlementerlsma. Njegova naloga ni ona, kot jo oznanjajo zocijal.patrijoti — da rduje ban-krotstvo melčanoke demokracije, ampak da postavi meeto njo pro-leta reko demokracijo, za kar ss mora boriti v enotnih, sklsnjsnlk vrstah. Tegt nsj bi so zavedale tudi most, ki le stoje pod fttdl* levim vplivom — ia delavstvo mora zanesti msd nje to savoel — da sa nje ni relitve v london ekem parlamentu in glaeovaaju, temveč da je relitev in oevoboje-nje delovnih mnollc mest in vas v aktivnem boju proti režimu In njegovim noelleem, v boju sa nično demokracijo delovne pa ljud šivat sa delavsko in kmeteko vlsdo. — (Ol. Sv.) JAVNA GOVORNICA Glasovi ¿lanov a. N. P. in ¿¡Utaljav Pros vete Tri bombo »Tlsns v JsponsU cesarski palači. c .u Told jo, 1 jan. — Teč Korejcev je bilo aretiranih, ker eo obdolle ai, da so vtihotapili tri bombe eeaamko palačo. Bombo niso na redile nobene Ikode, Viskont Kijoura, ki je bU po novno naprolen, naj secta vi vlado je včeraj predložil regentu listo novih ministrov. J. Skftaska Narria Ustanavljala. aeHts Chioago, m. — "Le levijo eodi naj kopitar..." bi človek vzkliknil prečite^Hli "kritiko'' Zvonko Novaka o Družinskem koledarju v Proaveti z dne 2. januarja 192f. ^Kritika" je tako pristranska in nepoštena, da ni več kritika, ampak navadna propaganda v zasebne namene. N. odgovagal bi, če bi bila ra« kritika, pa naj bi bila še atrožja, ker to pravieo ima vsak, ki VeO ali manj sučo pero. Ker pa je pi-Oeo prestopil meja piaateljske to* Icrantnoetl ter "kritiko" umazal s materialistično propagando, naj mi ne ssmeri, ds sem v naslovu tega članka citiral Prešerna. Ako apliciramo "kritiko" vsebini Družinskega koladarjs, smo prisilje. ai vzklikniti: "Le čevlje sodi nsj kopitar!" In to kljub temu, da Imajo piaataljl univerzslno prsvo do krKiks .. . Prečkaj le enkrat dotičnl pa-ragraf, kjer "neumnosti rojijo po iilah." Skušaj si predstavljati eliko, ki jo je — rad bi bil pa nI — pisatelj nasliksl dovolj Jssno celo sa povprečne čltalelje. Oa te bo še potem popadla huda Jeze, mi blagovoli pojasniti kaj vidiš napečnega v moji trassologiji. A* ko ne smejo "neumnosti rojiti po Iilah" (v gotovih ekeposieijsh), bi ti Še manj mogel mene "prekositi," n. pr. v analiziranju literarnih kritik •.. Ako si drugtls zdrsv, ti to tudi ne bo škodovalo i Oe vidiš kje kaj novega, nikar ne posnemaj "stsrlh tradicij, ko ae je "poštrafalo ao. vražnike, in nsgredUo prijatelje." To ni kritika, ampak propaganda na način, ki je dovoljen le v po* Utiki starih keplteliatičnlh strank. Vejie, ubogih vejlo, pravil, da manjks. V tem stavku jih js prav, ktjnst ("Ksjne" ssm saplsal, ms* sto "kaj ns" . .. bogovil) Vsi, Zvonko; so pa tudi stavki sestav* Ijenl is dvajset ali več bessd popolnoma brss vejic, ia kljub to» mu ns Isgubs ns jasnem iirslsn ju in gladkem pripovedovanju. Če bi vel — ne mislim tebe, Zvonko, ampak one, od katerih rca ksj zavisi — tiščsU nosovs vodno v starih slovnioak ia satrli vsako novo kal v rszvoju slovstva, bi Is danes pisali v nejprimitivnsjlih hieroglifih, ter ss diviii dvoslolni intonsciji. .. (Madonna, tujka 1) Ko boš imel šaa, ae vsedj io s* pili "trplenje" pod "trpljenje"* Praži t aj glasno sno in drugo; po* slušaj aebe. Spomni m, kako .1 .lišal to beaodo med ljudmi —• in kako jo «etn izgovarjal. Jas pri- Po d por si Jeiaola u! I?. |U»M* t« v irlovi IHtB#4te «prsvise(j gU»ll* ttiip Q«dlaa. porotni ODSEK. XJte&^int lîîivM^. Oirtik ou w.msfl^ GLAVNI IT AN, taST-SS MO. LAWN DALE AVE.. CHICAGO. ILLINOIS. lzvrševalni odbori uppravniooseki VU««nt Caiakar. p«<)pr.S»W«A As^ve» Vlártsh. 1. f. D. T. ai. Maiitn, al. uialh M.nK.w T-rk. uj»ifc MeUk-aa lili!" H^mku il. M«jH»tk jJ» Vvgrick. «r«talk atabla JeU Zevwr*a6k visalj ,UUU>B% G-4U». POROTNI Ma U»4«rw»W. 40T Bfti iT t. Bftrbfffton, OkU, mH[^9peešeljj Bo» aa, HMácnwvtllti Pis Mm Ml. BOLNIŠKI ODSEK. OSREDNJE OKROEJEi EU. N^k, P*.4~4mik, VZHODNO OKEOEJKi jJííí^TJkLllé. Ees tas. Em. EPe. ' J «k. Grol.lj, 14S11 Parear Av*^ Clsislaal. o» EAPADNO OKEOEJEi Amtmm S.Ur, Bon 104. Grow, IUm.. sa |s|.Mf»j Mm Mara, Eaa 100. Eaht, Mlaa^ aa veseeamaam Mika toffal S4SS S. Wlaskatiar Maftag. Nadaorni odbori P»aak Salts. nfadMdelk, SS3S W. SSlk ESh CMsaae, UU fiaA Samrakh EEir Pvaswr Av«H CUvalaad, a, WllUam »ItSar, MN Si. CUlr ^ Zdrašitreni odbori CUvalaadt Okla. Pradvsdalki Praak Alai, 8104 Sa. Cvawfevg Awn CMai JaSk. Ovaa. »00$ W. SSlk JMm ff^a^JW. J^i* Jim^i OfIoe Ct., OIeveIen^i VRHOVNI ZDRAVNIK« O». P. J, Kaše,UMŠ S«. Clair a it. adbaralhl, ki dalaje e ▼•A PlaMAi al a® ommmmmiJ® MI aoilo fjlo ^H^aMÉBPPaw ^T^teaÂaÉSia^® 0a via n vet Waw^^BH^ A^OII aBKHpt^pNi VtE ZADEVE EOLNISKE POD r ORE EE NASLOVE« aUtva flb N. P. j., asaras ga. LawadsU Ava* cu«aga, IE. IKI Znamenje (Doc. 31*29) potsšs M ta dan. Ponovite jo pravočasno, da tub lista prajmata, jo mogoča vstav-1 jan, ker al bU plačan. Ako jo val list plačan la «a ao prejmeta, jo mofoča astav* 1 jan, valod napačnega naslova, pilit« nam dopianlco ia navadita stari ia aovi naalov. Nali saatopalld ao vsi drn* Itvoni tajniki in dragi «a-stopniki, pri katarib lahko Naročnina sa cola loto Jo IS^O ia sa pol lota po «2J0. Člani S. N. f. J. plačajo sa pol lota fl J0 ia sa colo loto Za ottoto Chicago jo so Za Evropo otaao aa pol lota $440, sa vaa lato po |t.OO. Todaik otaao sa Evropo 11.70. Člani doplačajo samo aOe sa poitaiao. poli jota aa aoslovt : UfRAVNlSTVO "PROSVETA1 da js v slovnicah pisana dvsma "j", toda to ns poszeni, da je pravilno I Koliko je drugih boeed. ki ao Izven slovnične gravitacije, (vulgarično Î) in to pri am K/l 0tat Frank Lepar, ovojelosno stanujoč v Sartel, Minn., in Niek Chsrnsy, svoječssno stapujoč v Dunlo, Pa. Za njiju naalov bi rado isvsdelo tajništvo Poverjeniltvo f. R. Z* ki lell stopiti I njima v korespon-denčno sveso radi registrirsnih W. S. 9 . ki so bili svoječssno po-dsrjsni J. C. B-Ltd. Tajništvo Porerjeniltva J. B. Z. 3130 W. 26th Street, Chicago, I1L ilMITVIMA PONUDBA. Samce eter 02 let se Boli ss sna-miti v s vrbo lenitva o Slovenko ali tudi droge narodnoeti, lahko je tudi par let eterejlo ali mlojšs od msne na to se ne ozirem, ssmo da js naprednega mišljenje. Imam svoje domovanja vredno do štiri tisoč in atalno dalo. Tudi vdova s otrokom ni izv*eta. Ponudbe in «lika naj aa pošilja na naalov t Anton Simčič, S3S Central avc., Del* leire. Ohio. (Adv.) HIT S A VOSKM V Ivam votKSuvaa .................... ................. i,•«<•*.#,»**»•*< . *., »...» .#» »•> DENARNE POIIUATVE IN STVARI. M sa iHag» al. Iii iliislssga adbaaa le Ideale valía ea nssisvsi TsJalHva E. N. P. A« SSST-SS Se. LmMs« vse'ZADEVE v SVBEI B BLAGAJNIŠKIMI POSLI »a aaUlJaJe na aatlsvi BlagajeUlva S. N. P. J., SSST»SS Sa. Lasrsmale Asa« Cshsfk JE Irp mjttsiL^S ''iSk >*"**ll ivJo?tcttns2ä£ Val doplil Is 4ra«i apio!« anaiadi^ ulisli wsirwS®lws ib iplfa 'Jf ^PJ jm 9 Bvaal s ita«il»ai Udasu. aaj ea ra«Uja aa aaslavi "Prestam , Slff SS Sa. La ara dala Ave« G slaaga» IE. .4 ■ , ' ' - H takih, ki imajo literarno prtsna. njs — in niti ne vedo, da Je bil Zvonko kdoj "literarni kritik." Človek, ki neka! smoli skup, s Čimer trpinči ljudi v zimskih vs* čarih, le ni priznan literarni kri-tik ... Pri "U" in "nj" ss "j" opu-ŠČe, kjerkoli ss more to dovoliti, In "trpljenje" prav bres škode lahko oatane trplenje, Imena onih, ki so strsšno vali. koigovorili o slovnici, ae opeilaio v prvih vrstah splošno priznanih llterotov, Slovnica ja vodnik In morile, toda kljub'temu jo Jsprc» luiujamo in lspopolpRjepno. . ,, Ik'*i>nčnoi Kje so tvoji liter s r-ni biseri f Do esdaj le nisem Imel čoot videti drugega kot ponavlja-nje do skrajnosti obrsbljenegs materiala. Is spisa naj se zrasli originalnost idej. Važno jo tudi, ZTT-------- ■ .^TT^^.T,, obvbbtilo ur pkiklio. S tsm preklloujem, ds ni resni-ea ksr sem govoril pri rojaku John Cstinu proti viša, ki so bili tsm nsvzoči, ter oblslujsm moje nsprsvllno ravnanje in govorjenje. L. K. (Adv.) do ? vsakem etavk* nekaj povol Človeka zaboli lelodoo, ko proHta deeet stavkov, v káterik Ei prav nič povedano ... Ne kvantiteto, ompek kvslitsto hočsmol « . v Frank I. Tauskar. Trijs voditelji aa ssurt v Ukrsjinl. Moskvo, 7. Jan. — Trije vodi* telji pogromov proti Židom pred tremi leti eo bili včeraj obeojeni na smrt v litomiru, Ukrajina Med ujnal je tudi ukrajinski bas* dltskl glavar rereljuk, ki je s laatno roko umoril vsliko število žensk in otrok v msaakru Udov v Č.rnlj.kovu. ' ZA KUHANJE PIVA DOMA imamo v »Ud. hmalj. alsdkev lE VSS Ptt tak prisorik ae al mogla krotiti mstl Ber- rsva. T plitvi vadi je obtlčsls ln ko so-tovsri-odnesle dekltčs, Js dvignila pesti proti sodnikom In na vso atol'vpila: i "Nsbosts js üfdali več, vi etari grešniki! In H» plaaajlvi Frueberger, če ie češ a šlvankami M-vati človeška tajeea, krpaj avojags! Ti nič-vredaall**« ¿f*: r Zabočal ja ssseh aa okrog ln le eelo Joaanea PraseJseaa Ja na rde*< m svojem atolu nekoliko zs-tegnil usta. i*. Tsko so se loške šene ln dekleta obhalale pri ti priliki! Zapišem to-le: Naj preteko stoletja sa stoletji, loHo Isnstvo pa nsj ohrani tisto dnlo, kakor jo je aasilo v sebi v Oospodovsm leta lSSft., ko jo bila IS iula svstls kakor slsto in čists kakor soines Hrki! Da bi me nebo uslišalo! Nekaj gtedavoev Je bilo odšlo aa Agato, ker nI bilo vel kaj poaebaegs pričakovsti, ko js bila prlBa Ava is vods. čakalo jih je pa le mnogo, ker so Škof in eodnlkl le vedno mirno aedell, in d ss »tirali vendar izrefl sodbo. le Js Ikof poslal prošU k aodnikom, ki so ss mi\ sabo nskaj posvetovali, kar pristopi Bohwalfttirgkh in pova, ds etoji pred ogrsjo len-sfc. kl sshtava s vao silo, ds jo sodniki raslllijo. Oos pod "PUkls" se nI de) pregovoriti, čel ds Je bOo pri* Is Itak čas mero. "Tugotl ee la joka in ae ne da odpraviti," ja zagotavljal Sehwaiffstrigkh / ikof ja aekaj sprsfovoril v lstiaakem jeziku, aakar Ja glavar sapovadal, da naj se poetari lanska pred njega ia sodnike Ko Je prišle, bile Je — Margsret s Walfflngovs. Videlo sa Ji je, ds je isssia dolgo pot aa eeboj, ker je bils v aereda njena oblaka ia njen obras vse utrujen. * Kar pričela je t "Me všeraj amo slišali, ds 1 " " Miarjeva aeveoto in da ajl — Celo naš eem hodila — Le tega ael Človek_______ U drv pod nj'gal Le tega ne!" Jsaes PrsaHŠek Jo je miril: •'Ne hiti tako deklice' Povej nsm. kdo si la pelksjair V svoji zmedenosti ni spoznsls gospods Škofs. Odgo .oriia ma je: "Govorila M rada s tistimi, ki sede v sodbi in ki hočejo flvtfanje vzeti Izidorjevi nevesti "Kdo ai ln kaj hoČeAfl" jo je zavrnil škof nekoliko oetrsje, ker ni red prenašal ugovorov. "Poglej no, pomisli no, esj Sovoriš z našim previsokim gospodom škofom!" se je vmešsl «, Sch« aiffstrigkh. — "Markaa Wulfflngs aeetra Je, Vaša milosti" "Govori!" js ukassl Joanaes Franeiscus kratko in ostrs. Margareta ja pripovedovala, kako je letos okrog Vnebohoda staknila brata Markaa v.lum-nati pod atrebo. Bil je aam in mialil ja, da ga ni kdo ne vidi, ona pa ga je gledala pri malem oknu iz podstrešja. In opazila je, kako ie z ostrfln nožem globoko vr*zal v mečo na svoji nogi, da je priteklo veUko krvL V to kri je nsmočil ostrorobat alrovee, dva lablia in iekaj igel. Rano je savesel in nato kruljavo hodil neksj tednov okrog voglov, povedal pa ni nikomur, ksj mu je. Ko ji je glavar pokazal krvavi kremen, žeblja ia igli, ia odgovorila ,4a je vae to tieto, ksr jc bil Msrks namočil v svoji krvL Škof js spregovoril; "Vsa skupaj aaj so za-piš«r!" Najprej so tisti ,ki so stali ob ograji, pripovedovali onim. ki ao stali bolj zadaj, ds Js Msrka W ulffing krivo pričal ia da ai je ieblja in igle ssm nsmočil v svoji krvi. To pripovedovsnje ae je širilo od vrste do vrsts in kautlu je bulalo tsko po puitslskflit travnikih, kakor? pod Kamnltnikom: "Marka Wulfflng ni govorilreanice!" Preklinjali eo krivo pričo, in prava srela je bila, da Ja Marks še prejšnji dan odnessl svoje kosti, ker danes bi gs bils mnoHes rsstrgals. Margareti po pričevanje sa je vas zapisslo, sodišče ps js glasno tspovsdalo, da ni krivde na Agati Emi Sehwarzkoblerifei. - : ■ > • * V tistem treaotku jo Joannes Frsnclseus gospodu Slavsrju naznanil, 1 da bi rad spregovoril pred zbranimi. Gvardija je hitela med nfrod, in ko ae ie izvedelo, da hoče govoriti aam Škof, so pritianili k bregovOm, ldS je bil čudež, da ni padel U ali oni v vodo. Tudi ^ ograji je pritisnilo občinstvo. ■{:■! r ; , . . Jana Frančišek js vstal a svojega se^ležs ln si is dal prinesti mašno obleko; proft pa mu ja ^o-sadil na glavo visoko škofovsko kapo in v roko mu je dal telk'0 pastirsko pslico. Pričel je govoriti, in glss js imel da nišam vedel, kje g4 js jsmal k šibkega teleaa. Dejal ja, da si ta dva dneva «i upal 0*l povzdigniti, tako ss je zrsmovsl sodnikov iu nas, k| smo prišli, ds bi ae pasli ob krvavi smrti mladega dskličs. Pristavil je: "Bilo vss js k*t Ustja in trave in še Otroka sta vlačili* saba< aapvo da Msflfdali pogin deklina, ,Mtnikomur ismsd v^ nI žalsaa stortta. Niste bili kristjani ,biU ste zverine, ki hlepe po krvi n^dolžnegs, in ssto boete dsjsU telko odgo-vosnost ob smrtni n:fB6 'A fh% «c f Že eo padala vrata na kolens ke Ženski jok aa ja oglašal. r^In ie aam jc pripovedoval da.Bo« na pnsaa «arovnia ka«da)J«-krvava «alitev tega Boga, če. kdo, % aajsi JA to kdorkoli, trdi, da Ja mogodf 4a bi nU Bog le pri rojstvu iiročil otroka umno gladal prsd sa, kot vollf, katerega je mesar prelahno udsril po glavi • ' v' ' Škof je dalje govoril, da Je Agata Sehiverz-koblerioa prevzela za naa vss veliko irtev ln da je s svojim trpljenjem očistila naše duše ter prilgala luč v Umi, v kateri tavajo ta duše. "Kar smo grešili nad to iensko, to nam Bog odpusti, posebno sodnikom in tudi vsu^ ki sts hrepeneli po krvi nedolinesa človeka!" In alovesno je obljubljal, kolikor lasa bode imel on gospostvo nad krvsvo pravico v loškem kastelu, da ne bo pustn nikogar vel preganjati savoljo čarodejotva. Komi je t "To ssm vdm hotel povedati. — Vss, gospod prolt, ps prosim, ds ljudstvu poveste v njegovi beaedi, Če bi me kdo ne bU umel." Gospod Urh nsm js v domači beaedi ie veliko oetreje raalolil, kaki telUkl emo bili, ko amo ver-jsll ,ds js Agata Bchwsrskoblerioa nsprsvljala točo ln na prašičku pod nebom jahala, in da gospod škof prsvijo ,ds ni veije neumnosti, nego je neumna vera v eoprnijo. Bkeaane so bile množice* ln vss so nosile v «rojem srcu Škofa Jaasss Frančiška in kakor apo-«tel ss nsm js vldsl, ko Jo stopal od eodUčs proti eerkvi ter delil nsd past irski svoj* blagoslov. — ■ Tako se je končala) poskulaja a vodo ia'Ags-U Sekirarzkoblcriea je prišla očiščene iš nje! Bogu bodi last la hvala, da js vae do dobrega konca privedel in da ai vasi mladsgs šivljenje, ki bi gotovo ne bilo rado sspustilo selene zemlje, na kateri vsi visimo 1 — Dasisvs bila politka bolj potrebna kakor vaak dragi dan v leta, tisto noč z brstom nisva prišla da spanja. Najprej ao prihajali saanei la prijatelji* ki ao govorili o avojem veaelju, da ss js vsa tako erečno končalo. Niti vedel nisem, da Imam tolika prijateljev v Loki! Tudi vino so pili na moj račun, kar se nI dalo preprečiti, ker sem bil ie vsdno «ospodsr dveh kmetij. Prišel je 0c gospod grajeki protfpiear. da se je tudi veeelil i mano. V apomin na to vtecljo ml je prinesel pi-amo o rsssekanem Piakenateinu, za katero sem gs bU le velkret poprosil la katerega ml dotedej al hotel dstL Tako js prišlo zasmealto t« pismu med visdke piserije. OMI • nsj sts are se je prebudila AgsU ls globoksga spanje. Ali, glejte, med spanjem ni bilo prišlo pomirjen j* nad ajo! Obras ji je aorel in iz joks ai mogle 1 Iz meeta Je hotelo, domu je hotele aa vsak asčin Le os Visoko in v največji temi, da bi ja avet ae ugledal, ko ee Jo vralals v kraj, odkoder ao Jo bili odpeljsU .MM hlapel! rdeti ava se jI morsla s Jarjem. ker M bilo sbto snela, isko se Je obaašola. fzpoeodlll amo ai konja la bilo je le dosti šos polnoč, ko sme »spustili m sto. He«lal sam v sedlo ln predse aem jo vzel. Jurij | ps je ped vodi! konja, da smo mogli v temi naprej. j (Daljo prftodaJU.) Sposdal SS Francoze. Ä^pt^T^ nini, ki se ps ai mogel usUvljotl JBksaaik7 M^ttsa' ÊkMÊHÈÈkAfflflÊÈ^ÊËÎt^^^BHKKÉM M41 Mat ¡ca Slovenska" je pred tremi leti izdala poziv, naj se zbe-ro in zabeležijo ljudski spomini aa! Pontebe. Toda zadeli so pri pre irsneoske lete. Stori)s je to v ss ' delski trdnjsvici na nepričskovsn, Uredil ln obje vil : Dr. Josip ražni pramoči. Prišlo je do lih bojev pri Sv. Luciji ln pri Kobaridu, potem so se pa bram-bovei umaknili ns Oorenjeko. pokrsjine tostrau Karavank Francozi ao upali hitro zameti {bil »jik pololaj*Js|lt| valedl Predel in tk združiti pri Trbižu z ono vojsko, ki je prodiralo prrko vesti, ds ljudsko sporočilo v marsičem izpopolnjuje suhoparne zgodovinske podatke. DoČim nem zgo podatkov s No^rsnjskega in Ooriškega ia"ta-di kar se je nsbrslo, se nsnsša maogp bolj ng, krvave boje, kakor na kulturnosgodovinakc razbere. Pred vsem bi kdo zaman iskal ale-dov ilireke ideje med tem narado-pisnim gradivom. Bil je pač le o-me jeni krog Vodnikovih to vari Šev in Učencev, ki jik je všigala in prepojila ta Ideja. Ljudstvo je ču tilo samo vojne nadloge ia*gospo-darska bremena. Zato ee o njih pripuvtdj^^jveč.^J^k^jRoc so ti spomini - sasa^nit, dsneselt ); zgodovini frsnooske doba.. Boji 1. 1809. Opetovano so se vrfciil (rvivl boji s Ffsučozi na «Aih tlak, ia-ko ie L. 1797., ko Ja geaerel Mas-hens prodiral i*Julije tebo in Predel ns KoroT^fa nsdotte pa SOSMI^»110ifMr W V 4101.» ko,j! fsaospsks«Km ds slovenskim pokrajlnsm 1*2« mala strašne vojne davke; 1.1Š09. ko je prišlo do okupacije "ilir skih provincij," in slednjič 1. 1818., ko so se ss slovenske in hr v a take deiele bojevali zadnji bo ji med Avstrijci in Napoleonovim pastorkom, italijanskim podkrs Ijem Evgenom. Med temi boji ao ae zlasti krvs- vi dogodki 1. 1809. globoko vtis-uili ljudski duši. Vzrok js,očiten. DoČim so se v drugih letih izvo-jevsli boji med ratularnim vo Jsltvom obeh drisv in je bojna vihra divjsla preko glsv preprostega naroda, se je to leto ljud stvo samo, orgsnlzovsao v "dežel ai. brsmbi", udeleževalo odpors proti nseilnemu tujeu. • Tisti čsa je zlagal Vodnik svage brambov ske pesmi in eo naa tajale na razmik krajih allčne narodne popovi ke, kakršna je n. pr. "Novs brsm bovška pesem as sveate Oorenae,' ki ae pričenjat [ "8vetli eessr so rotil Povde ven dst de tisti Podlosknl ae morjo meahtraf. Tskrst js prillo do mslih prssk med frsneca4rimi oddelki in po-aoaaeznimi četami deielne bram-ba, do krvsvik dogodkov v Črnem Grabnu, do ponecročene vata-je no Notranjakem in v Beli Krajini Nameravanega splošnega ljudskega upora po tirolskem vzorcu po ni bilo. Zo toko,podjetja je manjkalo enotnega vodstvs. Največ je trpelo preblvslstvo po onih aovrainiku izpostavljenih krajik. koder je vdirala fraaeoe ka armada v avstrijsko oscmlje. namreč po krajih bUau Pontebe, Predala in Razdrtega. Tu so se bili trdovrstni boji ia vršili zaai-mlvi dogodki, o katerih ve ljud-stvo Še daadaaes mnogo povedati — Posebao ogrošeaa točka Je bil tedaj Bevee ia avetrijeka Mri» viea na Predalu, ki jo je junaško 1 »ranil stotnik Herman s svojimi Hrvati. Na Bovškem ee nasilne vred pod razvalinami gorcc njave. V, trd Doki ao Francozi premagali I por Avatrijeev pri Predelu, R, drtem in (k>lu in zaaedU aloreil trdovraten odporj poleg tega pa jih )c šo mučilo občutljivo po-jnaapania' šiveia. Ljudstvo je bilo svojo fivino odgnalo v gore ali pa skrilo v^strpjiakih soteskah |n oddaljenih planinah. Ložam ao imeli svojo drobnico skrito na Plšnji v Možni ci. Nsd edino ozko qteso, ki vodi tjs, pa so imeli pripravljeno ksmenje ,da ga itavale pa Francoze, ako l>i jim hoteli ug ibitl borno imetje, j Na koroški strani ao skrivali tyviao„na Sortni (nad Babeljskim ie«erom). Dva francosko vojska, 1 sts prodrlo t ja* sto morala svojo, predrznost plačati a smrtjo-Neki Rabeljčan, ki je varoval M-vIIk). ju je .ubil V trupli zakril.z vejami. , - . ^-i Umevno ja. ,da -Kraneoat, ki so bili zasadi šiveia:v veliki stiski, mso.poosbno obzirno ravnali s prebivalatvom. Plenili in jemali'eo, kSr so dosegli ; - . ^ Kjerkoli so zasegli kako živm-če, je moralo iz hleva. Nekemu )>o-sestniku so od 21 ovse pustili ko-maj trl'DrugI je š^ tekel francoski vojak a gok>«eblo, da bi ju po-eekal. Tedaj je zaropotal boM, ki je oznanjal napad ne trdnjavo in je kmetu rešil BvoH.;' N'a zapadni strani Loga, pod kribom Craim Vrtom, ao ae Fran-aozi utdborUi, Ubijali živino in kuhali; Krav, ovac i« prašičev niso kleli (zabadali), amp*fc so jim ksr odsekelf glave. Kadar jim je zmanjkalo drv/so kar alamo trgali s strehe in jo devsll na ogenj. Domačini ao jih proaUi. aaj puste vsaj glsve njim, ds ai jih skuhajo v živež. Tods pridrla je druga 6eU Frsncozerv in je Loisnoin z bajoneti pobrala kuhane glave iz loncev. I Tudi sicer je prebivalstvo mnogo trpelo. Loiane so Frincozt prisilili,,da• so Jim pomagali pO tšvsti v roso ve { Čet Predli. Celo loškemu duhovniku SO naložili munieijo ,dd Jo Je nesel vrb sedIM; * Ker 4» trdnjava m takoj podala, Ja pritta Irančoška armada valed pomanjkanja fcveik v hudo Stiako. Ujetemu tvomičarjiT Melt-Ču is la^niea, ki je mdrsl pri Fransosik^ostab Hirt^dni brez jedi^jš fSneral berrss na njsgovo pritožbo pokazal kos Imsga kru ha na svoji misi reko«, naj si ga polovico vzame, drugo poolvico pa puati njemu. — Zato ze je Fran eozom zelo mudilo, vzeti Predel in hitro zopuatili nerodovitno, ne vorno bovško pokrajino. štirikrat ao napadli trdnjavico. Bila ja aicer napravljena po veČini le iz leaa in .prsti, ps'je vendsr valed hrabrosti svojih brtiüteljev uspešno zsdrševsls prodirsnje sovralnikov. Kadarkoli so navalili Francozi ns njo. so zagrmeli lopovi is trdnjave ln med napadalci se je nsprsvila veMka drča. SIcer se je kmslu zopet zaprla, ker so na mesto psdlih stopili novi vojak!, vendar je ogromno število Fran oozov v bovški eoteeki nsšlo smrt. Ljudstvo pripoveduje, ds • je frsnsoski gsoersl hotel atotnika Hermanne podira piti. Nekega dne sta ss bsje sestala in se v znak prijateljstva poljubilo. Todo vse prigovorjonje je bilo brezuspešno NW padec trdnjave Calsbaj pri Nsborjetu ni mbgol oploditi po-gumnih bran i tal je v. Sklenili so, sfc hojsvati do zsdnjags diha. Za usodo trdnjave je bilo odločilno, da se je štirim stotnijsm francoskih lehkih pešeev posre •*ilo, po ovinku priti do šadlsl 1'redela in od tod po akalovjn tn goadu do nekih visačin, ki ao bilo asd trdnjsvo. Pbt fes tiste strme grape jim je pokazal neki pastir. Frsnooaki vojaki so bili tsdsj že tsko , sestradani, da so amnksli Ibtje, trgali trav* in jo jedli. Ker so no potu nekateri popolnoma omagali, jim j« pastir *pomolzel kozo in jim dol piti mleka. Ko eo pa doli i no višino, je bilo usoda trdnjave odločeno. Zseell so g*>-reče, smolnata venec metati na leeeno streho in ograjo. Veter je razvnel plamen, ki se Je hitro rss šini aa vss atrsai. Pa ko jc gorenji dal trdajava le «orel, aa U ganizovane deielne bramb? vedno nevaren. Več mesecev ae prej ljudatvo bodrilo, naj z o: ,J| Jem v roki brani svoje domovi proti nasilnemu tujcu. Kaj oi če je ta iakra še vedno tlela pepelom in ae tu in tam razpUm« nela v obupen upor. Francozi«ol dobro zavedali avojega položaju i j so hoteli a strogostjo strahovi 1 prebivalstvo, kar je pc ljodi le bolj razdraŽilo. Nič manj jih niso gnali k uporgl veliki vojni dav-ki v denarju in ii-viiib, tlaka z živino In vozmi. kij jo bila veliko hujša od t'¡it i, ki jo morali opravljati graščako« I Koma i so-francoske čete zu^-dl«} deželo, že so morali kmetje odi vseh strani voziti v Ljubljano pšenico, rš, seno, ds napolnijt vbsčžite vojaške shrambe. Vsa v poizkus upora se je kiaznovnl ^ vojnem prevu. Dne 9. junija * Francozi zasedli vas Naklo ud Gorenjskem. Nekdo je oaùmniéii] prebivalce pri poveljniku, «es, a» I nameravajo napad na francoske | vojake in jim hočejo ugrabiti bi gSjno, ki je bila shranjena v neki] h« ("pri ZgubP'). To je bilo d«-i volj, da je franeoaka konjiča trf ure plenila vas in Naklancem > j vzročila silno škodo. ' de resnejši so bili dogodki v| Črnem Grabnu. ^ f • • , - "Župnik je bîl a prlinloe oznanil,, naj ae zbere kmetje in hlapci ln udarijo ns Frsncose, češ, ds nI greh, ker je pepeš Napoleona iz* občil. — Vstali ao imeli svoje ts-horišČc ns hribu "Samoglav" med &t. Gothsrdom in Blagovico. CKi tod ao napsdsli posamezne frac coske čete. Mnogi vojski, kl so jim prišli živi v past >o bili ns mestu pobiti. Izkopali ao nsjpftj jsmo. Potem sta dva kmeta privlekla ujetega sovražnika k njej in ga trdo držala, tretji ga jc u* daril po glavi, in, potem ie bi! precej zakopan. Žena nekega "generala"