Katolišk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti za celo leto 4 gld. 20 kr., za po leta 2 gld. 20 kr., za «Vt« rt 1. u 1 pl«' 15 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 90 kr., za četert leta 90 kr., ako zadtn« i « t:*, dar priin.il. izide Danica dan poprej. Tečaj XXIV. V Ljubljani 10. listopada 1871. MAst 45. Govor gosp. kanonika i*. Irka v katol. besednici 5. listop. 1871. Naprošen sem bil dane3 govoriti o vojni postavi, kakoršna je bila 5. grudna 1808 poterjena od našega svitlega cesarja. Perva točka te postave glasi se tako le: tj. 1. Vojna dolžnost je splošnja in mora od vsakega deržavljana, ki je zmožen orožje nositi, osebno dopolnovaoa biti. Vojna dolžnost je splošnja. Vsak tedaj brez razločka se kliče na stavo. Poprej so bili oproščeni: vrad-niki, učenci na vseučeliščih, plemenitaši itd.; le revež je moral med vojake in med njimi ostati mnogo let. — Vojna dolžnost se mora tudi zdaj osebno opravljati. Nova postava tedaj ne poznd odkupa, ne nadomesto-vanja. Deržava mora vsem biti enako ljuba in draga, toraj so vsi enako dolžni braniti jo. Le deržavljani, ki nimajo ne dušne ne telesne sposobnosti, deržavljani, ki ne merijo najmanj 59 palcev, le ti so oproščeni vojne dolžnosti. Tako pravi pervi članek. §.2. pa pravi: Oborožena armada obstoji: iz stojne armade (das Ileerj; iz vojnega pomorstva (Kriegs Marine); iz deželne brambe (die Land\vehr>; in iz čeme vojske (der Landsturm). 3. pravi: Vojna dolžnost, ktera se prične s 1. januarjem tistega leta, v kterem deržavljan dopolni 20. leto, spolnuje se ali v stojni armadi; ali v vojnem pomorstvu ; ali v deželni brambi. In po določilu 4. vsega skupaj vsaki služi 12 let, in sicer vojak stojne armade: a) tri leta v liniji; b) sedem let pri reservi; c) dve leti pri deželni brambi. Kdor je bil pa koj k deželni brambi vzet, ta služi pri deželni brambi 12 let. — Le ti, ki so služili v vojnem pomorstvu, ne pristopijo k deželni brambi. Vojna dolžnost je toraj splošnja in terpi 12 let. Le iz ozira človečnosti so po §. 17. oproščeni vojne dolžnosti ti-le: 1. edini sin očeta, ki si sam ne more nič več prislužiti, ali pa edini sin matere vdove; 2. po očetovi smerti edini vnuk starega očeta, ki si sam nc more nič prislužiti, ali stare matere vdove, ktera nima lastnega sina; 3. brat popolnoma osirosčenih bratov ali sester. Pravico do oprosčenja pa ima le oni edini sin, vnuk ali brat, ki je zakonski in pravi, če je na njegovo oproščenje zastavljen živež njegovih staršev, dedov ali sester in bratov, in če on spolnuje to dolžnost. Oproščen je edini nezakonski sin, če se mu mati sama ne more pre-živiti in če on v resnici skerbi za njo ... Dalje je oproščen tudi on, čegar edini brat ali vsi bratje že stoje v redovni vojski ali v reservi, ali še niso stari 18 let, ali če si zavoljo neozdravljivih dušnih ali telesnih pogreškov in pomanjkljivosti nc morejo nič prislužiti. Oproščenje velja le dotlč, dokler velja vzrok, iz kterega je bil kdo oproščen; zato se to oproščenje imenuje le začasno oproščenje. Da bi si deržava pridobila dobrih častnikov (oficirjev), vradnikov, zdravnikov, lekarjev itd., kakoršnih je treba vsaki armadi; dopušča 21. enoletne dobrovoljce, kteri samo eno leto služijo in potem pridejo v reservo. Ob času vojske se kot (ficirji, ali kot zdravniki, vrad-niki, lekarji pokličejo v armado. Toliko, mislim, da mi je bila dolžnost sploh opomniti o vojni postavi. Vender kaj več pa moram govoriti od §. 25. Glasi se tako le : »Kandidati duhovskega stanu vsake postavno spoznane cerkve ali verske družbe, ako so bili v stojno armado ali v vojno pomorstvo ali v deželno hrambo vversteni, dob«' na njih prošnjo v nadaljevanje bogo-slovskega uka začasni odpust. Po prejemi vikših redov, ali ko so bili za duhovno službo izvoljeni, bodo taki v versto vojaških duhovnov zaznamovani in znajo ob času vojske po meri njih vojne čolžnosti ali v stojni armadi, ali v vojnem pomorstvu, ali v deželni brambi, tudi v vojskinih ali navadnih bolnišnicah za dušne pastirje porabljeni biti." Po ti vojni postavi toraj tudi bogoslovci niso vojaščine opr« ščeni. Iti morajo na stavo kakor vsak drug deržavljan. Zoper to ne bom govoril. V svobodni der-žavi ne poznajo stanu, ki bi imel veče pravice od drugih. Tudi duhovskemu stanu je čast v vojski koristiti za deržavo in za cesarja. Če tudi duhoven ne gre v vojsko z orožjem v roki, vender z besedo Božjo, z izgledom lastnega navdušenja, s tolaženjem in s prigovarjanjem vzbuja svoje tovarše. Avstrijska zgodovina pripoveduje mnogo takih junaških del; škol Kolonič skozi stoletja še živi med sedanjim svetom, in prav tako Ila-spinger, junaški kap. cin. In ponosno se smemo ozirati na čast. gospoda Žica, vojaškega duhovna, iz naše škofije, kteri ae je v laški vojski tako verlo obnaša., da so ga svitli cesar a križccm in potlej z redom Frančiška počastili. Da morajo duhovni, ki so bili poprej vojaki kakor vojaški duhovni na vojsko iti, zoper to nimamo nič. Vender oporekati pa moramo zoper 25., ker ne priznava enake pravico tudi tistim bogosloveem, kteri ao bili že popred v vojake vzeti. V tem oziru je vojna postava enostranska, preojstra, nekako krivična in močno škodljiva. Pa to moram pojasniti. Le malo dijakov je tako srečnih, da bi osmo Šolo dokončali še pred 20. letom. Večidel so oamošolci že čez 20. leto — toraj v starosti, ko so dolžni iti na stavo. Ako je tak šesto-, sedmo- ali osmošolec v vojaštvo po- tericn, sme prositi, da se mu dovoli izšolati se. In ko je osmo šolo srečno dokončal, zna iti ali na vseučelišče ali pa v bogoslovske šole. Vender ko je tretje ali če-terto leto (in če tudi še tako izverstno) dokončal, ne more in ne sme za mašnika posvečen biti. Zakaj ne V Zato, ker je vojak. Postava namreč ga veže, da mora iti v vojsko, ako bi se vojska pričela, in sicer ne kakor vojaški duhoven, ampak kakor vojak, toraj z orožjem v roki. Cerkev pa duhovnu prepoveduje z orožjem se vojskovati, kri prelivati, koga umoriti. Da bi kak duhoven v take zadrege ne prišel, zato škofje takih bo-g«;slovccv, ki so še dolžni v vojaščini služiti in kteri ne morejo nase oberniti, raji ne posvetijo. In tako se je pri mnogih prav izverstnih gospodih naše škofije zgodilo, da so sicer želeli mašniki postati, pa jih milostljivi škof niso smeli posvetiti. In pnmorani so bili drugod si iskati kruha. Zato pa pravim, da ravno zastran takih bogoslovcev je vojna postava enostranska, preojstra, nekako krivična in zlo škodljiva. Zakaj po ti postavi se godi krivica I. tistemu osmošolcu, kteri jc bil pred dokončano osmo šolo vzet v vojno. Bog jc slehernega človeka v kak stan določil. Dal mu je zato v to potrebne zmožnosti, telesne in dušne lastnosti. Tako je vsegamogočni, neskončno modri Stvar lik določil enemu kmetiški, drugemu gosj>oski stan; enemu dal zmožnost za vradnika, drugemu za zdravnika; in mnogim je določil zakonski, drugim duhovski stan; je li toraj napek, če taki mladeneč, kteri v sebi posebno nagnjenje in veselje čuti do duhovskega stan i, če poslušaje svoj notranji glas želi postati duhoven? In m mar taki mladeneč vse hvale vreden, če je pripravljen si ta stan izvoliti celo v času, ko vidi, da liberalni svet duhovne čerti, da jih preganja in slabo plačuje? ' 'e pri vsem tem ostane stanoviten in je pripravljen se p< dati v stan, kakoršnega mu je ljubi Bog sam določil, pa njemu ni mogoče te serčne želje doseči, zato ker mu to J»rani vojna postava, ker re sme posvečen biti v mašnika: vprašam, gospodje, ali se takemu mladenču n» godi velika krivica po vojni postavi? — Ali ni krivično , tacega mladenča tako prisiliti, da si mora poiskati drugi stan, kteri ga ne veseli, in za kterega tudi morebiti darov in zmožnosti nima! Ni mar enostransko, če se tako izverstnerau mladenču le zato, ker se je morebiti za kake mesce poznej izšolal, ali ker je terdniše, l.-pše postave od drugih, odrekuje milost in sreča, ktera sc pa priznava njegovim sošolcem, vender le zato, ker 30 nekoliko mlajši in morebiti šibkejše postave V Kako žalostna osoda da je to za marsikterega, nam priča ran j ki (ioltes. Kakor vojak se je vojskoval pri Kustoci. Vernivši se iz Laškega je dobil odpust, da jc zam..gel zopet šolo obiskovati. Obiskoval je pridno bogoslovkc š"le, in ker ni bilo mogoče, da bi se bil dobrot semeni ča smel vdeležiti, ker ga škof kakor vojaka niso smeli v semenišče vzeti, se je neprenehoma trudil in si s n du čevanjem potrebnega živeža prislužil. Vtem času je dvakrat prošnjo vložil, da bi ga bili vojaške dolžnosti oprostili. Ali njegova prošnja ni Lila uslišana. Mesca julija t. 1. je dokončal četerto bogoslovsko leto, in ko so bili njegovi sošolci posvečeni, — je njemu vojna postava branila že dolgo zaželene sreče se vdeležiti. Po-'ikal se je toraj kakor zgubljena ovčica, ter iskal po novih mašah nekoliko prevedriti se. Pa ravno o tej priliki si je naklonil hudo bolezen, za ktero je umeri. Morebiti ne bo preveč, ako rečem: da preojstra, enostranska vojna postava ni bila brez krivice njegove zgodnje smerti. In tako ranjki počiva v hladni zemlji — on, kterga sem toliko ljubil, od kterega sem toliko pričakoval, da bo kakor skušen človek veliko koristil sv. cerkvi! Po ti postavi se godi krivica II. staršem. Kdo bo očetu in materi zameril, ako sina v kaki stan želita odmeniti ? Ce je oče kmet, je mar krivično, ako želi, da naj tudi njegov fant postane kmet? In če je oče vradnik, zdravnik ali vojak, in ako želi, da naj se tudi njegov sin enacega stanu poprime, je mar ta očetova želja napčna! In kdo bo staršem v zlo štel, ako se veselijo, ko vidijo, da je njih sin po dolgem prizadevanji vender poslednjič dosegel ta stan, za kterega so njega tako rekoč že od otročjih lčt pripravljali? Kakor pa nihče zameril nebo staršem, kteri serčno želijo, da naj sin postane kmet, vradnik, zdravnik, uče-nik itd., je mar za zlo jemati to, če starši želijo, da njih sin postane duhoven: Se sme staršem zameriti, če so si pri ustih pritergali, če oče ni gledal na terde žulje svojih rok, in če je mati še pozno v noč delala, da sta le tako sina naprej spravila, se s tem vedno tolaživši, da bo enkrat gospod, duhoven, mašoik, iu če poslednjič tega veselja doživeti ne moreta — ne zato, kakor da bi sina ne veselil duhovski stan, — ampak le zato, ker mu prepoveduje vojaška postava, se dati posvetiti za mašuika ; vprašam: ali ni ms»r taka postava preojstra, — ni mar krivična? — Kdo bi se upal reči, da ne bi bilo krivično, ako bi se sin tega ali unega gospoda izšolal, in je na tem, postati vradnik, zdravnik, učenik; pa postava bi mu rekla: zdaj še ne smeš — še le čez 8 let, — med tem delaj , kar hočeš, preživi se kakor se hočeš : le vradnik, zdravnik, uoenik koj zdaj postati ne smeš ; vprašam : kdo bi se prederznil reči, da taka postava ni preojstra — da ni krivična? Iu ravno to velja od vojne postave? (Konec nasl). Carigrad. (Kaj je džamija, — kaj misd/.id ali mo-ejaV — Arabski stavbarski zlog — o.l k.» 1? kakosfii'i Koran prepoveduje žive reči slikati. „Ara-besk«-." Mozaiki. Džamije stareje in mlajše oblike.Kaj se uahaja po jiioJiamfdanskib moli«ih? Mig rab; menber; mak s ura; kutba; mastab.i K»j je zunaj džamij in inesdžidov ? Kako turki svoje' moliSa spoštujejo, iu kako kristjani V Opomba <» iniuaretih. Mue/.in. Kaj j* ..krog molitvisnic i Kter. so v Carigradu cesarske Džamije? — Zgodovh.a Sotijne ivrkvr. Kaj je „Solia." — Priprave i/, vsih krajev. 1'odoba in velikost ter primera s cerkvijo sv. J'etra v Rimu. Mojstri in innož delavcev. Drage z not ranj a naprave. Po sveče vanje. l'urk jo dobi v oMast, inesari ljudstvo iu ropa cerkev, šiba zaslužena z odpadom. Turške prenaredi»e. — Sedanji stan iu ogled: Vbod vanjo in plača; znotranja podoba; keraauske podobe; križi; zunanji dvor in miuareti. Oreška pripovedka.) Preden začnem popisovati cerkev sv. Sofije, zdaj džamije, naj povem, da v ( arigradu je nad 100 velikih džamij in še več mesdžidov. Džamija pomeni po besedi zb irališče, mesdžid pa molitvišče; oboje ztznamnuje kraj njih molitev in Božje službe, toda džamije se imenujejo prav za prav velike, mesdžidi pa manjši molišnice. Mesdžid izhaja iz arabske besede sedžed, ki pomeni Boga moliti, izgovarja se tudi m e s g i d iu od tod je laško ime mo schea, francosko mos, je Konštantin Veliki zidal pervo baziliko Božji modrosti na čast — T', tc/o/. to,fh<. in ne kaki svetnici tega imena. Sofija namreč pomeni v greškem jeziku modrost. Jc pa vender tudi več svetnic, ki so se Sofije imenovale. Dvakrat je bila pogorela, in to, ki zdaj stoji, je zidal cesar Justinijan v Šestem stoletji. II« tel je, dn ta cerkev naj bo naj častitljiv.-e poslopje , kar jih je človeštvo vidilo , odkar je svet stvarjcu. Zato jc tudi naj znamenitiši in naj dražji priprave za njo zbiral po vsem cesarstvu, kakor marmorja, stebrov , skulpture naj gla-sovitiših tempeljnov. Dobil je >' stebrov iz zelenega jaspisa iz Dijaninega tempeljna iz Kteza, S portirnih stebrov iz Rima, ki jih je bil cesar Avrclijan dal v Rim spraviti iz slovečega solnčnega tempeljna iz Balbcka (I Ieliop»dis), kteremu se še dandanašnji v njegovem raz-djanji svet čudi. Atenski, Deloški, Isisov , Oairisov in drugi paganski tempeljni so mogli svoj delež dati, da so s tim služili pravemu Bogu, ki so poprej pospeševali čast malikov. Greška atavoarja AutJbemij Trallski in Izidor Meličan sta dobila nalogo d«'lo voditi. Dali so cerkvi podobo greškega križa. Meri menda cerkev od zr.otraj 252 in pol čevlja od vzhoda proti zah- du , 22S čevljev od severa proti jugu, »n ima 1T'» stebrov. Sc ve, da cerkev sv. Petra v Rimu jc -c vse kaj druzega, ki je r>»i(> Čevljev dolga, I čevljev široka, in od t.d do verha križa ua kupli 5u.') čevlje visoka. Zidovi iz opeke so bili z marmorjem oblečeni, tlak narejen iz por-tira; znotranje v kupli z mozaiki vdelano; vrata iz brona in z izbuknj enimi olepšavami. Turki so jo 1. 1 !."».') storili za pervo džamijo in ji sčasoma ob 1 strai.eh prizi-dali 4 minarete. Justinijan =»am jc postavil podkladni kamen. Sto zidarskih mojstrov je vladalo deset tisuč delavcev, ki so na enkrat delali. Svoj pot je cesar sam hodil čut nad delom in obdarovat naj gorečni- i delavce. Za veliko kuplo je ua otoku Rodu dal delati opeke iz neke tako lahne persti, da je 12 opek imelo težo enega samega navadnega opečnega kosa. Imela je kupla napis: „B o g j o j e v s t a n o v i 1, B o g j o bo podpira 1." S 24 okni je bila razsvitl jevana glavna kupla, dolga 18G, široka 1 <"»•"), in visoka 165 čevljev. Vse podobe po cerkvi so bile na zlati po liagi, in sploh silo zlata in pozlačenega. Sicer je imela cerkev silno veliko posod, svečnjakov, knžev — vse iz samo čistega zlata. Altar je bil iz zmesi, ki so jo naredili iz zlata in srebra, iz železa in platine, iz biserov in de-mantov, kar so dali skupaj zliti. Mizaimensaj je slonela na 4 zlatih stebrih. Na srebernem tabernakeljnu je bila zlata kuplica, nad njo 11« liber težek kos zlata, in zlat križ z HO librami teže na verhu. Diuge naprave niso bile manjši cene po primeri. L. 532 ae je delo začelo in čez 16 lčt, to je 548, je bilo doveršeno. Cesar je da! tempelj veličastno posvetiti in zaklical je v cerkvi: „Čast bodi Bogu, ki me je vrednega štel to delo dokončati; premagal sem te, Salomon !" — Molitve, darovanja, občne slovesnosti in deljenje denara med ljudi je terpelo 14 dni. L. 559 je bil potres kuplo poderl ter je bila nekoliko prenare;ena. Ko so bili pa 1. 1453 Turki Carigrad vzeli, je množica duhovnov, žen in vsakterega be-gočega ljudstva pribežala v cerkev sv. Sorije. Kopar se je zagnal na konji v cerkev in d) velikega altarja in tam je zakričal: „Ni ga Bogu razun Boga, in Mahomet je njegov prerok!" Te besede so bileznamnje za klanje kristjanov in za ropanje, ki se je pričelo nad kristjani. Čudil se ode kdo, da je Bog kaj tako strašnega dopustil nad olikanimi greki in njih častit, cerkvijo. Toda greki so hudo šibo zaslužili. Tergati so se jeli od edinosti katoliške Cerkve in s tim je greška cerkev zgubila zmožnost in rodovitnost v olikovanji narodov. Vse je lezlo nazai v divjaštvo, odkar je bil v devetem stoletji nesrečni Focij pričel terganje od kat diške edinosti ; in ko so se naslednjič zedinjali, pa ns zedinili z materjo Cerkvijo, je prihrul naj strašnejši divjak nad nje in jih pod železno palico vzel. Kdaj prideta dva srečna časa, da se greki zopet vernejo k edinosti sv. Cerkve, in da jih previdnost Božja z velikansko Sotijno cerkvijo vred reši iz sužnosti, to je le Bogu znano. Sicer so pa turki Ajo Sofijo že v marsičem pre-naredili, in zlasti zunaj toliko pridelovali in kazili, da je komaj več poznati izvirno osnovo. Umerli Abd ul-Medžid pa jo je veliko popravljal, ker n.jkteri zidovi iu loki 30 se žugali zgruditi. Po teh zgodovinskih čerticah naj še nekoliko povem o se dan jem atanu Sotijnc mošeje, ali prav za prav džamije. Šotija je le malo dalje od Seraj a proti jugozahodu. Za privoljenje, da sem smel vanjo, sem plačal .'i'» pijastrov, pa še nisem prišel v cerkev pri velikih, amp .k pri stranskih vratih. Tacih stranskih vrat ima menda •»; skoz ene tacih je neki turčin peljal naji z Nap leonon po 1 > stopnicah znotraj skoz prav d-bel zid, ter sva prišla na veliki kor. Kakošao veličansko poslopje je stalo pred menoj! Le škoda, dane služi več v t i namen, kterega še zmiraj uaznanuje vse njeno zno-tranje, v čast trojedinega Boga, v slavo Kristusa Odrešenima, v hvalo Ma-ije Dev. in svetnikov Gospodovih. Kakošno je tedaj znotranje? Na štirih silovitih pilih v podobi greškegi križa s'oni velikanska velika kupla (dom) s polkuphma, proti velikemu altarju ena in proti velikim vratom druga v podolgasto-okrogli podobi. Polkupli ste namreč nekaj nižji in naslonjeni na dva navpična loka. Vsaka polku-pel je pri strani prešipnjena z dvema kuplicama in te štiri male kuplice slone nekaj na posameznih stebrih, nekaj na glavnih pilib, kterih je vsih skupaj osem; tudi velika loka za cerkveni vrati (apsis, duhovniše) od spredaj, in za velike vrata od zadaj, slooita na svojih pilih. Na vsaki strani je kaj velika stranska ladija, sloneča na velikanskih stebrih, in nad tema ladijama sta zgoraj velika in prostorna mostovža ali stranska kora. Pod silovitima lokoma ob stranskih korih so velikanske okna. Tudi iz korov proti cerkvenemu zidu so še vrata v druge prostore. Nekako opanljivo mično je viditi v veliki kupli okno pri oknu na okrog. Ob pilastrili se vidijo lepi siv-kasti stebri iz Dijaninega tempeljna iz Efeza čversto stati. Kolika je to starost! Povsod se vidi marmor ali pa prelep kamen, s kterim so tlakani kori in cerkev spodej, narejeni deržaji, omrežja in druge oprave. Mozaike v veliki kupli so turki z zlatom pokrili. Vresi ali ornamenti po množili krajih so zvite terte, kakor je viditi tudi po družili svetiših, ki so bile kdaj keršanske. Ob 4 oglih pod kuplo so bili štirje evangelisti, kakor v Ljubljani v Senklavžu; turki pa so jih zamazali. Nad velikimi bronastimi vratami se zna še podoba Matere Božje, kakor tudi marsiktere druge podobe še gledajo iz turškega zainazanja in čakajo odrešenja. Med oboki na koru in v tramih so še zdaj križi, kakor tudi ob marmornih stebrih ob oknih, ker je bilo barbarom pretežko jih oddergniti; po deržajih na koru pa so jih odbrusili. Okrog in okrog znotraj cerkve so trije mo-stovži, eden višej od druzega. Kakor druge džamije , imajo tudi Sofija svoj dvor zunaj spredej,^ kteri je prav velik štirogelnik s stebri ob straneh. Štirje veliki minareti stoje ob štirjih oglih silovitega poslopja. Dolgosti od minareta do minareta sem naštel 146 stopinj, sirjave pa 10-» stopinj. Pred Sotijno cerkvijo je ravno merlič ležal s tar-bušem (rudečo turško k .po) na rakvi. — K sklepu naj povem še greško pripovedko o tej cerkvi. Vidil sem na koru marmorne vrata, in pripovedka pravi: v trenutku, ko so turki prišli v cerkev, je duhoven maševal; zapustil je altar, in seboj nesel posvečeni kelih, ter zginil skoz vrata na enem mostov-žev. In zdajci so vrata bile zaperte s kamnitimi durimi. Ali, pravi legenda, kadar bode sv. Solija zopet pover-njena keršanskeinu bogočastju, takrat se bodo tc vrata zopet odperle in verni! sc bo mašnik, pa nadaljeval ustavljeno mašo. l^iptovski Jožef. (Dalje.) Pet« dejanje. Pervi prizor. Kraljevi pre>tol, na mizi oblačila in tančici-, stoli itd. Kralj. Modrijani. Ljudstvo. Krof j («>itr"). -anja, sanja, kak me rani, * »j, vi nezmožni modrijani! Ko stiska tare mi seree , Noben pomagati ne ve! Je to li meni povračilo, Da z vami delam vodno milo ? Ljubezen tak črniti znate, Ker ljubil seui vas k.ikor brate ? Zakaj prikrivate vi meni Pomen sanj mojih zaželeni? Al nihče ne zna govoriti, Skrivnosti sanjskih mi odkriti? S'{ari modrijan. V imenu vseh nas, kralj mogočni, Odgovorim: tla t>'> nam moč ni; Da zvemo glas resnice čiste , Prebirali smo knjige , liste ; Pa oh! zastonj smo se trudili , Pomena ni»ino zasledili! Bogovom tudi smo dar vali, Proseče tam jih vpraševali, S kadilom dragim jih kadili, Jih sklicati na vso moč vpili, Da naj resnico kteri reče ; Noben pa slišati nas neče! Al v sercih nam veleva čutstvo, Ti, kralj, naznaniti, da ljudstvo Hudo, hudo je zagrešilo , In s tem bogove razserdilo. Za hrame njih le malo mara, Kar jim duri, je zgolj prevara, Ne da obhaja njih godove, Slovesno jim dari darove , Drugodi lazi in postaja, Ko praznik se bogov obhaja. V vesolji se pregrešnem ziblje , Bogov se vedno bolj ogiblje; Za-to pa tvoji visokosti , O kralj! bogovi sanj skrivnosti Serditi nočejo odkriti ; Na ljudstvo ti jc bolj paziti, Da bogočastje v njem se ogreva. Kralj (nevoljno). Dolžnost le ta pa vas zaddva; Sej imate za to postavo , Skerboti to , širiti slavo Bogov, ter ljudstvo podučiti , Kako da mora jih častiti? Pa vi, možaki preučeni , Ste v tej zadevi preveč leni, Nemarno vedno službo svojo Opravljate, — Modrijan. Naj milost tvojo O kralj , zdaj smem nagovoriti! Kralj (resno). Ne ! zapovem ti tiho hiti! Zakaj tak drago, vprašujem , Iz svojih vas zalog plačujem? Za vaše žene in otroke Dvorove zidal sem visoke , Obilno dal vam premoženja, Življenje v raj razveseljenja Spremenil vam , sem vas počastil, In čez veliko pooblastil; Namesto pa bogovom streči, Skerbet' za ljudstvo, da po všdči Služilo bi jim in ravnalo , Pečate vi za to se malo! Poterpel sem zadosti z vami; Vi leno šetate z ženami, Sedite pri otrocih sv«»jih ; Ni vidit' v teinpeljnih vas mojih. Bogovom našim darovati, Dolžno jim službo opravljati In jih prositi za spoznanje — (Kesno.) Ako se mi do jutri sanje Ne razlože, pomen ne zjasni, Zapadetc vsi sinertni kazni; Vinoriti dal bom vse od kraja, Korist nobena ne prihaja Od vas; za-to na dan s skrivnostmi! Čakanja že več je ko dost' mi; Ravnajte, kakor vam je drago, Zvolite smert al sanj i/.lago Natančno jutri prinesite; Zdaj pa od tod se poberite! Modrijani. O zanesi, kralj premili! Boštva bomo vsi prosili, I)a /.jasne nam sanje čudne .Rešijo nas smerti studne. (Pobiti odidejo.) Drugi prizor. Točaj. Kralj. Drugi sluga. Toraj (se bliža kralju s kupo v roki, priklonivši Visoki kralj ! naj sinem postreči Ti z vinom, ono nam v nesreči Poterto serce zveseljiije; Oh, naj tudi tebi to ukazuje ! Ne bodi tužen, kralj preblagi! Drugi sluga. Odšli so ravnokar vsi magi Bogovom čejo darovati, Na licih je jim tuga brati; Gotovo bodo izprosili Modrosti, da bi ti spolnili Želje iu voljo, o kralj, tvojo! Kralj. Že culi so osodo svojo , Na tanko vejo moje misli — Postavil bodem za nje visli, Na kterih jutri že visijo, Ak mojih sanj ne razlozijo ! Točdj. Mogočni kralj , al te možake Boš dal vinoriti,... te veljake? Nikar, gospod, se ne prenagli! Drugi sluga. Mar je vsegamogočen mag-li? Al more siliti bogove, Da dali skrito bi osnove Na znanje njemu in pajdašam ? Dopuiti, suženj tvoj te j »rasam ? Kralj. To vem, da ne; al kaj pomaga Zdaj meni nemogočnost maga ? Terpinčijo me hude sanje. Izlagaveev pa nimain za-nje j Ak modrijani i no inagi V resnici niso kos izla_'i, K»lo meni jih potem pojasni ! — Pa v serei pravi rek mi gla-ni : Da modrijani izlagavci So le sleparji in hii.avci; Potrehil torej bom j-li s sv«*t;. , Ker ne vedo mi z»laj soveta V tej stiski serčui, >k rbi te/.ki. Toča j (pohlevno i. Slabosti, kralj, zaues' človeški, — Slavila te bo domovina ! (Natoči mu kupico iu mu j<» pod.-i, rek'-č:i Povžij, o kralj, zdaj malo vina Ter blago»lu.-uo Vaoin odpušaj , In kar govoril bom, poslušaj. (Kralj pije, potem ki Si kralj izrekel sodbo ti; Jaz srečni bil pomilosteu Sem bil, bil pek pa j«' vinorjen. Dovoli, milostni vladar! Iz ječe pride pred-te kar, Prepričal sam se boš o njem, Le reci, in po njega grem. Kot nekda j meni, tebi on , 0 preniogočni Faraon! Povedal vse natanko l»o Ozdravil seree v/.aljeiio. Prav res mladeneč ni slepar; Z nebes ima modrosti dar, Ki vsem je moilrijaiiom »krit; Al hočeui torej po-nj ti it ? Kralj. Je mar to res , da modrijan Zdihuje v ječi noč in dan, Visokih glava polna ved: Zakaj povedal ni-i pr»'»l ? T' preč , Ne ii«'»>i naj jih nikdar vec , 1 o le kaj malo mi pove , Kar bi vmirilo mi seree. Ne mudi t«»raj s.-. toeaj, Do njega i li koj s>-laj, Pozdravi mi gl pri-erčno, Poteui pa reei uiti tako: Da jaz ga ječe oprostim, Iu viditi ga -i želim, Pa v -rečo sebi bo»lem .-tel, Ko preil-me bo le on prišel. Povzdigniti se mora on, Kot res se z »'»vem Faraon! (Toeaj se pokl«»ni ter odide s slngi.( [Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Iz katoliško-politiske liesednice. Pri mesečnem shoda 5. t. m. je g. predsednik naznanil, da zastran pomoči manjšim rokodelcem je v dogovor stopil z ljubljanskim društvom za denarno podporo ter se bodo o priličnem času storili nadaljni koraki v ta namen. — Katoliško-politiško društvo ima 124 udov. Gospod kanonik Urh je prav tehtno in med občno pohvalo govoril o vojaški postavi, poterjeni 5. grudna 1868. Spregovoril je v začetku o splošni dolžnosti za vojaštvo, omenil okolišine, v kterih so nekteri oprosteni in potem je prestopil na 25. točko te postave, ki se tiče bogoslovskih kandidatov. Da bogoslovski kandidati, ki so bili v vojno vversteni, dobe začasni odpust, in bodo potlej vojaški duhovni itd., zoper to nič nima. Toda drugo je, da mladeneč, že poter|en, zamore sicer študirati bogoslovje, ne more pa posvečen biti, ker cerkev ne dopusti, da bi duhovni šli pod orožje. Osmo-šolec zamore biti zdravnik, profesor itd., ne more si pa izvoliti duhovskega stanu, če ima še tolik poklic k temu, to je prehudo, ker mora vender vsak človek imeti prostost, voliti si stan po svojem poklicu. Obširniše je skazal govornik, kako je ta postava preojstra, enostranska in nekako krivična, in sicer: 1. za mladenče same, ki morebiti pri naj boljšem poklicu ne morejo svobodno stanu izvoliti, kterega žele; 2. krivična za starše; 3. krivična, ker jemlje škofom prostost, ktero so vedno imeli, da bo mogli zadostno duhovstva katoliškemu narodu odrediti; 4. krivična domovini, ker se zatira stan, kterega udje so bili vselej naj boljši izobraževavci ljudstva. Zavrača tudi na švedsko ljudstvo, ki so ga ravno s tem v krivoverstvo spravili, ker so veljaki škofe v ječo metali. Dajali so take postave, ki se niso dale spolnovati, in v tem so nahajali vzrok duhovstvo zatirati... Avstrija posnema rada Prusi jo; zakaj pa ne tudi v tem oziru, kar se tiče duhovstva do vojne dolžnosti? Na Pruskem bogoslovskega kandidata nič več vojaška postava ne veže , berž ko je četerto leto bogoslovstva končal, če je tudi v vojaštvo vversten se jcl učiti. G. Klun je pristavil: Kako je omenjena postava enostranska, se vidi tudi iz tega, ker enoletni prostovoljci smejo nadaljevati svoje šudije na vseučiliših, in če tacega potlej pokličejo n. pr. od profesure, od zdravništva itd., mu dajo v vojništvu njegovemu poklicu primerno službo; le samo duhoven ne vživa te dobrote. Knoglasno je bil potem sprejet nasvet za prošnjo do ministerstva: I. Da naj se vojna postava tako pre-naredi, da bode 2;"). £ zastran začasnega odpusta v korist vsim bogoslovcem brez ozira na čas, kdaj so bili v vojaštvo vzeti (da tedaj vsak sme posvečen biti s to pogodbo, da bo vojaški duhoven, ako bi bilo kterikrat treba); — 2. dokler pa se to ne zgodi, naj se usliši jo prošnje tacih vojakov, ki žele posvečeni biti, v smislu 2o. § to je, sto pogojo, kakor je v 2. točki imenovana). Sprejet je bil k temu se g. Klunov nasvet 3.: Da enoletni bogoslovci naj so tudi v bogoslovji tistih dobrot deležni, kakor učenci na vseučiliših. - G. Močnik je nadalje v političnem pregledu blizo tako-le govoril: O dogodbah poslednjih dni bi človek naj rajši molčal, tako bridko so zadele vsaeega domoljuba. Kaj tudi pomaga roke viti in tarnati? Kakor mo/.em nam ne gre obupovati, marveč naprej delovati, in v Boga zaupati. — Kar se namreč ni nihče nadjal, zgodilo so je: sprava je razderta, spravoljubno ministerstvo IloheiiAvartovo je odstopilo in vladna Laibahe-rica nam je imena novih ministrov povedala. — Ali treba je pomniti, da ministerstvo ni padlo, kak< r da bi ne bilo imelo dalje cesarjevega zaupi.nja: svitli cesar so zahvaljevali odstopivše ministre za njih zvestobo in sterp-ljivo-t. Kaj je visoki prestol v to naklonilo, da se začeta sprava dalje ni snovala, mi ki smo nizko d« li, ne vemo presoditi. — Kai vse je mogel c-sar te dni na Dunaju viditi in slikati! Razuzdani dijaki na dunajskem vseučilišču so vpili nad njegovim naučnim ministrom ,,peroat", zgubi se, spravi se! — I boga Avstrija ne more k pokoju priti; tako hočejo njeni sosedje.... Po snidu v Solnogradu t. 1. je jelo omahovati Hohcmvartovo ministerstvo.... Časniki so sicer v eno mer terdili: ,,Ilohenwart še terdno stoji'4... Ali kaj se je zgodilo, to 6edaj vidimo. Kdo je spravo poderl, ali gospod ta-stran ali un-stran Litave, to prav za prav ne moremo pres«jevati. Kedar toča pobije, kaj tudi pomaga zvoniti? .. Ko je bilo po dolgi drugi puniški vojski pomirje storjeno, so Kartagenci britko tarnali in jokali, ker so mogli Rimljanom izročiti vse ladije razun desetih in mir drago kupiti: Hanibal je pa rekel: Takrat bi bilo vsem žalovati, ko je pamet vam velevala, kaj je storiti, in me niste hoteli poslušati. Od leta 1HJ9 se v Avstriji žalijo pravice katoliške cerkve, in sedaj je tako daleč prišlo, da se je poskušena sprava razderla. Vse je lansko leto na Laškem pričakovalo, da se bo Avstrija za Rim potegnila. Pa ni se zgodilo. Takrat bi bil vgoden čas Avstrijo zopet povzdigniti v katoliško velemoč; in nasledki tega — kako blagorni in zmagoslavni bi bili za Avstrijo!... Liberalno časnikarstvo je že izdalo sedaj svojo parolo: ..Verfassungstreu und con-servativ.44 — Glasi se dalje: Malo več ali manj liberalno, na tem ne stoji toliko... Kdo bi bil kaj tacega od Nemcev pričakoval? Dosihmal smo mislili, da jim je res vse do liberalnosti! Sedaj pa vidimo, da merzenje do pravic Slovanov jim je več, nego liberalizem... Na svetu je vse mog<če... V očigled tem do-godbam se menda Slovenci ne bomo med seboj rovali... V basni o mladenču, ki je zlato za konja zamenjal, da bi jevlil, potlej vedno bolj i reč za slabeji zamenjaval, je govornik pojasnil, kako smo Avstrijani že več let zmiraj boljega se nadjali, pa le zgubljevali deželo za deželo itd. Poslednjič povdarja, da nam je odločnosti in vzterpl jivosti potreba, ako hočemo priti do namenjenega cilja. Odstopivše ministerstvo je v vprašanji zastran Odrešenikove kapele prijenjalo dunajskemu liberalizmu; pa kaj slabo so mu to povernili, in „N. Fr. PreBse44 je precej potem pisala: ,,Man merkt die Absicht und -vvird verstimmt44..... (i. protesor Mam je bral tehtno obravnavo iz Serbi je, iz ktere je očitno, kako so tudi vnanjci stavili zaupanje, da Hohenwartovo ministerstvo bode Avstrijo osrečilo z do-želeno spravo, ktero upanje pa je splavalo po vodi. Gg. Klun in dr. Kosta sta nasvetovala, da naj se tudi zastran bivšega ministra in Cehov kaj sklene, kakor undan v „Sloveniji.44 Jeran je omenil od cerkvene strani, da ne le z dvalizraom, ampak tudi s šolsko in zakonsko postavo je Beut Avstriji škodoval. Pristavil je Kosta, da poslednji dve postavi ste prišle že potlej, ko je Beust bil derž. minister, sicer bi bil tudi on v ^Sloveniji'4 to omenil; da pa ne dvomi, da je Beust v te postavi imel vpliv. Potem je društvo pristopilo k aklepu društva ,,Slovenije44 s tem vred, da se to naznani Ilohen-\\artu in Cehom. Shoda se je bilo veliko udov in gostov vdeležilo in očitno se društvo poživlja in vterjuje. — \a*i bratje v llo*ni so taki reveži v duhovnem in telesrem oziru, da ni kmali takih. In l.do jim je zmožen pomagati, — kdo res pomaga? Cerkev — s pomočjo naj bolj zaničevanih samostancev , ktere potlej liberalci sinertno čertijo — za plačilo, da narode iz teme nevednosti povzdigajo! BaliaČi sede v gor-kili sobah, za dobro plačilo pišejo in zabavljajo zoper katoliško duhovstvo! Le samo eden izmed tacih naj gre v zatajevanji med bosanski narod in riHj mu pomaga iz duhovne in telesne reve! Katoliška Cerkev a svojim duhovstvom in s pomočjo vernega gorečega ljudstva — to je bila, je, in bo prava učeuica in dobrotnica zapu-šenih in nevednih narodov. Pravila je undan Danica, da milostni škof Vuj-Čic, apostoljski namestnik v Bosni, ima vravnano, da zagrebške usmiljene sestre napravijo podružnico v Se-ra je ve ni; potlej ae jc bralo, da hercegovinski apostoljski namestnik nainerja ravno to za Hercegovino. Pismo iz „Marija-Zvčde44 pri Banjaluki od 3. liatop. nam res naznanja, da zdaj odhajajo aestre v Serajevo in v Mostar; pristavlja pa: „quid est hoc inter tantos!44 Kaj se bo to poznalo med tolikim zapušenim narodom? „S!abo je v Bosni ,44 pravi Čast. o. prednik Trapistov. „Sole, šole, semenišče itd. je še le bolj potrebno, kakor pa cerkvene orodja. Usmiljene sestre bi mogle naj več opraviti... Na Reki (Fiume) se vzderži usmiljenica s gl. na leto; kdor tedaj za tako majhno ceno pošlje usmiljeno sestro v Bosno , ki ondi skazuje vsih 14 del usmiljenja — v prid njegove uboge duše in Bošnjakov, taki dobi lepo menjico od nebeškega Očeta in na unera svetu plačilo z velikimi obrestmi. Zlasti pa si že dolgo časa prizadevam, da bi se v Banjaluki napravile šole usmiljenih sester — za ubogo žensko mladino. Rad bi to doaegel z mašami tako, da bi se milošnja za maše ali po nekoliko ali pa vsa obernila v ta namen. Imam tacih duhovnov dosti, ki bi maše brali (namreč tako, da bi se plača obračala v omenjeni namen), nič pa tacih ne, ki bi maše prepušali za to namero. Morebiti mi jih morete kakih par tisuč tako oskerbeti." Kar koli se zgodi za naše reveže Bošnjake, vse je gotovo preblago dobro delo, vredno velikega plačila. Zalivala. Preblagodušnemu dobrotniku, kteri mi je pod naslovom: „Stori dobro, verzi v morje; Gospodu bo znano, kar riba ne ve,u 50 gld. za obleko ubozih šolskih otrok poslal, naznanujem prav ginljivo serčno zahvalo v imenu katoliške družbe. V Ljubljani 1. listopada 1871. Viljem gr. NVurmbrand. Letopis hudodelcev od leta 1*70 v okrogu graske vise sodil i je podaja te le grozne številke: Obsojenih je bilo manjših hudodelcev v zapor (arest) v od 8 dni do G mescev in pa večih v težko ječo na Sta-jarskem : 7771» mož, 12*3 žen: na Koroškem: 2250 m6ž, 43') žen; na Kranjskem: 4S')7 mož, 572 žen. — Izmed teh je obsojenih na 3—5 let težke ječe na Stirskera: 26 mož, 10 žen; na Koroškem: 7 mož 3 žene; na Kranjskem 24 mož, 2 ženi. Na 5—10 let težke ječe na Štir-skem 60 mož, 4 žene; na Koroškem 7 mož, 2 ženi; na Kranjskem: 16 m6ž, 2 ženi. Na 10—20 let na Stir-skem: S mož, 5 žen; na Koroškem: 2 moža , 2 ženi; na Kranjskem: 3 možje. Na vse žive dni v težko ječo na Stirskera : 2 moža, na Koroškem 2 moža. — Pre-3kerbl je vanje je stalo za l. 1*70 na Stirskem 00.762 gl., na Koroškem 25.787 gl., na Kranjskem 56.0*2 gld. — Vsega vkup toraj 1S1.531 gold. — Čeravno je hudob-nežcv vedno bilo in jih bo, bi jih vendar veliko manj bilo in mnogo tega denarja ae lahko prihranilo, ko bi svet bolj spoštoval in spolnoval zapovedi Božje. Bol) pa ko liberalizem zoper Božje naredbe hujska, večje bo tudi od leta do leta število hudodelcev in večji bo davek, ki ga pošteni ljudje plačevati morajo. (Si. Gosp.) CHdrselleliiica pmzvis. viksega škofa boriskega (K"iiec.) Prihodnji dan, to ie, nedeljo 1. oktobra so imeli duhovni pastirji vse školije po farnih in vikarijatnih cerkvah pete sv. maše z izpostavljenim presv. Uešnjim telesom in z zahvalno pesmijo vsled petdesetletnice svojega ljubljenega vik.Šega pastirja. Kako da se verno ljudstvo vsega vdeležuje, kar tiče njihovega višega pastirja, kako je tedaj kakor zvesta čeda njemu vdano, to se je bilo prav očitno pokazalo tega dne, še sosebno pri nas v Gorici. Ne pomnijo Coričani, da bi bila tako nagnječena metropolitanska cerkev ljudstva iz dežele in iz mesta. Cerkev je bila oblečena v naj prazničniši olepšavi, bandera in svilnati damasti so jo kaj zalo kinčali. Pred včliko sv. mašo se je ljudstvu naznanilo, da naj se po zmožnosti pripravi k zadobljenju popolnoma odpustka, kterega bodo prevzvišeni nadškof podelili; to je bilo ta dan toliko ložej, ker sploh vsi pobožni na roženkransko nedeljo svete zakramente prejmejo ; zraven tega je bilo pričujočih silno veliko romarjev na potu s Svete gore, kteri so zaupljivo skoraj vsi bili ta dan pri sv. Obhajilu. Ob 10 se pripeljejo zlatomašnik k st<>ljni cerkvi (nadškofova dvorana je namreč toliko oddaljena od te cerkve, da se morajo nadškof vselej tje voziti, kadar grejo opravljat.) Ko so pred 50 leti stopili k oltarju nunske cerkve v Ljubljani, je le malo duhovnov bilo pričujočih, danes pa jih spremlja prečastiti kapitelj ter velika krasna družba visoko postavljenih gospodov, veči del že od njih na to stopnjo povišanih. Takrat še nobene ovčice ni bilo, da hi se bila ž njimi sklenila; danes jih v duhu spremlja okoli dve sto tisuč, ki so njih čeda, od Boga njim kakor višemu pastirju izročena v skerb; kakor se tudi danes sklepa z njih zlato sv. mašo toliko in toliko sere unih štirih škotij ilirske dežele, ki v našem prevzvisenem nadškofu časte svojega metropolita. O kolikrat in po mnozih krajih so skoz toliko let opravili presv. dar nove zaveze! Biii so od leta 1*23 do 1825 duhovni pomočrik na Berdu pri Podpeči. V viših naukih za doktorstvo so bili na Dunaju med 1. 1825 in 1*28. Nektere mesce leta 1*20 so bili kaplan pri Devici Mariji v Polju blizo Ljubljane. Od leta 1*20 do 1*36 so bili profesor na bogoslovskem učilišču v Ljubljani; na pervo so učili jutrodeželske jezike, potem pa vero-znanstvo. Leta 1*-V'» so se preselili v Terst za c. k. namestnijskega svetovavca, in 1. 1*44 kakor c. k. mini-sterijalni svetovavec na Dunaj. In leta 1*54 so bili 18. novembra izvoljeni za kneza nadškofa Goriškega in nastopili so to čast 24. jun. l*o5. Sklenili so prevzv. nadškof slovesnost dneva a tem, da so naj imenitniji in vikši gospode duhovskega in de-želskege stanu našega mesta pogostovali, kakor je navada pri novih mašah, petindvajset- ali petdesetletnicah, ali sploh pri posebnih okolišinah. Ni bilo pri omenjeni gostiji brez napitnic, ki so bile spremljane s kratkimi, pa tehtnimi ogovori. Pervi je govoril ekscel. grof Koronini oče, za njim njegov sin, deželni glavar grot Koronini, v imenu vse dežele; vitez Klaričini, mestni župan, v imenu mesta monsgn. Budav, atolni dekan, v imenu duhovšine, vitez dr. Doljak v imenu katoliške družbe itd. Prevzvišeni knez nadškof sj odgovorili z zahvalo za priserčne vošila in sosebno p u darili, kako dobro je, da so vsi verni vdani svojemu višjemu pastirju, in mu pomagajo pri trudu za zveličanje duš. Kako resnične so te besede nadškofove! Že velika, apostoljska oblast škofa sama na sebi tirja, da \crni kterega koli stanu slušajo njegov glas. Po školu vodi Bog čedo mu zročeno, Bog govori skoz njegove usta, Bog po njem razliva med verne svoje milosti, njegova roka pošilja pastirje med vernike. Kaj tedaj bi mi bili brez školovV Ali ne čeda razkropljena, brez pastirja, v nevarnosti, da bi nas ne končal taisti, ki hodi okrog kakor rjoveč lev, iskaje, koga bi požerl. Iz Gorice. Sedanjo Kaboriško dekanijo so prevzv. kn. nadškof razdelili v dve dekaniji, v Bovško in Ka boriško ; to pa zavoljo tega, ker so duhovnije v tem kraju zelo raztresene po gorah in dolinah. Iz Monakovega s Parskega naš mladi umetnik g. Miroslav Tomec med drugim piše, da je bral v Danici o pomanjkanji cerkvenih reči v Bosni, želi tudi on za Bosno kaj storiti ter bo pri lepi priliki kako podobo zmalal za naše ondotne brate. O Veliki noči namerja za nekaj časa domu priti. Ko bo dodelal podobo za cerkev v „Ncjkirchen-uu na gor. Avstrijanskem, začne malati podobi za stranska altarja pri sv. Krištofu, kakor ima naročeno od šenpeterskega gosp. fajmoštra. M*elhn>rec. Kteri objedovci so naj nesramniši? Judeži, kteri tako govorč in pišejo, kakor da bi hotli za pri-jatle Cerkve in duhovstva delati, — pa vendar tako, da ga objedajo in išejo v zaničevanje in nespoštovanje spraviti. „Lažnjivih" prerokov se varite, je rekel Zveličar. nazgied po sretu. Beust bo *rl? Tako že ene dni sploh časniki pišejo, in v četertek mu je imela odbodnica biti podpisana. Če tudi je po pogorisi žalostno veselje, se je vender na n,egov odhod v neki družbi razterpinčeni Avstriji zdravica pila, ker nekoliko se bo menda saj na bolje obernilo. Se ve, da dobro ne bo, dokler tudi njegove dela za njim ne pojdejo. Ko bi bil na njegovem mestu sedel m^ž, ki mu bije celo serce za keršanstvo in pravico, bi zaupljivo Kim in papež ne bil v sužnosti in s tim bi v marsikterem oziru tudi Evropa imela drugo lice, posebno pa Avstrija. Denarna kovnica v Parizu ima silo opraviti; te dni je prišlo v mesto za 70 milijonov šibic v zlatu, in so se prekovavale v denar. Za milijon in dve sto tisuč je bilo vsak dan skovanih. — Ni čuda, da na Francoskem primanjkuje denara, ker iz Pariza jePrusiji pla-čanihv 109 milijonov v zlatu. t Vsa je iz .»luškega pričakovati ? Dobro je, da se pod perste gleda tistim »zidarjem", ki se toliko bahajo, da zidajo poslopja za svitlo bo, luč, oliko, napredstvo, v resnici pa le po svoji lastni glavi in po tisti skali bijejo, na ktero je katoliška Cerkev zidana. V Darmstadtu so imeli ti kladvarji pred nekimi tedni veliki zbor, „grn*se Freimaurer- Versammlung." Iz njih lastnih naznanil je očitno, da pruski kraljevič •ali čemo reči »cesarjevič'1?) )e veliki mojster, »ordens-meister" teh zidarjev , kakor piše „13. Volksztg." Kaj tedaj je pričakovati od teh nemških »zidarjev," kteri se tudi Avstriji s toliko nedolžnostjo vsilujejoV „Kronprincu" ali prihodnjemu nemškemu cesarju se je menda pred vsim prsebno zahvaliti: da so se vse »velike lože" bratovsko in tesno zedinile. Napraviti so sklenili veliko zidarsko zvezo, »Grosslogen-bund" za Nemčijo, in zaščitnik, varh ali protektor te frajmavrarske zveze ima biti nemški cesar Viljem! Povedali in poterdili so zidarji , da taka vravnava velikih lož je primerna novi politiški vredbi, ter tako delo in razširjanje prostomavtarstva in njegovih namenov nima nobenih zader/.kov. O Binkoštih vsako leto bodo imeli veliko sejo, „< Jrossmeistertag," in sicer prihodnjič v Berlinu, tedaj ravno v stoljnici nemškega cesarja. Odkar je stesana nova Nemčija, so ti »zidarji" vsi pijani veselja, kako bodo s kladvi vdrihali po katoliški Cerkvi, ali kakor oni pravijo, po »ultramontancih." Pred vsim zdaj merijo na južno Nemčijo, Parsko itd., ker zdi se jim, da tam je še vse »pretemno." Ne dvorni sc več, da v prhanji za narodno cerkvenstvo in v razporih zastran cerkvenih reči so povsod prostozidarji vmča. »Pruski letniki" od mesca vel. serpana pišejo, da Prusija mora po vsaki ceni na to meriti, da se duhovstvu odtegne slehern vpliv do šole, zakona, po-stavodajstva itd. (Iz tega tudi lahko spoznamo, čiga duha otroci so na Avstrijanskem tisti, ki ravno tako delajo, bodi si, da so Slovenom nasprotne, ali pa kake slovenske stranke. Zakaj tudi med domorodci so marsi-kter. v cerkveni zadevi pravi uliti beustovci, ki so se že sami večkrat bahali, kako bodo ljudstvo ,.po svojem" izobrazovali, pa od duhovstva odvračevali itd., in ki le tako dolgo želč zvezo z duhovni, dokler jih potrebujejo.) Omenjene »Jahrbiicher" (letniki), ki so v dobrem znanji z »ložami," tudi razkladajo in pojasnujejo, kako je treba tiste škofe kakor krušivce postave »strahovati", jim plačo odtegovati itd., kteri koga izobčijo, ali branje kacčga liberalnega časnika z žuganjem cerkvenih kazen prepovedujejo. Posebno potrebno se jim še zdi to, da naj vlada naj bolj natanko študira »prašanje o cerkvenem premoženji, cerkvenih vstanovah inzdruštvih (korporacijah)." Se ve, kakor pod kraljem »Poštenovičem," predenj so svoje dolge perste stegnili po teh rečeh! — Da svoj namen jasneje razodenejo, pravijo med drugim , da nihče nima pravice za večne čase s svojim posestvom zapovedovati, — da pravico svoje premoženje obračati ima le po dovoljenji deržave, da deržava zamore to dopušenje zopet vzeti, berž ko vidi, da vstanove niso več »spiošnokoristne." Tako je deržava njih vse, njih bog. Tako rudečkarstvo kuha »prostozidarstvo" na Nemškem. Pač tudi drugod. — Nemilo pa tarnajo, pravi »Volksztg.," da ljudstvo za vse njih počenjanje, osnove, rogoviljenje ne praša čisto nič. Trezni ljudje se derže svojega dela in svojega Boga, in milujejo vertoglavce, ki bi radi svet prekucnili in Boga odstavili, v resnici pa prepadu naproti gredo, v kterega je pahnjen »luci-fer," ker je v svojem napuhu Boga sovražil. Iz Ljubljane. Katoliška besedili™ bode drugo nedeljo, to je 19. tega mesca o poli šestih zvečer napravila veselico s tombolo, govori itd. za ude, njih der-žine in druge prijatle. Prošnja. Ker se »Živalstvo", spisal Fr. Erjavec, in »Kastlinstvo," spisal Iv. Tušek, knjigi, ki ji učenci naše gimnazije potrebujejo, nič več kupiti ne moreti — prosi podpisani ravnatelj blagih dobrotnikov , če bi hoteli knjigi na njegove stroške prej ko prej mu blagovoljno doposlati. Tudi Schodler-jeva slovenska »Fizika," »Astronomija" in »Kemija" bi se sprejemale hvaležno. V Kranj i G. novembra 1871. Gimnazijsko ravnateljstvo. Šolsko. Čversti »Kiirntner Blatt," ki pogosto po-jasnuje nove šolske zadeve, pripovoduje, kako je modroval eden deržinskih očetov, kterega otroci v Beljaku v šolo hodijo, ko je slišal, da bo molitev iz šole pregnali. Z nejevoljo se je pritožil, rekši: »Ali zato otroke dajem v šolo in za nje drago plačujem, da jih v šoli od tega odvračajo, k čimur jih doma terdo priganjam, in da jim v šoli zopet jemljejo, kar jim od doma seboj dam V Zdaj se otrokom že moliti prepoveduje, ali je kdaj kdo kaj tacega slišal! Kaj koli hočejo storiti iz naših otrok V »C o m mu ni sten statt gute Christen — Kudečkarske grabeže namesto dobrih kristjanov." JDobrotni