Leto XIV Kavne na Koroškem, 1. septembra 1977 Št. 16 k Izdaja odbor za informiranje in kulturno dejavnost Železarne Ravne Ureja uredniški odbor: Alojz Janežič, Marjan Kolar, Frančiška Korošec, Ivanka Prislan, Jože Sater Odgovorni urednik: Marjan Kolar Telefon 86 031, int. 304 Tiska CGP Mariborski tisk Maribor Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka Slovenske železarne v prvem polletju 1977 kli k P°"e9u letošnjega leta se p0J.u" oživljenemu gospodarstvu j>0°,2aj železarstvu ni popravil. 'herciji so se neugodna giba-„ Proizvodnje v II. polletju lani jalj.evala tudi v prvih šestih Secih letošnjega leta. Primer- java proti istemu obdobju lani, ko je v_ I. polletju proizvodnja bila še dobra, kaže le malenkostno napredovanje pri surovem jeklu za 0,25 %, pri blagovni proizvodnji pa za 3 "/o. m Slovenske železarne so v I. polletju letošnjega leta dosegle nasled-6 Poslovne rezultate: I. polletje 1977 Indeks: I. polletje 1976 ' ^rovo jeklo Plagovna proizvodnja Prihodek od prodaje |zvoz število zaposlenih 396.298 ton 372.663 ton 4.061 milijonov din 18,1 milijonov $ 17.108 100,25 103 120 83 102 jeklu na 97 “/o, zaostaja pa Železarna Jesenice, ki je dosegla le 93 %. Gotovega blaga ali blagovne proizvodnje je bilo doseženo le 94 %, zaostajajo pa Žična, Veriga in Železarna Jesenice. Za srednjeročnim načrtom zaostajamo tudi v fakturirani realizaciji, ki smo je po predvideni dinamiki dosegli le 88%, zaostajajo pa Železarna Jesenice in Štore, Plamen, Veriga in Žična. Posebno kritično pa je v izvozu, ki smo ga dosegli le 61%. Zaostajajo vse delovne organizacije, ki ne dosegajo lanskoletnega izvoza. Srednjeročni načrt v izvozu presegata le Železarna Ravne in Tovil. Železarna Ravne je dinamiko srednjeročnega načrta presegla za 4 % in v letošnjem prvem polletju celi sestavljeni organizaciji združenega dela SZ prispevala polovico doseženega izvoza. Dinamika rasti proizvodnje SOZD SZ torej ni zadovoljiva. Razlike v izvrševanju načrtovanega poslovanja med posameznimi delovnimi organizacijami so velike. Med železarnami najbolj zaostaja Železarna Jesenice, med predelovalnimi delovnimi organizacijami pa Žična. Razumljivo je, da na skupni rezultat najbolj Gl flan- .a stebost I. polletja je pa-3]%° izvoza, ki je predvsem po-it)%Ca velike recesije jeklarske obstoje na zahodu; povečani blagovne menjave z drža-v0J ! SEV pa bo v II. polletju iz-^boljšal. Ven°^?tki posameznih OZD v Slo-^iih • ^elezarnah kažejo, da v Dfoj erjavi z letošnjim načrtom i?2aZVc>dnje in poslovanja med že-*3r rhami, najbolj zaostaja Zele-W a Jesenice, ki v prvem polhi dosegla nobene polletno V,________ IZ VSEBINE | j*ir>dihalne vesti as intervju: Komunisti po-% QQhljajo samoupravne odnose delu skupnih organov | javljanja s, E zasedanja prvega delav-| sveta železarne ; henjd delavcev: Kako nas I lJPTrnira naše glasilo iJ?rrnativni fužinar v I. pol-| gjtt 1977 “ko izpolnjujemo gospodar- fc > 1 načrt . vna razprava o osnutku šti- ,T»i j,-zakonov , al je pokazala anketa med % lnvalidi % er<*j aktualno zdravstvo I fy~enje sestankov II e*iški letni turizem I v 0Vanje 77 % znak^1 govori gle- adi fužinar začrtane postavke, kar je potem, ko je domača poraba porasla in je v obratovanju nova zmogljivost hladne valjarne, težko razumljivo. Železarna Jesenice v surovem jeklu in blagovni proizvodnji ni dosegla niti ravni prvega polletja leta 1976, izvoza pa je realizirala le 52%>. Vedeti je dalje treba, da je ta železarna v letošnjem prvem polletju nabavila okrog 50.000 ton polizdelkov in zato je še manj opravičljivo, da ima blagovne proizvodnje manj kot lani. Kriza v izvozu je tudi v Železarni Štore, ki je kljub pričetku obratovanja traktorske tovarne dosegla le 76 % izvoza prvega polletja lanskega leta. Uspešno se na zunanja tržišča vključuje le Železarna Ravne, ki je lanskoletni dosežek prekoračila za 36 % in v I. polletju letos realizirala 62% izvoza vseh treh železarn. Med predelovalnimi delovnimi organizacijami nobene od navedenih obveznosti letnega načrta nista dosegli Veriga in Žična; v primerjavi z načrtovano proizvodnjo pa je najuspešnejši Tovil, ki ima zelo dobre dosežke tudi v primerjavi s proizvodnjo prvega polletja lani. Rast Tovilovega izvoza pa je treba gledati skozi njegov izvozni delež, ki je v SZ še vedno skromen — v fakturirani realizaciji je znašal 1,4%, v izvozu pa le 0,63%. Zavejmo se svojih obveznosti Primerjava je potrebna tudi s postavkami srednjeročnega načrta. V dinamiki smo v surovem Naš novi spomenik NOB vpliva Železarna Jesenice, ki je kljub zaostanku v I. polletju še redno prispevala 50,5 %> gotovega blaga. Kaže, da se ne zavedamo dovolj obveznosti, ki smo jih v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije sprejeli. Zaostajanje v proizvodnji izdelkov Slovenskih železarn se odraža pri izvrševanju proizvodnje porabnikov jekla in pri zniževanju pritoka deviz, potrebnih za uvoz reprodukcijskega materiala in opreme. To pa še ni vse. Slabi proizvodni rezultati se neprestano odražajo na slabljenju ekonomske moči delovnih organizacij. Ni boljšega zdravila za reševanje akutnega ekonomskega položaja organizacije združenega dela, kot so dobro izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti in kvantitet-na ter kakovostna proizvodnja. Preveč pa je naša samoupravna družba nagnjena k liniji najmanjšega odpora in vse notranje slabosti poskušamo reševati z dviganjem cen. S tem neposredno gojimo inflacijo z vsemi njenimi posledicami. Brez naporov niti v športu ni dosežkov, kako naj bi potem bili v proizvodnji. Vsak kmet ve, da brez dela ni jela, mi v industriji pa se tega premalo zavedamo. Razdelitev delovnih organizacij na temeljne organizacije združenega dela, razvitje dohodkovnih odnosov in povečanje vpliva učinkovitosti dela na delež osebnih prejemkov se morajo odraziti pri izboljševanju rezultatov materialne proizvodnje. Povečanje in eko-nomiziranje proizvodnje ter dvig produktivnosti dela bodo edini pravi dokaz, da je v samoupravnih odnosih bil dosežen napredek. Ze v drugem polletju letošnjega leta se morajo v kvantiteti in kakovosti proizvodnje pokazati uspehi. Naši upi, da bi s sistemskimi odločitvami uspeli brez truda odpraviti ekonomske težave, inflacijo ali zunanjetrgovinski primanjkljaj, so bili že davno demantirani. Ni ga sistema v svetu, ki bi toleriral slabo delo. Tudi dediščina preteklosti ali minulo delo ne daje sadov, če se ne oplaja z ustvarjalnim živim delom. To morajo v prvi vrsti vedeti poslovodni delavci in ne nazadnje vsi družbenopolitični in samoupravni dejavniki. Računanje na nove naložbe v modernizacijo in širjenje proizvodnih zmogljivosti je vzpodbudno le, če se obstoječe naprave dobro izrabljajo. To velja tudi za delovne organizacije SŽ, saj imajo na voljo edino alternativo, da sredstva učinkovito nalagajo. Tako stališče podpira prizadevanje za utrjevanje ekonomskega sistema SOZD SZ, ki se vgraja v nov samoupravni sporazum. SOZD SZ — ekonomski sistem V konceptu novega, zakonu o združenem delu prilagojenega samoupravnega sporazuma o združevanju delovnih organizacij v SOZD Slovenske železarne se predvideva naslednji ustroj SOZD SZ: — proizvodne delovne organizacije, ki jih sedaj tvorijo železarne Jesenice, Ravne in Store ter predelovalci: Veriga Lesce, Plamen Kropa, Tovil Ljubljana, Žična Celje in dodatne, bodo jedro in osnovni namen združevanja dela in sredstev v SOZD SZ; — storitvene organizacije združenega dela za: denarne tokove — interna banka SZ, blagovni promet — trgovska DO, razvoj — inženiring DO, raziskave — metalurški inštitut; — skupna služba SOZD, ki bo sodelovala pri planiranju proizvodnje, usklajevanju razvoja, marketingu, oblikovanju finančne politike ter skrbela za institucionalne in splošne zadeve. Glavni del take fiziognomije SOZD SZ je že začrtan v samoupravnem sporazumu o temeljih srednjeročnega plana SZ. Pomembna novost, vpeljana z novim petletnim planom, je sistem združevanja in dohodkovnega nalaganja sredstev v nove projekte. Ta sistem spodbuja selektivizaci-jo investicijskih programov in zmanjšuje tveganje v predvidenih učinkih naložb. V relativno kratkem času se je pokazalo, da se kakovost predloženih projektov izboljšuje. To, da je vrsta investicijskih programov že prešla pot od ocene strokovnih komisij, verifikacije poslovodnih struktur in odobravanja samoupravnih organov do soudeležbe v naložbah, je le eden od dokazov delovanja razvojnega sistema. Odobreni projekti: naprava za vlivanje gredic v Železarni Jesenice, nova elektro talilniška peč v Železarni Štore, posodobljanje jeklarne in povečanje jeklolivar-ne ter kovačnice na Ravnah ter predelovalnih zmogljivosti v Lescah so dober začetek sistematskega širjenja in urejevanja proizvodnje v DO SZ. Interna banka, ki v SOZD SZ že ima svojo uveljavitev in deluje na optimiziranju financiranja tekočega poslovanja, na dolgoročnem sektorju in pretvarjanju kreditnih v dohodkovne odnose, bo konstituirana po zakonu o bančnem in kreditnem sistemu. Poleg metalurškega inštituta, ki je osrednja raziskovalna inštitucija SOZD SZ, bomo pridobili še organizacijo inženiring, poseben problem pa je blagovni promet. Jasno je postalo, da je zlasti za proizvodnjo, kot jo imajo Slovenske železarne, pomemben neposreden stik s porabniki doma in v inozemstvu. Ze do sedaj smo zlasti v zunanjetrgovinskem prometu zasledovali to politiko, kar je razvidno iz naslednje ugotovitve: Slovenske železarne so v letu 1976 imele 118 milijonov din uvo-zno-izvoznega prometa, od tega so ga izvršile skupne službe SOZD 32 »/o, delovne organizacije SZ 23,5 °/o in trgovske organizacije izven SOZD 44,5 %>. Provizija, ki bi jo morali odšteti za skupno uvozno-izvozno dejavnost trgovski hiši, bi znašala toliko, kot je znašal lani celotni proračun skupnih služb SOZD SZ. Strukturo blagovnega prometa bomo zato v prihodnosti še izboljšali v prid skupnega nastopa in to ne le na zunanjih tržiščih, temveč tudi doma. Poskus pridobivanja ene od obstoječih trgovskih hiš za združevanje v SOZD SZ sicer še ni sklenjen, naj realnejša rešitev pa bo verjetno vendar krepitev lastne trgovske dejavnosti. Po tej poti se uspešno uveljavljajo tudi ostali SOZD in najbrž druge izbire ne bo tudi za SOZD SZ. Sami smo usode kovači Potem ko je prvo polletje pokazalo tudi poslovni rezultat, ne moremo mimo njegove ugotovitve. Ze na temelju prikazanih proizvodnih dosežkov je jasno, da se mora ekonomski položaj delovnih organizacij slabiti, pri nekaterih bolj, pri drugih manj, vedno pa ozko pogojeno z gibanjem proizvodnje. Obstajajo pa seveda tudi vplivi, na katere delovne skupnosti TOZD in celih delovnih organizacij nimajo učinka. V to vrsto spada inflacija stroškov, poviševanje zakonskih in pogodbenih obveznosti in nenehno poviševanje osebnih prejemkov. Le en del zunanjih vplivov bi lahko kompenzirali z dobrim delom, zato je tudi neprestano slabšanje reproduktivne sposobnosti logična posledica gibanja inflacije, katerega TOZD same ne morejo zavreti. Tudi v tem je razlog, da so nekatere delovne organizacije SOZD SZ tudi po plačani realizaciji zopet padle v poslovne izgube. Med te spadata železarni Jesenice in Štore. Na podlagi skupnega prizadevanja smo na najboljši poti za delno odstranjevanje objektivnih vzrokov za slabljenje ekonomske- V avgustu ni bilo seje sveta sindikata, a kljub temu se čuti aktivnost sindikalnih organizacij, ki jo lahko ocenimo kot dobro. Vrsta aktivnosti je v osnovnih organizacijah sindikata od razprave o polletnem obračunu za 1.1977, do pregleda uspešnosti dela posameznih osnovnih organizacij. Tečejo tudi priprave za določena dela, ki jih bomo opravili v jeseni, ta pripravljalna dela poskušamo opraviti čim bolj dosledno, ker se zavedamo, da le dobro pripravljeno in organizirano delo daje dobre rezultate. Organizacija in program javne razprave o štirih osnutkih republiških zakonov v železarni. Nosilci in organizatorji javne razprave v železarni o osnutkih štirih republiških zakonov so osnovne organizacije in razširjeno predsedstvo sveta sindikata. Ti zakoni so predvsem pomembni za urejanje samoupravnih odnosov v združenem delu in zato bomo sindikati poleg razprave o vsebini zakonov tudi primerjali odnose v naši praksi. Naša skupna dolžnost je, da omogočimo vsem delavcem, da se seznanijo z vsebino zakonov in se aktivno vključijo v dograjevanje našega zakonskega sistema. V javno razpravo so vključeni naslednji osnutki zakonov: 1. zakon o delovnih razmerjih, 2. zakon o referendumih in drugih oblikah osebnega izjavljanja, 3. zakon o organu samoupravne delavske kontrole, 4. zakon o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela. Ves avgust in polovico septembra so ti zakoni v javni razpravi v naši delovni organizaciji. Bili so sestanki izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata, na katere so povabili predstavnike drugih družbenopolitičnih organizacij, samouprave, strokovne dela v- ga stanja proizvajalcev jekla o ■ Po odločitvi zveznega izvrsneg sveta so se cene jeklu povišale plemenita jekla pločevino in trakove o®,, profilna jekla ’ Po citirani odločbi je PrlPor°jl Ijivo sklepanje samouprav ^ sporazumov med proizvajalci porabniki jekla, v katerih najl se med drugim urejale tudi ce jekla. Osnova za to pa so in^ micilne cene v zahodni Evropi-Druga novost je odobritev b® govnega kontingenta za uvoz ^ gate indijske železove rude, Ki omogočil večjo rentabilnost P izvodnje grodlja v Železarni . senice. Olajšave, ki jih bodo Slovenske železarne deležne, ne smejo pomeniti potuhe, te® vzpodbudo za boljše lastno Usoda slovenskega železars je v naših rokah. Brez uP°rrl. ge lastnega prizadevanja nas ni ne bo rešil. Naša ladja bo iz f burkanega morja zaplavala v m^ ne vode zdrave prihodnosti le, . bodo kurjači in krmarji na sv J mestih ter složno in ubrano iz ševali svoje naloge. Gregor Klančnik ce TOZD oz. DS. Na teh sestank* je bil izdelan program za °s^e opravila za nemoten potek razprave. Člani odbora in k01r.flje samoupravne delavske kom so se sestali na posebnem sel0l)u ku, kjer so razpravljali o zaK^ o delavski kontroli, predlaga'1 t ločene dopolnilne zakone in *.ajj zunanjimi sodelavci pogova' o metodah dela posameznih o nov samoupravne delavske K trole. Bil je sestanek, kjer so s kovne službe dale obrazlago konov, tako da so delavci, ki v dajajo uvodna tolmačenja n?jstili lovnih skupinah, lahko raze določene nejasnosti. žt,ril) Javna razprava o vseh 1 > zakonih bo predvidoma zaklj na 16. 9. 1977 z razširjeno .g predsedstva sveta sindikata, bo podana ocena poteka razprave in izdelano skupno ročilo o pripombah na osn zakonov. je1' Delovno tekmovanje kovinaf v železarni Ravne , Tudi v naši delovni orgaa^-ciji smo se vključili v tekrn k nje delavcev kovinarjev J). jarjev, strugarjev in varu |j Imenovan je poseben odboja vodi organizacijske in strok posle za izvedbo tega tekm0^ kjer se ocenjuje kvaliteta iz^ strokovno znanje in p°zna _teli samouprave. Odbor vodi ra.^ Jožc TOZD stroji in deli tovariš j. Potočnik ob pomoči še 8 to ^ šev, ki bodo takšno tekm° mj, poskušali, sicer v kratkem ja solidno izpeljati. Znano mladi kovači že tekmujejo v zveznem merilu dosegajo ^ rezultate. Predlog je, da se pi j movanje kovinarjev še ra. e^, poklica rezkalcev in brusile Razpisi tekmovanja so na {o' snih deskah, tudi to kratko Prečilo naj bo vzpodbuda čim .^0' mu številu udeležencev vanju. Razpisane so tudi de pl nagrade in najboljši bodo od SINDIKALNE VESU spublišlco tekmovanje, ki bo 15., j.' ln 17. septembra v Novi Go-jj ' O tekmovanju bomo še pisa-i ker ga v prihodnjem letu želi-1 zvesti prek celega leta. Han kovinarjev Jugoslavije t0» sklopu akcij praznovanja le-1 njih Titovih in partijskih jubi-jjjl^ leče vrsta aktivnosti tudi v j. ~l'katu delavcev kovinske in-ttosp 6’ ^rHunec letošnjih aktiv-je,11 Pa bo zaključek zveznega Vjj5‘°Yania kovinarjev Jugosla-okt k k° organizirano v začetku Več°pvV Zagrebu. Ob prisotnosti Vse soč kovinarskih delavcev iz 10 ^u®oslavije bodo proglasili ^tober za dan kovinarjev Ju-t0 aY'je. Večina izvršnih odboji Slndikata je v železarni pod-tam Predlog. Na ta dan je staj leta 1910 tovariš Tito po- Oela ®an sindikata kovinarskih do Vcev. Prepričani smo, da bo-tudj sriovne organizacije sindikata c>ati Sarne dajale predlog in ini-Vin Ve za proglasitev dneva ko-%(JJev občinskemu oz. republi-su„ sindikatu delavcev kovin-** ‘adustrije. ^INTERVJU: s>rat smo se pogovarjali s Iton«5 arjem komiteja občinske f^aerence ZKS Ravne na Ko-So Edom Pogorevcem. Od-Vpfg.*! .ie na nekatera aktualna Sfg« aPja, s katerimi se danes ^3®!° komunisti, delovni le in občani Mežiške doline. dju, °variš sekretar, kako oce-Uvep °bčinski komite ZKS Ravne tojj^fTlianje novih ilružbenoeko-odnosov v združenem tiitgCena> j° ie pripravil ko-i>oVih ZKS o uveljavljanju hos družbenoekonomskih od-bouV v OZD, je pozitivna. Najti^ Se to odraža v železarni Sarho ’ kier se delavci niso le f31j uPravno ustrezno organizi-so začeli uveljavila*’ %Sa umane medsebojne odnose, o (jJi^Pravno širše dogovarjati liih U 'P problemih ter vpraša-k* zadevajo delavce v Pri ,tem se hkrati s pra-%ti ' uveljavljajo tudi obvezno j.1? odgovornosti, saj je sa-^ ako možno razumeti nove leiv, pravne odnose v združe- ?o 1U- divne spremembe se čutijo W v rudniku Mežica, Koroš-Nravstvenem domu, Insta-|Wa.. Prevalje, obratu za ko-z gozdovi, koroški t^Var^i zadrugi, Stavbeniku ®Va!- ’ Gradisu, Kinegrafu %ih J le in v nekaterih trgovko loZD. Seveda pa ti premik1 Mvii^Vsod enako zaznavni in so Ija d 1 Predvsem od prizadevali vružbenopolitičnih organiza-%o Posameznih sredinah. Č i^6rh riSamoupravnim organizirajo elavcev lahko kolikor to-adovoljni, pa nikakor ne ^ a0 ^iti zadovoljni z razvo-\ u.Nžbenoekonomskih odno-^s&Od S° Povezani z denarnim arjenjem oziroma so pod- Evidentiranje za volitve 1978 Ze pred dopusti je bilo opravljeno evidentiranje za volitve v letu 1978. V železarni smo evidentirali 1122 možnih kandidatov za posamezne delegate oz. delegacije. Od tega števila je 256 žena in 866 moških. Poprečna starost je 34 let in 25 evidentirancev je udeležencev NOB. Izobrazbena struktura je: visoka 37, višja 45, srednja 204, visoko kvalificiranih 166, kvalificiranih 350, nižja 61, polkvalificiranih 163, nekvalificiranih 156 evidentiranih možnih kandidatov. Ta številčni prikaz nam pove, da v nekaterih TOZD oziroma DS pri evidentiranju niso upoštevali splošnih načel kadrovanja, čeravno celota za delovno organizacijo kaže dobro sliko. V teh sredinah bodo evidentirali še nekaj kandidatov, tako da bo število okoli 1200 evidentirancev. To so glavna področja aktivnosti sindikata v poletnih mesecih poleg dejavnosti, ki jih v sindikatih tekoče opravljamo. tp laga denarnemu gospodarjenju. Tu je stopnja družbene odtujenosti delavcev še zmeraj precejšnja. Tokovi denarja in z njim povezani tokovi v družbeni reprodukciji so še vedno najbolj odmaknjeni od samoupravne oblasti in nadzora delavcev, katerih Edo Pogorevc rezultate dela vrednostno izraža denar. Zato imamo primere, da se dohodek ustvarja v TOZD naše občine, odliva pa se na različne načine v druga središča na nesamoupravni podlagi, kar pomeni, da postajamo občina s sicer močno integriranimi OZD, zaradi odtujenosti denarnih tokov pa tudi v precejšnji meri izkoriščana občina. Da bi to odtujenost odpravili, se moramo zavzeti za to, da povsod tam, kjer so za to dani pogoji, ustanovimo interne banke. Pogoji za ustanovitev interne banke so v železarni, rudniku, Lesni, Kogradu in v Koroški kmetijski zadrugi Slovenj Gradec. V te interne banke bi lahko samoupravno združevale svoje finančno denarne posle še druge OZD. To bi pocenilo finančno knjigovodske posle in koncentriralo sredstva. Seveda pa moramo hkrati vsebinsko uveljavljati TOZD, kot jih postavlja zakon o združenem delu. Glede delitve sredstev za osebne dohodke je bilo največ storjenega v železarni in rudniku, druge OZD pa precej zaostajajo. Izkušnje kažejo, da se mnogo hitreje najdejo osnove in merila za oblikovanje OD v neposredni proizvodnji kot pri opravljanju režijskih, administrativnih, vodstvenih in drugih del. Za ocenjevanje uspešnosti opravljanja dela se najpogosteje iščejo rešitve v osebnem ocenjevanju, kar pa povzroča težave in nejevoljo, hkrati pa tak pristop ni r-ustrezen. Treba se je dokopati do takšnih normativov in meril, s katerimi se bo dalo meriti opravljeno delo ter doseči, da bodo delavci resnično nagrajeni po vloženem tekočem in minulem delu. Organiziranje po KS in ustanavljanje novih krajevnih skupnosti poteka prepočasi. Zaradi sedanjih prevelikih KS se s težavo izrazijo celoviti interesi občanov. Zato se ne zadovoljujejo pravočasno tiste potrebe, ki bi morale imeti prednost pred drugimi. Občani kot potrošniki tudi imajo dovolj vpliva na razvoj obrti in drugih storitev, na razvoj trgovine in gostinstva ter preprečevanje monopolnih položajev, kar vpliva na niihovo razpoloženje in zadovoljstvo. Prav zaradi tega se morajo družbenopolitične organizacije zavzeti za organiziranje novih K^ Kotlje, Javornik, Leše in še v drugih krajih, kjer so za to pogoji. Z novimi KS bo treba organizirati njihovo financiranje kakor tudi financiranje razvoia dejavnosti. Z nekoliko dobre volje je lahko to delo opravljeno do konca letošnjega leta. Družbenoekonomski odnosi v osnovnem šolstvu se bistveno niso spremenili. Osnovne šole so organizirane kot enotne delovne organizacije in temu primerna je tudi samoupravna organiziranost. Imamo pa že prvi osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju osnovnih šol v delovno organizacijo z več TOZD. Tako se razprava že lahko prične in upati je, da bo tudi osnovno šolstvo pričelo delovati na novih, kvalitetnej ših družbenoekonomskih odnosih, skladnih z zakonom o združenem delu. Pri pripravi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje pa kljub naporom, ki so bili vloženi, v celoti ne moremo biti zadovoljni. Premalo se v to vključujejo TOZD v materialni proizvodnji, saj bi preobrazba morala potekati v skladu z dolgoročnimi potrebami in interesi vsega združenega dela. Nekaj krivde za to počasnost nosijo tudi republiški dejavniki, sicer bi preobrazba gotovo potekala hitreje.« »Kakšne so kadrovske priprave na VIII. kongres ZKS, XI. kongres ZKJ in na volitve v Zvezi komunistov?« »Predkongresno obdobje terja od vseh komunistov poglabljanje samoupravnih socialističnih odnosov in prizadevanje za stabilnost gospodarstva. Skozi to angažiranost se mora krepiti vodilna in idejna vloga Zveze komunistov. Učinkovita bo samo ob popolni aktivnosti komunistov v SZDL, sindikatu, ZSM in v drugih sredinah. Samo prek teh organizacij je mogoče zagotavljati moč idejne vloge ZK. Komunist ki se bodo v teh prizadevanjih najbolj angažirali, si bodo gotovo pridobili zaupanje, da bodo postali kandidati za prevzem odgovornih funkcij v ZK. Kajti merila oziroma kriteriji, za katere si bo prizadevala ZK pri kadrov skih rešitvah, bodo predvsem naslednji: dosedanji prispevek posameznika za politično in akcijsko opredeljenost pri razvoju socialističnega samoupravljanja v sredinah, kjer je sedaj delov-’’ Prispevek v konkretnih prizadevanjih proti nesamoupravnim ir nesocialističnim tendencam, v boju proti nezakonitosti in drugim negativnim pojavom. Prispevek posameznika h graditvi enotnosti in enakopravnosti naših narodov. Napori za razumevanje in pojasnjevanje naše neuvrščene politike. Dosedanji rezultati naporov posameznika r krepitvi splošnega ljudskega odpora in družbene samozašč” Prispevek v boju za položaj delovnega človeka v družbi, ki temelji na rezultatih dela. Delovne, strokovne in moralne lastnosti posameznika pri uresničevanj ustave in zakona o združenem delu. Osebne lastnosti, ki so pomembne za delo na vodilnih in vodstvenih funkcijah, komunikativnost, čustvena stabilnost, delovne navade, odprtost, smisel za vodenje in doslednost itn. Tu gre predvsem za bistvena merila, ki jih je treba konkretizirati pri posameznem članu ZK v njegovem odnosu v boju za samoupravljanje v TOZD, p--uveljavljanju dohodkovnih odnosov, produktivnosti dela, pri njegovem delu v krajevni skupnosti in v delu drugih družben-političnih organizacij, SIS in v društvih. S tem bomo razširil' možnosti, da prevzamejo odgovorne naloge in funkcije novi ljudje in se otresli prakse, da kadrovske rešitve iščemo predvsem znotraj ozkega kroga zn-nih imen. Najpogosteje med tistimi, ki so že obremenjeni s številnimi funkcijami, pri čemer pogosto nekritično sprejmejo nove. V Zvezi komunistov moramo letos opraviti še številne naloge. Tako moramo izbrati nove kandidate za vodstva v ZK na občinskem in medobčinskem voju. Prav tako bomo morali evidentirati kandidate za 8. kongres ZKS in 11. kongres ZK' Izbrati moramo kandidate zr osrednje organe v ZKS in ZKJ. Da bomo v resnici oprav ’ vilne naloge, ki so pred neizdelan rokovnik. Volilne konference v vseh OO ZK in drugih vodstvih v vseh TOZD in K*~ morajo biti opravljene v oktobru, najpozneje pa do 15. 11. 1977. Na teh konferencah je treba izvoliti tudi člane za občinske konference ZKS in dobiti soglasje za kandidatno listo komiteja občinske konference ZKS komisij. Občinska konferenca Komunisti poglabljajo samoupravne odnose ZKS in njeni organi morajo biti konstituirani v novembru, najpozneje pa do 10. decembra. Medobčinski svet ZKS za Koroško pa mora biti izvoljen januarja 1978. Prva faza evidentiranja za osrednje organe ZKS in ZKJ mora biti zaključena v septembru, faza usklajevanja na medobčinski ravni in s kadrovsko komisijo CK ZKS pa mora biti zaključena do konca letošnjega leta. Seveda moramo pri tem zagotoviti, da bodo vodstva izbrana tako, da bo v njih zastopana najmanj polovica neposrednih proizvajalcev, najmanj ena tretjina žena, ena četrtina mladih in ustrezno število borcev. Moram pa reči, da nič manj pomembne niso priprave na skupščinske volitve, ki potekajo prav tako v tem času. Osnovne organizacije ZKS se še do sedaj niso dovolj angažirano vključile v predkandidacijski postopek in bodo sedaj morale pohiteti. »Kakšne pa so vsebinske priprave na volilne konference v osnovnih organizacijah ZKS?« »Volilne konference osnovnih organizacij ZKS ne bodo imele naloge samo izvoliti nova vodstva, temveč bodo morale razpravljati in oceniti, do kod so prišli v TOZD v razvoju družbenoekonomskih odnosov in v uresničevanju zakona o združenem delu, še posebej pa bodo morali oceniti, kako se je uveljavila TOZD po svoji vsebini v odnosu do delovne organizacije, KS, SIS in do drugih institucij združenega dela (gospodarska zbornica, banke in razna združenja). Nadalje, kako se v TOZD uveljavlja samoupravno družbeno planiranje ter ali imajo delavci TOZD skozi planske opredelitve odprte perspektive obstoja in nadaljnjega razvoja. Ali se skoži takšen planirani razvoj zagotavlja socialna varnost, osebni in družbeni standard ter zadovoljevanje vseh osnovnih potreb zaposlenih v svobodni menjavi dela. Prav tako tudi, kako so oblikovani dohodkovni odnosi v združevanju sredstev in dela, ali imajo delavci vpliv na vzpostavljanje teh odnosov 'in gospodarjenje z rezultati in pogoji svojega dela. Kakšna so prizadevanja, da bi bili osebni dohodki delavcev resnično odvisni od vloženega, tekočega in minulega dela ali pa prevladujejo uravnilovski odnosi 'in s tem v zvezi nizka produktivnost dela, nezainteresiranost ali pa celo nezdravi medsebojni odnosi. Važno je tudi, da so delavci dovolj obveščeni o sprotnih gospodarskih rezultatih 'in problemih TOZD, delovne organizacije, sestavljene organizacije in drugih skupnosti, s katerimi združujejo sredstva in delo, ter kako so vključeni v njihovo razreševanje. Kakšna so prizadevanja za združevanje sredstev in dela za materialno krepitev in razvoj proizvajalnih sil združenega dela, ali prevladujejo dolgoročni interesi delavcev v tekoči in razvojni politiki v TOZD, KS, SIS in občini. Oceniti bo treba tudi delovanje samoupravnih organov, delavske kontrole, individualnih in kolegijskih poslovodnih organov ter drugih družbenopolitičnih organizacij pri uresničevanju zakona o združenem delu in ugotoviti, ; kakšnimi odpori se srečujejo v TOZD v procesu prenosa oblasti na delavce. To je le nekaj elementov za pripravo ocene. Niso pa vsi, saj je treba hkrati tudi oceniti delovanje osnovnih organizacij ZKS in njihovo prizadevanje za uresničevanje resolucij 7. kongresa ZKS in 10. kongresa ZKJ ter na osnovi takšne celovite ocene ugotoviti odprte probleme in začrtati nadaljnje aktivnosti osnovnih organizacij ZKS. Na koncu pa moram povedati, da bo aktivnost ZKS v predkongresnem obdobju velika in se bomo morali večkrat sestati ter se pogovoriti o predlogih resolucije za oba kongresa Zveze komunistov.« F. Rotar 0 delu skupnih organov samoupravljanja Za avgust je bilo vsa pretekla leta značilno izrazito mrtvilo na področju dela organov samoupravljanja. Po izvršeni reorganizaciji pa se stvari bistveno menjajo, tako da so tudi dopustniški meseci izredno aktivni, kljub sorazmerno veliki odsotnosti zaradi letnih dopustov. V prvi polovici avgusta se je dvakrat sestal skupni ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD IN STANOVANJSKE ZADEVE. Na prvi seji je najprej ugotavljal, da razpolagamo trenutno z 31 družinskimi stanovanji in eno garsonjero, ter da bo do konca leta vseljivih še približno 60 stanovanj, ki jih bomo pridobili deloma z odkupom novo zgrajenih stanovanj, deloma pa s tem, ko se bodo iz družbenih stanovanj izselili individualni graditelji, ki jih je kreditirala železarna. Iz tega sledi, da bo mogoče v letošnjem letu rešiti kar precejšnje število stanovanjskih problemov, ki jih je kljub intenzivni gradnji še vedno veliko. Iz omenjenega obstoječega stanovanjskega fonda je odbor na- mensko izdvojil dve družinski stanovanji in eno garsonjero za tiste delavce, ki so bili s sklepom prejšnjega odbora na listi, treti-rani kot kadrovske potrebe. Izdvojil je tudi osem stanovanj za družine delavcev, ki imajo pod-poprečen stanovanjski standard oziroma se tretirajo kot »socialni primeri«. Na podlagi dokumentacije socialne službe in na podlagi poročila posebne komisije, ki si je stanovanja vseh prosilcev s statusom »socialni primer« ogledala na terenu, je odbor po temeljiti presoji izdvojenih osem stanovanj dodelil tistim, za katere je smatral, da so trenutno stanovanja najbolj potrebni. Ugotovljeno je bilo, da bi lahko situacijo popolnoma sanirali le, če bi bilo za te namene na razpolago vsaj 25 stanovanj, toliko je namreč evidentiranih prosilcev, ki živijo s svojimi družinami v zelo težkih pogojih, in ki po določilih sedanjega sporazuma o stanovanjskih razmerjih zaradi majhnega števila točk še dolgo ne bi prišli na prioritetno listo. Izhajajoč iz teh in sorodnih ugotovitev je odbor ponovno ugotavljal potrebo po čimprejšnji spremembi obstoječega splošnega akta, s katerim urejamo stanovanjska razmerja. Postavil je zahtevo, da je treba načrtovani novi samoupravni sporazum in pravilnike po TOZD izdelati in sprejeti čimprej, in podal tudi nekatere sugestije, kako naj bi v bodoče pristopili k reševanju kadrovskih in socialnih problemov. Socialni moment bi moral biti vsekakor neprimerno bolj prisoten, kot je sedaj. Po izločitvi omenjenih stanovanj je odbor ugotavljal, da je še 20 stanovanj, ki se bodo delila po temeljnih organizacijah po normalnem postopku na osnovi prioritetne liste, o čemer bodo odločale komisije za kadre in splošne zadeve v TOZD. Te komisije imajo po novem pristojnost reševanja stanovanjske problematike, čeprav so obstajale tendence, da bi imenovali posebne stanovanjske komisije, kot je bilo to v starih TOZD. Na zadnjih dveh sejah je odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve ponovno razpravljal tudi o kreditiranju individualne gradnje. Kot je znano, letošnje leto po zaključnem računu v skladu skupne porabe ni bilo zagotovljenih nikakršnih sredstev za kredite. Ker pa je obstajal dolg večjemu številu graditeljev še iz preteklega leta, katerim je bilo izplačano samo 60 odstotkov odobrenega kredita, 40 odstotkov pa zagotovljeno v letu 1977, so se ta sredstva zagotovila na ta način, da smo po sklepu delavskega sveta izločili iz sredstev za družbeno gradnjo ustrezno vsoto v višini 240 milijonov starih din. Po vsem tem torej za kakršnekoli nove kredite ni bilo sredstev. Ko pa je posebna komisija, ki jo je imenoval odbor, na terenu ugotavljala intenzivnost gradnje individualnih graditeljev, dobitnikov kredita, je bilo ugotovljeno, da nekateri niso zadovoljili pogojev gradnje, naredili so namreč odločno premalo, in jim je bil zato del kredita, ki bi ga morali še prejeti, črtan. Poleg tega so nekateri dobitniki kredita odstopili od nadaljnje uporabe ali pa podali izjavo, po kateri se jim odobrena vsota zagotovi in izplača šele v letu 1978. Tako so se iznenada pojavila manjša sredstva, okrog 24 milijonov starih din, s katerimi je odbor lahko razpolagal namensko za kreditiranje individualne gradnje. Od tega je 10 milijonov namenil za odkup enega stanovanjskega objekta v Kotljah, kar je bil predmet internega razpisa. O ostali vsoti, ki je minimalna, je odbor dvakrat razpravljal in končno sklenil, da je ne razpiše, temveč da jo dodeli manjšemu številu prosilcev, socialnih primerov oziroma tistih s priporočili Zveze borcev in drugih družbenopolitičnih organizacij ipd. Pri tem je izhajal iz načela smotrnosti. Celoten postopek razpisa, zbiranja prijav in vsega ostalega namreč pri tolikšni m žini potreb po kreditih ne bi ob obstoječi minimalni vsoti kakršnih pozitivnih rezialtatov-ODBOR ZA GOSPODARJE^ se je sestal 11. avgusta in obr naval rezultate poslovanja v P vem polletju 1977 ter sprejel ne kaj sklepov in stališč v zve?fU. ukrepi za saniranje stanja v o gi polovici leta. ;a Ker so bili rezultati poslov v prvem polletju in polletna lanca kot celota obravnavani rektno na zborih delavcev ozir«' na z.L»uriii uuiavuv,. . aia na delovnih skupinah ter lavskih svetih temeljnih °r*%u(jj zacij, kjer so sprejemali ustrezne akcijske in sanacij ^ ukrepe, smo bili o tem ta*1o dovolj seznanjeni in o tem na mestu ne poročamo. r„n. ODBOR DELAVSKE KONTK LE se je skupaj s komisijami lavske kontrole iz temeljnih o nizacij in delovnih skupnosti stal 10. avgusta. Obravnava ^ v prvi vrsti osnutek zakona o ganu samoupravne delavske k trole, ki ga je republiška s^ aVo. na junija dala v javno razPr Tolmačil ga je družbeni PSjje branilec samoupravljanja ob Ravne. ^ Vzporedno z obravnavo °sn zakona je na tej seji tekla prava o nekaterih vidikih m a. todah uresničevanja ustavne P _ vice, ki dobiva z zakonom * s0 kretnejšo podobo. Na tej se^ejo, kritično ocenili dosedanje .sjj ali bolje rečeno, nedelo kom delavske kontrole. Ugotovljen^ bilo, da večina organov bim®. p gotovljenih osnovnih pog°jf/a(j-delo. S tem je mišljena zlasti ministrativno tehnična in stro no svetovalna pomoč. Ponovn ^ bila postavljena zahteva, .gjfjt, čimprej pripravi nov sP^osnaIp0' ki bo urejal delo organov s ^e, upravne delavske kontrole ^ lezarni Ravne. Sedanji P . ,°ti, j® sprejet pred več kot tremi I6j v preskromen, zlasti pa ni njeih skladu s sedanjim pojnaova j6 funkcije delavske kontrole, „ celovito zamišljena z zakon združenem delu in z ‘nt®nntr0' zakona o organu delavske ko le, ki je v javni razpravi. ^ Na tem sestanku je h'* jjr tudi o izpopolnitvi vseh ureS' formiranja, kar je pogoj za ii> ničevanje kontrolne funkcij ^ pogoj za uresničevanje Pp0go' samoupravljanja nasploh. ^{0 vorili so se tudi o nekaterm^n konkretnih vprašanjih in me ^ nadaljnjega dela komisij in bora. je[fi Kljub temu da udeležba na a sestanku ni bila najboljša, je vendarle pokazalo, da so p-nja po bolj učinkovitem jga111 ko so upi, da bodo tudi ti v jesenskem obdobju, po “O nem konstituiranju temelju cjjč ganizacij in delovne °rUnra xefiih kot celote in po odpravi dol ^j-ovir ter nujni konsolidacij , čeli z bolj učinkovitim deloi* • J- NAŠE STISKALNICE V SOVJETSKI ZVE*1 Veliki večini članov delovnega kolektiva Železarne Ravne je verjetno znano, da pri nas med drugim izdelujemo tudi različne tipe stiskalnic za domače in tuje tržišče. Največ teh stiskalnic iz- « Pre vozimo v Sovjetsko zvez? njihovega uvoznika ^ . importa. . „roM Zaradi posrednika pr* stiskalnic pa mi v •„ p°' Ravne le redko izvemo, kje Rusi so zadovoljni z našimi stiskalnicami stiskalnice obratujejo. W ° nas n‘*"‘ ne zanima. stiirn}a.Pa nas, kako so kupci s \Vn ami zadovoljni. Se (^avno je bila prilika, da smo Q0.. tem lahko sami prepričali, reu sm° mnenje in oceno di-bo od uporabnikov stiskalnic. i2 >5 željo Kombanjskega zavoda San efSOna v SSSR, v katerem je isile|S nih približno 9000 ljudi, tJUeJo pa kombajne za ko-^Daii, namakalne naprave in Pred f ’ sva letos iuliia dva obislf ika Železarne Ravne kom ? i-ovarno z nalogo otirati delovanje stiskalnic. °brau^ tovarni pod isto streho b ,11)6 dvajset stiskalnic tipa iz 0 ® in DE 250 (fotografija je Z jj ^njenega zavoda). Izključno °E>rp stiskalnicami so namreč izbili novo halo, v kateri bodo lovali nov tip kombajna. Povem lahko, da so Rusi s kvaliteto, konstrukcijo, izdelavo in delovanjem stiskalnic izredno zadovoljni. Dokaz več je laskava pohvala generalnega direktorja ob slovesu in njegova izjava, da si želijo z našo železarno tesneje sodelovati. Zainteresirani pa so tudi za nakup drugih strojev naše proizvodnje, predvsem pa-ketirnih stiskalnic. To kratko obvestilo končujem osebno trdno prepričan, da smo si oziroma si je Železarna Ravne vsaj v omenjenem podjetju v ZSSR ustvarila zavidljiv renome. Nujno pa se je treba tega zavedati in se truditi kvaliteto še izboljšati. Ugled, predvsem na tujem trgu, se namreč zelo težko pridobi, zelo lahko pa zapravi. j. t. cionamejši ukrep naše ljudske oblasti. Ta zakon pomeni izpre-membo vsega sistema naše dosedanje gospodarske zakonodaje, kajti s tem zakonom je delavcu zagotovljena tudi pravica razpolaganja s presežkom, ki ga ustvarja. S tem se bistveno loči FLRJ od SSSR, kjer 'ima delavec pravico le do dela, pri nas pa tudi do upravljanja podjetja in razpolaganja z dobičkom, je poudaril tovariš Janžekovič. Ko bodo delavci temeljito poznali zakon in ga razumeli, se bo sleherni interesiral za vsako malenkost, ki ovira morebitno hitrejšo proizvodnjo ali napredek tovarne. Tedaj ne bo neopravičenih izostankov, material in delovna mesta bodo kar najbolj racionalno izkoriščena, ker bo vse to večalo presežek in s tem blaginjo posameznikov. Poudaril je, da vse preveč radi pozabljamo na življenje pred vojno, ko je bil življenjski standard delovnega človeka mnogo nižji kakor danes, ko ni brezposelnosti, ko je zajamčena preskrba slehernemu delovnemu človeku. Težave, ki se danes še nujno pojavljajo, so vse prehodnega značaja, da bodo pa čimprej odstranjene, se je treba z njimi energično boriti ter jih zmagovati. Očitki, da se vrši industrializacija prehitro, so prazni, kajti Jugoslavija kot industrijsko zaostala agrarna država ne bi mogla zagotoviti brez pospešene industrializacije višjega življenjskega standarda slehernemu delovnemu človeku ter bi se sedanja zakasnitev pozneje gotovo maščevala. Delavski sveti morajo v prvi vrsti razumeti vse te stvari ter jih tolmačiti delovnemu kolektivu. Ponosni moramo biti na to, MNENJA DELAVCEV: da nismo sami, kar nam priča izjava predstavnika ameriškega parlamenta, ki je izjavil, da je v slučaju napada na FLRJ danes v Ameriki lažje mobilizirati množice v enem mesecu, kakor poprej v letu dni. Tudi govorice, da se danes tovarne predajajo delavcem, ker je vse zavoženo, so neosnovane. S tem se hoče le razširiti iniciativa ter zagotoviti kar naj večji uspeh 'in napredek podjetja. Zato je potrebno, da nudi upravnemu odboru celotni delavski svet vso podporo. Pritegniti je treba k aktivizaciji celoten kolektiv, ustanavljati komisije, mobilizirati ves tehnični in inženirski kader. Predsednik delavskega sveta tovariš Večko Maks, predlaga, da naj se vrši prva seja upravnega odbora dne 6. 9. 1950 ob 9. uri dopoldne. Prevzem tovarne se bo izvršil v soboto, 9. t. m., ob 4. uri popoldne pred tovarno, kjer se bo tudi odkrila spominska plošča. Sodelovala bo tovarniška godba. Zvečer ob 8. uri pa bo uprizoritev »Miklove Zale« na prostem. Tovariš Došen in tovariš direktor sta poudarila pomen vpisa II. ljudskega posojila. Značilno je, da so obrati, kjer je zaslužek naj nižji, vplačali največ posoj ila. Tovariš inž. Kij učenko je poudaril nujnost točnega prihajanja članov delavskega sveta na seje sveta. Tovariš Štruc Karel je poudaril, da so ekonomiji potrebni delavci, sedaj zlasti kosci. Nadalje se često primeri, da delavcem, ki pridejo udarniško pomagat na ekonomijo, ne dajo malice in seveda prihodnjič ne pridejo več. j. d. SI. ZASEDANJA PRVEGA DELAVSKEGA SVETA ŽELEZARNE fjfv. ne upoštevamo resnično fjjj ®a delavskega sveta, formi-Vynga kot nekakšno posveto-0 telo, katerega pobudnik in r ie bil sindikat, se je prvi, lanovi zakona izvoljeni de-toVi« sv°t Železarne Guštanj, 2 sestal 5. septembra 1950. Vm? Predsednika je bil izvoljen ka];, atni udarnik Večko Maks iz sWn*ce‘ Za člane devetčlan-upravnega odbora so bili Hi! ‘eni: Lemaher Ivan, I varili^ ^un, Mezner Franc I., Krajnc Anj? mešen Duro, Slanič t|>k n Frfolja Bogomir, Klanč-*'iiho regor' Horjak Alojz, za -t% Va namestnike pa: Gosten-Wan J°že, Ferk Otmar, čivnik Ajt^j, mblak Anton, Blažič Ivan, Vjvj? J°že, Španžel Anton, Ma-kranc, Gostenčnik Engel- 0 2cjfa.su uresničevanja zakona DotejU^enem delu v praksi, in j 1° oc* formiranja pr-j,delavskega sveta preteklo i^ok ie zanimiv pogled na ‘ian-j e ter utemeljitve ustanav-Pov. j Prvih samoupravnih orga-tfiiv' radi tega je najbrž zani-haslednji izvleček iz zapi- snika že omenjene 1. seje delavskega sveta Železarne Guštanj, kjer je med drugim rečeno: Tovariš Janžekovič Ivan je v imenu Okrajnega komiteta KP Slovenj Gradec pozdravil navzoče ter spregovoril o dolžnostih in pravicah delavskega sveta in zgodovinskem pomenu predaje tovarne delavcem. Poudaril je, da je, kakor smo slišali iz poročila direktorja, najbolj pereče vprašanje pri nas vprašanje neopravičenih izostankov, kar bo moral delavski svet temeljito izboljšati. Znižati se mora vsekakor visok odstotek neopravičenih izostankov. Nadalje je važno vprašanje, s katerim se bo moral baviti delavski svet, pravočasno izpolnjevanje planskih nalog posameznih obratov, tako da ne bo vse breme padlo na zadnje mesece v letu, kakor je bilo do sedaj. Za uspešno reševanje takih in podobnih vprašanj je predvsem potrebno, da sleherni član delovnega kolektiva razume, da pomeni predaja tovarn delavcem, ki so zastopani v svojih delavskih svetih, prelomnico v zgodovini sploh, da je to najrevolu- Kako nas informira naše glasilo Ker v isti številki objavljamo polletno analizo našega glasila, smatramo, da je poleg tega važno tudi to, kaj menijo o informiranju prek Informativnega fužinarja naši delavci. Zato smo se z nekaterimi o tem tudi pogovorili. Takole menijo: Marija Trstenjak, laborantka v TOZD kontrola kakovosti: »Prav upravičeno se vprašujem, kaj bi še sploh lahko bilo objavljeno v Informativnem fu-žinarju, saj je že tako dovolj obširen in zanimiv. Mislim, da s svojo vsebino vselej poskrbi za informiranje slehernega delavca v železarni, seveda pa se postavlja vprašanje, koliko od nas zaposlenih bere Fužinarja. Ljudje smo pač postali takšni, da beremo tisto, kar nas zanima. Mene osebno precej zanima vsebina našega glasila, saj iz njega zvem marsikaj novega v železarni in v svoji krajevni skupnosti. Kaj mi je všeč v glasilu? V njem je precej dobrih prispevkov, skratka, preberem celega. Res pa je zadnje čase slišati v železarni, da nekateri naši sode- lavci ne posegajo po njem. Mislim, da bi ga le moral vsak zaposleni brati, saj izhaja zato, da nas informira. Zakaj ne posegajo po njem? Morda nekateri menijo, da ni dovolj pester. Predlagala bi, da bi se razširila dopisniška Marija Trstenjak mreža, saj bi nam to precej pripomoglo še k večji pestrosti. Mislim, da bi morali iz vseh TOZD imeti svoje dopisnike, ki bi sproti obveščali sodelavce o delu in uspehih. Kolikor nam bo v bodoče uspelo privabiti k sodelovanju nove nadarjene dopisnike, bo sedanji štirinajstdnevnik lahko postal tednik. Ob koncu bi rada povedala samo še to, da me precej moti obnašanje nekaterih zaposlenih, ki z glasilom delajo nekulturno. Kaj hočem s tem povedati? Samo to, da ga naj raje ne vzamejo pri vratarju, če ga potem mislijo vreči na tla. Da se z njim res dela tako, je verjetno krivda v tem, da je zastonj, vsaj na videz. Vem pa, da nas vse skupaj kar precej stane.« Jože Dornik, vodja prc službe TOZD transport: »Osebno sem mnenja, da bi moralo sedanje naše glasilo kmalu postati tedensko, saj bi s tem bili naši delavci informirani res s svežimi novicami. Sicer pa menim, da je v železarni informiranje prek glasila bolj slabo, saj ga delavci bolj slabo berejo. Na vprašanje zakaj, si odgovorim, da jih od tega odvračajo Jože Dornik nekateri članki, ki niso toliko pomembni zaradi svoje preob-širnosti. Sicer pa osebno menim, da je sedanja vsebina in oblika našega glasila primerna. Prav pa bi bilo, da na tem področju storimo še več, tako da bo sleherni delavec v njem našel svoje mesto v procesu samoodločanja. Mislim, da bo le 'informiran in vsestransko izobražen delavec lahko prevzel določene samoupravne odgovornosti, saj nas pravice delavcev zavezujejo, da moramo posodobiti oblike obveščanja. Tu mislim predvsem zasledovanje, kako je informacija dosegla tistega, ki mu je bila namenjena, ker delavec mora biti obveščen o poslovanju, ustvarjanju dohodka in njegovi delitvi itn. Nekaj tega naše glasilo danes že prinaša. Smatram pa, da bomo morali tudi na tem področju še poglobiti informiranje. Ob koncu naj povem, da mora biti vsem jasno, da zaradi neprave obveščenosti lahko kaj hitro pride do razkoraka med zunanjo demokratično obliko odločanja in nedemokratično vsebino.« Vlasta Cegovnik Vlasta Cegovnik, tajnica DS KSS: »Mislim, da nikoli niso vesti iz železarne ali krajevne skupnosti, ki so objavljene v našem glasilu, zastarele. Seveda bi bilo v redu, če bi lahko izhajalo vsak teden, saj bi takrat bilo glasilo dosti bolj pestro, mi pa »na tekočem«. Sedanja oblika Fuži-narja je še kar v redu. Mogoče bi le morali več poročati s področja kulture, saj tega že lep čas ni zaslediti v njem. Prav tako mislim, da bi bili 'intervjuji z neposrednimi proizvajalci o njihovih problemih zelo brani in zaželeni. Skratka, z njihovo pomočjo bi lahko še bolj spoznali njihove težave. Seveda pa bi morali te intervjuje potem brati tisti, ki na tem področju delajo in ki bi potem morali ukrepati ter spoznane probleme po svojih močeh tudi reševati. Kar pa se tiče Mladega fuži-narja, je po mojem zelo v redu. Ne berejo ga samo mladi, temveč tudi starejši sodelavci. Res pa v Mladem fužinarju pogrešam mladostne sproščenosti. Ne vem, zakaj so danes mladi tako resni kljub svojim letom. Ali ne bi bilo dovolj zanimivo prebrati nekaj, kar je napisano sproščeno, domače? V prilogi pogrešam več humorja, ki ga mladim danes ne manjka. Prav tako bi lahko predstavljali domače ansamble in pevce. Zelo posrečeni bi bili tudi pogovori z mladimi samoupravljal«. Da tega do sedaj še ni, je verjetno krivda v tem, da jim enako kot Informativnemu fužinarju primanjkuje dopisnikov.« Mihael Ošlak, delovodja v TOZD kovačnica: »Mislim, da če nekdo hoče biti informiran, je v železarni lahko. Kaj hočem s tem povedati? Predvsem to, da imamo v železarni zadnje čase precej napisanega, včasih še preveč. In prav zaradi tega delavci nekaterih stvari sploh ne preberejo. Spominjam se, da smo včasih imeli v železarni precej ustnih obvestil, ki so bila precej dolgo osnovna. Danes smo prešli na pismene, ki naj bi bile dosti bolj izvirne 'in zanesljive. Pa se vprašujemo, kako smo bili informirani delavci o sprejemanju sporazumov? Kolikor vem, je takrat lahko bil sleherni delavec v železarni dokaj dobro informiran, saj je bilo o tem precej napisanega, mogoče še preveč obširno. Kar pa se tiče našega glasila, menim takole: premalo konkretno obravnava določene TOZD (obrate), njihove uspehe in slabosti. Se manj obravnava tiste delavce, ki so s svojim delom prispevali k našemu napredku. Mislim, da bi morali tem delavcem dati tudi v glasilu prostor. Včasih 'imam občutek, da polovica glasila obravnava problematiko znotraj železarne, druga pa je bolj vezana na stvari, ki niso toliko zanimive za nas. Mislim, da je prav, da v glasilu opisujemo življenje in delo krajevnih skupnosti. Menim pa da kolikor še bomo pisali o njih, bo nujno potrebno uvesti prilogo KS. Zakaj mislim tako? Predvsem zato, ker smo doslej lahko zasledili samo naše KS v Mežiški dolini, o ostalih v koroški regiji, kjer tudi živijo naši delavci, pa ni napisanega nič. Mogoče bi o tem veljalo razmisliti. Nedvomno bi bilo prav, da bi sedaj z reorganizacijo podjetja imelo uredništvo glasila iz vseh TOZD svoje dopisnike. Mislim, da bi potem bilo na pretek dosti svežih informacij. Zvedelo pa bi se tudi precej o delu in življenju v vseh naših TOZD. Precej me moti tudi to, da ima sedanji uredniški odbor premalo idej za odpiranje novih možnih rubrik v glasilu. Vsem je znano, da en sam človek vsega ne more sam narediti, zato bo nujno potrebno, da se naša informacijska služba razširi. Precej sem že tudi razmišljal, da bi mogoče le bilo prav, če bi v glasilu objavljali več slikovnih reportaž, ki bi v sliki prikazovale naše vsakdanje delo in življenje. Mislim, da bi več pozornosti morali posvetiti tudi oblikam humorja. Predvsem pa, da bi morali biti vsi članki pisani bolj z domačo besedo in krajše.« Jože Sedelšak, TOZD priprava proizvodnje: »Ce pogledam naše tovarniško informativno glasilo kot edinega za informiranje delavcem, moram reči, da sedaj ne opravlja svoje funkcije. Zakaj takšno moje mnenje? Predvsem zato, ker trenutno v glasilu zasledimo samo sklepe samoupravnih organov delovne organizacije in odborov, medtem ko vse delo TOZD, DS in komisij TOZD ostane vselej anonimno. Menim, da bomo morali temu vprašanju Mihael Ošlak Jože Sedelšak posvetiti v bodoče več P02011}0!!? Kako bi lahko rešili ta Pr0'3 Mislim, da rešitev ni lahka, vendar imamo toliko P‘sn,esaj ljudi v TOZD, da bi lahko v* enkrat mesečno poročali v Sj® j, o delu delavskih svetov in ko ^ sij ter o življenju v TOZD. skozi tudi zasledujem Por. »jj-o delu krajevnih skupnosti- . slim, da je takšno pisanje do> v redu, saj naši delavci ^ kdaj zvedo prav iz glasila. j se dogaja v njihovi KS. pa bi poudariti, da je v železa^ precej ljudi, ki znajo samo . tizirati delo drugih, da bi s j, kaj storili za še boljše infor ran j e, tega pa ne. . v Moram pa reči, da so h11 glasilu všeč pogovori z d®*® , za katere menim, da bi jih ralo biti še več. Prav tako ^ tudi v redu športna rubr Vendar imam pri tej nekaj mislekov. Moti me namreč, d objavljeni zmeraj samo enl isti športni klubi, ostali Pa’ pj da ne obstajajo. Ne vern’,l1gii' ni poročanja tudi iz drn klubov, ki prav tako yes*?nega pridno delajo v sklopu šport ^ društva Fužinar. Mislim, da . more biti tudi tu vzrok pom kanje dopisnikov.« Jože Kordež, steklopihač, kontrola kakovosti: infN »Naše glasilo je dobro 11 macijsko sredstvo, vendar .le ja goče premalo brano. MislirT1jaj' bi morali delavci le brati Jože Kordež Ji pomembne članke v njem, 1 so objavljeni samo zato, da j, JjRh zve sleherni v železarni. f kaj pa me pri našem informi-alu moti: vse premalo pišemo I teV1’ ^ai smo Pridobili z našim n.. m delom. Predvsem mislim nove obrate. Prav tako bi j ,raii tudi več pisati o delu in ! va]°Vnem Procesu v topilnici, Sa.i?rni> skratka od vsepovsod, Ijj danes še precej sodelavcev, I |j, I1 niti misliti ne morejo, v ter i^ P°S°jih še delajo neka-So 1 njihovi sodelavci. Sicer pa obl'?1 ■ Precej všeč razgovori v to n ^tervjujev. Moti me samo Mb - iih tisti, ki so jim name-ne berejo dovolj. Verjetno ta ®J0> saj so vselej delavci v težk°r°rih opozarjali na svoje KlPocu *n Probleme na delovnih Sov • inii^0 bolj so ti raz-ne °ri vredni, ker vemo, da da-p0 .,^el° težko dobiš od delavcev an, "Vne odgovore. Prav s temi bi i nam je uspelo marsi-J 2vedeti. Prav tako se mi zdi !a]30i, 97 žanrskih in drugih; k skupaj je bilo 230. i?Sa1Sf'0vbe smo pri analizi ob-azdebli v grobem na tri n cije°" Poročila, članki, infor-{? 2 j ®bseg poročil se giblje ^ko?0 8 str- tipkopisa, obseg med pol 'in največ 3 str., v redu mladinska priloga Informativnega fužinarja. Tudi z njo lahko sproti zasledujemo delo in življenje mladih v železarni. Sicer pa menim, da bi morali v bodoče v glasilu opisovati tudi drugo stran medalje o delovnih nezgodah. Nikakor ne more bit dovolj dobra 'informacija, da se je zgodila v tem ali onem obratu nezgoda, temveč bi bilo nujno potrebno pisati tudi o tem, kaj se je naredilo na področju preventivnega ukrepanja. Predvsem, kaj je bilo na tistem delovnem mestu storjenega, da se delovna nezgoda ne bo več ponovila. Dobro informirani smo tudi zadnje čase iz krajevnih skupnosti. Vendar mislim, da je vse premalo napisanega iz KS Ravne, saj je ena naj večjih v naši občini. Ne vem, zakaj se precej več piše iz KS Prevalje in Mežica kot pa z Raven. Vse to kaže, kot da bi bila krajevna skupnost Ravne skopa s svojimi načrti dela.« F. Rotar informacije so seveda najkrajše in obsegajo manj kot eno ali največ eno stran tipkopisa. Novinarskih zvrsti je cela kopica, toda v našem primeru naštevamo le tiste, ki se pojavljajo v Informativnem fužinarju: uvodnik, članek, komentar, anketa, intervju, novica (informacija), poročilo, recenzija, esej, leposlovje. V 12 številkah je bilo objavi j enih: člankov 79 ankete 3 intervjujev 24 novic (informacij) 150 poročil 98 recenzija 1 esej 1 komentar 1 uvodnik 1 leposlovje 4 Po vsebini pa so v teh številkah prispevki z naslednjih področij : gospodarstvo 51 samouprava 37 SIS 8 DPO 45 iz občine in kraja 34 šport 15 tehnični članki kultura 64 Analiza podatkov Glasilo mora: 1. kot množično komunikacijsko sredstvo vzdrževati vsestranski pretok informacij, 2. oblikovati socialistično javno mnenje, 3. kot tribuna delovne organizacije skrbeti za izmenjavo mnenj in stališč, razvijati konstruktivno kritiko, dajati možnost za polemike. 4. informirati bralce o celotnem dogajanju v delovni organizaciji. To so torej osnovna izhodišča za delo informativne dejavnosti, vsekakor pa bi vsaka delovna organizacija morala 'imeti samoupravni splošni akt, ki bi urejal status oziroma pravni položaj informativne dejavnosti ter glasila. Ker takega akta pri nas doslej še nimamo, se pri analizi omejujemo zgolj na zakon o združenem delu in statut organizacije združenega dela, ki vsebuje v bistvu enaka določila kot zakon. Tem kriterijem pa je z objavljenimi teksti v Informativnem fužinarju sorazmerno zadoščeno in je s tem glavni namen prispevkov dosežen. Poljudnost člankov je eno izmed osnovnih vodil urejanja, kar je popolnoma logično, če želimo, da bi tisti, ki bere, tudi razumel, kaj bere. To pomeni, da se je predvsem treba izogibati tujk. Vseh tujk ni mogoče prevesti, ker za nekatere enostavno nimamo ustrezne domače besede. Toda večino lahko razumemo v zvezi z drugim besedilom (kontekstom). Tako ali drugače pa 22 tujk poprečno v eni številki (toliko različnih, seveda pa večkrat ponovljenih) še daleč ni vzrok za nepoljudnost, saj ne moremo trditi niti za članek v dnevnem tisku, ki ima enako število tujk, da je zato že ne-poljuden. Ob prehodu z mesečnika na štirinajstdnevnik je bilo načelno dogovorjeno, da smejo najdaljši članki obsegati štiri tipkane strani — to je 30 vrstic na eni strani. Analiza kaže, da je ostal dogovor bolj ali manj le dogovor. Najbolj jasno se to kaže pri poročilih, bodisi da se tematika nanaša na gospodarstvo, samoupravo ali SIS. Ti prispevki po obsegu daleč presegajo dogovorjeno mero. Ostane torej dejstvo, da ni koga, ki bi iz obsežnih gradiv do tiskarniških rokov delal kratke in zanimive članke. Ta problem pa postane še resnejši, če upoštevamo, da so poročila prav tista zvrst, ki ne »vleče« k branju,'in to, da je razmerje med poročili in članki v 12 številkah 98:79. Ta neusklajenost — ustreznejši izraz bi bil: »napaka« — je vsekakor dana v razmislek vsem tistim, ki prinašajo svoje prispevke. Opomniti velja, da 'ima vsak časopis določeno število sodelavcev, kajti to je temeljni pogoj za njegov obstoj in redno izhajanje. Novinarske zvrsti so za razmere tovarniškega glasila še kar zastopane, je pa očitno pomanjkanje uvodnikov in komentarjev. Komentar je pač tista časnikarska zvrst, ki sloni na aktualnosti 'in ne omenja manj pomembnih zadev. Je ustrezno ravnotežna, predvsem pa je hitra, jedrnata, neposredna reakcija na pojave v družbi. Za komentarjem mora vedno stati pisec z osebnim mnenjem, zato je morda »težji«, manj priljubljen med avtorji, saj jih bolj izpostavlja. Uvodnik je nekakšen kompas, ki mora ustrezati vsakokratnim družbenoekonomskim nalogam. Hkrati tudi nekako sproti pojasnjuje informativno politiko. Eden od vzrokov, zakaj pri nas tega manjka, je datumska neusklajenost zaključka redakcije z družbenimi dogajanji. Bistvene slabosti Kljub ducatu stalnih sodelavcev ostaja dejstvo, da je dopisnikov premalo. Ne, da si uredništvo ni prizadevalo razširiti kroga sodelavcev, saj so bili v ta namen organizirani seminarji, objavljeni pozivi v glasilu, prav tako pa tudi osnovna navodila, kako in kaj je treba pisati za časnik. Ne more pa zato ostati stanje, kakršno je. Preobširnost tekstov bi rešili na ta način, da bi iz obsežnih delali poljudne in razumljive povzetke bistvenega. Uredništvo je na ta problem opozorilo na ustreznih sestankih, v stiku s pisci, s članki »Kakšno slovenščino pišemo« ter z drugimi oblikami, vendar želenega učinka ni. Tako se dejanska problematika ter živost delavčevega vsakdanjika skriva pod sicer objavljenimi, vendar skoraj šablonskimi, predvsem pa brezosebnimi sklepi organov upravljanja. Zastarelost člankov je kronična bolezen, ki se je ne da odpraviti čez noč, ker bi v tem primeru morali imeti najmanj tednik, tega pa bržkone še lep čas ne bo iz čisto objektivnih razlogov, ki so bili že večkrat razloženi. Opazno je tudi vsebinsko nesorazmerje člankov, ki obravnavajo problematiko krajevnih skupnosti in dejavnost občinske skupščine. Slednjih skorajda ni, medtem ko so krajevne skupnosti primerno, če že ne obširno obdelane. Športna rubrika je lepo organizirana in pokriva potrebe po tovrstnem obveščanju. To kaže, kako je tudi sicer v železarni rekreacijska dejavnost ustrezno organizirana, zato je zgoraj omenjeno razmerje med članki s področja športa in kulture le navidezno. Kultura ima sicer večjo številko, toda vedeti moramo, da h kulturi spadajo informacije o knjižnih novostih, leposlovje, celo nagrobni govori itd. — vse to res najdemo v Informativnem fužinarju, ne pa kaj več o dejavnosti OZKPO ali kaj, kar bi seglo v naše okolje globlje od vesti. To pa je tudi odraz česa. Taka je torej podoba Informativnega fužinarja. Ta podoba pa ni nič drugega, kakor odraz samoupravne organiziranosti v železarni, odraz pretoka informacij in ne nazadnje odraz odnosa ustreznih organov in organizacij do našega glasila. Zlatka Strgar Uporabljeno gradivo: Informativni fužinar, Zakon o združenem delu, Dušan Rebolj: Kako informirati samoupravljalce. Cevi in beton formativni f nžinar v I. polletju 1977 KAKO IZPOLNJUJEMO GOSPODARSKI NAČRT Meseca julija so bili opravljeni letni remonti posameznih metalurških agregatov, zato je bila proizvodnja v večjem delu metalurških TOZD manjša kot v preteklih mesecih in tudi manjša od načrtovane. Planirano proizvodnjo so dosegli le TOZD jeklarna, TOZD stroji in deli in TOZD rezalno orodje, vsi drugi pa so izdelali veliko manj. Za mesečnim proizvodnim načrtom je celotna delovna organizacija zaostala za 6,4%, odpremili pa smo celo 9,1 % izdelkov manj, kot predvideva načrt. Zaradi manjše odpreme tudi planirane realizacije nismo dosegli, vendar zaostanek ni tolikšen, kot pri količinah (4,4%). Več smo prodali strojev in naprav, zato je bila dosežena poprečna cena višja kot v prvem polletju. Zaradi slabših proizvodnih rezultatov v juliju so tudi kumulativni dosežki manj ugodni kot v prvem polletju, vendar blizu načrtovanih. Proizvodnja v TOZD % doseganja mesečnega načrta skupne eksterne proizvodnje realizacije % doseganja kumulativnega načrta skupne eksterne proizvodnje realizacije jeklarna 101,1 .—. 102,3 jeklolivarna 60,8 75,8 74,6 88,7 valjarna 91,5 95,9 99,9 109,8 kovačnica 78,3 108,6 95,3 112,6 jeklovlek 69,5 62,4 78,1 78,6 stroji in deli 101,2 123,4 93,3 94.0 industrijski noži 40,8 73,2 77,2 68,3 pnevmat. stroji 70,8 76,1 87,9 100,4 vzmetarna 72,1 83,1 80,2 81,6 rezalno orodje 131,8 95,9 102,6 109,2 skupaj delovna organizacija 93,6 95,6 99,3 99,1 Vzroki, zaradi katerih TOZD niso izpolnile načrtov, so različni. Zaradi dopustov je bilo v vseh TOZD odsotnih več delavcev. Proizvodnja pa je bila manjša tudi zaradi pomanjkanja ustreznih naročil za jekleno litino, letnega remonta srednje proge v valjarni, letnega remonta 1800-ton- ske stiskalnice v kovačnici, pomanjkanja vložnega materiala v jeklovleku in vzmetarni ter zastojev pri pnevmatičnih strojih. Za mesec avgust je predviden letni remont težke proge, zato bo skupna proizvodnja tudi v tem mesecu manjša od načrtovane. Z. I. Javna razprava o osnutkih štirih zakonov Pričela se bo javna razprava o štirih pomembnih osnutkih republiških zakonov, in sicer: a) zakon o delovnih razmerjih, b) zakon o organu samoupravne delavske kontrole, c) zakon o volitvah in odpoklicu organov upravljanja v organizacijah združenega dela, d) zakon o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja OSNUTEK ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH Po določbah zvezne ustave je federacija pooblaščena, da z zakonom zagotovi tiste temeljne pravice delavcev v združenem delu, s katerimi se zagotavlja delavčev položaj v samoupravnih in družbenoekonomskih odnosih, temeljne pravice delovnih ljudi in njihova socialna varnost ter solidarnost. To področje je zveza uredila z zakonom o združenem delu. V pristojnost republik, skladno z ustavo in zveznim zakonom, spada ureditev pravic, dolžnosti in odgovornosti delavcev v medsebojnih delovnih razmerjih. Ta razmerja naj bi bila zakonsko urejena do konca leta 1977, tako da bi lahko delavci v temeljnih in drugih organizacijah samoupravno uredili medsebojna de- lovna razmerja, in sicer do konca prihodnjega leta. To je tudi glavni razlog za izdajo novega republiškega zakona o delovnih razmerjih, ki pomeni tako uresničevanje ustave, kakor tudi konkretizacijo zakona o združenem delu. Osnutek zakona o delovnih razmerjih 'ima sedem delov, posamezni deli pa imajo več poglavij. Prvi del obravnava temeljne določbe. Tako določa, kaj se šteje za delovna razmerja ter določa načelne pravice, dolžnosti in odgovornosti v združenem delu. V tem delu je tudi navedeno, kako delavci samoupravno urejajo delovna razmerja (način in oblike urejanja delovnih razmerij). Najbolj obširen je drugi del z nazivom »medsebojna razmerja delavcev v združenem delu«. Ta del ima naslednja poglavja: —• sklenitev delovnega razmerja, —■ pravice, obveznosti in dolžnosti delavcev v delovnem razmerju, — varstvo pri delu, — odgovornost delavcev, — prenehanje delovnega razmerja, — varstvo pravic delavcev, — delo na domu, —• posebne določbe. Ze iz naslovov posameznih poglavij je razvidno, da osnutek v tem delu v glavnem konkretizira pravice, dolžnosti 'in obveznosti delavcev; te pa so obenem zastavljene tako, da so podlaga za samoupravno urejanje razmerij v organizacijah združenega dela. Zaradi obširnosti razmerij se na tem mestu ne spuščamo v vsebino teh določb, ker bo to še prisotno v posebnem sestavku, javni razpravi in v razpravah ob sprejemanju splošnih samoupravnih aktov (pravilnikov). Pri določanju pravic, dolžnosti in obveznosti in njihovem uveljavljanju v osnutku zasledimo tudi določila, kaj v glavnem vsebuje samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo. Tako bomo dobili konkretnejša določila, kaj urediti z navedenim sporazumom, ki je vsekakor najpomembnejši temeljni splošni samoupravni akt v temeljni organizaciji in šele delavčeva podpisana izjava ustvarja pogoj (ob izpolnjenih drugih pogojih) za sklenitev delovnega razmerja. V navedenem poglavju zakona opozarjamo še na tista določila, ki so procesne narave. Tudi ta določila so pomembna za ureditev razmerij pri uveljavljanju pravic in dolžnosti delavcev. Tretji del osnutka zakona obravnava delovna razmerja med delavci, zaposlenimi pri ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom, s sredstvi v lasti občanov, pri civilno pravnih in fizičnih osebah. Glede teh delovnih razmerij (ki so že sedaj urejena z zakonom) ni bistvenih novitet. Odnosi pri takem delu se konkretizirajo s kolektivno pogodbo. Četrti del določa nadzorstvo, ki ga opravljajo samoupravna delavska kontrola ter občinski organi inšpekcije dela pri uresničevanju zakona, samoupravnih splošnih aktov, v procesu uresničevanja pravic in dolžnosti v delovnem razmerju. Peti del regulira začasno ali občasno delo. Novost je ta, da lahko sklenejo pogodbo o delu osebe, ki so nezaposlene ali delno zaposlene, delavci pa le v drugih primerih. Tako delo pa ne sme trajati več kot 30 koledarskih dni neprekinjeno. V šestem delu so določene denarne kazni zaradi prekrškov. Kazni podleže organizacija združenega dela in odgovorna oseba. Kazni so preventivnega pomena, da se prepreči kršitev pravic in dolžnosti delavcev. Sedmi del obravnava prehodne in končne določbe. Tu je določen rok, po katerem so organizacije združenega dela dolžne uskladiti delovna razmerja (s samoupravnimi splošnimi akti) do 11. decembra 1978. Na kratko lahko ugotovimo, da ima osnutek zakona o delovnih razmerjih naslednje glavne značilnosti : 1. da se z enim zakonskim predpisom kompleksno uredijo pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev v temeljnih in drugih organizacijah, in delavcev, ki delajo pri ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost. 2. S tem ko zakon ureja oziroma določa pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev, je osnova za samoupravo urejanje delo nih razmerij. v. 3. Zakon konkretizira in P° zema določbe zakona o z nem delu in uvaja nove kvant v medsebojnih razmerjih “e a. cev v združenem delu ter tančneje razčlenjuje tiste due J ki so se sedaj pojavljal® praksi. OSNUTEK ZAKONA O ORGANU SAMOUPRAV^ DELAVSKE KONTROLE Po ustavi imajo delavci melj nih in drugih organi^ pravico in dolžnost, da u .^o čujejo samoupravno d'.aV.aia kontrolo. Ta kontrola se iz tudi prek posebnega organa^ moupravne delavske korit ^ (odbora ali komisije). P°l°zal , vloga tega organa je bil v o nizacijah združenega arav-sedaj opredeljen s samoup ^ nim splošnim aktom, ki 3® ^ meljil neposredno na načeliflj določbah ustave, v zadnjem j, pa na konkretnejših dolo ^ zakona o združenem delu. ^ sebnih zakonov, tako zvezn tne\e republiških, ki bi konkre _ opredelili vlogo in naloge s ^ upravne delavske kontrole, sedaj nimamo. Praksa pa 3® je, kazala potrebe po enotnih ®j( lih, ki zagotavljajo in orn0®aI1oV' uspešno delovanje teh °r» Tudi sedanji osnutek z® o predvsem konkretizira zaK eJ.e združenem delu, saj n. =0 i* določbe neposredno izhajaj pj tega zakona. Osnutek za^°jav»e obširen, zato podajamo S značilnosti. Ze v prvi določbi osnutek vaja, da delavci za uresniče in varstvo svojih samoupr pravic v organizacijah nega dela in drugih 0 ^ združevanja dela in sr uresničujejo samoupravno gr sko kontrolo neposredno, P' ganu upravljanja in po °nyctk samoupravne delavske k°o Nadalje konkretizira P°?ejaV' dela organa samoupravne nj-ske kontrole v temeljni ° zaciji, in sicer: nadzira izV"vj)ii> statuta in drugih samoup ^o' aktov organizacije ter upravnih sporazumov ter gjde' benih dogovorov, izvajanje pov delavcev, organov up^ nja ter izvršilnih in posl10 organov organizacije ter s sy nost teh aktov in sklepov moupravnimi pravicami. ceV> žnostmi in interesi del 0-izpolnjevanje delovnih in upravljavskih dolžnosti de* . a)1 organov in služb organizacij ’ ;ri se odgovorno ter družbe ekonomsko smotrno nPovary0\i^‘ družbena sredstva in raZK>lit',e z njimi; izvajanje načela po delu pri razporejanj hodka in delitve sredst j« osebne dohodke; uresni® v in varstvo pravic delav ^ medsebojnih razmerjih P obveščanje delavcev o odi0' njih, ki so pomembna z® niZ3' Čanje in nadzorstvo v org ^ 5r ciji ter uresničevanje dru§,j i*1 moupravnih pravic, dolzn Interesov delavcev. d®* Nadalje osnutek zakona »P način volitev in odpoklica ^ organa samoupravne “ rgap kontrole ter odgovornost in posameznih članov. N ^ t® so tudi dolžnosti organov vSei> meljni organizaciji, Pr (Nadaljevanje na 13. str® Tli) 1 VI Železarne Ravne RAVNE Popravimo tam, kjer škriplje Na n osnovi razprav o osnovnem gradivu ^ ZSMS Ravne na Koroškem, o organi-anosti in delovanju mladih v občini, v j ZSMS in krajevnih konferencah SZDL er drugih DPO, ki delegatsko tvorijo ob-'ttsko konferenco SZDL, je bilo med dru-, ugotovljeno in predlagano tudi na-6dnje: j p Povezanost mladih v samoupravne egatske organe krajevne skupnosti ni dovoljiva, saj v nekaterih organih KS j. ddih sploh ni ali pa ti, ki so, ne oprav-aJ° svoje delegatske funkcije. Mladi se ne vključujejo dovolj aktiv-V ^e^eSatski skupščinski sistem, ker je ^delegacijah za skupščino občine ali SIS . pkrog 20 °/o mladih, pa še ti ne oprav-]o vse svoje delegatske dolžnosti. Zato KjPMrebna obvezna tesna povezava vseh ji Pri sedanjem vodenju postopka ka-... Vanja kandidatov za skupščinski si-in SIS, da bo med kandidati tudi ezen odstotek mladih. ^ KK SZDL, kjer mladi niso prisotni, ajo dobiti svoja delegatska mesta. skTak° sedaj ugotavljamo, da v delegat-sistemu niti približno nismo ustva-ega, kar bi morali. Bilo nas je pre-pa še ti nismo bili aktivni. Pravil- ih tis* ‘Mio, n0 -j .,e’ se storjene napake priznajo. Na- pr ®«nost pa je, da storjene napake po-kol •V^rno na tak način, da se ne bodo ni-Ue 1 Ponovile. Napake, ki so bile storjene, yJhoremo imenovati drugače kot NEPRA-bNo KADROVANJE. No, če je kadro-^ 1° bilo res nepravilno in je v tem vzrok slabo opravljanje delegatskih dolžno-Vilo^Uših delegatov, potem je edino zdra-’ ki bo to bolezen ozdravilo, da tokrat ]e®^°rimo podobne napake in kadrujemo ‘blade, ki bodo svoje dolžnosti opravljali PREGLED EVIDENTIRANIH MOŽNIH KANDIDATOV-CLANOV ZSMS ZA VOLITVE 1978 vestno in s čutom odgovornosti do ljudi, ki so jih volili. Evidenčni popis možnih kandidatov za volitve 1978 je končan. V tabeli lahko vidimo, da smo mladi zastopani v približno enakem odstotku kot v preteklem mandatnem obdobju. Številka 26 °/o od skupno evidentiranih ni posebno velika. Toda če smo si nalogo evidentiranja zadali, tako kot bi morali in evidentirali res prave ljudi, potem bi nas moral takšen odstotek mladih dostojno zastopati v vseh vejah našega delegatskega sistema. Znova pa lahko ugotavljamo, da v določenih TOZD še vedno ni dobre povezave med mladimi in drugimi DPO ter poslovodnimi organi. Kako bi si drugače lahko razlagali podatke, ki nam kažejo, da imamo v posameznih TOZD pri popisu evidentiranih možnih kandidatov razpon od 70fl/o do pičlih 6 n/o udeležbe mladih? Taki podatki nam nazorno prikazujejo, da se ponekod še vedno ukvarjamo s popolno neaktivnostjo mladih oziroma da še vedno obstaja nezaupanje v mlade, ki pa hočejo biti danes vse kaj drugega kot gledalci pri kreiranju naših družbenih dogajanj. Veliko je bilo storjenega, toda s pomočjo drugih DPO bomo morali storiti še več, da bodo vsi v vseh TOZD spoznali, da mladi ne morejo in ne smejo biti izven toka dogajanj, ki usmerja aktivnost in prizadevanja za reševanje družbenih problemov znotraj sistemskega upravljanja. Vse TOZD-DS Skupno št. Članov ZSMS % Jeklarna 63 12 19 Livarna 125 30 24 Valjarna 94 30 32 Kovačnica 38 8 21 Jeklovlek 17 6 35 Kalilnica 24 12 50 Stroji in deli 80 25 31 Pnevm. stroji 51 15 29 Vzmetarna 33 2 6 Ind. noži 36 25 69 TRO 73 47 35 Energija 20 2 10 ETS 31 13 41 Transport 23 3 13 Pripr. proizv. 100 9 9 Kontr. kakov. 57 10 17 Komerciala Razisk. 41 6 14 in razvoj 46 10 21 DS za gospodar. Kadr. 44 15 34 spl. zadeve 33 7 21 DS finance 29 4 13 SKUPAJ 1122 292 26 sile bomo morali upreti v to, da bomo povsod ustvarili pogoje za tvorno vključevanje mladih na vsa področja družbenega in političnega življenja. Imamo svoja delegatska mesta v vsem delegatskem in skupščinskem sistemu. Imamo določeno število Naše naloge v ^ mesecu septembru imamo v planu: Obisk marksistične knjižnice na Rav-' Predviden je pogovor na temo »Kaj (.p berejo mladi družbenopolitični delav-t§r Obisk organizirata komisija za IPD misija za kulturo pri KS OO ZSM ^ Enodnevni seminar za vse člane OO je . v Železarni Ravne. Tema predavanja V0j . ednarodna politika Jugoslavije, raz-Q^ln delo KP v svetu ter delo klubov k0t, ^a športnem področju, ki je vseka-)'eji najbolj zastopanih, bomo organizi-?e fkmovanje v plavanju za vse mladin- Iskanje dneva °zir, orna OO ZSM v železarni. mladih, ki nas zastopajo v vseh samoupravnih organih. To pa ni dovolj in s tem nikakor ne smemo biti zadovoljni. Naša aktivnost mora biti naj večja v OO — se pravi v TOZD. Tu se moramo spoprijeti z vsemi negativnimi pojavi, ki zavirajo razvoj našega samoupravnega socializma. Tu se srečujemo z otopelostjo, brezakcijskim zadovoljstvom, ležernostjo in z neodgovornostjo do razvoja samoupravljanja. Treba bo uresničiti zakon o združenem delu in ga spraviti s papirja v prakso. Potrebno je urediti medsebojne odnose, da bodo postali še bolj tovariški. Morali bomo spoznati, da nas sodelavci ne ocenjujejo po tem, koliko smo imeli se- stankov in športnih akcij, ampak po tem, koliko smo bili s svojim delom prisotni med njimi znotraj TOZD, skratka, povsod tam, kjer se odvija samoupravno življenje. V kakšni meri smo prisotni med njimi s svojimi stališči, z aktivnim delom in vzgledom. To je edino merilo in kriterij, po katerem sodelavci v TOZD ocenjujejo nas in našo aktivnost. Če bomo hoteli vse naše naloge dobro in uspešno opraviti, bomo morali do največjih možnih meja razviti vse naše ustvarjalne sposobnosti in znanje. Predlagam naslednje: ZDRUŽENI SE POTRUDIMO! Bojan Lesjak Zavedajmo se odgovornosti Izteka se zadnji mesec bolj ali manj toplih dni, ko vse hiti na morje, v planine, na različne konce sveta, da vidi kraje, o katerih so slišali samo govoriti. Kljub temu skoraj v vseh delovnih organizacijah teče delo nemoteno dalje, a ne moremo reči, da na vseh področjih. Prek vseh medijev nas opozarjajo, naj ne spimo, kajti zakon o združenem delu terja svoje. Da pa bi bilo vse tako, kot je treba, je potrebna akcija vseh organov, organizacij in posameznikov. V prostem času večkrat razmišljam, kako pritegniti mlade k delu v ZSMS in samoupravi, jih usposobiti ter jim dati mesto, oziroma priznati to, kar jim gre v naši družbi. Zavedam se, da je premalo nekaj požrtvovalnosti posameznikov, ki se trudijo in poskušajo narediti to, kar je pravzaprav dolžnost celotne družbe. Dejstvo je, da so bili mladi prepuščeni sami sebi, nismo jim znali prikazati prave vsebine dela. Prepričan sem, da v šolah dobijo dosti takega znanja, ne uporabijo ga pa v praksi, kajti strokovnjak se ne rodi v šolskih klopeh, ampak na delovnem mestu. Kot vidimo, problemov mladih ni ravno malo. Če pa dodamo še stanovanjski problem, lahko vidimo, da to ni le problem mladih, ampak problem celotne družbe in obratno. Mlad duh je zelo razgiban in prav zato je pomembno, kako je usmerjen. Tako pa stvarnost — življenje samo stopnjuje miselnost, ki je zadnje čase tako pogosto prisotna pri mladih: »Kaj hočemo, saj nas nihče ne posluša niti ne jemlje resno.« Da je temu tako, botrujejo razne govorice, ki krožijo med ljudmi, in članki, ki jih prebiramo v časopisih o gospodarskem kriminalu, blagih ukrepih zoper to, slabem izvajanju sklepov samoupravnih organov, pomanjkljivem obveščanju o dogajanju tam, kjer ustvarjamo, prikrivanju resnice in podobno. Morda se mladi prav zato upravičeno sprašujejo, kaj sploh lahko storijo. In ni čudno, da jih veliko ubere lažjo pot — na čim lažji način več zaslužiti — ne da bi se vprašali, če so za svoj delež dovolj prispevali družbi. Od tu izvira tudi pojav zapiranja ljudi v ozke kroge — nedružabnost-in borba za materialni prestiž. Iz tega pa delno izhaja tudi mladinski kriminal in prestopništvo. Mlad človek je poln energije, revolucionarnosti in ni vseeno, v kakšnem trenut- ku bo to uporabil oziroma kje. Čas neza-držno teče naprej, tempo našega življenja je vse hitrejši. Minila bodo leta in vpra' sam se — kdo in kako bo v prihodnjih obdobjih odločal, upravljal, samoupravljan Nujno je potrebno pomagati človeku, k1 S1 išče svoje mesto v družbi, mu svetovati W ga pravilno usmeriti, da bo njegovo življenje vsebinsko plodno ter delo ustvarjalno. Prikazati mu je treba, da lahko ob Pra' vilnem sodelovanju z ostalimi hitreje m učinkovitejše rešuje svoje probleme, s tem pa obenem tudi vse družbe. Da bi uspelt je treba začeti že zelo zgodaj — v osnovni šolah, nadaljevati v srednjih in visokih ter ob prihodu na delovno mesto z dolgotrajno vzgojo in delom v duhu marksizma in sa moupravljanja. Vsaka krepitev samoupravljanja pome ni korak naprej v postopnem odmiranj11 države. V tem procesu odmiranja se uve^ Ijavljajo Marxove misli o razrešitvi na sprotujočih si razmerij med družbo in o žavo, državljanom in občanom, kar je P° vezano s problemom svobode in celoVi osebnosti človeka v socializmu. Zato je o legatski sistem prerasel klasični predstav niški sistem in oblike, celoten sistem s moupravljanja pa razrešuje problem 0 tujenosti človeka v proizvodnih odnosi • Tega procesa pa ni mogoče uresničiti hr odgovornosti vseh nosilcev samoupravni \ javnih in drugih družbenih funkcij. Odt" jitev nosilcev teh funkcij, kar pomeni br ^ njihove odgovornosti, bi pomenilo naSPr,°. tovanje ustavnemu samoupravnemu re in zanikanje sprejete teorije o vodilni vi gi delavskega razreda. Ustava SFRJ v temeljnih načelih P°_ udarja elemente, ki pomenijo uveljavi^ nje samoupravnih in demokratičnih pra yic delovnih ljudi in funkcioniranje meham2111^ samoupravljanja, kar vse je pogoj za z£ra ditev družbe kot svobodne skupnosti Pr° izvajalcev, obenem pa tudi pogoj odg°v. nosti, in sicer: redno, pravočasno, re ^ no, polno ter vsebinsko in oblikovno dostopen način obveščenost ljudi; ja dela vseh organov, osebno odgovoru kontrolo delavcev, ustavnost ter zako tost. J Kot sem omenil že na začetku, je P* nami še veliko dela in za rešitev tega s pred družbo odgovorni prav vsi! Franjo Mikla' yC Alkoholizem — družbeno Poprečno popije vsak Slovenec 15 litrov čistega alkohola na leto ali preračunano v cviček 400 litrov. To je količina, ki nas uvršča v sam vrh po količini popitega alkohola na osebo v Evropi. Menda so pred nami le Francozi. To so dejstva, ki nam morajo dati misliti, saj so že daleč časi, ko se je jemal problem alkoholizma površno in ko se zoper njega ni nič storilo. Danes je alkoholizem rana, ki marsikomu ne bi smela pustiti spati. Ze podatek, da je tak človek poprečno dva meseca v bolniškem staležu, nam da, preračunano v denar, vsoto, nad katero ne moremo in ne smemo biti ravnodušni. Če se vprašamo — kdo je potem alkoholik — bomo dobili kar sa' se da različne odgovore. Alkoholik m mo tisti, ki ga vidimo pijanega ^annrj-dnem, ampak je med nami še veliko P kritih, ki na zunaj še daleč tega ne ka ^ To nam mora biti jasno. Res pa Je’ , r S postaviti diagnozo alkoholika težko, k ^ tem takoj okarakteriziramo nekoga in iv izdvojimo iz poprečja. Tega se, upami vedajo tisti, ki se poklicno ukvarjajo s P blemom alkoholizma pri nas. Človek ne u stane alkoholik od danes na jutri, aIyaJi je to počasen proces, ki traja tudi P ^ več let, lahko pa še več. Dejstvo pa tak človek kaže svoj spremenjeni kara -prav v krogu svojih najbližjih. Le-1 .0l boječ se, da to zve okolica, vse skr1 frpe. Seveda pa se bo tak človek izdal tudi aa delovnem mestu, saj ne bo sposoben brezhibno opravljati vseh zastavljenih na-‘°g. Vedeti moramo, da alkoholik ne moti delovnega procesa le takrat, ko je vinjen, j^ttpak tudi drugače. Tak človek ni sposoben prenašati psihičnih napetosti, vsaj v taki meri ne, kot abstinent. Za pomiritev Potrebuje alkohol, in kar je zelo žalostno V vedno večjih količinah. Poleg tega ima okrog sebe polno problemov, kajti zaostalo na vseh področjih človekovega udejstvo-Vanja in se v družbo ni sposoben normalno vključiti. Išče sebi enake, to pa ga potiska e še globlje v propad. Po podatkih inštituta za alkoholizem v Ljubljani zdravijo na leto 800 alkoholikov "p vseh alkoholikov je v Sloveniji okrog °-°00. Torej je le 1 %> alkoholikov deležen Pravljenja. Velikokrat so to taki, ki so že Pregloboko zabredli v alkoholizem in jim niti zdravljenje ne pomaga več. Srečujemo Se torej s povratniki in denar, ki ga je, ^inoogrede, ni ga malo, vložila družba v bjihovo zdravljenje, je vržen stran. Ukrepi, katerih se ponekod lotevajo za bbiejitev tega družbenega zla, so že na za-etku obsojeni na poraz — že sam pristop obravnavi le-tega ni pravilen in zato tu-1 neučinkovit. Poleg tega ne smemo po-obiti, da prav od alkohola živi mnogo lju-*' Število tistih, ki pa so posredno vezani a industrijo alkohola, na prodajo in pre-,elavo, pa je še enkrat večje. Rešitev verjetno ni v tem, da bi nehali proizvajati al-°holne pijače, ker to ni izvedljivo. Morda Je v osveščenosti človeka kot družbe nasploh. Pe ge nekaj je zaskrbljujoča resnica — °/° otrok alkoholikov postanejo pozneje Prav tako podvrženi alkoholu! In prav za-, i tega je treba zatirati alkoholizem že ri mladini. K temu nas mora prisiliti ne-, ajhno število alkoholikov — mladincev, oterih število se iz dneva v dan povečuje, okaj prav med mladino raste število al-k°holikov, je težko reči. Sigurno je vzro-40« VeS' Nekai iih bom naštel: približno /o jih izvira iz statistično dokazane res-'be. 2a druge je treba poiskati vzroke v beinu življenja, ki ga živimo, saj mnogo ladih ni sposobno dohajati današnjega Vkv 3 živUenia' Ne morejo se zadovoljivo tjučiti v vsakdanji proces življenja, ne b.0rejo uveljaviti vseh svojih hotenj in am-^!cil zaradi napačnega pristopa, kakor tu-. 2aradi tega, ker jih družba v njihovem ,.J2ade vanju ni znala podpreti. V iskanju rbšit, ev iz stiske, ki vsepovsod preži na mla- dega človeka, se vse prerado zgodi, da se rešitev išče v begu pred realnostjo —• v alkoholu. Vsekakor pa ne smemo pozabiti, da vse izvira iz vzgoje in življenja v družini. Dobra in trdna družina bo znala vzgojiti otroke tako, da bodo sposobni za boj z vsemi pastmi, ki jih v prvih korakih mladega človeka v življenju ni malo. Malo širše gledano pa vpliva na mlade vsa okolica, v kateri tak človek živi. Pri tem igrajo nemajhno vlogo šole in ne nazadnje tudi družbenopolitične organizacije, v prvi vrsti mladinska organizacija. Vloga le-te je tako široka, da bi jo v nekaj besedah le težko opisal. Drži pa, da v zdravem okolju, ki bi naj bilo v vsaki OO ZSM, lahko mnogo store za odpravo vseh negativnih pojavov, med drugimi — alkoholizma. Žal pa je treba takoj poudariti, da se v vodstvih naših OO ZSMS tega včasih premalo zavedajo in ne posvečajo temu tolike pozornosti, kot bi je bilo treba. To pa je zopet problem vzgoje in pozornosti, ki jo vzgojne ustanove posvečajo pojavu alkoholizma med mladimi. Ne moremo, ne smemo reči, da je ne, drži pa tudi, da še niso iskoriščene vse možnosti, ki jih te ustanove lahko nudijo. Vsi se zavedamo, da je boj zoper alkoholizem težak in da uspehi ne bodo prišli kar sami od sebe. Skratka, to je boj, ki zahteva sodelovanje vseh ljudi, in to načrtno, z dobro pripravljeno akcijo, ki pa je vsaj zaenkrat še nismo sposobni uresničiti. Najprej bomo namreč morali nasploh spremeniti odnos do alkoholika in ga ne jemati kot črno ovco. Sploh pa moramo vedeti, da je od okolja, v katerega se vrne zdravljen alkoholik, odvisno ali bo ostal nealkoholik ali pa se bo ponovno vrnil v svet alkohola. Ko se tak človek osvesti, se mora zopet na novo vključiti v družbo. To pa mu bo uspelo le takrat, ko bo ob sebi imel ljudi, ki mu bodo pomagali preskočiti tisto razdaljo, ki ga loči od drugih ljudi. Prav delo je tisto, ki pritegne človeka, ga motivira za nekaj koristnega, ga ne pusti osamljenega in tako v nevarnosti, da bo samoto utapljal v alkoholu. To delo je lahko tudi delo v mladinski organizaciji. Prav zaradi tega je zelo pomembno, kako delajo OO ZSMS, kaj delajo in kako znajo vključiti v svoje vrste čim več mladih in če jim znajo nuditi tisto, kar mlad človek potrebuje. Z eno besedo — če znajo mladega človeka prepričati, da se da tudi zunaj gostilne poveseliti. Rudi Mlinar Portret mladinca ^ današnjem portretu vam predstavlja-w ^^dinca iz Železarne Ravne, FRANJA H' ^LAVCA, zaposlenega v TOZD kovač-^ Ca- Poskusila bom na kratko orisati Fra-h.? človeka, samoupravljalca, vzornega *adinca ... v^°jen je 13. oktobra 1951. leta v Dra-b§radu. Osnovno šolo je obiskoval na ^ah, jo končal ter se vpisal v poklicno p0 ja*Urško šolo in postal KV kovač, se za-v kovačnici, kjer tudi dela. edolgo tega, lani, je dokaj uspešno kon- čal dvomesečno politično šolo v Dolenjskih Toplicah. Zeli si nadaljevati s študijem, samo ... Sicer pa je v železarni le malo tako angažiranih mladincev. Naj naštejem le nekaj najvažnejših funkcij, ki so mu bile zaupane. Opravlja jih tako, kot je treba! V TOZD kovačnica je v IO OO sindikata, v sekretariatu OO ZK je predsednik delavske kontrole. Pri KS OO ZSMS ŽR je predsednik komisije za idejno-politično delo (IPD). Poleg tega pa je sekretar KMD pri Franjo Miklavc OK ZSMS Ravne. Do nedavnega je dokaj uspešno vodil razglasno postajo, kar priča, da mu tudi tako delo »leži«. V prostem času, katerega je bore malo, vodi folklorno skupino pri KPD »Prežihov Voranc« na Ravnah. Pa ni ostal samo pri tem, saj je obenem tudi mentor mladih plesalcev na osnovni šoli. V OO ZSMS Reka je vodil plesne vaje ... pa še bi lahko naštevali, a naj bo dovolj. Pa še na nekaj ne smem pozabiti. Letos, bolj točno, 25. maja, je prejel občinsko priznanje, ki ga vsako leto podeljuje OK ZSMS Ravne najbolj aktivnim mladincem v naši občini. Čestitamo! Že nekaj let zapovrstjo sodeluje na tekmovanju mladih kovačev Jugoslavije. Nikoli niso ostali praznih rok, lani pa so bili celo drugi v precej močni konkurenci. Srečali so se v Novem Travniku v Bosni. Kako pa bo v Kruševcu, pa se seveda še ne ve. Vsekakor jim želimo dosti uspeha in dobrih rezultatov. Ob tem je pripomnil, da take oblike usposabljanja mladim priporoča, saj se na tak način pridobi mnogo znanja, ki ga v vsakdanjem življenju prav gotovo ne bi, vsaj v taki obliki ne. Pogovor je nanesel na težave in probleme, s katerimi se srečujemo iz dneva v dan. »Osebno me tare problem izobraževanja, kajti le-to sploh ni usmerjeno, kar pa bi vsekakor moralo biti. Tu so še problemi glede zaposlitve — pravi delavec na pravo delovno mesto! Praksa, žal kaže drugače. Moti me tudi odnos do nas mladih, ki smo velikokrat prepuščeni sami sebi in to navadno takrat, ko potrebujemo pomoč. Mislim, da si mladi pridobijo danes dokajšnjo izobrazbo o naši družbeni ureditvi, po drugi strani pa jih realnost in življenje silita k miselnosti, da se ne da veliko storiti za družbo. Zaradi vseh teh problemov je to tudi vzrok neaktivnosti mladih na področju DPO, samoupravljanja, pa tudi vključevanja v druge družbene aktivnosti. Tu mislim predvsem na kulturo in šport. Menim, da je skrajni čas, da se s tem delom resno spoprimemo, da bodo mladi vse znanje in sposobnosti znali aktivirati v družbi in tako koristiti njej, kot tudi samemu sebi. Seveda je tu potrebna pomoč vseh sil naše družbe, kajti vsi so dolžni delati, da izobražujejo in usposabljajo kadre, ki bodo nekoč upravljali oziroma samoupravljali, s tem pa bo tudi delno rešen problem borbe za prestiž drugega nad drugim — ki je zadnje čase precej pogost pojav, zaprtosti vase in ukvarjanja samega s seboj. Precej mladih se teh problemov zaveda, vendar je, resnici na ljubo, stvarno potrebna širša družbena akcija, da bi to uspelo in dalo mladini res tisto vlogo in pomen, ki ji pripada, kajti družba potrebuje delovne in ustvarjalne ljudi.« V. G. Mladi se združujemo Prisrčen pozdrav in stisk rok ob ponovnem srečanju mladih iz TOZD TRO Prevalje ter HE Garešnica (občini Ravne na Koroškem in Garešnica sta pobrateni) je mnogim sodelavcem dokaz, da mladinci ne spimo, ampak po svojih močeh delamo in si z delom utrjujemo pot v prihodnost. V prijetnem pogovoru smo izmenjavali mišljenja, izkušnje in po ogledu poslovnih prostorov — obrata rezalnega orodja, obrata pilarne ter uprave — je prišel čas kosila. Med gosti sta bila tudi sekretar OK ZSM Ravne tov. Milan Klemenc ter sekretar OK SZDL tov. Filip Jelen, ki sta se prav tako vključila v razpravo, ki je sledila. Govorila sta predvsem o mladinskih akcijah v občini Ravne na Koroškem. Zatem smo se odpeljali na Ravne. Ogledali smo si študijsko knjižnico, kjer nam je tovariš Pikalo orisal pomen in zgodovino le-te. Mladim gostom iz Garešnice je bila všeč marksistična knjižnica, zanimala sta jih razstava tov. Lepeja — njegovi izdelki iz lipovine — ter Delavski muzej s »črno kuhinjo«. Po končanem sprehodu po »Guštanju« smo se odpeljali na Šentanel, kjer seveda ni šlo brez domačega kruha, sira ter sadjevca. Na Poljani pa, kjer so gostje prenočili, smo v soboto zjutraj presenečeni ugotovili, da so že vsi na jutranjem sprehodu. Premagala jih je lepota naših gora, ki so naznanjale lep dan. Ugotovila sem, da jim je Mežiška dolina prirasla k srcu in da v njih tli želja po ponovnem snidenju v naših krajih. Pot nas je vodila po dolini — od Poljane do Črne, ovinki so hiteli mimo nas. Ustavili smo se pri Mihelovi žagi, potem pa smo se vrnili na Ravne oziroma v Kotlje. Pot na Prežihov dom je bila kar prekratka. Imeli pa smo izredno srečo, saj nam je tovariš Kokal, član ZB, marsikaj povedal. Pestrost in živost pripovedovanja je napravila na nas močan vtis. Zatem smo odšli še na Naravske ledine in moram reči, da smo gostom v tako kratkem času, kot nam je bil na voljo, zares veliko pokazali. Naslednjo jutro smo se poslovili. Razšli smo se kot prijatelji, še več, bili smo polni prijetnih občutkov. Želim, da se prijateljske vezi med nami nikoli ne bi pretrgale — še več, morajo zaživeti tudi med drugimi občani. Nada Ortan IZPOVED Se en jesenski večer. Še ena obrnjena stran mojega dnevnika, še en dan, ki je minil. A vendar vsak dan enaka podoba: veter se igra v krošnjah starih dreves, trga orumenele liste, prinaša odmev glasbe, dolg, skoraj žalosten. Nebo je jasno. Oblakov skoraj ni. Na nebu so se začele prižigati zvezde — ena za drugo ter spuščajo žarke na zemljo. Nekje, daleč na nebu, počasi trepeta zvezda, a glej, komaj ožari nebo, pade in ugasne, izgubljajoč sled v večernem mraku. Vse je tako prazno, sivo, žalostno. Morda sem tudi jaz takšna, saj sem brez vsakršne volje?! Vstanem in brez volje grem s prijatelji na ples. Morda je tam drugače... Pod slabo neonsko razsvetljavo, a bučno glasbo, plešejo dekleta in fantje. Kakšen kontrast! Od zunaj je videti vse pusto in žalostno, tukaj — v disko klubu pa je vse veselo, živo. Eni plešejo, drugi se pogovarjajo, z obrazi, polnimi sreče. Tako opazujem lju' di, za trenutek se zastrmim v nekoga in ga — gledam. Naenkrat, nehote, mi pogled obstane taffl na desni, kjer, dober meter od mene, sedi' ta dva fanta. Pogled se mi je kar prikoval nanju, saj ne morem odvrniti oči. Eden v modri majici, drugi v rdečem puloverju-Oba sta enaka, zelo sta si podobna, pa tudi stara sta verjetno kar enako. Ne vem, kako dolgo je moj pogled ostal na njiju, vem samo, da me tisti v modri majici gleda, Pa tudi jaz njega. Nekaj časa se tako radove' dno opazujeva. Gledam njegovo glavo, kratke lase, modre oči, svetlikajoče se. K° tako gledam, vidim v njih svojo podobo, polno leska in sreče. Za trenutek vidim, ko premakne roke, porjavele, a takoj zatem se najini pogledi srečajo, nekaj iščejo, se božajo . . . Zakaj se mi ne približa? Zakaj me ue vpraša, kdo sem, od kod sem.. Me bo zaprosil za ples? Če bo, mu bom povedala, da sem bila žalostna, da sel® opazovala nebo, da je tam daleč padla in ugasnila zvezda. Hotela sem jo poiskati, ji vrniti svetlobo, toda izgubila se je. Vpra' šala ga bom, če ni morda to on... Glasba se počasi tiša. Ponovno se bo za' čel ples. Naenkrat me popade strah, pogle mi je nejasen. Kaj, če gre z drugo? K3*0 mu bom povedala vse to, če ne pride? Ne, ti si moja zvezda in ne smeš oditi-V tvojih očeh sem prvič videla svojo P° dobo, polno sreče. Bodi moj, moja zvezdi osvetli me vsaj nocoj ... Ponovno slišim glasbo. Približuje se ml> najine roke se najdejo in potem v ritu1® glasbe pleševa, počasi, v zanosu. Občutil® njegov vonj, njegovo bitje srca. Njeg° vonj me spominja na cvet, ki omamlj3 mi daje krila, da poletim, da odnesem sabo tudi njega. Slišim njegov glas, tih, a jasen: »Kako je ime?« , gg Morda me tega niti ni vprašal, morda mi je samo zazdelo. A če bi me vprašal, m ne bi mogla odgovoriti. Misli mi letijo naokrog, iščem prijatel]e’ da jim povem, da je tudi v jeseni cve!?f! da se tudi jeseni rojevajo ljubezni, da ] rečem: »Ljudje, prijatelji, bila sem h0 na, prazna. Brezciljno sem opazovala no in na njem zvezdo. Ze sem mislila, da S jo izgubila, a glej, ona je tu, pri meni! šla sem jo, med ljudmi. Pravi, da d111,, ime Matej. Ljudje, Matej je moja zvez 1 Matej je moja zvezda!« V" Uredniški odbor sestavljajo Jože pačŽ Marjana Volmajer, Rudi Mlinar, Franjo .g klavc, Silvo Jaš, Drago Vrstovšek ter v ^ Gregor, ki je odgovorna tudi za vsebino dega fužinarja. prosi'. Vse sodelavce »Mladega fužinarja« e*' y mo, da v bodoče oddajajo svoje prisPeV*L;li, mladinski sobi do vsakega prvega v nres Javna razprava o osnutkih štirih zakonov (Nadaljevanje z 8. strani) glede posredovanja podatkov listin in spisov, ki so pomembni Ja delovanje neposredne kontrole. Kot celota bo zakon služil kot Podlaga za samoupravno urejale odnosov pri delovanju samo-Ppravne delavske kontrole. OSNUTEK ZAKONA u VOLITVAH IN ODPOKLICU ORGANOV UPRAVLJANJA IN O IMENOVANJU POSLOVODNIH ORGANOV V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA Sprejemanje »Zakona o vo-utvah in odpoklicu organov opravljanja in o imenovanju Poslovodnih organov v organiza-^Jah združenega dela« (nadalje: ‘akon o volitvah) pomeni na-Oaljnjo ureditev in dopolnitev °dnosov v združenem delu. Do ?edaj to področje z zakonom ni Pilo urejeno (po uveljavitvi ustava iz leta 1974). Samoupravno pa delavci v splošnih samoupravnih aktih upoštevali poleg ustavnih določb še zakonski Predpis, ki ureja volitve de-6Sacij. Osnutek zakona ima štiri poglavja. ,. a) V splošnih določbah se uve-Javlja načelo, da je SZDL v sodelovanju s sindikatom in dru-®lrni družbenopolitičnimi organi-acijami v organizacijah združe-5eSa dela nosilec in organizator dejavnosti pri volitvah. V volilno postopkih pa je sindikat pomaščen, da v temeljni organiza-,‘ii in drugih organizacijah zdru-edega dela izvede kandidacijski Postopek. UjP) V drugem poglavju »vo-tve in odpoklic organov uprav-Janja v organizacijah združene-~ dela in v drugih oblikah druževanja dela in sredstev« je .tfiena volilna pravica, ki je se-.aJ konkretizirana posebej še za J/dSe osebe, kot: osebe, ki se faktično izobražujejo, kmete doperante, obrtnike, sezonske elavce in druge. Natančnejše so določbe o polžku volitev. Določene so na-] volilnih organov — od de-, Vskega sveta kandidacijske ^nference ter pri izvedbi volilne /nisi j e in volilnega odbora. .Predloženi osnutek ureja tudi Prašanja glede imenovanja podvodnega organa v organiza-Jah združenega dela. Kot celota bo zakon služil kot lj?dlaga splošnim samoupravnim kat? temeljnih organizacij, s j^imi urejamo volitve in od-irn organov upravljanja in ebovanj a poslovodnih organov. 0 OSNUTEK ZAKONA REFERENDUMU IN DRUGIH °blikah OSEBNEGA IZJAVLJANJA ,,/edvideni zakon o referendumi in drugih oblikah osebnega izvijanja bo urejal na cistema-c^.način področje, kjer sedaj tj, diirno nepopolnost in nesiste-apr Zakon bo procesualne & dve in pomeni ureditev načel Pju k°v pri uvedbi in izvajalci referenduma in drugih oblice? ?sekneSa izjavljanja. Posadi materialni predpisi pa do- Na stopnicah ločajo, kdaj je treba izvesti referendum (npr. zakon o združenem delu). Tudi dosedanja zakonodaja v praksi ni pokazala posebnih pomanjkljivosti in tako gre v tem primeru samo za določeno kompleksno ureditev zadeve. Zakon ne ureja vprašanja referenduma samo za organizacije združenega dela, ampak tudi za družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti. Pri drugih oblikah osebnega izjavljanja pa zasledimo določbe o zborih delavcev, zborih delovnih ljudi in občanov ter podpisovanje in posebne 'izjave. Največ določb zakona je posvečenih referendumu. Osnutek povzema večino določb dosedanjega zakona o referendumu, ki so se v praksi že uveljavile. Poleg tega pa konkretizira referendum v posameznih področjih družbenega življenja. Pri urejanju institucije zborov delavcev izhaja osnutek iz osnov, ki jih določa zakon o združenem delu. Tako bodo urejena tudi vprašanja glede sodelovanja na zboru delavcev glede sklica, sprejemanja sklepov in načina obravnavanja že sprejetih sklepov. Tako kot bo v bodoče jasno opredeljen zbor delavcev in način delovanja zbora, bomo imeli tudi podobna določila za zbore delovnih ljudi in občanov. Institucijo podpisovanja 'in posebnih pismenih izjav kot oblike osebnega izjavljanja že zasledimo konkretne določbe v zakonu o združenem delu. Osnutek zakona o referendumu to institucijo le uveljavlja kot splošno obliko osebnega izjavljanja ne samo v organizacijah združenega dela, ampak tudi v drugih organizacijah in skupnostih. V zvezi s tem pa zakon ureja še nekatera procesna dejanja, kot na primer, kdaj se šteje odločitev za sprejeto in drugo. Tudi ta zakon bo podlaga za samoupravno urejanje odnosov tako v združenem delu, kakor tudi v interesnih in družbenopolitičnih skupnostih. Vsi štirje zakonski osnutki, ki jih bo republiška skupščina sprejela predvidoma jeseni, so Aktiv invalidov železarne je med invalidi, ki so zaposleni v železarni Ravne, izvedel anketo, s katero smo želeli kar najbolj osvetliti problematiko le-teh in priti do nekaterih podatkov, ki jih do sedaj nismo imeli, obenem pa smo nekaj vprašanj pripravili za delavce, ki so invalidom nadrejeni, saj smo tako imeli priložnost, da dobimo še dodatne informacije in pa da obenem kontroliramo točnost oziroma iskrenost odgovorov, ki so jih dali invalidi. Od anketirancev smo dobili nazaj 306 izpolnjenih anketnih listov, razdelili smo jih več, vendar nekaj invalidov iz določenih razlogov nanje ni hotelo odgovoriti, pa tudi ostale odgovore je treba jemati bolj z rezervo, saj se je pri pregledovanju anketnih listov videlo, da vsi določenih vprašanj pomembni predvsem zaradi tega, ker s temi zakoni uveljavljamo ustavna načela in konkretiziramo zakon o združenem delu in uveljavljanje teh predpisov pomeni utrjevanje in nadaljnji razvoj samoupravljanja, ki je temelj naše družbene ureditve. 1. r. niso popolnoma razumeli in zaradi tega tudi niso odgovorili tako, kot smo želeli, nekaj anketnih listov pa je bilo tudi nepopolno izpolnjenih. Glede na šolsko oziroma poklicno izobrazbo vidimo, da je v železarni zaposlenih največ invalidov, ki imajo polkvalifikacijo: teh je 99 oziroma 36 “/o, kvalificiranih je 84 ali 27 »/o, nekvalificiranih je 57 ali 18®/o, visoko kvalificiranih je 20 ali 7%, OŠ ima 31 invalidov ali 10®/», s srednjo šolo jih je 11 ali 3%> in eden je z visoko izobrazbo. Kot vidimo, je izobrazbeni oziroma kvalifikacijski sestav zelo zadovoljiv, saj jih prek 60 °/o ima poklic. Med invalidi, ki so izpolnili anketne liste, je 195 invalidov članov aktiva, 111 pa ne in naša naloga bo seveda tudi ta, da te invalide pritegnemo čimprej v naš aktiv. Glede na leto nastanka invalidnosti vidimo, da je največ teh primerov nastalo pred letom 1970, in sicer 150, od leta 1970 do 1976 pa smo nastanke beležili tudi po letih, in sicer je leta 1970 bilo 28 nastankov invalidnosti, leta 1971 22, leta 1973 35, leta 1974 25, leta 1975 13 in leta 1976 3 nastanki invalidnosti, medtem ko so trije delavci invalidi že od rojstva. Tako vidimo glede na starost, da je največ invalidov starih 45 let, teh je 92 ali 30°/o, med 40—45 leti jih je 75 ali 24%, med 35—40 leti jih je 44 ali 14 %, med 30—35 leti jih je 47 ali 15%, med 25—30 leti jih je 29 ali 9®/» in od 25 leta starosti 19 ali 6%. Najpogostejši vzrok nastanka invalidnosti je bolezen. Teh primerov je 165 ali 54 %, zaradi nesreč pri delu 53 ali 17®/o, poklicno obolenje je vzrok 47 primerov invalidnosti ali 15 ®/», 23 ali 7 ®/o je vzrok izven dela in pri 18 primerih je kombinirani vzrok nastanka invalidnosti 6®/». Zdravljenje posledic obolenj je v 181 primerih (60®/») potekalo hospitalno, v 125 primerih (40%) pa kombinirano. Za posledicami obolenja so ocenjeni 3 invalidi v I. kategorijo invalidnosti, 23 invalidov je ocenjenih v II. kategorijo, 280 invalidov pa v III. kategorijo. Med temi pa sta tudi dva Kaj je pokazala anketa med invalidi vojna invalida, medtem ko so vsi ostali mirnodobni. Na poklicni rehabilitaciji je bilo 48 invalidov (15 %), 258 invalidov ali 85 % pa ne. 281 invalidov (91%) opravlja na sedanjem delovnem mestu delo, za katero so bili usposobljeni, 25 ali (9%) pa za delo, ki ga trenutno opravljajo, ni bilo usposobljenih predhodno, marveč so se izpopolnjevali na delovnem mestu. Glede na preostale zdravstvene sposobnosti in usposobljenost za delo, ki ga sedaj opravljajo, je 232 invalidov z delom zadovoljnih, saj jim le-to glede na prej opisani komponenti ustreza, nezadovoljnih zaradi neustreznega dela pa je 74 invalidov. Delo, ki ga opravljajo, jim je v 147 primerih priskrbelo obrato-vodstvo z notranjimi premestitvami, 125 primerov je rešila socialna kadrovska služba skupaj z obrati, v katerih so invalidi zaposleni, 25 invalidov si je novo delo priskrbelo samo, 9 invalidov pa je ostalo na istih delovnih mestih kot pred nastankom invalidnosti. Na vprašanje, koliko jim je socialna služba v železarni pomagala pri urejanju problemov v zvezi z zaposlovanjem, jih je 60 odgovorilo, da delno, 87 je pomagala v celoti, 159 invalidom pa sploh ni pomagala. Ker je večina invalidov odšla zaradi posledic obolenja na druga delovna mesta, ki so v glavnem strokovno manj zahtevna in zaradi tega po analitski oceni nižje ovrednotena, kar je tudi v direktni povezavi z nižjim OD, nastane problem izplačila nadomestila OD. Po dobljenih podatkih anketirancev sedaj dobiva nadomestilo 239 invalidov, za 67 invalidov pa izplačila nadomestila še niso rešena in teh zaenkrat še ne dobivajo. Na vprašanje, ali želijo anketiranci —• invalidi aktivno sodelovati v delu aktiva invalidov železarne, je pritrdilno odgovorilo 185 invalidov, aktivno pa ne želi sodelovati 121 invalidov. Pri pregledu teh rezultatov oziroma dajanju kakršnekoli točne ocene je treba biti previden, saj podatki niso najbolj točni (vsi niso odgovorili ali pa so odgovorili nepopolno), zato bo potrebno te rezultate s kakšno drugo ustrezno metodo ponovno preveriti. Med pripombami, ki so jih invalidi imeli tudi možnost dati in ki bi se naj nanašale na njihov položaj v železarni, so zadovoljstvo z delom in druga problematika. V tej zvezi so bile naj pogostejše pripombe, ki so glede na poznavanje te problematike in način, kako se le-ta rešuje, povsem upravičene in realne. Naj pogostejše pritožbe so bile na račun njihovega statusa, ki še v mnogih primerih ni rešen. O nezanimanju in neangažiranju kolektiva pri reševanju njihove problematike ter o tem, da še vsi nimajo rešenega nadomestila OD ter da se na njih gleda velikokje kot na odvečne člane delovne organizacije, čeprav so glede na zdravstvene sposobnosti še vedno sposobni veliko prispevati (seveda v okviru svojih zmožnosti) za lasten in skupen rezultat delovne organizacije. Vprašalnik, ki so ga izpolnili nadrejeni invalidov na delovnem mestu, ni popoln, saj le-ti niso dali odgovorov na vsa vprašanja. Na vprašanje, kdo je invalida premestil na sedanja delovna mesta, se odgovori, ki so jih dali invalidi in njihovi nadrejeni, ne ujemajo popolnoma. Po rezultatih vidimo, da je invalide v 151 primerih premestilo obratovodstvo, v 145 primerih obratovodstvo s pomočjo socialne službe, v 9 primerih pa je invalid po nastanku obolenja ostal na istem delovnem mestu. Če sposobnosti invalidov ustrezajo zahtevam delovnega mesta, na katerem delajo, jih je 226 odgovorilo, da ustrezajo, 39 jih je bilo mnenja da delno, 7 pa, da ne ustrezajo. Glede odnosa invalidi — sodelavci, so bili mnenja, da je ta odnos v 265 primerih primeren, da ni težav, samo v dveh primerih pa ta odnos ne ustreza. Kako produktivni so lahko invalidi na delovnih mestih, seveda če so primerna zanje, nam pove podatek, da v 246 primerih normo brez težav dosegajo in celo presegajo, v 20 primerih pa je ne dosegajo (vzroke bi bilo potrebno preiskati). Preden je invalid delovno mesto zasedel, jih je 228 odgovorilo, da si pred zasedbo delovnega mesta ni ogledal ne zdravnik ne socialni delavec ne psiholog, v 49 primerih pa vsaj eden od naštetih. Na vprašanje, koliko je pri njih delovnih mest, ki bi bila primerna za invalide, so odgovore dajali različno. V težkih obratih jih je zelo malo ali skoraj nič, v drugih obratih pa stanje tudi ni nič boljše, saj so nekatera delovna mesta, ki bi bila za invalide primerna, že zasedena. Čeprav o zdravstvu ne pišemo niti približno toliko kot o dejavnostih drugih SIS, se z njim posredno srečujemo tako pri razpravah o produktivnosti dela (preveč bolniških), kot pri odločanju o prispevnih stopnjah (financiranje). Skoraj vsakdanji pa so primeri, ko se osebno prizadeto ali na pamet jezimo na čakalno dobo v ambulantah, prav tako komaj mine dan, da ne bi kdo od sorodnikov ali znancev zbolel. Torej spet pogovori o boleznih, zdravju in zdravstvu. A če pogledamo vse te površno naštete primere, se pokaže, da je s temo zdravstvo kar naprej v zvezi nekaj neprijetnega, saj se pohvale na račun posameznih zdravnikov kar nekam izgubijo v bolj omalovaževalnem govorjenju. Da pa bi morda kljub precej visokim dajatvam te le še biie premajhne pa kaj vse se dogaja v vsakem od nas, kadar smo prisilno soočeni z boleznijo, invalidnostjo ali celo možnostjo smrti — o tem pa se skorajda niti ne govori niti ne piše, čeprav utegne prav v tem dvojem (zdravstvo ima premalo denarja, podzavestni strah pred boleznijo) tičati vzrok za tako naše pavšalno obnašanje. Ne bo torej odveč, če povzamemo iz članka Jožeta Lokarja »Zdravstvo in javnost« (Naši razgledi, 14. 1. 1977) tiste misli, ki na dokaj preprost, hkrati pa izviren način povzemajo prav načeta vprašanja. Omejitve v zdravstvu Zdravstvo v katerikoli državi zmore porabiti več denarja, kot ga jim morejo dati. Ni države, kjer bi lahko omogočili vsem Če na koncu sumiramo dobljene podatke, lahko rečemo, da je invalidska problematika zelo kompleksna tako po številu primerov, ki jih v železarni imamo, kakor tudi z reševanjem tega vprašanja. Zavedati se moramo, da je vsak delavec, ki je na kakršenkoli način postal invalid, v svojih sposobnostih omejen in da ta omejitev odpade, takoj ko se najde ustrezno delovno mesto. Tukaj se takoj pojavi vprašanje, kako in kakšno delovno mesto najti? Ne bi se smelo dovoliti, da si delovna mesta iščejo invalidi sami ali da ga le-ti iščejo skupaj z obratovodstvi, ker v takih primerih prej ali slej nastopi kratek stik, ampak bi to moralo potekati prek strokovne službe, ki to problematiko rešuje, in seveda z obveznim predhodnim ogledom delovnega mesta, in to zdravnika, socialnega delavca, psihologa. 2e prej smo omenili, da delovnih mest za invalide v železarni ni veliko ali so že zasedena, zato bo nujno, da se določijo že s sistematizacijo delovnih mest, in se nanje potem res zaposljujejo samo invalidi in pa razmišljati tudi o tem, kako bi nekatera delovna mesta lahko preuredili in tudi na njih zaposlovali naše invalide. Za odbor aktiva invalidov Železarne Ravne Mirko Angeli ljudem vse, kar dandanes zmore medicina. Ponekod bi bilo sicer to mogoče, če bi se odrekli vsem vojaškim proračunom, toda take države ni. Koliko zdravstvene pomoči 'in komu? Tega vprašanja se zavedamo, a skrbno izogibamo, če že ne vprašanju, pa vsaj odgovoru. Načelo »toliko, kot je treba, in tistemu, ki jo potrebuje« je ideal, enako neuresničljiv kot drugi ideali. Omejitev, ki so nujne, pa nihče ne tvega jasno opredeliti. Prepuščamo jih pač zdravstvu, naj jih izvaja čimbolj smiselno in pošteno ... Suhoparno poročilo, »sporazumeli so se, da bo zdravstvo dobilo toliko in toliko, ne pa toliko, kot je zahtevalo«, med drugim pomeni, da bo zdravstvo nudilo bolnim toliko, kolikor je denarja dobilo, ne pa toliko, kot po strokovnosti zmore. Izraz »sporazumevanje« največkrat pomeni, da se je zdravstvo sprijaznilo s tem, da bo nudilo pač toliko zdravstvene pomoči, kolikor je glede na finančne zmožnosti zmore. Ljudje pa te omejitve doživljajo kot »zdravstvo noče«. Razumsko res poznajo razna določila in sporazume, toda takrat, ko so bolni, ne razmišljajo o njih, temveč o svoji bolezni in pomoči, ki jo želijo in pričakujejo. Če te ni toliko, to občutijo kot krivdo zdravstva. V tej miselnosti jih utrjujejo tudi razne neprevidne družbenopolitične izjave o popolnem in vsem dostopnem zdravstvenem varstvu, kakršnih v preteklosti ni manjkalo. Takrat najbrž niti niso bile pretirano demagoške, toda niso računale s skokovitim strokovnim razvojem zdravstva, kakršnemu smo priča sedaj. Plačevanje zdravstva Naš samoupravni sistem je tak, da ljudje sami odločajo, koliko bodo odmerili za zdravstvo-Odločajo seveda takrat, ko so zdravi. Od njih zahtevamo, da odločajo, koliko bodo dali konkretnega denarja za potencialno možnost, da bodo bolni. V ljudeh »bele civilizacije« pa tli podzavestno pričakovanje, da jih ne b° prizadela ne nesreča ne bolezen, kaj šele smrt. Bolezen (in smrt) doživljajo kot nekaj, kar sicer j®, vendar prizadene le druge, njih pa ne. V zadnjem stoletju se ta miselnost celo krepi, čeprav h zunaj opazimo drugačen pojav-Ljudje namreč vse pogosteje »bežijo v bolezen« — hkrati je miselnost, da resnično ne bodo nikoli zboleli in umrli, vSe močnejša. Če mora zdrav človek, v katerem kar krepko deluje njegovo-^ podzavestno — pričakovanje stalnem zdravju in celo nesmrtnosti, sam odločiti, koliko b^ dajal za morebitno bolezen, a to pričakovanje podira, če sain odločiš za sebe, potem je to P°' trditev, da boš tudi sam ko« bolan — tako razmišljanje Pa nevšečno. Če pa odločiš, da bo dajal manj denarja, s tem hkrat »potrjuješ«, da je bolezen reo kost — in morebitna bojazen, bi sam zbolel, se manjša. Življenje pa gre svojo pot, vf' činoma neodvisno od človekovih podzavestnih želja in pričak°' vanj. Prav vsak izmed nas kdaj pa kdaj zboli, zato skorajda h človeka, ki ne bi kdaj v življenj iskal zdravstveno pomoč. Takra^ pa se podzavestni duševni cesi, ki zajemajo bojazen Pr _ boleznijo in smrtjo, ter pričakovanja o trajnem zdravju, spremene v jasne in zavestne žel) ■ dobiti čim boljšo in čim učinkO vitejšo zdravstveno pomoč, ki b~ čimprej vrnila zdravje in —",*S vedno — odvrnila smrt. človek, ki je v zdravju želel d jati zdravstvu čim manj denar) > pričakuje v bolezni čim uči uk, vitejšo pomoč zdravstva. M boleznijo pričakuje naj zaplet nejše preiskave, najboljšo sp cialistično pomoč in najdraZJ zdravila. Za vrnitev nj eS°^j3 zdravja takrat ne sme biti ^kd^j ne časa ne denarja — vse naA-vj se podredilo njegovi neustavlJ1 in nenasitljivi želji po ponovne zdravju. Če zdravstvo tega ne zrno*^ niti materialno niti kadrovsko koga bo ta človek krivil? i (ali tudi sebe), ker se je P°f n» drugače odločal, ali zdravstv • Odgovor ni težak, saj je zvrtk nje krivde na druge zelo P°® %r sten duševni zaščitni proces nas vseh. „ KITAJSKE MODROSTI ^ Ko bereš knjigo prvič, spdz^L| novega prijatelja. Ko jo ‘,e drugič, srečaš starega. * * * Knjiga je kot vrt, ki ga n°si žepu. * * * ■ u Na nobeno pismo ne odgov°rX jezi. * * * r ie Kdor nima ničesar izgnbdh bogat. Zmeraj aktualno zdravstvo VODENJE SESTANKOV socialistični samoupravni "fužbi so seje, sestanki in posve-?Yanja nepogrešljiva vsakdanja olika obojestranskega informirani?’ kolektivnega razmišljanja in ločanja. Glede na udeležbo so Ostanki ožji (do 15 udeležencev) Omnožični (nad 15). Po vsebini Ziroma namenu pa so informa-lvni, delovni, študijski in tako naprej. Uspešnost sestanka je odvisna 1' od priprave nanj (kaj želimo a°seči), 2- od vsebine, od udeležencev (njihove pripravljenosti za sodelovanje), 4. od vodje sestanka oziroma odilne skupine (sposobnost ob-•adanja položaja), 5- od materialnih pogojev. J•—-2. PRIPRAVA je v tesni od-^‘snosti od VSEBINE (kaj obrav-aVamo, ta pa spet določa (meto-1 '— kako se lotimo vprašanj. Obsega: h načrt sestanka (po pomemb-°sti problemov sestavljen dnevni d, vsebina vsake točke, kdo pri-avi uvod zanje), j ~~ gradivo za udeležence, vabi-' Po potrebni predhodna analiza . arij a in problemov, oceno jav-6ga mnenja in razpoloženje v nek> skupnosti, temeljito snovno pripravo, jo sestanka in referenti mora-z ®n°v dobro obvladati ter jo ati podati čimbolj razumljivo; ~~ trajanje sestanka 2—3 ure. A* Udeležence sestanka de- *'ini 10 v grobem na tiste, ki sodelujejo z name-da bo sestanek uspešen, in •(JT? tiste, ki iz raznih vzrokov ne DotJ° s°delovati ali celo motijo v ek razprave. Poznavalci naštelo vrsto negativnih tipov, ki jih b0Jrad0 vodje poznati vnaprej, da ptp°.znali ravnati z njimi. To so: Pl Pjrtjivci, vseznalci, klepetulje, tjivci, pesimisti, pasivneži, va-krjj. trrnoglavci, hinavci, papagaji, dkastri, kimavci in tako naprej. °ber vodja sestanka jih obvla-^bodisi strpno ali odločno ter b0; . doseči, da ostanejo medse-j^Jbi odnosi na tisti ravni, katere vreden vsak član naše družbe. Vodja sestanka °°er vodja ves čas ve, da je °br Sestanku zaradi skupine, ne tti atn°. Ustvariti in ohranjati Dfj a dobre odnose, sproti dajati stikanja diskutantom ter izkori-interese in sposobnosti po-atneznikov. ^°denje sestanka je lahko: ^ neusklajeno (slabo,) Usklajeno (dobro). ,0(Jaibolj pogoste vrste slabega V0(j.enja so: napadalno vedenje W6’ blokiranje navzočih z vztra-kfh - P1' svojem ter z zavračan- in mnenj drugih, iskanje simpatij, podčrtovanje la-tfu °sebe, klovnovstvo, iskanje (jbunja aii umik. VS Vajeno vodenje pa je pred-^tiv ^ei°vno. Obsega iniciativo in bjev. b°st, iskanje informacij, oce-^jpbje, usklajevanje, sintetizi-^ ’ spodbujanje, omejevanje sk)6p esednežev ter oblikovanje Vodja posebej pazi, da ni pristranski, da je do vseh enako pozoren. Sproti mora analizirati posamezne predloge in obzirno (taktno) ločiti dobre od slabih. Ne sme se dvigniti nad skupino, znati mora postavljati vprašanja ter usmerjati potek razprave. 5. MATERIALNI POGOJI SESTANKA so izbira primernega časa ter priprava ustreznega prostora in sedežev. Omizje (krog, podkev, pravokotnik) omogočajo demokratično, torej dobro razpravo. »Šolski razred« je dosti manj uspešen, a se mu pri množičnih sestankih zvečine ne moremo ogniti. ZGRADBA SESTANKA Sestanek, celo vsaka posamezna točka dnevnega reda naj bi bila zgrajena v naslednjem smiselnem vrstnem redu: 1. Tema. Cim bolj precizno jo določimo, tem manj je možnosti za uhajanje na širša, sorodna, a za problem nebistvena področja. 2. Namen. Udeležencem na kratko povemo, kaj je cilj razprave, točke ali sestanka. 3. Uvodna pojasnila so potrebna kljub poslanim gradivom, da osvežijo, skicirajo temo. Vsebovati morajo jedrnato, a čimbolj popolno informacijo, da vnaprej preprečijo dodatna vprašanja in odgovore. Poda jih vodja ali strokovnjak za določeno področje. 4. Izhodiščno vprašanje nakaže nroblem. ki ga je treba rešiti. Običajno udeleženci ne morejo začeti z raznravo takoj, ker potrebujejo nekaj časa za premislek oziroma »ogrevanje«. 5. Razprava ie bistvo sestanka. V niej se porajajo ideje, mnenja, predlogi. Vodja mora: — upoštevati mnenje vseh, — usmerjati razpravo, — motivirati udeležence. Ohraniti mora razpravo nri bistvu. Zato diskutante, ki uhajajo »mimo« obzirno opozori (Na primer: »Najprej bomo rešili to vprašanje, prosim za mnenja o tej zadevi.«) Gostobesedneže vrne k jedrnatosti (na primer: »Če do-voliš, kakšen ie tvoj končen predlog?«) Ohranja discipliniranost, s tem da se čimveč obrača na skupino; razsoia ona, ne on sam (na primer: »Sami se strinjate, da mora biti v razpravi neki red . ..« »Domenili smo se za vrstni red ...) Premalo samozavestne obzirno spodbuja (»Slišali smo mnenja nekaterih. kaj na menite o tem pri vas?«) Preveč samozavestne zavrne (»Slišali smo eno od mnenj. Morda so še druga, boljša?«) Vodja mora zmeraj vedeti, da odloča skupina, ne posameznik. Vodja ne sme: — vnaprej povedati lastnega mnenja o rešitvi problema, — žaliti prisotnih, — biti pristranski, — vsiljevati sklepov. 6. Oblikovanje predlogov Vodia sproti grupira predloge po vsebini, iz katerih že nastajajo: 7. Sklepi. Treba jih je le še po potrebi precizirati ter dodati rok izvršitve in imena zadolženih za izvršitev. Dodatna pravila za uspešne sestanke 1. udeleženci naj prejmejo vabila z gradivom vsaj tri dni pred sestankom, 2. dnevni red naj ne obsega več kot tri točke, 3. sestanek naj traja največ 2—3 ure. ZAPISNIK Zapisnik o sestanku je nujen, kadar sprejemamo sklepe in stališča, ki imajo izvršilno in avtoritativno moč. Katerekoli vrste so (stenografski, smiselni, skrčeni in tako naprej), vsi se začenjajo z uvodnimi podatki: — naslov sestanka, čas in kraj, — prisotnost in odsotnost, — kdo je vodil sestanek (če ni to samo po sebi razumljivo), — dnevni red. O vsaki točki dnevnega reda zapišemo: — glavne podatke iz uvoda v razpravo ali le bežen opis problema (kdo ga je podal), — katera stališča je skupina zavzela, — sklepe (kaj, kdo, do kdaj), — druge bistvene podatke: izid glasovanja, posebna dodatna stališča in tako naprej. Za slab zapisnik ni kriv zmeraj le zapisničar, temveč tudi vodja, ki ni obvladal razprave. Ta tekst je izvleček iz brošur: Jože Valentinčič, Priprava in vodenje sestankov, Ljubljana 1974, in Jože Florjančič, Vpliv sestanka na učinkovitost dela v OZD, Ljubljana 1975. Oba avtorja priporočata študij psihologije, posebno andragogike, saj sami sebe in soljudi nikdar ne poznamo dovolj, je pa to pogoj za dobro vodenje sestankov. M. K. MEŽIŠKI LETNI TURIZEM V eni prejšnjih številk Informativnega fužinarja smo pisali, kako žerjavski plin odganja turiste iz Crne in njene okolice. Tokrat pa smo obiskali hotel Peca v Mežici in se pogovorili z Vinkom Urancem, direktorjem, ki nam je odgovoril na nekatera vprašanja, kako je pri njih z letnim turizmom. »Toliko gostov, kot jih imamo letos, jih vse doslej v Mežici v letnih mesecih še ni bilo. Tako imamo vseh 48 ležišč, kolikor jih je namenjenih za letni turizem, že nekaj časa razprodanih. Naj povem, da smo imeli v sezoni januar — junij naše kapacitete v hotelu zasedene okrog 70 odstotkov, julija pa so bile vse kapacitete prodane polno za prazno,« nam je pričel pripovedovati Vinko Uranc. »Ali za svoje goste organizirate izlete v naravo?« »Tudi tu smo precej napredovali. 2e v tej sezoni smo uvedli kosila v naravi, in sicer na Smrekovcu, Raduhi in na Pud-garskem. Teh izletov se naši gostje zelo radi udeležijo, saj tako tudi vidijo lepe koroške hribe.« »Kako pa je z zabavo nasploh v vašem hotelu?« »Našim gostom ni do zabave, saj so to zvečine sami starejši ljudje. K nam so prišli, da se naužijejo svežega gorskega zraka in da se odpočijejo od mestnega hrupa.« »Ali tudi v Mežici vpliva na obisk turistov žerjavski plin?« »Nedvomno se tudi pri nas plin posredno precej pozna. Vendar ljudje, ki so prek dnevnih časopisov bili seznanjeni s stanjem v zgornji Mežiški dolini, preden pridejo k nam, tudi pokličejo in se pozanimajo, kakšno je v resnici stanje v Mežici.« »Ali se že kaj pripravljate na zimski turizem?« »Kljub temu, da smo še v poletnih mesecih, že razmišljamo in se pripravljamo na zimski turizem. Vendar ne vemo, kako bo v letošnji sezoni, saj so nam zaradi nekaterih nujnih remont-nih del zaprli žičnico. Ker saffti nimamo denarja za nekatera popravila, smo že lansko leto naslovili na OK SZDL pismo, v katerem smo zaprosili za pomoč širše družbene skupnosti. Čeprav smo že v drugi polovici leta 1977, še vse do danes nismo dobili nobenega odgovora od SZDL.« F. Rotar Ničesar ne manjka Letovanje Koliko pesmi opeva naš »divni« Split in koliko prospektov nas vabi v ta kraj. Sanjarila sem o Dioklecianovi palači, o Marjanu, o značilnih starih zgradbah itd. Moram si ga ogledati 'in tam preživeti težko pričakovani dopust! sem si dejala. Ker nimam lastnega avtomobila in ker vem, da se v vročini v prenatrpanem avtobusu ni prijetno voziti, sem se odločila za vlak. Ko sem zvedela, da so zveze čudovite, sem se razveselila celo potovanja. Do Zidanega mosta je vožnja hitro minila, tam pa so se začele težave. Vlak, na katerega naj bi prestopila, je predčasno odpeljal zato so me z ostalimi potniki napotili na drugega, kjer smo po njihovem dobili »udobna« stojišča. Na vmesnih postajah potniki niso Izstopali, vstopale pa so cele brigade. Prej nasmejani obrazi so se začeli kisati in čeprav sem stala kakor štorklja na eni nogi, sem bila srečna, da sem še občutila tla. V tej noči vožnje so nas pripravili na vzdržljivost, ki smo jo kasneje še kako potrebovali. Hitro sem zapustila vlak, čeprav so me noge komaj nosile. Ozirala sem se po možeh, ki naj bi za plačilo nosili prtljago, toda zagledala nisem nobenega. Prepričala sem se, da že takoj ob prihodu poskrbe za rekreacijo. Ko sem natovorjena s prtljago kot pravi dalmatinski osel vstopila v sobo, ki sem jo komaj dobila pri privatniku, sem razočarana obstala. V kotu je bilo kakor v muzeju — od praznih steklenic pa do ponošenih kostimov. Postelja je bila razmajana in pri »vkrcavanju« sem morala biti zelo previdna. Tudi debela plast prahu na pohištvu pripomore, da se turist bolj »domače« počuti. Po potovanju se najbolj prileže kopanje, zato brž k obali! Čudila sem se, zakaj na plaži toliko ljudi stoji. Ko sem prišla bliže, sem spoznala, da bom tudi sama lovila sončne žarke kar stoje, saj je bilo sonca željnih več, kakor soli v morju. Takšna poza pa ima tudi to prednost, da enakomerno »pordečiš«. Zahotelo se mi je kopanja in le s težavo sem prišla prek vseh ležečih ovir do vode. Naredim nekaj zamahov in že mi naproti priplava embalaža. Mimogrede preberem: »alpsko mleko — made in Jugoslavija.« Potolažim se, saj je tak način seznanjanj." tujcev z našimi izdelki zelo direkten pa še zastonj. Želodec se mi je že vztrajno oglašal, pa sem se napotila v restavracijo, kjer v vseh jezikih ponujajo turistom svoje specialitete. Na naročeno jed sem čakala več kakor dve uri, tako da sem bila sita že od zaužite pijače. Res je, da malokje tako skrbe za »linijo« gostov. Veselila sem se večera in z njim zabavnega nočnega življenja. Toda v vsem mestu sem našla le en prostor z glasbo. Igrala je neka super-band skupina. Kmalu sem ugotovila, da bolje skačejo, kakor igrajo. Kadar pa je bobnar udaril po svojem instrumentu, je bilo nevarno, da izpustiš kozarec. Zdelo se mi je, da smo dobili od strahu vsi drugačne pričeske. Toda to je učinkovit način, da se turistu letovanje bolj vtisne v spomin. Priznam, da me je letovanje tako utrudilo, da sem komaj čakala vrnitve domov, kjer se bom lahko spočila. Tega »divnega« mesta pa ne bom nikoli pozabila, saj sem ga herojsko prenašala. To pa je bil tudi glavni namen propagande. Skratka, tisti, ki šele greste letovat, bodite pripravljeni na podobne težave in manj bo presenečenj! Ne jezite se na natakarja, ki prej postreže vse tuje goste, ne jezite se, če boste med plavanjem stopili na konservo ali če bodo znameniti objekti nekega kraja iz dneva v dan zaprti! In še nekaj na uho: s seboj nesite več denarja, kot pa ga spravite v vse žepe! Pa lepo letovanje vam želim! Vik Več let smo sindikati v železarni poskušali zagotoviti kvalitetno in ceneno ozimnico za naše člane. Organizacija, nabava in razdeljevanje je zahtevala dodatne napore posameznih sindikalnih delav- - , „ v" cev. Vsekakor takšna dejavnost ne spada, ob razviti trgovini, v delovno področje sindikata, ki je družbenopolitična organizacija. Za letošnjo jesen smo se dogovorili z veleblagovnico NAMA Ravne, da ona oskrbi delavce s celotno ozimnico, ker ima ustrezne skladiščne prostore in našli smo obojestranski interes. Odgovorni delavci v NAMI so nam dali zagotovilo, da ne bodo pri prodaji ozimnice iskali zaslužka, ampak samo kritje stroškov, ki ob maloprodaji nastanejo. Dogovorili smo se, da sindikalne organizacije zberejo po ustaljeni poti informativne prijave. Ta podatek bo služil trgovcem za količinsko nabavo ozimnice in seveda veliko olajšavo prodaje ozimnice. Poznano nam je, da so Ravne slabše založene s povrtninami, da kvaliteta ni najboljša in da občani velikokrat upravičeno negodujejo. Pri nabavi ozimnice pa so že stekli razgovori med proizvajalci povrtnin in našimi trgovci, ki so postavili odločno zahtevo, da želijo nabavljati le,kvalitetno blago, ker bodo cene krompirja in jabolk enotne za vso republiko in se tu ne da dogovarjati, ampak samo o kvaliteti. Tudi ta odnos, da so nam v NAMI pripravljeni celo pokazati elemente maloprodajne cene ozimnice, govori o tem, da se bodo resnično potrudili, da nas z ozimnico kar najbolj zadovoljijo. Prepričani smo, da je ta odločitev predsedstva sveta sindikata pravilna, ker lažje in boljše nas bodo trgovci založili s kvalitetno ozminico, ker so za to usposobljeni, imajo ustrezen prostor in tudi večje izkušnje pri nabavljanju najrazličnejših proizvodov. Kot smo že rekli, se bodo delavci lahko prijavili pri svojem sindikalnem poverjeniku za ozimnico. Sindikati se bodo skupaj s trgovci pogovarjali o maloprodajni ceni, trgovci pa opravili delo, za katerega so usposobljeni. Takšno obojestransko sodelovanje bo dalo dobre rezultate, seveda v smislu, kako dobro in ceneno oskrbeti našega člana z ozimnico. tp OSNOVNA ŠOLA NA JAVORNIKU RASTE Košček morja Gradnja nove osnovne šole na Javorniku je v polnem zamahu. Delavci ravenskega Gradisa se svoje naloge res zavedajo, saj mora biti šola nared do avgusta prihodnjega leta. Za kratek klepet smo na gradbišču poprosili Srečka Kanteja, vodjo gradbenega sektorja na Javorniku. Povedal nam je, da so na začetku pri gradnji nove šole kljub že obstoječi gradbeni operativi, ki jo imajo na Javorniku, naleteli na nekatere težave. Predvsem je primanjkovalo močnih gradbenih strojev za izkop temeljev. Zdaj pa gradnja poteka po določenem terminskem planu. Tovariš Kante nam je tudi povedal, da na gradbišču pravkar nameščajo na žerjavsko progo 120-tonski žerjav, 45-tonski pa že nekaj časa obratuje. Skratka, gradnja napreduje, samo naklonjenosti vremena bi bilo treba. »Jaz ga ne poznam. Mislila se^i da je tvoj ...« Na vprašanje, kaj v tej & beni sezoni še nameravajo °P*\ viti, je Srečko Kante takole P° vedal: la »Če bi bil optimist, bi f° morala biti do konca letošnje^ leta že pod streho. To namr predvideva tudi naš ternn1 nsk* n*5 plan izgradnje. Seveda pa »e lahko precej zadrži vreme. . sedaj smo imeli precej Pr. mo mov, saj zaradi dežja nl.s mogli tako napredovati, kot lahko v lepem vremenu.« n; Po zagotovilu Gradisa Pa .ja nobene bojazni, da šola ne bi D nared do določenega roka. F. Rotar OBVESTILO UPORABNIKOM TELEFONSKE CENTRALE Ze nekaj časa upravljajo ^ poklicni gasilci ob ned ^ praznikih in od 19. ure da!lje ^ lefonsko centralo v ^eZte\e' Kljub temu so ostale vse ,e fonske številke za klic cen _0l-a in gasilcev iste. Tako se m s poklicati telefonska central številko 9, poklicne gasile® .j 222, 333 in iz kraja 93 ali 88' ^ Ob tej priliki poklicni naprošajo vse zaposlene v žarni, naj ne kličejo gasilce ^ njihove telefonske številk . potrebujejo centralo, ampak kličejo 9. IZREKI aalCO". »Kako se znajdem v v» po. njem življenju? Zelo c00^ ka' več veselja imam z dajanje $ kor s sprejemanjem, nimam e„je pomembnega, pa tudi v človeške množice se mi voji|! važno. Ne sramujem se ravi slabosti in pregreh in P° \,ef sprejemam stvari ravnoduS humorjem.« Eins tek> * leof Kdor tobak kadi, smrdi s vin j a. Kdor tobak njuha, deti kakor svinja. Kdor žveči, je svinja. ctael Madame de NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI 5893 Bames M. R., Emission Spe-. ctroscopy 1976. “894 Rohrbach C., Handbuch fur elektrisches Messen mecha-. nischner Grossen 1967. 85 Cahn R. W., Physical Me-. tallurgy 1974. "8 Stefanini B., Fortran V., Os-. novni tečaj 1976. 887 Surina T., Analiza i sinteza servomehanizama i procesne Sfido »eGulac'Je 1974. ™ Sodan M., Automatizacija logičkim sklopovima 1973. “889 Todič R., Kibernetika 1972. 900 Baban L., Tržišna politika ,Q krupnih poduzeča 1975. 901 Bailey P. L., Analysis with Ion — selective electrodes ta 1976- 902 Vahid H., Namotavanje opravka montaža električnih 5 mašina 1974. 83 Srb N., Servis asinhronih tan šotora 1976. 04 Pantič M. D., Primena inte-t. grisanih kola 1977. 05 Tešič S., Digitalna elektronika 1976. fur Beleuchtung 5907 5908 5909 5910 5917 5918 5919 59ž2 5923 5933 Mogučij L. N., Obrabotka davleniem trudnodeformiru-enih materialov 1976. 5934 Kalinnikov E. S., Hladostoj-kaja nizkolegirovannaja stal 1976. 5935 Pročnost deformirovannih metallov 1976. 5936 Vasilev E. A., Otlivki iz kov-kogo čuguna 1976. 5937 Bočarov J. A., Vintovie pres-si 1976. 5938 Deformacija metallov žid-kostju visokogo davlenija 1976. 5939 Tokmakov V. S., Mojš J. V., Rentgenoskopija v metallur-gii 1976. 5940 Ermanok M. Z., Pressovanie trub iz aljuminievih splavov 1976. 5941 Sims Č., Zaropročnie splavi 1976. 5942 Bobro J. G., Legirovannie čuguni 1976. S KNJIŽNE POLICE DOMAČA DEDA Torkar, Odsevanje. Lj., MK 1976. 284 Tri str. 8 Handbuch 1975. Baier W., Elektronik Lexi-kon 1974. Rejec E., Istraživanje kvalitete u procesu proizvodnje i u eksploataciji proizvodnje. Heynert H., Grundlagen der Bionik 1976. Smiljanič G., Impulsna i di-5g. gitalna elektronika 1976. R Sivak M., Nauka o toplini 5q 1977. Vadla C., Covjek i rad 1972. 8 Koš E., Klimatizacija i kli-50.. nia uredaji 1975. 014 Killer M., D. Sabolič, Auto-rnatska termička komanda j9 Parnih kotlova 1973. Razumovič F., Parne turbine za industrijske strojare 1973. Sivak M., Priprema napoj ne vode 1973. Koš E., Struj ni (turbo) kom-Presori 1973. Koš E., Stapni kompresori 1970. Blaževič G., Uredaji za hla- 592n Tenje 1973’ u Jambrošič Z., Tehnologija vode 1971. Bračanin F., Tehnički plino-vi s fizikom i zaštitom na radu 1971. Bračanin F., Zaštita na ra-du 1975. Bračanin F., Kemija za stro-Sjj, |are, rukovaoce i ložače 1975. Norton H. W., Handbook of Transduers for Electronic 592c Measuring Systems 1969. Binkelštejn J. S., Spravočnik Po prokatnomu i trubuemu 592g Proizvodstvu 1975. Nadežnost i dolgovečnost Valkov holodnoj prokatki 5927 I976' Molnar V. G, J. V. Vladimi-r°v, Tehnologičeskie osnovi Proizvodstva stalnih kama- 5928 1975-Nerazruščajuščie metodi kon-t^olja svarnih soedinenij 5929 i?79' Razakov N. F., Svarka ma-593q Jerialov 1976. Gbrabotka metallov svaroč-593j P°e proizvodstvo 1976. ^hiulsii i smazki pri holod-5932 Prokatke 1976. Kačestvo poverhnostnogo sl°ja pri protjagivanii 1976. Igor drame. 160 din. V knjigi so objavljena dela »Delirij«, »Revizor 74« in »Požar« hkrati s komentarji znanih gledaliških delavcev ter s spremno besedo Mirka Zupančiča. Denis Poniž, Dionizove pesmi. Maribor, ZO 1976. 48 str. 50 din. Avtor te zbirke je precej znan kot eden najbolj plodnih mlajših kritikov poezije, ki jo tudi redno ocenjuje v Naših razgledih. V njegovih pesmih so razvidni njegovi literarni nazori, se pa zdi, da kar preveč prevladujejo logični, racionalni elementi. Branko Rudolf, Odmevi času. Maribor, ZO 1976. 82 str. 100 din. Rudolf se je v svojem dolgem življenju ukvarjal s kupom stvari: z biologijo, umetnostno zgodovino, filozofijo in leposlovjem. Ti široki 'interesi so krivi, da nikjer ni dosegel resničnega mojstrstva, kljub nekaj posrečenim pesmicam tudi v poeziji ne. Branka Jurca, Špelin dnevnik. Lj., MK 1977. 108 str. 68 din. Zelo hitro pišoča mladinska pisateljica je v tej knjigi podala svet odraslih, kakor ga vidi odraščajoč otrok. Kot v marsikaterem svojem delu v tem noče samo zabavati, ampak tudi o marsičem pouči. Marinka Pečjak, Kuharska umetnost Azije. Lj. DZS 1977, 234 str. 250 din. »Vsaka nova jed prispeva k sreči človeštva več kot odkritje nove zvezde,« je zapisal neki kitajski sladokusec. Koliko je v tem resnice, se lahko prepričajo vsi, ki bodo iz te knjige preizkusili kak kitajski, korejski, japonski, filipinski In indonezijski recept. PREVODI G. Polya, Kako rešujemo probleme. Lj., Dopisna delavska univerza 1977. 268 str. 85 din. Knjiga spada v zbirko osebnostnega izpopolnjevanja. Avtor, pomemben matematik, skuša bralca naučiti razumevanja miselnih problemov iz vsakdanjega življenja, posebno še pri osvajanju novih znanj. Knjiga bo prišla prav predvsem učečim se ljudem, to pa smo danes vsi. Astrid Lindgren, Brata levjesrčna. Mladinski roman. Lj., MK 1976. 49 din. Pisateljica »Pike Nogavičke« ter »Erazma in potepuha« je v tej nevsakdanji knjigi popisala bratovsko ljubezen, nenasilje in pravi pogum. Knjiga je vzbudila polemike, ker se ne straši tudi tako hudih stvari, kot sta neozdravljivo bolan otrok in otrokovo dojemanje bratove smrti. Philippa Pearce, Polnočni vrt. Mladinska povest. Lj., MK 1976. 244 str. 49 din. Ker otroci ne znajo pisati knjig, berejo pa jih zelo radi, jim jih pišejo odrasli. Bolj ali manj posrečeno po lastnih spominih na otroštvo, po vživi jan ju v otroški svet, po domišljiji. V to knjigo je pisateljica, ki jo štejejo med dobre, vnesla poleg duhovitosti in napetosti še tisto otožnost, ki se prebuja v odraslih ob mislih na izgubljeno otroštvo. Peter Handke, 2alost onkraj sanj. Lj., CZ 117 str. Sodobni avstrijski pisatelj, po materi slovenskega rodu, na moderen način niza podobe iz zadnje vojne, zagatno koroško provinco, revščino, materino trpljenje in bolezen. Hkrati pa piše tudi o tem svojem pisanju. Torej primer besedila, ki komaj lahko upa na širok krog bralcev, ker je gosto, natančno 'in se ogiblje »operetnih učinkov.« Dragan Taškovski, Resnica o makedonskem narodu. Lj., DZS 1977. 50 din. Knjiga je znanstvena, a poljudno napisana razprava, strnjen, pregleden prikaz nastanka makedonskega naroda in njegovega boja za ohranitev narodne biti. Hkrati je to polemika s sodobnimi, posebno bolgarskimi ponarejevalci zgodovine. Ilenrich Gcmkow s sodelavci, Friedrich Engels. Lj., DZS 1977. 558 str. 160 din. Življenjska zgodba Friedricha Engelsa je popisana podrobno na podlagi znanstveno preverjenih dejstev. Tako je knjiga poučno in zanimivo branje za najširši krog bralcev. (Po Knjigi 77, Knjižnem trgu Dela in Knjižni panorami DZS) ZAHVALA Vodstvu špedicije, bivšim sodelavcem In osnovni organizaciji sindikata se zahvaljujem za prisrčno slovo in priznanja ob odhodu v pokoj. Alojz Božič ZAHVALA Ob prerani smrti našega dragega moža in očeta Jožeta Delaluta se iskreno zahvaljujemo zdravnikom, ki so mu lajšali bolečine, prijateljem, znancem in sodelavcem za vence in cvetje, kakor tudi vsem, ki so sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se pihalnemu orkestru železarne Ravne, pevcem in govornikom. Žalujoči žena in hčerka Darinka in Jožica z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje, za prijazne tolažilne besede in vsem, ki so ga v tako lepem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Veliko jih je, ki se pogosto spominjajo tudi naših dragih — Mihija, Sergeja in predrage mame. — Hvala vsem! Anka Vušnik in Rezka Vravnik z družinama ter Jasminka Na kateri vrh? Jan Kott V kakšnih znakih govori gledališče (Odlomki) Od pete do sedme ure zjutraj v Las Vegasu rulete in igralne mize počivajo. Ponočevalcem pa so na voljo igralni avtomati. Ti avtomati svojim igralcem ne dajejo niti iluzije o možnosti kontrole, kajti vsa igra je v tem, da spustiš kovanec v režo in premikaš kovinsko ročico. Usoda je slepa in popolnoma zaobsežena v mehanizmu. Igralec jo samo premakne in vrteče se kolesje prinese bodisi izgubo ali mnogokratni vložek. Igralni avtomati so zaključene strukture: igralec in mehanizem — mimo tega ni nikogar in ničesar. »Drugih« ta struktura ne vsebuje. Med igral- cem in usodo ni nikogar. »Bog«, ki usmerja mehanizem, ga popravlja, jemlje denar, je neviden. Ne obstaja, vsaj za igrale Vse sestavine gledališča absurda (nesmisla) so tu. Odtujitev je popolna. Človek je zreduciran na igralca, ima obraz igralca, reakcije igralca, gibe igralca; celo njegov denar postane spoznavni znak, vložek v igri. Človek je »vržen« v svet (izraz eksistencialistov), ki mu ne pripada in je močnejši od njega. Človek je, kar zadeva igralni avtomat, »tujec«. Vendar je tudi igralni avtomat, kar zadeva človeka, »tujec«. Njuno razmerje je absurdno. Avtomat bolj obvladuje človeka kot obratno. Še več: igralni avtomat spreminja tudi igralca v avtomat. Od teh dveh avtomatov je 'igralec, navidez razumen in s svobodno voljo, v resnici manj komplicirano bitje kot igralni avtomat — usoda. Igralec vrže samo denar v odprtino, avtomat — usoda pa opravi komplicirano dejanje. Samo čas zajema oba. Toda tu kakor tudi v gledališču absurda imamo dva različna časa: igralčev »čas« — enodimenzionalen, sedanji in omejen; in »čas« hanizma, ki je hkrati pretekli, sedanji in prihodnji. »Cas« igralnega avtomata je za igralca trajen; skupnost igralcev mora izgubiti, kajti avtomati imajo neskončno zalogo časa, v katerem tečejo. Ob peti uri zjutraj daje Las Vegas najbrž eno naj popolnejših vizij pekla. Toda prav gledališče absurda je ponovno podalo prav takšno vizijo. * * * Pri vsakem simbolu razlikujemo med »označujočim« in »označenim«, med obliko 'in pomenom, »znakom« in »vsebino«. Znake delimo na dobesedne, posnemajoče in simbolične. Pri dobesednem znaku se znak in pomen ujemata, v simboličnem znaku se v pomen vkrade »code«, šifra, podpomen. Pri prometnih znakih uporabljamo vse tri pomene: spuščena zapornica je dobeseden znak, krava ali jelen na tabli je mimetičen ali posnemajoč znak, rdeča luč ali znak »stop« je simboličen znak. Na odr srečamo vse znake. Prižgana sveča je npr. dobeseden znak, menjava svetlobe s pomočjo reflektorjev je mimetičen znak: sijoča svetloba je dan, borna svetloba večer. Ce pa kdo v siju reflektorjev prinese na oder prižgano svetilko, je to lahko simboličen znak za noč. Prav tako lahko kretnje igralcev izražajo katerikoli znak. Enako je s časom na odru: je realen, obstane, prehiteva. (Ce hočemo slediti igri, moramo poznati razne pomene znakov. Ker npr. ne poznamo znakov orientalskih gledališč, njihovim predstavam težko sledimo.) Kaj pa pomeni scena s strupenimi gobami v zraku in z mrličevimi nogami, ki zavzamejo ves oder? Prazni stoli in jecljajoč igralec so spet primeri scenske simbolike. Nevesta Kaj pomeni: »Dve krat dve Je modro?« j (Gledalec moderne drame P ne more samo udobno slediti o . gajanju, ampak mora biti v e osebi dešifrant, reševalec u^aVj raziskovalec jezika in bra . znakov, saj je vsak avantgarT*j dramatik ustvaril svoj laS sistem znakov). * * * Vsaka sprememba obleke prekostimiranje, preobleka. smo lahko mi sami le, če srn »nagi«. »So nage ženske >nte gentne?« vprašuje S. Jerzy KeC enem svojih aforizmov. Nag° d tako se nam zdi, ne Pornen'.i!,o drugega kot nagoto. Je resnjLj, nagi znak v dobesednem, a lutnem pomenu. Učinek nag® ki začenja mikati tudi naG,at zadržane režiserje, ni re -t-spremenjenih navad in P°PUt0-ljivejše cenzurne politike v lerantni družbi. Nagota v gl1eg a lišču je zadnja posledica dolge»o iskanja konkretnih znakov, 1° , popolnoma spremenili gledališča 20. stoletja. Toda dn^ Lecov aforizem pravi: »Ko , prispel na najspodnejše dno, pod seboj zaslišal trkanje.« ge Nagota kot dobesedni zna£agi je izkazala tudi kot iluzija. ^ kot črvi«, pravi Sartre v cn -e svojih del. »Nagi kot bogovi,* -zapisal Nietzsche. Morda et enostavno nagi kot ljudje? Mv, se je enkrat dobeseden in k . kreten znak izkazal za simbo . nega, morda celo za enega u verzalnih, »metafizičnih«, 0 terih je Antonin Artaud obupano sanjaril. ., (Prev. 'K; |jllllllllllllllll!ll!lll!llllll!llllllllllllllllll!l!lll!lllllllll!!llllllll!llllllllllllllllllllllllllllll!ll!lll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllini | NAČELA IN GESLA 1 — Storilnost dela je treba opazovati ne samo za vsako TOZD, temveč za vsakega zaposlenega posebej. — Izbira sredstev in medijev propagandnih akcij naj bo odvisna od izdelka, potencialnih kupcev, načina distribucije in reagiranja končnih potrošnikov. g — Izbor direktorjev bi morali obravnavati prvenstveno s stališča reelekcije, temeljite analize daleč nazaj ter osebnih zamisli o programu za naprej, v tem primeru pa seveda v konkurenci. M — Pri nabavi proizvajalnih sredstev naj velja načelo: »Nismo tako bogati, da bi poceni kupovali.« I — Delitev po delu in njegovih rezultatih je ključ, ki nas lahko pripelje k boljši produktivnosti, k zmanjšanju izgub, skratka k večjemu ustvarjenemu dohodku. — Po ugotovitvi neuspešnosti artiklov naj ne bo glavno 7 načelo kako jih izločiti, ampak kako jih napraviti uspešne in kateri ukrepi so za to potrebni. šj — Raziskovanja tržišča se ne da naučiti, treba ga je doživljati. = — Znižanje števila manipulacij je važna stran racionalizacije transporta. = — Za pravilno nabavno politiko naj velja načelo: začeti pri ugodnejših stroških in računsko ugotoviti optimalne nabavne količine blaga. — Prepočasno prilagajanje povpraševanju vpliva na znižanje izkoriščenosti strojev. — Prodajne cene izdelkov določene delovne organizacije so izraz izravnavanja odnosov med stroški, trgom in konkurenco. - — Prodajna cena mora praviloma zagotoviti kritje vseh variabilnih stroškov in v celoti ali vsaj delno tudi kritje s fiksnih stroškov. jš — OZD mora biti tako organzirana, da se lahko hitro preusmeri v tisto, kar zahteva tržišče. — Ce strokovni kader ni ustrezno stimuliran, beži iz proizvodnje in iz gospodarskih dejavnosti. — Nabava predstavlja ključ kontinuitete dela skoraj vsake delovne organizacije, kajti brez sredstev za proizvodnjo oziroma blaga za prodajo si ne moremo predstavljati določenega poslovanja. — H kvalitetnejši proizvodnji in tako k večjemu dobičku lahko vsakdo prispeva z večjo tehnološko disciplino. 7 — Družbeno premoženje je treba čuvati, saj je to naše skupno premoženje. - — Delovne pogoje je treba stalno spremljati, posamezne škodljivosti in nevarnosti za življenje in zdravje delavcev pa na podlagi ugotovitev z vsemi možnimi ukrepi odpravljati. s — Delu je treba dati tisto vrednost, ki mu v socialistični somoupravni družbi pripada. — Spoznanje konkurenčne dejavnosti je pogoj za pravočasno in pravilno oblikovanje tržne politike delovne organizacije. — V praksi pozabljamo, da lahko izplačana nagrada inovatorju zagotovi tudi večmilijonsko povečane dohodke, če se delovna organizacija pravočasno pojavi na tržišču s kakovostno boljšimi proizvodi. — Vzroke za nuspehe praviloma iščemo kje drugje, samo ne pri sebi. J. A. 'iiilllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Tkanina narave slavij e na 100 in 200 m hrbtno kar tri fužinarjeve plavalce, Balanta in oba brata Kosa. Rodič Tomaž je že v predtekmovanju postavil nov republiški rekord na 100 m prsno in ga je popoldne v finalu še izboljšal. Maja Rodič se je s prvenstva vrnila s tremi naslovi absolutne državne prvakinje na 200 m mešano, 100 in 200 m prsno in z bronasto medaljo na 400 m mešano. Poleg tega je še štafeta 4 X 100 m kravl v sestavi Vlasta Pisnik, Meta Kolmančič, Zora Pšeničnik in Maja Rodič presenetljivo osvojila odlično 2. mesto in s tem srebrno medaljo. Dne 31. 7. 1977 so se nekateri naši »veterani« in najmlajši plavalci udeležili tekmovanja za pokal mesta Jesenic. Zelo slabo in hladno vreme je udarilo naše najmlajše in jih ujelo nepripravljene. Premraženi niso mogli dati od sebe tega, kar sicer zmorejo, izkazala pa sta se z zmagami prekaljena plavalca Damjan Berlož-nik in Franjo Jež. Republiškega prvenstva za mlajše pionirje do 10 let starosti se je zopet udeležila le majhna ekipa Keček, Medvešek, Kričejeva in Bobekova. V zelo močni konkurenci, kjer so gospodarili Kranjčani, so se naši najmlajši kar dobro držali- posebno še Keček, ki si je priboril bron v kravlu, kar bo ob drugih lepih uvrstitvah vsekakor spodbuda za nadaljnje delo. 10 MEDALJ Z BALKANIADE Antalya, mesto ob sredozemski obali azijske Turčije, je bilo od 4. do 7. avgusta 1977 prizorišče sedmega balkanskega prvenstva za mladince v plavanju. Prvenstva se je udeležilo pet držav, med katerimi je bila po vseh predvidevanjih velik favorit Bolgarija, Jugoslavija pa za Romunijo kandidat za tretje mesto. Grčija naj bi malo zaostala za Jugoslavijo, medtem ko je prirediteljici prvenstva Turčiji preostalo peto mesto. Zvezni selektor je pozval za nastop v reprezentanci Majo Rodič, Tomaža Rodiča, Dimitra Vočka Mirana Kosa. Kot trener reprezentance je potoval v Turčiju tu- ŠPORT dl prof. Medvešek, ki nam je k že znanim novicam in rezultatom povedal še naslednje vtise: »Za plavalni klub FUZlNAR je bila že izbira štirih naših plavalcev v državno reprezentanco veliko priznanje, noben napovedovalec pa ne bi mogel predvideti uspehov, s kakršnimi smo se vrnili s tega prvenstva. Tomaž Rodič je iz Turčije prinesel kar tri zlate medalje. Presenetil je z izrednimi rezultati, saj je z močno izboljšanim absolutnim slovenskim rekordom postal mladinski balkanski prvak na 200 m prsno, nato pa je ta naslov osvojil še na 100 m prsno, tudi z novim mladinskim rekordom. Tretjo zlato medaljo si je priboril kot član zmagovite štafete 4 x 100 metrov mešano. V tej štafeti je nastopil tudi Miran Kos, ki si je z odličnim plavanjem v posamičnem nastopu na 100 m hrbtno — dosegel je nov republiški pionirski rekord — priboril bronasto odličje in mesto v štafeti, kar mu je prineslo še zlato medaljo balkanskega prvenstva. Maja Rodič je v svojem prvem nastopu na tem prvenstvu napravila poseben podvig. Balkanska mladinska prvakinja je postala na 200 m prsno z novim balkanskim rekordom za mladinke 2:49,08. S tem rezultatom, ki je absolutni slovenski rekord in državni rekord za starejše pionirke, mlajše in starejše mladinke, je Maja za našo znano olimpijsko zmagovalko iz Meksika Burdico Bjedov prva Jugoslovanka, ki ji je uspelo preplavati 200 m prsno pod mejo dveh minut in petdesetih sekund. Poleg te zmage je osvojila še srebrno medaljo na 200 m mešano in tri bronaste na 100 m prsno ter v obeh štafetah. Tudi Dimiter Vočko je odlično plaval, čeprav ob močni konkurenci delfinašev ni mogel osvojiti medalje. Ob tem velja pritrditi izjavi zveznega kapetana prof. Bučarja, ki je rekel: ,Ta nastop mlade jugoslovanske reprezentance je bil nam vsem v ponos. Ekipa je bila enotna in izredno borbena. Od prvega do zadnjega člana reprezentance je vsak opravil svoje, eni so zmagovali, drugi pa so osvajali prepotrebne točke. Le s takim nastopom je bilo mogoče po pričakovanem tretjem mestu za Jugoslavijo osvojiti naslov ekipnega balkanskega prvaka, Zdaj pa zares REKREACIJA in V istem času je bilo v Genovi — Italija nam že dobro poznano tekmovanje za MEMORIAL MORENA velikega mednarodnega formata. Ker so bila v istem terminu kar štiri pomembna tekmovanja, smo se mitinga v Genovi udeležili z minimalnim zastopstvom Fužinarja, ker nas je k udeležbi silila obveznost vzdrževanja prijateljskih stikov s klubom, ki se vsako leto udeleži našega mednarodnega tekmovanja na Ravnah in je izreden gostitelj naših v Genovi. Naša mini ekipa Rodič Tomaž (mladinec), Kos Miran (starejši pionir) in Keček Branko (mlajši pionir) je dobro opravila svoje poslanstvo, saj je bil Fužinar zopet zapisan med zmagovalci in osvajalci medalj kot v vseh prejšnjih letih našega nastopanja v Genovi od leta 1972 dalje. Kos Miran je nadaljeval tradicijo Rodič Maje in Rodiča Tomaža iz prejšnjih let in osvojil pokal zmagovalca z novim rekordom tekmovanja na 100 m hrbtno in potrdil svojo mednarodno kvaliteto. Tudi Tomaž je dobro zaplaval na 100 m prsno, Keček pa je z doseženimi časi pokazal, da se lahko razvije v dobrega plavalca, za taka mednarodna tekmovanja pa je še potrebno za vidnejše uvrstitve tudi več tekmovalnih izkušenj, ki jih bo z delom v naslednjih letih prav gotovo lahko pridobil. Ker je bilo prvenstvo Slovenije za starejše pionirje v istem času, je v Mursko Soboto naša ekipa odšla brez Rodič Majer in Kosa Mirana, kar se je prav gotovo poznalo pri številu osvojenih naslovov. Letošnja slovenska prvaka sta postala Vočko Dimiter na 100 in 200 m delfin, Brumen Andreja na 200 m prsno. Poleg teh naslovov pa so osvojili srebrne medalje še Vočko na 400 m mešano, Brumnova na 100 m prsno in Pisnikova na 200 m kravl. V Kranju je bilo od 29. do 31. julija 1977 najpomembnejše domače tekmovanje — absolutno državno prvenstvo. PK Fužinar je v borbo za uvrstitve v finale poslal desetčlansko ekipo: Balant Miran (57), Kos Drago (61), Rodič Tomaž (62), Vočko Dimiter (63), Kos Miran (64), Pšeničnik Zora (60), Rodič Maja (63), Pisnik Vlasta (63), Brumen Andreja (63), Kolmančič Meta (63). Tri dni pred tekmovanjem je trener prof. Medvešek zbral »razkropljene popotnike« pod svoje okrilje. Nekateri so si malo opomogli in nabrali novih moči, trener pa jih je po svoje »uredil in popravil«, kar je dalo doslej daleč najboljši uspeh na članskem prvenstvu SFRJ. Maja Rodič je zaplavala kot prerojena in že v prvem startu v ostri borbi na 200 m mešano z novim državnim rekordom premagala vse favorizirane konkurentke, na čelu z državno rekorderko Efendičevo, česar ni nihče pričakoval. To je vlilo njej in vsem ostalim fužinarjem ponovno zaupanje v svoje moči in dalo vsem nov polet. Vsi so odlično zaplavali in se posamič ali v štafeti uvrstili v finale. V skupni uvrstitvi je PK Fužinar med 21 klubi osvojil lepo šesto mesto. Prijetno je bilo videti med osmimi najboljšimi hrbtaši Jugo- PLAVANJE . Letošnja tekmovalna sezona je kot «P° terminih tako zgoščena . 1 se nobena doslej. Nekaj tega rt- v zvezi s spremembami dose-J^ga koledarja tekmovanj, P"®! več pa je posledica dose-Več uspehov, s katerimi se je dS naših plavalcev uvrstilo v t^vue in republiške reprezen-kat ,vrste različnih starostnih ^ ,?J?orij. Tako so bili naši naj-ijsi toliko obremenjeni s tek-v ^atVji in še napornejšimi potovalk da so nekaterim v precejš-J1 theri sredi sezone pošle moči. jHj, Kos (1964), večkratni re- ^rht * rekorder in prvak v l)elii^eTn sl°9u' Zmagovalec na kili mednarodnih, tekmova-"• v Darmstadtu (ZRN) in Genovi (Italija) tej.°dič Maja (63) se je kot sta-flfja Pionirka uvrstila v člansko j avno reprezentanco za nastop prvenstvo Balkana v Bolgariji. neposredno iz Beograda, kjer ^"astopila na mladinskem dr-Prvenstvu, o katerem smo $;,aahč poročali, je odpotovala v dansky, kjer so bile od 21. do lta Tatija 1977 hude borbe za bal-e naslove. Nastopila je so-L: 0 .na 200 m prsno, 200 m meti 0 *n celo 800 m kravl ter se v *. Seh treh disciplinah uvrstila je J}alu na 6., 7. oz. 8. mesto. To i0 d zadovoljiv nastop, časi pa HoSt? kazali krizo zaradi utruje- V^?*22- do 24. julija 1977 je bilo ^K-^kem državno prvenstvo za Pionirje do 12 let. Zaradi tj]j številne ekipe v tej katego-$0 s° se prvenstva udeležili le ko Bogdan, Pogorevčnik Mar-^4t °? Marta in Cesnik Andreja. vs aPili so kot posamezniki po-stitJj zadovoljivo, v ekipni u vrli^ ' .Pa se s 4 tekmovalci'Fuži-hl*}. mogel meriti s klubi, ki so Hat? H zastopstva s 15 do 24 VgJ^.valci. Posebej je treba po-šijj. t' Kos Marto, ki je z odlič-ho /-asom 2:54,66 osvojila srebr-500(/Majno v najtežji disciplini ie delfin, na 200 m mešano pa *Ja četrta. ŽELEZARJI prvič po sedmih letih teh prvenstev.'« Prof. Medvešek nam je povedal, da so najbrž zelo redka tekmovanja s takim športno tekmovalnim vzdušjem, kot je bilo na tem prvenstvu. Tudi publika je na plavalnih prireditvah malokdaj tako številna. Pogoji, v katerih so naši nastopali, so bili v splošnem izredno težki. Do one-sveščanja jih je ubijala strašna vročina okrog 45° C v senci, ki ni dopuščala niti spanja niti počitka. Tudi s turško prehrano so imeli težave. Vsi tekmovalci so na tem prvenstvu doživeli posebno tekmovalno motivacijo. Pred začetkom tekmovanja so se na skupnem sestanku odločili, da se bodo z vsemi silami borili z Romuni za drugo mesto. Ze v prvi točki sporeda pa sta Apro in Milič iz Beograda priplavala Jugoslaviji presenetljivo prvo dvojno zmago na 100 m kravl. Temu uspehu in navdušenju sta zaporedoma sledili zmagi Maje in Tomaža na 200 m prsno, nato pa je četrto zmago v prvem dnevu prispeval še Trboveljčan Hanže-kovič in Jugoslavija je bila v vodstvu. Od šestih točk sporeda so v štirih dvigali našo zastavo in igrali jugoslovansko himno v čast našim balkanskim prvakom. Ob zvokih državne himne in vodstvu naše reprezentance so vsi plavalci in plavalke naše reprezentance občutili, da ne plavajo za svojo uvrstitev in rezultat, ampak, da v pomembni borbi daleč na tujih tleh branijo barve svoje domovine. S tem občutkom, ki jim je dal poseben polet, so se borili, tako da so dosegli nepričakovane rezultate. Štiri dni so dopoldne in popoldne trajale te borbe in razlike v točkah med prvo trojico reprezentanc so bile minimalne. Pred zadnjo točko celotnega prvenstva — štafeta 4 X 100 m kravl — je bilo po izenačenem stanju točk jasno, da bo ekipni zmagovalec tista reprezentanca, ki bo zmagala v tej štafeti. Ni mogoče popisati vzdušja, ki je vladalo, medtem ko so v vseh štirih predajah plavali Bolgari in Jugoslovani z ramo ob rami. V zadnjih metrih je našim uspelo odločiti to štafeto v svojo korist. To je bila prva zmaga Jugoslavije na mladinskem balkanskem prvenstvu in nepopisno veselje nastopajočih. Ta nastop bo vsem ostal nepozaben. Vsem, ki so v borbah prispevali svoj delež, lahko čestitamo k borbenosti, kakršna naj bo vzgled njim samim v bodečih tekmovanjih, kakor tudi njihovim športnim tovarišem. S takimi vtisi se je trener Fu-žinarja lotil še priprav naših pionirjev in pionirk na zadnjo tekmo letošnje letne sezone — državno prvenstvo za starejše pionirje v Ljubljani. -ič Le enkrat sem videl ta kraj ... FRICKA MAČIČ Navaden dan je, a za nas vse nenavaden. Zakaj gori na mizi sveča in ob njej stoji slika, na kateri je Fricka? Naša Fricka! Kaj je res? Ne, saj ni mogoče! Pa vendar je! Ob pogledu na plamen, ki gori tako mirno in tiho, se v nas obudijo spomini. Ze v rani mladosti si izgubila očeta in vse breme družine je padlo na mamo. Hotela si ji pomagati in si se tako mlada, komaj 15 let ti je bilo, zaposlila v železarni Ravne. Prav tukaj si se borila za boljši jutri. Ustvarjala si in dajala. Z 18 leti si začela skrbeti za družino. Poleg vseh skrbi mlade matere in žene si našla čas tudi za kegljanje, ki ti je bilo v veliko veselje, saj si dosegla lepe uspehe. Ne samo pri kegljanju, tudi v službi si bila vestna in pridna. Vsi smo te imeli radi, ker si bila tako dobra in razumna. Vsakemu, ki je bil v težavah, si rada pomagala in ga potolažila. Pred petimi leti pa je udarila usoda. Izgubila si moža, in to prav takrat, ko si ga najbolj potrebovala, saj si ostala sama z dvema otrokoma. To je bil zate hud udarec, toda nisi obupala. Prihajala si v službo polna volje in želje do dela vse do tistega zadnjega klica iz zdravstvenega doma. Še takrat si rekla: »To delo moram dokončati!« in potem si odšla v bolnišnico. Prihajala so pisma in v enem izmed njih si napisala: »Rada bi vam pomagala pri delu, pa ne morem. Bojim se, da me boste počasi izločili iz svojih vrst, ker je moja miza le zelo pogosto prazna. Želim, da bi bilo drugače, a ta višja sila — bolezen, me hoče uničiti, a se ne dam. Morda zmagam še tokrat. Kaj se ve? Res je, da si zelo želim delati, morda bolj kot kdaj prej.« Tudi mi smo upali z njo. Kje je tista višja sila? Ali res obstaja, ali res ni nekje nekaj, kar bi uničilo tisto zahrbtno bolezen? Tvoja miza, Fricka, je sedaj prazna in sveča bo brlela še dolgo, dolgo. Vsi se te bomo radi spominjali. Vsi sodelavci pa izrekamo iskreno sožalje vsem sorodnikom, posebno pa mami, Janezu in malemu Sašiju! FILATELIJA FILATELIJA FILA FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA Gibanje članstva v SRS V letu 1975 je bilo v 35 društvih 1857 članov in 492 mladincev, lani pa le 1843 članov in 495 mladincev. Pionirjev je bilo v 36 krožkih (od tega jih je redno delovalo 17) okoli 1000. Tako je bilo lani FD Postojna črtano iz seznama društev, prenehalo pa je delovati tudi društvo v Rogaški Slatini. Malčki iz Solzic Delo društev Komisija za ocenjevanje aktivnosti je tudi v minulem letu ocenila delo vseh društev. Podoba tega dela, izražena v točkah, je naslednja: 1. FD Krško 990 2. FD Kočevje 800 3. FD Slovenske Konjice 732 4. FD Ljubljana 693 5. FD Novo Mesto 450 6. FD Maribor 395 7. FD Lendava 347 8. FD Črnomelj 334 9. FD Nova Gorica 318 10. FD Škofja Loka 195 11. FD Ravne na Koroškem 185 12. FD Kamnik 130 itd. Znamke »sigurnost v inflaciji« Pod to parolo, ki sicer odbija propagando, so aranžirane filatelistične razstave v Milanu, Torinu in Rimu. Cilj je pravzaprav v tem, da se pokaže, v kakšni meri devalvacija denarja v Italiji vpliva na filatelijo, če se gleda na daljši rok. Italijani so potegnili črto med-bankovcem za 100 lir, ki je od leta 1945 do danes izgubil 86'Vo svoje vrednosti in obdržal kupno moč vsega 14 lir, ter znamko za 100 lir iz serije »demokratika«, ki je bila izdana prav tako leta 1945, a je še danes vredna 110.000 lir. Vse znamke res niso doživele enake usode, v poprečju pa so vsi tisti, ki so vlagali v znamke, svoj denar dobro izkoristili. Ena najdražjih znamk Na eni zadnjih londonskih licitacij — na temelju novic iz znanih filatelističnih glasil ^ pred kratkim prodali enega znamenitih primerkov orar>pnj. znamke »Mauritius« za en P ^ Izkušeni zbiralci vedo, K redke so te znamke, kakšen s ^ ves 'imajo in kako so iskane premožnimi filatelisti. _ Oran Mauritius ni dolgo čakal ^ kupca. Na licitaciji ga je po “ minutah od prvega izklica o sel v svojo zbirko znani lic" ^ steinski filatelist Rene Bern za 50.000 funtov. *• Od 10. do 30. septembra g letos lahko ponovno ,e v*” g jete v Portorožu. Ce ® f dovolj prijav, lahko v te # času v našem domu dobi - ^ prenočišče z zajtrkom ® $ 50 din na osebo, če bos t v Portorožu najmanj 11 g čni. ^ , I Izkoristite to priložnos • * Prijavite se takoj pri tj*'r' \ Lid ji Klugler (telefon 35j1> ^ kjer dobite še vse drUS i informacije! , C TOZD družben* ? standard j Fotografije za to številk0 prispevali: M. Creslovnik-Fi0 ^ F. Povsod, F. Rotar, M. Vgov in informacijska služba.