SEMANARIO YUGOESLAVO aparece los sábados • Dirección: Dr. V. KJUDER Lambaré 964, D. 6. Bs. Aires CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 EL NUEVO PERIODICO SEMANARIO YUGOESLAVO Leto III. BUENOS AIRES, 6. DECEMBRA 1935 Štev. 108 NAROČNINA: Za Jui. Ameriko in km celo leto % arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv» LIST IZHAJA OB SOBOTAH • ■■»jviidlfc.l.' 'J'jtf I. r3M;V]|jjti4¡6{t« kljíi. tUiaié iz afrike napovedujejo veliko abesinsko ofenzivo * # * £ ★ ft Zidarska stavka Sedanja velika zidarska stavka, ki gre že v sedmi teden ter je v davnem mestu ustavila vsako Vadbeno delovanje, zanima — ka-smo že naglasih v našem listu ^ v veliki meri našo naselbino, saj yVi gotovo v glavnem mestu repuje svojih 2.000 slovenskih delav Ce* od zidarstva in drugega dela, ki le z gradbeno stroko v zvezi. Povedali smo tudi, da je stavka čolnoma upravičena, ker so mno-brezvestni podjetniki že preko lsake mere izrabljali konjunkturo, io je bila zanje ustvarila s kri-<0 združena brezposelnost, pa so de 'aVcem plačevali takšne mezde, da J,tn je bilo nemogoče preživljati se. ^akšne razmere so bile nevzdržne i(i «ti «i »ii delodajalci to odkrito priznava-ter so stavko celo ))ozdravili z ^oščenjem. Saj so posamezni pod-ki so v škodo delavstva ni hi. 1 proračune za razna dela, sprani tudi takšne delodajalce v ne ^ržen položaj. Socialno pravičen ^jetnik, ki mu vest ne dopušča, da 1 delavca izžemal, je napram takš-'' konkurenci brez moči, saj predsta ''^jo plače zanj važno postavko v Računu: 25 do 30 od sto. WSvka, je bila torej ne samo u- Je bilo delavstvo prisiljeno poslu se stavke kot edinega sredstva zaščito svoje najbolj osnovne ¡ avice: pravice do življenja. Poš- Ras Kassa se pripravlja, da s 100.000 možmi napade Italijane na severu -Kako je s petrolejem - Novi francoski in angleški predlogi za mir Iz mnogokrat nasprotujočih si vesti, ki zastirajo jasen pogled na dogodke v Afriki, je vendarle mogoče razbrati, da se položaj na bojiščih pozicijsko ni mnogo spremenil tekom zadnjega tedna. Poročila o italijanskem porazu na južni fronti, kjer je . Grazianijeva vojska zgubila sadove dvomesečne kam panje, se potrjujejo, glede Ma-kalleja pa izgleda, da je tam še ostaja mala posadka askarijev, ci sedaj z 800.000 modernimi puškami, s 100 mliijoni pasov nabojev za puške in strojnice, z več ko 200 topov in nekaj tiso-čev najnovejših težkih in lahkih strojnic. Položaj se je torej za Italijane zelo izpremenil tekom zadnjih dveh mesecev, in sicer v njihovo škodo. Zgornja statistika potrjuje v teh stolpcih že izraženo mnenje, da je De Bono-vo cincarenje bilo zgrešeno, ker Pičena, marveč naravnost potreb neizbežna. Jasno pa je, da za- eva tudi od delavstva velikih žr na katere ni moglo biti pripravo, ker je bil zaslužek v zadnjih p. 'h radi brezposelnosti nereden in v Mnogo je danes družin, tudi naši naselbini, ki radi stavke ob-Jo pomanjkanje najpotrebnejše- f ^endar pa se brez žrtev ne da ni-)i"Sar doseči in še prav posebno ne k Polju delavskih pravic. Bolje pa > Prenašati težko žrtev nekaj časa, t udi par mesecev, nego vkljub emu delu živeti v stalnem pomikanju leta in leta. er spada gradbena delavnost 1 " najvažnejše v Buenos Airesu in "i ^ Plače v eni stroki vplivajo tudi j, flače v drugih strokah, ni treba razlagati, da je od izida zi-stavke odvisen položaj delav-zaposlenega v mnogih drugih i.,tl°íah. Tega se buenosaireško de- iVjj ve>. 0 zaveda in v tem je tudi naj-!¡t. e jamstvo, da mora stavka izpa-^u8odno za zidarje. zmaga ne more izostati, v ° delavstvo tudi nadalje složno kakor do sedaj. Deloda-i|(0 ^°do primorani priznati zidar-¡H,ej 8trokovno organizacijo, ki bo tije ® nadzorovati vestno izvrševa- Slika z bojev v bližini Makalléja: sprednje vrste italijanske vojske v pričakovanju abesi'nskega protinapada del j, —Jovnih pogojev. * te8a bi bilo vsako izboljša-S/5'^ 'e začasno in bi bile dose-^ a težke žrtve brezuspešne Pa tudi delavske organizacijo d strok ne morejo in ne sme-k n°Pustiti, saj bi bil to, kakor smo g asili, tudi zanje hud udarec. K * * Ú ★ # ayal dobil zaupnico t>r n¡ e ekli teden so iz raznih stra- Hap0Ved0Vali-da bo sedan3a fran D^"*, vl«da, kateri načeluje Laval, Hi 1 zletela, ker da so mnogi čla- "0 atr»enta nezadovoljni z nje- , mančn0 politiko. UVai '«C . 1 se je predstavil zbornici fc^ Ogovarjal delo svoje vlade, '¡i je bila živahna, vendar vti!a. končala nepovoljno za La- 8la C °bÍ1 Je zauPnico. za katero Mi Sovalo 342 poslancev proti italijanskih temnopoltnih koloni alnih vojakov. Napovedani veliki spopad med italijansko in abesinsko vojsko ne more biti več daleč. Cesar, ki se je bil po par dneh vrnil s fronte v glavno' mesto, se je spet odpravil na bojišče ter predseduje v Dessiéju pos-. svetovanjem abesinskega generalnega štaba. Ras Kassa, abe-sinski vojskovadja, je zbral v okolici Makaleja in drugih bližnjih krajev okrog 100.000 mož, ki so vsi naj moderne je oboroženi, ter se sedaj pripravlja na ofenzivo. Prvi del etiopske taktike, ki je obstala v tem, da so vpadnika pustili korakati v notranjost dežele, zavedajoč se, da bodo podV nebne, terenske in pa zdravstve'T ne neprilike omajale njegovo bojevitost, se sedaj zaključuje v nenadnih večjih gveriljskih na padih, ki so predznaki velike o-fenzive. Poročila iz abesinskih taborišč zagotavljajo, da vlada med negusovimi vojščaki izreden optimizem ter da so tudi njihovi vodje prepričani, da jim je zmaga zagotovljena. V koliko je ta abesinski optimizem upravjčen, to bomo po vsej priliki videli v najbližji bodočnosti. Gotovo pa je, da temelji na eni strani na dejstvu, da je italijanska napadalnost v zadnjih tednih popolnoma (xl po védala, na drugi pa na velikih pošiljkah modernega orožja, ki so jih Abesinci prejeli iz Evrope. Neka statistika zagotavlja, da razpolagajo Etiop- je Abesincem omogočilo, da se oborožijo. Ofenziva se bo pričela na severni fronti ob reki Takazze. Doslej odrejene sankcije se iz vajajo s strani vseh držav, ki so nanje pristale, glede petroleja pa izgleda, da se bije za kulisami velika bitka med diplomati in mogočnimi petrolejskimi družbami. Znani odbor osem-najstorice, ki se je imel sestati 5. t. m. ter sklepati o tem, ali naj se prepove izvažanje petroleja v Italijo, je moral na francoski pritisk odgoditi sejo do 12. t. m. Tudi s strani Anglije loino zanikali. je v zadnjem času opažati nekakšno odlašanje. Londonska vlada je nekatere vojne ladje po slala na "izlet" iz Sredozamske-ga morja ter je ta njen korak baje v zvezi z novimi predlogi za sklenitev miru, ki so jih izdelali angleški in francoski izvedenci. Angleži so s tem hoteli u-stvariti v Rimu ugodno razpolo žen je za pogajanja. Največje zanimanje vlada sedaj za vprašanje, kaj bo Zveza narodov sklenila glede petroleja. Izvedenci soglašajo v prepričanju, da bi se morala Italija 11-kloniti, če ji "odrežejo" dobave petroleja. Ali se bo to zgodilo? Angleška vlada je morala poslušati v četrtek hude očitke v parlamentu. Oglasili so se govor niki, ki so dejali: Vplivali ste, da se začnejo izvajati sankcije proti Italiji ter razlagali, da postopate tako z namenom, da se čim prej vzpostavi mir. Prav dobro veste, da se bo Italija najprej vdala, če ji zmanjka petrolej. Počemu torej odlašate? In res: zakaj odlašajo? Ali ima morda angleška krona v tej zadevi kaj vpliva? Neka vest namreč zatrjuje, da je l)el-giiski kralj Leopold III., ko se je pred nedavnim mudil v Londonu, posredoval v tem oziru ter obrazložil naslednje: Če bo morala Italija radi sankcij odnehati od svoje kampanje v Vzhodni Afriki, Mussolinijev režim gotovo propade, z njim pa se zruši tudi italijanski prestol. Leopold je baje posredoval na prigovarjanje italijanske kro ZANIKANA VEST ¡■švicarski list "Basler Nachrich-ten" je objavil vest, da se sedaj mudijo v Beogradu odposlanci nemške vlade, katerih namen je dogovoriti se z Jugoslavijo za slučaj vojne med Italijo in Anglijo. List je zagotavljal, da so Nemci ponudili Jugoslaviji vojaško zvezo na sledeči podlagi: Nemčija zasede Avstrijo in si poišče pot do Jadrana, dočim prepusti Jugoslaviji južni del Koroške in en del Julijske krajine z vso Istro. V Berlinu da so se baje že domenili z Goembesom, da bo Madžarska v tem slučaju nevtralna ter da bo za to dobila Burgenland. Iz Berlina so te informacije od- ne. Belgijski kralj je, kakor znano, brat italijanske princezi-nje Marije josipine, ki ima postati kraljica, ko njen mož, prestolonaslednik Humbert, zasede rimski prestol. No, v četrtek, 12. t. m., se sestane odbor osemnajstorice in te daj bomo videli, kako bo s petrolejem. Seveda: Če se seja spet ne od-godi--- odmevi španske revolucije Španski delavski voditelj Largo Caballero je bil obdolžen, da je vodil zadnjo krvavo revolucijo na fipan skem. Po dolgem preiskovalnem zaporu je prišel pretekli teden pred najvišji sodni dvor, ki je obtoženca oprostil. Sodniki so siceji- izjavili, da je res izzval oboroženo vstajo, vendar pa da ga ni migoče kazno vati, ker ga je rešila amnestija od aprila 1935. roosevelt je zadovoljen z uspehi Predsed^'k Roósevelt je imel te dni v Ailanti govor, v katerem je povedal, da je z uspehi gospodarske politike, ki se je začela izvajati pod njegovim vodstvom v Združenih državah, povsem zadovoljen. Vlada je sicer res žrtvovala velike vsote za to, da je omilila brezposelnost, vendar pa ji je uspelo preskrbeti delo trem milj. in pol ljudem. Predsednik je zagotovil, da se je gospodarski položaj že znatno izboljšal ter da se že kažejo znaki bližajoče se pro speritete. drzen napad Na vratih mestne hiše v Madridu je skupina 8 tolovajev izvršila drzen roparski napad, ki ne zaostaja pi-av nič za čini severnoameriških, gangsterjev. V hipu, ko so nekateri uradniki izstopili iz vozila, v kate rem so bili pripeljali nekoliko vreč z 3.000.000 peset, so roparji navali li nanje, oboroženi z revolverji. Za htevali so od uradnikov, naj jim izroče vreče; ker sta se dva upirala so streljali nanju ter ju težko ranili. Vsega denarja tolovaji niso mo gli odnesti, pač pa so ugrabili pol-drug milijon peset ter nato brž pobegnili. Ker je Italija ojačila svoje posadke v Libiji, je egiptovska vlada poslala na mejo vojaštvo, ki sedaj opravlja razna utrjevalna dela Politična amnestija v Jugoslaviji Jugoslovanska vlada je objavila povodom praznika ujedinjenja ukaz o amnestiji za politične zločine in prestopke. Kakor zagotavlja neko poročilo francoskega obveščevalnega urada "Havas", je bila s to amnestijo 15.000 osebam kazen popolnoma ali deloma odpuščena. Amnestije niso deležni oni obsojenci, ki so pobegnili v tujino ter se šel niso pre»dstavili jugoslovanskim sodiščem. V političnih krogih pa zagotavljajo, da ima vlada, sporazumno z regentskim svetom, namen razširiti pozneje amnestijo tudi na takšne politične obsojence in sicer s posebnim ukazom, vendar pa da hoče prej proučiti položaj vsa kega posameznega izmed njih. Z amnestijo je bil storjen velik korak naprej na poti do popolnega notranjega pomirjenja ter je vlada g. Stojadinoviča s tem izpolnila obljube, ki jih je bila dala že pred meseci. 1ir ★ ★ # * Pismo iz Prvačine Prvačina, novembra 1935. Žalostno vest sporočamo: dan po Vseh svetih je preminul blagi |>r-vaški župnik g. Josip Primožič. Bolehal je že delj časa in mu je več krat po maši iznenada prišlo slabo, da je bil kakor v omedlevici, pa se mu je pozneje zdravstveno stanje izboljšalo. Osem dni pred smrtjo se je mudil v Gorici, pa ga je spet popadlo, da je nesrečno padel ter si zlomil roko. To pa ga ni oviralo, da bi ne redno opravljal svojih molitev. Tri dni po onem nesrečnem padcu je hotel na vsak način iti maševat. Cerkovniku je naročil,.naj gre iskat vino ter mu dejal, da pojde že sam v cerkev. Ko se je cerkovnik vrnil, ga je našel na tlaku v vrtu: župnik je ležal ves v krvi in je bil nezavesten. Poklicali so brž zdravnika, ki je ugotovil, da je g. Primožič padel po stopnicah, si ob kamnu prebil črepinjo ter pre tresel možgane. Zdravnik je dejal, da je rana zelo nevarna ter da je treba župnika takoj prepeljati v Go- To se je tudi zgodilo potom Zelenega križa. Pa ni bilo več pomoči. Ničesar ni mogel vžiti, več dni ni odprl oči niti spregovoril kakšno besedo. Smrt ga je rešila trpljenja. Njegove zemeljske ostanke so pre peljali v Prvačino in pogreb je bil res veličasten. Takšnega pogreba naša vas še ni videla. Od blizu in daleč so prišli ljudje, da izkažejo pokojniku poslednjo čest. To je tudi zgovoren dokaz, kako priljubljen je bil župnik Primožič med našimi ljudmi. Se več dni po njegovi smrti se žalostno oglašajo zvonovi na Gra dišču in iz bližnjih krajev. Smrt ga je rešila tudi preganjanja. Pokojni župnik, ki je bil pravi sin naroda, je duševno močno trpel, odkar vlada v naših krajih črno nasilje. Bolelo ga je tudi, ko je videl revščino, ki tare naše ljudi, na drugi pa brezvestno izžemanje, kateremu so izposlavljeni. Tako morajo na primer otroci vsako leto prinesti v šolo za balillo po pet lir; v.šasih se fašistične učiteljice zadovoljijo tudi z jajci in drugimi stvar mi. Ce pa otrok ne odrajta tega davka, mu koncem leta ne dajo spričevala in mora ponavljati razred. — Pokojni župnik spričo takšnih stvari ni mogel več molčati, še posebno, ko je videl, da je pri nas mizerija vedno večja. Nekega dne je v cer kvi omenil v pridigi, da ni pravično, če morajo starši dajati otrokom denar za takšne reči, ko sami niti za sol nimajo. Tó je zadostovalo. Učiteljice so izvedele ter brž nesle na uho oblastem, ki so župnikove upravičene be sede smatrale za hujskanje proti balilli in fašizmu. Vprav tisti dan, ko je umrl, so g. Primožiča prišli iskat karabinerji in miličniki, da ga odvedejo v zapor. V župnjišču so ka-rabinerjem rekli, naj župnika vza mejo z mrtvaškega odra, če ga hočejo odpeljati s seboj, kakor so i-meli ukaz. Bogve kakšna fizična in duševna trpljenja bi bil moral prenesti in bogve kam bi ga oblastniki gnali, če ga smrt ni rešila iz njihovih rok. Vsi, ki so .ga poznali, žalujejo za blagim župnikom. Naj v miru počiva! velika~svatba V Dolini pri Trstu so imeli te dni nenavadno "ohcet": pri Ražmo-vih so se štirje bratje poročili iste ga dne. Svatbe se je udeležila vsa vas, pa so mladi pari dobili tudi veliko daril. most se je zrušil V bližini Karlovca se je zrušil most, ki so ga tam gradili, pa je nesreča zahtevala tudi človeške žrtve: sedem delavcev so pokopale ruševine. Stran 2 NOVI LIST ARGENTINSKE VESTI s Na volitve se pripravljajo Kakor je že znano, se bodo v marcu vršile po vsej državi volitve za delno obnovitev zvezne poslanske zbornice. Ker bodo tudi radikali šli na voliššča, česar pri prejšnjih parla mentarnih volitvah niso storili, obstoja za sedanji vladni blok — ta-kozvano "concordando" — nevarnost, da zgubi v zbornici večino, s katero sedaj razpolaga. Izid volitev v Cói-dobi, kjer proti konservativni vladi ni bilo nobenih posebnih pritožb, pa so vkljub temu zmagali radikali, je povzročil "con-cordanciji" resne skrbi. Razni voditelji vladnega bloka so začeli klicati k slog;, ki se je bila v zadnjih časih precej omajala radi raznih sporov. Tako so na primer pri senatnih volitvah v glavnem mestu nasto pili s samostojno listo antipersona-listični radikali, ki spadajo — vsaj za ime — k bloku. Jasno je, da pri volitvah v marcu "concordancia" ne bo imela tako lahkega posla, kakor ga je imela, dokler so radikali izvajali abstinenco, njeni izgledi morejo pa postati naravnost nepo-voljni, če se spori med strankami, ki jo tvorijo, ne ublažijo čim prej. Voditelji vladnega bloka so sklenili sklicati v Buenos Aires zastopnike "concordancije" iz vse dežele na velik shod, kjer naj bi se spet navdušili za slogo ter obenem izdelali načrt za volilno kampanjo. Italijanska propaganda V zvezi z Mussolinijevo abesinsko pustolovščino se je v Buenos Aire-su ustanovil "Argentinski odbor za Italijo", ki si prizadeva predvsem vzbuditi pri Argentincih simpatije za afriško kampanjo. Sedaj je ta odbor napovedal "Italijanski teden" ki bo od 14. do 21. t. m. Pospešil bo v tem času svoje propagandno delo s predavanji v radiu in dvoranah s sklicevanjem shodov itd., v soboto, 21. decembra, pa namerava prirediti manifestacijski obhod po mestu. Nenavaden vlom Da vderejo buenosaireški vlomilci v zasebno stanovanje, odnesejo dragocenosti, obleko, včasih pa tudi pohištvo — to ni nič izrednega. Vlom, o katerem poročamo, je pa že tako nenavaden, da se izplača napisati o njem par vrstic: vlomilci so pred nekaj dnevi vdrli v... 25. komisa-rijo, nasilno odprli železno blagajno ter odnesli nekaj črez tisoč pe-sov! Oblasti so uvedle preiskavo, pa o storilcih doslej ni še nobenega sledu. Predrznost vlomilcev presega že vse meje, če ni niti policija več varna pred njimi. Vse kar leze ino gre se pripravlja, da krene jutri, v nedeljo popoldne, v ul. Acevedo 1353, gledat naše najmanjše igralčke, ki se bodo postavili z igro "V kraljestvu palčkov". Nič čudnega ni, če je za to igro takšno zanimanje, kakršnega še ni bilo zlepa za nobeno drugo, saj sodeluje pri 'njej cela vojska, v kateri je okrog petdeset šolarčkov in šolarčk. Ali ne zadostuje že to samo dejstvo, da privabi v lepo in akustično Armensko dvorano kar največje število naših izseljencev? Kdo ne pojde gledat naše igralčke, tudi če spada med takšne, ki jih doslej nobena druga prireditev ni zanimala? Vse je ži4 pripravljeno: pestre oblekice in dolge brade za palčke; čudodelni kraljev plašč; pisana obleka za norčka, ki bo takšne uganjal, da se mu bo vse smejalo; veličastni prestol; halje za lepo .skupino vil; luna, ki bo plavala po nebu; zvezde, ki bodo na njem zasijale; reflektorji, iz katerih se bo izlivala v čarobno jamo bajna luč; orjaška kobilica, velika goba in še mnogo, mnogo drugih stvari. Naj še) ipomemo, da vlada tuai med Argenti'nci izredno zanimanje za prireditev, kajti tako velika otroška igra je tudi zanje novost. Nekateri najbolj razširjeni listi so o upri zoritvi že obvestili občinstvo; med njimi tudi "Prensa". Ni treba razlagati, da je bilo treba mnoga truda in potrpežljivosti pa tudi — kar se otrok tiče — izredne marljivosti za uprizoritev "Kra-ijevstva palčkov". Tudi je "Tabor" doprinesel občutne denarne žrtve, da je omogočil prireditev. Prireditev prične ob 4. popoldne. Dasi je izredna, je vstopnina običajna. Starše pa še posebej opozarjamo, da imajo otroci, ki pridejo v njihovem spremstvu, prost vstop. Igra se seveda uprizori ob vsakem vremenu in morebitni dež nikakor ne sme prestrašiti cenj. občinstva, kateremu kličemo: Na svidenje jutri! Palčki in vile. Upor v jetnišnici V kaznilnici, ki se nahaja blizu sodišča v La Plati, so se v soboto spuntali nekateri kaznjenci. Navalili so na paznike tako, da je vodstvo kaznilnice moralo poklicati na pomoč ognjegasce, ki so upornike začeli oblivati z vodo. Ker je pa bil v soboto izredno vroč dan in voda topla, se puntarji vode niso ustrašili. Posredovati je moral oddelek za pline, ki je upornikom izvabil solze iz oči; šele tedaj so se potolažili. Proslava ujedinjenja Vkljub izredno soparnemu dnevu, ki je neugodno vplival na razpoloženje vsakega človeka, se je v soboto zvečer zbralo na proslavi ujedinjenja res lepo število naših izseljencev. Poleg šefa našega tukajšnjega poslaništva ter osobja, so se proslave udeležili tudi zastopniki nekaterih prijateljskih držav. Po lepem govoru staroste Sokol-skega društva Buenos Aires I, ki je v jasnih potezah obrazložil, kako je prišlo do ujedinjenja in kakšen pomen ima njegovo praznovanje za vse Jugoslovane, se je začel izvajati spored, ki sicer ni bil dolg, pač pa zanimiv in lep. Sokoli so nastopili z raznimi vajami, ki so žele mnogo odobravanja. Močno so ugajale tudi vaje na bradljah. Nastopila sta zbora Gospodarskega in podpornega društva Slovencev iz Ville Devoto ter "Tabora" ter ubrano zapela, posebe, "Zrinjsko Frankopanko" in pa "Slovan na dan!", nato pa — skupno — mogočno Hajdrihovo "Jadransko morje". Tako močnega našega moškega pevskega zbora menda še nismo imeli prilike videti v Buenos Airesu. Pesem je občinstvo sprejelo z burnim odobravanjem in jo je moral zbor ponoviti. Po sporedu se je razvila animirana prosta zabava, ki je trajala do jutra. Sviral je "Taborov" orkester. prenočišč ter za * 31,35 raznih malih podpor, za vožnje, zdravila itd. Prejela je 13, odposlala pa 270 dopisov in okrožnic. * čakareri! Ne pozabite obrniti se pravočasno na naše udruženje, ko boste rabili delavce za bodočo žetev! Pomagajte našim izseljencem, saj sami veste, da so dobri, marljivi in mirni delavci! Odbor "Izseljenske zaščite". Izseljensko društvo „TAB0R" uprizori V NEDELJO, 8. DECEMBRA 1935, OB 4. URI POP. V VELIKI ARMENSKI DVORANI UL ACEVEDO ŠT. 1353, BS. AIRES Argentinija in sankcije Argentinija je že začela izvajati sankcije v kolikor se tičejo izvažanja gotovih predmetov v Italijo, glede prepovedi uvažanja italijanskih proizvodov v Argentinijo je pa vlada smatrala za potrebno zahteva ti od parlamenta posebno pooblastilo. Te dni je bil zadevni zakonski osnutek predložen kongresu. Pozor rojaki! Gospodarsko in podporno društvo Slovencev iz Ville Devoto bo imela v soboto, 21. decembra t. 1., svojo prvo prireditev z bogatim sporedom, ki bo še pravočasno objavljen. Vršila se bo v dvorani "XX de Septiembre" ulica Alsina 2832. Za obilno u-deležbo se vljudno priporočamo. Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. A. Alem 150 — BUENOS ARES — 25 de Mayo 149—59 PODRUŽNICE V JUŽNI AMERIKI: CHILE SANTIAGO VALPARAISO BRASIL Rio Santos SAO PAULO PARAGUAY C. pres. Franco ASUNCION BUENOS AIRES Mercado de Abasto Corrientes 3223 HRANILNICA: Komu boste zaupali svoje prihranke? Banco Germánico Vam nudi popolno varnost in primerne obresti! DENARNE POŠILJKE: Potom katere banke boste poslali de nar svojim domačim? Banco Germánico sprejema vso odgovornost, da bo Vaš nalog najtoCneje, najhitreje t najvarneje Izvršen. VOZNE KARTE: Kje boste kupili ladijsko vozno karto? Banco Germánico je predstvnica vseh parobrodnih družb in Vam more nuditi bodisi vozovnice bodisi pozivnlce po najugodnejših pogojih. IZSELJENSKA POSTA: Kam na] Vam pašiljajo pošto, če nima té stalnega bivališča? Banco Germánico raspolaga s posebmm oddelkom za izseljensko pošto, ki Vam jo hrani ali brezplačno pošilja na Vaš najnovejši naslov. Naše uradne ure: od do 7 zvečer; ob sobotah do 12yi-SIGURNOST! BRZINA! USLUŽNOST! POVERJENJE Delovanje Izseljenske zaščite Tekom oktobra t. 1. je posetilo u-rad Izseljenske zaščite 86 oseb: 43 brezposelnih, ki so iskali zaposlitve, 16 za razne prošnje, priporočila itd., 3 za zdravniško pomoč, 19 za razne informacije, 5 pa je bilo delodajal cev. Od delodajalcev je Zaščita prejela ponudbe za zaposlitev 115 oseb: 12 težakov, 1 mizarja, 1 mehanika, 2 kuharja, 6 natakarjev, 6 zakonskih parov brez otrok in 81 služkinj, kuharic in sobaric. Zaposlila pa je 17 oseb: 12 težakov, 1 mizarja, 1 mehanika, 1 kuharico in dva natakarja. Tekom meseca je Zaščita razdelila 45 brezplačnih kosil, 16 večerij, 16 KROJACNICAIN TRGOVINA "MOZETIČ" Strašen zločin V Claypolejú, v buenosaireški pokrajini, so od avgusta meseca dalje pogrešali 11 letno Yolando Aguirre, ki je služila pri zakonski dvojici Mauriciju in Hortensiji Baylin. Dekletce je bilo doma iz San Juana. Pred nekaj tedni je Bayljnova pisala staršem, da je dekle strašno pokvarjeno ter da nobena beseda in grožnja ne pomaga. Yolandin oče, močno potrt, se je odločil za potovanje v Buenos Aires, da hčerko, ki jo je bil zaupal Bayli-novi, ko se je mudila v San Juanu na letovišču, privede spet domov. — Ko se je pa zglasil pri Baylinovih, sta mu zakonca povedala, da je dekletce pobegnilo iz hiše ter da jo bo najbrž našel v kakšni slabi družbi v La Plati. * Oče je tedaj krenil na policijo in pokazal pismo. Oblasti so takoj zaslišale zakonca, ki sta pa tako spretno odgovarjala na vprašanja, da nista sprva zbudila nikakega suma. Ker sta pa povedala, da imata v službi še drugo dekletce, 8 letno Esther Sarapura, je policija tudi to zaslišala. Esther je po dolgem izpraševanju povedala, da je videla Yolando ležati krvavo na dvorišču, a da ji je bil Baylin zagrozil, da jo ubije, če bi komu to pravila. To je bil seveda zadosten razlog za aretacijo obeh navedenih zakoncev. Sprva sta trdovratno tajila vsako krivdo ter vztrajala pri svojih prejšnjih izjavah, končno pa je Mau ricio Baylin izpovedal sledeče; Yolanda je bila neubogljiva ter se je več krat moral jeziti nanjo. V avgustu sta se on in žena redno počutila slabo po vsakem obedu in kmalu je Baylin začel sumiti, da ju hoče Yolanda zastrupiti. Ker ni na šel nekega strupa, ki ga je imel že dolgo doma ter ga uporabljal proti mišim, se je njegov sum le še povečal. Dne 21. avgusta je dekletce prijel ter zahteval, naj mu pove, kam je spravila strup. Ker je Yolanda držno odgovarjala, jo je hotel na-tepsti; zgrabil pa jo tako, da mu je ostalo polovico obleke v roki. Deklica, napol naga, se je vrgla na tla. Kričal je nanjo, naj se dvigne, a ker tega ni hotela storiti, je zgrabil posodo, v kateri je bila mrzla voda, ter je Yolando oblil. črez nekaj ur je opazil, da je dekletce napol zmrznilo. Spravil jo je radi tega v posteljo ter jo začel drgniti po vsem telesu, a zaman. Deklet ce je umrlo. Zbal se je posledic ter se radi tega odločil za grozno dejanje. Truplo dekletca je skril pod zakonsko posteljo, ponoči pa ga je zavlekel v delavnico (Baylin je mehanik), ga tam razsekal na drobne kose, jih spravil v podstrešje ter jih v naslednjih treh nočeh- upepe-111- Pepel je zdrobil v prah, ki ga je nato trosil po nekem bližnjem polju. Tako je izpovedal Baylin ter dejal, da je njegova žena vedela za ta njegova dejanja, vendar pa da ni bila prisotna, ko so se zgodila. Bay linova, ki je bila zaposlena kot učiteljica francoščine na neki šoli v Buenos Airesu, še vedno trdovratno trdi, da ničesar ne ve. Preiskovalni sodnik sumi, da Baylin ni povedal vse po pravici, marveč da je dekletce umoril s tem, da jo je z nekim špičastim predmetom udaril po glavi. „V KRALJESTVU PALČKOV1' Je to prekrasna pravljična igra v treh dejanjih, s prelepi godbo, petjem, plesi i11 velikimi oderskimi efekti, kakršne naši izseljenci še niso imeli prilike videti v Buenos Airesu. Nastopijo v njej: kralj palčkov, kraljevi svetovalci, dvor»1" norček, stražniki, 50 palčkov, gozdne vile itd. Če štejemo igralce, orkester '' druge, ki imajo pri igri opravka, vidimo, da SODELUJE PREKO 80 OSEB ! ! Osorio 5025 Bs. Aires (Paternal) NAROČITE SE NA "Novi list" Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 de mayo 724 buenos aires ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE PROVRSTNA POSTEREZBA IN ZMERNE CENE. pripeljejo v neposredno Naslednja prometna sredstva Vas TRAMVAJI: 87, 89, 94, 95, 96 in 97; OMN1BUSI: 2," 15, 27, 36, 64 68; COLECTIVI: 23, 41 in 56. bliž'"0' i» Fo igri se bo vršila prosta zabava s plesom xa odrasle* VSTOPNINA: Moški: $ 1.50; Ženske: $ l._; člani: prostovoljni prispevki. ZA KRATEK CAS Ženski pogum V družbi so bili sami zakonski možje. Kajpada so se pritoževali nad svojimi ženami. "In vendar," je menil eden izmed njih. "2enske znajo biti bolj pogumne kakor mi moški." "Res?" "Menda!! Ali bi se mar mi moški upali iti v trgovino in tam vse klobuke pomerjati — ne da bi i-meli le centa v žepu?!" Nepotrebna naglica Na peron prisopeta vsa obložena s prtljago prepirajoča se zakonca in ravno še vidita, kako jima na o vinku izgine poslednji vagon njunega vlaka. "Vidifš," meni žena očitaje, "da me nisi tako priganjal in podil, nama ne bi bilo treba zdaj tako dolgo čakati na' prihodnji vlak." Vzdih Pri dveh zakoncih po večerji. Žena bere neko učeno knjigo. "Slišiš, Pavle," reče čez nekaj časa, "tule berem, da se vsi deli telesa v sedmih letih popolnoma obnove. Po tem takem tudi jaz nisem več ona žena, ki si jo vzel pred sedmimi leti!" Mož globoko zavzdihne: "To sem že pred sedmimi leti in pol opazil." Razpelo na granatah 'Istra ■ Turi"3 Pod tem naslovom piše "Gazzetta del Popolo" iz je prinesla dne 20. oktobra t. prc0 s» nimivo sliko. Na izstrelku, Pre velikega obsega, je bilo pritrJe malo razpelo. List je pod slik0 P nesel sledečo pripombo: "ProJe^ na katerem je pritrjeno razpelo-ži kot podstavek oltarju za iflf" fi»| pod milim nebom v Afriki" pojde tako naprej — komentira tra" — bodo kmalu začeli iz