NAŠ ROJAK
IN SLOVENSTVO
Osrednja slovesnost v počastitev 90-letnice rojstva Louisa Adamiča je bila 23. marca v avli OŠ v Grosupljem, ki se po njem imenuje. Slo-vesnosti so prisostvovali poleg predstavnikov družbenopolitičnega živl-jenja občine tudi gostje, med katerimi so bili dr. France Adamič, Vida TomšiČ, vodstvo Slovenske izseljenske matice: Mitja Vošnjak, Rado Genorio in Marko Pogačnik, Jože Šteh, član P RK SZDL Slovenije, Andrej Ambrožič, sekretar medobčinskega sveta ZKS Ljubljana-okolica in Bojan Ambrož, sekretar medobčinskega sveta ZSMS ljubl-janske regije.
Ob vhodu v avlo so učenke osemlelke podelile vsakemu obiskovalcu priložnostno brošuro in priponko. Zanimiva dekoracija odra in pevska zbora ob vsaki strani odra (ženski iz Grosupljega pod vodstvom Mojce Intihar in moški iz Smarja-Sap pod vodstvom Marjana Sajovica) so prispevali k slovesnerau vzdušju. Prireditev je pričel Dare Gabrijel, ravnatelj OŠ, z odkritjem spominske plošče Louisu Adamiču v avli. Nato smo v uvodu preleteli pisateljevo življenjsko pot s poudarki na bistvenih prelomnicah (odhod v Ameriko, prvi literarni poizkusi, uspehi).
Mitja Vošnjak, predsednik Slovenske izseljenske matice, je v svojem govoru razmišlja) ojeziku, vkaterem je pisaJ Adamič (nngleščina) in ga primerjal z A. T. Linhartom, ki je v svojih prvih delih uporabljal nemški jezik.
Nato so se v kulturnem programu prepletali teksti L. Adamiča, O. Zupančiča in prof. Vecolli-ja z zborovsko pesmijo. Prijeten in zanimiv izbor sta pripvavila Hilda Lučovnik in Andrej Kurent. Ni bil le kulturni dogodek, izvedeli srao nekaj več o rojaku, na katerega smo upravičeno ponosni kljub nekaterim neznankam (njegovo delovanje pri uveljavlja-nju etičnih posebnosti in kulture priseljencev, skrivnostne okoliščine njegove smrti, pomen njegovih del za ameriško književnost).
Ostaja obveza, da s spotninskimi prireditvami ohranjamo spomin na rojaka, pa tudi, da vzpodbujamo delo pri zaščiti njegove rojstne hiše (sama obnova stavbe in oživitev s primerno vsebino).
I. R.
O tem vfelikem možu so brali, razmišljali in pisali učenci od 5. do 8. r. OŠ Louis Adamič Grosuplje.
In na 1. spominski dan Šole so o tem poročali zbranim v avli in tako počas-tili 90-letnico njegovega rojstva.
Najprej so se predstavili učenci na temo Utrinki iz Adamičevega življenja.
Na Blatuje živel, je mamo rad irnel, se po svetu je podal, da Ameriko bi spoznaL
V lujini postalje znan koi pravi Američan, čeprav v srcu Jugoslovan.
Saj njenoje ime, oznanil prek vode in naši šoli dal ime.
Grega Zore, 5.A
Na temo Prva vrnitev so učenci zbrali različne citate, napisali pesmi in razmišljanja. Ob branju odlomkov iz knjige Orel in korenine (Kondorjeva izdaja) pa so jih prevzele naslednje teme: Izseljeništvo, Orel in korenine, Araerikanizacija.
Nekjeskritaje resnica,
pot do njeje strma, s kamenjem zbita.
Borijo zanjo se Ijudje,
boril se zanjo Louis Adamičje.
Jo našelje, razkril,
za domovino z njo se on boril
A je že tako,
da to vsem všeč ni bilo.
Prišli Ijudje so,
ki sovraštvo, hladno vojno Ijubijo,
končali Adamičevo življenje so plodno.
A zmotili so se vsi,
ki mislili so, daonv pozabo tonil bo.
Vdelih njegovih še vedno življenje se vije
in tega tudi sovražnik ne ubije.
Maja Rupnik, 8. E
Irena Lesjak je za to priložnost intervjuvala svojega starega očeta, ki se je z Adamičem srečal 1949 pri Cestarjevih v Grosupljem.
Dita Kusari pa si je zamislila, kako bi L. Adamiča predstavila obiskoval-cera kot turistični vodič.
Iz navedene vsebine, ki je le del celotnega programaje razvidno, da so bili učenci soavtorji v osnovi piej začrtanega programa. Scenarij pa je dobil dokončno obliko ob sodelovanju učiteljev slavistov.
Tega dne je bila predstavljena tudi himna šole. Besedilo zanjoje napisala Anita Velkavrh, glasbo pa Stane Fux, učitelj glasbenega pouka na OŠ L. Adamič Grosuplje, zapel pa jo je MPZ OŠ Grosuplje.
Učenci so objubilejnem letu šole L. Adamiča Grosuplje tekmovali še za jubilejno značko L. Adamiča. Na centralni in podružničnih šolah je bilo po-deljenih 1207 bralnih značk, skupaj z ostalimi Šolami v občini pa 1662. Jubi-lejne značke so bile ponudene tudi drugim občinam ljubljanske regije. Tako je znesla končna številka vseh oddanih značk 2015.
Hvala vsem, ki ste se odzvali in tako povečali krog bralcev tudi na vaših šolah. Se nekaj razveseljivega je treba k temu dodti. Učenci so program tako aktivno spreraljali, tako da ni bilo nobenih disciplinskih težav (prisotnih je bilo preko 600 učencev in gostov), kar je danes zeio težko doseči.
VIII. delovno-proizvodno tekmovanje kovinarjev ljubljanske regije
Tekmovanje je bilo v soboto, 16.
aprila 1988, v delovnih organizacijah
iz občine Litija, kot soorganizator pa
¦ je sodelovala tudi delovna organizaci-
ja IMP Livar iz Ivančne gorice.
Tekmovanja so bila organizirana v naslednjih pokiicih:
—  strugar,
—  brusilec,
—  rezkalec,
—  orodjar,
—  konstrukcijski ključavničar,
—  kovač,
—  varilec REO,
—  varilecTIG,
—  varilec MAG,
—   plamenski varilec,
—  avtomehanik Otto,
—  avtoraehanik Diesel in
—   livar.
V vseh poklicih je sodelovalo preko 200 tekmovalcev. Iz naše občine so bilv prijavljeni tekmovalci samo iz dveh delovnih organizacij, in sicer iz 1MP Livar Ivančna goiica (za poklic livar — 8 tekmovalcev) in GPG, TOZD KLO Grosuplje, (za poklic — konstrukcijski ključavničar — 3 tekmovalci).
Po končanem tekmovanju je bilo organizirano skupno srečanje vseh udeležencev z namenom, da bi si iz-menjali izkušnje, kar bo nedvomno vplivalo tudi na večjo storilnost vsakega posameznika.
Delovni organizaciji IMP Livar iz IvanČne gorice se zahvaljujemo za vzorno tzpeljano organizacijo delov-no-proizvodnega tekmovanja.
Ustanovljeno društvo
izumiteljev in avtorjev
tehničnih izboljšav
Grosuplje — DIATI
Dne 1. aprila 1988 ob 15. uri smo se zbrali v Družbenem domu Grosuplje na ustanovnem občnem zboru Društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Gro-suplje — »DIATl«.
Pobudnik za ustanovitev Dl ATl je bil Odbor za inventivno dejavnost pri Občin-skem svetu Zveze sindikatov Grosuplje. Na predavanju o inovacijah dne 20. no-
vembra 1987 smo ustanovili iniciativni odbor za pripravo ustanovnega občnega zbora. Za ustanovitev Društva je bilo potrebno pripraviti:
1.  poslovnik dela ustanovnega občnega zbora,
2.  pravila društva DIATI,
3.  vabila in predhodno obrazložitev ter objavo v Naši skupnosti,
4.  program dela druitva,
5.  dnevni red z opisom društva.
Vse navedeno je bilo v celoti pripravljeno in sprejeto na ustanovnem občnem zboru dne 1. aprila 1988 ob 15. uri. Navzočih je bilo 24 inova,torjev, ki so podpisali pristopne izjave. Med navzočimi so bili gostje:
1.  Jože Jan, predsednik Zveze društev izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Jugoslavije,
2.  Cvetka Vlaj, predsednica Odbora za inovativno dejavnost pri Medobčinskem svetu ZSS,
3.  Dušan Zamida, sekretar Medobčinskega sveta ZS Ljubljana okolica,
4.  strokovni delavec občinske raziskovalne skupnosti Grosuplje.
Na ustanovnem občnem zboru smo sprejeli vse polrebne akte in izvolili:
1.  izvršni odbor, ki ga sestavljajo: Štefan Horvat, predsednik društva, Jože Intihar, podpredsednik, Franc Štibernik, tajnik,
Tone Kogovšek, blagajnik, Mirko Gliha, član, Andiej Jeraian, član Hotimir Košir, član.
2.  nadzorni odbor in disciplinsko komisijo: Miro Mencin, predsednik,
Stane Repar, član, Lojze Rozman, član.
Program dela je bil sprejet v obliki, ki je bila že objavljena v Naši skupnosti.
Sprejeli smo znak društva, sedež pa določili na Občinskem svetu Zveze sindika-tov Grosuplje. Kolodvorska 2.
Če želite biti član društva DIATI Grosuplje in nosilec ustvarjalnih idej v svojem delovnem okolju, se lahko zglasite vsako prvo sredo v mesecu na sedežu društva DIATI od 15. do 17. ure ali osebno pri Štefanu Horvatu ftelefon 772-622 od 7. do 15. ure). Dobili boste vse potrebne inforraacije in pristopno izjavo. Čim več nas bo, lažje bomo uresničevali svoje ideje; neaktivnih članov ne potrebujemo, saj hočemo z delom dokazati upravičenost ustanovitve društva.
H.Š.
Matilda Zorc, Vida Struna