»RŽ^UJV^ TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA CJVBCJAN/l 1938J1939 KRALJEVINA JUGOSLAVIJA DRŽAVNA TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA I,J II B L J AN A IZVESTJE DRŽAVNE TEHNIŠKE SREDNJE ŠOLE DRŽAVNE DELOVODSKE ŠOLE DRŽAVNE MOŠKE OBRTNE ŠOLE DRŽAVNE ŽENSKE OBRTNE ŠOLE BANOVINSKE ŠOLE ZA GLASBILA ZA ŠOLSKO LETO 1938./1939. V LJUBLJANI 19 39. Založila Državna tehniška srednja šola v Ljubljani Nalisnila UčileljsKa liskama v Ljubljani (predstavnik Francš Štrukelj) ‘ 'Cm • ■ f VčltelfsKI sbor v šolskem letu 1938.11939. Direktor: Ing. Novak Leo, direktor IV/1, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje in Jugosl. krone IV. stopnje. Starešine odsekov: Ing. arch. Kryl Pavel, profesor III/2, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje in Jugosl. krone IV. stopnje, starešina arhitektonsko-gradbenega odseka. Graditeljstvo s projektiranjem (8), kmetijsko graditeljstvo (4), matematika (4). Ing. Premelč Stane, profesor IV/1-1, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje, starešina strojnega odseka. Termodinamika (3), strojni elementi z vajami (6), parni kotli, batni stroji, turbine in lokomotive (5). Ing. Turnšek Viktor, profesor IV/1-1, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje, starešina elektrotehniškega odseka. Obča elektrotehnika (5), praktična elektrotehnika (5), projektiranje in poslovanje (4). Starešina moške obrtne šole: Akad. medaljer Sever Anton, profesor IV/1. Tehniško konstruktivno risanje (4), ornamentalno modeliranje (16). Starešina ženske obrtne šole: Hiibl Marija, obrtna učiteljica VIII/1. Krojenje in šivanje perila, praktični pouk (23), krojno risanje (4), tvarinoslovje (1), nauk o nošah (1). Profesorji, suplenti, učitelji, učiteljice: Benčina Anton, predmetni učitelj VII, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. šolski tajnik. Beran František, obrtni učitelj VIII. Keramika, praktični pouk (25), mehanska tehnologija (2), praktična keramiška kemija (4), kemijska tehnologija (2). Brenčič Franjo, strokovni učitelj-pripravnik za IX. iMizarstvo, praktični pouk (11), opisna geometrija z vajami (7), geometrijsko risanje (4), konstrukcijski nauk (6). Cerk Ana, obrtna učiteljica IX/1. Krojenje in šivanje perila, praktični pouk (23), krojno risanje (2), tvarinoslovje (1). Ing. Debelak Joža, profesorica VII/1. Obča elektrotehnika (5), elektriška merjenja in preizkusi strojev (13). Ing. Dimnik Stanko, profesor V. Geodezija z vajami (8), gradbeno poslovanje in predpisi (7), enciklopedija graditeljstva (4). Dolak Adolf, strokovni učitelj VI, odlikovan z zlato medaljo za odlično službovanje in z redom sv. Save V. stopnje. Strugarstvo, praktični pouk (21), tehnologija (4). Ing. Dovič Josip, profesor VII. Obča elektrotehnika (5), mehanika (2), praktična elektrotehnika (5), projektiranje in poslovanje (4), signalizacija in radiotehnika (2). Ing. arch. Fatur Dragotin, profesor VI, odlikovan z redom Jugosl. krone V. stopnje. Nauk o gradivu (3), nauk o slogih in zgodovina arhitekture (3), gradbene konstrukcije z vajami (4), graditeljstvo s projektiranjem (6), ureditev inest ("2). Ing. Grogi Roman, profesor V. Obča elektrotehnika in elektriški stroji (4), elektriški stroji (10), hidravliški motorji (4). Ing. Hacin Fridolin, profesor V. Mehanika (4), parni kotli, batni stroji, turbine in lokomotive (3), hidravlika, hidravliški stroji in črpalke (8), strojni elementi z vajami (3). Ing. Hladnik Stanko, profesor VII. Jeklene konstrukcije in dvigala (3), mehanska tehnologija (5), strojne naprave (3), proračuni in predpisi v strojnih napravah (2), praktični pouk (5). Hrevatin Ljudmila, strokovna učiteljica IX. Krojenje in šivanje oblek, praktični pouk (24), krojno risanje (2), tvarinoslovje (1). Izlakar Marija, obrtna učiteljica VIII. Vezenje, praktični pouk (30). Jaklič Boris, profesor VI. Slovenščina (2), nemščina (17). Jarc Marija, strokovna učiteljica-pripravnica za IX. Krojenje in šivanje oblek, praktični pouk (23), krojno risanje (4), tvarinoslovje (1), nauk o nošah (1). Jurančič Janko, profesor VII. Slovenščina (3), slovenščina in spisje (8), nemščina (7), srbohrvaščina (2). Klinc Stanislav, profesor V. Knjigovodstvo (3), obrtno računstvo (4), obrtno računstvo in kalkulacija (7), knjigovodstvo in menično pravo (4). Akad. slikar Kos Gojmir Anton, profesor IV/2, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. Prostoročno risanje (3), dekorativno risanje (16). Ing. arch. Kos Miroslav, profesor VI. Gradbene konstrukcije z vajami (6), opisna geometrija s perspektivo (2), prostoročno risanje (3), nauk o slogih in zgodovina arhitekture (3), stavbarstvo (4). Košak Vinko, profesor VII. Slovenščina (8), zemljepis in državoznanstvo (4), državoznanstvo in obrtna zakonodaja (6). Kralj Fran, profesor V. Kiparstvo in rezbarstvo, praktični pouk (24), mehanska tehnologija (1), plastična anatomija (2). Kravos-Lombar Angela, predmetna učiteljica VI. Slovenščina in spisje (12), nemščina (8). Ing. arch. Kregar Rado, profesor IV/2-1. Gradbene konstrukcije z vajami (8), gradivoslovje (3), gradbene konstrukcije, predavanja (4), oblikoslovje z vajami (4). Kremenšek Josip, profesor IV/1-1. Matematika (14), kemija in kemijska tehnologija (5). Kunaver Karel, strokovni učitelj VI, odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. Kovinarstvo, praktični pouk (29). Lenarčič Janko, protesor V. Knjigovodstvo (4), slovenščina in spisje (10), obrtno računstvo in kalkulacija (7). Mallner Friderik, strokovni učitelj VI. Elektrotehnika, praktični pouk (25). Mercina Josip, strokovni učitelj VII, odlikovan z zlato medaljo za odlično službovanje. Mizarstvo, praktični pouk (15), detajliranje (8). Mirtič Josip, strokovni učitelj VII, odlikovan z redom Jugosl. krone V. stopnje. Kovinarstvo, praktični pouk (29). Nardin Julij, profesor 111/2. Fizika (10), radiotehnika, praktični pouk (5). Ing. arch. Ogrin Gustav, suplent-pripravnik za VIII. Gradbene konstrukcije z vajami (9), prostoročno risanje (4), gradivoslovje (1). Ing. Petrič Hinko, profesor V. Avtomobilstvo in zrakoplovstvo (2), matematika (8), tehniško risanje (4), strojni elementi in dvigala (4). Pogačar Margareta, strokovna učiteljica-pripravnica za IX. Krojenje in šivanje oblek, praktični pouk. (23), krojno risanje (2), tvarinoslovje (1). Povšič Jože, suplent-pripravnik za VIII. Fizika (ti), matematika (8). Premru Vladimir, profesor VII. Kemija in kemijska tehnologija (14), elektrokemija (3), fizika in mineralogija (2). Ribarič Miho, profesor VI. Matematika (15), signalizacija in radiotehnika (3). Sajevic Alojzij, obrtni učitelj VIII. Kovaštvo, praktični pouk (28). Saksida Rudolf, obrtni učitelj VIII. Zidarstvo, praktični pouk (25). Ing. Skočir Rudolf, profesor IV/2. Obča elektrotehnika in elektriški stroji (6), mehanika (3), fizika (3), elektriška merjenja in preizkusi strojev (2), elektrotehnika, praktični pouk (5). Sluga Marija, obrtna učiteljica VIII. Vezenje, praktični pouk (29), tvarinoslovje (2). Svetec Vera, strokovna učiteljica-pripravnica za IX. Krojenje in šivanje perila, praktični pouk (24), krojno risanje (2), tvarinoslovje (1). Akad. slikar Šantel Saša, profesor III/2, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. Dekorativno risanje (20). Ing. Škof Rudolf, profesor IV/l, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. Statika in armirani beton (19). Štirn Josip, strokovni učitelj VII, odlikovan z redom Jugosl. krone V. stopnje. Opisna geometrija (7), tehniško risanje (5) mehanska tehnologija (6). Akad. slikar Šubic Miroslav, profesor IV/2. Opisna geometrija s perspektivo (4), prostoročno risanje (3), opisna geometrija (3), dekorativno risanje (10). Ing. Šuklje Ljudevit, suplent-pripravnik za VIII. Ceste, železnice, mostovi in hitrotehnika (16). Ing. Tavčar Riko, profesor VII. Strojni elementi z vajami (6), parni kotli, batni stroji, turbine in lokomotive (4), jeklene konstrukcije in dvigala (3), motorji z notranjim izgorevanjem (6). Tominec Ivan, profesor IV/2. Slovenščina (15), nemščina (4). Ing. arch. Treo Rudolf, profesor IV/l—2, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. Gradbene konstrukcije, predavanja (5), gradbene konstrukcije, vaje (6), osnova zgradb in projektiranje (6). Urankar Pavle, profesor VI. Zemljepis in zgodovina (19). Užnik Rudolf, strokovni učitelj VII. Graverstvo, praktični pouk (30), mehanska tehnologija (2). Zupančič Avgust, obrtni učitelj X/2. Kovinarstvo, praktični pouk (20), elektriško varjenje (10). Akad. slikar Žnidaršič Ivan, profesor IV/1., odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. Opisna geometrija (12), prostoročno risanje (4), umetniško oblikoslovje (4). Honorarni učitelji in učiteljice: Kamnikar Alojzij, tesarski mojster. Tesarstvo, praktični pouk (4). Dr. Kristan - Lunaček Slava, zdravnica. Higiena (5). Dr. Kuralt-Vončina Marija, zdravnica. Higiena (2). Ing. arch. Oražem Miroslav, odlikovan z redom Jugosl. krone V. stopnje. Matematika (9), zgodovina plastike (1). Ing. Pečenko Ladislav. Mehanika (10), ogrevanje in zračenje (2), mehanska tehnologija (2), toplotni motorji (5). Ing. Poniž Roman. Matematika (7), mehanska tehnologija (4). Akad. kipar Putrich Karel. Mehanska tehnologija (1), umetniško oblikoslovje (4), plastična anatomija (2), tehniško konstruktivno risanje (4), praktični pouk (5) — od 3. marca 1939. dalje. Ing. Sever Rihard. Tehniško risanje (5), strojni elementi (5). Banovinski pogodbeni učitelj: Mušič Miha, strokovni učitelj na banovinski šoli za glasbila, praktični pouk. V staležu našega zavoda: Knafelj Alojzij, obrtni učitelj VIII. Krojaštvo. Ravnik Janko, obrtni učitelj VIII/1. Puškarstvo. Steinman Josip, obrtni učitelj IX. Čevljarstvo. Šolski uslužbenci Pisarniška pomočnica: Benčina Marija, dnevničarka-zvaničnica. Služitelji: Finžgar Josip, služitelj 1/3. Zore Franc, služitelj 1/3. Schweiger Anton, služitelj 1/3. Železnik Maksimilijan, služitelj II. Služit eljici-dnevničarki: Snažilka: Mizarski delavec: Javoršek Liza. Srt Ana. Lipovšek Terezija. Mihelič Franc. Izpremembe In osebne zadeve učiteljskega zbora Prof. ing. Novak Leo je bil z ukazom I. Br. 24.051/0 z dne 15. junija 1938. postavljen za direktorja. Ing. arch. Ogrin Gustav in ing. šuklje Ljudevit sta bila z odlokom min. trg. in ind. I. Br. 32.478/0 z dne 25. avgusta 1938. postavljena za uradniška pripravnika-suplenta. Banovinski honorarni učitelj ing. Rovšek Vladimir je dne 3. septembra 1938. podal ostavko. Laborant-zvaničnik Zupančič Avgust je bil z odlokom kr. banske uprave I. št. 3460/4 z dne 12. septembra 1938. postavljen za obrtnega učitelja. Strokovna učiteljica Novak Alojzija je bila upokojena z ukazom I. Br. 7/0 z dne 27. septembra 1938. Službene dolžnosti je bila razrešena dne 31. januarja 1939. Obrtna učiteljica Izlakar Marija je bila z odlokom kr. banske uprave I. št. 9530/4 z dne 29. decembra 1938. premeščena na Drž. žensko obrtno šolo pri Drž. tehniški srednji šoli v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave I. št. 228/3 z dne 28. februarja 1939. je bil pripuščen v brezplačno prakso akad. kipar Putrich Karel. Prakso je nastopil dne 3. marca 1939. Obrtni učitelj-pripravnik Brenčič Franjo je bil z odlokom min. trg. in ind. I. Br. 13.402/0 z dne 4. aprila 1939. preveden za strokovnega učitelja-pripravnika. Ixpremembe in osebne zadeve ostalega osebfa Služitelj Železnik Jakob je dne 17. junija 1938. umrl v splošni bolnici. Pogreb je bil dne 19. junija. Zvestemu služitelju bomo ohranili trajen spomin. Železnik Maksimilijan je bil z odlokom kr. banske uprave I. št. 9121/2 z dne 12. septembra 1938. postavljen za služitelja II. položajne skupine. Šolski letopis 30. in 31. avgusta. Popravni in dopolnilni izpiti. I. in 2. septembra. Sprejemanje prijav za vpis v prve letnike. 5. septembra. Zdravniški pregled pogojno sprejetih učencev v prve letnike. Vpisovanje z vplačevanjem šolnine in drugih pristojbin v prve letnike. 6. septembra. Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II.; šolski praznik. 7. septembra. Vpisovanje z vplačevanjem šolnine in drugih pristojbin učencev višjih letnikov. 9. septembra. Ob 10. uri otvoritvena konferenca celokupnega učiteljskega zbora. 10. septembra. Pričetek rednega pouka. 13. in 14. septembra. Završni izpiti. 22. oktobra. Slovesna izročitev odlikovanj v šolski dvorani po načelniku dr. Rateju. 31. oktobra. Direktorjev dan; prosto. 14. in 15. novembra. Ocenjevalne konference za prvo polovico prvega polletja. 15. decembra. Konferenca celokupnega učiteljskega zbora. 24. decembra do 9. januarja. Božični odmor. 20. januarja. Filmsko predavanje v kinu »Sloga«. 27. januarja. Sv. Sava; šolski praznik. 30. in 31. januarja. Ocenjevalne konference za prvo polletje. 31. januarja. Zaključek prvega polletja. 3. februarja. Pričetek drugega polletja. 4. februarja. Strossmayerjev dan; šolski praznik. II. februarja. Filmsko predavanje v kinu »Sloga«. 14. februarja, žalno cerkveno opravilo za pok. Nj. sv. papežem Pijem XI. v trnovski cerkvi. 27. februarja. Filmsko predavanje v kinu »Sloga«. 4. marca. Predvajanje nacionalnega filma v kinu »Sloga«. 11. marca. Nadrevizija »Prometnega fonda«. 28. marca popoldne in 29. marca dopoldne. Prosto za opravilo velikonočnih verskih dolžnosti. 30. in 31. marca. Ocenjevalne konference za prvo polovico drugega polletja. 6. aprila. Direktorjev dan; prosto. 7. do 16. aprila. Velikonočni odmor. S 23. maja. Zaključek rednega šolskega pouka v zadnjih letnikih vseh odsekov in oddelkov. Sklepna ocenjevalna konferenca za zadnje letnike vseh odsekov in oddelkov. 24. maja. Sv. Ciril in Metod; šolski praznik. 9. junija. Sklepna ocenjevalna konferenca za vse ostale letnike dclo-vodske, moške in ženske obrtne šole. 10. junija. Zaključek rednega šolskega pouka v ostalih letnikih vseh odsekov in oddelkov. Sklepna ocenjevalna konferenca za ostale letnike tehniške srednje šole. 27. junija. Zaključna konferenca celokupnega učiteljskega zbora. 28. junija. Svečanostna razdelitev izpričeval. # V minulem šolskem letu smo zaradi smrti izgubili dva učenca. Dne 10. oktobra je tragično preminul učenec I. letnika strojnega odseka Dolničar Anton. V nedeljo dne 12. marca pa se je na Grmadi smrtno ponesrečil Pirš Branko, učenec II. letnika arhitektonsko-gradbenega odseka. Pogrebov so se udeležili učenci in učitelji. Ohranili jima bomo blag spomin. Šolslca zakonodaja Z »Uredbo z zakonsko močjo o spremembah in dopolnitvah zakonov o strokovnih šolah v resoru ministrstva za trgovino in industrijo« (Službeni list 211/38 z dne 13. maja 1939.) so bile dopolnjene in deloma izpremenjene tudi določbe »Zakona o srednjih tehniških in moških obrtnih šolah« in »Zakona o ženskih obrtnih šolah in ženskih strokovnih učiteljiščih« z dne 31. marca 1932. Važnejši uradni spisi Z ukazom I. br. 24.071/0 z dne 15. junija 1938. je bila naša šola ob priliki 501etnice odlikovana z redom sv. Save III. stopnje. Kralj, banska uprava dravske banovine je z odlokom VIII. št. 5225/1 z dne 2. septembra 1938. nakazala iz sklada za podpiranje strokovnih šol din 12.000 za podpore siromašnim učencem v šolskem letu 1938./1939. Z odlokom ministrstva trgovine in industrije I. br. 2289/N z dne 21. januarja 1939. je bil našemu zavodu dodeljen kredit din 7000 za ureditev nove varilnice. Iz sklada za podpiranje strokovnih šol je kr. banska uprava dravske banovine nakazala z odlokom VIII. št. 697/3 z dne 7. marca 1939. din 12.500 za obnovo zastarelih strojev v delavnicah. Z odlokom ministrstva trgovine in industrije, državnega zavoda za pospeševanje industrije in obrti br. 1672 z dne 27. marca 1939. je bila naši šoli podeljena podpora din 10.000 za nakup mizarskih strojev. Kot odposlanec ministra trgovine in industrije je bil z odlokom I. br. 14.518 z dne 15. maja 1939. imenovan za predsednika izpraševalnega odbora pri završnih izpitih gospod Jožef Reisner, direktor v pokoju. Šolske delavnice Vedno večji pomen in uporaba varilne tehnike v industriji in obrti sta narekovala nujno potrebo, da se tudi na našem zavodu uvede pri praktičnem delavniškem pouku za kovinske stroke pouk v varjenju. V ta namen se je v tekočem šolskem letu 1938./1939. uredila vzorna šolska varilnica za avto-gensko in električno varjenje. Za avtogensko varjenje sta na razpolago dva ognja na dissous-plin, en ogenj s srednjetlačnim in en ogenj z visokotlačnim acitilenskim razvijalcem. Za električno varjenje pa razpolaga šolska varilnica z dvema agregatoma. Opremo varilnice izpopolnjuje še stroj za avtogensko rezanje. Ustanovitev te prepotrebne šolske delavnice so omogočile s svojo naklonjenostjo Tvornica za dušik d. d. v Rušah, odnosno tvrdka Aga - Ruše; Kranjska industrijska družba na Jesenicah; zastopstvo tvrdke Böhler (Jeklarna grofa Thurnskega v Ravnah, Beograd), zastopstvo tvrdke Kjell-berg v Finsterwalde (Ing. Gallasch Egon, Ljubljana), tvrdka Poldičelik d. d. v Beogradu; Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani; tvrdka Vojnovič & Co., tvornica kisika, Ljubljana-GIince; tvornica bakra in medenine Zugmayer in Gruber v Slovenski Bistrici itd. Mestna občina ljubljanska je na prošnjo šolske uprave dovolila znižano tarifo za električni tok, uporabljen pri električnem varjenju. Za tehnično opremo varilnice je odobrilo ministrstvo trgovine in industrije izredno podporo v znesku din 7000'—. Za higiensko opremo varilnice so pa darovale deloma v materialu, deloma v blagu ljubljanske tvrdke: Medič-ZankI, tovarna olja, lakov in barv; American Motors Ltd.; I. Bonač sin, kartonažna tovarna; Brama American import; Jos. Eberle, trgovina z zlatnino in srebrnino; A. Goreč d. z o. z., trgovina z avtomobili; Hrovat & Komp., tovarna olja; Kolar Slavo, podjetje za elektrotehn. naprave; T. Korn, kleparstvo in vodovodne instalacije; Prelog K., veletrgovina; Schneider & Verovšek, trgovina z železnino. Vsem podpornikom in darovalcem izreka ravnateljstvo šole najtoplejšo zahvalo. * # * V tem šolskem letu 1938./1939. se je preselila graverska delavnica v delavniško poslopje. Modelirnica se je pa namestila v prostorni in svetli sobi pritličja. S to preselitvijo je bilo omogočeno, da je dobila banovinska šola za glasbila svojo delavnico v prizemlju glavnega poslopja. Poučne ekskurzije Sestavni del šolskega pouka so obvezne ekskurzije. V letošnjem šolskem letu so učenci(-ke) napravili pod vodstvom svojih učiteljev(-ic) naslednje poučne ekskurzije: Ljubljana: mestna elektrarna; mestna klavnica, bežigrajska gimnazija; Etnografski muzej; Narodna galerija; Remiza; Univerzitetna knjižnica; akumulatorske baterije mestne elektrarne in hotela »Uniona«; »Alpeko«, trgovsko-industrijska družba z o. z.; avtogensko varjenje tračnic cestne železnice; grad Bokalce; stavbišče »Bat’a«; »Eka«, tovarna kovinastih izdelkov; razstava »Italijanska knjiga«; razstave v Jakopičevem paviljonu; Medved Joško, tkalnica za volneno blago; stavba meščanske šole na Viču (betoniranje stropa); stavba banke »Slavije«; stavba hotela »Slon«; Združene opekarne, d. d.; »Zmaj«, družba z o. z., tovarna za galvanične elemente in elektrotehniko. lO Varllnica Celje: Cinkarna d. d.; A. Westen d. d., tovarna za emajlirano posodo. Domžale: radio postaja. Fala: elektrarna. Fužine: električna centrala. Goričane: papirnica; kamnolom tvrdke Slavec. Kamnik: »Titan« d. d.; kamnolom ing. Dedka. Kranj: »Jugočeška«, jugosl. - češka tekstilna industrija d. d.; »Semperit«, tovarna za proizvode iz gume; Pokojninski zavod. Litija: Jugoslovenske tekstilne tovarne Mautner d. d. Maribor: delavnice J. D. ž.; Hutter J. in drug, mehanična tkalnica, apretura in barvarna. Novo mesto: šola na Grmu. Podpeč: poljske peči za žganje apna; »Viadukt«, tovarna upognjenega pohištva. Ruše: Tvornica za dušik d. d. Tacen: »čit«, družba z o. z., tovarna čipk. Trbovlje: električna centrala, cementarna in rudnik Trboveljske preinogokopne družbe. Tržič: Glanzman & Gassner, predilnica. Zagorje: apnenica Trboveljske preinogokopne družbe. Zagreb: Državna obrtna šola; Strossmayerjeva galerija; »Dis«, tovarna žarnic; »Elka«, tovarna kablov; L. & C. Hardtmuth, tovarna svinčnikov; Jugoslavenska »Siemens« d. d. Počitniška praksa Učenci tehniške srednje šole morajo v velikih počitnicah opravljati štiritedensko prakso v obratih iste ali sorodne stroke, ki sc je na šoli učijo. V počitnicah leta 1038. so učenci opravljali prakso v sledečih tvornicah in podjetjih: Arhitekt o nsko-gradbeni odsek, I., II. in III. letnik: Ljubljana: Arko Franc, pooblaščeni graditelj; Battelino Angelo, mestni stavbenik; Battelino Vilibald, gradbeno podjetje; Bernik Ivan, tovarna rolet; Matko Curk, stavbno podjetje; Ing. Dedek Josip, mestni stavbenik; Ing. Dukič in drug, gradbeno podjetje; Elikan Franc, zidarski mojster; »Gradi-dom«, stavbna družba z o. z.; Prva slovenska zidarska zadruga, r. z. z o. z.; Ivan Rožman, gradbeno podjetje; Stavbna družba d. d.; Emil Tomažič, stavbenik; Ing. Anton Umek, gradbeno podjetje; Rudolf Žerjal, pooblaščeni mestni zidarski mojster. Bled: Ivan Plemelj, stavbno podjetje; Svetina Lojze, zidarski mojster. Borovnica: Stražišar Josip, zidarski mojster. Celje: Konrad Gologranc, stavbenik. Cerknica - Planina: Melioracijski odsek dravske banovine. Čakovec: M. Macekovič, gradbeno podjetje. Domžale: Ivan Seršen, gradbeno podjetje. Gora pri Komendi: Belcijan Boštjan, zidarski mojster. Jesenice: Tehnični oddelek občine Jesenice. Koprivnica: V. sekcija za vzdrževanje proge (Direkcija drž. železnic, Zagreb). Kranj: Slavec & Komp., družba z o. z., stavbno podjetje. Lipnica pri Podnartu: Franc Sparavec, obl. izprašani tesarski mojster. Maribor: Ing. arch. Jelence & ing. Šlajmer, d. z o. z., gradbeno podjetje; Ubald Nassimbeni, mestni stavbenik. Murska Sobota: Gradbeno podjetje Sraka Štefan. Novo mesto: Okroglic Avguštin, mestni zidarski mojster. Podpeč pri Preserju: Srečko Kobi, družba z o. z. Ptuj: Treo Anton, gradbeno podjetje. Radomirje - Solčava - Log: banovinsko gradbeno vodstvo ceste. Radovljica: Grilc Franc, zidarski mojster. Sevnica: Jelšigrad d. z o. z., gradnja mostu preko Save. Slivnica: Ljubič Anton, zidarski mojster. Unec pri Rakeku: Milavec Anton, zidarski mojster. Zidani most: I. sekcija za vzdrževanje proge (Direkcija drž. železnic Ljubljana). Strojni odsek, I., II. in III. letnik: Ljubljana: Mestna elektrarna; mestna plinarna; mestni vodovod; Električna cestna železnica; kurilnica J. D. ž.; Tobačna tovarna; »American import Ltd«; Hudnik Drago, podjetje za instalacijo centralnih kurjav in Modelirnica Delavnica xa glasbila vodovodov; Kunaver Karel, delavnica za precizno mehaniko; Ing. Likar Boleslav, podjetje za instalacijo vodovodov in centralnih kurjav; »Auto-Union«, Lovše Ivan; Ing. Premelč Stane, profesor; Jugo-Lutz, d. z o. z., pečarstvo in strojno kovinska industrija; Premru Stane, dipl. tehnik, strojno mehanična delavnica; Vojnovič & Co., zavod za tehnične in elektrotehnične naprave; R. Willman, strojno podjetje; Združene opekarne d. d. (tovarna na Brdu). Brežice: Treppo Leonard, opekarna. Celje: Cinkarna d. d.; Westen A., tovarna za emajlirano posodo, črnuče: Trampuš Ivan, mehanična delavnica. Dravlje: Štirn Josip, tovarna pločevinastih izdelkov. Dugi Rat pri Splitu: »La Dalmatienne«, tovarna cementa. Grosuplje: Motvoz in platno, d. d. Jesenice: kurilnica J. D. ž. Količevo: Iv. Bonač sin, tovarna lepenke in papirja. Kranj: »Jugočeška«, tekstilna industrija d. d.; »Semperit«, tvornica za proizvode iz gume. Logatec: Hodnik Viktor, ključavničarstvo. Maribor: Delavnice J. D. ž.; Mestna avtobusna podjetja; Splošna stavbna družba d. d. Mežica: The central european mineš, limited. Murska Sobota: Električno podjetje. Novo mesto: Knaflič & Mirtič, splošna mehanična delavnica in vodovodna instalacija. Ribnica: Grča Alojzij, puškar in mehanik. Split-Kraljevica: Jadranska brodogradilišta. Straža pri Novem mestu: Leo Paulin, lesna industrija. Škofja Loka: G. F. Schneitter, tovarna turbin. štore pri Celju: železarna in rudnik d. d. št. Vid nad Ljubljano: Anton Kremžar, tovarna poljedelskega orodja. Trbovlje: Rudnik Trboveljske pre-mogokopne družbe. Tržič: Glanzman & Gassner, predilnica; »Runo«, tovarna usnja. Vevče: Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. Elektrotehniški odsek, I., II. in III. letnik: Ljubljana: Mestna elektrarna; Električna cestna železnica; Kranjske deželne elektrarne; Delavnice J. D. ž; Drž. preskuševalnica elektroštevcev; Tobačna tovarna; Bonač, tovarna za papir in lepenko; Havliček, elektrotehnično podjetje; Kino-podjetje šiška; Mihelčič Ivan, elektrotehnično podjetje; Narbeshuber Karel, električno in strojno podjetje; Paulič Leopold, zastopstvo škodovih zavodov; Trboveljska premogokopna družba; Verbajs A., elektrotvrdka. Borovnica: Ambrožič, inštalatersko podjetje. Dolnja Lendava: Električno podjetje. Jesenice: Kranjska industrijska družba. Kranj: »Jugočeška«, tekstilna industrija d. d.; Schiling, instalacijsko podjetje. Maribor: Mestno elektriško podjetje; Hertiš, elektro-instalacijsko podjetje; Sprager Alojz, elektrotehnično podjetje. Mežica: The central european mineš, limited. Mislinja: Artur Perger, lesna industrija. Ptuj: Zadružna elektrarna. Straža - Rogatec: Zjedinjene tvornice stekla. Sušalc: Elektra d. d. Škofja Loka: Električna centrala. Velenje: državni rudnik. Zagreb: Jugoslovanska Siemens, d. d. Zaječar: antimonski rudnik. Zaßvala šolska uprava sc tudi na tem mestu kar najtopleje zahvaljuje za ljubeznivo naklonjenost vsem industrijcem, ravnateljstvom in vodstvom navedenih zavodov in delavnic, zgradb ter naprav, ki so z dovoljenjem ogledov in z razkazovanjem svojih obratov pri šolskih ekskurzijah in s sprejemanjem učencev v počitniško prakso v izdatni meri pospeševali naučne cilje in namene tukajšnjega zavoda. Zavarovanje učencev proti nezgodam Vsi učenci in učenke našega zavoda so zavarovani po Pravilniku o zavarovanju učencev proti nezgodam (min. trg. in ind. I. br. 35.716/N od 13. okt. 1933.) in Izpremembah pravilnika o zavarovanju učencev proti nezgodam (min. trg. in ind. I. br. 2807/N od 31. marca 1934.). Zavarovani so pri splošni zavarovalni družbi »Jugoslaviji«. V tem šolskem letu ni bilo nobene nezgode. Henarnl skladi Prometni sklad ima nalogo, da s prodajo predmetov, ki so jih izdelali učenci v šolskih delavnicah, omogoča nakup potrebnih surovin, orodja in strojev za delavniške vaje učencev. Pravilnik o prometnem skladu je izdal minister trgovine in industrije dne 10. avgusta 1935. pod I. Br. 5175/N. Od 1. junija 1938. do 31. maja 1939. je bil denarni promet: Gotovina dne 1. junija 1938..........................din 23.839'81 Druga polovica podpore kr. banske uprave iz banov. proračuna za 1. 1938.71939...................................... 5.000'— Izkupiček za delavniške izdelke učencev .... „ 24.023'50 Darila.............................................................. 1.800'— Obresti.....................................................„ 872'48 Skupaj . . din 55.535'89 Izdatki za surovine itd............................................. 3.960'— Gotovina dne 31. maja 1939..........................din 51.57579 Šolski sklml. Po Pravilniku o upravljanju šolskega sklada ministrstva trgovine in industrije I., štev. 2595/N od 23. jan. 1935., je prevzela sekcija za podpiranje siromašnih učencev vse naloge bivšega Dijaškega podpornega društva na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, ki se je po sklepu občnega zbora z dne 25. februarja 1935. prostovoljno razšlo. Imovina dne 1. junija 1938......................................din 21.577'— članarina .......................................................„ 6.420'—• Vplačila za duplikate izpričeval.................................„ 400'— Pristojbine za dopolnilni izpit..................................„ 240'— Šolske prireditve................................................„ 108 50 Obresti................................................................ 780'— Skupaj . . din 29.525'50 Izdatki (zaračunala) . „ 675'— Imovina dne 31. maja 1939.......................................din 28.850'50 Ustanove in podpore v šolskem letu 1938./1939. Dr. Košmerlova dijaška ustanova. Dr. Franc Košmerl, advokat v Chicagu, Illinois, jc leta 1923. ustvaril dijaško ustanovo za slovenske srednješolce in daroval v ta namen glavnico 100.000 din. Ustanova ima dve mesti, eno za gimnazijce in eno za učence tehniške srednje šole v Ljubljani. Letne obresti ustanovne glavnice se po vsakoletnem odbitku upravnih stroškov razpolovijo za obe ustanovni mesti. Ustanovo podeljuje ljubljanski občinski svet. Letos je bila podeljena v znesku 3000 din. Dr. Krekova dijaška ustanova. Ustanovna glavnica je din 21.500’— kot preostanek prispevkov za spomenik dr. Janeza Ev. Kreka. Ustanovo podeljujeta knezoškofijski ordinariat in občinski svet ljubljanski. Ustanova ima za sedaj eno mesto s 1000 din na leto. Ustanova ljubljanskega mesta. Potrebne zneske dobiva občina iz tekočih vsakoletnih proračunskih dohodkov. Ustanova ima trinajst mest po 1000 din na leto, in sicer devet mest za učence tehniške srednje šole in štiri mesta za učence in učenke delovodske, moške in ženske obrtne šole. Letos so bila prosta in podeljena štiri mesta za učence tehniške srednje šole in tri mesta za učence in učenke delovodske, moške in ženske obrtne šole. Ustanova Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ima deset mest po 500 din na leto za učence tehniške srednje šole in petnajst mest po 400 din na leto za učence in učenke delovodske, moške in ženske obrtne šole v Ljubljani. Letos je bilo prostih in podeljenih sedem mest po 500 din in deset mest po 400 din. Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani je podelila enemu učencu enkratno podporo v znesku 1500 din in je šolskemu vodstvu nakazala znesek 12.000 din za podpiranje siromašnih učencev. Statistika obisRa in Končnega uspefja v šolslcem leiu 1938./1939. Šola Letnik Število Materinski jezik vseh vpisanih Končni uspeh vseh vpisanih M 1 0 * u v v e 0 j* 15 JD ’w 15 «J > u JS 0 J u _o ‘m 3 u "0 15 >W E u a 'S N rt k« S 0 B >0 -5 0 0 I* -§ > 2 a dobro (0) ali zadostno (2) 'S. N '5 > a k) a 0 a nezadostno (1) sme ponavljati nezadostno (1) ne sme ponavljati c .0) "c O u 0 u c > a o C o >u 3 c u >u a 'fl* a 3 izpitov v glavnem roRu Tehniška srednja šola, arhitektonsko - gradbeni odsek. Kandidatov 23 iz letošnjega letnika. Izpit so opravili: Bezjak Aleksander Cer Viktor Cimperman Ivan čač Stanislav Gomiršek Franc Hlebš Ivan Kavs Ludovik Kisovec Karel Kokolj Josip Lunder Nikolaj Majcen Nikolaj Možina Ladislav Nastran Henrik Pečan Bogomil šfoviček Jenda Usenik Jožef Zrimšek Egidij 5 kandidatov je bilo odklonjenih za tri mesece in 1 kandidat je bil odklonjen za leto dni. Tehniška srednja šola, strojni odsek. Kandidatov 18, iz letošnjega letnika 16, iz prejšnjih letnikov 2. Izpit so opravili: Baraga Alojzij Logar Anton Omerza Franc Pirc Franc Počivalšek Božidar Poženel Pavel Prhavc Anton Seljak Božidar Seljak Vojemir Stanonik Ivan Šinkovec Ludovik Trampuš Emil žerjav Radoslav 5 kandidatov je bilo odklonjenih za tri mesece. Tehniška srednja šola, elektrotehniški odsek. Kandidatov 15, iz letošnjega letnika 14, iz prejšnjih letnikov 1. Izpit so opravili: Klenovšek Radoslav Mernig Erik Ajdič Gustav Fantur Jožef Hanzliček Franc Hodnik Franc Japelj Janez Kolman Franc Koman Albin Križnič Bojan Kunaver Mihael Ružič Dragotin Šlibar Marija Tomec Viktor Zorič Bogomir Delovodska šola, gradbeni oddelek. Kandidatov 13 iz letošnjega letnika. Izpit so opravili: Jakop Jožef Jeras Vencelj Klopčič Jože Košane Anton Masterl Marijan Mrhar Stanko Okroglič Rafael Potokar Alojzij Primc Albin Ravnikar Franc Schischek Roman Stoje Franc Tavzelj Edvard Moška obrtna šola, kiparski in rezbarski oddelek. Kandidatov 5 iz letošnjega letnika. Izpit so opravili: • Brejc Vladimir Lavrič Alojzij Perko Alojzij Jakič Vladimir Lipoglavšek Ciril Moška obrtna šola, keramski oddelek. Kandidati 3 iz letošnjega letnika. Izpit so opravili: Čop Adelhajda Kenda Stanislav Kisovec Janez Moška obrtna šola, graverski oddelek. Kandidati 4 iz letošnjega letnika. Izpit so opravili: Franzot Anton Krajšič Vladimir Fuchs Alojzij Ojsteršek Josip Ženska obrtna šola, oddelek za krojenje in šivanje oblek. Kandidatinj 20 iz letošnjega letnika. Izpit so opravile: Bizjak Miloška Debevec Amalija Dragar Agata Havliček Silva Hebein Marija Hočevar Cirila Lavrenčič Pavla Lavrič Irena Miš vel j Frančiška Mlinar Silvestra Persoglio Anica Planinec Silva Ribič Marija Rihtarič Nada Rodič Rajka Sr.hrimpf Herta Sever Ludovika Torkar Majda Ujčič Bogomila 1 kandidatinja je med izpitom zaradi bolezni odstopila. Ženska obrtna šola, oddelek za krojenje in šivanje perila. Kandidatinj 16 iz letošnjega letnika. Izpit so opravile: Bulc Veronika Keršič Štefanija Kunstelj Ana Leben Ana Legiša Mavrica Miklavec Jožefa Miklič Marija Možina Miroslava Novotnij Milena Poznič Nada Smrekar Dragomira šuštur Veronika Šušteršič Milena Vratič Valentina \Vatzak Stanislava Zabukovšek Ruša Banovinska šola za glasbila. Kandidat 1 iz letošnjega letnika. Izpit je opravil: Turšič Jožef Naloge sza pismene in szavršne iszpite v glavnem rolcu šolskega leta 1938J1939. Tehniška srednja šola, ar&itelctonsko - gradbeni odsek Slovenščina: Uporaba lesa v stavbarstvu. Statika In armirani beton: 1. Stropna konstrukcija mehanične delavnice z razpetino 15 m sestoji iz tramovnih stropov na železobctonskih nosilcih T-profila. Neprekinjeni nosilci z razpetinami po 7,50 m so položeni v razmakih po 5,20 m prosto na obodno zidovje, v sredini pa so podprli s 4,80 m visokimi železobeton-skimi stebri kvadratičnega prereza. Dimenzioniraj stropnike, železobetonske nosilce, stebre in temelje stebrov ter izdelaj potrebne armaturne načrte, upoštevajoč naslednje podatke: a) v stropu je posip in lesen pod nadomeščen z 10 cm debelo plastjo maltona s specifično težo 900 kg/m3; b) širina platišča T-profila železobetonskega nosilca je 80 cm, širina rebra pa 30 cm; c) izrabna obremenitev stropa je 150 kg/m2; d) dopustna obremenitev tal za temelj je 2 kg/cm-. 2. Klet s tlorisom 4,80 X 5,20 m naj se izolira proti talni vodi s prosto-ležečo, križem armirano železobetonsko ploščo, upoštevajoč najvišji vodostaj 1,60 m nad koto izolačne plasti. Isti prostor naj se prekrije z rebri-častim stropom sistema L. G. D. za izrabno obremenitev 200 kg/m2. Izdelaj potrebne statične račune in armaturne načrte. Profektlranfe zgradb: Na podlagi predložene linearne in v obrisih kotirane skice naj se izdelajo po danem programu za stanovanjsko in gospodarsko poslopje: 1. Tloris pritličja v merilu 1 : 100. 2. Tloris podstrešja v merilu 1 : 100 s strešno konstrukcijo. 3. Tloris kleti in temeljev z greznico in gnojiščem v merilu 1 : 100. 4. Prečna prereza skozi stopnišče in skozi hlev v merilu 1 : 50. 5. Podolžni prerez v merilu 1 : 50. 6. Detajl hlevskih vrat in stanovanjskega okna; pogled v merilu 1 : 10, horizontalni in vertikalni prerez v merilu 1 : 2. 7. Situacija poslopja v merilu 1 : 500. 8. Osnutki glavnih fasad v merilu 1 : 200. Pro/eKtiranfe cest, železnic, mostov ln öidroleßnika: Delavska naselbina, za katero je predložen situacijski načrt v merilu 1 : 2500, naj se oskrbi s samostojnim vodovodom in s kanalizacijo. Podatki: V naselbini bo največ 300 prebivalcev; dobro pitno vodo nudi studenec na koti 447,50 z najmanjšo vodno množino 0,45 l/s; povprečna poraba za prebivalca naj se odmeri z 80 l/dan; oskrbovalni tlak naj znaša vsaj 20 m; za gašenje požara naj se predvidi delovanje 1 hidranta z 200 l/min; za dimenzioniranje kanalizacije naj se upošteva naliv z intenziteto 45 mm/h; kletna tla so 2,00 m pod obcestnim hodnikom. Izdelajo naj se: 1. situacija vodovodne trase z označbo vseh vodovodnih objektov, za-sunkov, hidrantov, izpustov in zračnikov; 2. račun potrebnih profilov vodovodnih cevi; 3. podolžni profil vodovodnega omrežja; 4. shematični načrt vodovodne opreme ob uličnem odcepu; 5. situacija kanalskega omrežja; 6. račun potrebnih profilov kanalskih cevi; 7. podolžni profil glavne kanalske proge; 8. prečni profil glavne ulice z označbo vodovodne in kanalske cevi ter cestnega požiralnika; 9. podrobni načrt kanalskega vstopnega jaška ob stranskem priključku; 10. tehnično poročilo. TeffnišKa srednja šola, strojni odsek Slovenščina : Naša strojna industrija. MTeOanllca : 1. Določijo naj se palične sile žerjava (slika 1.) po Cremonovem črtežu sil za obtežbo P = 20 (25) t. /.-C Sl. 1. 2. Nosilec s prevesnim poljem (slika 2.) je obremenjen s P = 1200 (1500) kg in e/ = 300 (200) kg/m; a = 3 (4) m in b = 2 (3) m. Kolika mora biti dolžina h prevesnega polja, da bosta upogibna momenta .4 in D po absolutni vrednosti enaka? Kolika sta ta dva momenta in koliki sta reakciji A in D? 3. Masa vztrajnika (slika 3.) naj se reducira v čep 300111111 dolge ročice, ki je na koncu gredi. Podatki: It = 2 (3) m Q = 0,08 (0,15) m ß = 7,5 kg/dm3 a = 0,4 (0,6) 111 i'i = 0,4 (0,6) 111 y = 0,4 (0,6) m b — 0,2 (0,3) m r = 0,2 (0,3) m Strojni elementi: 1. Za zvezo dveh drogov s premerom d = 80 (100) 111111 naj se izračunajo vse potrebne mere za zagozdno zvezo, če ima osna sila v drogovih P = 8500 (12.000) kg izmenični smisel. Podatki: dopustne napetosti znašajo za drogova 400 kg/cm-, za tuljko 200 kg/cm2, za zagozdo 800 kg/cm2 in dopustni ploščinski pritisk je 1000 kg/cm2. 2. Zobato kolesje z mešanim ozobljenjem [k' = 11 kg/cm2 in k'm = 0'5 (25 — 5 V v) kg/cm2] naj prenaša efekt N = 100 (50) KS pri /u = 70 (60) obratov/minuto, odnosno ns = 210 (180) obratov/minuto in pri številu zob r2 = 48. Izračunata naj se razdelba in širina zob. Jeklene Konstrukcije ln dvigala: Za enovratno vodno zatvornico s širino vrat 6 (4) 111 in pri višini vode 2 (3) m: 1. skiciraj in določi izmere okvira zatvornice; 2. določi izmere vodnih vrat iz hrastovine; 3. skiciraj in določi prestavno razmerje ter glavne izmere ročne dvigalne naprave po običajnih tehničnih podatkih. Tehniška srednja šola, elektrotehniški odsek Slovenščina : Elektrika v gospodarstvu. Obča elektrotehnika: 1. Dva asinhronska motorja: 8 ks, = 0,85, cos

= 0,75, sta priključena na 220 V napetosti. Določi velikost kondenzatorja, ki je potreben za izboljšanje faktorja učinka na 10, ter jakost toka v skupnem dovodu. 2. Napetost kondenzatorja, ki je nabit s 600 V, pade po odključitvi iz omrežja v 5 minutah na polovico vrednosti. Določi upor izolacije, ako ima kondenzator 8. 10—7 faradov. 3. Trofazni števec ima pri cos

ter vajenca v prvem letu z dnevno odškodnino din 9‘—. Zase računa na uro 5 din ter je 'A dne zaposlen v pisarni. Najame delovne prostore po mesečni najemnini 550 din, četrtletni davki znašajo 275 din, zadružni prispevki znašajo letno 180 din, razne zavarovalnine mesečno 85 din, kurjava povprečno na mesec 95 din, razsvetljava letno 480 din, reklama in pisarniške potrebščine mesečno 95 din. Kupi orodje za 1850 din (5 letna amortizacija), opremo za 3200 din (10 letna amortizacija) in stroje za 7920 din (20 letna amortizacija). Mesečno porabi surovin za 3150 din, dobička hoče imeti letno 7200 din. Mesec šteje 25 delavnikov ä 8 ur. Izračunaj za 3 mesece: a) produktivne in neproduktivne mezde; b) režijo v din; c) režijo v odstotkih od surovin in mezd; d) tvorno in prodajno ceno; e) dobiček v odstotkih. Ženska obrtna šola Slovenščina in spisfe: Pomočnica Antonija Kunc je delala 5 let v salonu gospe Marije Cerar v Ljubljani. Ker se ji nudi prilika za otvoritev lastne delavnice, odpove službo in mojstrica ji napiše lepo izpričevalo. Nato poizveduje pri trgovcu Cirilu Babniku, če bi ji dovolil do 8000 din kredita ter dobi ugoden odgovor. Sestavi: 1. Odpoved pomočnice Antonije Kunc. 2. Izpričevalo mojstrice Marije Cerar. 3. Poizvedovalno pismo trgovcu Cirilu Babniku. 4. Ugoden odgovor trgovca Babnika. Obrtno računstvo in kalkulacija: Obrtnica prejme po pošti dva zavitka blaga: 52 m polsvilene podloge po 38 din za 1 m in 36 m platna po 28 din za 1 m. Popust znaša na podlogo 8 %, na platno 5 %. Dobavitelj zaračuna za zavojnino 28 din, za odpremo in poštnino 110 din, za prometni davek 2,6 %, za kolek 5 din. Ob prevzemu plača obrtnica za dostavnino 6 din in za trošarino 125 din. Račun naj se poravna v 3 mesecih brez odbitka ali takoj po prevzemu s 3 % skonta. Izdelaj račun, obračun stroškov in tabelarno kalkulacijo. Krojno risan/e na oddelku xa krojen/e in šivanje oblek: Po danih skicah (štiri skupine) narišite v četrtinski velikosti kroje za: 1. Angleški športni plašč. 2. Klasični poletni kostum. 3. Modni spomladanski plašč. 4. Modni športni kostum. Krojno risan/e na oddelku za Kro/enfe in šivanje perila: Po danih skicah (šest skupin) narišite v četrtinski velikosti kroje 1. Moško športno srajco in hlačno kombinacijo. 2. Moško pižamo in otroški predpasnik. 3. Jutranjo jopico in otroško spalno srajco. 4. Žensko spalno srajco in otroško pižamo. 5. Damsko pižamo in krilno kombinacijo. 6. Domačo haljo in moške spodnjice. Objave o pričc/ku šolskega leta 1939J1940. "Popravni in razredni izpiti se bodo opravljali od pclka, dne 25. avgusta, do četrtka, dne 31. avgusta, v redu, ki bo objavljen na šolski razglasni deski. Vsak učenec se mora do dne 10. julija k izpitu priglasiti s pismeno, po predpisu kolkovano prošnjo z navedbo predmetov, iz katerih bo opravljal izpit. Prošnji mora priložiti šolsko izpričevalo, oziroma zdravniško potrdilo. Dopolnilni (sprejemni) izpiti V smislu čl. 173. uredbe o spremembah in dopolnitvah zakonov o strokovnih šolah z dne 10. marca 1939. morajo učcnci, ki so dovršili meščansko šolo z završnim izpitom, v svrlio morebitnega sprejema v prvi letnik kakega odseka tehniške srednje šole predhodno opraviti dopolnilni (sprejemni) izpit po pravilniku, ki ga bo predpisal minister za trgovino in industrijo. K temu dopolnilnemu izpitu sc smejo praviloma pripustiti samo učenci, ki so opravili završni izpit na meščanski šoli z odličnim ali s prav dobrim uspehom v šolskem letu 1938./39., in morajo v to svrho predložiti posebno prošnjo, kateri morajo biti priloženi krstni list, izpričevalo o završnem izpitu in potrdilo o višini davka. Tc prošnje se bodo sprejemale v četrtek, dne 24. avgusta, od 8. do 11. ure. — Podrobnejši podatki bodo objavljeni na razglasni deski v šolskem vestibulu, ko bo izšel pravilnik o opravljanju tega dopolnilnega izpita. Učenci, ki so dovršili moško obrtno (delovodsko ali obrtno) šolo, morajo za morebitni sprejem v prvi letnik kakega odseka tehniške srednje šole opraviti poseben dopolnilni izpit po predlogu direktorja in po pristojni odobritvi kr. banske uprave. Za pripustitev k izpitu morajo ti učenci predložiti direktorju najkesneje do 10. avgusta posebno, s 30 din kolkovano prošnjo, kateri mora biti priloženo izpričevalo o završnem izpitu moške obrtne šole. Vpisovanje v prve letnilce Vsak učenec mora v svrho eventualnega sprejema predložiti prošnjo za vpis (prijavo), ki mora biti kolkovana z 10 din. Tiskovina za prijavo se dobi pri šolskem služitelju na dan vpisovanja. Te prijave se bodo sprejemale: A. Z a odseke tehniške srednje šole v četrtek, dne 24. avgusta, od 8. do 11. ure. Prijavi se morajo priložiti: Opossorilo Po zaključku redakcije tega šolskega izvestja je izdalo ministrstvo trgovine in industrije odlok, po katerem so za šolsko leto 1939./4G. absolventi meščanskih šol oproščeni dopolnilnega (sprejemnega) izpita v svrho eventualnega vstopa v odseke tehniške srednje šole. Radi tega odpade vlaganje prošenj za pripustitev k temu dopolnilnemu (sprejemnemu) izpitu. Zato sc bodo sprejemale prošnje za vpis (prijave) od vseh učencev (iz gimnazij in meščanskih šol ter repetentov), ki nameravajo vstopili v prve letnike odsekov tehniške srednje šole v torek dne 29. avgusta od 8. do 11. ure Vsi učcnci morajo priložiti prošnji za vpis (prijavi): 1. krstni list; 2. izpričevalo nižjega tečajnega izpita (gimnazije), oziroma završnega izpita (meščanske šole); 3. potrdilo o višini davka. * Za oddelke delovodske šole, moške obrtne šole in ženske obrtne šole sc bodo sprejemale prošnje za vpis (prijave) v petek, dne 1. septembra od 8. do 11. ure. ★ V soboto, dne 2. septembra, dopoldne bodo strokovne komisije učiteljskega zbora po vloženih prijavah odločile, kdo od prijavljcncev se sprejme v šolo. Imenik teh učencev (učenk) bo istega dne ob 16. uri objavljen na razglasni deski v šolskem vestibulu. Vsi ti učenci (učenke) morajo priti še k zdravniškemu pregledu, ki bo v ponedeljek, dne 4. septembra, ob 8. uri na Drž. šolski polikliniki (Aškerčeva cesta). Bolehni, fizično nesposobni ali manj sposobni učenci (učenke) sc v šolo ne smejo sprejeti. V torek, dne 5. septembra, bo od 8. do 11. ure vpisovanje sprejetih učencev (učenk) z vplačevanjem šolnine in drugih pristojbin. V vsak prvi letnik se sprejme samo omejeno število učencev (učenk). Ako učenec (učenka) ne pride k zdravniškemu pregledu ali se po. pregledu v torek, dne 5. septembra, ne vpiše s plačaiijem šolnine in drugih pristojbin, nima več pravice do vpisa in se na to mesto sprejme drug učenec (učenka). Vpisovanje v višje letnike bo — kakor je objavljeno v tem izvestju — v četrtek, dne 7. septembra od 8. do 11. ure. 1. krstni list; 2. izpričevalo nižjega tečajnega izpita (gimnazije), oziroma zavržnega izpita (meščanske šole); 3. potrdilo o višini davka. Učenci, ki prihajajo iz meščanskih šol, predlože za enkrat namesto prošnje za vpis prošnjo za pripustitev k dopolnilnemu (sprejemnemu) izpitu; ta prošnja mora biti kolkovana s 30 din. Uspeli dopolnilnih (sprejemnih) izpitov bo objavljen v četrtek, dne 31. avgusta, ob 11. uri. Učenci, ki bodo uspešno opravili dopolnilni (sprejemni) izpit, predlože v petek, dne 1. septembra, od 8. do 11. ure z 10 din kolkovano prošnjo za vpis (prijavo), opremljeno z zgoraj navedenimi dokumenti. B. Za oddelke d e l o v o d s k e šole v petek, dne 1. septembra, od 8. do 11. ure. Prijavi sc morajo priložiti: 1. krstni list; 2. zadnje šolsko izpričevalo; 3. nravstveno izpričevalo; 4. učno pismo, odnosno izpričevalo o pomočniškem izpitu; 5. potrdilo o višini davka; 6. dokazi o eventualni dotedanji praksi (delavska-poslovna knjižica). .Va strojnem mojstrskem, na elektroinstalaterskem in na mizarskem mojstrskem oddelku v šolskem letu 1939./40. ne bo vpisovanja za prve letnike. C. Za oddelke m o š k e in že n s k e obrt ne šole v petek, dne 1. septembra, od 8. do 11. ure. Prijavi se morajo priložiti: 1. krstni list; 2. zadnje šolsko izpričevalo z odhodno klavzulo — razen če se predloži izpričevalo nižjega tečajnega izpita (gimnazije) ali završnega izpita (meščanske šole); 3. potrdilo o višini davka. # Učenci (učenke), ki ne prihajajo neposredno iz šole, morajo predložiti oblastveno potrjeno nravstveno izpričevalo za čas, ki so ga prebili izven šole. Tudi vsak učenec (učenkaJ, ki ponavlja na zavodu prvi letnik katerega koli šolskega oddelka, mora — kakor vsak nov učenec — predložiti dne 2h. avgusta, odnosno 1. septembra prošnjo za vpis (prijavo) v prvi letnik. Prijavi se morajo priložiti krstni list, letno izpričevalo našega zavoda in potrdilo o višini davka. S prilogami pomanjkljivo opremljene prijave se ne bodo upoštevale pri sprejemanju, oziroma pri vpisovanju. V soboto, dne 2. septembra, dopoldne bodo strokovne komisije učiteljskega zbora po vloženih prijavah odločile, kdo od prijavljencev se sprejme v šolo. Imenik teh učencev (učenk) bo istega dne ob 16. uri objavljen na razglasni deski v šolskem vestibulu. Vsi ti učenci (učenke) morajo priti še k zdravniškemu pregledu, ki bo v ponedeljek, dne 4. septembra, ob 8. uri na Drž. šolski polikliniki (Aškerčeva cesta). Bolehni, fižično nesposobni ali manj sposobni učenci (učenke) se v šolo ne smejo sprejeti. V torek, dne 5. septembra, bo od 8. do 11. ure vpisovanje sprejetih učencev (učenk) z vplačevanjem šolnine in drugih pristojbin. V vsak prvi letnik se sprejme samo omejeno število učencev (učenk). Ako učenec (učenka) ne pride k zdravniškemu pregledu ali se po pregledu v torek, dne 5. septembra, ne vpiše s plačan jem šolnine in drugih pristojbin, nima več pravice do vpisa in se na to mesto sprejme drug učenec (učenkaJ. Vpisovanje v višje letnike bo v četrtek, dne 7. septembru, od 8. do 11. ure. Ob vpisu v višji letnik mora učenec (učenka) predložiti prošnjo za vpis (prijavo) in ji priložiti zadnje letno izpričevalo ter potrdilo o višini davka. Učenec, ki je moral opravljati počitniško prakso, mora z letnim izpričevalom predložiti tudi dnevnik in dokazilo o počitniški praksi. A ko se učenec (učenka) ta dan ne vpiše s prijavo in s plačanjem šolnine in drugih pristojbin ter ne more svojega izostanka zadovoljivo opravičiti, izgubi pravico do vpisa. Naknadno vpisovanje Po 5. septembru za prve letnike in po 7. septembru za višje letnike se dovoljuje vpis samo v izrednih primerih. Naknadni vpis dovoljuje direktor samo v izjemnih in posebej opravičenih primerih do dne 30. septembra. Po tem dnevu sc ne sme noben učenec več vpisati. Redni pouk se bo pričel na vseh šolskih oddelkih in letnikih v ponedeljek, dne 11. septembra. Vsi učenci in učenke se morajo ta dan ob 8. uri zbrati v svojih učilnicah. Vplačila pri vpisu V kolkih : Za vpis vsakega učenca (učenke) je treba izpolniti pravilno kolkovano prijavo. Kolkovina za to prijavo znaša: a) za odseke tehniške srednje šole.....................din 50‘— b) za oddelke delovodske in druge obrtne šole . . „ 10‘- Učenci, ki prosijo za vpis v prve letnike odsekov, naj zaenkrat kol- kujejo prošnjo za vpis s kolkom 10 din. Oni učenci, ki bodo sprejeti, bodo dopolnili takso za vpis na 50 dinarjev na ta način, da bodo na prijavo prilepili še za 40 dinarjev kolkov. V gotovini plača vsak učenec (učenka): 1. šolnino (po tar. post. 318 a zakona o taksah . din ................. 2. v fond po zakonu o zdravstveni zaščiti učencev . „ 20’—■ 3. v šolski sklad................................................ 10'— 4. za tiskovine (izvestje za šolsko leto 1939./1940. prijave, izpričevala, potrdila, pravilnike itd.) . „ 30- 5. premijo za zavarovanje proti nezgodam ... „ 10 — Novi učenci plačajo poleg zgoraj navedenih zneskov še: 6. kavcijo: a) na odsekih tehniške srednje šole . . . din 100'— b) na oddelkih delovodske šole.............................. 100’ c) na oddelkih moške in ženske obrtne šole . . .. 'r,()‘ Kavcijo morajo pri vpisu vplačati tudi stari učenci, ki je nimajo še vplačane. Kavcijo vplačujejo učenci (učenke) kot varščino za plačevanje običajnih šolskih prispevkov in izrednih odškodnin za povzročene škode na šolskem inventarju, učilih, orodju ali materialu. Po odhodu učenca (učenke) z zavoda sc izplača cela kavcija, ako so poravnane vse šolske obveznosti; v nasprotnem primeru se izplača le ostanek po odračunanem dolgu. Šolnina Pri vpisu na državne šole plačujejo učenci (učenke) šolnino v gotovini: pri vpisu na banovinsko šolo za glasbila se šolnina ne plačuje. Šolnina se plačuje v gotovini po naslednji razpredelnici: Višina davka na leto Tehniška srednja šola Delovodska, moška in ženska obrtna šola dinarjev dinarjev nad 800— do 1.000— 100— 37-50 »» 1.000— „ 3.000 150-— 56-25 »» 3.000-— „ 5.000— 200-— 75— 5.000— „ (i.OOO-— 350 131-25 >* 6.000— „ 7.000- 400— 150— »1 7.000— „ 8.000— 500— 187-50 »* 8.000-— „ 9.000— 050-— 243-75 M 9.000-— „ 10.000- 800 — 300- >» 10.000-— „ 12.000— 1.000— 375— »» 12.000-— „ 15.000- 1.500- 562 50 J* 15.000-— „ 20.000— 2.000— 750— »» 20.000-— „ 25.000- 2.500— 937-50 »» 25.000-— „ 30.000- 3.000— 1.125 M 30.000-— „ 40.000— 3.500— 1.312-50 »» 40.000-— „ 50.000- 4.000— 1.500 — Nad din 50.000— davka se plača na vsakih nadaljnjih začetnih din 1.000— še po din 10-—- več. Osnova za plačevanje šolnine je seštevek neposrednih davkov r. o d i t e 1 j e v in učenca. Za učence, katerih roditelji imajo po več otrok v šolah, se plačuje: a) za prvega otroka polna šolnina po tej razpredelnici; b) za ostale otroke polovica šolnine. Pri pobiranju šolnine se smatra za prvega otroka tisti, ki je vpisan v šolo višje stopnje, oziroma v višji razred s predpisano večjo šolnino ne glede na starostna leta. Učenci v šolah brez šolnine ne pridejo v poštev pri odmeri šolnine za ostale otroke. če je davčni zavezanec kakšnega davka oproščen, bo moral plačevati šolnino po celotnem davčnem predpisu, vštevši tudi oproščeni davek. Za učence, katerih roditelji z njimi vred plačajo m a n j k o t d i n HOD'— davka na leto, se šolnina ne plačuj c. Na podlagi ubožnega izpričevala ne bo nihče oproščen šolnine. Otroci tujih podanikov, ki so jim roditelji v naši državi stalno nastanjeni, plačajo enako šolnino in na enak način kakor naši državljani. Otroci tujih podanikov, ki hodijo pri nas v šolo, ki pa jim roditelji žive v inozemstvu, morajo predložiti overovljen prevod potrdila o višini davka pristojnega oblastva v državi, ki ji pripadajo in kjer stalno žive. Višina davka sc bo preračunala v denar naše države po državnem tečaju za dotični mesec. Potrdila o višini davKov Vsak učenec, odnosno oseba, ki prijavlja učenca za vpis, mora izročiti z 20 dinarji kolkovano potrdilo pristojnega oblastva o velikosti neposrednega davka roditeljev (očeta in matere) in učenca, če je temu davek predpisan. Potrdil, ki služijo kot podlaga odmerjeni šolnini, uprava šole ne bo vrnila. Tudi učenci, ki se sami vzdržujejo, morajo predložiti potrdilo o višini davka roditeljev, če jih dotični učenci še imajo. Potrdila o višini davka bodo izdajala davčna oblastva, pri katerih je dotična oseba obdavčena. Ako je oseba obdavčena pri več davčnih upravah, mora prinesti potrdila vseh teh uprav. Državni in samoupravni uslužbenci, ki plačujejo le uslužbenski davek, dobe potrdila pri uradu, kjer prejemajo plačo, upokojenci pa pri blagajnicah, kjer jim izplačujejo pokojnino. Osebe, ki plačujejo uslužbenski davek svojemu službodajalcu, dobe pri tem službodajalcu potrdilo o višini pobranega davka. Ako imajo vse te osebe (državni, samoupravni uslužbenci, upokojenci in osebe, ki plačujejo uslužbenski davek svojemu službodajalcu) poleg svojih službenih prejemkov še drugo lastnino ali dohodek, ki zanj plačujejo davek pri davčnih upravah, morajo od teh davčnih uprav dobiti potrdila o višini davka. Za potrdila o višini davka je treba zaprositi s kolkovano vlogo (kolek 10 dinarjev) in priložiti neuničen kolek za 20 dinarjev. Osnova za plačilo šolnine je tako temeljni, kakor dopolnilni davek. šolnina se odmeri po skupni vsoti davka na vseh potrdilih. S potrdili o višini davkov mora izročiti učenec na četrtinki pole spisano in od očeta svojeročno podpisano iz j a v o : Podpisani izjavljam, da niti ja/, niti moja žena niti moj sin (moja hči) nimamo za obdavčenje druge iinovine ali dohodkov razen onih, o katerih sem izročil potrdila o davkih. V Ljubljani dne............................ 1939. (Podpis in točen naslov očeta.) Za vpis več otrok v razne šole zadošča, da se pri pristojnem oblastvu sestavi in potrdi več prepisov izdanega potrdila o višini davka, tako da se za učenca, ki plača polno šolnino, priloži izvirnik, za druge pa prepise. Vsak lak prepis mora biti kolkovan s kolkom za 10 dinarjev. Za vpis več otrok na istem zavodu zadošča eno potrdilo za najstarejšega otroka. Proti polovični šolnini bodo ostali otroci vpisani proti izročitvi dokaza o opravljenem vpisu in plačani polni šolnini za šolsko najstarejšega otroka. Za tak dokaz je smatrati priznanico ali overovljen duplikat priznanicc o pobrani polni šolnini dotične šole višje stopnje. Duplikat priznanicc overovi šolsko ravnateljstvo, ki ga je izstavilo. Za primer, da šolsko najstarejšega otroka, ki plača polno šolnino, vpišejo kasneje, so roditelji, oziroma skrbnik dolžni predložiti šoli, kamor vpišejo ostale otroke, še sledečo izjavo: Podpisani izjavljam, da bom sv°j° hčerko ^ _ (priimek in ime) . . . svojega sina semester v šolskem letu 1939./1940. vpisal v.......................razred................ . . . (navedba šole) . . . ., kjer se vrši vpisovanje od dne do dne.................................. 1939. Priznanico ali overovljen duplikat priznanice o plačani polni šolnini bom izročil najpozneje do konca tega roka. Tudi izjavljam, da sem bil opozorjen na posledice, ako pravočasno ne predložim dokaza o vpisu in o plačani polni šolnini za svojega zgoraj imenovanega šolsko najstarejšega otroka. V Ljubljani dne.............................................. 1939. (Podpis in točen naslov očeta, odnosno skrbnika.) Tudi na podlagi take izjave bodo ostali otroci vpisani proti polovični šolnini. To izjavo bo naša šolska uprava hranila do konca roka, predvidenega za vpis v šolo, ki jo navaja izjava. Ako roditelji ali skrbniki ne predlože pravočasno dokaza o opravljenem vpisu in plačani šolnini za šolsko najstarejšega otroka, bo naša šolska uprava poslala dotične izjave pristojni davčni upravi zaradi nadaljnjega postopka, ki je določen za nezadostno plačane takse. Roditelji in skrbniki se opozarjajo na posledice, ako pravočasno ne predložijo dokaza o vpisu in o plačani šolnini za šolsko najstarejšega otroka. Tiskovine za obe navedeni »izjavi« se dobe brezplačno pri šolskem služitelju. Opomba Starši (varuhi) učencev dobijo vsa potrebna pojasnila in nasvete med počitnicami v direkcijski pisarni ob delavnikih od 9. do 10. ure. Za eventualne pismene odgovore se morajo priložiti znamke. Vsebina Stran Učiteljski zbor v šolskem letu 1938.11939.............................................3 Šolski uslužbenci ..............................................................6 Izpremembe in osebne zadeve učiteljskega zbora ... C Izpremembe in osebne zadeve ostalega osebja .... 7 Šolski letopis........................................................................8 Šolska zakonodaja................................................................9 Važnejši uradni spisi...........................................................!) Šolske delavnice ..............................................................10 Poučne ekskurzije...............................................................10 Počitniška praksa . 12 Zahvala.........................................................................14 Zavarovanje učencev proti nezgodam ............................................ 15 Denarni skladi..................................................................15 Ustanove in podpore v šolskem letu 1938.11939....................................... 16 Statistika obiska in uspeha v šolskem letu 1938./1939. . . . 17 Imenik učencev (učenk) v šolskem letu 1938.11939. ... 18 Završni izpiti.......................................................................27 Jesenski rok septembra 1938.....................................................27 Glavni rok junija 1939......................................................... 27 Uspeh završnih izpitov v glavnem roku 1939..................................... 29 Naloge za pismene završne izpile.....................................................32 Objave o pričetku šolskega leta 1939.11940...........................................40 Popravki v »Spominski Jtn/igl 1S88.—193&.« ki jo je izdala za 50 letnico Drž. tehniška srednja šola v Ljubljani. Na strani 80. v 2. vrsti beri: »1904./5.« namesto »1903./4.«. Na strani 139. v 23. vrsti na desni dostavi: »stavbarstvo, .stavbna mehanika, gradivoslovje, obratoslovje, stavbno risanje;«. Na strani 141. v 15. vrsti na levi dostavi: »detajliranje;«. Na strani 144. v 20. vrsti na levi beri: »zidarstva;« namesto »tesarstva;«. Na strani 144. v 49. vrsti na levi beri: »gradivoslovje« namesto »stavbarstvo«. ?■ ■ 3-s?'y. . /Vr.V..;: ..> ■ ;>•; ■■■>% ■• ■*'■ >:v: '