' *%	'J	'S
$
Na starega leta dan 1950 jc umrl osemdesetletni avstrijski zvezni predsednik dr.Ifo= rel Renner, Avstrijski tisk je pri tem objavil njegove, besede s smrtne postelje: "Varuj= to Avstrijo, rešite manjšinsko vprašanje.'11 Pisci njegovega Življenjepisa pa so se stri = njali z ugotovitvijo, da je dr.Renner Že v prvem desetletju tega stoletja kot socialnode aokratski državni poslanec zastopal mnenje, da je treba spremeniti narodnostno politiko bivše avstro-ogrske monarhije, ki naj bo kot država vec narodov vsem enako pravična.
Dr.Renner sicer v stari monarhiji ni doživel predlagane spremembe narodnostne politike, pac pa je zato doživel leta 1918 razpad Avstro-Ogrske. Tudi za 'časa svojega zvezne ga predsedovanja dr.Renner ni doživel, da bi zvezna vlada pošteno in pravično zadovolji= la slovenske narodnostne pravice v okviru avstrijske države. Tega ni doživel, pač pa je stari in modri mož morda slutil, kaj Čaka nekega dne Avstrijo, če ne bo tega osnovnega svojega problema znala pravočasno in modro rešiti. In v tej slutnji so povezane besede njegove politične oporoke: Varujte Avstrijo - režite manjšinsko vprašanje.
= + =
Narodni svet koroških Slovencev, kot najvišje svobodno slovensko predstavništvo av= atrijskih državljanov slovenske narodnosti, jc pod predsedstvom dr.Joška Tišlerja od svo jega nastanka leta 194-9 vodil dele za pridobitev in zavarovanje slovenskih narodnih pra= vic. Posvetil je vso potrebno skrb slovenskemu šolstvu, obnovitvi staroslavne Družbe sv. Hohorja v Celovcu, ustanovitvi skupnega tednika. GkuŠal je seznaniti s svojimi težavami luje obiskovalce, ki so nedavno obiskali Avstrijo, da bi pred svetovno javnostjo rekli dobro besedo za slovensko stvar. Brez dvoma pa je bil obisk zastopnikov Narodnega sveta hfi prežidentu dr. Rennerju dne 28. oktobra 1950 vreden posebne pozornosti.
Že decembra 194-9 se je Narodni svet obrnil na zvezno vlado na Dunaju z zahtevo po ^stanovitvi osrednjega, urada za narodnostna vprašanja. Ta urad naj bi reševal, tista vpra sanja, ki jih doslej niso hotela reševati vsa mogoča oblastva, kadar so jim bila vprašanja predložena, ceš, da zanje niso pristojna odn. so predlogi bili enostavno zavrnjeni. 2vezna vlada je izjavila, da nima ničesar proti ustanovitvi takega urada pri deželni ko= foški vladi, kamor da vsi ti problemi spadajo. In kaj jc na to rekel deželni glavar kot Predsednik deželne vlado? Zavrnil je izjavo zvezne vlade in pristavil: "Pripominjam,da so Manjšinska vprašanja v polni meri zadeva zvezne vlade."
Tako je vloga romala od Pončija do Pilata. In v tej situaciji je Narodni svet edino Pravilno sklenil, da se obrne na zveznega predsednika dr.Rennerja. Po obisku novembra ne '!oca je prispelo v Celovec pismo iz pisarne zveznega predsednika, ki sporoča, da je ta obvsetil 'odgovorne državne funkcionarje o slovenskih željah in zahtevah. Kmalu za. ten pa jo Narodni svet na zahtevo vlade predal osnutek za osrednji urad in za deželni urad za harodnostna vprašanja. Stvar sedaj proučuje zvezna vlada. KakrŠen.coli bo že učinek, pre= PriČani smo, da bo Narodni svet trdno stal na branilcu slovenskih pravic in od svojih prn ličnih zahtev ne bo popustil.
Za božič pa so koroški Slovenci dobili Čedno darilo .od svoje vlade na Dunaju: zve = 2no ministerstvo za prosveto je namreč' imenovalo novega deželnega (koroškega) šolskega nadzornika za glavne in ljudske sole na Koroškem. Toda kratkovidnost in šovinizem avstrij skih oblasti sta tudi topot prišli do polnega izraza: novi nadzornik g.Sacher, ki naj
nadzoruje tudi dvojezične čole, slovenskega jezika sploh ne zna. Dne 29. decembra 1950 Je novi deželni nadzornik tudi že prevzel svoje posle - značilno, da prav en sam mesec ka= sneje, ko je na Gradiščanskem prevzel posle hrvaškega deželnega Šolskega nadzornika g. KLaudus. (Tam je poseben nadzornik za nemške Šole,) To je seveda prisililo Narodni svet koroških Slovencev, da bo za&el borbo za delitev Šolskega nadzorstva. "Dvojezične šole morajo dobiti svojega deželnega Šolskega nadzornika", je ob tej priliki zapisal Naš Ted= nik, glasilo Narodnega sveta koroških Slovencev.
= + =
Prav je, da svobodni Slovenci v tujini spoznamo zahteve, ki jih postavljajo naši ko roški bratje. Mogli bi jih zaobseči takole:
1)	V slovenskih vaseh morajo poučevati le tisti učitelji, ki popolnoma obvladajo šlo venšcino. Deželni Šolski nadzornik (za dvojezične šole) mora obvladati oba jezika - slo^ venskega in nemškega.
2)	Na učiteljišču morajo biti ustanovljeni posebni vzporedni dvojezični razredi za učitelje v slovenskih krajih.
3)	Slovenski živelj na Koroškem mora dobiti slovensko gimnazijo.
4)	Slovenci potrebujemo slovensko kmetijsko šolo.’
5)	Slovenske gospodinjske šole morajo prejemati odgovarjajoči delež iz deželnega proračuna kot ga prejemajo nemške,
6)	Poleg nemškega mora biti ustanovljen tudi slovenski kulturni urad z vsemi potreb nimi sredstvi, da bo skrbel za slovenske kulturne potrebe.
7)	Slovenske radio-oddaje mora voditi posebni slovenski kulturni odsek.
8)	Ustanovljen mora biti osrednji manjšinski urad pri zvezni vladi in podurad pri koroški deželni vladi. Ta naj bo pristojen za vse narodnostne zadeve.
S + =S
Zaskrbljivo je seveda vseskozi tudi stališče pro-komunistIČnih Slovencev na Koro = Škem, ki so napram demokratičnim Slovencem sicer v manjšini. Toda bil bi skrajni čas, da bi se tiste "Koristne budale", ki se sedaj vlečejo komunistični voz po rdečem blatu, po njih pa tolčejo z bičem komunistični vozniki - spametovali in se odločili za resnično na rodno politiko, ki bo poznala prvo in najvišjo dolžnost,/namreč iskreno in nesebično po= magajo pri reševanju koroškega slovenstva. Pri tem je treba ob stran vse strankarske in osebne interese, odpovedati se vsem prikritim užitkom in Častem, ki niti ne delajo Časti slovenskemu narodu, niti mu'ne koristijo. Ti rdeči sopotniki, pa naj potujejo v vrstah titistiČne Fronte delavnega ljudstva ali pa kominfomistične Komunistične partije Avstri je, so doslej morali spoznati, kje so iskreni in nesebični borci za slovenske pravice in kdo njihovo naivnost izkorišča za svoje sebične in strankarske cilje.
20.januarja smo v svetovnem tisku tudi brali, da sklepa Tito "mir" z Avstrijo.To je seveda povsem razumljivo, aaj si mora Tito zavarovati vsaj nekako svoj hrbet proti neko= munističnim sosedom (Italija, Avstrija in Grčija), ko že ne more izboljšati odnoŠajev s Kominformo. Toda dolžnost in pravico imajo koroški Slovenci - vsi, brez razlike.* - vpra sati, za kakšno ceno bo sklenjen ta "mir"? Ob tej priliki je prav, da pregledajo v koli= ko sta se beograjski režim in ljubljanska vlada v zadnjih letih zavzela ža slovenske pra vice na Koroškem.
= +. =
Prav je, da tudi svobodni Slovenci v begunstvu skrbneje spremljamo napore naših ko roških bratov. Ne bi bilo'modro, da bi jih prepustili usodi; tudi nepošteno bi to bilo. Menda ne bo nikogar od nas, ki bi slepo verjel, da se bo avstrijska vlada pokazala veli koduŠno. Usoda slovenske manjšine je paČ povsod enaka: v Trstu, pod Italijo in pod Av = strijo. To pa zahteva, da se slovenski begunci zganemo.* Da prenehamo s tistim nesrečnim čakanjem in da odstranjujemo neumno psihozo, da se ne da nič storiti. Treba je pomagati bratom v Korotanu, treba je postati tudi njihov glasnik v svetu. Üe za vse to ni razume vanja pri gotovih krogih slovenske emigracije, pustimo jih pri miru. Stopimo vkup tisti, ki smo voljni pomagati in delati, ki smo prepričani, da ne bomo uspeli z dostojanstvenim molčanjem.
IZ PARIŠKE EMIGRACIJE
Paris, 20.januarja. Naš dopisnik poroča. -Ker je IRC v likvidaciji in preide skrb za begunce na pristojne države, se je pokazala nujna potreba, da si vsak narod izza želez=
ne zavese ustvari legitimirano reprezentun co, ki bi zastopala interese beguncev svo= jih narodov pri vseh oblastvih. Pri večini drugih emigracij ni predstavljalo to vpra=
sanje nobenih težav in so to zastopstvo av= tomatiSno prevzeli doti&ni nacionalni komi= teji, oziroma njih delegacije v Parizu, te= žava je bila z Jugoslovani. Izprva so si ho teli to reprezentanco uzurpirati neki samo= srbski ostanki stare Jugoslavije iz kralje= ve okolice, a temu so se odločno uprli prav vsi demokratibni krogi Jugoslavije, Ti so osnovali okoli novega leta poseben " Odbor srbske, hrvatske in slovenske emigracije iz Jugoslavije v Franciji", ki si je izvolil najprej plenum, sestojeb iz okoli 60 zastop nikov prav vseh strank in skupin Jugoslovan ske emigracije, a plenum si je izvolil dne
10.januarja svoj. izvršilni odbor (okoli 15 Slanov) in predsedstvo.6 Slanov. To sestoji iz ministra VukSevica (za Srbe), prof.Miše= tiSa (za Hrvate), F.Erjavca (za Slovence)in Djonlagića .(za muslimane), ki se bodo v pred sedstvu vrstili. Generalni tajnik je dr. D. Zalar, blagajnik pa Riemer. V izvršilnem od boru sta se Slovenca I.Čretnik in H.Maister. Odbor ima izključno socialni in humanitarni namen, a že samo dejstvo, da je prišlo v Pa rižu vnovič do institucije, ki je zbrala vso jugoslovansko emigracijo k skupnemu konstruk tivnemu delu, je nedvomno izredno razvese = Ijiv pojav.
POTREBNE ' UGOTOVITVE (l)
V vseh dosedanjih debatah o SNO se je poudarjalo, da so ga sestavile vse tradicio = nalne slovenske politične stranke, to je SLS, liberalci in socialisti.
To nikakor, ni točno. Ob drugi priliki bo treba ugotoviti, kako sta v SNO zastopani SLS in liberalci,	za danes naj	nam	bo pa	dovoljeno, da se omejimo le na .socialiste. Gle=
de teh trdimo, da	v SNO nikoli	niso bili	in seveda tudi danes niso zastopani.
Res je, SNO se je naknadno pridružil tudi g.dr.Celestin Jelenc, eden izmed vodilnih Članov slovenske socialistične stranke, toda nikoli ne v tem svojstvu. Slovensko sociali stično vodstvo je bilo med vojno nedvoumno orientirano proti komunistični revoluciji, to da smatralo je za primerno, da se javno ne eksponira, vsaj kot stranka ne.
Ustanovitelji SNO so se ob njegovem osnovanju dogovorili za znani strankarski ključ in so rezervirali	v tem smislu	eno	mesto	tudi za zastopnika socialistov. Tpda socialistih
na stranka je vstop-v SNO o d	k 1	on i	1 a. S tem sklepom g.dr.Jelenc osebno ni sogla=
žal, temveč je smatral ža umestno, 'sodelovati v SNO. Temu stranka ni nasprotovala, a z izrečnim poudarkom, da more biti njegovo sodelovanje v SNO zgolj osebno.
Ker je bilo ostalima dvema kontrahentoma mnogo ležeče na tem, da pridobita tudi ka= kega socialista, so našli potem ta izhod, da so sprejeli liberalci g. dr.Jelenca na svojo kvoto in je prišel torej v SNO dejansko kot član liberalnega zastopstva, nikakor pa ne' socialističnega.
S tem pa seveda nočemo in ne moremo trditi, da bi bil g.dr,Jelenc "menjal barvo",ni ti malo. Radi nas je on lahko če danes najortodoksnejsi socialni demokrat, pač pa ugotav Ijamo, da mu je njegova stranka izrečno odrekla pooblastilo zastopati.jo v SNO, radi ćfi= sar je potem seveda tudi nikoli zastopati ni mogel, je ne more danes .in je tudi v bodoče ne more, kajti sam sebi takega pooblastila dati ne more, a drugih socialistov, ki bi bi= li vsaj deloma legitimirani da.ti mu ga, v emigraciji kratko in malo ni. . :
Cisto drugačen je položaj glede raznih drugih političnih skupin. Te doma niso bile povabljene k vstopu v SNO, ozirom so bile naravnost ostentativno briskirane. Te so zahtevale sodelovanje v SNO, zato jih morejo tudi danes v emigraciji polnopravno zastopati vidni Člani teh, doČim je g.dr.Jelenc ali kak drug socialist lahko član kakršnega koli odbora, organa itd., toda povsod je lahko samo osebno, nikjer pa spričo zgoraj navedene= ga dejstva ne more predstavljati svoje stranke.
Iz navedene ugotovitve je jasno razvidno, da v SNO torej socialistična stranka ni zastopana in tudi zastopana biti ne more, s Čemer pa seveda nikakor ni rečeno, da bi g. dr.Jelenc ne mogel biti njegov Član. Verjetno je, da bo celo dobrodošel povsod, a seveda le osebno.
Mislimo, da bi bilo od g.dr.Jelenca korektno, da bi tudi sam potrdil ta dejanski stan in da se ne bi ob vsaki priliki še dalje slepomišilo z netočnimi trditvami, da SNO sestavljajo "vse tri" stare slovenske politične stranke.
- r -
NOV LONDONSKI ČASOPIS
London, januarja 1951.“ NaŠ dopisnik poroča. Jugoslovanski narodni odbor, ki je izdal la ni v aprilu znano "Poruko", o kateri je Klic Triglava tedaj poročal, je začel pretekli me sec izdajati Časopis revijalne oblike z na= slovom "Poruka". List je mogoče smatrati za bulletin Jugoslovanskega narodnega odbora in njegovo nadaljne izhajanje zavisi od tega, kako bodo pokriti stroški za 1.številko.Ce=
na izvodu je 1 šiling.
Prva številka vsebuje poleg uvodne bese= de poročila o odmevih, ki jih je doživela aprilska spomenica londonskega odbora.Obja= vljen je odgovor Slovenske demokratske stran ke, ki ga je podpisalo 37 članov njenega glav nega odbora; dalje je objavljeno pismo jugo slovanskih izseljencev v Argentini, med ka^ terimi zasledimo tudi par neodvisnih Sloven
oev. Iz Belgije pozdravljajo poslanico so= cial-demokrati, begunci iz Jugoslavije. 0b= javljena sta odgovora dveh begunskih skupin v Angliji, skupine iz Nemčije, Švice; iz Pa riža je skupina tamkajšnih jugosl.beguncev, zbrana na nekem predavanju, istotako zavze= la pozitivno Staliäcüe do Porüke. (Med pod = pisniki je tudi več Slovencev).
V	drugem delu objavlja "Porulen." odmeve nažega svobodnega tiska ter poleg bele&k za kljuöuje: z opisom slučaja Branka Čopiča, ki si je s svojo preveliko iskrenostjo zapravil naklonjenost komunističnih oblastnikov v Ju goslaviji.
Zanimiv jo tudi uvodnik, ki ga podajam v izvlečku:
V	jugoslovanski emigraciji imamo mno2i= co grup, pokretov in struj.- Po takih kata= strofah, ki so nas doslej zadele, ni čudno, da kakor pač vsaka emigracija zapadamo psi= hozi atomiziranja, cepitve in nervoznega raz bajanja, öe bi nača emigracija bila ra.zde= Ijena Četudi v več skupin, na kakršnikoli osnovi žle, z organiziranim članstvom in pd=
rejenim vodstvom, bi ne bilo nič hudega.To= da naša glavna bolečina je, da si ne moremo ohraniti niti tistih organizacij, ki smo jih imeli, kaj čele da bi iz njih ustvarjali vi šje avtoritete, ki bi znale zavesti neki red. Zato grupa predstavnikov sedmih naših poli= tiČnih strank, predstavljena v Jugoslovane skem narodnem odboru, sama po sebi predstav 1ja neko konsolidacijo in stabilnost... Ta= ko uvodnik te nove revije.
Verjetno bi kazalo, da bi se vsi r-esno lotili razmišljanja -o vzrokih tega atomizi= ranja, delitve in razhajanja.. Pri tem bomo seveda razpravljali o katastrofi zadnjih de set let In prav gotovo tudi o vseh vzrokih, ki so direktno ali indirektno vodili v to katastrofo. Tu in samo tu je treba iskati izvor atomiziranja, ki nas danes davi. Smo sicer na boljšem kot smo bili pred nekaj le ti - vsaj obzorje je jasnejše, toda Še ved= no ne toliko jasno, da bi se našli in poda= li roko. Slovenci sami med seboj to predobro vemo.
= + = ,
fove-i	si-wmay.
DR. DIMITROV V LOKPONU
JAVNO MNENJE
"Slobodna i nezavisima Bolgaria" podaja v svoji novoletni številki kronolog obiska predsednika dr,Dimitrova v Londonu.
Dr.Dimitrov je prispel v London 2.decem bra. Na postaji so ga pozdravili predstavni ki Mednarodne kmečke unije in cehoslovaške agrarne stranke na Čelu z gg.Hrabik in dr, Kvetko.
. Nazgovarjnl je z Mr^Dennis Killy-em*pred sednikom odbora.za zunanje zadeve laburistič ne stranke, s katerim je razpravljal mošno= sti sodelovanja med agrarnimi in sociali = stičnimi pokreti.
Sestal se je z g.Bedingten Berenz-om,vo dilnim Članom Evropskega pokreta v zvezi z bližajočo se konferenco vzhodno-evropske sekcije Evropskega pokreta, ki bo v aprilu.
V spremstvu prof.Nikole Dolapchieffa in Cenko Bareva je dr.Dimitrov obiskal britan= ški parlament in razgovarjal z biv.angleškim zunanjim ministrom g.Edenom, laburističnim poslancem Grosslandom, Lordom Amery-em in njegovim sinom Julianom, ki je poznan prija telj Bolgarije.
Dr.Dimitrov je sprejel delegacijo Slo= venske Pravde na Čelu z gg.Pleničarjem in Gorjupom.
Gospod predsednik je dal iniciativo za organizacijo posebnega socialnega odbora v pomoč potrebnim bolgarskim beguncem. Odboru bodo načelovali Član bolgarskega narodnega odbora prof.Dolapehieff, ga.Vlada Karastoja nova, g,Krištof in Številni odlični angle= ški prijatelji bolgarskega naroda.
"Pri belem konjičku11.- Gospod urednik.’ K poročilu Vašega gledališkega kritika bi rad podal nekaj občih misli, ki pa se sicer ne bodo tikale samega "belega konjička".'
Iz kritikovega razglabljanja o režiji) centraliziranem delu, podreditvi režiserju in demokraciji, bi mogel kdo sklepati,da pomeni demokracija - anarhijo, vsaj z njego= vim primerjanjem režiserja na odru, To pa gotovo ni res.
Tudi režiser mora voditi raČtma ne samo o igralcih, ko jim razdeli vloge, ampak tu= di o gledalcih, ki bodo prišli gledat Igra= no stvar. Na drugi strani pa morajo tudi sa mi igralci priznati režiserjevo avtoriteto, ga morajo poslučati in mu zaupati. V tem vi dim "demokratično plat" oderskega igranja, saj lahko vsak igralec, ki mu režiser ni všeč zapusti oder, ljudstvo zna pa slabega režiserja izžvižgati.
Podobno je v javnem življenju: ni samo na gdru "podreditev onemu, ki režira",isti slučaj je tudi v politični demokraciji. Vo lilci izberejo svoje narodne predstavnike, vlado, toda so .potem prav tako dolžni po= slušati te izvoljene predstavnike in se jim morajo podrediti. Enako kot oder,pozna tu= di demokracija disciplino, hierarhijo in spoštovanje oblasti. Toda kakor igralci za pustijo.oder, če je režiser zanič in držav ni uradnik obesi državno službo na klin,Če ni zadovoljen z vlado, tako publika iziviž ga slabo igro in režiserja ter volilci (na (Dalje na sledeči strani)
KLIC TRIGLAVA izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. Letna naročnina znaša 24/- odn. 6/- za četrt leta. Za tujino velja odgovarjajoča vsota s posebnim doplačilom za letalsko dosta vo. Dostavljamo v vse dežele izven Velike Britanije, Podrobne informacije nudi uprava Klica Triglava, Miners Hostel, Green Lane, Nr.Nuneaton, V/arwickshire, England. -
spevali vsoto £ 25.15.0, angleška dobrodel= na ustanova pa'58.19.7.
Sklad Je imel v istem razdobju £99.11.6. dohodkov in £ 75.5.2. izdatkov. V blagajni je torej trenutno £ 24.6.4.
Za Sklad sta darovala g.V.Safobnik iz Lan castra 10/- in g.Slavko Šumiga iz Nelsona, Lancs., 10/-. Iskrena hvala.'
In kako je s Teboj, dragi ditatelj? Ali si že kaj prispeval za Socialni Sklad to zi mo? Ali si se z malenkostnim prispevkom, 8e ne zmoreš večjega, oddolžil skrbi za naše bolne sorojake na kontinetu? Ako Že ne, daj, pošlji kako malenkost na naslov:
Miss Vida Zabavnik, ll,Nasleme re Gardens,
Finchley,
LONDON, N. 3.	Hvala.'
S T V A R N OSTI"
Po večtedenskih napovedih smo slednjič prejeli 1.Številko nove neodvisne slovenske re vije "STVARNOST".
Ne samo teritorialno, ker pač izhaja v Trstu, ampak tudi po vsem pisanju prve btevil= ke veje iz revije duh slovenske domovine, domovine upov, pričakovanj, razočaranj, žrtev in trpljenja. Ölanki	kažejo,	da so jih pisali ljudje, ki so äe	nedavno	živeli pod Lju =
bljanskim gradom. To	je prvi	slučaj v slovenski begunski žurnalistiki,	da se nekdo ukvar
ja tako konkretno s problemi, ki danes tarejo Slovence. Pisci ne zahajajo v dnevne po = drobnosti, ampak razpravljajo o osnovni problematiki slovenskega žitja in bitja zadnje dobe, ki seveda s svojimi vzroki sega tja v leta pred drugo svetovno vojno.
Nova revija je novi znanilec pomlajenja eksilnega slovenstva, ki naj se otrese zasta= relih nazorov in praktik; naj odkrito in iskreno razpravlja o svojih problemih, naj išče svobodno vzrokov in razkriva posledice. Naj napake priznava in iäce novih poti, da bo po tej vsenarodni preizkušnji slovenstvo moglo zaživeti v novo, plodnejšo dobo svojega Živ= Ijenja.	'	.
Sicer je Čutiti iz prve številke nekoliko krščansko-socialistični nadih,. vendar to ne more biti princip za	bodoče številke, saj - po uvodnih besedah	sodeč -	"smo že dolgo 6u=
tili potrebo - in ne	samo mi	v Trstu - po neodvisni reviji, ki	bi obravnavala vprašanja
današnje slovenske stvarnosti nepristransko in brez ozira na levo in desno. Želeli smo ši revije, ki bi služila resnici. Samo s stvarnim obravnavanjem vprašanj, ki se'danes, postav Ijajo pred nas, in z resnico lahko služimo slovenski stvari, to je, koristimo, slovenskemu ljudstvu in doprinesemo svoje k napredku v Sloveniji in v svetu. Čutimo potrebo,da zač nemo v tej reviji s procesom čiščenja pojmov v duhovni in idejni zmedi na Slovenskem, ko tudi študirani ljudje izgubljajo vsako crijentacijo in ne vedo več, *kaj je črno in kaj bo lo, kaj je napredno in kaj ni, ko so besede kakor svoboda, ljudstvo, demokracija, v nekaj letih popolnoma izgubile svoj pravi pomen. S to revijo bi radi v prvi vrsti pomagali rešiti to duhovno krizo v slovenskem človeku in ga osvoboditi političnih kompleksov ter ga iztrgati iz današnje duhovne osamelosti."
Predvsem dve razpravi se zdita najpomembnejši v prvi številki. To je "Pregled povojne ga slovenskega slovstva" in "Tragična zmota". Zanimiv pa je tudi prispevek o Makedoncih.
Pregled povojnega slovenskega pripovedništva:
V tem pregledu elan redakcije Vili Ifajdnik obravnava vsakega sodobnega slovenskega kul turnika posebej. Tako spoznamo udeležbo današnjih slovenskih pripovednikov*v prozi, nji= hovo vdanost režimu, njihovo iskanje in - molk.
Med "kampanjske literate" bi mogli prištevati Miška Kranjca, /uitona Ingoliča in Bogo= mira Magajno, dočim take karakteristike ne zasluži sicer pro-reŽimski Kosmač. Brata Juž . in Ferdo Kozak se borita z notranjo krizo, doČim Kocbek okleva in išče izhoda iz zagate. Slodnajk in Koblar sta se odločila za znanstveno-zgodovinsko delovanje, v glavnem pa mol cijo Meško, Pregelj, Majcen, Cajnkar, Finžgar, Jalen, Cevc. Nekateri sprva prorežimski so kasneje bili "odžagani" ali pa celo obsojeni, kakor Brejc, Zupan, Torkar in Mrzel. Pose= boj so omenjeni tržaški pripovedniki okoli "Razgledov" - Pahor, Rebula, Bartol. Bevk pa se zdi je dal slovo umetnosti in se je odločil za politično kariero.
Od emigracije sta mimogrede omenjena Mavsar in Bukovič. Pogrešamo pa Jeremijo Kalina, kot bi tudi zaslužil svojo omembo zgoreli Balantič, če jo je že pokojni ustreljeni talec Šifrer.
rod) odvzamejo zaupanje nevrednim in slabim oblastnikom.
Torej: tudi v gledališču je široka demo= kracija, saj slab režiser ne bo dolgo mučil igralcev in publike, medtem ko pa bodo igral ci poslušali dobrega režiserja, ki bo zares poznal svoj posel in bo občinstvo rado zaha jalo v gledališko dvorano, kjer bo deležno skrbno in izbrano pripravljenega užitka.
J. K.
"SOCIALNI SKLAD 29. OKTOBRA." .
V januarju 1951 je Sklad poslal 11 pake= tov v skupni vrednosti £ 24.19.7.r Šest pa= ketov je financiral sklad (v vrednosti £ 13 19/5), ostale pa angleške dobrodelne ustano ve.
Slovenci so od 29.oktobra 1950 dalje pri
OB TR^AŠKI "
"Tragična zmota11 prof .Kocbeka.
Tu beremo miali' db 'Kocbekovi 'knjigi "Tovarišija" (izdani 1949), ki ne nekak Kocbekov partizanski dnevnik.' Kritik B.H. pravi, da je dnevnik, pisan zanimivo, napeto in dokaj iskreho) toda se ne more obraniti občutka, da je Kocbek vsled "povojne politične stvarno sti" moral marsikaj zamolÖät'i in prestilizirati. Ölankar prihaja dalje do zaključka, da je Kocbek v bistvu nepolitičen človek} je pa v sebi poln nekega mističnega razpoloženja. Iz tega stališča si je potem tudi mogoče pojasniti marsikatero Kocbekovo dejanje.
Težko si je povsem, razložiti, in to tudi Člankar delno priznava, kako da se kljub tragičnim ugotovitvam sam Kocbek'ni zavedal v polnosti svoje odgovornosti, ki jo ima ta^ ko do vseh onih slovenskih katoličanov, ki so mu sledili v OP, kot napram vsemu sloven= skemu občestvu. Öetudi se Kocbeku "ni nikoli Žlo’.za. politične funkcije" in se je "vedno hotel omejiti le na področje kulturne ustvarjalnosti" ter ga je nato "razvoj nehote pri= silil, da je prešel na politično področje", vendar to s tem ne'žmanjČa njegove odgovor= nosti, ki je padala in Še pada nanj z vedno večjo težo, leto za letom. Seveda so uposte= vanja vredne in potrebne vse različne okoliščine, ki so povzročile Kocbekovo in njegovih tovarišev nedoraslost v Osvobodilni fronti, ko sp namreč odpovedali tedaj in tam, kjer ne bi smeli. Tu v dnevniku in v njegovi kritiki se očituje glavna napaka slovenskega kr= ščansko-socialistiČnega gibanja: nekonkretnost in pomanjkanje socialnega in političnega izkustva. To v bistvu intelektualistično gibanje se je namreč udejstvovalo in izživljalo predvsem na kulturnem področju, v revijah, književnosti, dijaških zborovanjih in "delav skih" akademijah - toda vedno le v teoriji, le v besedi. Nikoli pa še ni odločno - kot tudi povsod drugje na svetu - spoprijelo s socialnimi problemi iz oči v oči, sploh s prak tičnimi, konkretnimi problemi. Mnogi krščanski socialci, dasi polni dobre volje in nakLo njenosti do delavstva, se niso mogli odločiti za delo na terenu, ker so se bali zasmeha ali žrtev. Bali so se celo, da bi s politično in socialno prakso umazali čistost svojih spoznanj in teorij. Tako je gibanje brez političnih in socialnih izkušenj v odločilnem trenutku odpovedalo, dasi bi prav tedaj moglo in moralo odigrati najlepšo vlogo, če bi nanjo bilö pripravljeno. Tako pa sö "via facti" prevzeli nad njimi dobrohotno pokrovi = teljstvo - komunisti.
In verjetno bo ista napalca odločilna tudi pri tistih krščanskih socialistih, ki so ostali v protikomunističnem taboru med okupacijo. Tudi tu do odpovedali in niso znali bolje izkoristiti situacije, ki se jim je nudila.
Vendar se Čudoma sprašujemo, kako da je Kocbek mogel verjeti v komunistično človeč= nost, saj vendar ni mogel ostati povsem neinformiran o komunistični strahovladi ze pod,, okupacijo in tudi ni bil podpovprečen Človek, ki ni znal brati cficielnih komunističnih spisov.
Postavlja se vprašanje, kako da se Kocbek kasneje, ko mu je ležala na dlani vsa tra gika krščanskega socializma in slovenstva, v letih po "osvobojenju" ni odločil za tako smelo dejanje, ki bi ga pred zgodovino in narodom vsaj delno opravičilo in rehabilitira lo. Naj bo že tako smelo dejanje - beg v svohodni svet'ali pa odločen protest in ječa, samo tako velika Žrtev bi mogla Vsaj delno moralno in praktično zmanjšati sokrivdo, ki jo brez dvoma nosi. Kocbek je moral že davno spoznati, da s komunisti ni poštenega kpm= promisa in da je njegova podpredsedniška funkcija v Prezidiju bluf, ki koristno služi samo komunistom in zapira oči tistim naivnim zapadnjakom, ki verjamejo, da nima Tito o= poro samo v komunistih in da se njegov, sistem humanizira. ... •
Ne-glede na to pa velja temeljito razpravljati o vzrokih, ki so privedli krščanske socialiste do odločitve, da so sodelovali s komunisti. Ob takem razpravljanju bo posta= lo marsikaj razumljivo in morda'tudi opravičljivo. Toda enako je treba kritično oceniti, zakaj se kršČansko-socialistični prvaki niso ločili qd komunistov tedaj, ko so spoznali, da so le lutke in da niso na pravi poti. Öe je bila taka ločitev nemogoča pod okupacijo, so se kasneje vendar našle prilike za to.
Hvaležni smo piscu razprave za njegovo temeljito razglabljanje, dasi bo fcnzalo Vso krščansko-socialistično problematiko obdelati tudi iz drugih vidikov.
* •"/>j' • 1 »iJ ‘	■ J .. ’ ;
"Makedonska stvarnost"	.
Pisca T. J. moramo opozoriti na nekaj dejstev, ki jih verjstno ni poznal ali pa pod= cenjeval, namreč, ko v začetku svojega prikaza obsoja odsotnost Makedoncev pri ev.ustvar janju jugoslovanskega svobodnega odbora v tujini ( kar je bilo aktualno pomladi 1950).
V politiki se ničesar ne'ponuja na krožniku, za vse se je treba boriti, delati in doprinašati žrtve. Tako je tudi z makedonsko udeležbo pri razgovorih za s-h-s sporazum. Clankar naj se vprRsa, ali so se tedaj %kedonci sami kaj zganili in protestirali oz. po stavili svoje zahteve. Pravtako naj se Člankar pozanima, če so Ifakedonci poskrbeli, da se bo njihov glas v emigraciji cul - v jugoslovanski kombinaciji. Brez teh odgovorov pa so pavšalne obtožbo "nekaterih emigrantskih listov" neosnovane.
Prikaz o Makedoncih v današnji Jugoslaviji je sicer skrben prikaz bogatega življe= nja in snovanja makedonskega naroda pod Titovim režimom, toda Člankar bo verjetno sam vedel, da vsaj v emigraciji Še zdaj ni jasno, kako je s temi Makedonci.
Priloga KT.št.62,
OBJAVE
letna skupščina spj
Tajništvo Dobrotvornaga društva Svobodnih državljanov Jugoslavi je obvešča svoje redne člane, da se bo vršila II.redna letna skup= ščina 3,februarja 1951 ob 3.uri popoldne v prostorih 8,Southwick Place, London W«2.
HEJBALOVA V LONDONU
Koncert članov beograjske opere Valerije Hejbalove ter dveh ba= ritonistov bo v Vigraore Hall-u /pri Marble Archu/ 6.februarja ob pol osmi uri zvečer. Koncert bo trajal okrog dve uri. Vstopnice se dobe v predprodaji. Gene: 9, 6 in. 3 šilinge.
PUST V BRADPORDU
Na pustno nedeljo, 4.februarja, bodo Slovenci iz Bradforda pri= redili družabni sestanek, na katerem ne bo manjkalo krofov, domače kapljice in drugih skromnih dobrin. Vsem je še v spominu uspelo Mar tinovanje in ne bo Vam žal, ako pridete tudi topot v Bradford, in to na naslov; 12, Manville Terrace, Great Horton Road, Bradford, Yorkshire, tam kot zadnjič. Zbiranje okrog 2.ure popoldne, razhod po mili volji...


ü ■S’
v*
v/
Po resnih predvojnih informacijah Je velika večina Makedoncev čutila - bolgarsko in ni postavljala svojih lastnih nacionalnih zahtev; vemo, da tudi v emigraciji obstoja sku pina, ki je podobnega miSljenja. Poleg tega pa: v Ameriki deluje močna izseljeniška skupi na, ki zastopa lastno makedonsko nacionalnost in državnost, toda brez kombinacije z Ju= goslavijo. Naj zdaj Člankar pove, katera skupina naj bo vključena v prizadevanja za skl?) ni svobodni jugoslovanski odbor. Mogoče proti svoji volji celo? Vsekakor se morajo na to izjaviti- sami— Makedonci najprej.
Popolnoma drug pa je problem po osvoboditvi, ko bodo Makedonci odločali kot prebival ci odrejenega področja, ki jim bo sla - kot vsem drugim narodom - polna svoboda-in pravi ca na samoodločitev.
= -H =
Želimo, da bi nova revija krepko stopala po svobodni-poti, doprinesla svoj delefc k "prečiščenju in pomlajenju".'
da tii zares v polni meri
D. P.
OGROMNI IZDATKI ZA OCUVANJE SVOBODE	’
General Eisenhov^er je obiskal Zapadno Evropo, se posvetoval v prestolnicah vseh čla nie Atlantskega pakta (in v Zapadni Nemčiji) ter zbiral vtise o novi vojski, kateri bo poveljeval. Razumljivo je, da na poti ni bil kaj posebno zgovoren, zapadni časopisi pa se ne boje, da ne bi povoljno poročal senatu pri svojem povratku. Vendar se je zdelo,da je pozival vse države k večjemu naporu za obrambo ter da je marsikje zasledil malodušje, kar bi ne bilo Čudno. Zapadna Evropa je neposredno izpostavljena navalu komunizma. Živo so se v spominu začetni nemški uspehi, dobro je znana ruska sila na kopnem ter slabost Zapada. Poleg tega pa. neprijetno done v usesih besede iz Amerike, kot so bile Hooverje= ve, ki smo jih omenili v predzadnji številki, in pa vodilnega republikanskega senatorja Tafta. Ta je v začetku meseca sprožil "veliko debato" in se obregnil ob zunanjo politiko demokratskega predsednika Trumana, Korejo, Atlantski pakt in pošiljanje ameriških Čet v Evropo. Čeprav utegne miniti v glavnem kot ena domačih ameriških strankarskih prijaz= nosti, bi se skoro razvilo v neprijetno pričkanje ti udejstvovanju USA pri atlantski 0= bragibi. Senator Ihft je sicer' zatrdil, da bi sovjetski vdor v Zapadno Evropo na vsak na Čin pomenil vojno z USA, izjavil pa. tudi, da je zbiranje čet, da bi obranile Evropo, le. izzivanje Rusov, naj pobite z napadom. Amerika naj zgradi le tako mogočno pomorsko in zračno silo, da pokaže Rusom, da ne bodo mogli osvojiti sveta* Američanu je prav gotovo prijetna misel, đa ga brani pred neposrednim napadom mnogo kilometrov zraka, in morja in da bi bilo se najudobnejše, ako bi le letali stresat bombe na sovražnika. Evropejcu pa je odvratna misel, da bi padel komunizmu v žrelo ter bil potem še deležen ameriškega ognja izpod neba.
Predsednik Truman (katerega svetovalec je tudi republikanec J.P.DUlles) zaradi tega krepko dopoveduje, povezanost svobodnega sveta. V svoji poslanici Kongresu je opozoril Združene države, da ni nujno, da jih Rusija naravnost napade, temveč lahko le izolira ter pogoltne njih zaveznike. Sredi meseca je predložil kongresu največji proračun, .kar jih je bilo v mirni dobi, ki je za dobre tri četrtine večji od lanskega. Od tisoČev mi= lijonov dolarjev se neveščemu gladko zavrti v glavi, z odprtimi usti pa obstane pred ra ounom, da bodo na vsakogar od 152,000.000 prebivalcev potrošili 0 471. Od tega je za 0= brambo svobodnega sveta določenih 69^, kar naj premisli tisti, ki bi podcenjeval odloč= nost demokracij. Kongres v sedanjem bojevitem razpoloženju bo brez posebnih težav spre=■ Jel te izdatke. Čeprav so za9Q% večji od lanskih. Bolj pa se bo praskal po glavi, ko bo pretresal, kje bi vzeli ves ta denar. Zdi se neizogibno, da bodo morali, čeprav neradi, pristati na povišanje davkov.
Ob tej priliki je g.Truman opozoril zaveznike, da se morajo tudi sami bolj potrudi^ ti. Prav jasno je, da so vnaprej obsojeni na pogubo, ako obupajo, da pa bodp pokazali dokaj močne zobe, ako se resno zavzamejo - kar pa je težje storiti kot napisati.Ciij za veznikov ni, da bi dobili vojno, temveč, da bi jo preprečili, je rekel gen.Eisenhov/er v Londonu. Dolga leta pripravljenosti so silno breme, s katerim morajo tudi računati. Ker je v industriji za oboroževanje potreba več delavcev, v pripravljenosti za obrambo pa več vojakov, se znajde pred nerodnim vprašanjem dežela, kot je Anglija, kjer obstoja pol na zaposlenost. Imenovanje g.A.Bevana, ki je kot mlad fant delal v rudniku .in zna od \se vlade najbolje pihati delavcem na srce, za ministra za delo, je korak, ki naj olajša re Mitev.	,
Zapad stoji v splošnem pred dvojno nalogo: čim preje mora zbrati sile za obrambo,na dolgo dobo pa kljub temu ne sme gospodarsko oslabeti.
Ako želite imeti veliki stenski koledar Klica Triglava za leto 1951, pišite takoj na KT, Miners Hostel, Green Lane, Nr.Nuneaton, Warwicks., in, priložite znamke v vrednosti 8 pe ni jev (poštnina uračunana).- Priporočite KT svojim znancem.' Obnovite naročnino.'
OBSOJENI. SOVJETI
Komunistični tednik "Lettres Prancaised' je bil sredi januarja ponovno obsojen, ker je proglasil za laiSnika pisca, ki je opiso= val grozotne razmere v sovjetskih koncentra oijskih taboriščih. Proces, ki se je dolgo vlekel v Parizu, je prav za prav izpadel kot sojenje sovjetskemu režimu. Pisec g.Rousset je pripeljal vrsto priö, ki so iz lastne iz kuänje govorile o sovjetskem raju. Zanimiv je bil bivč'i spanski republikanski general, ki so ga v Rusiji zaprli zaradi "reakcionar nosti". Brž je par njegovih bivših tovari= sev brzojavno trdilo, da je izdajalec,on pa jih je vprašal, kje neki so drugi španski republikanci, ki so se zatekli v Rusijo, pa izginili brez sledu.
Ta glas iz Rusije je bil edin v vsem procesu, kar je ostro nasprotje z znano Krav cenkovo tdzbo istega 'časopisa, ko so iz Sov jetske zveze pripeljali številne priče, ki naj bi ugonobile Kravčenka, pa se niso kaj dobro odrezale. "Lettres Prancaises" se je topot, moral zadovoljiti z divjim trmastim zatrjevanjem,. da sp grdp. .poročila iz Rusije ponarejena. Iztek je bil končno enako.nesla ven - obakrat je bilo treba .plačati kazen.
NAŠEL JE BOGA ,	,
Dvajset let je bil g.Douglas Hyde član KP. Dosegel je zaupne položaje ter bil konČ no eden urednikov angleškega komunističnega dnevnika "Daily ’Jorker". Leta 1948 je izsto pil iz Partije, Te dni je izšla njegova krvji ga "Veroval sem" (l Believed, Heinemann,10s 6d.),
Knjiga se uvršča h Kravčenkovi "Izbral sem si svobodo" ter k zbirki Šestih obupnih študij bivših komunistov v knjigi "Bog, ki je odpovedal". Toda vsebuje mnogo več kot ti dve, kateri kažeta le bridko razočaranja Kajti pisec je na ruševinah zgradil novo ve ro in postal katoličan.
V Angliji je knjiga vzbudiila mnogo po= zornosti. Zgodbe o komunizmu iz drugih de= zel so Angležu pač le zgodbe od tam onstran morja. Zdaj pa piše Anglež o komunizmu v lastni deželi - in to ledeno presune angle= škega bralca. Pisec preprosto razkrije marši kaj, kar je tako staro in značilno za komu= nizem kjerkoli, kar pa je novost in uganka mnogim, mnogim zapadnjakom. Posredno poja= snjuje, kako so možni izdajalci kakor Fuchs ali pa znameniti in neznameniti tepci,ki na sedajo "mirovnim poslanicam"; kako Partija izrablja slabše in šibkejše elemente v člo veku. Stara reČ, a razodetje za mnoge je brezsrčnost komunizma, ki se kaže na primer v bežni pripombi vodilnega komunista, da bo težko dvigniti standard Življenja v "ljud= skih demokracijah", pač pa bo prav lahko zmanjšati razliko tako, da bodo zbili stan= dard na Zapadu.
Silnega poguma je treba komunistu, da prelomi s Partijo. Saj pomeni zanj,da spre=
: ; ; ’ j,'/ i}'•/ J < ' [: f • . 5 ';' .’ '*
meni vse svoje prijatelje, v zagrizene sovra žnike, da prelomi vse svoje živijenje.Toda g.Hyde.zaključi v svoji knjigi: Našel sem Boga, ki mi ne bo odpovedal.
ITALOFILSTVO BRITANSKEGA GUVERNERJA
Generalni major T.S.Airey, britanski vo jaški guverner v Trstu, ki je Slovencem po znan po svojih proitalijanskih poročilih o položaju v Trstu, je imel večji govor pri otvoritvi novega trž^žkega pristanišča,ki so ga vsi Italijani sprejeli z velikim nav dušenjem. Gospod general je dejal, da bo Trst zavisel od Italije, Čim preneha i.kr= shallova pomoč in opozoril "oni del trža= škega prebivalstva, ki ovira rimske napore za sporazum z Beogradom". Opozoril.je, da je tudi' " oni del na zg rešeni pot i, ki hoče popolno gospodarsko neodvisnost Trsta, tisto neodvisnost, ki mu jo danes daje Nar salova pomoč, italijanski denar in plače britanskih ter ameriških vojakov v Trstu'.1 Govor g,generala bo nedvomno dvignil gre= ben rimski vladi, ki si itak vseskozi lasti pravico vmešavanja v tržaške zadeve, potu=. ho pa dobiva pri zavezniški vojaški upravi Mar je, to morda cena za italijansko aodelo vanje pri obrambi Evrope pred komunizmom? Zapad naj ve, da bo potrebna samo ena spv= jetska divizija, da;požene v beg onih \2 laških, ki jih baje Italija pripravlja v okviru eyropske armade.	•
. OBSODBE KATOLIŠKIH ŽKOPCV	A
Državno sodiMce v Bratislavi je obsodi lo tri slovaške katoliške škofe - dr.Buzal ko in dr.Gojdica na doživijensko robijo,73 letnega škofa dr.Vojtassaka pa na 24 let, zaradi "vohunstva in izdaje". Državni toži lec Je imenoval dr.Vojtasška morilca, dru= ga dva pa kriminalca.
Po izrečeni obsodbi so "udarniki" in "napredni duhovniki" sli med narod in sku= šali obsodbe upravičiti, čeŠ, da nasproto= vanje državi je v nasprotju s cerkvenimi postavami in krščanstvom.
IZ DOMOVINE
Po Rankcvičevem nalogu so izpustili na svobodo 10.240 obsojencev, skupno pa 11327 s pomilostitvijo, ki so jo izrekle posamez ne republiške oblasti. V Sloveniji je bilo pomilošČenih 219 obsojencev. V komentarju k temu ukazu je rečeno, da so kaznjenci 0= pravili koristno delo v okviru petletke...
Pod velikimi naslovi objavljajo jugo= slovanski časopisi, da so v Beogradu zbili cene nekaterim ž'ivilom. Po novih cenah sta ne (l kg) mast 400 din, suha slanina 400, polnomastni ocvirki 220, nemastni ocvirki 80, krvavice 80, suha gnjat 35Ö, perutnina 140-180, svinjina 180, govedina 130, sir 220-300, med 450, pralno milo 300, krompir 20 in zelje 25 dinarjev. Res lep uspeh.'