Uhaja razen nedelj in praznikov =a= vsak dan opoldne. ===== Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., - * Učiteljska tiskarna, Rokopisi se ne vračajo, nefrankiraria pisma se ne sprejemajo. Reklamacije =*= za list so poštnine proste. = Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30’—, za pol leta K 15*—, za četrt leta K 7 50, za mesec K 2’50. Za Nemčijo celo leto K 33'60, za ostalo tujino in Ameriko K 42’—. Posamezne številke po 10 v. Inserati: Enostopna petit vrstica 80 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Štev. 121. V Ljubljani, sreda dne 5. decembra 1S17. Leto 1. Otvoritvena seja avstrijke delegacije. Na Dunaju, 3. decembra. Avstrijska delegacija je imela danes otvoritveno sejo. Prišli so skoraj vsi delegatje. Na galerijah je mnogo poslancev in članov gosposke ebornice. Sejo otvarja minister za zunanje zadeve. Pri volitvi predsednika je bil izvoljen Hauser za predsednika. V svojem govoru pravi Hauser, da bo prva in najvažnejša dolžnost delegacije, da pmr.rtga napraviti čimprej konec groznega prelivanja krvi in da po možnosti zaceli strahotne rane vojne. Z iskrenim veseljem pozdravljam žarek upanja na mir, ki je zablestel na vzhodu. Našemu zunanjemu uradu naj se posreči, da kmalu izpremeni upanje na mir v resničnost. Avstrijska delegacija bo zastavila vse sile, da pretvori prav kmalu svoje vojno zasedanje v mirovno zasedanje. Prepričan sem, da oni n: pridejo na svoj /ačun, ki pričakujejo od zasedanja delegacij podaljšanja vojne. Če se pojavi med zasedanjem Itaka ostra kritika, tedaj ne smatram tega za nesrečo, saj se je zgodilo v vojnih letih mnogo, česar ne moremo odobravati. Nato se spominja predsednik rajnega cesarja Franca Jožtfa in nastopa vlade cesarja Karla. Za podpredsednika je bil izvoljen delegat vitez B i i i n s k i. Po tej volitvi predloži minister zunanje zadeve skupne predloge, nato se izvrši volitev odsekov in za isnikarjev. Skupne predloge. Predloge, izročene delegacijam, obsegajo proračunski provizorij za proračunsko leto 1917 18 in obračun o skupnih izdatkih in dohodkih za »roračunska leta 1914/15, 1915/16 in 1916/17. hedloge pravijo v glavnem: Izmera za redne in zredne skupne izdatke avstrijsko-ogrske monarhije za čas od 1. julija 1917 do 30. junija 1918 e določena po zneskih iz proračunskega leta 914/15; izmera za vojne stroške za skupno oboroženo silo je določena za čas, v katerem traja vojna, po neobhodni potrebi. Posebna tabela pojasnjuje vojne stroške: L 1914/15: Armada: 9.870,000.000 K, vojna mornarica: 109,700.000 K; l. 1915/16: Armada: 14.842,800.000 K, vojna mornarica: 162,500.000 K; 1. 1916/17: Armada: 17.789,000000 K, vojna mornarica: 240 miljonov kron. Skupaj za armado: 42.502.000000 K, za vojno mornarico: 512,000000 K. Razen tega so dobda skupna ministrstva za administracijo v treh vojnih letih: Ministrstvo za zunanje zadeve 271 miljonov, vojno ministrstvo in armada 1 miljardo 536 in pol miljonov, vojna mornarica 379 miljonov, skupno finančno ministrstvo 16 miljonov 900 tisoč, računska kontrola 1 miljon, skupaj 2.205,112 000 K. V skupnemu znesku 45 miljard 219 miljonov 547 tisoč sta prispevali obe državi monarhije v razmerju kvot: V prorač. 1. 1914/15 . . . 10.705,848.000 K „ „ „ „ 1915/16 , . . 15 725971000 „ n . „ 1916/17 ... 18.787,727.000 „ Za proračunsko leto 1917/18 bo potreba na podlagi zahtev zadnjih mesecev in če traja vojna v*e proračunsko leto za armado okroglo 19 i.i pol miljard, za mornarico pol miljarde, skupaj r u 20 miljard. Dve drugi predlogi obravna-vau sklepne račune za leto 1913, oziroma za prvo lo *-i Skupno finančno ministrstvo je predložilo poro{iio o upravi Bosne in Hercegovine za leta 1914 do 1916. Ogrska delegacija je imela popoldne otvori-tvervo sejo, na kateri se je konstituirala, Za pred- LISTEK. DR. H. TUMA: \ Jugoslovanska deklaracija. Zal, da tej pomembni akciji jugoslovanske socialne demokracije niso sledili- češki, nemški in poljski socialni demokrati Ako so po vrsti jugoslovansko resolucijo prišli Cehoslovani, Holjaki, Nemci Italijani Malorusi in Romuni s svojimi resolucijami, v kateri so precizirali »tališče svojih narodov ob narodnostem vpra-•^lu in do Avstr o-Ogrske, ako je ten n resolu-Jrj1 bodila živa akcija za uresničenje predpo-tvo™ H ktvovatija resolucij L j. boj za po-P ^f^okratizacijo vseh avstrijsko-ogrskih , „ morda, je krenila Avstro-Ogr- na drugo pot. Morda, so nje da se Avstro-Ogrska ne dA vzdnžavati s sUo, marveč da je edini mogoč obstoj veLike mogočne in enotne države avstrijske v s-poraizuanu narodov, ki tvorijo njo sestavine in da avstrijsko vladarstvo (Reich) stopi v novo življenje le, ako sprejme princip samoodločanje narodov. Avstro-Ogrska bi tem potom brez vsakega konflikta lahko rešila svetovno vprašanje ravnotežja držav z demokratizacijo in osvobodjo lastnih narodov Ma-ienkostno stališče nacionalističnih strank v Avstriji in brutalni absolutizem Ogrskim tiral Je državni zbor po stari poti trenja in gnetenja avstrijskih narodov med seboj, kar pa ni do- NAP1H »t 121, a decombr« 1917. sednika je bil izvoljen grof K h u e n - H e d e r v a r y, za podpredsednika grof Avgust Z i c h y. Po kratkem patriotičnem nagovoru predsednikovem so bili izvoljeni odseki. Prihodnja plenarna seja se skliče pismenim potom. Državni zbor. Na Dunaju, 3. decembra. Na dnevnem redu današnje seje poslanske zbornice je vladna predloga glede podaljšanja nagodbe z Ogrsko. Seja se je pričela še le ob pol enajstih ter je bila ob štirih popoldne zaključena, ker se je ob petih otvorilo zasedanje delegacij. Predsednik dr. Gross je počatkom seje naznanil, da je za vsakega govornika določena le ena ura. Debata se bo jutri nadaljevala in v sredo končala. Poročevalec poslanec M i k 1 a s je predvsem naglašal, da z ozirom na splošen položaj ne kaže drugega, nego podaljšati začasno dosedanjo pogodbo z Ogrsko. Poslanec Friedmann je izročil predlog, ki izjavlja, da tajni protokol glede živinskega prometa z Ogrsko ne soglaša s carinsko in trgovsko pogodbo in torej nima zakonite podlage. Trgovski minister baron W i e s e r je poudarjal potrebo, da se čim prej ustanovi nagodbeno razmerje z Ogrsko, ker moramo biti o razmerju z Ogrsko popolnoma na jasnem, preden sedemo okok) konferenčne mize za sklep mirovne pogodbe z našimi sedanjimi sovražniki. Minister zagovarja dveletni nagodbeni provizorij; če pa se nova /nagodba sklene pred tem terminom, nai postane ta nagodba seveda pravo-močna pred potekom provizorija. Poslanec S p 1 n č i č izvaja, da je dualizem samo po sebi nesreča za Jugoslovane in da pome nja uničenje tega ljudskega plemena. Govornik ostro kritizira postopanje nasproti Jugoslovanom med vojno in izjavi, da nagodba udejstvuje nasilje in da je v protislovju s pravico samoodločevanja narodov. Jugoslovani bodo z ozirom na omenjene razloge glasovali proti vladni predlogi. Poljak K o 1 i s c h e r je poudarjal, da v trenotku, ko se obe državni polovici borita za svoj obstanek, Ognska svojo politično in ekonomično moč kot agrarna država nasproti Avstriji na neopravičljiv način ■izrablja. Poljaki bodo glasovali za podaljšanje nagodbe le z ozirom na svoje načelo, da nečejo oslabiti države v najtežjih trenotkih in pa z ozirom na poljsko tradicijo, da ostanejo z Ogri v kolikor mogoče prijateljskih odnošajih. Ukrajinec L e v i c k i j se izjavi proti pro-vizoriju, ker nagodba ne pomenja za Avstrijo ne političnih, ne gospodarskih koristi. Češki poslanec dr. Fiedler je med drugim izvajal: Naše razmerje z Ogrsko se mora z ozirom na vse bodoče možnosti po sklepu miru postaviti na povsem drugačno podlago. Provizoričen značaj pogodbe je potreben tudi zaradi tega, ker ne moremo nič prav verovati na nespremenjen obstoj dualizma, ki temelji na gospod-stvu madžarskega in nemškega elementa. Govornik poudarja, da posledice vojne silijo k iz-premembi sedanje dualistične oblike, če bi vlada nameravala, poslu žiti se ostrili odredeb nasproti Čehom, kakor to želi Ogrska, potem mora govornik pred takimi odredbami resno svariti. Čehi bodo glasovali proti predlogi, ker nečejo izražati svojega zadovoljstva z dualizmom. Govorila sta še poslanca J e r z a b e k Iti dr. Urban .Potem se je debata ob štirih popoldne odgodila. Koncem seje so poslanci dr. Korošec, Stančk in Petruszevicz vložili interpelacijo na ministrskega predsednika glede pomanj- kljivosti ruske cirkularne note z dne 28. nov. Ministrskega predsednika vprašajo, kako more zagovarjati, da se objavi v pomanjkljivi obliki dokument svetovnozgodovinske važnosti in zakaj se je izpustil ravno odstavek, ki zahteva garancije za pravioo samoodločevanje narodov. Politični pregled. — Pomanjkanje papiria In časopisna svoboda. Pod tem naslovom prinaša »Der dster-reichische Voiksvvirt« zelo zanimiv članek, iz katerega posnemamo sledeče: Državna konferenca vstrijskega dnevnega časopisja je sklenila, da zahteva od vlade ustanovitev medministrske komisije za časopisje, časopisne zadeve naj se izločijo iz generalnega komisariata za vojno in prehodno gospodarstvo in naj se izroče tej komisiji, h kateri naj se pritegnejo delegatje zveze avstrijskega dnevnega časopisja. Tega nedolžnega poročila ni razumela javnost, čeprav se skriva v njem hud napad na časopisno svobodo, ker se izroča s tem dobava papirja za časopisje v roke vlade. Politična stran te zadeve je silno važna. Razde-Jjevalno mesto za časopisni papir je sedaj v trgovinskem ministrstvu. Že s tem ima vlada ostro orožje v rokah, ker ni vezano to mesto na nobene trdne določbe, kakor n. pr. na take, ki bi določevale, da ima vse časopisje enako pravico za dobavo potrebnih množin papirja. Odločilno besedo v tem mestu nima trgovinsko ministrstvo, ampak tiskovni šef predsedstva ministrskega sveta. Vsak neljub časopis se že danes lehko ubije administrativnim potom, ker mu lehko zapro s poljubnim izgovorom dobavo papirja. Predlog državne konference avstrijskega dnevnega časopisja gre pa za tem, da ne dobi politično vladno mesto le pravice do razdeljevanja papirja, temveč tudi dobavo barve, premoga itd., sploh odločitev o vseh gospodarskih življenjskih pogojih kakega časopisa. Tako bi iinela vlada usodo vsakega posameznega časopisa v svoji polni oblasti. Omeniti je treba še to, da je ustanovitelj državne zveze avstrijskega dnevnega časopisja glavni urednik enega izmed zloglasnih dumai-skih ilustriranih »ljudskih« listov, a predlagatelj one zahteve pa šefiredakter graške »Tages-pošte«. Sodelovanje pri medministrski akciji bi se pa samo od sebe razvilo tako, da bi bila ta dva gospoda poklicana v to komisijo in tako bi dobila vso oblast nad časopisjem osebe, ki zasledujejo s to akcijo posebne politične namene. Dolžnost neodvisnega časopisja in parlamenta je, da nastopi energično proti nameravanemu atentatu na svobodo časopisja. = Hrvaška volilna reforma. Saborski odsek za volilno reformo je končal svoje razprave ter je predlogo odobril. Zakon o volilni reformi pride v razpravo v hrvatskem saboru prihodnji pondeljek 10. decembra. - Ententno čsoplsje o položaju. »Petit Parisien« poroča o pariški konferenci: Vsled odpada Rusije se je težišče vojne od vzhoda preložilo na zapad. Potrebna je revizija načrtov. »Matin« zahteva,' da mora konferenca onim državam, ki bodo tvorile prihodnjo konfederacijo Rusije, kakor Poljski in Ukrajini, za-sigurati vse potrebne garancije za bodočnost. »Temps« zahteva v soglasju z različnimi časopisi organizacijo gospodarske vojne aliirancev nasproti Nemčiij. Blokada da je orožje sedanjosti, izključitev od dobave surovin pa da je orožje bodočnosti. Odredbe, ki jih je treba sedaj skleniti, bodo' imele nepreračunljiv vpliv na vojno prihodnjega leta. Bolj kakor kdaj je potrebna sedaj centralizacija aliirancev. = Ruski parlament. Petrograška »Prav- , da« poroča, da se novoizvoljeno rusko narodno zastopstvo sestane še meseca decembra. Prva predloga, s katero se bo bavil novi parlament je pritrdilo k mirovnemu predlogu sedanje ruske vlade. Sestava novega parlamenta daje garancijo, da bo sklep miru odobren z dvotretjinsko večino. = Ruska revolucija. Besedilo cirkularne brzojavke, katero sta Ljenin in Trockij poslala »narodom vojujočih se držav«, je došlo, kakor je naše vrhovno armadno poveljstvo iz-leono konstatiralo, v pokvarjeni, oziroma pomanjkljivi obliki. Nevtralno časopisje priobčuje sedaj popolen tekst omenjene brzojavke ter spopolnjujemo sedaj vrzeli našega tozadevnega poročila. Uvod cirkularne brzojavke se giasii: »Nemški vrhovni poveljnik je na naš predlog, naj se brez odloga sklene premirje na vseh frontah v svrho sklenitve demokratičnega miru brez aneksij in kontribucij z garancijo samoodločevanja narodov odgovoril, da je pripravljen, pričeti z mirovnimi pogaja- ■ nji. Generaiisimus republike, praporščak Krij-lenko, je potem predlagal, naj se pričetek pogajanj za premirje odloži za pet dni, to je do 1. decembra, da aliiranim vladam znova precizira svoje stališče v vprašanju mirovnih pogajanj. Bojno delovanje na ruski fronti se je v medsebojnem sporazumu ustavilo. Samoob-sebi je umevno, da nobena stranka v teh petih dneh ne sme premikati svojih čet. Odločilni korak je storjen«. Po nekaterih manj važnih razlikah je spopolniti naslednji končni odstavek: »Odgovor na to vprašanje mora slediti takoj, ne z besedami, raapak z dejanji. Ruska armada in ruski narod ne moreta dalje čakati. Prvega decembra pričnemo z mirovnimi pogajanji, če narodi zaveznikov ne pošljejo svojih zastopnikov, se bomo pogajali samo z Nemčijo. Mi hočemo splošen mir, a če nas buržvazrjci zveznih držav prisilijo k separatnemu miru, borno odgovornost za to odvalili izključno na vojake, delavce in ženske Franclje, Velike Britanije, Italije, Združenih držav, Brazilije, Srbije, Rumunije, Japonske in Kitajske. Dne 1. decembra bomo pričeli mirovna pogajanja ter pričakujemo Vaših zastopnikov. Delajte! Ne gubite^časa! Proč z zimsko vojno! Proč z vojno! Živel mir, živelo bratstvo na-nodov 1« = Razmere na Finskem. Glasom neke brzojavke iz Haparande je finski deželni zbor v pondeljek po deseturni debati umestil od meščanskih strank predlagani senat s Svinhufvu-dom kot predsednikom. Predlog je bil sprejet s 100 proti 80 glasovom; ti poslednji so bili oddani za socialistično vlado. Ker se hočejo so* cialisti upreti sklepu deželnega zbora, se je bati nove generalne stavke. V = Izjava angleškega poslanika Buchana-na. S pridržkom definitivnih navodil angleške vlade, ki še niso dospela, je poslanik v Peterburgu, Buchanan, objavil naslednjo izjavo: Nota Trockega, ki predlaga premirje, je bila poslaništvu dostavljena 19 ur potem, ko je bil vrhovni poveljnik v glavnem stanu dobil ukaz, da naj takoj otvorr pogajanja. Zavezniki se vidijo torej postavljene pred izvršene dejstvo, glede katerega niso bili vprašani za svet. Poslaniku je nemogoče, da bi odgovarjal na note kake vlade, ki jo njegova lastna vlada ne priznava. — Reuterjev urad demontira vest, da bi bil poslanik Buchanan ostavil Petrograd ali da misli mesto ostaviti vsaj za sedaj. Dnevne beležke. — Klub narodno naprednih občinskih svetovalcev se je izrekel na svoji seji za deklara- snznmuTi bilo izraza v bistvu, ampak le v malenkostnih, upravnih in jezikovnih vprašanjih. Socialna demokracija slovenska pečala se je tudi pozneje intenzivno v svoji reviji »Naši zapiski« z jugoslovanskim vprašanjem in nje stališče odobravalo se je tudi od narodne radikalne strani, če tudi je revija »Veda« grajala »avstrijsko stališče«. Realno podlago, na kateri je sklepala jugoslovanska demokracija t. j. gospodarska in socialna, oziraje se na dejanske etnografične razmere na jugu in na Balkanu, morale so meščanske stranke brez ugovora sprejeti, razlikovale pa so se, kakor naravno, po metodi in taktiki, kako rešiti jugoslovansko vprašanje, naravno, ker so meščanske nacionalistične stranke to vprašanje zatele in obravnavale iz čustvenega, nacionalističnega sta-hsča. Tod se je pokazala pred vsem razlika socialne demokracije in boržuazije. Prva hotela je udejstvovati svoje ideje, potem dela in poli-.e^a boja, druga pa ni smela izražati. svoje smeri, le iz nje obnašanja in načina obravnavanja je sledilo, da se je slovenska narodna stranka postavila na vsesnbsko stališče in da je 'posebno omladina dala temu jasnega izraza v »Preporodu«. Vsa omahljivost in negotovost buržoazne slovenske stranke se je pokazala ravno v obnašanju proti temu gibanju mladine, gibanju, ki je v prvič, odkar traja komštitu-cijonelna doba slovenskega političnega življenja, hotela od praznili fraz in banketnega navdušenja na pot akcije. Vprvič jela se je mladina slovenska zavedati narodnega jedinstva jugoslovanskega dejanski ter odločena za izvršitev te Ideje žrtvovati vse. Oprezni očetje te mladine znali so pravočasno preprečiti strmo njeno pot, zdela se jim je nele prenagljena, ampak tudi preriskantna. Preporod se je zadušil, ne toliko s policijsko silo, nego z malodušnostjo, da ne rečemo, podlostjo slovenskih stran-karjev. Nacionalisti balkanskih držav hodili so svojo pot državne akcije. Ta je morala privesti do balkanske vojne in do konflikta z Avstro-Ogrsko, ta je morala zopet tirati v svetovno vojno, kajti nacionalistična ideja je na sebi ideja sile in ne da se izvršiti drugače, nego po odločitvi oro-ifa do polne zmage ali uničenja. Jugoslovanski socialni demokraciji ni pri-tikala nikaka akcija, da se izvede jugoslovanska ideja ivzen začrtane poti političnega dela in razvoja po poti boja vseh socialdemokratič-nih strank Avstrije in Balkana za polno demokratizacijo vseh državnih in javnih institucij. Nejasnost ciljev in negotovost potov na-rodno-meščanskih strank v Avstriji in posebej slovenske je omogočila vsako organizirano delo za udejstvovanje jugoslovanske misli — še bolj pa skupni nastop združenega ljudstva. Balkanski mešanje preprečili so vsako uspešno mirovno propagando socialne demokracije. Ta je bila prešibka, da bi z lastnimi močmi in sredstvi vplivala na vladujoče stranke in dinastije. Izven bolgarske in srbske socialne demokracije pa tudi ni bilo govora o mogočosti kakega skupnega nastopa s turškimi, albanskimi, armenskimi, židovskimi in grškim socialnimi demokrati, vsi komaj v povojih razvoja ali še nesposobni socialno misliti in činiti. Ako kaj je bila resolucija jugoslovanske socialne demokracije dejstvo, ki je imelo tud izačrtano pot do uspeha, je bila balkanska resolucija le ideja, za katero naj bi se pripravljale narodnosti vseh balkanskih držav. A zveza dinastičnega stremljenja z nacionalističnim privedel je do balkanske trozveze in do sledeče dvojne balkanske vojne. Okoli ognjišča balkanskega in radi nerešenega jugoslovanskega vprašanja, kateremu se je pridružili problem ureditve internacionalnih odnošajev sploh, se danes bije orjaški boj svetovne vojne, krvav6 delavci vsega sveta. Še žalostneje, socialna demokracija se je pod vplivom mogočnega nacionalističnega gibanja v zvezi z imperializmom velikih držav delila na dvoje, manjšina po poti internaciomalizma in samoodlcčitve narodov, večina pa poti obrambe lastnih držav. Kako odloži orožje, leži v terni bodočnosti. Socialna deomkracija vsaj ne sme in ne mara računati s polno zmago in uničenjem enega naroda po druzem. Ne more radi tega preminjati jugoslovanska socialna demokracija, ako še hoče nositi ime socialna demokracija, svojih resolucij, in kreniti na nova pota. Ostati mora doslednja ter zahtevati, da se narodno vprašanj# in jugoslovansko vprašanje reši po samoodločivi narodov brez sile orožja. (Dalje prih.) Stran 2. NAPREJ. Stev. 121. cijo in je poslal zaupnico državnozborski delegaciji. . , — Obrtne nadaljevalne sole za vajence v Ljubljani letos ne bo. Ljubljanska občina je zahtevala ooičajui prispevek za obrtno nadaljevalno šolo v Ljubljani pri trgovski in obrtniški zbornici, pri deželnem odboru in pri deželni vladi. Trgovska zbornica je obljubila prispevek, deželni odbor je stavil že znane pogoje, vlada pa je za letos odklonila prispevek, ker ne razpolaga z njim v ta namen. Občina je na podlagi teh odgovor včeraj na občinski seji odložila otvoritev teh šol. Tako bodo vajenci štiri leta brez šole. Kdor ne zna ceniti te ogromne škode in izgube časa, spada dmgam, v staro šaro, ne pa na vodilna mesta uprav. Slovenci smo rts prokleti narod, ki piihaja nanj vse zlo ia prav mnogo tega zla prihaja po naših lastnih ljudeh. — Klub S. L. S. v občinskem svetu ljubljanskem je izrekel nezaupnico dosedanjemu na-čelniku gosp. Kregarju. Načelnik kluba je postal gosp. Serjak. Klub je s tem razpal v tri dele: v pristaše Kalanove stranke, Kregarjeve stranke Ln gosp. občinski svetnik Lilleg se ne pridruži nikamor. Novi klub je poslal ljubljanskemu škofu zaupnico, deželnemu glavarju nezaupnico, in končno še zaupnico dr. Korošču. — DraginiskJ prispevek ljubljanskim mestnim uradnikom in uslužbencem. Na včerajšnji seji je sklenil občinski svet, da se najame lOO.OOČf K posojila v svrho draginjskih doklad mestnim nastavljencem in uslužencem. — Preskrba z mesom in slanino. Poroča se nam: »Naprej« je že omenjal, da bo hudo s preskrbo maščobe. Imel je prav. Ali, sodrug urednik, bolje bi bilo pač lahko. Glejte— naša občina je dobila od Dež. mesta za klavno živino prešiče. Dala jih je posameznikom, in ne le enega, ampak dva itd. Kdor ima na občini prijatelje in denar, dobi meso in maščobe — kdor pa nima tega, ta seve bo nezabeljeno jedel. C .kr. dež. vlada bo morala tu drugače urediti. Občine bi morale revnim oddati mast in meso po nizki ceni oziroma vsaj zmerni ceni — premožnejši naj bi plačali in kupovali ogrsko slanino, ker jo mnogo lažje. — Priobčujemo ta dopis, ki je preresničen. Seve, pomagalo ne bo dosti, ker občine so v rokah premožnih, revež je povsod zadnji. Edina pot je: združitev revnih! — Petrolej. C. kr. okr. glavarstvo je za ljubljansko okolico podelilo prodajo petroleja F. B. Sevar. Ta ga prodaja po 70 vin .kilogram. Ali je ta cena predpisana? Prosimo c. kr. drž. pravdništvo, da to preišče. Cena petroleja za 1 kg je komaj 56—57 vin. Ali je tu navijanje cen pod zaščito c. kr. okr. glavarstva? Muzej. Vprašamo tem potom: ali bi ne bilo že čas, da se dovoli zopet pristop k muzejskim zbirkam. Mladina komaj čaka, da bo zopet mogla v muzej. — Vzdrževalnimi. Upravno sodišče je nedavno vsled pritožbe gospodarskega deželnega pomožnega urada razveljavilo odlok neke okrajne vzdrževalne komisije, ki je Josipu B. odrekla pravico do vzdrževalnine zategadelj, ker vzdrževanje prosilca v splošnem ni bilo odvisno od prispevkov vpoklicanega. Vpoklicani je pač včasih dal kak prispevek, a redno se to ni godilo. Upravno sodišče pa je odlok okrajne komisije razveljavilo češ, da je za^. presojo zadeve merodajna okolnost, je-li bi Josip B. brez teh včasih mu podeljenih prispevkov bil mogel izhajati ali ne. Ker pa okrajna komisija tega ni dognala, je upravno sodišče njen odlok kot pomanjkljiv moralo razveljaviti. —Ministerialna komisija za južne alpsko dežele. V nedeljo je odpotovala z Dunaja v Gradec posebna komisjia, v kateri so visoki uradniki iz različnih ministrstev. Iz Gradca bo odpotovala ta komisija na južno Štajersko, v posamezne okraje na Koroškem, na Krani-Ško, Primorsko in v Dalmacijo, da ugotovi po teh krajih razmere, povzročene vsled Vojne. — Kriza v vojni industriji. Graški »Au-beiterwille« poroča, da so pričeli v mnogih obratih vojne industrije na Štajerskem omejevati delo. Velike množice delavcev pošiljajo na dopust. Tisti, ki so bili oproščeni od vojaške službe, morajo k vojakom, delavke pa enostavno odpuščajo iz službe. Vzrok, da se to godi, je pomanjkanje premoga in materiala. — Kakor smo poizvedeli pri kovinarski organizaciji, so ustavili tudi še drugi veliki vojni obrati delo, n,e le oni na Štajerskem. Omeuitev dela v vojni industriji je tako obsežna, da bo v bližnjem času nad en miljon delavcev in delavk na »dopustu«. — Goriški knezoškof dr. Sedej je odpotoval v soboto v Gorico. Doslej je bival v Za-tičini na Dolenjskem. — Riž iz italijanskega plena. Deželni gospodarski urad na Štajerskem je dobil večjo množino riža, ki se razdeli bolnišnicam, dobrodelnim zavodom, otrokom v predšolski dobi, doječim materam in bolnikom. Gradec dobi od tega riža 6500 kg. Ali Kranjska ne dobi ničesar od italijanskega plena? — Navijale! cen. Pred deželnim sodiščem na Dunaju se je pričela v pondeljek obravnava, ki bo trajala deset dni, proti mnogim trgovcem, po večini beguncem, zaradi navijanja cen pri milu, čokoladi, sardinah, kislem zelju, olju, svečah itd. Nekateri so napravili prometa od 30 do 40 miljonov kron. Češka industrialna banka je dajala tem trgovcem visoke kredite. Zato so soobtoženi tudi sledeči uradniki banke: Ravnatelj Anton Špitalski, prokurist Josip Vratislav, Ožbolt Kopper in Simon Balsam. Navijalci cen so imeli velike kupčije s tovarno poslanca Mastalke, od katerega so dobivali velike množine marmelade. Premirje mirovne volje. O premirju odločuje, pa naj dobi po razvoju mednarodnega prava pravno tud irazlič-ne oblike, stvarno in bistveno vojni položaj med bojujočimi strankami preden ga slenejo in splošni svetovni politični položaj. Premirje torej utegne ukiniti bojevanje le za kratek čas, kakor na primer znano plossniško premirje v osvojevalni vojni, ki je pripravljalo le vstop Avstrije v Napoleonu sovražno koalicijo. V tem primeru ni bilo nobene vojaške odločitve in obema deloma je bilo prav, da se sklene premirje in skliče mirovni kongres v Prago, da si med tem pridobita novih zaveznikov in nove sile, da izpopolnita vsak svoje verzeli. V ru-sko-japonski vojni, kjer je premagani sicer ohranil svojo bojevno sposobnost, pa so bile, ne glede na vmešavanje Anglije in Zjedjnjenih držav, krive bistveno notranje razmere v Rusiji premirju ali vsaj prenehanju bojevanja, do-čim je med mirovnimi pogajanji še vedno pretila vojna nevarnost, vedno so še pretili odboji z vojno. Nasprotno pa je bilo premirje leta 1870/71, ki so ga sklenili, ko. Pariza ni bilo mogoče več braniti, naravnost posledica vojaškega položaja, resnične, nedvomne zmage ene stranke. Tukaj torej ni moglo biti že vnaprej skoro nobenega dvoma, da je bilo premirje neposredni pričetek miru. Zakaj, tudi bojazen, da bi se katera druga država hotela vmešavati, je bilo le teoretičnega pomena. Nobena evropska država ni bila takrat vojaško tako pripravljena, da bi bila mogla nastopiti po polomu v Franciji proti Nemčiji. Zato je bila na obeh straneh mirovna volja, zakaj Nemčija je že po bitki pri Sedanu želela mir ln so imeli vsi nadaljni boji le namen, zagotoviti pri Sedanu dobljeno zmago in zopetno osvojitev Alzacije in Lorene. 2e po bitki pri Sedanu je hotela Nemčija pričeti mirovna pogajanja. Premirje je služilo Francozom v prvi vrsti za*to, da so izvolili nacionalni zbor in ustanovili vlado, ki bi imela dovolj pravne moči, da sklene trajen mir. To je bilo v členu 2. dogovora o premirju izrečno določeno. Kar nas najbolj zanima pri tem premirju, je to, da je bilo premirje posledica soglasne mirovne volje, na katerem nista imela ne Faure ne Bismarck nikakršnih postranskih namenov. V tem primeru je duševno razpoloženje precej podobno temu, ki ga mamo sedaj med Rusijo in osrednjimi državami. Obenem je pa potreba zlasfi naglašati eno okoliščino: mirovna volja pri premirju z dne 28., januarja 1871 je bila izražena v določbi člena 14., ki se ^lasi v glavnem takole: »Najprej se zamenjajo vsi vojni ujetniki, ki jih je ujela francoska vojska od početka vojne. V ta namen izroče francoske oblasti v najkrajšem roku nemške vojne ujetnike nemškim vojaškim oblastem v Amiensu, Mausu, Orleansu in Vesoulu. Osvoboditev nemških vojnih ujetnikov se zivrši v najbližjih točkah meje, nemške oblasti pa oddajo v najkrajšem času na tistih točkah enako število francoskih ujetnikov istovrstnih sito-penj«. Te določbe so obegale tudi ujetnike izmed meščanstva. Kakor je znano, ker je Thiere rabil vojake proti komunističnemu Parizu, izročila je Nemčija mnogo več vojnih ujetnikov, kakor je bilo določeno. V sedanjem primem je zamena, če se taka določba sprejme v jx>gode premirja zaradi velike oddaljenosti in prometnih težkoč, precej težavneja. Vojna. Dunaj, 4. decembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Italijansko bojišče: Na nekaterih krajih se je ojačil artiljerijski ogenj. — Večjih bojnih dejanj ni bilo. — Vzhodno bojišče: Včeraj popoldne so se pričela pogajanja za premirje na ruski fronti. — V Albaniji je položaj neizpremenjen. — Šef generalnega štaba. Berlin, 4. decembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Severno od Gheluvelda smo zavrnili napadajoče Angleže. V severnih odsek ih kambreškega bojišča smo izvršili več uspešnih bojev na predpolju. V južnih odsekih so bili med Marcoingom in na cesti, vodeči od Peronne proti Cambreju, krajevni, ljuti boji. Naše čete so vzele Angležem strelske jarke, ki so jih ti vztrajno branili. Vas La Vac-queire smo vzeli in jo obdržali kljub večkratnim angleškim protinapadom. Dobili smo 300 ujetnikov. — Na m a c e d o n s k i fronti nič posebnega. — Ludendorff. Dunaj, 4. decembra. (Uradno.) Rusko odposlanstvo je pozdravil včeraj popoldne ob 4. vrhovni poveljnik vzhodne fronte generalfeld-maršal princ Leopold Bavarski s kratkim nagovorom. Nato so se pričela pogajanja za splošno premirje pod predsedstvom štabnega šefa generala Hofmanna in ob udeležbi pooblaščenih zastopnikov najvišjega armadnega vodstva Avstro-Ogrske, Bolgarije in Turčije. Dunaj, 4. decembra. Iz vojnega poročevalskega stana: Krijlenko se je uveljavil v ruskem glavnem stanu šele po (jutih bojih, v katerih je padel bivši ruski vrhovni poveljnik Duh on j in. Berlin, 4. decembra. VVolffov urad poroča: Ruska brezžična postaija Carskoje Selo je oddala 2. decembra popoldne sledeče* poročilo: Včeraj je obiskal general Johnson, šef a-m e riške misije, tovariša Trockega v Smolnij-skem' zavodu. General je izjavil, da v tam tre-notku še ne more govoriti v imenu ameriške vlade, ker ni še priznana oblast sovjeta ljudskih komisarjev. Prišel je pa, zato, da razjasni položaj. General Johnson je poizvedoval, če stremi nova vlada po tem, da likvidira vojno skupno s svojimi zavezniki. Dejal je, da se zavezniki ne morejo udeležiti pogajanj, ki prično 2. decembra. Tovariš Trockij je na kratko razjasnil generalu politiko sovjeta v boju za splošen mir. Zlasti je poudarjal, da bodo visa pogajanja javna. Zavezniki zasledujejo lehko zato vsako fazo razvoja mirovnih pogajanj in se zato lehko pridružijo vsak čas pogajanjem. General Johnson je vprašal, če lehko sporoči ta odgovor svoji vladi in je dejal končno: Cas protestov in groženj proti oblasti sovjeta je minil, če je sploh kdaj bil tak čas. Dalje je vprašal general, če zahteva ljudski komisar izjavo glede protestnih izjav članov ameriške misije. Tovariš Trockij je izjavil, da so formalnosti te zadeve malenkostne in rešene z generalovo izjavo, da je minil čas protestov in groženj. Zadnje vesti. Cesarjev nagovor delegacijam. Dunaj, 4. decembra. (Kor. ur.) Pri današnjem slavnostnem sprejemu obeh delegacij je odjo