Raziskovanje slovenske frazeologije - sedanje stanje in zasnova frazeološkega slovarja Janez Keber IZVLEČEK: V prvem delu prispevka podaja avtor pregled sedanjega stanja frazeoloških raziskovanj v Sloveniji, v drugem pa nakaže kratko zasnovo za frazeološki slovar slovenskega jezika, kije v srednjeročnih načrtih Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. ABSTRACT: The first part of the article brings an outline of the present situation in research of phraseology in Slovenia and in the secondpart the author gives a brief presentation of the concept of the phraseological dictionary of the Slovenian language as incorporated in the medium-term plans of the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language at SRC S AS A. Uvod Pri raziskovanju katerega koli področja mora raziskovalec, ki hoče napraviti korak naprej, spoznati in preučiti doslej raziskano. To velja tudi za raziskovanje slovenske frazeologije, ki je uradno ena od mojih delovnih nalog raziskovalca v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Njej naj bi namenjal 20 % svojega delovnega časa, tj. en delovni dan v tednu. Cilj mojega raziskovanja frazeologije naj bi bila priprava na izdelavo frazeološkega slovarja slovenskega jezika. V ta namen naj bi zbral čim popolnejšo bibliografijo, pripravil zasnovo za frazeološki slovar ter z raziskovanjem in objavami pridobil izkušnje in reference za izpeljavo projekta Frazeološki slovar slovenskega jezika. S tem prispevkom izpolnjujem prvi dve zadolžitvi, iz nadaljnjega besedila pa je razvidno, da je izpolnjena tudi tretja. Odrejeni čas za tako zahtevno nalogo je bil odmerjen preskopo, razen tega pa je bil pogosto zmanjšan1 na račun projekta Slovarski del novega Slovenskega pravopisa, pri katerem sem udeležen z 80 % svojega delovnega časa. Kot raziskovalec, ki se pri delu ne zanaša samo na odrejeni čas, pa sem kljub temu na področju raziskovanja frazeologije nasploh naredil vsaj toliko, kot če bi mi bil zanjo določen polni delovni čas. O tem seje možno prepričati iz moje bibliografije Nekajkrat se je namreč pojavila tudi zamisel o ukinitvi teh 20 % v prid pravopisa. Za nekaj mesecev sem ta delež delovnega časa na željo vodstva Inštituta namenil za delo pri novi izdaji Besedišča slovenskega jezika. Janez Keber: Raziskovanje slovenske frazeologije - sedanje stanje in zasnova v obdobju po letu 1990 (gl. seznam slovenske frazeološke bibliografije na koncu prispevka in bibliografije raziskovalcev v COBISS-u). Za pokritje enega dneva v tednu pa bi popolnoma zadostovalo že moje skoraj vsakotedensko sodelovanje v oddaji Kdo vena Valu 202 Radia Slovenija, ki seje začelo leta 1995. Za to oddajo sem pripravil razlage izvora mnogih frazemov in drugih izrazov.2 Nekateri od teh so obravnavani v mojem delu Živali v prispodobah v okviru posameznih živalskih zgodb, nekateri pa objavljeni v Družinskipratiki'pod skupnim naslovom Tudi tako se lahko reče? Z manjšimi dopolnili, zlasti z nekoliko izpopolnjenimi trenutno dostopnimi zgodovinskimi podatki, in povzemalno študijo bi lahko te razlage kmalu izšle v samostojni knjigi. Že doslej opravljeno delo pri tej oddaji pa bi me ob knjigah iz živalske frazeologije in metaforike Živali v prispodobah 1-2, ki sta izšli v letih 1996 in 1998, dveh izdajah Leksikona imen, ki sta izšli leta 1988 in 1996, in obsežni frazeološki bibliografiji po zdajšnjih pogojih Ministrstva za znanost in tehnologijo RS za nosilce raziskovalnih nalog4 nedvomno kvalificiralo za izvedbo projekta Frazeološki slovar slovenskega jezika, za katerega sem bil v zadnjem desetletju na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša tudi edini s petino delovnega časa načrtovani ter slovarsko in frazeološko specializirani raziskovalec.5 Kot tak bi 2 Vseh skupaj je okrog 140. O tem sodelovanju in o izkušnjah pri razlaganju izvora slovenskih frazemov sem govoril na Frazeološkem popoldnevu, ki gaje organiziral Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik Oddelka za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani 15. marca 2000. Prispevki s tega popoldneva bodo objavljeni v posebni publikaciji - Skriptah tega centra jeseni leta 2000. V svojem prispevku sem med drugim pripravil prikaz razlag izvora nekaj tipičnih frazemov in jim dodal komentar desetih vidikov, po katerih raziskujem njihov izvor. 3 V vsakoletnem prispevku poljudno pojasnjujem izvor dveh, treh frazemov, razlage pa so opremljene s karikaturami, ki tematiko bolj nazorno približajo bralcem. 4 Gl. spletno stran tega ministrstva, Zakon o raziskovalni dejavnosti (Uradni list RS/I, št. 8-355/91, IV Nacionalni raziskovalni program, člena 29 in 30: 29. člen Odgovorni nosilec raziskovalnega projekta je lahko raziskovalec, ki izpolnjuje naslednje pogoje: - ima doktorat znanosti; - ima objavljena znanstvena dela v zadnjih treh letih: - izkazuje sposobnost za organiziranje in vodenje raziskovalne skupine: -je praviloma v delovnem razmerju v raziskovalni organizaciji, kjer izvaja projekt, ali je zasebni raziskovalec. 30. člen Odgovorni nosilec razvojnega projekta je lahko raziskovalec, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena. Odgovorni nosilec projekta je lahko tudi strokovnjak, ki ne izpolnjuje pogojev iz 1. in 2. alinee prejšnjega člena, če ima opravljena raziskovalna ali razvojna dela, registrirane patente oziroma inovacije. 5 Na inštitutu seje sicer nekaj raziskovalcev občasno ukvarjalo s frazeologijo in objavilo kakšen članek v zvezi z njo. Ena mlada raziskovalka je pripravila, druga pa pripravlja magistrsko nalogo iz frazeologije. Zato je v tem trenutku po mojem mnenju praktično nemogoče sestaviti delovno zagnano, učinkovito in frazeološko usposobljeno skupino, ki bi npr. v petih letih izdelala Frazeološki slovar slovenskega jezika. Janez Keber: Raziskovanje slovenske frazeologije - sedanje stanje in zasnova s polnim delovnim časom in z izkušnjami pri pisanju temeljnih imenoslovnih in frazeoloških del in z ustrezno tehnično in računalniško podporo lahko sam napisal Frazeološki slovar slovenskegajezikav sorazmerno kratkem času. Morebitna delovna skupina brez slovaropisnih in frazeoloških referenc bi bila pri tem prej ovira kot pomoč, prav tako pa seveda nosilec brez takih referenc. 1 Viri frazeoloških raziskovanj Na začetku pregleda se mi zdi umestno navesti glavne vire frazeoloških raziskovanj v Sloveniji. Brez poznavanja teh je nemogoče temeljiteje raziskovati frazeološke enote, ki tvorijo frazeologijo določenega jezika. Med glavnimi viri za raziskovanje frazeologije so slovarji - enojezični, dvojezični in večjezični, in to od začetkov slovenskega knjižnega jezika, tj. od 16. stoletja naprej. Prav starejši slovarji zapolnjujejo praznino, ki jo predstavlja dejstvo, da še nimamo zgodovinskega slovarja slovenskega jezika.6 Za najstarejša obdobja slovenskega knjižnega jezika si lahko pomagamo z obsežnim gradivom za Slovar slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, ki se nahaja v Sekciji za zgodovinske slovarje Inštituta za slovenski jezik. To gradivo, kot tudi posamezna dela protestantskih piscev, so delno že uporabili posamezni raziskovalci frazeologije, npr. France Novak7 in Erika Kržišnik.8 Slednja je raziskala frazeologijo tudi v nekaterih drugih starejših in sodobnih slovarjih, npr. pri Gutsmannu,9 Murku,10 v SSKJ,11 a tudi v nekaterih starejših in sodobnejših leposlovnih in publicističnih tekstih.12 6 Obeti, da bi se stanje kmalu spremenilo, se ustavljajo pri poskusnem zvezku Slovarja protestantskih piscev 16. stoletja, ki se napoveduje že nekaj let, in bo, upam, kmalu izšel. 7 V disertaciji z naslovom Samostalniška večpomenskost v jeziku protestantskih piscev (16. stoletja), Ljubljana 1992, je poglavje FRAZEOLOGIZACIJA (str. 268-311) namenil procesu frazeologizacije. 8 Gl. njen članek Poskus razvrstitve stalnih besednih zvez v Trubarjevi Cerkovni ordningi, Obdobja 6, Ljubljana 1984, 435-445. 9 Gl. Gutsmannovo razumevanje stalnih besednih zvez, Jezikoslovne in literarnovedne raziskave, ur. Breda Pogorelec s sodelavci, 1997, 27-37. 10 Gl. Frazeologija v Murkovem slovarju, Murkovzbornik, referati s simpozija Anton Murko in njegov čas, ur. Marko Jesenšek, Maribor 1999, 312-347. 11 Gl. Frazeološko gradivo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Slava 2, 1987/1988, št. 2, 143-162. 12 Gl. njene članke Frazeologija v kratki pripovedni prozi druge polovice 19. stoletja, XXX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, zbornik predavanj, Ljubljana 1994, 53-67; Tipologija frazeoloških prenovitev v Cankarjevih proznih besedilih, Slavistična revija 38, 1990, 399-420; Frazeologija v slovenskem časopisju 1991, XXVII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, zbornik predavanj, Ljubljana 1991, 89-98; Frazeologija v slovenskem časopisju v dveh prelomnih obdobjih, Jezykislowianskie 1945-19951 ur. Stanislaw Gajda, 1995, 217-226; Frazeologija v slovenskem časopisju štiri leta po osamosvojitvi, Jezik in čas, ur. Ada Vidovič-Muha, 1996, 175-189; in magistrska naloga Frazeologija v moderni, Ljubljana 1988. Janez Keber: Raziskovanje slovenske frazeologije - sedanje stanje in zasnova ... 13 Med utemeljenimi kritikami prikaza frazeoloških enot v SSKJ bi omenil naslednja članka: Jürgen Petermann, Frazeologija v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (I-IV), Nekaj osnovnih vprašanj vloge frazeologije v slovarju, Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura, Ljubljana 1988, Obdobja 8, 301-310, ter Erika Kržišnik, Frazeološko gradivo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Slaval, Ljubljana 1987/ 1988, št. 2, 143-162. 14 Natančnejše podatke o tej elektronski besedilni zbirki je možno prebrati na internetnem naslovu http://www.fida.net/vsebina.html. 15 O frazeologiji v tem slovarju je pisala npr. Marjeta Humar, Frazeologija kot ponazarjalno gradivo v Pleteršnikovem slovarju, v: Jože Toporišič (ur.) Pleteršnikov slovensko-nemški slovar zbornik s simpozija '96 v Pišecah, Novo mesto 1998, 87-96. O izimenski leksiki in frazeologiji v SSKJ sem pisal jaz: Izimenska leksika in frazeologija v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Rječnik i društvo, zbornik rado va sa znanstveno g skupa o leksikografiji i Slovar slovenskega knjižnega jezika je edini slovenski sodobni razlagalni slovar srednjega obsega, v katerem je frazeologija glede na čas nastajanja in obsegovno omejenost dobro zastopana in večinoma ustrezno razložena, vsekakor bolje kot v katerem koli drugem slovenskem enojezičnem ali dvojezičnem slovarju pred njim.13 Zato je v njem možno najti večji del v slovenskem jeziku uporabljanih frazemov. Praviloma jih najdemo pri vseh iztočnicah, ki so sestavine v določenem frazemu. Česar ni v SSKJ, skoraj gotovo najdemo v gradivu Kartoteke za SSKJ. Gradivo Kartoteke za SSKJ, ki je glede na število besed v njej s SSKJ izkoriščeno komaj z dobro tretjino, je za raziskovalca leksikologa in frazeologa nepogrešljivo. V njem so številni izrazi in frazeologemi z različicami, ki jih ni v SSKJ, a tudi različice frazeologemov, ki so v SSKJ. Iz gradiva je možno ugotoviti približen čas pojavitve frazemov v slovenskem prostoru za zadnjih 150 let, ne tako redko tudi najti podatke o njihovem izvoru. Ta čas je tudi slovarsko preverljiv, o čemer pa več v nadaljevanju. Kartoteka se stalno dopolnjuje, čeprav v manjšem obsegu, kot bi redni ali občasni uporabniki gradiva želeli. Poudariti moram, da je to gradivo brezplačno na voljo vsem, ki si ga želijo ogledati in črpati podatke iz njega. Prav tako je na internetnem naslovu http://bos.zrc-sazu.si dostopna elektronska besedilna zbirka Inštituta za slovenski jezik z naslovom BESEDA - SLOVENSKI BESEDILNI KORPUS, ki ob stalnem hitrem povečevanju trenutno obsega okrog 50 milijonov besed iz časopisja in iz starega leposlovja. Širšemu krogu uporabnikov pa je nedostopna večja, a zaprta elektronska besedilna zbirka FID A, pri izgrajevanju katere sodelujejo Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut Jožef Stefan, založba DZS in podjetje Amebis.14 Raziskovalec frazemov, posebno pa njihovega izvora, tudi ne more mimo vsaj treh pomembnih slovarjev. To so Deutsch-slovenisches Wörterbuch Mateja Cigaleta iz leta 1860, Slovensko-nemškislo'rarMaksa Pleteršnika iz let 1894-1895 in Slovar slovenskega jezika Jože Glonarja iz leta 1936. Prva dva sta nepogrešljiva tudi zato, ker se da iz njih ugotoviti razmerje med slovenskimi in nemškimi frazemi. V Cigaletovem slovarju so pogosto navedene tudi vzporednice in izposojenke iz drugih slovanskih jezikov. Pleteršnikov Slovensko-nemški slovarje nekakšen tezavrus, tj. slovar knjižne in narečne slovenske leksike in frazeologije ob koncu 19. stoletja.15 Njegovi podatki o pojavitvah besed v starejših slovarjih in prostorski Janez Keber: Raziskovanje slovenske frazeologije - sedanje stanje in zasnova ... leksikologiji održanog 11-13. X. 1989. u Zagrebu, Zagreb 1993, 183-188. Tu bi omenil še diplomsko nalogo z naslovom Rastlinska frazeologija v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ki jo je pod mentorstvom Irene Stramljič Breznik napisal Tadej Ornik. 16 Pleteršnikov Slovensko-nemški slovarje vzbudil veliko zanimanje za narečno besedje. Rezultat tega so bili številni prispevki, ki so dopolnjevali njegov slovar. Pleteršnikov slovar sta dopolnjevala tudi sam Maks Pleteršnik in Anton Breznik. O tem gl. moj prispevek Breznikovo in Pleteršnikovo dopolnjevanje Slovensko-nemškega slovarja, v: Jože Toporišič (ur.), Pleteršnikov slovensko-nemški slovar, zbornik s simpozija '96 v Pišecah, Novo mesto 1998, 97-104. 17 To sta Dictionarium quatuor linguarum, Graz 1592 (tj. Nemško-latinsko-slovensko-italijanski slovar), Thesaurus Polyglottus: vel Dictionarium Multilingue... Frankfurt am Main 1603, v katerih je postavil slovenski jezik enakopravno ob bok svetovnim jezikom. 18 Besedo popolna je pri bibliografijah zelo tvegano uporabljati, saj dandanes izhaja toliko del, tudi jezikoslovnih, da bibliografija kmalu zastara. Zato jo je treba časovno omejiti. Za starejša obdobja je glavna težava nedostopnost, izgubljenost ali uničenost nekaterih del. V veliko pomoč so nam lahko jezikoslovna dela, v katerih so navedeni uporabljeni viri in literatura. V sedanjem času je navajanje teh podatkov že obvezna sestavina vsakega strokovnega ali znanstvenega članka, razprav, magistrskih in doktorskih nalog ter monografij. razporejenosti v veliki meri zapolnjujejo praznino zaradi odsotnosti zgodovinskih slovarjev.16 Odlika Glonarjevega SSJ pa je med drugim, daje avtor ob upoštevanju Pleteršnika prav v frazeologiji sprejel in razložil veliko novega in tudi starejšega, kar je bilo Pleteršniku ob njegovem zmernem purizmu le preveč nemško. Od Glonarjevega SSJ do SSKJ je vredno preveriti še vmesni Slovenskipravopis1962. Kot dobrodošle vire za raziskovanje leksike in frazeologije je treba imeti vse starejše slovarje, in to od Megiserjevih večjezičnih slovarjev17 s priredbo Annelies Lägreid in faksimilom slovarja iz leta 1592 z naslovom Hieronimus Megiser, Slovenisch-deutsch-lateinisches Wörterbuch (Wiesbaden 1967), slovensko priredbo Thesaurusapolyglottusa z naslovom Slovensko-latinsko-nemškislovar (Ljubljana 1977) Jožeta Stabej a, do obsežnih rokopisnih slovarjev Hipolita in Vodnika, dalje Matije Kastelca - Gregorja Vorenca Dictionarivm latino-carniolicvm 1680-1710, v priredbi Jožeta Stabeja z naslovom Slovensko-latinski slo var (Ljubljana 1997), in Murkovih slovarjev pa do Cigaletovega in novejših, o katerih pa je bilo nekaj že povedanega. Iz obdobja zadnjih desetih let bi bilo treba glede narečne frazeologije opozoriti na dve deli, in sicer Ludvika Karničarja Der Obir-Dialekt in Kärnten (Wien 1990) in Petra Weissa Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami, poskusni zvezek A-H (Ljubljana 1998). V obeh je obilo narečnega frazeološkega gradiva. 2 Pregled sedanjega stanja frazeoloških raziskav O sedanjem stanju frazeoloških raziskav v Sloveniji je bilo marsikaj rečenega in nakazanega že v Uvodu in v poglavju Viri frazeoloških raziskovanj. Izhodišče za pregled in oceno tega stanja je izčrpna slovenska frazeološka bibliografija, kije navedena kot zadnje poglavje mojega prispevka. Ta ni popolna,18 zlasti za starejša Janez Keber: Raziskovanje slovenske frazeologije - sedanje stanje in zasnova ... 19 Gl. opombi 7 in 8. 20 Gl. opombi 9 in 10. 21 Podrobnejše podatke glej v poglavju Slovenska frazeološka bibliografija na koncu prispevka. obdobja, iz katerih je sem in tja morda izpadel kak podatek, medtem ko so bili za najnovejše obdobje v celoti uporabljeni podatki iz COBISS-a pod ključno besedo frazeologija. Za širše pojmovano frazeologijo se da pritegniti še ključni besedi reki in pregovori, kot vire pa slovar, zbirka. Pregled stanja frazeoloških raziskovanj lahko časovno razdelimo na dve obdobji: prvo obsega čas do druge svetovne vojne, drugo čas po drugi svetovni vojni do danes. Prvo obdobje lahko nadalje razdelimo na dva dela: prvi obsega obdobje od začetkov slovenskega knjižnega jezika v 16. stoletju do začetka 19. stoletja, npr. do Murkovega slovarja, drugi pa od Murkovega slovarja do druge svetovne vojne. Prvi del prvega obdobja se lahko začne z Megiserjevimi objavami slovenskih in hrvaških pregovorov v publikaciji Paroemologia Polyglottusleta 1592 v Gradcu in v drugi, pomnoženi izdaji leta 1605 v Leipzigu. O tej zbirki slovenskih pregovorov sta pisala P. Radies (Kresi, Celovec 1882, 332-334) in Fran Levstik (Ljubljanskizvoni, 1882, 562-564, 640). O frazeologiji v obdobju protestantizma sta pisala že v poglavju Viri omenjena France Novak in Erika Kržišnik.19 Slednja je nadalje raziskala stalne besedne zveze pri Gutsmannu in frazeologijo v Murkovem slovarju.20 Prav tako je bila mentorica pri diplomskem delu Lidije Janeš Frazeologija v Kastelec- Vorenčevem slovarju (Potok 2000). V prvi del prvega obdobja je posegla tudi Irena Stramljič Breznik z raziskavo Frazeologija v Volkmerjevih Fabulah (gl. Volkmerjev zbornik, Maribor 1998, 54-61, in v knjigi iste avtorice Prispevki iz slovenskega besedoslovja, Maribor 1999, 246-252). Nasploh je bilo v 19. stoletju precej zbiralcev pregovorov in rekov, t. i. narodnega blaga, ki spadajo v frazeologijo v širokem smislu. Taki zbiralci21 so bili npr. J. Mihelčič, Janez Bile, Franc Cegnar, Josip Freuensfeld, J. Gomilšek, L. Gorenjec, Anton Janežič, Fran Kocbek, A. Krempelj, Vojteh Kurnik, H. Perne, Maks Pleteršnik, J. Potepan, Anton Raič, Jakob Sket, Ivan Skuhala, B. Sušnik, I. Štrukelj, J. Tomšič, V. Urbas, J. Volčič, Jakob Zupan, Ivan Železnikar, J. Žnidaršič. Zbiranje in raziskovanje pregovorov in rekov se je nadaljevalo tudi v 20. stoletju. Z njimi so se npr. ukvarjali: Stanko Banič (knjiga Latinski pregovori, reki in izrazi, 2., dopolnjena izdaja, Ljubljana 1996), Vane Bilič, B. Borštnik o reklih in kalkih, Marija Cvetek (Cvetkôva Minka), Bogdan Dolenc, M. Dolenc s pregovori v pravu, Marija Eremut, Slavko Gaberc, Boris Gorupič, Ivan Grafenauer, Joža Gregorič, F. Hribernik s pregovori o sadju, Berta Golob z ilustratorjem Marjanom Mančkom s stalnimi rekli, Fran Kocbek in Ivan Šašelj (knjiga Slovenski pregovori, reki in prilike, Celje 1934), Niko Hudelja, Franc Jurač, Rožle Kranjc, L. Kretzenbacher, Dušica Kunaver, A. Kuzmič, Maja Lavrač s kitajskimi zgodbami in rekli, Tone Ljubic, Marija Makarovič, Milko Matičetov, Vlado Nartnik, V. Orel, Helena Ložar-Podlogar, Ana Potisek, T. Potokar, Anita Srebnik, Marija Stanonik, Marko Terseglav, Ivan Šašelj (knjiga Živali v slovenskih pregovorih, Novo mesto 1932). Janez Keber: Raziskovanje slovenske frazeologije - sedanje stanje in zasnova Pregovorom in frazeologemom je dal mesto v svoji slovnici Franc Metelko leta 1825.22 Leta 1887 pa je Fran Kocbek izdal knjigo Pregovori, reki in prilike. Oceno te knjige je napisal Anton Raič (Ljubljanskizvon 7, 1887, št. 11, 699-702). V obdobju med obema svetovnima vojnama je bil glede pregovorov in rekov najbolj ustvarjalen Ivan Šašelj, kije v svojih objavah razvrščal pregovore in reke glede na slovenske pokrajine (npr. Bela krajina, Dolenjska) in po tematiki (npr. Bog, pijanstvo, sadje, žita, živali v pregovorih). Poskušal jih je tudi razlagati. Skupaj s Franom Kocbekom je izdal tudi zbirko pregovorov, rekov in prilik (gl. zgoraj). To sta ocenila Anton Debeljak (Življenje in svet, Ljubljana 1935, št. 18,248-249, in J. Tominšek (Časopis za zgodovino in narodopisje 30, 1935, št. 1, 104-108). Med zbirkami pregovorov in rekov po drugi svetovni vojni je treba omeniti knjige Etbina Bojca Pregovori in reki na Slovenskem (Ljubljana 1987, več izdaj), Stanka Preka Ljudska modrost- trden je most (Ljubljana 1974, več izdaj) in Mirka Hrovata Človek v luči pregovorov (Trst 1983). Slednji je razen slovenskih zbral in tematsko uredil še pregovore mnogih drugih narodov. Pregled frazeoloških raziskav po drugi svetovni vojni je možno začeti s člankom Antona Sovreta V kozji rog ugnati in še kaj (Jezik in slovstvo 5, 1959/60, 181-184), ki seje med prvimi lotil pojasnjevanja izvora frazemov. Kasneje je to poskusil France Bezlaj v članku Slovensko kos biti komu 'parem esse, superare' (Jezik in slovstvolA, 1978/79, št 7, 193-195).23 Po COBISS-u je mogoče najti po ključnih besedah frazeologija in izvorsamo dva zadetka,24 kar je brez dvoma pomanjkljiv podatek, saj je npr. v vseh mojih knjigah in člankih pri večini frazeologemov pojasnjen tudi njihov izvor (gl. dodano slovensko frazeološko bibliografijo). Prvi slovenski, pravzaprav večjezični frazeološki slovar je napisal Josip Pavlica - Frazeološki slovar vpetih jezikih (Ljubljana 1960).25 Slovar vsebuje 1000 iztočnic, v katerih blizu 4000 frazeologemov za vsak jezik. Kot pionirsko delo ima precej pomanjkljivosti, zato je do zdaj doživel več kritik.26 Tehtno oceno ob njegovem 22 O frazeologiji v Metelkovi slovnici gl. Josip Matešič, Jürgen Petermann, Über die Redensarten in Franc Metelkos „Lehrgebäude der slowenischen Sprache", Obdobja 11, Ljubljana 1991, 151-159. 23 Ta avtor omenja frazeologijo še v članku Vloga kalkov v slovenščini (Jezikin slovstvo 5, 1959/60, 140-143), v naslednjem letniku pa B. Borštnik v članku Še nekaj besed o reklih in kalkih (Jezik in slovstvo 6, 1960/61, 173-175. Izvor posameznih frazemov F. Bezlaj včasih pojasnjuje v etimološkem slovarju (gl. Etimološki slovar slovenskega jezikal, A-J, II, K-O, III, P-S, Ljubljana 1976, 1982, 1995. 24 To sta: Marija Perne, Kdaj je kdo star kot Peca, Metuzalem, Dobrač ali zemlja?, Družina in dom 47, 6. junij 1996, 10, in Francka Premk, Nekaj frazeoloških zanimivosti iz slovenskega besednjaka 16. stoletja, Riječi (1997), št. 2, 76-86. 25 V resnici je to slovar v šestih jezikih, tj. slovenskem, hrvatskosrbskem, latinskem, nemškem, francoskem in angleškem. Avtorje očitno štel samo tuje ali samo žive jezike. V zadnjem primeru namreč odpade latinski jezik. 26 Tako je J. Petermann (gl. v op. 13 navedeno delo, 302) zapisal: »A tudi to delo - ne glede na nepopolnost korpusa - nikakor ne opravlja funkcije frazeološkega slovarja, ker gradivo tu ni obdelano leksikografsko. Ta slovar pravzaprav ne opisuje frazeološkega zaklada slovenščine, temveč bolj služi slovenskemu uporabniku kot neke vrste jezikovni vodnik ali konverzacijski slovar za štiri tuje jezike.« Janez Keber: Raziskovanje slovenske frazeologije - sedanje stanje in zasnova izidu je napisal Stane Suhadolnik.27 Kljub kritiki pa je pri tem slovarju treba poudariti primerjalni, kontrastivni pristop, tj. upoštevanje sosednjih in glavnih evropskih jezikov. Brez takega pristopa je namreč nemogoče raziskovati izvor frazemov.28 Frazeološki slovar J. Pavlice kljub pomanjkljivostim zaokrožuje skromne začetke frazeološkega raziskovanja v Sloveniji v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni. Nadaljnje raziskovanje se namreč začne povezovati z nastajanjem Slovarja slovenskega knjižnega jezika, katerega prva knjiga je izšla leta 1970. Tedaj se s člankom o frazeologiji v SSKJ pojavi slovaropisec Viktor Majdič.29 Kmalu za njim je - verjetno tudi ob prebiranju SSKJ - temelje slovenske frazeološke teorije začel postavljati Jože Toporišič,30 ki jo je dopolnil v Novi skladnji (Ljubljana 1982) in strnil v Enciklopediji slovenskega jezika (Ljubljana 1992). Nadalje je preučil slovenske zbirke pregovorov in rekov glede primerjalnih frazemov.31 V 90. letih je raziskoval tudi strukturo frazemov, o čemer je objavil razpravo Dvojčici in podobne frazeološke zgradbe v slovenščini (Slavistična revija 44, 1996, št. 3, 269-278). Vzporedno s J. Toporišičem je v 70. in 80. letih dogajanja v frazeologiji intenzivno spremljal Matej Rode in se svojimi prispevki zapisal v zgodovino frazeoloških raziskovanj (gl. dodano bibliografijo). Omeniti je treba tudi njegov prispevek k pomenskim odnosom v frazeologiji.32 27 Gl. J. Pavlica, Frazeološki slovar v petih jezikih, Jezik in slovstvo 6, 1960/61, 200-205. 28 To je res šele prvi korak v smer takega raziskovanja ali eden od desetih vidikov, ki so se npr. izoblikovali v času mojega raziskovanja izvora slovenskih frazeologemov od leta 1986 naprej. Te vidike sem med drugim predstavil na že omenjenem Frazeološkem popoldnevu na Filozofski fakulteti 15. marca 2000 in se glasijo: 1. pomen frazema po SSKJ in po drugih slovarjih, če se razlage razlikujejo; 2. izpričanost frazema v gradivu za SSKJ z upoštevanjem morebitnih različic; 3. izpričanost frazema v starejših slovarjih, kot so Cigaletov, Pleteršnikov in Glonarjev, a tudi v SP 1962; 4. upoštevanje ustnih virov, zlasti za frazeme, za katere ni podatkov v gradivu za SSKJ, v slovarjih ali drugih pisanih virih; 5. pritegnitev sopomenskih frazemov in izrazov; 6. upoštevanje ustreznih frazemov v drugih evropskih jezikih; 7. leksikološka in etimološka analiza sestavin frazema, posebno če gre za izposojenke ali za besede, ki niso več v rabi; 8. pojasnitev predstave, motiva, na osnovi katerih je nastal obravnavani frazem; 9. časovna določitev nastanka obravnavanega frazema, in če je izposojen, jezik iz katerega je bil izposojen ali prek katerega je bil posredovan; 10. ugotavljanje izvirnosti, ki je razvidna iz obravnave po predhodnih vidikih. Ti vidiki so bolj ali manj upoštevani v vseh mojih prispevkih o izvoru frazemov, kot tudi v knjigah Živali v prispodobah 1,2, zlasti pa v že omenjenih prispevkih za oddajo Kdo ve na Valu 202 radia Slovenija. 29 Gl. Frazeologija, Naši razgledi, Ljubljana 1970, št. 5, 138-139. 30 Gl. K izrazju in tipologiji slovenske frazeologije, Jezik in slovstvo 19, 1973/74, 273-279. 31 Gl. Vsebinska podstava primerjalnih frazeologemov v slovenskih zbirkah pregovorov in rekov, XXI. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, zbornik predavanj, Ljubljana 1985, 31-46. 32 Gl. Semantični odnosi v frazeologiji, Slavistična revij j ezika, Rječnik i društvo: zbornik rado va sa znanstvenog skupa o leksikograflj i r i leksikologiji održanog 11-13. X. 1989. u Zagrebu, Zagreb 1993, 183-188. O KEBER, Janez, Kupiti mačka v žaklju (v vreči) 'kupiti, dobiti kaj, ne da bi stvar prej poznal, videl', Jezik in slovstvo AO, 1994/95, št. 5, 181-185. ^ KEBER, Janez, Živel je mož, imel je psa..., Jezikoslovni zapiski!, Ljubljana 1995, z 158-175. KEBER, Janez, (Časnikarska, novinarska) raca 'izmišljena novica v časopisu'. N Mohorjev koledar 1994, Celje 1995, 170-172. > KEBER, Janez, Pomen etnografskih in zgodovinskih podatkov za raziskovanje »-o leksike in frazeologije, v: MURŠIČ, Rajko (ur.), RAMŠAK, Mojca (ur.), >-* KROPE J, Monika (ur.), Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka & do sodobnih etnoloških prizadevanj: zbornik prispevkov s kongresa, m Ljubljana, Ljubljana 1995, 85-90. KEBER, Janez, V iskanju (znanstvene) resnice - razmišljanja ob raziskovanju leksike in frazeologije, Nova Atlantida, 1996, 3, št. 9/10, 212-218. KEBER, Janez, Leksikon imen: Izvor imen na Slovenskem, druga, dopolnjena izdaja, Celje 1996. KEBER, Janez, Živali v prispodobah 1, Celje 1996, in poglavje Najpomembnejši viri in literatura, 379-386. KEBER, Janez, Tudi tako se lahko reče: imeti maslo na glavi. Družinska pratika 1997, Celje 1996, 197-203. KEBER, Janez, Živali v prispodobah - opica, nevšečna človekova sorodnica. JezikoslovnizapiskiZ, Ljubljana 1997, 127-136. KEBER, Janez, Tudi tako se lahko reče: Iti na jetra, do obisti poznati koga. Družinska pratika 1998, Celje 1997, 181-185. KEBER, Janez, Janez Keber, Živali v prispodobah 1-2, Mohorjeva družba, Celje 1996, 1998, 387, 480 str., Jezikoslovni zapiskih, Ljubljana 1997, 223-227. KEBER, Janez, Živali v prispodobah 2, Celje 1998. KEBER, Janez, Tudi tako se lahko reče: Žlahta je strgana plahta. Dati ga na zob. Imeti pod palcem. Družinska pratika 1999, Celje 1998, 106-112. KEBER, Janez, Breznikovo in Pleteršnikovo dopolnjevanje Slovensko-nemškega slovarja, v:, Jože Toporišič (ur.), Pleteršnikov slovensko-nemški slovar. zbornik s simpozija '96 v Pišecah, Pišece: Komisija "Maks Pleteršnik"; Novo mesto 1998, 97-104. KEBER, Janez, Janez Keber, Živali v prispodobah 1-2, Celje, Mohorjeva družba, 1996, 1998, 387, 480 str., JAN, Zoltan (ur.), Janko Kersnik in njegov čas: Zbornik Slavističnega društva Slovenije 8, Ljubljana 1998, 158-161. KEBER, Janez, Raziskovanje slovenske frazeologije: živalski nazivi v frazeologemih, Jezikoslovni zapiski A, Ljubljana 1998, 99-112. Janez Keber: Raziskovanje slovenske frazeologije - sedanje stanje in zasnova ... KEBER, Janez, Tudi tako se lahko reče: Držati se kot lipov bog. Imeti lase na dež. Mulo kuhati, Družinskapratika2000, Celje 1999, 136-139. KENDA-JEŽ, Karmen, WEISS, Peter, Posebnosti (slovenskega) narečnega slovaropisja, xxx v. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 28. 6. - 17. 7. 1999, zbornik predavanj, Ljubljana 1999, 27-46. KLEMENČIČ, Ana, Biti kot pes in mačka, Slovenščina v šoli, 1998, št. 1, 13-16. KOCBEK, Fran, Pregovori, prilike in reki, Ljubljana 1887. KOCBEK, Fran, Slovenski pregovori, prilike in reki, Popotnik, Ljubljana 1918, 65-70, 119-121, 156-157, 187-188. KOCBEK, Fran, in ŠAŠELJ, Ivan, Slovenski pregovori, reki in prilike, Celje 1934. KOKALJ, Manca, MAJDIČ, Viktor (mentor), Klasifikacija frazeologije in raba frazeologemov v osnovni šoli, diplomsko delo, Pedagoška fakulteta Ljubljana 2000, 83 str. KOROŠEC, Tomo, Obnovitve v časopisnih naslovih, Slavistična revija 26, 1978, Ljubljana/Maribor, 147-160. KOS, Jelka, ZORKO, Zinka (mentorica), Javorski govor z vzorci iz živalske frazeologije, diplomska naloga, Pedagoška fakulteta Maribor, Maribor 2000, 133 str. KRANJC, Rožle, ŠPRAH, Lucija, FIJAVŽ, Mateja, Wolfgruber, Sonja (mentorica), Vraže in cahnimedPohorci, raziskovalna naloga, Maribor 1999, 29 str. KREMPELJ, A., Prislovice štajerskih Slovencev, Kmetijske in rokodelske novice, 1844, 1846, 1847, 1848. KRETZENBACHER, L., Slovenski pregovori v starih štajerskih rokopisih, Slovenski etnografV, 1952, 160-168. KRŽIŠNIK-KOLŠEK, Erika, Poskus razvrstitve stalnih besednih zvez v Trubarjevi Cerkovni ordningi, v: Obdobja 6, 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Ljubljana 1986, 435-445. KRŽIŠNIK-KOLŠEK, Erika, Prenovitev kot inovacijski postopek, Slava 1, Ljubljana 1987, št. 1, 49-56. KRŽIŠNIK, Erika, Frazeološko gradivo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Slaval, Ljubljana 1987/1988, št. 2, 143-162. KRZIŠNIK-KOLŠEK, Erika, Frazeologija v moderni, magistrska naloga, Ljubljana 1988. KRŽIŠNIK-KOLŠEK, Erika, Frazeologija v osnovni in srednji šoli, Jezik in slovstvo 35, 1989/90, 134-141. KRŽIŠNIK-KOLŠEK, Erika, Sestavina roka v frazeologemih slovenskega knjižnega jezika, XXVI. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, zbornik predavanj Ljubljana 1990, 141-154. KRŽIŠNIK-KOLŠEK, Erika, Frazeologija v slovenskem časopisju 1991, XXVII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, zbornik predavanj, Ljubljana 1991, 89-98. KRŽIŠNIK, Erika, Teoretično zanimiva knjiga iz frazeologije, Slavistična revija 38, 1990, Ljubljana/Maribor, 57-64. KRŽIŠNIK, Erika, Tipologija frazeoloških prenovitev v Cankarjevih proznih besedilih, Slavistična revijah, 1990, Ljubljana/Maribor, 399-420. Janez Keber: Raziskovanje slovenske frazeologije - sedanje stanje in zasnova . 2Ü c KRŽIŠNIK-KOLŠEK, Erika, Frazeologija kot izražanje v "podobah", Pouk ^ slovenščine malo drugače! [priročnik z vajami so napisale] Martina Križaj- ^ Ortar, Marja Bester, Erika Kržišnik, Trzin 1994. M KRŽIŠNIK, Erika, Frazeologija v kratki pripovedni prozi druge polovice 19. stoletja, ^ XXX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, zbornik predavanj, C Ljubljana 1994,53-67. KRŽIŠNIK, Erika, Slo venski glagolski frazemi: ob primeru frazemo v go vorjenja, tr* doktorska disertacija, Ljubljana 1994. O KRŽIŠNIK, Erika, Frazeologija v slovenskem časopisju v dveh prelomnih obdobjih, Jezykislowianskie 1945-1995, ur. Stanislaw Gajda, 1995, 217-226. KRŽIŠNIK, Erika, Zbirka Mali frazeološki riečnici in Hrvatsko-slovenski frazeološki rječnik, Jezik in slovstvo 41, 1995/96, št. 3, 157-166. KRŽIŠNIK, Erika, Frazeologija v slovenskem časopisju štiri leta po osamosvojitvi, N Jezik in čas, ur. Ada Vidovič-Muha, 1996, 175-189. > KRŽIŠNIK, Erika, Norma v frazeologiji in odstopi od nje v besedilih, Slavistična - revija, 44, 1996, št. 2, 133-154. ^ KRŽIŠNIK, Erika, Biblijska frazeologija v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ^ in njena raba v časopisnih tekstih, Frazeologia a religia, ur. Wojciech Chlebda i Stanislaw Kochmann, Opole 1996, 50-51 KRŽIŠNIK, Erika, Gutsmanovo razumevanje stalnih besednih zvez, Jezikoslovne in literarnovedneraziskave, ur. Breda Pogorelec s sodelavci, Ljubljana 1997, os 27-37. KRŽIŠNIK, Erika, Kdo govori kako..., XXXIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, zbornik predavanj, ur. Aleksandra Derganc, Ljubljana \* 1997,45-56. o KRŽIŠNIK, Erika, Frazeologija pri pouku slovenščine kot tujega jezika, Zbornik ° za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika, ur. Marja Bester, 1998, 27-45. KRŽIŠNIK, Erika, Frazeološka sredstva v vlogi razkrivanja družbenih sprememb med leti 1945 in 1995, v: VIDOVIČ-MUHA, Ada (ur.), Slovenski jezik (Najnowsze dzieje jçzykôw slowianskich), Opole 1998, 183-200. KRŽIŠNIK, Erika, Is the difference between paroemias/non-paroemic phrasems really so fundamental?, Phraseology and Pa rem io logy/In terna clonal Symposium Europhras '97, September 2-5, 1997, Liptovsky Jan 1997, 25-26. KRŽIŠNIK, Erika, Normativno v frazeologiji, BADURINA, Lada (ur.), PRITCHARD, Boris (ur.), STOLAC, Diana (ur.), Jezička norma i varijeteti I Savjetovanje Hrvatskog društva zaprimijenjenu lingvistiku, Opatija, 8.-9. svibnja 1998), Riječ, Zagreb, Rijeka 2000, 283-295). KRŽIŠNIK, Erika, Frazeologija po seminarsko, Slava A, 1998/99, št. 2, 162-168. KRŽIŠNIK, Erika, Socialna zvrstnost in frazeologija, XXXIV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 29. 6. - 18. 7'. 1998, zbornik predavanj, ur. Erika Kržišnik, Ljubljana 1998, 53-69. KRŽIŠNIK, Erika, Können Phraseme produktiv sein?, ur. EISMANN, Wolfgang, jQ4 Europhras 95, Europäische Phraseologie im Vergleich, gemeines Erbe und Janez Keber: Raziskovanje slovenske frazeologije - sedanje stanje in zasnova . kulturelle Vielfalt, (Studien zur Phraseologie und Parömiologie, 15), Bochum 1998, 439-452. KRŽIŠNIK, Erika, Frazeologija v Murkovem slovarju, Murko v zbornik, referati s simpozija Anton Murko in njegov čas, ur. Marko Jesenšek, Maribor 1999, 312-347. KRŽIŠNIK, Erika, SMOLIČ, Marija, Metafore, v katerih živimo tukaj in zdaj, XXXV seminar slovenskega jezika, literature in kulture28. 6.-17. 7. 1999, zbornik predavanj, Ljubljana 1999, 61- 80. KRŽIŠNIK, Erika, SMOLIČ, Marija, "Slike" časa v slovenskem jeziku, XXXVI. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 26. 6.-15. 7. 2000, zbornik predavanj, ur. Irena OREL, Ljubljana 2000, 7-19. KUKOVEC, Alenka, Letalska frazeologija, Krila, febr.-dec. 1994, št. 1-6. KUKOVEC, Alenka, Letalska frazeologija, Krila, maj 1995, št. 3, 44. KUKOVEC, Alenka, How do you read (me)?: letalska frazeologija, Ljubljana 1998. KUN AVER, Dušica, SCHMIDT, Matjaž (ilustrator), Ljudske modrosti v pregovorih, Otrok in družina ZI, št. 9 (1990), 30. KUN AVER, Dušica, Slovenski reki in rečenice, Ljubljana 1996. KURET, Niko, Praznično leto Slovencev 1-2, Ljubljana 1942-1945. KURNIK, Vojteh, Kitica slovenskih pregovorov, 1859, 108. KURNIK, Vojteh, Pregovori, Prijatelj, Ljubljana 1855, 31. KURNIK, Vojteh, Prislovice in pregovori, v: JANEŽIČ, A., Cvetje slovenskega naroda, Celovec 1852, knjiga I, 15, 91. KURNIK, Vojteh, Slovenski pregovori, Slovenska čbela, Celovec 1852. KURNIK, Vojteh, Slovenski pregovori, Slovenski glasnik1854, 75. KUZMIČ, A., Narodni pregovori in naši nunci, Slovenski narod, Ljubljana 1901, št. 16, 1-2. LAVRAČ, Maja, Kitajske zgodbe in rekla, Gradovi v oblakih, Kurirček, okt. 1990, št. 2, 14. LAVRAČ, Maja, Kitajske zgodbe in rekla, Nesebičnost, Kurirček, febr. 1991, št. 6, 12. LAVRAČ, Maja, Kitajske zgodbe in rekla, Sreča v nesreči, Kurirček, sept. 1990, št. 1, 35. LÄGREID, Annelies, Hieronimus Megiser, Slowenisch-deutsch-lateinisches Wörterbuch, Neugestaltung und Faksimile der ersten Ausgabe aus dem Jahre 1592, Bearbeitet von Annelies Lägreid, Wiesbaden 1967. LEVSTIK, Fran, Zbirka slovenskih pregovorov iz l(eta) 1592, Ljubljanski zvon II, Ljubljana 1882, 562-564, 640. LEVSTIK, Fran, Napake slovenskega pisanja, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 6. knjiga, 38-87. LEVSTIK, Nina, Pouk slovenščine, ki pritegne, Slovenščina v šoli, mar. 1997, št. 2, 17-19. LJUBIC, Tone, Pri stricih in botrih, Naš rod 13, zv. 8 (1941/1942), 218-219 (pregovori iz dobrepoljske doline). LOŽAR-PODLOGAR, Helena, Široko je po svetu, ozko po domačem dvorišču Janez Keber: Raziskovanje slovenske frazeologije - sedanje stanje in zasnova (pregovori, ki jih je zapisal ali sijih izmislil Janez Trdina), Besede in reči, ur. Marija Stanonik, Traditiones25, Ljubljana 1996, 383-394. LUZAR, R R, Narodni izrazi, Zbornik Matice slovenske, Ljubljana 1900, 50. MAJDIČ, Viktor, Frazeologija, Naši razgledi, Ljubljana 1970, št. 5, 138-139. MAKAROVIČ, Marija, KOVIC, Tone (ilustrator), Pregovori - življenjske resnice, Ljubljana 1975, 207 str. MATEŠIČ, Josip, PETERMANN, Jürgen, Über die Redensarten in Franc Metelkos „Lehrgebäude der slowenischen Sprache", Obdobja 11, Ljubljana 1991,151- 159. MATIČETOV, Milko, Pregovori in uganke, Zgodovina slovenskega slovstva, Ljubljana 1956, 115-116. MATIČIČ, Vida, Frazemi, Katarina!, št. 1, september 1996, 22-23. MEGISER, Hieronim, Paroemiologija Polyglottus, Graz 1592. MEGISER, Hieronim, Paroemiologija Polyglottus, Leipzig 1605. MEGISER, Hieronimus, Thesaurus polyglottus, iz njega je slovensko besedje z latinskimi in nemškimi pomeni za Slovensko-latinsko-nemškislovar izpisal in uredil Jože Stabej, SAZU, Ljubljana 1977. MENAC, Antica, in ROJS, Jurij, Hrvatsko-slovenski frazeološki rječnik, Zagreb 1992, 111 str. MERŠE, Majda, Dosežki in naloge slovenskega zgodovinskega slovaropisja, Zbornik Slavističnega društva Slovenije 10, Slovensko jezikoslovje danes in jutri, Slovenski slavistični kongres, Celje 1999, Ljubljana 2000, 155-166. METELKO, Franc Serafin, Lehrgebäude der slovenischen Sprache im Königreiche Illyrum und in den nachbarten Provinzen, Ljubljana 1825, 275. MIHELČIČ, J., Kranjski pregovori, Adagia Carniolica, 1780. MIHELČIČ, Manica, STRAMLJIČ BREZNIK, Irena (mentorica), Frazeologija v verskem tisku, diplomska naloga, Pedagoška fakulteta, Maribor 1999, 105 str. MÖDERNDORFER, Vinko, Verovanje, u vere in običaji Slovencev, Druga knjiga, Prazniki, Celje 1948. MÖDERNDORFER, Vinko, Koroške uganke in popevke, Celje 1946. MUKIČ, Francek, Madžarsko-slovenski frazeološki slovar, Magyar-szlovén frazeolôgiai szôtâr, Szombathely 1993. MÜLLER, Jakob, Slovar slovenskega knjižnega jezika in kritika z bibliografijo (1960-1992), Razpraverazreda za filološke in literarne vedeSAZUXS, 1996, 187-324. NADU, Tatjana, OREL, Irena (mentorica), Poimenovanja za psa v starejših slovenskih slovarjih in narečjih, glasoslovna, besedoslovna, besedotvorna in frazeološka obravnava poimenovanj za psa, diplomska naloga, Ljubljana 2000, 99 str. NARTNIK, Vlado, Jajce več od pute ve, Slava 9, Ljubljana 1995/96, št. 1, 31-32. NEŽMAH, Bernard, Preklinjanje po slovensko, Vesela znanosti, II, Ljubljana 1991, 35-43. NOVAK, Franc, Slovar beltinskega prekmurskega govora, dopolnil in uredil Vilko Novak, Murska Sobota 1985. Janez Keber: Raziskovanje slovenske frazeologije - sedanje stanje in zasnova ... NOVAK, France, Samo stalniška večpomenskost v jeziku slovenskih protestantskih piscev (16. stoletja), doktorska disertacija, Ljubljana 1992. NOVAK, Vilko, Slovenska ljudska kultura, Ljubljana 1960. OREL, Silvana, The wood behind the trees, Prispevki k tehniki prevajanja iz slovenščine v angleščino, ur. Stanko Klinar, 93-106. OREL, V, Slovenski pregovori, reki in prilike, Mentor, Ljubljana 1939-1940, št. 1-2,31-36. ORNIK, Tadej, STRAMLJIČ BREZNIK, Irena (mentorica), Rastlinska frazeologija v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, diplomska naloga, Pedagoška fakulteta Maribor, Ruše 2000, 121 str. OVSEC, Damjan, O tem in onem, Gea, maj 1991, št. 5, 40. PAVLICA, Josip, Frazeološki slovar v petih jezikih, Ljubljana 1960. PERNE, H., Pregovori, Besednik, Celovec 1869, 110. PERNE, Marija, Kdaj je kdo star kot Peca, Metuzalem, Dobrač ali Zemlja?: rečenice izdajajo človekov izvor, njegovo mišljenje in razpoloženje, Družina in dom 47, št. 6, junij 1996, 10. PESERL, Simona, STRAMLJIČ BREZNIK, Irena (mentor), Frazeologija v rumenem tisku, diplomska naloga, Pedagoška fakulteta Maribor, Maribor 2000,102 str. PETERMANN, J., Frazeologija v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (I-IV), Sodobni slo venski jezik, knjiže vnos t in kultura, Lj ubij ana 1988,301-310. PLANINC, Nina, STOJNIC, Dragana, ŠERBINEK, Marko, Darja Ledinek (mentorica), Uporaba frazemov med učenci, frazeološka raziskava: raziskovalna naloga, Osnovna šola Martina Košaka, Maribor 2000. PLETERŠEK, Petra, Stojan Bračič, (mentor), Metaphern in idiomatischen Redewendungen, Diplomarbeit, Ljubljana 1997, 89 f. (Metafore v frazah) PLETERŠNIK, Maks, Podučljivi pregovori, Kmetijske in rokodelske novice, 1860, 195-160. PLETERŠNIK, Maks, Dva zvezka rokopisa, ki je bil med gradivom za Wolfov Slovensko-nemški slovar. PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemškislovarl, II, Ljubljana 1894-1895. POGORELEC, Breda, Ivan Cankar - vozlišče razvoja slovenske besedne umetnosti, XII. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, zbornik predavanj, Ljubljana 1976,27-45. POGORELEC, Breda, Okvirna tipologija metafore v slovenski prozi 20. stoletja, XXII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, zbornik predavanj, Ljubljana 1986, 7-20. POTEPAN, J., Pregovori in reki notranjski, Kmetijske in rokodelske novice, 1873, 404. POTISEK, Ana, Ruski pregovori in reki v slovenskem prevodu, Aleksandra Derganc (mentorica), diplomska A-naloga, Ljubljana 1996, 33 str. POTOKAR, T, Kocbek-Šašelj, Slovenski pregovori, reki in prilike, Srp ski književni glasnik, 1935, št. XLIV/1, 83-84. PREK, Stanko, Ljudska modrost- trden je most, Ljubljana 1974. PREMK, Francka, Nekaj frazeoloških zanimivosti iz slovenskega besednjaka 16. stoletja, Riječ3, št. 2 (1997), 76-86. Janez Keber: Raziskovanje slovenske frazeologije - sedanje stanje in zasnova .. RADICS, Peter, Zbirka slovenskih pregovorov iz leta 1592, Kresi, Celovec 1. 6. r'< 1882,332-334. REPEC, Klara, UPNIK, Jože, STRAMLJIČ-BREZNIK, Irena (mentorja), Razumevanje in uporaba stalnih besednih zvez pri učencih višjih razredov osnovne šole, diplomsko delo, Maribor 1999, 49 f. \'> RAIČ, Anton, Pregovori, reki in prilike. Nabral Fran Kocbek, Ljubljanski zvon VII, 1887, št. 11,699-702. RIGLER, Katarina, Kasilda Bedenk, (mentorica), Somatische Redewendungen (von ; * A bis H) in der deutschen und slowenichen Sprache, diplomska naloga iz nemškega jezika, Ljubljana 1997, 127 f. > , RIPŠL, Dragutin, Vremenska prerokovanja, Slovenski gospodar, Maribor 1872, 11, ^ 21, 40, 61, 85, 134, 153, 180, 203, 226, 254. RODE, Matej, Semantični odnosi v frazeologiji, Slavistična revij ali, 1975, št. 3-; : A, 439-442. y RODE, Matej, Bolgarsko-ruski frazeološki slovar, Slavistična revija 23, 1975, št. 3_4?442-444. RODE, Matej, Bolgarski frazeološki slovar, Slavistična revija 24, 1976, št. 2-3, 292-294. \ < RODE, Matej, Frazeologija v Jurančičevem slovarju, Slavistična revija 24, 1976, št. 2-3, 299-302. RODE, Matej, Nemško-ruski frazeološki slovar, Slavistična revija 25, 1977, št. 2-ck 3,378-380. a RODE, Matej, Slovaški frazeološki slovar, Slavistična revija 25,1977, št. 2-3, 381-382. ^ RODE, Matej, Janko Bizjak in njegovi pogledi na frazeologijo, Jezik in slovstvo Z' 25, 1979/80, št. 6, 176-178. ° RODE, Matej, Prvi rusko-srbohrvaški frazeološki slovar, Slavistična revija 29,1981, št. 2,219-222. RODE, Matej, Frazeologija u dvojezičkim rečnicima, Leksikografija ileksikologija, zbornik referatov, Beograd - Novi Sad 1982, 275-278. RODE, Matej, Elipsata vo slovenačkite i vo makedonskite poslovici (nekoi sogleduvanja), Literaren zbor 11, 1986, knjiga I, 89-92. RODE, Matej, Slovenski pregovori in srednji vek, Obdobje srednjega veka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Obdobja 10, Ljubljana 1989, 155- 158. ROJS, Jurij, Razvrstitev frazeologemov iz jugoslovanske družbene prakse v ruskem jeziku, Jezik in slovstvo 21, Ljubljana 1981/82, št. 2-3, 66-70. ROJS, Jurij, Pogled na frazeologijo M. A. Šolohova, Filologija 20/21, 1992/1993, 385-388. ROJS, Jurij, Frazeologija Zorane ledine Mihaila Aleksandroviča Šolohova v originalu, magistrska naloga, Zagreb 1983. ROJS, Jurij, Pomembno leksikografsko delo, Jezik in slovstvoIX, 1985/86, št. 1, 256-257 (rec. Antica Menac, Raisa I. Trostinska, Hrvatskosrpsko-rusko- ukrajinski frazeološki rječnik, Zagreb 1985). -£Qg ROJS, Jurij, Frazeologičeskie svojstva personažej Podnjatoj celiny M. A. Šolohova, Janez Keber: Raziskovanje slovenske frazeologije - sedanje stanje in zasnova .. N Poetika stvaraiaštva Mihaiia Solohova, ur. Vesna Berič et al., 1986, 187— 199. ROJS, Jurij, Frazeologija Zorane ledine M. A. Šolohova v izvirniku in slovenskem prevodu, Jezik in slovstvo 32, 1986/87, Ljubljana, št. 7-8, 230-235. ROJS, Jurij, Sravnenie poetičeskoj frazeologii v poèzii A. S. Puškina i F. Prešerna, v publ. Puškin - Prešern /redkollegija N. N. Starikova i Ju. A. Sozina/, Russkaja akademia nauk, Institut slavjanovedenija, Moskva 2000, 26-27. RUDOLF, Božena, Kasilda Bedenk (mentorica), "Tierische"Redewendungen in der deutschen und slowenischen Sprache, diplomska naloga iz nemškega jezika, Ljubljana 1997, 83 str. SKET, Jakob, Kitica slovenskih pregovorov, Slovenisches Sprach- und Übungsbuch, Celovec 1885,229. SKUHALA, Ivan, Narodni pregovori, Koledar Družbe svetega Mohorja za leto 1887, Celovec 1887,78. SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana 1997. ^ SO VRE, Anton, V kozji rog ugnati in še kaj, Jezik in slovstvo 5,1959/60, 181-184. 2: STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar, po: Matija Kastelec - Gregor Vbrenc, :> Dictionarivm latino-carniolicum (1680-1710), Ljubljana 1997. ^ STANONIK, Marija, Modeli razmišljanja slovstvene folklore in literature, Glasnik Slovenskega etnološkega društva 20, Ljubljana 1980, št. 2, 53-58. STANONIK, Marija, Slovstvena folklora v zavesti slovenskega razsvetljenstva, ^ Obdobje slovenskega narodnega preporoda, Obdobja 11, Ljubljana 1991, w 113-139. ^ STANONIK, Marija, Pregovori v Murkovem času, mednarodni simpozij Anton Murko in njegov čas, ur. Marko Jesenšek, Maribor 1998. STANONIK, Marija, Kakor ti meni, tako jaz tebi!, XXXIV. seminar slovenskega ^ jezika, literature in kulture, zbornik predavanj, Ljubljana 1998, 187-201. STAROVEŠKI, Katarina, ROBIČ, Carmen, Tanja Jelenko (mentorica), Frazeologija v časopisnih naslovih, raziskovalna naloga, Poklicna in tehnična elektro in kemična šola, Celje 1999, 29 str. STEPIŠNIK, Alenka, LESKOVŠEK, Katja, GREGORC Jerneja, Anton Šepetavc (mentor), Fraze v srednješolskem slengu, Celje, Gimnazija, 1993, 50 str. STRAMLJIČ-BREZNIK, Irena, Frazeologija v Volkmerjevih Fabulah, Volkmerjev zbornik, ur. Jože Lipnik, 1998, 54-61. STRAMLJIČ-BREZNIK, Irena, Frazemi s pomenom "umreti" v SSKJ, referat na 6. mednarodnih slavističnih dnevih = VI. nemzetközi szlavisztikai napok, Szombathely, 29.-30. V. 1998. SUHADOLNIK, Stane, J. Pavlica, Frazeološki slovar v petih jezikih, Jezik in slovstvo^, 1960/61, Ljubljana, 200-205. SUHADOLNIK, Stane, Avtorski slovar, Rječnik i društvo, Zbornik radova sa znanstvenog skupa o leksikografiji i leksikologiji održanog 11-13. X. 1989 u Zagrebu, Zagreb, Razred za filološke znanosti Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti, 333-336. SUŠNIK, B., Narodni pregovori, Slovenski glasnik, 1858, 156. SUŠNIK, B., Narodni pregovori, Slovenski glasnik, 1859, 54, 166. ^ N Janez Keber: Raziskovanje slovenske frazeologije - sedanje stanje in zasnova ~* SUŠNIK, B., Narodni pregovori, Slovenski glasnik, 1863, 156. *''*< ŠAŠELJ, Ivan, Slovenski pregovori in reki, Mladika 18, Celje 1937, št. 6, 232, št. 7, * -: 270, 19, 1938, št. 7, 271-272, 20, 1939, št. 5, 193-194; 21, 1940, št. 6, 216- 217. ^ ŠAŠELJ, Ivan, Narodni pregovori in reki: belokranjski, Mladika 7, Celje 1926, O 310,428. ^ ŠAŠELJ, Ivan, Dolenjski pregovori in reki, Mladika!, Celje 1926, št. 9, 348, št. 11, r 428-429; 8,1927, št. 12, 435; 9, 1928, št. 12, 465; 10, 1929, št. 5, 227-228; C 11, 1930, št. 5, 191; 12, 1931, št. 12,468. ^ ŠAŠELJ, Ivan, Živali v slovenskih pregovorih, Novo mesto, 1932. > é ŠAŠELJ, Ivan, Bog v slovenskih pregovorih in prilikah, Mladika 14, Celje 1933, 233,273,314,351. ŠAŠELJ, Ivan, Kaj pripovedujejo slovenski pregovori o pijanstvu, Domoljub, N Ljubljana 1933, št. 47. > ŠAŠELJ, Ivan, Sadje v slovenskih pregovorih, Mladika 15, Celje 1934, 352. *S ŠAŠELJ, Ivan, Žita v slovenskih pregovorih, Mladika 15, Celje 1934, 307. ŠAŠELJ, Ivan, Novi narodni pregovori, Mladika 16, Celje 1935, št. 9, 351-351; 17, ^ 1936, št. 10, 395; 17, 1936, št. 11, 435. ps ŠAŠELJ, Ivan, Nekaj razlag k nekaterim slovenskim pregovorom, Mladika 17, Celje 1936, št. 5, 191-193. ŠAŠELJ, Ivan, Slovenski pregovori in reki, Ljubljana 1945. ^ ŠOSTER, Tomaž, Zinka Zorko, (mentorica), Frazeologija govora pri Lovrencu na Pohorju, diplomsko delo, Pedagoška fakulteta Maribor, Maribor 1997. ŠTEFE, Andreja, Ada Vidovič Muha (mentorica), Frazemi s poimenovanjem živali ^ v slovenščini in angleščini in njihovi pomenski ustrezniki, B-diplomska o naloga, Filozofska fakulteta, Ljubljana 2000, 50 str. ° ŠTREKELJ, Karel, Slovenske narodne pesmi I-IV, Ljubljana 1895-1898, 1900- 1903, 1904-1907, 1908-1923. ŠTRUKELJ, L, Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Slovenske večernice, Celovec, 1896, 117-132. TERSEGLAV, Marko, Etbin Boje, Pregovori in reki na Slovenskem, Ljubljana 1974, TraditionesA (1975), 323-324. TOMINŠEK, J., Slovenski pregovori, reki in prilike, zbral Fran Kocbek in Ivan Šašelj 1934, v: Časopis za zgodovino in narodopisje30, Ljubljana 1935, št. 1, 104-108. TOMŠIČ, J., Vinske prislovice, Kmetijske in rokodelske novice, 1866, 273. TOMŠIČ, Tanja, JESENŠEK, Marko (mentor), Slovenska frazeologija v slovarju Bernarda Mariborskega, diplomska naloga, Pedagoška fakulteta Maribor, Maribor 2000, 123 str. TOPORIŠIČ, Jože, K izrazju in tipologiji slovenske frazeologije, Jezik in slovstvo 19, 1973/74, 273-279. TOPORIŠIČ, Jože, Esej o slovenskih besednih vrstah, Jezik in slovstvo 20, 1974/ 75, 295-305. TOPORIŠIČ, Jože, Vsebinska podstava primerjalnih frazeologemov v slovenskih 110 Janez Keber: Raziskovanje slovenske frazeologije - sedanje stanje in zasnova ... zbirkah pregovorov in rekov, XXI. seminar slovenskega jezika, literaturein kulture, zbornik predavanj, Ljubljana 1985, 31-46. TOPORIŠIČ, Jože, Inhaltliche Aspekte der komparativen Phraseologeme in slovenischen Sprich Wörtersammlungen, Aktuelle Probleme der Phraseologie, Symposium 27.-29. 9. 1984 in Zürich, Zürische germanistische Studien 9 (1986), 291-321. TOPORIŠIČ, Jože, Nova slovenska skladnja, Ljubljana 1989. TOPORIŠIČ, Jože, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana 1982. TOPORIŠIČ, Jože, Dvoj čiči in podobne frazeološke zgradbe v slovenščini, Slavistična revija AA, 1996, št. 3, 269-278. TRAMPUSCH, Tatjana, Živalska frazeologija v govoru vasi Dob pri Pliberku na avstrijskem Koroškem, Slovenski jezik, Slovene Linguistic Studies!, 1999, Ljubljana-Lawrence, 109-127. TRDINA, Silva, Metodični napotki za pouk gnomične lirike, Jezik in slovstvo 1956, št. 3,4-5. URB AS, V., O pregovorih in prilikah, posebno slovenskih..., Kmetijske in rokodelske novice, Ljubljana, 1869, št. 39, 313-314, št. 40, 320-321, št. 41, 329, št. 52, 430-431; 1870, št. 1, 4, št. 2, 12-13, št. 3, 21, št. 4, 27-28, št. 7, 57-58, št. 8, 64, št. 9, 71-72, št. 10, 79-80. VALENČIČ ARH, Urška, Phraseologismen in der deutschen Printmedien: Magisterarbeit{Frazeologemi v nemških tiskanih medijih), Ljubljana, 1999, 187 f. VERLIČ, David, Dve muhi na en mah, Oko, let. 3, št. 39 (16. apr. 1995), 161. (Oko = štirinajstdnevnik za Goriško) VIDIC, Tomo, Muhe in golobi hkrati: 'sračje gnezdo', ki bo nedvomno prispevalo k večjemu redu, Primorske novice A9, št. 26 (31.mar. 1995), 11 VIDOVIČ MUHA, Ada, Primeri tvorbnih vzorcev glagola, XXI. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, zbornik predavanj, Ljubljana 1985, 47-61. VIDOVIČ MUHA, Ada, Besedni pomen in njegova stilistika, v: A. Vidovič Muha (ur.), XXII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, zbornik predavanj, Ljubljana 1986, 79-91. VIDOVIČ MUHA, Ada, Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk, Ljubljana 1988. VIDOVIČ MUHA, Ada, Nekatere j ezikovnosistemske lastnosti strokovnih besednih zvez, XXIV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, zbornik predavanj, Ljubljana 1988, 83-91. VIDOVIČ MUHA, Ada, Imenska zveza v slovenščini: (kontrastivno z nemščino), Zbornik za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika, ur. Marja Bester, Ljubljana, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, 1999, 7-12. VILFAN, Sergij, Ljudsko pravo, Narodopisje Slovencev, Ljubljana 1944. VOLČIČ, Jakob, Prislovice iz Liburnije, Kmetijske in rokodelske novice, 1856, 361,388. VOLČIČ, Jakob, Prislovice, Kmetijske in rokodelske novice, 1856, 237, 256. Janez Keber: Raziskovanje slovenske frazeologije - sedanje stanje in zasnova ^ VOLČIČ, Jakob, Prislovice in reki iz Istre, Kmetijske in rokodelske novice, 1856, ^ 273. ^ VOLČIČ, Jakob, Prislovice iz Istre, Kmetijske in rokodelske novice, 1857, 328. VOLČIČ, J., Prislovice in reki iz Istre, Hrvatske, Slovenski glasnik, 1860, 79. ^ VRBINC, Marjeta, Frazeološke enote: definicija in razvrstitev, Vestnik Društva za O tuje jezike in književnosti R Slovenije 31, Ljubljana 1997, št. 1-2, 127-161. c/; VRBINC, Marjeta, Slovarska obravnava frazeoloških enot, Vestnik Društva za tuje r jezike in književnosti'32, 1998, št. 1-2,341-378. O VRBINC, Marjeta, Značilnosti frazeoloških enot in problemi glede poimenovanja, Vestnik Društva za tuje jezike in književnostih, 1999, št. 1-2, 351-368. VRBINC, Marjeta, Frazeološke enote, njihov status in vključevanje v slovarje, doktorska disertacija, Ljubljana 1998, 276 f. ZAGORIČNIK, Urša, PLASKAN, Metka, ŠKOBERNE, Maša, JELENKO, Tanja N (mentorica), Frazeologija v besedilih slovenskih glasbenikov, Poklicna in tehniška elektro in kemijska šola, raziskovalna naloga, Celje 2000. WEISS, Peter, Zasnova novega odzadnjega slovarja slovenskega jezika, Jezikoslovni zapiskil, Ljubljana 1991, 121-139. WEISS, Peter, Katere slovarje smemo pričakovati po izidu Slovarja slovenskega S* knjižnega jezika, Jezik in slovstvo 39, 1993/94, št. 7-8, 346-350. « WEISS, Peter, Pavlica, Josip, Enciklopedija Slovenije: 8, Nos-Pli, 1994, 277-278. WEISS, Peter, Slovensko (narečno) slovaropisje leta 1999, Zbornik Slavističnega Cs društva Slovenije 10: Slovensko jezikoslovje danes in jutri, Slovenski slavistični kongres, Celje 1999, Ljubljana 2000, 185-194. WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami, ^ poskusni zvezek A-H, Ljubljana 1998. o WUTHE, Josip, Raba frazeologemov v slovenskem tisku v Avstriji odjanuarja do ° marca 1994, diplomska naloga za dosego stopnje magistra filozofije na Filozofski fakulteti Univerze na Dunaju, Gebrauch von Phraseolexemen in der slowenischen Presse in Österreich von Januar bis März 1994, Dunaj -Wien 1998,274 str. Zbornik za učitelje slovenščine kotdrugega/tujega jezika, ur. Marj a BESTER, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, Ljubljana 1998. ZOREČ, Marjeta (ur.), in Andreja Peček (ur.), Slovenski pregovori in reki, Ljubljana 2000. ZUPAN, Jakob, 500 slovenskih pregovorov, Dodatek časopisu Illyrisches Blatt 1 832, št. 11-17. ZUPAN, Jakob, Slovenski pregovori, Kmetijske in rokodelske novice, 1848, 64, 68, 72, 116, 182, 220. ZUPAN, Jakob, Slovenski pregovori, Kmetijske in rokodelske novice, 1849, 71. ŽAGAR, France., Poučevanje frazeologije v srednji šoli, Jezik in slovstvo 26 (1980/ 81), št. 5, 178-179. ŽAGAR, Mojca, MIKLAVC, Alenka, Zinka Zorko, (mentorica), Živalska frazeologija in izrazje v romanu Na kmetih Ivana Potrča ter v prleškem 112 Janez Keber: Raziskovanje slovenske frazeologije - sedanje stanje in zasnova . narečju, Srečanje Mladi za napredek Maribora, 1998, Druga gimnazija Maribor, 48 f. ŽELEZNIKAR, Ivan, Pregovori, Slovenski glasnik, 1859, 181. ŽNIDARŠIČ, J., Pregovori in reki, Letopis Matice slovenske za leto 1882 in 1883, 371. Viri in literatura (neslovenski) KUNIN, A. V., Anglo-russkij frazeologičeskijslovarl, A-Q, II, R-Z, Moskva 1967. *s KUNIN, A. V., O sootnesënnosti frazeologičeskih edinic so slovom, Voprosy *~ frazeologii^, Samarkand 1970, str. 94-112. ^ KÜPPER, Heinz, Wörterbuch der deutschen Umgangssprache, Stuttgart 1987. ps LAKOFF, G., JOHNSON, M., Conceptual Metaphor in Everyday Language, Philosophical Perspectives on Metaphor, Minneapolis 1981, str. 286-325. LARIN, B. A., Očerkipo frazeologii (o sistemizacii i metodah issledovanija ^ frazeologičeskih materialov. Istorija russkogo jazyka i obščee jazykoznanie), Moskva 1977. MATEŠIČ, Josip, Frazeološki rječnik hrvatskoga ili srpskog jezika, Zagreb 1982. ^ MEL'CUK, I. A., O terminah "ustojčivost"' i "idiomatičnost"', Voprosy o jazykoznanija 1960, št. 4, 73-80. ° MENAC, Antica, O strukturi frazeologizma, Jezik, Zagreb 1970/71 , št. 1, 1-4. MEN AC, Antica, Neka pitanja u vezi s klasifikacij om frazeologije, Filologija 8, Zagreb 1978,219-226. MENAC, Antica, O tavtološkim frazeoshemama, Iz frazeološke problematike, Zagreb 1980, 17-46. MENAC, Antica, TROSTINSKA, R. L, Hrvatskosrpsko-rusko-ukrajinski frazeološki rječnik, Zagreb 1985. MENAC, Antica, ROJS, Jurij, Hrvatsko-slovenski frazeološki rječnik, Zagreb 1992. MLACEK, J., Slovenska frazeologia, Bratislava 1984. MOKIENKO, V. M., Slavjanskaja frazeologija, Moskva 1980. MOKIENKO, V. M., Zagadkirusskoj frazeologii, Moskva 1990. MOLOTKOV, A. L, Osnovy frazeologii russkogo jazyka, Leningrad 1977. MRAZOVIČ, P., PRIMORAC, R., Nemačko-srpskohrvatski frazeološki rječnik, Beograd 1981. NIČEVA, K., SPASOVA-MIHAJLOVA, S., ČOLAKOVA, K., Frazeologičenrečnik na b'Jgarskija ezikl, A-N, II, O-Ja, Sofija 1974, 1975. PETRAK-MEISER, H., Slownik frazeologiczny czesko-polski, Lublin 1993. PILZ, K. D., Phraseologie, Versuch einer interdisciplinaren Abgrenzung, Begriffs- 114 Janez Keber: Raziskovanje slovenske frazeologije - sedanje stanje in zasnova .. bestimmung und Sistematisierung unter besonderer Berücksichtigung der deutschen Gegenwartsprache, Göppingen, 1978. PILZ, K. D., Phraseologie, Stuttgart, 1981. PILZ, K. D., Allgemeine und phraseologische Wörterbücher. Brauchen wie überhaupt phraseologische Wörterbücher, Beiträge zur allgemeinen und germanistischen Phraseologieforschung, Oulu, 1987, str. 129-153. POPOVIČ, M., O frazemu i zamjenljivosti njegovih elemenata, Iz frazeološke problematike, Zagreb 1980, str. 47-55. Problemy frazeologii, Issledovanija i materialy, pod redakciej A. M. Babkina, Moskva - Leningrad 1964. RÖHRICH, Lutz, Lexikon der sprichwörtlichen Redensarten 1, 2, Dritte Auflage, Freiburg/Basel/Wien 1974. ROJZENZON, L. I., Lekciipo obščej irusskoj frazeologii, Samarkand 1973. SCHEMANN, Hans, Deutsche Idiomatik, Die deutschen Redewendungen im Kontekst, Stuttgart, Dresden 1993. ^ SKORUPKA, Stanislaw, Slownik frazeologicznyjçzykapolskiego 1, 2, Warszawa ^ 1967, 1968. ^ Slovar slovenskega knjižnega jezikal-V, Ljubljana 1970, 1975, 1979, 1985, 1991. ^ SMIEŠKOVA, Elena, Maly frazeologicky slovnik, Bratislava 1974. \ SYCHTA, Bernard, Slownik gwar kaszubskich I-VI in VII suplement (I-IV, ^ Wroclaw-Warszawa-Krakôw 1967, 1968, 1969, 1970, V-VII, Wroclaw- ^ Warszawa-Krakôw-Gdansk 1972, 1973, 1976). ° ŠANSKIJ, N. M., Frazeologija sovremennogo russkogo jazyka, Moskva 1963. ^ TREDER, J., Frazeologiakaszubska a wierzenia izwyczajena tieporôwnawczym, Wejherowo 1989. Voprosy frazeologii i sostavlenija frazeologičeskih slovarej, Materialy IX Vsesojuznogo koordinacionnogo soveščanija Baku, oktjabra 1964 g, Baku 1968 WOTJAK, Barbara, in RICHTER, Manfred, Sage und schreibe, Deutsche Phraseologismen in Theorie und Praxis, 3. durgesehene Auflage 1994, Langenscheidt Verlag Enzyklopädie, Leipzig-Berlin-München-Wien-Zürich-New York. ŽUKOV, V. R, Slovar'russkihposlovic ipogovorok, Moskva 1966. Research on Slovenian Phraseology - Present Situation and the Concept of a Phraseological Dictionary Summary The author explains his connection to the Phraseological dictionary of the Slovenian language project The article is based on his tasks connected to this project. A t the Fran Ramo vš Insitute of the Slo venian language he is assigned to this project as the only researcher - and even that only with one fifth of his working hours. The Janez Keber: Raziskovanje slovenske frazeologije - sedanje stanje in zasnova ... outline of the present situation in the research of phraseology is divided into two parts: the first describes the sources, and the second brings the outline of research in phraseology from the beginnings of the standard Slovenian Language until now. The basis for this outline is the exhaustive list of Slovenian phraseological bibliography included at the end of the article. After the outline of the situation in phraseological research the author presents a concept of a phraseological dictionary as a suggestion to be discussed. Besides his own views the author considers the opinions of Slovenian and foreign researchers, experience and published works. The author finds that the realization of a more or less demanding variant of the concept will mostly depend on the degree of qualification of those who will be involved in this project.