Y Gorici, dne 12. decembra 1895.
List44
izhaja vsaki prvi, drugi in četrti četrtek v mesecu. Cina za celo leto I gl. za pol leta 50 nov. Posame-i j i številke se dobivajo pri upravništvu po 4 nov.
Uredništvo in upravništvo
mu je v Govici, Travnik št. 13. — Nefrankovnna pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. O-glase in naznanila sprejema upravništvo po pogodbi.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Varstvo volilne svobode. Poslanec Bareuther je stavil nujni predlog, naj se sklene zakon, ki bi varoval svobodo volilne pravice. Glavne točke tega zakona bi bile : Kaznuje naj se z zaporom C—12 mesecev, kdor s silo ali zvijačo kakega volilca odvrača od volitve; kdor dožene, da se volitve vdeleži nevolilec ; kdor volilen obeta dobička, ako se vdeleži volitve ; kdor lažnjivo razširja novico, da je kateri kandidat odstopil in tako dalje.
Volilna preosnova. Posl. Periiers-torfer je stavil nujni predlog, naj vlada čim brže predloži načrt o volilni preosnovi. Min. predsednik Badeni je nato obljubil, da pri glavni razpravi o državnem prora čunu objavi načela, katerih se v tem vpra šanju drži vladni načrt, in zbor je nujnost tega predloga zavrgel
Namestnik grof Tinin. Časopisi so mnogo pisali o pogajanju vlade z Mlado-čelii, in o pogajanju Mladočehov z raznimi klubi in kot gotovost razglasili, da c. kr. namestnik Tliun, ki je Mladočehom najbolj zoprn, odstopi. „Fremdenblatt“ pa je izrečno objavil kot uradno vest, da namestnik Tliun ne odstopi, ker Badeni ni voljen pri izvajanju svojih političnih idej odreči se tako veljavnih mož. kakor je grof Thun. To se pravi, da pogajanja vladna z Mladočehi nimajo še povoljnega vspeha. Badeniju bi vsa-kako prav prišla prijaznost, ali vsaj nekako primirje z Mladočehi, da bi s tem osamil krščanske socijaliste na Dunaju, in jim spodbil zmago pri prihodnjih občinskih volitvah. Krščanski socijalisti čutijo, da se Mladočehi nekako približujejo vladi, zato jih je. celo dr. Lueger v državnem zboru vščipnil, rekoč, da je češki lev postal kro-tak in zato Mladočeska stranka ni več nevarna. Razumi se. da se jih s takim zbadanjem ne vabi ampak odganja od svojega tabora, kar se je precej videlo iz ostrega odgovora posl. Kaizela, ki je zaključil, da se Mladočehi ne bodo dali voditi od dr. Luegerja. _
Hišni davek. Finančni minister je državnemu zboru predložil vladni načrt glede odpisa hišnega davka in petodstotnega davka od čistega dohodka radi neiztirlji-vosti stanarine.
Ukaz do uradnikov. V odseku za službeno pragmatiku je grof Badeni izjavil, da naredba o o uradnikov, katero je izdalo prejšno ministerstvo sicer ni kršila nobenega zakona, pač pa m bila primerna. Ministerstva so priobčila podrejenim oblastim, da ne pričakujejo periodičnih poročil.
Tiskovni zakon. Poslanec Pacak je zagovarjal svoj predlog o premembi tiskovnega zakona, in zahteval, naj se premeni do-
sedanja navada pri zaplenjevanju časnikov, naj se objektivno postopanje omeji le na slučaje žaljenja Nj. Veličanstva in na širjenje vznemirjajočih vesti v vojnem času itd. Min. Gleisbach je odgovoril, da z načrtom novega tiskovnega zakona stopi pred zbornico v prihodnjem zasedanju, da pa že sedaj odpravi nekatere nedostatke, je izdal naredbo do vseh državnih pravdništev, v ko.ji razlaga, kako jim je vršiti tiskovni zakon. V tej naredbi pravi minister, naj se ne konfiskuje takoj vsaka neprijazna kritika
o	kaki naredbi posamičnih, dasi visoko stoječih organov, ali članek , zahtevajoč premembo kakega zakona, ker se take reči dostikrat pišejo v ' 'pni razburjenosti in strasti, in ker tiskovna svoboda, ki je v Avstriji zagotovljena, zahteva, da sme vsak v mejah državnega reda svobodno povedati svoje mnenje in sme vsakdo poskušati, da z besedo pridobi druge za svoje mnenje.
Ženska demonstracija. Na Dunaju tudi ženske politi k ujejo ; že pretečeno nedeljo so napovedale shod v pratru, da se pogovore zarad občinskih volitev. Ker jih je pa prišlo preveč (nad 2000), bal se je vladni zastopnik izgredov in je razpustil zborovanje. To je strašno vjezilo ženske. Ko je dospel dr. Lueger, je bila gnječa tako velika, da je le z velikim naporom mogel priti v dvorano, kjer je prosil ženske, naj se razidejo. Te pa so mu le odgovarjale z vskliki : Živio Lueger! Proč z Židi ! Druzega hudega se ni zgodilo. To nedeljo so zborovale ženske v petih okrajih; govorili so jim dr. Lueger, Lichtenstein, Gess-man in drugi, katerim so ženske ploskale, kar se je dalo, in jim metale šopke belih garo lanov.
Rudniški nadzorniki. Poslanska zbornica je vsprejela postavo o rudniških nadzornikih, katerih bo 25, a v letu 189(1 se jih nastavi le ] 1. Pri razpravi je minister za poljedeljstvo rekel, da mora biti tudniški nadzornik prijatelj in svetovalec delavcem, mora spoštovati njih človeško dostojanstvo, toda poučevati jih tudi, da naj nikar ne vidijo v vsakem podjetniku svojega sovražnika in nasprotnika. Nadzornik si mora pridobiti zaupanje delavcev, z druge strani pa dušiti strasti, ki se k nam zanašajo iz inozemstva.
Proračun za prihodnje leto. Proračunski odsek je zvršd svoje delo, po kojem znašajo državni dohodki : 663,752.808 gld. in stroški: 662.817.082 gld.; toraj prebitek : 935.826 gld.
Državne matice na Ogerskeni bodo davkoplačevalce stale 4 milijone gold. na leto. Do sedaj so jih župniki pisali zastonj.
Madžari prijatelji Turkov. V oger-skem državnem zboru je poslanec Ugron interpeliral vlado, kako skrbi, da se Turčiji
ne bi kaj hudega zgodilo zarad vpora Armencev in pri tem rekel : „Koristi Ogerske so najtesneje spojene z onimi Turčije. Turčija je edini pravi in odkritosrčni prijatelj Ogerske.“ Tu se je pač potrdil pregovor: Gliha vkup štriha.
Vnanje države.
Rusija in Poljaki. Odkar je zavladal mladi car Nikolaj II. gre govorica, katera se hvala Bogu vzdržuje, da hoče pravično vladati tudi zatiranim Poljakom. Lesarski namestniki kraljestva poljskega, mej njimi varšavski grofšuvalov, so pozvani v Petrograd, kjer ostanejo do novega leta v posvetih s carjem in ministrom Lab&novim, kako bi se premenilo zatiranje in preganjanje v pravično in človeško vlado. — Ves svet se je začudil, ko je „Varšavski Dennik“, vladni list. do zdaj naj hujši nasprotnik vsake svobode poljskemu narodu, objavil dolg uvodni članek, v kojem priporoča vladi, naj lepo ravna s Poljaki, naj podeli njihovemu jeziku in veroizpovedanju polno svobodo, le naj zahteva, da se vsi naučijo tudi ruskega državnega jezika, ker le tako bo mogoče pridobiti Poljake, da bodo zvesti in zanesljivi državljani ruski, kakor so gališki Poljaki zvesti podložniki avstrijski.
—	Bog daj, da bi se odpravilo neznosno tiranstvo, ki tlači nesrečni narod poljski!
Bolgarska. Komisija, ki je po nalogu sobranja preiskovala pritožbe proti vladarju Stambulovemu je završila in izdala svoje poročilo, v katerem pok. Stambulova obdol-žuje raznih nepostavnostij, krivic, celo hudobij, kakor oškodovanja državne blagajne in oropanja na premoženju. Poročilo predlaga naj se Stambulovi ministerski tovariši stavijo pod zatožbo. (Krščanska vera se zgublja v višili slojevih, zato je povsod ena in ista žalostna pesem ; tu Panama, tam rimska banka itd.)
Španija. Marki Gambriuana je sprožil, da se imajo preiskati občinske zadeve v madridskem mestnem zboru, in prišla je na dan cela vrsta sleparij. Zatožba se tiče sedajuega mestnega odbora in tudi prejšnili odbornikov. Mej temi je tudi Bosch, sedajni minister za javna dela, ki je bil poprej madridski župan.
Vstaja na Kubi. Vladni listi poročajo, da so bili vstaši na več krajih premagani, vendar bodo Španjci v januarju zopet 10.000 vojakov poslali na Kubo. Sedaj jih je že kakih 100.000. V Severni Ameriki se bolj in bolj oživljajo simpatije za vstašer in zmiraj glasneje povdarjajo geslo: „Ame-rika Američanom".
Italija. Pretečeno nedeljo so imeli v Rimu velikanski shod, na katerem se je pokazalo, da so razmere italijanskega nižjega ljudstva neznosne. Republikanski in socijal-no demokratični vodje so ljudstvo naravnost
navduševali za splošni upor. Dokazovali so, da italijanska vlada v celili 25 letih ni storila nič za razvitek samostojnega gospodarstva, a za popolno nepotrebna dela je zavrgla čez tisoč milijonov. — Bivši minister Rudini je v državnem zboru na dolgo in široko pobijal Crispijevo vnanjo in notranjo 'politiko. Na Siciliji je zdaj hujše, ko za časa Burbonov. Crispi se poslužuje že obrabljenih fraz in sluti nevarnost, če le meniha vgleda. Rudini konečno zahteva manjšo, a boljšo armado, pravično davčno reformo, in rešitev sicilijanskega vprašanja. „Daily News“ javljajo iz Rima, da se po vseh italijanskih arsenalih veliko dela, da se pomorska sila pripravi za vsak slučaj.
Italijanska vojska pobita v Afriki. Italija nima sreče in je ne more imeti, ker se je pregrešila nad papežem. Doma se vrsti nesreča za nesrečo, a v Afriki, kjer so tipali najti zemlje in zaslužka, jih zopet tepe le nesreča Pred sedmimi leti so bili lnido tepeni pri Dogali, od tedaj so tam nekoliko zemlje zaseli, kar so z velikim krikom naznanjali. Vsako tako naznanilo je bilo pretirano in je imelo ost naperjeno proti Sv. Očetu, ki je Italijo svaril, naj ne zida brez očetove/ja blat/oslova. Za to je je pa Bog zopet kaznoval. Dne 8. t. m. so sovražniki pri Amba Alaiji zaseli nenavadoma 5 sotnij (okolo 2200) vojakov pod poveljništvom majorja Toselli-ja in je skoraj potovico postreljali. Italijani so se naglo vmaknili v vtrjeno mestice Makale. To je kazen božja, katero plačuje nesrečno ljudstvo za brez-božnosti svoje vlade.
Turčija. Sultan se še zmiraj brani dati dovoljenje vnanjim vladam zastran druge vojne ladije v Černem morju. Rusija in Francija bi hoteli še nekoliko potrpeti, a Anglija noče nič odjenjati, zato je angleški poslanik naznanil sultanu, naj v teku treh dni dovoli vhod stacijskih ladij v Dardanele sicer vlade nastopijo drugo pot. Iz Krete javljajo zadnja poročila, da so se teh dni zopet vneli boji med Turki in kristija-ni. Bivši veliki vezir Said Paša je zbežal in se skril na angleški ladiji. Dasi mu je sultan zagotovljal popolno yarnost, če se vrne v Carigrad, vender neče tega storiti, ker dobro zna, koliko sme človek zaupati turški obljubi.
„Versko čustvovanj e‘\
Gluhim ne govori! Kolikokrat je naša katoliška slovenska stranka izjavila, da je ohranjenje in vtrjenje slovenske narodnosti v uje programu, kolikokrat smo vže zagotovili, da po našem programu je narodnost opravičena in dovoljena ideja, dokler ne preseza meje moralnosti in pravičnosti kakor stara paganska in moderna liberalna narodnost, kolikokrat smo opozarjali poštene naše nasprotnike /.lasti pri „Edinosti“, da' naj nas sodijo vsaj tudi po dolih, katera smo vže dovršili in katera snujemo z veliko po-žrtovalnostjo po vsej slovenski .domovini, naj nas sodijo vsaj po naših novcih, katere dajemo celo za ona narodna podjetja, koja liberalci izkoriščajo in sicer prav zlobno izkoriščajo proti nam kakor na pr. v Gorici „Sloga“ svoje šole. To bi pač moralo pričati, da imamo nekaj razuma in srca za slovensko narodnost. A zastonj! Vedno z novič se prepeva pesem, da je katoliška stranka izbrisala narodnost iz svojega programa. To je grdo obrekovanje, ki ne priča o posebnem poštenju onih, ki je ponavljajo.
Poslušajmo za enkrat ..Edino>t“:
„Po takem dela konservativna stranka veliko krivico, ako izvaja iz okolnosti, da ta ali oni narodni, mož ni posebno ognjevit v svojem verskem čustvovanju ali je morda zagrešil breztaktnosti nasproti duhoyskemu stanu, ako izvaja iz te okolnosti. da je narodno čustvovanje sploh v navskrižju z odrskim Čustvovanjem; konservativna stranka greši, ako meni, da je radi takih ne všečnih dogodkov zadobila pravico, brisati narodno stvar iz svojega programa! V svojedobnem boju med Mlado- in Staroslovenci se je tudi iskrilo dokaj,
ali prednica današnji konservativni stranki ni niti mislila na to, da bi radi tega izrekla svoj „anathema“ proti narodni stvari.1*
Najprej je tu značilno, da se govori „o verskem čustvovanju11, kakor bi vera ne bila v prvi vrsti nauk in prepričanje uma, a kar je niže zapisano je ali nevednost ali zlobno obrekovanje. Katoliška stranka, kojo zastopa čč. duhovščina ni izbrisala narodnosti iz svojega programa niti meni, da „je zadobila pravico" brisati jo iz programa radi „nevšečnih dogodkov1* ampak katoliška stranka meni
1. da je kat. vera na Slovenskem v nevarnosti od strani nemškega liberalizma, ki je preplavil naše šole in knjige in vže hudo okužil razumništvo ;
2. da brez vere je nemogoče Bogu do-pasti in da brez katoliške vere propademo narodno in gospodarsko ; časno in večno.
3. da tako megleno ,.versko čustvovanje, ki se ima ohraniti tudi se stališča narodnega oportunizma*1, ker „brez sodelovanja duhovščine tudi v'bodoče ne bode napredka1*, ni vera, ampak je le čustvovanje, dobro za mehkobne bolne duše ne pa za odgojo celega zdravega naroda in njega večno zveličanje. Vera je nauk in čeznaravni dar prepričanja 1 da je en Bog, 2. da je Bog pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hude kaznuje, 3. da so tri božje osebe : Oče, Sin in sv. Duh. 4. da se je Bog Sin, druga božja oseba včlovečil, da bi nas s svojo smrtjo na križu odrešil in večno zveličal,
5.	da je človeška duša neumrjoča, (5. da je milost božja k zveličanju potrebna in da brez milosti božje ne moremo nič zaslužnega storiti za večno zveličanje.
4. da čč. duhovščina je v prvi vrsti pokličana oznanjati ter braniti katoliški krščanski nauk in po njem posvečevati ljudstvo in razumništvo 5. da po božji zapovedi ni dovoljeno zatejevati vere ali trpeti nje škode iz ozirov na narodnost, ako je ta v nevarnosti. A naši oportunisti (Svetec in zlasti gospoda na Primorskem) hočejo, naj se versko vprašanje spravi z dnevnega reda, dokler je narodnost v nevarnosti. Tega pa čč duhovščina ne sme, ako noče zatajiti svoje dolžnosti in stanu. Vera je neizmirno in neskončno više ko narodnost in gospodarstvo narodov.
Toda dovelj! Gospoda naj nam oprostijo to odločno besedo. Njim radi odpuščamo, ker vemo, da so krivo poučeni. Čudimo se pa, da jih o tem niso poličih dnevniki. s katerimi vedno ob č.n]eji) .‘Te p o "pr osi mo g. dr. Gregorina, naj’o priložnosti vpraša dr. Ant. Gregorčiča, profesorja bogoslovja ali T. Zupana ali ni vse tako, kakor smo mi zapisali. Tudi nai je vpraša, katera poglavitna načela dr. Mahniča so kriva ? . . . Ko to izve, naj nam blagovoljno pove.
Judje v Gorici,
Vže večkrat smo opozorili občinstvo, kako mogočno se je vtaborilo judovstvo y Gorici. V njih rokah je vsemogočno javno mnenje, ker nji!) ljudje so uredniki „Cor-riere“. v njih rokah je gospodarstvo in bogastvo mesta in dežele. Bog ne daj, da bi šlo to tako naprej ! Kristijani so sami krivi, če so jim judje gospodarji. Judje si gotovo niso priborili premoženja z delom in trudom, ampak so le pobrali čisti dobiček znoja in žuljev krščanskih delavcev in odjemnikov.
—	Da ne bo kedo mislil, da pretiravamo, objavimo danes imenik judovskih trgovcev in obrtnikov v Gorici.
1.	A. V. Jona, via Ascoli 4, in v Raštelu 10. (Menjalec) 2. Alb. Michelstadter in drug. na Travniku št. 10. (Menjalec). 3. J. Gentile na Travniku št. —. (Menjalec).
4.	Jona Samuele via Rastello 10. (Loterija),
o.	Dorfles via Torente štev. 4. (Strojnica usnja). 0. Dorfles Herm. in bratje posestniki mlina via Torente. 7. Steiner Ignac via Signori štev. 5 (Obleka). S G. Michelstadter in drug. via Rastello štev. 30. in pred škofijo štev. 7. (Prodaja perila in diuge drobnine). 9. Bolaffio Jeromin via Signori i štev. 2. (Metersko blago). 10. Morpurgo I bratje na Travniku štev. 4. (Obleka;. 11.
Morpurgo Isak, zaloga preje, bombaža in platna via Ascoli štev. 13. 12. Pinchcrle Jožef in drug. na Travniku štev. —. (Blago za obleko). 13. Donati pred škofijo štev. 3. (Optikar). 14. Jona A., pred škofijo via Seminario (Prodaja tobaka in kolekov). 15. Bolaffio bratje via Ascoli štev. 17. in za Kornum. (Zaloga vina in izdelovanje kisa). 1«. Bolaffio Jakob, gostilna via Ascoli 17. 17. Dr. Luzzato E. via Signori štev. 11. odvetnik. 18. Dr. Luzzatto Graziadio pred škofijo štev. 1. odvetnik. 19. Dr. Luzzatto Rajmund via Seuole štev. 4. I. nad. 20. Dr. Marpurgo Marko na Kornu štev. 9. odvetnik. 21. Dr. Luzzatto Aron Travnik štev. 14. zdravnik. 22. Dr. Marpurgo via Rastello štev. —. zdravnik. 23. Luzzatto Em. via Signori štev. 14. inženir. 24. Židovski je tudi bazar v Rastelu. 25. Pro-dajalnica slabega blaga via Giardino, hitro od trga naprej.
Iz tega imenika je razvidna moč go-riških judov. — Prosimo slovenske liste in tudi „Eco“, naj objavijo ta imenik.
Raznoterosti.
„Klerikalna politika in Slovenci".
„Slov. Narod", glasilo „narodne“ stranke, katere, tajno vodstvo je zdaj. j..(fovici, je objavil v pOttdelJek uvodni čTanelk, iz kojega je razvidna taktika in postopanje, kakeršno namerjavajo v bližni bodočnosti slovenski poslanci dr. Ferjančič in tovariši. Glavne misli so : „Dolžnost slovenskih poslancev je v sedanjem položaji iskati zveze z Mlado-čelii. Le tako morejo kaj koristiti v narodnem oziru. Mladočehi pa nimajo nobenih simpatij za klerikalizem, lcakoršen sedaj cvete v naši deželi in gotovo nas ne bi dosti podpirali, ako bi naši poslanci na Dunaju ne imeli boljšega dela, kakor potegovati se za klerikalizem in dunajski krščanski socijalizem. Razpor mej krščanskimi soci-jalisti in Mladočehi je sedaj popolen in s teni moramo Slovenci računati“.
»Klerikalizem pri sedajnih razmerah nas more zapeljati le na napačno pot in škodovati v narodnem oziru, zato je pa dolžnost vsakega slovenskega domoljuba na vso moč upirati se klerikalizmu v sedanjih razmerah**.
S temi besedami je pozvano slovensko ljudstvo in njegovo zastopstvo v boj proti katoliški stranki v družbi Mladočehov, Poljakov in nemške levice. Je li bode v tej družbi ostal tudi Hohemvartov klub. ne vemo, ali od slovenskih poslancev, ki so bili izvoljeni kot katoliški poslanci, pričakujemo, da ne pojdejo naravnost o boj proti katoliški stranki, če se jim vže ljubi o katoliški stvari dosledno molčati doma in v zbornici! —
Zanimivo je, da je „narodna“ stranka šh pred osmimi dnevi ojst.ro napadala Bade-nija in grdo obdelovala posl. Kluna, ker ni hotel glasovati za Luegerja in ni hotel izstopiti iz Hohenvvartovega kluba, in se pridružiti katoliški stranki, zdaj pa je vže „dolžnost vsakega slovenskega domoljuba na vso moč vpirati se klerikalizmu**, kakor je t.ndi dovoljeno poslancem, ki so izstopili iz Hohenvvartovega kluba zopet vstopiti, morda za to kajpada, ker v njem ni več klerikalizma, od kar so izstopili Ebenhoch, Dipauli, Zallinger, Fuchs, Morsey in drugi.
To se pri nas imenuje „pravo katoli-čanstvo**.
Hoj proti judom na Dunaju. Na
mnogih shodih so kristjani sklenili, da ne bodo več vkupovali pri judovskih trgovcih in obrtnikih. Da bi pač povsod veljalo to načelo: Svoji h svojim!
Zapuščina grofa Taaffe-ja znaša tri milijone c/ld. Lepa vsota ! Dedič je sin edinec Henrik, kateri je še v šoli v graškem vseučilišču. Mati vdova vdobi 15.000 gld.
Prepovedana podoba Matere Božje. Bratovščina Naše ljube Gospe presv. Srca Jezusovega je vpeljala neko nooi podobo, na k oj i je naslikana Mati Božja stoje in z razprostranima rokami, a pred nje ledeni
stoji Božji sinček z vidnim srcem na pršili. To podobo je kongregacija sv. obredov prepovedala in naročila naj se previdno odpravi. (Glej Folium št. 10. t. 1.) Namesto prepovedane podobe, je kongregacija priporočila podobo, na koji drži Marija Jezusa v naročji.
K § ¥ H S.
Veleuč. g. dr. Jos. Ivanič je imenovan za ravnatelja škofijskega konvikta v Trstu.
I)r. Ant. Gregorčič je tudi letos pri razpravi o proračunu pojasnil razmere na Primorskem. O tem govoru prihodnjič.
Deželnega glavarja namestnik bode prav gotovo imenovan naš državni poslanec dr. Anton Gregorčič. Imenovanje se objavi te dni.
Koliko stane hrana v zaporu ? V
Goriškem zaporu so se pogodili za 561/2 kr. na dan t. j. za vsakega kaznenca ie plačati 16 gld. 95 kr. na mesec. Iz te vsote se. vidi, da se jim ne godi ravno slabo. Poznamo prav veliko poštenih revežev, ki nimajo niti po 8 gld. na mesec. To se imenuje človekoljubje.
Zdravniška zbornica goriška je imela občni zbor dne 26. sept. t. l.a še le zdaj je objavila letno poročilo. V začetku (1. 1893)~je imela zbornica 35 udov, zdaj jih ima 38. — Zbornica ima svoje prostore Via del Teatro 11.
V	imenu napredka, človekoljubja in poštenja bi mi radi namignili zdravniški zbornici, naj dela na to, da se bo voda, katero nam je Bog dal zastonj, in katero oni nazivljejo aqu. putei in aqu. distill., nekoliko bolj po ceni prodajala v lekar nah. Čudno da se v tem pogledu nikedo ne zgane !
Užitni davek od piva in žganja.
Deželni odbor je postavil tudi letos precej visok davek piva in žganja. Od vsakega hoktl. piva je'< plačati 50 kr., od vsakega litra žganja 18 kr., od drugih žganih pijač 10 kr. Davek se odda na družbi v deželni hiši dne 20 decembra t. 1. ob 10 uri zjutraj. Klicne cene so:
za žganje		za	pivo
v Gorici gld	3200,—	gld.	2600. -
v Okolici „	700.—	n	100,—
v Ajdovščini „	1000,—	n	120.—
v Kanalu ,,	600.—	n	40.—
v Tolminu „	4500,— (!!)	v	120.—
v Cerknem „	500.—	n	80 —
v Komnu „	400,—	j?	200,—
y Bolcu „	3600.— (!!)	n	80,—
v Sežani „	400. -	j?	180.—
v Gradiški „	1600.—	j?	330,—
v Cervignanu	3000.—	v	250.—
v Korminu „	500.—		250.—
v Tržiču	500.—		250,—
gld.	20.500.—	gld.	4600.—
Krasno zimsko vreme je začelo v ponedeljek. O poludne je milo ko spomladi ! Naj bi ostalo vsaj do novega leta.
Pobalinstvo. Nahujskani pobalini so omazali poslopje „81oginett šole.
Namakanje tržiške ravani. Društvo je imelo občni zbor, ki se je izrekel za nadaljevanja podjetja. Predsednik je naznanil, da mu je knez Egon Hohenlohe poslal zagotovilo, da nnnisterstvo dovoli one svote, katerih je prosilo društvo. Vsled tega menijo, da je delo zagotovljeno.
G. Likarjev oglas. Cč. gg. naročnike prosimo, naj preberejo in vpoštevajo oglas g. G. Likarja. Svojim h svojim.
Za službe pri „Pr. L.“ se je oglasilo vže več gospodov, ki bi radi popravljali, to in ono, ali „zavezal“ se ni še nobeden. Ako se vresničijo dobri načrti, bo „Pr. L.“ v prihodnjem letu zopet en korak naprej. Bog daj 1
Grozen vihar je razsajal dne 5. t. m. na Dunaju in v drugih severnih krajih, zlasti je napravil veliko škode v Berlinu.
Požar. V Logu pod Predilom pogorelo je 6. t. m. zjutraj 6 hiš. Ne ve se še,
kako jo ogenj nastal. Ljudstvo bilo je vse zmešano. Možje so večinoma v Rabejlnu, žene pa in otroci so jokali in si niso znali pomagati. Prišli so na pomoč Bovčani z brizgalnico ter so z velikim trudom ogenj udušili, ter tako zabranili, da ni cela vas pogorela. Vbogo ljudstvo!
Zahvala
velečastiti duhovščini slovenski.
Objavljajoč račune »Slov. Alojzije-višča“, ne morem si kaj, da ne bi izrekel iskrene zalivale velečastitim sobratom duhovnikom. Številke govorijo jasno in glasno dovolj, da ni treba druge pohvale Vaši krščanski požrtovalnosti. Zavod, častiti bratje, je Vaše delo, katero ste s svetim navdušenjem začeli in katero z božjo pomočjo dovršite v zmislu enoglasnega sklepa zadnjega občnega zbora.
Zato smem upati, da v radodarnosti ne omagate, če prav je davek velik, kateri ste si naložili iz ljubezni do krščanske odgoje dobro vedoč, da večili obresti nima svet.
V imenu odbora a tudi v imenu čč. sester in 'učencev bodi Vam torej prisrčna hvala in Bog Vam povrni stotero
V Gorici, na praznik brezmadežnega spočetja BI. I). M. 1895.
S pozdravom Gospodujem
Fr. Avg. Košuta, predsednik.
L
Slovenskega Alojzijevišča
dohodki in stroški od 1. avgusta 1803. do 31. julija 1894.
Dohodki.
	gld.	kr.
1. Blagajnični ostanek od leta		
1892/3		—	91
2. Darovi čč. gg. duhovnikov (po		
dnevniku) 		1900	52
3. Duhovno podporno društvo (Pio		
Sovvegno) 		200	—
4. Deželni zbor		150	—
5. Darovi zasebnikov . . .	113	—
6. Mesečnimi gojencev (po dnev-		
niku) 		297	—
Vsota dohodkov . .	2661	43|
Stroški.
Za hrano gojencev ....	717 90
Za hrano nadzorniku in čč. sestram 200-—
Stanarina......................... 160-—
Za nakup pohištva ....	179-54
Za tiskovine in znamke .	.	30'15
Razni stroški..................... 15’84
Remuneracija nadzorniku in č.
sestram........................ 90'—
8.	Vložili v hranilnico ....	1100 00
Vsota stroškov .	.	2493 49
V	blagu so darovali:
Občina Levpa: 500 klg. krompirja, in še fižola, moke, jabolk.
Občina S o 1 k a n : 550 klg. krompirja, 100 klg. ječmena, 100 klg. jabolk.
Občina D režnica: 350 klg. fižola. G. Al. Bader v Gorici 60 liti-, vina. G. Jož. Mnžina na Brjah (Rihenberg) 100 litr.
G. Ant. Kofol v Cepovanu 130 litr.
G. J. Žerjal v Brjah (Rihenberg) 70 litr. Bilanca.
Dohodkov .	.	.	266T43
Stroškov .	.	.	.	2493-49
Blagajnični preostanek .	167 94
Imetje zavoda 31. julija 1894.
1. V hranilnici: 4097 gld.
2. 5 obligacij po 100 gld. y. 2 obligaciji po 100 gld.
4.	1 obligacija za 500 kron
5. 1 obligacija za 100 gld.
6. 1 srečka za 20 lir it.
7. V gotovini .	:	167	gld.	94 kr.
V	Gorici, 1. oktobra 1894.
J. Baic.
Pregledal, račun je v redu.
J. Wolf s. r.
M. Milost s. r.
II.	od 1. avgusta 1894. do 31. julija 1895. Dohodki.
1. Preostanek od 1. 1893/4 .	.	.	167-94
2. Darila čč. gg. duhovnikov (po dnevniku)..................... 2721-47
3.	Mesečnimi učencev	(po dnev.^)	1193-—
4. Duhovno podporno društvo (Pio Sovvegno).......................100-—
5.	Občina Rihenberg............36-—
6. Občina Drežnica (skupilo za nabrano blago)....................40’—
7. Občina Solkan (skupilo za nabrano blago)....................24-—
8. Občina St. Viška gora (skupilo
za' nabrano blago)	....	18‘—
9.	Hišarina  ........................15-—
10.	Volilo big. g. Štefana Levpuščeka	30-—
11. Darovi zasebnikov iu drugi dohodki ................................. 230-01
12. Obresti od glavnice : 29/9 1894	20-63
1/10 1894	160-40
1/7	1895	1-59
13 Za prodane obligacije : 21/8 1894.
/5 po 100 gld. a 98	gld.	SO kr.	=-•=	496-62
lipo 100 „ a 98	„	30	„	=	98‘30
]1 po 500 kron a 95	„	70	„	«=»	239'—
iObresti 16 kr. + 1	„	25	,,	=	1’41
14. Obresti za dve obligaciji tržaškega posojila po 100 gld.
k 6% —....................... 12'—
15. Za eno izžrebano obligacijo tržaškega posojila po	100 gld.	100-—•
1C. Glavnica vzeta iz hranilnice
24/9	1894	.................... 214'—
1/10 1894	.................... 3883 —
4/4	1895	iz	knjižice 23.687	150"—
1/7	d895	iz	knjižice 22.923	400-—
V7	1895	iz	knjižice 23.687	100'—
Vsota .	.	10.452-37
Stroški.
A. 1. Za hišo Via Ponte Isonzo 7.
vkupljeno za 8000 gld.
Povrnili	1/10	1894	.	.	.	4000'—
1/7	1895	.	.	.	400-—
2.	Pogodba	15/1	1895 :	27	gld.
9 kr. ; odstotna pristojbina
4/12 1894 : 150 gld. 25 kr.	177-34
3. Obresti od 4000	gld. dolga za prvo leto in do 1/10 1895
180 -+- 9-98 ................... 189 92
4.	Za načrt	svoje hiše	.	.	.	15-50
5. Za nakup njivice poleg hiše
25/2 in 29/5 ....................... 449-50
6. Ods'otna pristojbina pri nakupu njivice in nagrada notarju : 20 -j- 6-98	....	24'98
7. Zamudne obresti, kolek, stroški pri izžrebanju obligacije, nova hranilna knjižica štev.
22923 ................................ 2-96
5260*20
B. Za nakup potrebne oprave ali
inventarija (po dnevniku in pobotnicah) ............................ 1405-64
C. Za hrano, kurjavo in plačilo
sestram (po dnevniku in po knjižicah)............................ 1834-28
D. Razni stroški (po dnevniku in
pobotnicah).............................155'10
E. V hranilnico se je vložilo
1/10	1894.	štev.	22.923	.	.	843-—
31/12	„	„	22.923	.	.	300’ —
22/2	1895.	„	22.923	.	.	50- —
22/2	„	„	23.687	.	.	250-—
10.098 22
Bilanca.
Dohodkov:................................ 10.452‘37
Stroškov:................................ 10.098-22
Blagajnični ostanek................... 354' 15
Vsega prometa je bilo:	.	.	.	20'550'59
A. Imetje zavoda 31. julija 1895.
1. Hiša h precejšnjim inventarjem in vrtom
2. Eua obligacija trž. posojila po 100 gld.
3. Ena akcija Hilarijanske Tiskarne 50 gld.
4. Ena srečka za 20 frankov.
5. V hranilnici knjižica štev. 22.923 z vsoto 793 gld.
6. V blagajnici 354 gld, 15 kr.
B. Dolga vknjiženega v dolžni knjižici številka 5229 je 3600 gld.
V Gorici, 1. decembra 1895.
Dr. Jos. Pavlica,	J.	Baic,
t. č. prefekt.	t.	č.	blagajnik.
Pregledal, račun je v redu J. Wolf. s. r.
M. Milost s. r.
Odgovorni urednik in izdajatelj J. Marušič.
Tiska Hilariianska tiskarna.
Prihodnja številka „Primorskega Listau izide dne 24. decembra.
OZNANILO.
P. n. občinstvu občin: Breginj, I-drsko, Kobarid, Kred, Livek, Libusnje, Sedlo in Trnovo so naznanja, da prične poslovati „ Posojilnica v Kobaridu reg. zadruga z neomejeno zavezo" dne 1. januarja 1. 1896. Hranila se bodo obrestovala z 4'/u% posojila z 6% obrestmi. Uradovalo se bode ob torkih od 11 do 2 popoldne.
Načelništvo.
SVE STROJEVE ZA GOSPODARSTVO
CIENICI^f?
pt%»
: -V.
JLnton Kuštrin,
v Gosposki ulici v hiši gr• dr. Lisjaka št. 83.
prodaja različno blago n. pr. sladkor, kavo, moko vsake vrste, kis, milo (žajfo) itd., posebno dobro oljkino olje za večno luč v cerkvi itd.	36—30
„JANUS“
Vzajemna zavarovalnici življenja na Dunaju-
Ta zavarovalnica vstanovljena vže 1. 1840 je osnovana na vzajemnosti, vsled česar deli svoj čisti dobiček (obresti) za varovancem.
Do zdaj se je vže zavarovalo
92.500 osob	25-22
z glavnico 115.912.500 gld.
Zavarovanim se je izplačalo glavnice in dobička (obresti) :
17.150.000 gld. Reservni zalog znaša 11.779.966 gld.
Pojasnila, prospekte, pravila in načrte daja na zahtevo zastonj
Podružnica „JANUS“ v Trstu, Via Cologna 7., v Gorici, Via S. Chiara 10.
19—10
Prva žrebljarska zadruga
v Kropi na Gorenjskem
ponuja vsem velesp. trgovcem, podjetnikom, obrtnikom in sl. občinstvu iz najboljše kovine solidno izdelano
ŽELEZNINO
kakor
žreblje, verige, posebno za stavbe potrebno blago '
po najnižji ceni, zagotavljajoč tofino postrežbo. Ceniki na zahtevo poštnine
prosto in zastonj,
Edvard Paulin,
16, HELLEK, »S
var- n. puaterstrasse hu.VJ. -*sa
36-26
v Nunski it lici št. 1 O.
V	zalogi ima razne nagrobne vence, biserne in porcelanaste, rože za cerkve, palme, cvetke za nove maše in poroke, voščene sveče, mrtvaške obleke, rakve, trakova, zlate črke j. t. d. po uajnižih cenah.
Ustanovil 1. 1707 Ivan Samassa v Ljubljani. ^
Ces. in kralj. |& dvorni zvonar
ALBERT SAMASSA
12 — 12
Zvonovi imajo harmon, in melodične glasove.
Izborna je tudi priprava za zvonjenje, da zvonove do 45 centov more zvoniti en sam mož. Čista kovina srebrne bliščobe. Močan in čist glas.
Garancija pet let.
Cerkvene priprave iz masivnega brona; svečniki, lustri, svetilke, altarni križi, kanonske tablice, lonci za cvetlice itd., dalje gasilnice, pumpe, ograje pri studencih, ventili itd.
Občine in gasilna društva vdobijo naročila tudi na obroke.
Ceniki brezplačno ! Štiri častni diplomi.
21 svetinj.
G. Likar “9$
ima zalogo vsakovrstnega papirnatega blaga ter pisarskih in šolskih potrebščin
v Gorici, v Semeniški ulici h. št. 10.
Knjigo ve zn a dela
pipski buje 011 že od začetka svoje trgovine in ker se delo čedalje bolj množi, pogodil se je zanj z najboljšim in najcenejšim knii-govezom v Gorici.
Na primer: molitvena knjiga družbe sv. Jiahora, vso v močno črno usnje z zlatim napisoni in olepšavo na hrbtu in ob straneh zveže za 50 kr.; 10 knjig pa po 45 kr.	'	*
Hitri računar,
v katerem so vsi računi za cene in reči do 100 narejeni in so v njem primere evropejskih denarov z našim in primere naših sedanjih mer in vtež (vag) s prejšnimi, stane močno in ves v platno vezan 40 kr.
Tiskovine
za didiovnije ima iz ,.Hilarijanske tiskarne" po enaki ceni; za županije pa ima lastno zalogo po jako znižani ceni; n. p. vabil in vsakih enakih tiskovin na 4ki pole stane 00 le 25 kr.; pri naročilih nad tisoč pa se odbije še nekoliko odstotkov.
Visitnic
100 navadnih stane pri njem le 60 kr manjše in šibkeje pa samo 50 kr.
Listki
za spoved stanejo tisoč zdaj le 1 gl. 50. za sv. obhajilo pa 2 gl.
Enako ceno preskrbuje tudi vsa druga tiskarska dela.
Molitvene knjige
prodaja po isti ceni kot založniki.
Šolske potrebščine
so čudovito cene ;
100 pisank se dobi za 45 kr.; boljše vrste pa za 60 kr. in pri naročilu nad tisoč pisank odbije s« še nekoliko odstotkov 100 risank velja samo 1 gl. 60 k.r.
1 škatla peres R (144) 25 kr
1 škatla kamnitih pisal s papirjem ovitih 25 kr.
1 dvanajstorica (ducat) svinčnikov 7 kr.
1	dvanajstorica navadnih peresnih držal 4 kr. i. t. d.
Papir
uradni, dober, zavoj 500 pol 2 gl. 20 kr. uradni, pol minister, jako močan, zavoj 250 pol 1 gl. 50 kr. uradni najboljši zavoj, 250 pol 2 gl. uradni prednpisni (koncept) dober, zavoj 500 pol 1 gl. 30 kr.
uradni prednpisni najboljši, zavoj 250 pol 80 kr.
pisemski, dober, zavoj 200 pol 65 kr. pisemski, najboljši, zavoj 100 pol 65 kr. pisemski, angležki, belo črtan, zavoj 100 pol 40 kr.
Zavitki (k o v e r t e)
uradni 100 od 20 kr. navzgor trgovski 100 od 18 kr. navzgor pisemski navadni dobri, 100 od 25 do 35 kr. pisemski boljši od 35 kr. navzgor.
Enako znižane in zelo nizke cene ima vse blago njegove zaloge. — Ume se pa, da na drobneje kot je navedel, ne more po tako nizkih cenah dajati. Vsled nizkih cen pa more tudi le prod plačilu in s pošto navdno povzetno oddajati.
Za primerno dobro postrežbo je odgovoren.
A^nt. Koren,
trgovec v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko, porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe.	36—28
Novic Frane,
krojač v ulici sv. Klare št. 6, izvršuje razna naročena dela in prodaja narejeno obleko po jako zmernih cenah.	30—28