Pogovor s sokolarjem Ivom Devetakom / 13 Na Mittelfestu je Elio Germano nastopil v italijanski praizvedbi monologa Thom Pain >/10 Primorski Harakiri županov nadiških občin Dušan Udovič Briško beneška gorska skupnost je že več kot eno leto pod ko-misarsko upravo, kajti deželna uprava je gorske skupnosti enostavno izbrisala, ne da bi imela pripravljene alternative. Govor je bil o novih, agilnejših in predvsem učinkovitejših oblikah upravljanja in posegov za gorata območja, ki so iz razvojnega in pravzaprav vsakršnega vidika potrebna posebne pozornosti, s čimer bolj ali manj načeloma soglašajo vsi. Toda soglasja o kakšni konkretni rešitvi doslej še ni, kar ni ravno spodbudno. Vendar, če naj bo rešitev takšna, kot jo predlagajo nekateri župani beneških občin, je v bistvu bolje, da je ni. Župani občin Nadiških dolin, Tavorjane in Pra-potnega so namreč podpisali dokument, v katerem predlagajo, da se beneške občine vključijo v širšo skupnost občin (ASTER), ki bi tako skupaj z drugimi občinami furlanske nižine in Čedadom na čelu tvorile nov upravni bazen s kakimi 65 tisoč prebivalci. Čedad naj bi po tem predlogu dejansko prevzel vse pristojnosti nekdanje gorske skupnosti. Narobe svet. Če ne bi bral, ne bi verjel. Predlog glede na realnost izgleda tako, kot da je padel z Marsa. Vprašanje je, kako je mogoče, da se gorske občine potegujejo za skupnost, kjer bi imele veliko večino (in torej tudi glavno besedo) močne občine iz furlanske nižine, ki imajo že sedaj iz vsakega vidika neprimerno ugodnejši izhodiščni položaj. Beneške občine bi v takšni skupnosti v najboljšem primeru predstavljale deset odstotkov in že vnaprej je mogoče zaključiti, da bi bila temu sorazmerna tudi pozornost do njihovih problemov. Tako bi javna sredstva in posegi za gorata območja romali večinoma v nižino, kar je tudi glede na dosedanje izkušnje jasno kot beli dan. Vse drugo so pobožne želje in neplodne iluzije, to bi morali beneški upravitelji vedeti. No, med župani je vendarle tudi častna izjema, prvi mož občine Podbonesec Jur Do-menis, ki dokumenta ni podpisal. Za jesen je napovedano deželno omizje, kjer naj bi se izoblikoval dokončni predlog za upravno reformo. Če bodo župani beneških občin vztrajali pri takšnem stališču, bodo svoje občine porinili v mrtvi kot, ki bi gorata območja dejansko postavil še bolj na obrobje. Že doslej je bilo za gorske občine težko izposlovati nekatere prioritete, da so upravam, ki delujejo v težkih pogojih, vsaj delno olajšale delovanje. Da pa se župani sami odpovedujejo prednostim, do katerih imajo pravico, je pravi škandal in »harakiri«, ki ga je res težko razumeti. dnevnik ČETRTEK, 22. JULIJA 2010_ Št. 171 (19.878) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Nadaljuje se preiskava o t. i. tajni loži Afera P3 pretresa politiko in sodstvo Verdinijevi in Carbonijevi bančni računi pod drobnogledom TRST - Nagrajevanje zmagovalcev nagrade Luchetta Prireditev Naši angeli Tradicionalni večer v spomin na pokojne novinarje Luchetto, Oto, DAngela, Hrovatina TRST - Veliki trg je sinoči gostil tradicionalno prireditev I nosti angeli -Naši angeli oz. televizijsko nagrajevanje mednarodne novinarske nagrade Marco Luchetta, ki jo v spomin na pokojne novinarje Luchetto, Oto, DAngela in Hrovatina prireja istoimenska fundacija. Protagonisti na odru so bili zmagovalci Alfredo Macchi, Viviana Maz-za, Nina Lakhani, Roberto Carulli, Armando Dadi in Dorothea Ollieric. Večer je vodil Lamberto Sposini, nasto- pila pa sta tudi pevca Massimo Ranie-ri in Irene Fornaciari. V popoldanskih urah je v mali dvorani Verdijevega gledališča zaživel klepet o informiranju Antepremio. Na 5. strani RIM - Preiskave okrog t. i. tajne lože P3 se zdaj osredotočajo na bančne operacije. Rimski javni tožilec Giancar-lo Capaldo in njegov namestnik Rodolfo Sabelli sta namreč dala finančnim stražnikom nalogo, naj pregledajo bančne račune, ki sta jih v zadnjih letih vodila poslanec Denis Verdini in sporni poslovnež Flavio Carboni. Vlada medtem še vedno brani podsekretarja Giacoma Calienda, ki je vpleten v afero, podpre-sednik Višjega sodnega sveta Nicola Mancino pa je včeraj priznal, da so ta in druge podobne afere vrgle senco tudi na organ samouprave sodne oblasti. Na 4. strani Po anketi na Koroškem večina ljudi za dvojezične napise Na 2. strani Trst: zagonetka okrog občinskega sklepa o oborožitvi redarjev Na 6. strani Morilec hotel vstopiti v svet prostitucije Na 12. strani Trdne vezi pobratenih planincev iz Trsta in Ljubljane Na 17. strani TRŽAŠKA CERKEV - Včeraj na Repentabru v Minister Zekš se je srečal s slovenskimi duhovniki 2 Četrtek, 22. julija 2010 ALPE-JADRAN / CELOVEC - Rezultati reprezentativne ankete celovškega humaninstituta Korošci siti neskončnih razprav o dvojezičnih napisih Za 62% je vprašanje brez pomena, le 5% pa bi motila dvojezična tabla CELOVEC - Velika večina Korošic in Korošcev je sita neskončnih razprav oz. političnega pingponga med Celovcem in Dunajem o dvojezičnih krajevnih tablah in si želi čimprejšnjo rešitev tega vprašanja - po možnosti še v letošnjem jubilejnem letu 90. obletnice koroškega plebiscita. To je rezultat reprezentativne ankete celovškega humaninstituta. Še posebej izstopajoča podatka ankete sta, da vprašanje dvojezičnih tabel za 62 %Korošcev »nima pomena«, 82 % anketiranih pa ne bi motilo, če bi na južnem Koroškem končno postavili dvojezične napise. Le 5 % se je izreklo proti postavitvi dvojezičnih tabel. Na vprašanje, kod naj bi rešili vprašanje tabel, je 77 % bilo mnenja, da je na potezi deželna vlada v Celovcu, le 12 zvezna vlada na Dunaju, 11 % pa se je izreklo za referendum. Od petih vprašanih oseb pa so kar štirje menili, da je treba vprašanje dvojezičnih tabel rešiti še letos, ko Koroška praznuje 90. obletnico plebiscita. Anketa je bila izvedena takoj potem, ko so začetek julija zamenjali nezakonite krajevne table v Pliberku, Drveši vasi in v Žvabeku z zakonitimi tablami, to- Dvojezična krajevna tabla v Pliberku il rej s tablami z enako veliko pisavo krajev v nemškem in slovenskem jeziku. Postavitev korektnih dvojezičnih krajevnih tabel v Pliberku, Drveši vasi in Žva-beku so vzeli za povod za informativno prireditev tudi člani t.i. koroške konsenzne skupine. Prireditev bo danes v Šmihelu nad Pli-berkom, informativnemu večeru o dvojezični topografiji pa so dali naslov »Od konfrontacije do kooperacije - signal bodo- čnosti«. Kakor so zapisali v vabilu, je cilj prireditve, da se s celovito informacijo odpravijo zgodovinski strahovi in med prebivalci odpravi nezaupanje. Da so tovrstne prireditve na Koroškem 90 let po koroškem plebiscitu 10. oktobra 1920 in 55 let po podpisu Avstrijske državne pogodbe (ADP) 15. maja 1955 še vedno potrebne, pa se »na prvi pogled zdi sicer absurdno, ni pa koroška poseb- nost«, je dejal član konsenzne skupine in predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm pred današnjo prireditvijo. Prireditve se bo morda udeležil tudi državni sekretar pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju Josef Ostermayer, ki se ta teden prav zaradi vprašanja dvojezičnih tabel mudi na Koroškem. Koroški »Heimatdienst« na čelu s predsednikom Josefom Feldnerjem, ki je tudi član konsenze skupine, pa je začetek tedna ostro protestiral, ker ni povabljen na slovesnost ob 90. obletnici plebiscita oktobra letos pri vojvodskem prestolu na gospo-svetskem polju. Deželni kulturni referent Harald Dobernig od svobodnjaške stranke (FPK) je nepovabilo »Heimatdiensta« (KHD) na prireditev utemeljil s tem, da KHD agitira proti (skrajno desničarski) platformi »Naša Koroška« v kateri med drugim delujejo koroški brambovci (KAB), zveza vojnih veteranov in tudi združenje, ki pripravlja povsem sporno vsakoletno srečanje vojnih veteranov, med njimi tudi ss-ovcev, na gori Ulrichsberg (Vrh) pri Celovcu. Ivan Lukan ČEDAD - Sporna poteza v pričakovanju na jesensko deželno omizje o reformi krajevnih uprav Neverjeten dokument beneških županov: namesto gorskih skupnosti združenje (pretežno nižinskih) občin ČEDAD - Novica sicer ni najnovejša (Novi Matajur jo je objavil v prejšnji številki), vendar ji gre glede na pomen posvetiti potrebno pozornost. Gre za dokument, ki so ga predsedniku deželne uprave Renzu Tondu poslali župani občin Čedad, Dreka, Grmek, Prapotno, Špeter, Podutana, Sovodnja, Srednje in Tavorjana. To so občine, ki so spadale v Briško beneško gorsko skupnost (ta je sedaj pod komisarsko upravo). Župani v bistvu soglašajo, da je bila uvedba komisarske uprave za gorske skupnosti neizbežna in se soglasno zavzemajo za nov, drugačen pristop k vprašanju goratih območij. Zavzemajo se za to, da je potrebno poseči, da se pristojnosti nekdanjih gorskih skupnosti izvajajo in da se obenem izboljša storitve, ki jih male občine nudijo občanom. Hkrati župani soglašajo, da mora biti reforma krajevnih uprav celovita in mora upoštevati geološke, morfološke, socialne in gospodarske razlike gorskega sveta v Furlaniji, kar bi se moralo odražati tudi pri raznih oblikah združevanja krajevnih uprav. Za Nadiške doline vidijo župani postopno in dogovorjeno združevanje malih občin. Predlagajo model združenega upravljanja storitev. občine Nadi-ških dolin pa naj bi se pridružile širšemu združenju občin (ASTER), ki obstaja že sedaj (in vključuje več pomembnih ravninskih občin v Furlaniji), na čelu katerega je občina Čedad. Ta naj bi prevzela pristojnosti nekdanje gorske skupnosti. Tako po oceni županov ne bi bilo treba ustanavljati novega telesa s pravno osebnostjo in birokratsko strukturo, kar naj bi predstavljalo funkcionalno organizacijsko osnovo. Župani pri tem opozarjajo, da bi tako razširjeno novo združenje občin zajelo teritorij s kakimi 65 tisoč prebivalci. To naj bi bila po oceni županov »odlična podlaga za uresničitev racionalizacije, izboljšanje fukcionalnosti in prihranek na stroških«. Naj ob robu zapišemo le opazko, da bi navedeno združenje občin obsegalo pretežno ravninske predele, ki s problematiko gorskih krajev nimajo kaj opraviti, nadiške (skoraj v celoti gorate) občine pa bi pri tem predstavljale največ deset odstotkov teritorija. Dokumenta ni podprl župan občine Podbonesec Piergiorgio Domenis. SLOVENIJA Mussomeli novi veleposlanik ZDA Joseph Adam Mussomeli LJUBLJANA - Ameriški predsednik Barack Obama je za novega veleposlanika ZDA v Sloveniji imenoval Josepha Adama Mus-somelija, so včeraj sporočili z ameriškega veleposlaništva v Ljubljani. 58-letni karierni diplomat Musso-meli je bil nazadnje pomočnik vodje misije v Afganistanu, sicer pa je bil med drugim tudi ameriški veleposlanik v Kambodži. Diplomiral je iz političnih ved na Trenton State College in doktoriral iz prava na Rutgers Law School. Kariero v ameriški diplomatski službi je začel leta 1980, odtlej pa je med drugim služboval v Egiptu, na Filipinih, v Šri Lanki, Maroku in Panami. Mussomeli bo veleposlaniški položaj v Ljubljani zasedel po več kot letu dni. Prejšnji veleposlanik Yousif Boutros Ghafari je namreč januarja lani odstopil, odtlej pa je veleposlaništvo vodil začasni odpravnik poslov Bradley A. Freden. Pred prihodom v Slovenijo mora Mussomeli, ki bo sedmi ameriški veleposlanik v Ljubljani, prestati še zaslišanje v ameriškem senatu in slovesno priseči na ameriškem zunanjem ministrstvu. Mussomeli se je rodil 26. maja 1952 v New Yorku v italijanski priseljeniški družini, in sicer so njegovi stari starši v ZDA prišli s Sicilije ob prelomu prejšnjega stoletja. Poročen je s Sharon Flack, upokojeno uslužbenko State Departmenta. Zakonca imata tri otroke: Isaaca, Alessio in Thomasa; slednjega sta Mussomelijeva posvojila med službovanjem na Filipinih, piše v spletni enciklopediji Wikipedia. V prostem času novi ameriški veleposlanik v Sloveniji med drugim rad piše pesmi in krajša dramska dela, hodi na sprehode in igra golf. (STA) Pogled na Matajur BOHINJ Smrtni padec padalke na Voglu BOHINJ - V nesreči, ki se je okoli 11.30 ure zgodila na Voglu pri Orlovih glavah, sta bila bila poškodovana padalca v tandemu. Padalka je na kraju nesreče podlegla poškodbam, huje poškodovanega padalca pa so s helikopterjem odpeljali v ljubljanski klinični center, je za STA povedal Andrej Zakrajšek s kranjske policijske upra-ve.Policisti so bili o nesreči obveščeni nekaj pred poldnevom, se takoj odpravili na kraj nesreče, vendar zaenkrat identiteta obeh ponesrečencev še ni znana. Poleg njih so nesrečo preiskovali tudi predstavniki ministrstva za promet, pristojni za tovrstne nesreče, vendar po besedah Zakrajška oboji še ne znajo pojasniti vzroka padca. Zaenkrat je znano le, da sta padalca v tandemu strmoglavila tik po vzletu, umrlo padalko pa so reševalci po opravljeni preiskavi prepeljali v dolino in predali ustrezni službi. Glede na jasno vreme in število obiskovalcev Vogla bodo pri identifikaciji žrtev in iskanju vzroka nesreče v pomoč tudi morebitne priče, še dodaja Zakrajšek. (STA) nm SANKT PETERBURG - Včersj splovitev ob prisotnosti obrambne ministrice Ljubice Jelušič Nova večnamenska ladja Triglav velika pridobitev za slovensko mornarico SANKT PETERBURG - Na slovesnosti v ladjedelnici v Sankt Peterburgu so splo-vili ladjo Triglav. S to 35-milijonsko investicijo je Rusija poplačala del klirinškega dolga, Slovenija pa je dobila ladjo, ki je opremljena za več namenov, je za STA pojasnila ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. Ministrica je pojasnila, da ladja hkrati pomeni zelo pomembno vojaško zmogljivost, sistem zaščite in reševanja ter pomoč za izobraževanje, usposabljanje in znanstveno delo. »Na vseh treh področjih bomo dosegli večnamenskost ladje, saj ne moremo kupovati ladje, ki bi imela samo en namen,« je dejala. Hkrati je omenila še, da se bo ladjo v vojaškem smislu uporabljala tako za obrambo akvatorija kot sodelovanje v mednarodnih aktivnostih. Da je nova večnamenska ladja velika pridobitev, meni tudi poveljnik ladje, poročnik fregate Andrej Pečar. Za STA je povedal, da je pridobitev pomembna tako za mornariško divizijo kot za celotno slovensko vojsko. Pojasnil je, da bo plovilo omogočilo večje operativne zmožnosti na morju. Botra ladje in dekanja fakultete za pomorstvo in promet Elen Twrdy je za STA iz- postavila izobraževalni vidik. Študentje bodo namreč lahko na ladji opravljali vaje in obvezno študijsko prakso. »Za nas, za izobraževalno inštitucijo, je to velika, velika pridobitev in verjamem, da je tako za celo Slovenijo,« je dejala. Prav tako je s prevzemom zadovoljen tudi vodja izpostave Uprave za zaščito in reševanje Koper Zvezdan Božič. Po njegovih besedah na upravi pričakujejo, da bo ladja aktivno vključena v sistem zaščite in reševanja, predvsem pri nesrečah na morju, pri onesnaženjih ter iskanju in reševanju pogrešanih oseb in plovil. Kot že zapisano, je slovesnost potekala v ladjedelnici Almaz, kjer so se najprej zvrstili govori ministrice, direktorja ladjedelnice, guvernerke leningrajske gubernije ter predstavnika podjetja Rosoboronexport, ki bo poskrbelo za postopke prevzema plovila. Zatem je direktor Almaza dal povelje za splo-vitev, takrat pa so ladjo z vlačilcem povlekli z doka na morje. Med krstom ladje je Twrdy-jeva razbila steklenico penine ob bok ladje in jo poimenovala, nato pa je vojaški vikar še blagoslovil ladjo. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 22. julija 2010 3 CERKEV - Na Repentabru srečanje ministra Boštjana Žekša s slovenskimi tržaškimi duhovniki Izguba župnije bi pomenila izgubo upravne enote slovenstva Položaj sta orisala predsednik Duhovske zveze Jakomin in škofov vikar Bedenčič - Možnost podpiranja projektov REPENTABOR - »Če mi izgubimo eno župnijo, smo izgubili eno upravno enoto slovenstva.« Besede, ki jih je na včerajšnjem srečanju slovenskih tržaških duhovnikov z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanom Žekšem izrekel novi škofov vikar za tržaške Slovence Anton Bedenčič, zgovorno kažejo na pomen, ki ga še danes ima duhovščina ne samo v verskem, ampak tudi v narodnem pogledu. Minister Žekš se je včeraj dopoldne na Repentabru srečal z duhovniki, ki sta jih vodila predsednik Duhovske zveze Dušan Jakomin in vikar Bedenčič, ki sta gostu orisala položaj in delovanje slovenskih duhovnikov na Tržaškem in pričakovanja o tem, kar bi lahko storila slovenska država. Vsako nedeljo 26 maš Na Tržaškem trenutno deluje štirinajst slovenskih duhovnikov (od teh jih osem prihaja iz Slovenije), ki vsako nedeljo v 25 cerkvah v Trstu in okolici opravijo 26 maš v slovenskem jeziku. Od tega je devet maš v mestnih župnijah, pet jih je v Bregu, dve v miljski občini, deset maš pa na Krasu, poleg tega Radio Trst A vsako nedeljo predvaja mašo iz cerkve v Rojanu, na radijskih valovih pa je mogoče vsak teden poslušati oddajo Vera in naš čas, po televizij pa rubriko Utrip evangelija. Mlajši duhovniki tudi poučujejo verouk na slovenskih šolah skupaj z nekaterimi laiki in redovnicami, pri katerih izstopajo zlasti Šolske sestre. Duhovniki so od leta 1947 stanovsko povezani v Duhovski zvezi, cerkveno pa v openski dekaniji, ki združuje vse slovenske župnije tržaške okolice in slovenske duhovnike v mestnih župnijah. Slovenci imajo tudi škofovega vikarja. Duhovniki opravljajo tudi kulturno poslanstvo z ohranjanjem slovenske besede in posledično slovenske prisotnosti preko vrste dejavnosti, kot so skrb za mladino, romanja, postni govori, cerkveno pe- Slovenski duhovniki na Tržaškem opravljajo ne samo versko, ampak tudi pomembno kulturno in narodno poslanstvo kroma tje in številne periodične publikacije ter kulturne pobude. Vse to so poleg Jakomina in Bedenčiča Žekšu orisali še vodja Slovenskega pastoralnega središča v Trstu Marij Gerdol, openski župnik Franc Po-hajač in bivši vikar Franc Vončina, ki skrbi za slovenske vernike v Rojanu. Pomanjkanje duhovnikov Velik problem je za slovensko versko skupnost na Tržaškem pomanjkanje duhovniškega naraščaja, saj je bila zadnja nova maša leta 1995, poleg tega pa ni mogoče več računati na pomoč iz Slovenije, saj tudi tam primanjkuje duhovnikov. Ko dušni pastirji zaradi onemoglosti ne bodo mogli več delovati, v marsikaterem kraju ne bo več slovenske službe božje, kar velja posebno za mestne predele, kjer se morajo poleg tega ukvarjati tudi z velikim osipom vernikov, opozarjajo duhovniki, ki od slovenske države pričakujejo enakovredno ovrednotenje njihovih naporov, saj imajo včasih vtis, da medtem ko društva (tudi katoliška) za svoje delovanje prejmejo podporo, duhovniki le-te niso deležni, zato bi bilo treba začeti razmišljati globalno. Bolj pozitivno je dejstvo, da ni blokad s strani italijanskih cerkvenih vrhov oz. da je v italijanski komponenti krajevne Cerkve zaznati zanimanje in odprtost, medtem ko je večji strah pred odpiranjem prisoten pri slovenski komponenti. Kaj lahko naredi Slovenija? Minister Žekš priznava, da duhovniki naredijo veliko dobrega, koristnega in nuj- nega za slovenstvo v zamejstvu in po svetu, problem pa je, da tega v Sloveniji nihče ne ve. Dejavnosti cerkvenih institucij Slovenija podpira, čeprav ne more prispevati k reševanju vprašanj, kot sta npr. pomanjkanje duhovnikov ali upad števila vernikov. Več se da narediti na organizacijskem in finančnem področju, kjer je treba najti mehanizme, s katerimi določiti vlogo slovenskih duhovnikov na Tržaškem. Pri tem je minister omenil predvsem projekte, ki bi jih lahko predložili duhovniki. Slovenija je že podprla oz. odobrila nekatere projekte izseljenskih duhovnikov in ni razloga, da ne bi podprla kakega dobrega projekta, ki bi ga predložili tržaški duhovniki. Ivan Žerjal PEČ - Manjšine Srečanje v evropski prestolnici kulture Madžarsko mesto Pecs (ali Peč) je s turškim Istanbulom in nemškim mestom Essen evropska prestolnica kulture 2010. V mestu, ki šteje okrog 160.000 prebivalcev, poteka skozi vse leto cela vrsta prireditev, koncertov, razstav in festivalov. Od 24. julija do 1. avgusta bo tu na primer potekal Mednarodni teden kulture, v sklopu katerega bodo nastopila številna uveljavljena glasbena imena (nastopil bo tudi Goran Bre-govič), od 15. do 22. avgusta pa Pecs Cantat, velik mednarodni zborovski festival, ki se ga bo udeležilo nad tisoč pevcev z vsega sveta. Ta vikend (od sobote do ponedeljka) bo mesto gostilo tudi skupino novinark in novinarjev, zaposlenih pri manjšinskih časopisih. Evropsko združenje MIDAS, ki združuje dnevnike v manjšinskih in deželnih jezikih, prireja namreč tridnevni študijski obisk, med katerim bodo novinarji spoznali raznoliko manjšinsko realnost te zahodne madžarske dežele. Peč je namreč mesto, v katerem živijo predstavniki devetih manjšin. Tri so številčnejše (romska, nemška, hrvaška), šest pa je manjših (grška, ukrajinska, ruska, poljska, srbska in bolgarska). Študijski dnevi združenja MIDAS nosijo ime po Aronu Ballu, novinarju največjega dnevnika madžarske manjšine v Romuniji. Aron Ballo, ki je leta 2006 umrl v prometni nesreči, je bil odgovorni urednik dnevnika Szabadsag, aktiven pa je bil tudi v združenju MIDAS in pri tiskovni agenciji Eurolang; nekatere njegove članke o manjšinah v Romuniji je zato pred leti objavil tudi Primorski dnevnik. (pd) POLETNE KUPČIJE fo jcuvAyyznit e*sicJ>l Ponudbe veljajo do 4. avgusta 2010 Mozari INVERNIZZI 3 x 125 g, 5,31 €/ kg School pack BARBIE/PUCCA • garnituro sestavljajo nahrbtnik, peresnica in torbica COCA COLA 5+1 - po 1,5 litra 0,72 €/ liter MONFALCONE/TRZIČ (GO) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740 od ponedeljka do sobote: NEPREKINJEN URNIK: 9.00 - 20.30 EMISFERO najdete tudi v krajih: Belluno, Fiume Veneto (PN), Perugia, Scorze' (VE), Silea (TV), Vicenza, Vittorio Veneto (TV), Zane (VI) 4 Četrtek, 22. julija 2010 VREME, ZANIMIVOSTI AFERA P3 - Koordinator Ljudstva svobode in sporni poslovnež na muhi preiskovalcev Verdinijevi in Carbonijevi bančni računi pod drobnogledom Vlada brani Calienda - Fini: Politika bi morala biti nepopustljiva do skorumpiranih RIM - Preiskave okrog t. i. tajne lože P3 se zdaj osredotočajo na bančne operacije. Rimski javni tožilec Giancar-lo Capaldo in njegov namestnik Rodolfo Sabelli sta namreč dala finančnim stražnikom nalogo, naj pregledajo bančne račune, ki sta jih vodila poslanec Denis Verdini, eden izmed treh koordinatorjev Ljudstva svobode, in poslovnež Flavio Carboni od leta 2004 dalje, in to še zlasti v bankah skupine Unicredit. Preiskovalci namreč sumijo, da bo mogoče na teh računih dobiti sledove podkupnin in sploh nezakonitih poslov, ki naj bi cveteli v vladnem podzemlju. V afero P3 je med drugimi vpleten vladni podsekretar za pravosodje Giaco-mo Caliendo. V teh dneh bi ga morali preiskovalci zaslišati. Opozicija je medtem že zahtevala, nad odstopi. Stranka Italija vrednot je zahtevala, naj predsednik senata Renato Schifani postavi na dnevni red predlog nezaupnice. Demokratska stranka pa je zahtevala, naj Caliendo ne sledi več v imenu vlade zakonskemu osnutku o prisluškovanjih. Toda vlada za zdaj odločno brani spornega podsekretarja. Pravosodni minister Angelino Alfano je včeraj v odgovoru na parlamentarno vprašanje v poslanski zbornici zatrdil, da je Caliendo doslej povsem korektno opravljal svoj mandat, zaradi česar vlada »niti ne jemlje v po-štev možnosti, da bi mu odvzela pristojnosti, za katere skrbi«. Medtem je o aferi P3 včeraj govoril podpredsednik Višjega sodnega sveta Nicola Mancino. Priznal je, da afera meče sence na delovanje organa samouprave sodne oblasti, vendar je izrazil prepričanje, da je Višji sodni svet v zadnjih štirih letih na splošno korektno opravljal svojo nalogo. Sicer pa je potrdil, da se bo s problemom vpletenosti nekaterih sodnikov in javnih tožilcev v afero P3 in v druge podobne škandale ukvarjal Višji sodni svet v novem sestavu ( sedanjemu se izteče mandat 31. julija), kot je predlagal predsednik republike Giorgio Napolitano. Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini pa je včeraj poudaril da se danes v Italiji resno postavlja moralno vprašanje. Na srečanju s časnikarji pred poletnim premorom je ob prevzemu tradicionalne pahljače dejal, da bi morala biti politika »nepopustljiva« do tistih, ki ne spoštujejo pravil omikanega sožitja in sploh javne etike. Fini je izrazil upanje, da bo parlament do konca tega meseca izvolil svojih osem predstavnikov v Višji sodni svet, pa tudi, da bo pred iztekom mandata odobril že večkrat napovedane institucionalne reforme. Denis Verdini MANEVER - Tremonti v poslanski zbornici Letos ne bo dodatnih varčevalnih ukrepov RIM - V letošnjem letu ne bo več nobenega proračunskega popravka, je včeraj v proračunski komisiji poslanske zbornice zagotovil gospodarski minister Giulio Tremonti, ki je posegel med razpravo o varčevalnem manevru. Sicer pa se varčevalni ukrepi v minimalni meri nanašajo na letošnje leto in so v glavnem usmerjeni na prihodnje, je povedal minister, ki je tudi izrazil obžalovanje, ker je za razpravo na voljo zelo malo časa. Zakonski odlok mora biti namreč sprejet do 30. julija, sicer bi njegova veljavnost zapadla. Da bi se zaščitila pred to nevarnostjo, je vlada tudi v poslanski zbornici na ukrep postavila zaupnico. Tremonti je prepričan, da bi proračunski popravek z zvišanjem davkov pomenil pravi samomor. »Naš deficit izvira iz zmanjšanja prihodkov, ker se je znižal BDP,« je pojasnil minister in pomirjevalno dodal: »Če zahtevaš žrtvovanje od uradnikov, lahko enako zahtevaš tudi na višjih ravneh. In manever se prvič dotika tudi nekaterih "visokih". Ti so sicer protestirali, a ne toliko zaradi ve- likosti zahtevanega odpovedovanja, kolikor zato, ker se jim zdi to kot atentat na njihovo nedotakljivost.« Minister je izrazil zadovoljstvo, ker je parlament opravil »dobro delo« v razpravi o varčevalnih ukrepih in ker so jih državljani razumeli in sprejeli, tako kot tudi »večina sindikalnih organizacij«. Protesti ga ob tem ne skrbijo, nasprotno, socialnega razdora ne bo niti letos, je zagotovil, zdravnikom v javni službi, ki so stavkali v torek, pa je sporočil, da zakonski odlok sploh ne predvideva zamrznitve nadomeščanja upokojenih zdravnikov. Če bodo parlamentarci kljub nejevolji morali žrtvovati okrog 550 evrov svoje mesečne plače, kot so se dogovorili kvestorji obeh zbornic, pa bo iz manevra zelo verjetno izpadlo podaljšanje roka za plačilo globe zaradi prekršenih kvot mleka. Poslanska komisija za evropske politike je namreč včeraj podprla varčevalni manever, vendar pod pogojem, da se iz besedila izključi omenjeno podaljšanje roka za plačilo glob. V Livornu umira ženska, ki se je nalezla bolezni »norih krav« LIVORNO - V nekem livornskem hospicu je v zadnji fazi življenja 42-letna ženska, mati 4-letne deklice, ki se je okužila z varianto Creutzfeldt-Jakobovega sindroma oziroma s t.i. boleznijo norih krav. Diagnozo o okužbi so opravili v neki milanski specializirani bolnišnici, ker pa je bila bolezen že v visokem stadiju, so gospo premestili v nek hospice v rodnem Livornu, kjer čaka smrt v globoki komi. Mora bolezni norih krav, ki je svoj-čas razsajala po vsej Evropi, se je s časom razblinila, zdaj pa se znova vrača v kroniko. Bolnica v Livornu, za katero ni bilo mogoče ugotoviti, kje se je okužila, je drugi tako hud primer v Italiji. Prvič je bolezen usmrtila neko žensko na Siciliji leta 2002. Vlada dvakrat preglasovana glede misije v Afganistanu RIM - Vlada je bila včeraj v poslanski zbornici kar dvakrat preglasovana in ji je komaj po dobrih dveh urah uspelo priti do odobritve zakonskega odloka o podaljšanju vojaških misij v tujini. Vladna večina je namreč padla pri glasovanju o dveh amandmajih Demokratske stranke, o katerih sta se tako vlada kot poročevalec izrazila negativno. Povrhu je bila večina preglasovana tudi pri zahtevi po prekinitvi obravnave. Do incidenta (prvič za štiri in drugič za dva glasova premalo) je prišlo zaradi množične odsotnosti poslancev vladne koalicije (75 odsotnih) in prav tako množične prisotnosti opozicijskih poslancev. Dekret o podaljšanju vojaških misij v tujini je bil na koncu le sprejet. Proti so glasovali poslanci Italije vrednot, vzdržali pa so se demokrati in radi-kalci. Med novostmi, vnesenimi v zbornici, je neposredna dodelitev prispevka EU karabinjerjem na misiji v BiH in ugodnejši režim za dopuste in odpuste vojakov na misijah v tujini. INDUSTRIJA - Včeraj v Bostonu upravni svet avtomobilskega koncerna Fiat ob polletju spet z dobičkom Ločitev avtomobilov od ostalih dejavnosti MILAN - Fiatova delnica je bila včeraj zvezda borznega sestanka v Milanu, saj je pridobila 6,7 odstotka vrednosti, potem ko je upravni svet turinskega koncerna odobril ločitev avtomobilskega sektorja od ostalih industrijskih dejavnosti. Člani upravnega sveta, ki so se sestali v Bostonu, so odobrili polletno poslovno bilanco, iz katere izhaja, da je koncern v letošnjem drugem četrtletju ustvaril 90 milijonov evrov čistega dobička, medtem ko je v enakem obdobju lani imel 168 milijonov evrov izgube. Fiatovi čisti prihodki so se na letni ravni povečali za 12,5 odstotka na 14,8 milijarde evrov. Vodstvo podjetja boljše rezultate pripisuje v prvi vrsti dobri prodaji kmetijskih strojev in tovornjakov. Upravni svet je v Bostonu, kjer ima Fiat s Chryslerjem svoj »drugi dom«, formalno potrdil aprila napovedani načrt o razdelitvi družbe Fiat Spa na dve samostojni podjetji. Razdelitev, do katere bo prišlo konec leta, bodo morali septembra odobriti še delničarji. Eno podjetje, tako imenovani novi Fiat, bo združevalo avtomobilsko proizvodnjo, nova družba Fiat Industrial pa preostalo proizvodnjo, ki med drugim zajema kmetijske in gradbene stroje pod znamko Case New Holland in tovornjake znamke Iveco. Novi Fiat naj bi v letu 2014 imel po načrtih 64 milijard evrov prihodkov, Fiat Industrial pa 29 milijard evrov. Podjetji bosta delovali ločeno in bosta imeli vsako svoje vodstvo, njune delnice pa bodo prav tako ločeno kotirale na borzi v Milanu. V Turinu so prepričani, da bo ločitev dejavnosti zagotovila strateško in finančno jasnost, tako da se bosta lahko strateško razvijali neodvisno ena od druge. Upravni svet koncerna je tudi prepričan, da bo ločitev proizvodnje avtomobilov od ostalih dejavnosti omogočila pravilno oceno obeh družb na kapitalskih trgih. S to razdelitvijo naj bi bila hkrati nastavljena podlaga za oblikovanje globalnega avtomobilskega velikana, ki bo pod svojim okriljem poleg znamk Fiat, Lancia, Alfa Romeo, Maserati in Ferrari imel tudi ameriškega proizvajalca Chrysler. EVRO 1,2817 $ -0,2 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 21. julija 2010 evro (povprečni tečaj) valute 21.7. 20.7. ameriški dolar 1,2817 1,2844 japonski jen 111,52 111,50 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 8,6860 8,6860 39,0437 60,4510 8,7058 39,2795 60,8130 ll lUlJjlVa l upila danska krona rvritancKi ti int 7,4519 0,83945 LHJ,0 1 OU 7,4520 0,84745 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnn c ^ 1/rAna 9,4595 8,0135 9,5007 8,1290 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 25,346 1,3440 25,350 1,3537 jviv.aiji\i iiuiiis. estonska krona TAnnt 15,6466 284,90 15,6466 290,57 1 1 la