St 32. V Gorici, 5. avgusta 1887. „SoLa" ubaja vsnk potek in v.'Iju po past! prejemana alt •/ Ooriri tin iWun po&Tjuna: Vse leto ..... f. 4.4(. Po! lata.....i. - -<' Cetvrt lota . . . „ I l<» Pri oznauilili ia takti imli pri ^r#-$: se tisk.i I knit 7 „ „ „ „ 2 ,. 6 „ „ >» „ 3 „ Tefiaj XVII. Posamezno §tevilke se dobivfljo po 3 kr. v tohakaruicah v gosp&aki ulici blizu „tre!i krou", lift Btarem trga in v imnski ulici tor v Tratu, via Ca* aerma, 3. Woi'isi tin i s<« l»!aj.'Ovol,jno_ jioSHjajo -nrciiniSivu „Souc« v Oortci Via Morcnto 12,1., nnrofinina p.i opiwvnitttvu „So&e'* Via dnlla Croce fit, 4. II. Kokopisi so no vraftajo; dopiii nuj so MflRovoljno frankujcjo. — Dolalcom fn ilnigiiii iinpromoftiiiiii sn iinrnftniim fiiiza, akn no online prl oprawuiltvu. Yivat, iioreat, crescat! (Konec.) Pa puitimo v atraa v§o toko in ouake obssiro, in vpra&njmo na kratko: AH ne bi italijansko v-eti-UYM& v Tratu mimim Italijanom ikodovalo? Raz&tljivo za Ital»jane jo, a vender je potrebuo ataviti to vprafiaojo, katoro bi jako bietroumni Ita-lijani, fe bi ne bili rasvajeni po iiokdanjili razmorali, lahko aami atuvil?, Trst jo tigovinako tucato z ita-lijaitsfcim obuevaltdm jezikom, ki se po vsoh sredo-sumoljskiU pooiorakih iueatih cola do Male Assije govori. V to xneato pribaja kupfievat vsuka vrata na* rudov, in knwl teh so trije, kateri »i priitevajo Tret v narodncm cairn i Italijuni, Slovcnei in mogo&ni Neinci. Resrika pa jc% da in d trzaSkitn zidovjom m lu bodo v voditti Italijani, kar bo vaolej mowmo /.a* atopatvo tiiuftko pvi&do ; »udi jo res da Tiza&uii no niorcjo vapustiti svajih wlov in ku$no-8opariiojw mo* Htneg* xrnka, da bi no ttopili na detoto, ki j« alo* vi-nska i» javcdmi hloveu^kn $ konofioo v<^ vatkdo, di Nemti naHlanjajo no n,i znaoo geftlo: ndm Vatoiland mtifls grfiiser Ncin", So tw*Ii so bolj prjasttii Italijunotn, kot Sluvenccm. bodo zrrivbin z Itiamarkom frditi: Tint mora ostiiti nemSko mcsto! iWavimo, da bi bo rc« % Trutu napvavito ttatijanxko VMtiUcili«vot doltajalo bi tjo ali vi'liko ali tnajlum glovtb itaEijan«kib mladon6ov v statoati, v koji je Sloveka spbb cela zomlja preoz-kaf v koji mIudi*niHka jnsnost no pazi na u/rok iu nualcdekf v k*»jt vioc,i rnUda kti iu pogum iti do-raialija — poaebno prj ftaiijanih — hlika vsakomu kot kaj posfcbno juiia»kega wgnnjati raziie buike in ?, rozmrsemttii Immi mkati; „Zivela domovina !* To v&e bi avKtnjsko oblasti zo lahko a prera-dunjentmi hiaduimi »redstvi odktanjalc ia le potom-oi bi videli nasledke. Ali drugaCna je atvar naspioti mno2ici navadnega Ijud&tva. Ka eni strani tnladenci, *J si zb'rajo po te^avnili in drngih etudljah dragoccn zuklad. sobi in atarisom v liado, domoviut v porus — i;a diugi .s!rani hV-vi-Uhki ttv.iiki in vokodelci v mt\s;u, nevcdta tl vcn^ki pnljo-dolct na deZoii, zalo^tni ^pomini na f-mt^ tizaSkoga mladonca Parist-ja, it) po liem-c.nifi razgoj/doLi. skal-uali Kra;*, ki spouiinj.i Mojzt'sovo p4>stavc, ki piv Htavlja kol KUiitno kwu kanuij,t»jo: to ;/*. httai.u »lik^, katora :*i nazn::njirtia v inilan^k'-m l'i*tu: Jja capitals mocalo (obsodb* na mo^'atuo amrt). Ali Ita-lijanom v Avstriji ivy lo zida driiva vscuciiiScc J Ker pa Trst nl mosto, v ktorom bi moglo vapoSoo in koristno in blagonomio biti kako vsuudilfSdo, momli bi mi Slovenei odklaninti ono moito, tudi 6q bi nam uameravalt poataviti tjo oui suanatveni zavod; in id prav, io ltalijani /.a bo to tirjajo, m kar bi niti mi ne marali. NuSo goslo jo: 8 v o j i k • v o j i in; ltalijani tirjajto mi ufiili^o v ktcrcm meatu na Tridontin-skem, spominjajo s« bcsod, ki jih j« iterokcl I'tslruroa: Provida natura, clio lo Aipi posti fra noi o la to-desea rabbin; (LVevidna narava, ki »i postavila pla-, nino med na§ in nt'inSko joko) j mi Slovene! pa bomo j tirjali vaeufiiljSfio v Ljubljani in todaj bodo vxtijemno tic'onjaki oboh narodov odkrilosrLno in inivduSeno vikuli: Vivot, floreat, oroscat! LISTEK. Zaclnji dan Solslcoga. let a dwraMrcdm zmthm tjwlske $nh % Qoricif sestavil te- rouciklj (j. Zornt govorila pri javnt poshtSnji ucenka Sever. Prijetna j6sen, ko z d:»rovi liogitimi pribtila se; IUvaa, ko plodna in bregovi Kam 2ita, grozdja obrod6; Ko s poloih f ej kmet sadje zrelo, Raz vinako trte trga sadj Ko zita ziatega vesclo Poklada snopje sklad na sklad: Tedej povtnen mu obiio, Popla^an trad mu je in znoj; Preatati, kar do slej mu bilo, Po2&b]jeno jo vse — takoj Lopato, koso, srp, motiko Ves6l iz trudnih dene rok, Hvale5 njega, ki dal toliko PridelkoT mu: dobrotni Bog. Dopisi. V PddflOri, 24. julija. .-. Maraiknj lopega jo bilo ia dititi po etMopisili o podgoiuki obdini, pa do-voljono noj bodo So moid opis iti, kako lopo oorkvono •lovtiuioHt so oblinjali t'odgorci proti>klo nedoljo. Zvo-nik j« bi! okihian a nnrodno, oostrako, dc2olako In papiiko zastavo. Od glavno eouto do eorkvo bilo jo vae n ndaji in racniini za*tavanii okraieno. Todiio ob b. mi zagriuo toi)i«i naznanjovnjo, da jo eorkvona ilavuost pritiola. Na loco prido 6. g. dr. MalinW tor tako ginljivii govori o LmSki Matoii liozji, ktoro podo-ba jo bila ravno ta dan prvio v ccrkvi Ijndstvu izposlav-tjuua in blagoslovljoaa, da je vedinu ljudstva so solssila, poiebuo ko jo navajal dudu2o, ki so so prcd Marijino podobo g'uiiii. Po pridigi je bral g. dekan iz Locnika svoto malo, pri kateri sta alu2da domaci in povmski vikar. Petjo je poskrbc! organist Bajt, kateri je nekdaj orglav na Placuti v Gorki, v malem casu tako dobra, da so jo cuditi. Zatorej nij bodo organistu in pevccm tu izrecena javna poiivala. Po innsi m zicne procesija v nenavaduo Icpoin ivdu. Zv nubesom t:ta aia gg. zupan in podinpan za tijinw pa vinl parov 2onjok. Za tomi so iiob!o 4 drugo brio obleceno dekliee kip Matero Bozjo Lurftko, 4 belo oblcueno dcklico z lepimi Bveeami so pa ^premijuje ro/tii venc molile, litanijo in noko Marijino peacm pole, tako, da so pozornost vac pro^fsije na bo obrauale. lies, velitastno jo bilo vidoti Marijo stuti na Bvojem BtronuB, ia kluceca dcklico okol nje. Tako i nam: po 6asa setve -* Je piiSel za^eljeni 5as: Je priael eas trgafcve, 2etve, Yeseli, srecni Cas za nasi Pre§16 jo jeduo solako lelo, Minul jo trad in vse skrbC; Srcd uSenk zahvale vneto, Se konca danes veseli. — Pogoalo klasje jo rumono; Srca in dlana in duha Iz zrnja, ki bilo vsajeno Nam v brazdo uraa ia area. Poplaeala je trud obilo Dekletom pridnim sola ta, i'rejele drago amo plaeilo Blagost stcii, biatroat duhd. To — klaaje je; — najvoeo cene, Najdrazji pa6 je to zaklad, Nam drazje ni reci nobene, Ukrasti to ne moro tat! V snopi^ danes me to klasje Radoatiie smo poapravile, Pred vse, kolifeou tukaj Vas je Pridelke te razstavile, — Po koneanain blagoilovu, poatavi g. vikar Mater Bo^jo na oltar, in zopot no no razlogali milo do-nofii glasovi Mariji Derlci v 6a»l Omonim naj lo, da tnkij nobona i^oneka no gro iz eorkvo, doklor no odidejo v»i molki. Za km gro cast g, vikiirjn in g. /upanu, katera koj lopo visa* jomno poitopata v vaeh zadovab. Ljuditvo »o jo po-polnoma udalo gospodu vikarju in ga prav fipoStujo, ker vidi, kako «e on ^rfcvujo w blagor obdinitva. Po popolndftnskt iluitri bo^j! w it ibrali povol i pevovodiom na kozarSok vina prl kaleiom 10 mar-•ikatoro lopo narodno pesom znpoli, kar je v Pod* gorii (v:i8lo novo. Zatoroj kli^em povovodji in povcom: kropko nndaljnjto teiko /iipt)t-«to dolo, kajti narod Vain bodo hvalofon, da «to mUW oratl lodlno. To bodo Vam in obfitnt v 6ait, VI, p, n. Saatitt oboi» muji Mploli, pa pridno probiiajto 6«miko in knji(|o, kakor »to na^oli, da ei tvoj urn lo bolj gbruiito, da Yuk no bo mogol knk pritoponoo m pot voditi in raz&iijiijto /<>ljo, katoro nto zndoli gojlti, da napravito bnilno dtnfitvo, v katorem boito ikupno delali »ana-rodtio hvoIo Htvar. Na dolo rojalci, na nogo mo^je, Na dolo raoj narod, od kraja — Oloj drugim kdaj ustale Hohtce jo h\ — A nam U le zarja u»taja! _____ y« IZ poH$k3 Okolice, dne 30. julija 1887. (Pro-miiljovanje o plcsu.) Mod ona z!a, katora je na8o lju-stvo od prcdnamoev pododovalo in g-i flzidno, gmotno in nravuo uui^ujojo, sj po vscj pravioi priSteva plea, kakoraen so dandanes na dezcii mod kraeti vorfii. Po* glejmo uajprej, kako in kedaj so na ktnetih pleSo I Nnjvec so na kmatili p!eSo ob node!jab; zdaj v po-letnem casu od 0. oziroma 4. popoldne tako dolgo, doklor je kaj mo6i. PIcSejo pa no ve5 oaih starih po^asi ao gugajo&h plesov, temufi neki hitrt pies, katorega no vom iraenovati; a to pa vem, da pti taki hitroati bi so to pozimi moral Ind fcajati. ««-alodki tega so, da so vaaka §o tako tfdna 6loviSka narava pri tern ugonobi iu da ekoraj vei sprotai ple-salci in plcaalko to svojo labkomiiljonost z zgodnjim grobom ali z iivotarjenjem plafiajo. Poaobno pa do* kleta pri tern plesu torpe, ker gredo iz rok v roko, dokler da jib nazadnjo plosalci ttg-)nobe; tor so pro-grejc?jo ia prohlado, dobo neozdravljivo bolozea in — reqaieacat in pace. Jaz trdim, da nobona ptesalka, katora mnogo Pridelke avoje, — no! marljiva Ccprav je bila ta in ta, Saj m6 ni, kdor sadi priliva, Le Bog samo, ki rasti da. Bogu naj prva hvala torej, Ki zrnu uka dal je rast, Za vse, kar prillo nam od zgoroj Naj prva njemu bodo cast! Za Bogora hvalo pa najve6o Vaem onim tu izr^kamo, Ki v 5asen prid in vedno sre5o Prav akrbno naa ufiili so! Bog one tudi blagoslovi Dobrotniki, ki nasi so, Kateri Solo to zdarovi, Skrbe6 z& njo, vzdriujojo! Darov nadaljnih da doleino Postanemo ucenke me, Obljubo dajemo Uvalezne, Da dobre, pridno bomo vse! — Presl6 je solsko leto eno, Minul je trad in vse ebrbi; Bog daj, da seme uka v nas vsajeno Zq ve^noet sad nam obrodiJ obiskuje sedanja plesi S5a, ne u&ika nifci polovice zenske navadae starosti. Koliko ti» upiiva na eio-vestvo, naj sodijo oni, katerim je blagor Ijudstva mar in imajo zanj skrbeti. Skuinja uci, da bolno drevo ne obrodi dobrega zdtavega aadu j taka je tudi takaj — ako je mati bolehna, tudi otroci ne morejo biti zdravi. Ako poprasamo, zakaj boleha iml, nekdaj tako krepki mladenee\ in zakaj je umrla una Svrsta deklica, navadno dobimo odgovor, ta in tam je plesal ali pleaala, sa ptihladil in zbolel ali umrl, ali pa ka-slja in kaslja, dokler se — izkaSlja — Da nase Iju-stvo na kmetih telesno onemaguje, je veS pies nego delo uzrok. . . Koliko potrebnegtrdenara so za pica potrati,jc tudi vredno opomniti. Ca je v obliznji ali v domaSi vasi plea, xnorata sin in, hci imeti novo gizdavo, uia-Skari podobno obleko. Ca fantje ne morejo po postern poti priti do dcnarja, ga pa od svojih starsov po uli izvlccejo, all jih okradejo. Z eno besedo, kedar jo plea, mora biti tudi denar. Pa ta donar! kako ga porabijo ? morda za telcano okrepoanje - o ne, vpo-rabijo ga za svoje telosno ubijanjo; mu&ijo se bolj kakor pri nojailr.cjsera doln. Ko bi t vsaki vasi tisti donar, ki ga za pleso porabijo, obornil za drugs ko-riatne nuprave, kolikj bi bilo to vredno! Tako pa gre za prazno, ni5 vredno, zdravju skodljivo razvo-seljevanje, katero nima veejc vrcdnosti, kot lepo peoo na vodi. Koliko plesi Ikodujejo nravnemu dostojnemu obnasanju, je vsak previdca dlovek dosti sara prepti-can. Havaduo ptesejo na kmetih javne brez nadzor-atva; vae. atari, ki ze v grob vise, in mladi, ki se jim so mleka iz list cedi, gnjetejo so okoli brjarjev, kakor make okoli medu. Kolikokrat je videti poleg noseSo raater z detetoui na roeji, katero na vaakem kraji m krilo vleeota §e mala dcoka, da vai skupaj zrejo plesalce, — Je to moralno? Ali so no vcepi na ta naem ze njezm mladosti v sena strupena po-zaljivost do plcaa ? 0 da, in se v kaki mori! Kolikokrat se vidi, da poleg plesiSea poglavct obojcga spola se ne 10 let atari, v grupah skupaj pleaejo; je to nravno? Y svetik kujigah stoji: nPohojsauje sicer mora pviti, a gorje temu, po katcrem pride*! To je govoril Jezus, vecna resnica. Za mojo mladosti so se plesi vriili le nokako v duhu starih Grkov, kakor OHmpijske igro; v vaai, kjer je bi! pies, smo se sosli z zoanci in prijatelji blilnjih vasi, smo mod seboj prijatelsko kramljali, bozjo kaplico v miru uzi-vali in sc polteuo kratkocasili. Kaj ao pa zdaj godi ? tepe2i, boji in uboji! Ali ao pretekH ca* pleaali v kaki obeini, da bi so ne bili pretepali? Mislim da ne. Surovoat mladencev je tako obila poatala, da jim ni nic" vcc sretega. Janaki se skazujejo, katerim se mora vse vpogniti, tudi 2upanstvo. Koliko postane nearecnih trpinov, ki so na plosu pretcpeni — koliko prezgodnjrh amorti radi tepezu pri plosu? To je jnoderno baibatstvo v najvecjem cvetji. Se nekaj mi tezi vest, in to je na kmetih tako ogromno se mnozece siromast;o, ki ima tudi svoje gnjezdo v plesiscah. Dva nimanica obojoga spola s« vidita omaskerana prvsc na plesisfii, spoznata in za-Ijubita se. Kaj slodi iz teg* ? Olovek je clovek, in tudi angelj v skusojavi ni varen, da ne bi podol; prekoracita mejo postcoosti, in nasledek tega je posilna poroka. Koliko takih siloma porok so ze plesi krlvi! Na ta ntcin se na kmetib mnozl stevilo nimanicev kateri se v teku casa pomncze v-neznoslivo breme obcine. Da bi pa kdo pisca tega bornega premialje-vajna predrzno ne obsodil, ces, ta hocc, da kfir vsi zalosti umrjemo, in se nikoli nic ne rasvesolimo, temu odgovarjam zo naprej, da obsojam plese, kakor se seditj vriijo, a da nisem proti vsakemu plesu, ki bi so dostojno vrsil. Plesi uaj so verse ^ v,»rajeoih prostorib, vhod naj bo pripuSc^n le tistim, ki sa za pies in njihovim varvalcem, oziroma roditeljem. Nadzor-stvo bi moralo biti zraveo, da bi nobcdeu ne piesal vec kakor je dostojno in njegovemu zdravju korisfcno. Plesati naj bi se smelo le o primernih iasih in ob delavnikih, a ne ob nedeljah. H koncu tega premisljevajna so obracam do vseb dlovekoljubov, naj vsak po svoji moci na to de!a, da se nasemu kme^kemu ljustvu tako skodljivi plesi odpravijo, posebno pa do g. 2upanov, ker v njih rokab je pies dovoliti, ali zabraniti. Q. jfcupaui / nikar ne odvracajte odgovornost na svoja starefiinstva, ker niso ista odgovorua, ampak Yi; Yi ste iz vrsevalci krajne policije, v katere podrocje spada dovoljevanje plesov. Lahko se je siepiti in odgovornost odvrafia-ti n;i drugega, ali kadar je dajati racun, zakaj se je to dopustilo, se rade spolnejo besede od neizpro-sljivega sodnika. Koliko mora nekater zupan trpeli zurad razposajenih fantov svoje obciue, ne dovolivsi jim pies, ker v sosedm obeini pleaejo. Ako bi vai 2upani enako mo§ko in doaledno plese zabianjevali, bi jih bili ze prav lahko odpravili'in si piidobili vo-like zasluge za blagor ob5instva. S Krasa. K dopisom o plesu na dolenjem Kraen. sprejmi draga ^oca" Se ta dodatek. Due 24. julija bil je pies v Sclih. Sela so pod brestoviski „zvona. Med Scljaisi pa in Bresjovci je ?edno kak prepir, ki je poYmtil yfo vet jbaruf, A ona nbarufa* ki je bila 24. julija presegla je vse druge. Bila je prava bitka, recimo nat>ad pri Magla-ju. Kedor je prise! one nedelje v Sela, vide! je mo2-ke stati pred vrati ktcme, v katerej se je piesalo, s previhanimi rokavl in slisal tihe besede: Kedaj se zafine? Tega zafietka ni bilo treba dolgo Sakati. Nek krik na plesiSeu a6 je eul in vse je bilo skupaj. Hajd na boj! Moiki m 2en&ke z rakliii, olroci s ka-menjem vse jo skupaj drvilo na Brestovce. Nekateri so skakali skozi okna, zone so pa za njimi upiie: Dajte jih, lumpe! Na dvoriafiu pa eel Bbatibuj". Ali so se v tej bitki rabile nbrifcve'* ne vem, znano je pa, da so bili od strani Saljsnov 4 mofino raujeni — od Brestovcev koliko — mi ni znano. —Drugi dan prei&kava, voi»je v Kemen, sivanje ran, etc. tic. Basta! Consoles! koliko easa bo to trp.'lo? vKraSevec, k;>j p«a\i3 na to? Krasevce. Iz VipaV8, dno 1. avgu^tu — Xevoljuo vr-gel sem zadnji list So6e na stran, prebravfii dopis iz AjdovlCino z" dne 28. julija. Dopisnik rabi siccr v zagetku ataro fmzo o „om ki in napredku* — kaka jo pa njegova omika, razvidi se, rekel bi, iz ceiega dopiaa, §e boljo iz vrstie, v kojib napada miroljubne-ga, obeespoitovanega rao&i. I'reverjon sem, da se je ulagi moi, prebrtvfii cl »pm nastnehail, rekoe: „tanta buoa* ora" tar danes na nupade Se misli vee ne; to-da nt'lepo hi nebvafeXno bi bilo, ako bi drugi na tako napade molcali. Jaz sicer ne siuipatizujem v obce s postopanjem 2idov, toda tegt 2ida in njeg.i diuXioo vaelej spostujera. Navcsti bi mogol mnogo dobrili del tega mozn, zadostovalo bode pa navedettje same euoga dejanja, iz kojoga trut bode zunogel spoztiati bralee »glavo in sreo"." Kot bivsi veSletni zdruvnik v Ajdov38ini popraseval me je t<| napideni &d in njegova druzina mnogokrat, katere bolarko zdravim. Bleni ni bilo v zacetku to poprafiovanje Jjubo; ko sem pa §o Io Srez dolgo eaaa vzroku tega na sled prisel — z dobrim dejanjem so ta zid ni nikilar bubal — zahajal sem sain k njemu tor mu naznanje-val siromasue balnike, in ti dobivali so od njega do-bro juho, potrobno Iu-ano, pijae), srajc*, rjulio in ee-lo denar za zdravila. — Meni so razmere v Ajdov-Soini precej dobro znane in sem popolnoma na strani '/Ma, ki je le svojo sveto dolzaoat kot ob&nslri svetovalec stovil, ako je bil proti nasvetu in sklepit atarcsitistva. Sednjoi farovz sicer ni prostorcn, toda na lepom, tihom, zdravem kraji in za euoga tlovcka kakor navlase napravljcn. Veckrat sem bil v dotiki sc sedajnim g. ^upni-kom, ali nikdar mi ni to2il eea nneprimcruo sta-novanje". Toda treba je bilo dvema vstreci, posebno pa enema od teh poraagati — caveant consoles — in nebogati obeini za seclaj nopotrebtie stroSko nakladati. Gospodu zupniku s ttm gotovo ne bo vstrc2eno, in on so bode vze crez ono leto kesal, da je moral pustiti mirno, prijazno stanovanje iu so podati v novo, kjer ga bode po zimi burja od vseh strani pihala, po leti pa vroce solace pripekalo — kcsal so bodo temboij, ako se ne bode pri po-pravi staro, z mokroto napolnjcno zidovjo do ta! podrlo. Ako ima obcina kaj denarjana ra^polagauje, naj si vendar enkrat raji napravi tako potreben vo-dotok, da ne bo treba piti obcanom nezdtave vode. — Konecao dopisniku, ki je Ajdovcem prav farizej ski nainigail, da bi tega iida \l obcinskoga odbora pahuili, vie danes povem, da ga bo-Jo zavedani, bva-lezni Ajdovci pri prihodnjih volitvah gotovo zopet volili — ne vph pa, ali jitn bode betel se dalje robotati. J. dr. K. 0 p o m b a u r e d n i s t v a. Ta dopis smo pri-obSili, ker sami no poznamo razracr, da no bi mogel kedo mislifci da zaptramo resnici pat. Politicni razgled* Nas cesar pride 6. due t. m. v GaStiti po-zdravit nemskega cesarja, kateri je zdaj tam v kopelih. Drzavni zbor sc snide, kakor danajske no-vine porocajo. 24. dne sept, da bo razpravijal da-vek na spirit in sladkor in izvoli poslance v de-legacijo. Po tem boti zborovali dclegaciji; za nji-ma pa de^elni zbori. Znani drzavni poslanec Ltenbachcr si je izprosil vpokojenje. Ker bo prosfc drzavnega sloSbovanja, bode lo^cje nganjal svojo §vigavo politiko mej desno «in levo stranko drzavnega zbora. Bolgarske zadeve se ne morejo ni kakor re-§iti, ker so zgnbile pravo pot. Rusija jim ncfie, drugi jim pa ne morejo pomagati. Knez Kobur-Mn si ne npa zasesti prestola, dokler ga velc-vlasti ne potrdijo; Bolgari ga pa silijo naj jim tudi brez potrjenja pride vladat. Ako jim ne pride jzvoljeni kuez kwalu, bocejo Bolgarijo ne- odvisni kraljevini proglasiti in Batenberlana na-zaj spraviti, ali pa republiko ustauoviti j 6q jim obvelja. Na Italijanskem je umrl ministerski pred-sednik Depretis, kateri je umel irredento tc§iti in je dovedei Italijo k avstrijsko-nemSki zvezi. V Kusiji je umrl pa znani Katkov, najodiicnejsi in najuplivnejsi politikar. Domade in razne vesti Dr. A. Gregordid, ki je dalje casa redno so-deloval pri nasem listu, odpovodal se ja tema po^lu pred dobrim mesecem, ne da bi bil obesil to svojo odpoved na veliki zvon. Ali stvar so je vendar za-znala, kakor jo naravno, in marsikdo je menil, da mora glele tega kaj poprasati, pojtisniti ali sploh kaj omoniti. Najrnodrejsi kakor navadno, zdel se je ^Cor-riere di Gorizia," ki jo prinoael v sfcovilki 88. vest, da se govori (namrd pri ^Oorrioiovem" uredni-Stvu najglasneje), da dr. GrcgorSic se je odpovodal BSoSi* vslod pritisa ali ukoia od ccrkvene oblasti, ki bi sc ne bila ujcmala z njegovim 6asnikarskira delovanjem, ter je dodal tej «voji povesti §e polivko knkcrsuo. kuha /.idinja v Iiitterjevom kotlu. Mugistra-tov dopisnik poslal jo to vest nia kot gotovo resni-co obbizenn s hrenom in poprom vilo, da tt»di nial listic peSo Xidovsko „go-spodo", ako je primerno urcdovtui. Zato prosimo svojo rojake, naj bi uas ebilo podpirali pri na§em k'zavneia p«;dj'?ji. Premesceni so gospodje sodniki: Gironooli|iz Cei-knega v Kanal; Dejuk iz Novega Grrada v Se-zano in Milovfre iz Trsta v Cerkno. Su§a ja okoli Gorice poljscjio 2e ukonSjla ; tudi iz groztlja no bo nie, ee ne pride prcc dez. Presku§iija gojencev ttikajsnjega de2alaeia za-voda gluhoncmov bo lotos dne 18. avgusta od 9—12 ure predpohhie. Naznanilo. Ra?.s*ivo -corkveni-U oblaeil napravi Ieto3 bratovseina wvednega 3e3eeniaB teden sv. Jer-ncj:i, to jo: dno 21. 22. 23. in 24. tekooegimosoci avgusta in sieer v hisi Matilde groHajo Coronini v Rabatisei. — Ob onora bodo postavljcni na o^Icd tudi razai darovi, namenjent svetemu Ocetu v vezilo o Kjegovi ptJtdesetletniei. Za zlvinorejee. C. kr. kraetijsko drustvo na-znanja, da pojde sredi tokoeoga moseca avgusta dru-stveni tajoik v Boljauako doliao nakupit bike fiistega ondalnjega plemena. Potostuiki, kteri 2ele porabiti ta prilo^noat, da si priskrbe kako iival omeujenega plemena, naj so obrnejo v ta nainen do drustvenega urada; poprej pa morajo depozitirati piibl'ino ceno zivali, ktore na-meravajo kr.ptti in kolikor treba za prevaSinje — in sicer 180 g.d. za vsacega bika iu 300 gld. za vsako kravo. Earocila se sprej-majo do 12. avgusta t. 1. UtOB.il je pretekli torok 25 letnt mo2. Peljal jo zeni peri:o k Saei, Sol se kopati in je zginil v vodo. Porcijunkule so je v torek mnogo ljudi ude-lezllo na BKapelitt in pri BKapuciniha, na sSveto go-ro* je bila pa velika procesija iz solkausko faro. Politidno dra§tvo „Edinosttt v Trstu je skle-nilo v seji 29. dno p. m. kakor dosedaj izdajati svoj li=t „Ed?uo3t* katcreum jo bil urcdaik ranjki Dolenc. Druzba sv. Oirila ia Metoda je za naso slovenske tezuje tako vazna, da nioranio nasim eita-teljem vsaj 3a najva2nejse izjave v glavnej skupseini v Trstu podati. Iz tajnikovega porocila vemo. da je bila prva glavna skupscina tega dtuistva pred enim leton^ v ljubijanski citalnici, kjer je bilo izvoljsno o-srodnje vodjtvo s sede^eia v Ljubljani. Od tistoga cSasa je ime!o vodstvo 12 sej in p ua'anovilo 64 pod-Uiuioic po lazuih kiajili na, t jven.'ikom^ uapravilo jo otrolka vrta v Celji in v Trstu, in 7 Sol v raznih ' krajih, ki so raznarodovanji jako izposlavljoni; pod-piralo jo ttuli dijaski kuliinji v Colji in Ptuji, in je razdelHo nisj koroske-Slovence vec sto knjig. Kerje drustvo na katoliski naroga koristnega druStva in ao mu zapustiii po sto gld. Po porocllu bli?gftjnikov»'m so so zvrst'H nasveti in pro§r»je poddrnzmSkih zastopnikov, moj katcrimi so je oglasil tudi zastoprak na5e gortSkir poddruzaico g. niejni grof Obizzi z dobrim uspohom, kateroga bomo o svojcm 6a»tt aaboljozili. Po zborovanji jo bil skupen obed, pri ktorem jo bila nmogo prearenik napitnic. Zi ob&dom si jo rnnoHna udeleznikov Sla ogledak So ustauovljono o-tro§ko zabaviSSe, v katerem se ja vr§ila preakulnja y veliko zadovoljnost nazocih. Potom bo so zastopniki vrnili zopet v razne ktajo svojo slovenske domovino. Tako ?e je zvr&lo II. obeno zborovanje BDruLbo «v. Otrila in Metoda8 v Trsta duo 29. julija 1887 Slo-voncem v korisi in Italijanom v Sa^t, ker so se pti tej pi'iiiki njih privrzcnei iztlrzali nokdaj navajouena-gajivosti. V otroSkem VrfcU jo bila pretokla sabota jav-na preskusnja, katora je pokazala, kako zelo koristen in pntrebcn jo otrolki vrt, in kako volika dobrota jo sit otroke, da si morcjo v razumljivcm maternem jo-z'rku svoj um na talc prijoton naein igraje so blsViti. Nazofrih jo bilo mtiogo po»luSalc«v, moj.njimi g,»spo* djo vitoz Tortkli, dr. GiogortiM, pn»f. Cerin, gospodu vikar in ^iipan iz Pod gore. „V bolni§ntco so jih pripaljali vso poro« Kane in cclo posokano od plena h Drd", tako pripo-vodujejo po Oorici. Marl so ao rez.ili in sokalt, da bi so jili Bog iisniHU in jim poalal ailno potvobwga dozja? ldrija na Kranjskom, kjcr kopljoio -I'.vo sro-bro. b*> s!avila 14. dno t, m. svojoga rojaka, bivfio-ga skofa Wolfa, kateii inm mnogo zashtg za slovon-zki r.arod. Na ondajshji f.irni cerkvi sv. Barbaro na-pravljajo mu spomon-iko plosco, katero bodo omonjo-ni dan siovosno odkrili. Slavnostni program jo procoj obsitfen, in obilno prijetnc zabavc so rodo'jubtii Idri-cani za ta dan pre^krl>cli na strojo stroske; celo vo-y.no od Logaca in nazaj iu prcuocisc^ dajo udeleiin-koin slavnoati brezpla^no. Kdor zeli kedaj Idnjo obi-skali, ima gotovo zdnj nnjprijctncjso priloinost. Vojakom natnerava ministorstvo zboljsati lira-no tako, da vsakemu doda 4 kr. za vereerjo; kar mesii na leto za oiicga 14 gl CO kr.| za vse vojako skupaj na leto pa okoli 4 milijonov gold. Pijancevanjo namorava vladu zabraiijovati, zato jo naro&la politicnim goaposkam. uaj ji prcd* lozrjo izkazkc o stevHu ^oatilntc, kavarcn, sia55i6ar« nic, obrtnij in trgo?in, ki so pe 25 kr. v Ljubljani pri Klein-msyr-ju in Bamber-gu. Za mladillO je izdal knjigor Giontini v Ljubljani 4 primcrnc knjiSicc z naslovom: ^Kasclnikova hci*j „S pies?ola na morisce;" Sita mala Hindostan-ka," in 91I. del Narocmih pripovedek". Kji^ica za mladino jo zacela izbajati v zvez-kiU y Ljobljani; kdor hoee mlad'ai dobrega beiila priskrbeti, naj ji jo narodi pri „Slovonskem uiSitelj-Bkem druStvu v Ljubljani, iSahvalft. Velc^stiti gospod Wrmp Ko&riS, c. k. sodnik v Tolminu je podaril tukajsnjeinu voja-fiko-veteranskemu drustvu 50 gld., za katoro veliko svoto se izrekuje najtoplejsa zahvala. V Tolmiuu due 31. julija 18S7. PrcdstojniStvo voteranskoga drustva v Tolminu. Za babioa bo lotos sloveiuki tecaj. Od tistih, ki so g.t lioeojo uileio^iti, zabtova se, de'razumejo Halijansko povabilo k temu teSaju, indaznajo slovcnsko brati. Nauk, kako pomagati zivini o porodu, dobi se y Blazaikovi tiskarni v Ljubljani. Knjigo jo spiaal ranjki dr. Bleiweis. Koristiia bodo zivinorejcem in .iLvinozdiav.oikoia..;._toraj.-iwj--si-.jo-kapijOr--Oti'okoiu-ia-nedoraslira je pa ui pustiti y roke. Ceujenemu dijaStvu slovenskemu. Dijaki slovenski razstre.ioni snio po premuogih mestih in u6ili§i5ib. Havz ic temu eutiino venderle predobro, da snio jednega rodu einovi; isto imarao zelje, iste teznje: izobrazevati se, da postanorao nokdaj ucitelji uurudu naSomu. Kor nam ni dano, da bi bo u&U na skupnem zuvodu. da bi se poznali, okleniti se mom-mo tem trdnejSe jedine prilo&iosti, ki nam je dana, da se snidemo, spozuamo iu zdruiimo, in ta je — na dijaski veselici! Zato podpbani odbor vabi uljudno vso coiijeno dijaStvo in drugo costito obfiinstvo na§e, da se ude-le?.i muogobrojno immovaao vesolice, ki jo prirodimo 15. avgusta v Novom Mestu. — V Novem. Mestu? Dal Po Goronjskora, Kotranj^kem in gtajei-skom bile so 2o dijaSka vosolico; polno jo drugih slavno-stij. L) udovico Dolonjske se malokdo spomai. Zakaj? Ker ni zeleznice. — Toda, odb^nega mo2a to no sme straSiti, Ako fcelozuica no nosi kulturo doli, kaj to nam. da je no bi mogli nosti mi 1 Tem potrebnojse ji». Co pa jo pot nekoliko te^avnejk. ima naBproti Novo Mesto skoro da najlopSo in najnrlmirnejge pro-store na Slovcnskorn v svojem novoiii, z novim, lo-p:m odrom preskrbljonem „Narodnem doniu". I^e daj so toroj nikdo plaSiti od dolgo poti! Potni les v roke I Kouiur pa je pdkladnojSa pot po ^oleznici, lo-ta t-o pelji do postaje nVidom-KrSko" ; zadnja dva dnova dakali bado pri vgakem vlaku v o z o v i, da odvedojo doSlo v Kudoiioio. Vsem udoHonccm dtjakom bodo proskrbijcna stanovtnja, kdor so oglasi pri odboru. Oae, ki sole soJelovati pri petji, proaimo, da pridcjo joden dan prej k skuinji, ker le popolitem ixvczbaui merejo na oder. Kdor Soli kake-ga poj isuila, oglasi naj se pri „Odboru, via g. Jauoz iCtnjec v Novom Mestu", I'ridite, bratjo dijaki I z vsoh na§ih srodnjih uoiligfi v obiluom Stovilu, d* si p:)dvnn roko, odkri-jonio svoja n\a In ukropiino prijateljsko vezi v pro-bpeli vziijomaega nufiega dela v bodoeiioati! Da so torcj vidimo 15. avgusta v Novem Mestu ! V Ljubljani 30. julija 1887. ___________ ODBOR. Pravila goriskega telovodnega. drustva: „Sokol". I. Irae, sedez in nam en drustva. Drustvena zastava in obleka. § 1. V Gorici ustanovilo se je telovadno dru-itvo „SokoP', kteremn je namen izpodbujati ter dajati priliko in navod k pravilni telovadbi. Drustvena z a s t a v a je belo-modro-rudeCa s finio-rumenim trakomin s6 sokolomvrh droga. Drw-Stveno o b 1 e k o in kedaj se sine nositi, dolocuje drustveni odbor, oziroma obfini zbor. II. Sredstva v dosego drustvene-g a n amen a. § 2. V dosego svojega namena delalo bo dru-Stvo lo-le: a) napravi telovadnico, pristopnoudominnen-dom, ter postavi v njo telovadne ucitelje; b) izdajalo bo tiskovine merefie na telovadbo; c) prirejalo bo javne telesne v a j e, izlete, vefierne shode z deklamacijami, petjem, glediSkimi igrami, berili, predavanji in plesom ter druge primerne zabave. Za svoje namene imelo bo druitvo p e v s k i zbor ter svojo godbo in trobce. § 3. Denarna sredstva bo dobivalo drustvo: a) po vpla&lih drustvenikov (§ 5); b) po eistih dohodkih veselic in zabav; c) po radodarnih doneskih. III. x3r is top in odstop drustvenikov. § 4, Kdor hoee biti drustvenik, oglasi se pri odboru, ki prosilea sprejme ali zavme, ne da bi moral navesti razloge. 6astne :*ae imenuje obfini zbor na predlog odborov. Kdor lioce izstopiti iz drustva, mora to naznaniti odboru vsaj tri mesece pred koncem leta. DruStvenika, ki po vefikratnem opominjanji ne izpolni svojih dolznostij (§ 6), ali ki se svojijn ve-denjem kot druStvenik dela drustva nefiast, sme odbor izkljuciti. Ko se dotiSniku naznani odborov sklep, prenehajo njegove pravice do drustva; a odbor ima pravico iztirjati od njega zastaie pri» stojbiue tudi po soduyski pti IV. Dolznosti inpravieedruStve-n i k o v. § 5. Drustveniki lo^ijo se glede doI2nosti m pravic: v telovadce, podpiratelje, pokrovitelje in eastne ude. Koliko vstopnine, meseenine in drugih pnstojbin bodo placevale posamezne vrste druStve-nikov, doloci redni obcni zbor za vsako leto posebe (§ 9. c.). § 6. Vsak drustvenik je d o 1 z a n: a) plaeevati doloene zneske (§ 5.) o pfavem easu; b) pri drustvenib vajab, veselicah in izletili drzati se reda, ki ga doloei drustveni odbor; c) pospesevati dru§tven namen in varovati niegovo —-cast.......—......-----.....—......-----h.-----------------_,_ tl^ L__ ^ § 7. Vsak druStvenik ima p r a v i c o: «) do drugtvene obleke po dolocbi druStvenega od- bora, oziroma obfinejga zbora; V) da se udelezi pevskega poduka ter dru§tven!li veselie in izletov; c) da pri obcnem zboru nasvete stavit glasuje, voli in volitev sprejme; d) da ga drugtvo po smrti spremlja % druStveno slo-yesnostjo k pogrebu, Telovadci imajo vrbu tega pravieo do telovfld-nega poduka in vaj. V. DruStvena uprava: § 8. DruStvena opravila oskrbujejo: a) obcni zbor; b) druitveni odbor; c) mzsodniki. A. ObSni zbor, § 0. Prvi obfni zbor sklice osnovalni odbor j druge oMne zbore, redne in izredne, sklieuje staro-sta ali njegov namestnik,, Redni ali letuiobcm zborskliCe se vsako leto meseca januarja; izredni oUni zbor sklifie se ke-darkoli po sklepu odborovem, ali fie to zahteva tre-tjina vseb udov. Vsak obfini zbor sklifie se vsaj 8 dnij pred zborovvnjem po okro^nici ali po vabilih, na katerili mora biti naveden dnevni red. Ako je na dnevnem redu razdruzba, treba je razposiati va-bila 14 dnij pred zborovanjem. Ob5ni zbor sme skle-pati, 6e je navzoca tretjine doma6ib, t, j. gorifekih udov; da sme sklepati o razdruzbi, morati biti nav-zoci dve tretjini domacih, t. j. goriikth udov. Ako bi na prvovabilo hkateremu koli obcne-mu zboru ne do§lo petrebno Stevilo udov, sklifie se za 14. dan potem drug ebcni zbor, kteri je sklep-6en ne glede na ^tevilo doSlih udov. § 10. Dnevni red red negaobfinega zbora obsega: a) odborovo porocilo o dvultvenem delovanji v pre-teklem letu; b) drustveni rafiun za preteklo leto; c) dolocenje mesecnih in drugih doneskov diuStve-nikov raznih vrst (§ 5.) in proracun za nasled-nje leto; d) potrjenje in razgla§enje odborovih doloceb oziroma prememb glede dru§tvene obleke in izletnega reda; e) volitev treh pregledovalcev dru§tvenih rafiunov; /) volitev drustvenega odbora, namree staroste in 6 odbornikov; g) volitev treh razsodnikov; h) premembo drustvenih pravil; «) imenovanje dastnih udov; jj razdruzbo. To6ke h., i. in j. smejo biti tudi na dnevnem redu izrednega obfinega zbora. §11. Ob&nemu zboru predseduje starosta ali njegov namestnik. Glasuje se ustno ali z roko, yoli pa po listkih, Da je kateri predlog sprejet, treba nadpolovicne (absolutne) vecine glasov, 5e se po-kaze enako glasov, odloci gias predsednikov. Pri volitvah zadostuje relativna vefiina glasov; pri ena-kem Stevilu glasov napravi se ozja volitev; ce je zopet enako stevilo glasov, odtoei zreb. Zunanji drustveniki, ki ne morejo osebno udeleziti se obfinega zbora, smejo voliti in nasvete staviti po drustveni-kili, ki so jih v to pismeno pooblastili. —__ (Da^je prih.) Poslano. V 29. st. cenjene BSo6ea od 15. julija t. I. na 1. strani v tretji koloni od zgoraj peta vrsta so bere 8ledccc: „Ceujena so na Kranjskem zcmljisfia veliko nizjo, nego pri Has, ker so jih cenili, kakor se pri-povedujo, cenilci, zeljni kri&cev indruzihodlikovanj.<, Ne zdi so mi vrodno temu natolcevanji natanc-no odgovarjati, samo recem: besedovanje, da bi bili cenilci hrepeneli po kiizcih iu drugih odlikovanjih, je ncopravicono, ker nobeden vcenileo po dokonoanoj vcenitvi ni bil odlikovan. To je dokas, da vcenilci niso vladi ugajali, in da tako more le tak govoriti, ki mma nikakega pojema kako in na kakej podlagi se je vcenitve vrgile. Pomilovanja vredno je tako govotjenje, ki zbuja sum, srd in aovrastvo med ob-obcin8tvom. VconiloQ kalerrmu je bila pravica visje iiogo odlike. §L 495. V tem o&raji se razpisuje: a) mesti uSi-telja-voditelja enorazrednic v Otale^ah in na Li-busnjem; b) mesti ntitelja in uditeljicc v Koba-ridu; c) mesti potovalnih uditeljev za Ravno-Gorje, in za Reko-Police; d)_.m(esto_^ii(ia5iteIja. v Kobaridu. Prosilci za mesti pod a) morajo biti sposobni uditi tudi verstvo; oni za mesto uSitelja v Kobaridu pa dobro izurjeni v godbi na gosli, ker je uSiti gosli odgojence e. k. pri-pravljavnice. Dohodki prvih 4. mest so III. vrste v de-iclnih postavah 10, mareija 1870 in 4. mareija 1879 doloSenl Potovalna uditelja dobivala bosta 100 gl. od§kodnine za poti in postavne dohod-ke poducitelja. Prosilci naj vloze sem-le prosnje s postav-nirai spriSevali naj dalje do 15. septembra t. I. po njlh predstavljenih oblastnijah. C. K. OKR. SOLSKI SVET V TOLMINU dne 29. julija 1887.__________ St. 1080. Eazpis ucitelj. sluzeb. V tem okraji se s tem razpisuje sluzbe u-clteljev-voditeljev enorazrednic v Kalu, Batujali, na Bcrjah in v Ravnici, pa mesto uciteljice v Ozeljanu. Dobodki vseh sl»2eb so 3. plafilne wste polcg dez. §. postav 10. mareija 1870, in 4. mareija 1879 t. j. za izprasanc gl. 530, ozi-roma gl. 380, za neizprasane pa gl. 410, ozi-roma gl. 346. Vrb tega dobival bode uCitelj v Kalu gl. 100 mestne priklade. Prosuje s postavuimi sprieevali sposobnosti in za zvunanje tudi se spricevalom c. k. okraj-nega zdravnika je vloziti do 10. septembra t. 1. semle po predpostavljenili oblastnijah. Za omenjene sluzbe sprejemajo se tudi v zacasno siuzbo, ktcro nastopijo 1. septembra, tedaj je vloziti prosnje do 15. avgusta t. 1. C. K. OKRAJNI SOLSKI SVET _________y Gorki. 21. julija 1887. I PISAR tOMOtOtOtOq) 9X rni solncu" ullca Morelli stev. IS prodaja se PIVO OB A. DEEHER-JA po %5M= novcev liter. jr VEUKA ZALOSA a xCrneg-a vinas prve vrste po 14 ls.r*. liter* je na Plaenti v hi§i Stev. 28. Spod 56 litrov sknpaj se ne odaja. Odprta je vsaki dan od 9. do 12. lire ju dopoitidne in od 3. do 6. ure popoludue; EJ ob nedeljah le dopolndne. ^^TPlacnta st. e*S ' Mm Podpisani nazuanjam slavneniu obfftistvn, da imam veliko zalogo prav dobrega zveplcncga apna ali gipsa (skajole), ki se dobi po prav primcrni ceni, pri meni v Solkanu. Priporo6am sc cTobi takoj siuzbo za 1 gl. 30 kr. dnine. I Odpovedni rok je 4 tedne. Zmozen mora biti NemScine in Slo- vens&ne v besedi in pisavi, ter mora 1 imeti tocno, pravilno in lepo pisavo. • Prosnje za njo je yloziti sem-le in v njili dokazati staroat, stan in dosedanje sluzbovanje. g C. k, okrajas gtatw i i>OK>OK>H040+040?9 St. 240i0p. : Oziiairilo. Ravaateljstvo zastavljavaice (Monte di pieta), nstanovljene po grofu Thurnu v Gorici, nazna-nja, da dae 5. sept. t. 1. zacne javna dra2ba (kant) nere§enih zastav I.L,6etrt leta 1886, t. j. tistih, ki so bile zastavljene aprila, maja in juriija 1886. Ravnatelj: KONRAD pi FABRIS. Mnogo prihrani, kdot* kupi obleko v Iroiaciici Ioacija stolnerje, ki je najvecja v Gorici v kateri se dobi vaak cas na veliko izbiro narejena oblcka po naslednjih cenah: frpohi poahWii oblel;i i% imelo — na d.r»oTbno. V GORICI. Bogata zaloga: norimberakega in galanta-rijskoga blaga, lepoticja, disav, igra6, nogovic, sivnih priprav, sukauca ia preje, krojaskih ia Sevljarskih potrebaiJio, priprav za potnike in ka-dilce, cigaretnega papirja, celuloidnih zavratai-kov in zapestnikov za duhovnike, mes^ane in vo-jake; posebnoafc: najfineje igle za sivalno stroje. Strnne za rana godala, in aiccr za: gosli, citare, kitaro, bas, glasovir itel. Za poniladno setev ae najtoplcje priporocajo Raznovrstna semena zelenjav in trav. ^a> drobno nx na cleTb^lo. HUM IIIUIH71, zraven rotovza v Ljubljani na vellkcm mestnem - so v nijodncm gospodinjsivu pogrcSati in so se vze tisofikrat sijfljno osvedocilo pri zabasa7iji Llovc^ko-gatclesa, ghivobolu. otrpnjenih tulih, skazonem Jolodcu, jetrnih i. obistnih boleznih, v Skatljah a 21 kr.; jedon zavoj a 6 skatljami 1 gld. 5 kr. ItazpoSiljava go s posto najmanj jodon zavoj. WF Zdravila za /Jvino. ~9f Stii-pa za zivino. Ta prnv dobra Stupa pomaga nnjbolje pri vseh boleznih krav, konj in pra§i5ev. Konje varujc ta Stupa trganja po crevili, bez-gavk, vseh nalezljivih kuznili boleznij, kaS-s^> .lia. plucnih in vratnih J.-/4, bolezny ter odpravlja f^r-;-vse gliste, tudi vzdrzuje WLzQ*~ Iconic debele, okrogle in iskrene. Krave dob6 mnogo dobrega mleka. Zamotck z rabilnim navodom vred velja lo 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Cvet za lionje. ^ NaiboljSo mazilo za konjo, .^K pomaga pri pretegu ill, r\!^otekaiiji kolen, kopit-fi'^V'r lliu ^oleznihf otrpnenjl ¦** " ' v boku, vkrizi itd. pri ott-kanji nog, mehnrjih na nogah, izvinjenji, otisdanji od scdla in j^oprave, pri snsici itd. s -kratka pri yseli Vnaujih , ^boleznih in hibah. Stek-SvL* leniea z rabilnim navodom „ .., „. , , vred sinne le 1 gl., 5*stekl. z rabil. navodom vred samo 4. gl. • Asa la naitcta zdravila so samo prava "dobijo v lekarni Trnkdczy-ja v Ljubljani zraven rotovza m se vsak dan s poSto razposiljajo. i^darateij w ateQfomi mmk}' M• JKO^Sta —¦»»*; JNbT*to&* tiWmr r Uonu