Poštarina plačana. Štev. 39. V Ljubljani, petek dne 25. septembra 1925. Posamezna Stev. Din 1* Leto VIII. Upravništvo,.Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulioaM Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Izhaja vsak petek. Naročnina: Četrtletno Dia 7-50, polletno Dia 15'—4 celoletno Din 30-—. ivša SKS ni več kmetska stranka! Vsi pametni napredni ljudje obsojajo razkol med naprednjaki, zlasti na deželi. Kako naj v mali vasi proti klerikalcem uspeva kar dvoje ali celo troje naprednih front? Ali naj se kulturno in gospodarsko delo cepi? Ali naj si gradimo vsak svoje prostore, svoje odre, svoja pevska društva, svoje zadruge? Edini razlog proti zedinjenju napred« njakov, ki se je našim kmetom z nekim upanjem na uspeh vedno ponavljal, je bil doslej, da se je reklo, «kmet naj voli kmeta», da je Jugoslavija kmetska država in da je potrebna čisto kmetska politika, ki jo morejo samo kmetje iskreno voditi. To sicer ni res: kajti vsaka država se iz kmetske države razvija v industrijsko dr* žavo z mesti, tovarnami, rudniki in pristan nišči. Gorje kmetski državi, ki nima čim več kupcev za svoja živila doma in se za« naša samo na izvoz. Če se nam n. pr. ne posreči preprečiti zatvoritve jeseniške že* lezarne, bo udarjen gorenjski kmet. Med kmetom živi obrtnik, njegov sin je učitelj, uradnik, delavec. Trgovina je potrebna vsem. Zato je hujskanje kmetskega stanu proti drugim grda in nespametna politika. Kar pa se tiče besede, da samo kmet more voditi kmetsko stranko, bi pa rad ponižno vprašal, kakšni «kmetje» so gg. Štefan Ras dič, Pavle Radič, dr. Maček. dr. Predavec, dr. Krnjevič, ki tvorijo vodstvo radičevcev, da ne govorimo o gg. Puclju in Prepeluhu, ki sta toliko kmeta, kakor sva dr. Korošec ali jaz. Torej se vidi, da je geslo «kmet kmeta» na laž postavljeno ravno od onih, ki ga najbolj trobijo. Te dni pa čitamo v glavnem glasilu na* ših novih radičevcev v «Kmetskem listu» oklic, s katerim se v okviru Radičeve stranke v Sloveniji (torej nekdanje SKS) ustanavlja delavska organizacija. Ta orga* nizacija naj druži delavce in zastopa nji* hove želje in zahteve. Imeli bomo torej v isti stranki kmete in delavce, ki služijo pri industrijah, obrtnikih in posestnikih. De* lavci se vsi bore za čim večje mezde, za čim cenejša živila. Večje plače so mogoče, ako obrtni izdelki (n. pr. orodje, čevlji itd.) do* sežejo povoljnejše cene. Mi smo «kmetijcem» prav hvaležni, da so se odkrili. Saj smo vedeli, da je kmetsko geslo navadno hinavstvo in le vaba za krat* kovidneže. Zdaj je to geslo od lastne stranke postavljeno pred vso javnostjo na laž. Prav je, da laži izginejo iz naše politike. Ena teh laži je bil stanovski kmetijski zna« čaj slovenskih radičevcev. Kmetijske stranke ni več ne po imenu ne po programu. Dr. G. Žerjav. Na delo za SDS! Politika klerikalne in Radičevo - Pucljeve stranke je nedemokratična Naloga političnih strank je, da v med* sebojnem tekmovanju skušajo doseči čim več koristi za l judstvo v vseh panogah jav* nega življenja. Niso politične stranke same sebi namen, to se pravi: politične stranke niso zato tu, da bi jih moralo vzdrževati ljudstvo radi njih samih, ampak stranke imajo služiti ljudstvu kot sredstvo za po* speševanje njegovega kulturnega, gospo* darskega in socijalnega razvoja. Da katerakoli stranka vsaj približno od* govarja temu temeljnemu načelu, ne zado* stuje samo, da ima lep program, ampak je predvsem potrebno, da je ves nien ustroj v resnici demokratičen. To se pravi, da v stranki ne smejo odločevati samo posamez* niki ali pa morebiti kak priviligiran stan, pač pa morajo odločevati v vseh vprašanjih njenega javnega dela vsi njeni pristaši po* tom svojih organizacij in na podlagi tega demokratičnega načela izvoljeni zastopniki. Tako organizacijo ima izvedeno Samostoi* na demokratska stranka, v kateri njeni pri* staši potom svojih krajevnih organizacij določajo smer njenega dela in politiko. Zato je dolžnost vsakega somišljenika, ki hoče imeti besedo pri soodločevanju o delu Samostojne demokratske stranke da je član krajevne organizacije SDS in da v kra* jih, kjer taka organizacija še ne obstoja, poskrbi, da se čimprej osnuje. To je po* trcbno ne samo radi strn jen ja vrst somiš* ljenikov Samostojne demokratske stranke in zaradi povečanja njene politične moči, temveč predvsem zaradi izpopolnitve nje* nega demokratičnega ustroja v prid njenih pristašev. Imamo v Sloveniji precej drugih strank, ki govore, da so tudi demokratične tako po svojem programu kakor po svojem ustroju. Imajo te stranke tudi organizacije, ki na videz izgledajo demokratične, kar pa v res* niči niso. Ena izmed teh strank je sloven* ska klerikalna stranka. Ta stranka ima raz« lične organizacije, tako za kmete, obrtnike, delavce in druge stanove. Na videz izgleda, da njeni pristaši v teh organizacijah res sami odločujejo in določajo smer stran* kinega dela, v resnici pa se godi ravno na« sprotno. V klerikalnih organizacijah smejo kmetje, obrtniki ter delavci sicer govoriti in tudi sklepati, da se ohrani tako videz de* mokratičnosti. toda njihovi sklepi se pri strankinem vodstvu upoštevajo ali pa naj« večkrat sploh ne, kakor pač prija ljubijan* skim in mariborskim strankinim vo* diteljem. V največ primerih pa stoje vse te organizacije pod vodstvom politikujočih duhovnikov ali pa kakih klerikalnih velja* kov, ki često naravnost diktirajo podrejeni organizaciji, kaj sme delati in o čem sme sklepati. V tem torej o demokratičnosti ni niti govora. Te organizacije ne vodijo ljud* ske politike, ampak diktatorsko politiko posameznih voditeljev, ki imajo interes na tem, da volilci niti v lastni stranki nimajo svobodne besede. Take razmere v organizacijah kake stranke so tudi nečastne za njihove pri* staše, ki se kot enakopravni državljani in volilci prostovoljno podrejajo samovoljni komandi posameznikov, ne da bi se vpra* šali, ali je koristna in potrebna njihovi do* brobiti. Res jc, da mora biti povsod neka disciplina, ta pa se mora izražati samo v vzajemnem delu in popolni enakopravnosti, ne pa v podrejenosti v lastno škodo in ko* rist posameznikov, ki zlorabljajo ljudsko lahkovernost in dobrodušnost. Dokaz za resničnost navedenega je dej« stvo, da so pristaši klerikalne stranke ne« zadovoljni s političnimi neuspehi svojih strankinih voditeljev. Čisto gotovo je nam* reč, da oni niso zahtevali od voditeljev kle* rikalne stranke, naj vodijo tako politiko, ki bi prinašala našemu ljudstvu vedno le nova bremena, nikdar pa ne kakšnih do* brot. Če bi klerikalni voditelji res vodili tako politiko, kakršno si ljudstvo želi, če bi v resnici upoštevali njegove želje in po* trebe. če bi bila njihova politika res izraz ljudskega mišljenja, bi kljub svoji priznani nesposobnosti mogli pokazati vsaj nekaj uspehov v delu za ljudstvo, tako pa ne mo* rejo pokazati na nobenega. Neuspehi kle« rikalne politike temelje torej predvsem v nedemokratičnosti njenih organizacij, ki bi morale biti izraz mišljenja volilcev, ki pa so nasprotno samo izraz mišljenja onih, ki jih vodijo. Seveda pada odgovornost za politične neuspehe zaraditega predvsem na voditelje klerikalne stranke in v drugi vrsti šele na njihove volilce, ki so sokrivi, ker so jih volili, ker ne znajo v strankinih or* ganizacijah uveljaviti svpjega mnenja. Na tem dejstvu ne izpremene prav niC zaupnice, ki si jih puste izrekati dr. Korošec in tovariši na shodih svojih zaupnikov, ker je znano, da ti zaupniki niso svobodno od ljudstva izvoljeni možje, ampak so večino« ma imenovani od tistih ljudi, ki v klerikal« nih organizacijah komandiraio in ki imajo v njih prvo in zadnjo besedo. Da pa ti go* spod je pošljejo na klerikalne zaupniške shode navadno take zastopnike, o katerih že v naprej vedo, da ne bodo ugovarjali, je umevno. Klerikalna stranka ima izmed 26 slo« venskih poslancev 20, pa vendar ne more ničesar pokazati, da bi naredila za sloven« s ko ljudstvo. Dr. Korošec govori na svojih shodih o vsem mogočem, da bi pa kdaj malo določneje povedal, kaj je njegova stranka že naredila tekom zadnjih sedmih let, pa se še ni zgodilo. In ni nobenega dvo« ma,da bi dr. Korošec prav rad govoril o svojih uspehih, ako bi obstojali. Klerikalni zaupniki pa mu kljub temu pritrjujejo. Skoro prav nič drugače ni vRadičevi stranki. Tam ima prvo in zadnjo besedo Stepan Radič sam. Kar on reče, to imajo njegovi volilci storiti, namesto da bi bilo narobe, da bi Stepan Radič delal to, kar volilci zahtevajo. Isto je s Pucljem in Pre« peluhom. Oba ta dva gospoda sta stopila v Radičevo stranko ne glede na svojo pre= teklost in ne glede na vse ono, kar sta prej govorila svojim pristašem pred volitvami. Metode, ki se jih poslužuje v tem oziru Ra« dičeva stranka, se prav nič ne razlikujejo od klerikalnih, kajti na obeh straneh so pri« staši skorajda obsojeni na pritrjevanje. Naj govori Stepan Radič še toliko o seljaški demokraciji, te demokracije nikjer ni, če* mur je najlepši dokaz tudi Radičev nedavni ukaz, da se volilci njegove stranke ne smejo obračati za razna posredovanja pri vladi na svoje poslance in radičevske mi? nistre. Žalostna resnica je, da take nedemo« kratične oziroma neljudske razmere v po« Ktičnih strankah vplivajo kvarno na vse naše politično življenje, ker ne pridejo do pravega izraza ljudske želje in potrebe, pa se zaradi tega ne vodi ljudska politika. Kot Kupujte vse Vaše zimske potrebščine za ženske ta moik« obleke pri Kari, domači trgovini pri I primer te osebne politike strankarskih vo* diteljev lahko predvsem navedemo, da je Stepan Radič sklenil sporazum z radikalno stranko predvsem zato, da se je rešil za* pora, s čemer pa seveda tudi nočemo reči, da je bila njegova prejšnja separatistična republikanska politika prava ljudska po« litika, ker hrvatski kmetje niso zahtevali in potrebovali seperatistične niti republik an« ske ureditve države, pač pa tako ureditev vsega javnega življenja, ki bi omogočila njihov kulturni, dospodarski in socijalni razvoj ter napredek. Ako na kratko povzamemo, kar smo na* vedli, moramo reči, da more samo tista stranka voditi uspešno ljudsko politiko, v kateri pristaši sami določajo njeno smer, ne pa voditelji, ki morajo biti samo izvršen vatelji ljudske volje. Tista stranka, ki so ji pristaši dobri samo ob volitvah, v kateri pa pozneje ne morejo prav svobodno izražati svoje želje in zahteve, ni nesreča samo zanje, ampak sploh za vse ljudstvo. Med I take stranke prištevamo v prvi vrsti po«[ mm nČEŠnilii]" Lingorjeua ulica vsem upravičeno klerikalno stranko in Ra» dičevo=Pucljevo stranko. Edina slovenska stranka, ki $ je demo« kraiizem ali ljudska politika glavno načelo in ki ima svoj ustroj, oziroma svoje orga« nizacije izvedene popolnoma na podlajg de« mokratskih načel, je Samostojna demos kratska stranka. Njena glavna načela so demokracija, ljudska politika, popolna ena« kopravnost in vzajemno delo. Ta svoja načela ni nikdar kršila, v njenih organiza* cijah so vsi člani ravnopravni in sami ods ločujejo o politiki stranke, zato pa politika Samostojne demokratske stranke nikdar ne koleba in se ne izpreminja, ker ni odvis« na od posameznikov. Vsi, ki hočejo, da pride v našem javnem življenju do prave veljave resnična ljudska poEtika, morajo zato delati na to, da se organizacije SDS povsod razširijo in oja« Sjo, ker bo le na ta način prišla do veljave svobodna beseda našega ljudstva. Zato na delo! Politični pregled tam boste doto) in pošteno postrežem. Zanimanje celotne jugoslovenske jav« nosti je bilo zadnje dni obrnjeno v Črno goro, kjer so se v nedeljo in pondeljek vršile velike svečanosti s prevozom kosti vladike Njegoša iz Cetinja na Lovčen. Svečanosti so bile tem pomembnejše, ker sta jim prisostvo« vala tudi kralj in kraljica. To je bil obenem prvi kraljev poset Črne gore po prevratu. Ljudstvo je kraljevskemu paru na vsej poti prirejalo nepopisne ovacije. Navdušenje v Črni gori je naravno najprisrčneje odjek« nilo po vsej Jugoslaviji, ker je podalo mo« gočen dokaz, da so hrabri sinovi Črne gore čvrsto vezani z ljubeznijo do skupne dr« zave in junaškega vladarja. Radi svečanosti v Črni gori je v Beo« gradu samem potekalo življenje brez po« sebnih političnih dogodkov. Bilo pa je ne« kaj pojavov, ki dokazujejo, da so med radikali in radičevci zavladala občutna nesoglasja. Posebno ostro, deloma naravnost so« vražno, nastopajo proti radičevcem radikali v Vojvodini in osiješki oblasti, kjer so ra« dičevski ministri začeli premeščati in od« stavi jati nekatere uradnike. Nasprotja med radikali in radičevci so povsem očitna, de« loma zaradi postopanja proti uradništvu, deloma pa radi nepovoljnega zadržanja Štefana Radiča v Ženevi. Radič je namreč doslej na seji Zveze narodov dvakrat govoril, a oba govora sta vzbudila splošno negodovanje. Seveda, do« ma svojim seljakom lahko Radič govori, kar mu pride na jezik, toda v Ženevi, kjer je po odličnih delegatih zastopanih 54 dr« žav sveta, ne marajo gostobesednosti, tem« mm pri ..Cešniftu" Lingarjeva ulica velika zaloga sukna, itofa, kamgarna, dvojnega stikna za suknjiče. ll Anton Stražar: Minka je prisedla k Jaku in Katrici ter jima začela praviti vse dogodivščine v Rav« nicah. Pripovedovala je: •cKakor ti je že znano, Katrica, je ka« plan Franc odšel v misijone na prigovar« janje Žumrovega gospoda. Samo trikrat je potem pisal iz daljne Indije v Ravnice — pozneje pa ni bilo nobenega glasu več o njem. Menda so ga res ubili divjaki, ali pa je umrl za kako kužno boleznijo. Žumrovega gospoda že tudi ni več na svetu. Predlanskim je kakor vsako leto la« zil za raznimi zdravilnimi rožami. Pa ga je ulovila huda ploha. Ulegel je in ni več vstal iz bolniške postelje. Prav lep pogreb je imel; od vsel- krajev so prišli ljudje; pa joka, koliko joka so storili vsi tisti, katerim je čisto brezplačno otel njih življenje. Tudi na našem domu se je vse izpreme« nilo. Oče moj in mati, obadva sta mi že umrla. Gospodarstvo je prevzel moj brat; prišla je snaha v hišo, kmalu nato sem pa jaz odšla tukaj sem^Ne veš, koliko gorja s'm rrestala radi svojega otroka. To ti re« čem: če bi bil cigan njegov oče, bolje bi bilo, kakor pa tako ... Katrica ni mogla drugače, da je preki« niJa prijateljico: «Pa ne, da bi bilo tisto res, kar so takrat ljudje besedičili o dekanu in tebi?» «Kaj bi Tebi tajila! Veš, vse bi ostalo prikrito, toda sama skopost dekanova je raz krila skrivnost. Hotel mi je namreč za vso mojo sramoto dati le par sto goldinarjev. Šele ko sem mu zagrozila, da kljub moji sramoti razbobnam celo stvar, sem dobila 2000 goldinarjev. Polovico za sebe, ostalo pa za hčerko. Zelo, zelo se je togotil dekan, ko sem v sodni ji izpovedala, kdo je otrokov oče. Kaj sem hotela govoriti, kakor resni« co, če je že stvar prišla enkrat tako daleč... Veš, draga moja, najraje bi sedaj šla z teboj, ko praviš, da imaš gostilno. Ali me vzameta seboj s hčerkico?« Obadva, Jaka in Katrica sta bila zado« voljna s to ponudbo. Seveda gostilničarju ni bilo to nič kaj po volji, ali pomagati si ni mogel, ker Minka je delala pri njem le «na dano in ni bila vezana z nikako po« godbo. Z večernim vlakom so se odpeljali z železnico proti Ljubljani. Tamkaj pa jih je že čakal šaljivi voznik Mežnarjev Jurca. Malo začudeno je voznik pogledoval Minko in malo dekletce. Jaka pa se ej po« šalil; «Jurca, mara ne, da sva s Katrico dosti primolila na božji poti. Kaj praviš?® «Pa res, Jaka, takih odpustkov bi se niti jaz ne branil,® — in je pokazal na Minko. «Ti kajon ti, tebe pa res ne bo nikoli pamet srečala.» «Kaj ti veš, Katrica, srečala me je, sre« čala v prav ozkem grabnu; pa sem ji komaj utekel, ha«ha«ha!...» . Ko je godec«Jurca tisti večer v hlevu konja krmil in se po večerji spravil spat za svisli, je ugibal: Kdo neki je ta ženska, ki sem jo pripeljal in tisto dekletce? Mar kaka mlada vdova, ali pa kaka taka, ki jo je njen fant pustil na dilcL No, počasi bom že še vse doznal! E ja, škoda, da nisem ved mlad... Med takimi ugibanji ga je zalotil spa* nec, še v sanjah je videl neznanko in njen prikupni obraz. in. Pri znanem gabru na Brezjah je Jaka znova urezal črke in govoril ženi. cVidiš, ženica, Sele sedaj so nama izpolnjene najine želje... Naj ostanejo te črke v dolgotrajen spomin!* Nista pa si mislila srečna zakonca, da bosta tako nesrečna na tem romanju ... Dobro je uspevala Jaku gostilna, izreii« no zadovoljen se je počutil v Ravnem polju. Le semintja se je počutil zelo, zelo žalost več trezno premišljene umerjene govore. Radi nepovoijnega utiša, ki sta ga imela oba Radičeva govora v Ženevi, vlada med ra« dikali splošno prepričanje, da Radič ne sme več zastopati države v inozemstvu. Vsi navedeni dogodki so ustvarili zad* nji teden občutna nesoglasja v vladi. Širijo se že razna ugibanja o sestavi kake nove vlade, kar je tem bolj značilno, ker je se« danja vlada RR. šele na pričetku svojega udejstvovanja. Saj vendar še v ničemer ni pokazala svojih zmožnosti Vse važnejše zadeve čakajo Pašičevega povratka. Pri* ičakuje se, da se Pašič vrne koncem tega meseca, nakar se obeta naglejši razvoj dogodkov. Sredi oktobra se nato sestane Narodna skupščina m dotlej, se računa, bo politični položaj že zopet razbistren. Nesoglasja med radikali in radičevci so posebno pri klerikalcih vzbudila nove upe, da jih morda radikali povabijo v vlado. Klerikalci se nahajajo v brezizglednem po« ložaju. Razočarani volilci se odvračajo od njih. Občinske volitve v posameznih obči« nah dokazujejo neprestano nazadovanje klerikalnih glasov. Naravno, da klerikalno vodstvo z grozo gleda na ta usodni razkroj svoje stranke, zato z vsemi kriplji išče mož« nosti, da si pridobi naklonjenost radikalov. Zato klerikalni listi zadnje čase s hli« njeno spoštljivostjo pišejo o radikalih, a klerikalni govorniki na zaprtih sestankih poudarjajo potrebo zveze z radikali. V ne« deljo je sam * dr. Korošec na zboru klerikalnih zaupnikov v Mariboru izrazil željo, da bi prišel v vlado. Vsa jav« nost z radikali vred jpomilovalno gleda na obupna, toda brezuspešna prizadevanja klerikalcev, ker vidi, da SLS. preživlja smrtne krče. Toda vsa javnost pa si je tudi jasna o tem, da klerikalne stranke, te naj« mm pri .■Eešnifen"0^ velika izbora. suksa, volarja, pllša, astrahana, samota ca manteijne. HI večje politične nesreče za slovensko ljud« stvo, mora enkrat biti konec. A koliko življenske sile kaže napram vsem drugim strankam Samostojna demokratska stranka! Ona neumorno vrši smotreno organizacij« sko delo po deželi, kaže najpopolnejše raz« umevanje za vse interese slovenskih sta« nov in zato neprestano pridobiva na za« upanju. Zato tudi sama z zaupanjem gleda v veliko bodočnost. GORENJI LOGATEC. Pred kratkim nas je zapustil upokojeni šolski nadzornik g. Leopold Pun-čuh, ki se je preselil v novo občinsko hišo v Dolenjem Logatcu, ker pri nas ni mogel dobiti primernega stanovanja. Brezpomembno bi bilo zvoniti po toči in zvračati krivdo na kogarkoli, da je doelo do tega, da dolgoletni župan ne dobi stanovanja v kraju, kjer je preživel svoja moška leta in pustil svoje najboljše moča v delu za splošni blagor. Vendar nelepe pego ne bo moči izbrisati, ka jti g, Pun-čuh pomeni kos zgodovine gorenjelogaSke. Njegovega sodelovanja bodo pogrešala vsa naša društva, v prvi vrsti Sokol, ki izgublja v njem vestnega prosvetarja. Pri vsem tem naa tolaži upanje, da je izselitev le začasna in da bodo spremenjene razmere privedle g. nadzornika nazaj. Za enkrat žalimo njemu in rodbini, da bi se počutili dobro v novem domu, nam pa, da bi jih neznatna terenska razdalja ne oddaljila od zvestih prijateljev gorenje-logaških. — Sokolski doin je pod streho. Spk»šn:t želja je pa, da hi se to jesen vsaj dvorana z odrom dovršila, da M se zimske prireditve že mogle v njej vršiti. Zato so se razpisala najnujnejša dela. Ker pa denarja ni več, bodo morali somišljeniki vsak po svojih močeh prispevati, da bo naloga io vršesa. JEŽICA. Nadučitelj g. Perko je bil odstavljen, ko je bila vlada Davidoviča in dr. Korošca, in to kljub temu, da je g. Perko pristaš SLS. Vlada Narodnega bloka je klerikalcem račun prekrižala in na veliko veselje naprednjakov na Ježki poslala na Petkovo mesto nadučitelja v Krašmji g. Antona Oermeka. On nam je dobro znan po marljivem delu v vseh človekoljubnih iu naprednih organizacijah ter po težkih žrtvah, ki jih je zaradi njegovega prepričanja prizadejal klerikalizem vsej njegovi rodbini. Zvest preteklosti je. g. Germek takoj navezal stike z društvi, zlasti s Sokolom. Ta mu je napravil v četrtek pri Ramovžn skromen, a iskren poadravni večer. Na njem je br. Kregar v imenu društva izrekel g. nadučiteljn dobrodošlico in sprejel rodbino Germekovo v številen sokolski krog. Pozdravil je g. Germeka predvsem kot novega upravitelja in učitelja ter kot zvestega Sokola in značajmega moža. Sokol se veseli pomoči, s katero naj narodna šola sodeluje pri sokolakem delo, Io se mnogo nadeja od prisotnosti sokolsko rodbina Germekove t sokolskih vrstah in od njenega delovanja med stalim narodom. G. nadučitelj je jedrnato poudaril, da je na Ježki njegova prva služba učiteljska, a njegova osebna služba je sokoteka. Rad bo delal narodu v korist Njegovim besedam in zdraviei na kralja Aleksandra je sledilo gromko pritrjevanje. Vedno uslužni orkester g. Smajdeka je zaigral sokolsko koračnico in »Bože pravde* ter mnogo pripomogel k nadaljnji res bratski zabavi. Brat Germek; Trt« kličemo: Setev naj bo skupna in žetev, skupna bodočnost nas vseh, vesela a& no-vcsela. Zvestoba za zvestobo! Zdravo! VEVČE PRI DEVICI MARIJI V POLJU. Ustanovni občni zbor Samostojne strokovne delavske cUnije> ae je vršit prejšnjo soboto, to je 10. t m., in naše delavske vrste štetejo zopet eno podružnico več. Zbranih je bilo lepo število zavednih delavskih tovarišev, ki se ne boje nabuj-skanih nasprotnikov m njihovih grdili napadov ter groženj. Mi vemo dobro, «po čem> so njihove besede in odkod se jih nče. Prav zato pa čutimo še bolj, kako zelo nam je potreba združiti se ,v pravo delavsko organizacijo in da si v močni vrsti pogledamo iz oči v oči, kdo smo in kje je vera in kje nevera. Res je, da je nekaj naših dobrih tovarišev med nami, ki še omahujejo, pa ne bodo več dolgo, ko spoznajo do dna svojega pravega nasprotnika v najbližji bližini. — Zbrane tovariše je pozdravil delegat centralne organizacije iz Ljubljan« in razložil delokrog ter obseg organizacije, o pomenu in njeni potrebi pa iješnihu"^ posteljne garniture, odej« lastnega izdelka, konjake k»ce, plaht«, poriiataste rjuhe. IV Ljubljana f\ nega. Kar sredi veselja mu je prišlo v spo« min ono pregrešno znanje s Hrenovo Mar« jarvico in vest mu je očitala: Zakonolomec si bil; grešil si zoper zvestobo, za to se boš vseeno še pokoril!... Ko so ga znova obšle te in take misli — pestoval je ravno svojega srčkanega ro« jenčka Jakca — je sklenil, da vloži znova Večjo svoto denar ja v hranilnico za grešni sad, ki ga je imel z Marjanieo. Namenil se Ije tudi, da še enkrat poroma k Mariji na Brezje, prosit mogočno Mater Odrešenika odpuščanja in končnega olajšanja vesti. Domenila sta se z ženo, da sfe o veliki Gospojnici peljeta na Brezje, kar ie bilo tudi ženi zelo všečno. Na dan tega velikega Marijinega praz« nika je že ob eni zjutraj godec Jurca za« pregei in odpeljal gospodarja, gospodinjo z otrokom, pa Minko z njeno hčerkico proti Brez jam. Vkljub lepi avgustovi noči, navzlic ubra« nemu potrkavanju po vseh zvonikih, koder so se peljali mimo, je bil Jaka zelo otožen. tVsi so to opazili. Šaljivi voznik je skrbno vpraševal gospodarja: orjaka, kaj ti je vendar, da se tako pusto držiš, kakor bi te po trebuhu ščipalo? Ča« kaj no, se boš že v cerkvi pokoril!* Pa zvedavi voznik ni dobil na svojo šaljivo opazko nič odgovora — zato je po« govor zaobrnil v drugo smer. Tudi Katrico le skrbela ta moževa otožnost, ali vzroka za to ni izvedela. Zato je molčala tudi ona, a Jurca je pognal hitreje. Dobro se je Jurca razumel na vožnio. Čeprav so se v Kranju ustavili za par ur, so vseeno bili kmalu po opoldnevu že pod znanim brezovskim hribčkom. Izstopili so vsi iz vozička in počasi nadaljevali to krat« ko pot proti svojemu cilju. Po slovesnih petih Iitanijah so vsi opra« vili tudi spoved, celo Jurca, in šli kleče okoli Marijinega oltar ja. Se prece j časa so se nato zamudili v svetišču, nato pa odšli venkaj, da zadostijo tudi želodcu in da si še malo ogledajo Ijudko okolico. Ko tako hodijo po planoti semintja, pri« dejo tudi do tistega znanega gabra, v ka« terega je Jaka že dvakrat vrezal pomembne črke z znamenji. Vsi se usedejo na klopico pred gabrom. Jaka črez čas znova stopi k drevesu in k prejšnjima dvema znakoma vreže še tretjega. «Vidiš ženica, šele sedaj so nama izpol« njene najine želje! Naj bodo te črke v dol« gotrajen spomin!« Tako je končno izpregovorii Jaka, ko je dokončal z izrezovanjem ter začel pripove« dovati Jurci in Minki o pomenu in zgodo« vini tega vrezo vanja v gabrovo deblo. «VeS, Jaka, najbolje storiš sedaj, ako kupiš ta gaber in si nato tisti del z zna« menji izžagaš in shraniš, kakor imajo lovci svoje ustreljene živali nagačene,» izprego« vori vedno šaljivi Jurca, da so se vsi morali nasmehniti. Tedai pravi Katrica; «Pogle, poglej, Jaka, kdo gre proti nam?« Jaka pogleda na te ženine besede in ugleda znanega siromaka poštnega Henrika. «0, Henrik, kdaj si pa Ti prišel semkaj na Brezje'?® «Že včeraj. Hodil sem dva dni peš z do« ma. Želel sem še enkrat obiskati Marijin božji hramv preden se odpravim iz te doline solz. Želel sem si še enkrat videti ta kraj; kjer seru sanjal o največji sreči...» «Kaj tako srečnega te pa spominja na ta kraj?* zvedavo vpraša Jurca in povabi Henrika, naj prisede. Možak uboga in pripoveduje: «Kmalu bo petdeset let tega. Bil sena ta« krat mlad, dvaindvajsetleten dečko. Dokon« čal sem ravno z dobrim uspehom osmo šolo. Sestali smo tu na Brezju: jaz, moj brat Artur kot sedmošok-c in moja ljubljen na Protazija -. . Takrat sem govoril svoji ljubici: Pro* tazija, moja ljubi jena, črez par let, ko še dokončam v Gradcu visoke šole, boš moja ženka — ženka sodnikova! Pa prišlo je drugače! Moj dobri oče je kar nenadno umrl Sel sem nato prosit svojega strica, naj mi denarno pomaga, da dovršim študije y Gradcu. A on me je mrzlo zavrnil: ,Ce gres v semenišče, ti bom že kaj pomagal, da boš enkrat župnik na dobri fari, pa da mi bos mogel kaj povrniti. Zatorej, če greš v seme* nišče, ti že k« pomagam; na druge stanove so vsi tovariši predobro uverjeni. Po poročilu sedanjega predsednika pripravljalnega odbora tovariša Žulovca so se. vršile volitve za novi redni odbor, ki se je sestavil tako-le: predsednik Jakob Žulovec, tajnik Viktor Arko, blagajnik Ivan Kapelj; odborniki: Štefan Razboršek, Adolf Fink in Ivan Jeriha; namestnika: Primož Arko in Franc Šubic; preglednika računov: Ivan Cerne in Hugon Placer. Po zahvalitvi predsednika za zaupanje je bilo soglasno sklenjeno, da se ustanovi podporni fond za primer bolezni, nezgode in smrti; zraven je všteti tudi primere poroda pri članicah, pa tudi žene članov imajo pravico do te podpore. Predlog o starostnem zavarovanju pa zahteva večjega preudarka glede načina, kako ga izvesti. Članarina je določena na 5 Din mesečno, za fond pa se je določil prispevek 10 Din, kar ostane v blagajni podružnice (brez najmanjšega odbitka centralni blagajni). V zadovoljstvo vseh se je zaključil ustanovni občni zbor v najlepšem soglasju in upanju na složno sodelovanje vseh, ki se zavedajo resnično svoje stanovske dolžnosti. Zato tisti, ki še niste pristopili, storite to čimprej in delajte zraven. Samo godrnjati ne pomaga niči RAKA. V nedeljo 13. t. m. je priredila tukajšnja krajevna organizacija SDS političen sestanek. O sedanjem političnem in gospodarskem polož sta poročala gg. dr. Rape in Janko Blagajne iz Ljubljane. Zborovalei so z velikim zanimanjem sledili gg. govornikoma. Prišla sta zraven ludi dva vročekrvna pristaša g. Puclja — pač z namnom, da motita sestanek. Na pripomnjo, da bosta nazadnje dobila besedo, sta osramočena odšla. SDS tudi na Raki pridobiva čimdalje več pristašev, ker je stranka čista in njeni voditelji zaupanja vr-Mni možje, ki ne delajo vratolomnih skokom. Vsi napredni politično zreli možje stopajo v naš krog, ker spoznavajo, da je le taka stavba močna in velika, ki je zidana na trdnem temelju. Disciplinirana armada SDS bo postala v doglednem času m igoc-na, ker obstoji iz ljudi, ki vedo, kaj jim je storiti, in razumejo, zakaj so organizirajo v SDS is se borijo za njene ideale. Pristaši SDS niso nalmj-skani fanatiki, ampak trezno misleči možje. BELA KRAJINA. Knjižnični odbor na Talčjem vrhu jo na svoji seji 17. t. m. ugotovil, da znaša število letos nabranih knjig, s katerimi se bo pričelo poslovati prvič v nedeljo, 113. Med temi je slovenskih 83 leposlovnih in 11 znanstvenih del ter 19 hrvatskih mešane vsebine. Knjižnica je javna. Knjige si izposodi iz nje lahko vsakdo, in sicer ob nedeljah od 1. do 3. ure popoldne v šoli na Talčjem vrhu pri knjižničarju. Knjiga se posodi za dobo 14 dni proti plačilu 50 par. Za eventualne poškodbe ali izgubo knjige je odgovoren čitatelj, ker nabava knjig je v današnjem času zelo težka. Najlepša hvala Družbi sv. Cirila in Metoda za poslanih dvanajst knjig in g. Jermanu za štiri knjige. Vsako nadaljnjo podporo v knjigah sprejema odbor. Poštni stroški se darovalcem knjig povrnejo. Tudi samo ena knjiga je dobro došla. VRANSKO. Po dolgem bolehanju je umrl na Vranskem g. Karel Schwentner, trgovec in posestnik. Pokojnik je bil brat ljubljanskega knjigotržca g. Lavoslava Schvventnerja in tast g. dr. Fellaherja, sodnika v Ljubljani. S pokojnikovim imenom je v tesni zvezi ves napredek tega lepega slovenskega trga. Kar se je v zadnjih desetletjih storilo dobrega in koristnega na Vranskem na narodnem, kulturnem in gospodarskem polju, nosi večinoma pečat Schvventnerjevega dela, njegove inicijative in njegovega truda. Zato so ga spoštovali in uvaževali vsi. Zaupanje so-občanov ga je poklicalo na čelo trške občine. Županske posle je opravljal nad 15 let v splošno zadovoljnost vseh občanov. Ko je vsled preoblo-ženosti z drugimi posli odložil to častno mesto, ga je občinski odbor v priznanje njegovih zaslug za občino in trg izvolil za častnega občana. Po njegovi inicijativi je bila ustanovljena Posojilnica, kateri je načeloval in jo vodil od njene ustanovitve. Pokojnik pa se je udejstvoval tudi na kulturnem in humanitarnem polju. Bil je deloven načelnik Narodne čitalnice in navdušen sotrudnik ter podpornik pevskega društva «Vranske Vilo, ki je pet desetletij poleg kamniške «Lire> slovelo kot eno najboljših in najdelavnejših slovenskih pevskih društev. Za zasluge, ki si jih je pridobil za to društvo, ga je , da bo drugi teden stekla slovita Pucljeva kočevska železnica. Tega «drugega» tedna pa doslej še ni bilo. Ker Pucelj in Prepeluh sedaj skupaj izdajata in pišeta «Kmetski listo, ni izključeno, da bomo v kratkem čitali zopet vsak teden v njem, da bo drugi teden stekla Pucljeva kočevska železnica. Če bo tako stekla kakor je višnjegorski polž, bomo seveda kljub temu še dolgo čakali na Pucljevo kočevsko železnico. -J- Dolge počitnice. Ko je vladna večina sprejela v Narodni skupščini nove proračunske dvanajstine, je vlada poslala poslance na počitnice. Krediti so ji bili odobreni in več ni potrebovala. Dva meseca so že poslanci na počitnicah, ves ta čas vlečejo po 300 Din na dan, a v Beogradu se ves ta čas ni vršila nobena seja parlamentarnih odborov, ki bi naj pripravili vsaj potrebne za- konske predloge za jesensko zasedanje Narodne skupščine. Tako je sedaj radikalna-radičevska vlada že nad dva meseca pri državnem krmilu, pa se nikjer nič ne vidi, da bi kaj delala ali naredila. Še sedaj, ko o poletni vročini že davno ni več ne duha ne sluha, je ministrom RR vlade prevroče za delo. Politiko eseljaške demokracije:* in sedanje vlade označujejo sedanje dolge počitnice radičevskih in radikalnih ministrov. Zato pa se bo tudi zgodilo, da bo te ministre ob primerni priliki poslalo ljudstvo na še daljše počitnice za vedno! Nazadovanje klerikalcev pri, občinskih volitvah V nedeljo 20. t. m. so se vršile v nekaterih občinah občinske volitve, ki dokazujejo znatno nazadovanje klerikalnih glasov. V Mostah pri Ljubljani so bile volitve v splošnem mirne. SLS je napela vse sile, da bi si pridobila svoje vodilno mesto. Vezala se je vse strani s socijalnimi demokrati, komunisti jui narodnimi socijalisti. Kljub temu so klerikalci nazadovali za 142 glasov, naprednjaki (SDS) pa so napredovali in si priborili 7 mandatov, dočim so prej imeli samo 2. Rezultat volitev je naslednji: 1.) napredna gospodarska in delavska lista (SDS) 170 glasov (7 mandatov); 2.) združeni klerikalci, komunisti, narodni socijalisti in socijalni demokrati (gospodarska in delavska lista) 524 glasov (23 mandatov); 3.) gospodarska lista Šmartno, to je samostojni kmetje in klerikalci, 82 glasov, (3 mandate). V Križali pri Tržiču so dobili: 1.) SDS 79 glasov (5 mandatov); 2.) lista čevljarjev 41 glasov (2 mandata); 3.) podobčina Duplje 113 glasov (7 mandatov); od teh samo 2 klerikalna; 4.) de-lavsko-obrtna lista (maska za SLS) 74 glasov (5 mandatov); 5.) podobčina Stenično 34 glasov (2 mandata); 6.) združeni delavci 72 glasov (1 mandat); 7.) lista dosedanjega župana, ofici-jelna SLS, 57 glasov (3 mandate). Dosedanji občinski gerent ima večino 425 glasov, dočim jih imajo klerikalci samo 131. Zanimive so bile tudi volitve v dolenjski občini Šmihel-Stopiče, kjer je bilo postavljenih ne-broj kandidatskih list. Rezultati: prva lista 77 (3), druga lista 136 (5), tretja 236 (10), četrta 75 (3), peta 36 (1), šesta 61 (2), sedma 175 (8) in osma 41 (1). Celotni rezultat v tej občini je, da imajo klerikalci 18 mandatov, naprednjaki pa 15. Tudi v tej občini so klerikalci nazadovali. domače novosti * Odhod kraljevskega para iz Črne gore v Dalmacijo. Po slovesnosti prenosa kosti vladike Njegoša na Lovčen sta se kralj in kraljica, ki sta se med velikimi ovacijami ljudstva udeleževala svečanosti, podala nazaj v Cetinje. Od tam sta odpotovala v Dalmacijo in prispela včeraj v Dubrovnik, ki je ves okrašen. Dalmatinci povsod navdušeno pozdravljajo kralja. * Povratek ministrskega predsednika. V beograjskih političnih krogih je razširjena vest da se bo ministrski predsednik Nikola Pašič vrnil koncem tega meseca v Beograd. * Sijajen shod Svetozara Pribičevica v Banja-luki. V Banjaluki se je vršil v nedeljo 20. t. m. sijajen shod Svetozara Pribičeviea, katerega se je udeležilo nad 5000 oseb, med njimi zelo mnogo radikalov, ki so nezadovoljni s sedanjo vladno politiko. Poleg Svetozara Pribičeviča so še govorili general Voja Zivanovič, narodni poslanec Kecmanovič, minister na razpoloženju dr. Hinko Krizman in mnogi seljaki. Svetozar Pribičevič je v svojem govora navajal različna zgodovinska dejstva, kako'je prišlo do našega uedinjenja in končno zavračal napade «Samo-upravei proti njemu, ki mu je pred dnevi zagrozila celo z zakonom o zaščiti države. Svetozar Pribičevič ne širi med narodom plemenske mržnje, ampak stremi, da se dosledno izvede vidovdanska ustava in narodno uedinjenje. * 10. oktober — cKoroski dan*. Ko smo po nesrečnem plebiscitu zapustili Koroško, smo obljubili svojim bratom onstran Karavank, da ne smatramo koroškega vprašanja končno rešenega, temveč da hočemo z vsemi silami delovati za edino naravno rešitev, ki je končna združitev vseh Slovencev z Jugoslavijo. Ob petletnici plebiscita kliče Jugoslovenska Matica vsem Slovencem to obljubo v spomin in jih poživlja, naj j*, kažejo dejansko koroškim bratom, da niso pozabili na nje in da zato z dostojnimi prireditvami manifestirajo za osvoboditev slovenske Koroške. * Dr. Josip Sernee -f V Leonišču v Ljubljani je umrl v 3tarosti 81 let starosta celjskih Slovencev dr. Josip Sernec. Pokojnik je bil markant-na oseba v narodni, gospodarski in politični zgodovini slovenskega ljudstva. Krona njegovega nacionalnega dela je krasna stavba celjskega Narodnega doma. Dolgo dobo je bil dr. Sernec predsednik Narodne čitalnice v Celju, sodeloval je pri ustanovitvi Dijaške kuhinje, bil je deželno-zborski poslanec, načelnik celjskega okrajnega zastopa in je deloval v raznih drugih društvih. V načelstvu Celjske posojilnice je bil od njene ustanovitve 1881., predsedoval pa ji je od 1888. do svoje smrti. S svojim delom st je postavil najlepši spomenik. * Dopnst velikega župana ljubljanske obla-iti. Veliki župan g. dr. Vilko Baltič je nastopil daljši dopust. Za časa njegove odsotnosti ga zastopa načelnik g, Janko Kremenšek. * Zaključek pravniškega kongresa v Beogradu. Na pravniškem kongresu v Beogradu, ki je bil zaključen te dni, je bil za predsednika Pravniškega ndraženja izvoljen predsednik odvetniške zbornice v Ljubljani dr. Danilo M a j a-r o n, za podpredsednika pa vseučrliščm profesor dr. Boža Mark o v i č (Beograd) in dr. Ladislav Polie (Zagreb). Za člane uprave so bili izvoljeni : dr. A r a n g j e I o v i č, Obra*l Blago-j e v ie, dr. Ver o-is a, rfr. Ivo Pol i te o., dr. D»a-žan P e I e š, dr. Janko B a b n f k, dr. Metod Dolenc in dr. Rudolf S a j o v i e. * Smrtna kosa. Te dni je umrl po dolgi, hudi bolezni in operaciji v deželni bolnici g. Nikolaj Mazuran, davčni upravitelj v p. Kot uradnik je služboval v Krškem, šlcofji Loki, Trebnjem in nad 16 Let kot davčni upravitelj na Brdu. Pokojnik je bil dolga leta občinski svetovalec občine Prevoje, predsednik ondotne mlekarne ia načelnik cestnega odbora. Bil je odložen somišijs lik napredne stranke^ Blag mu spomin! * Zaposlen]« italijanskih delavcev v Jugoslaviji. Po poročilih iz Beograda je italijanski poslanik znova protestiral pri zunanjem ministrstvu zasadi postopanja, ki ga baje izvršujejo podrejeni organi ministrstva za socifalno poBtiko napram delavcem, italijanskim državljanom, zaposlenim v Jugoslaviji. Gre v prvi vrsti za italijansko dela vsh o, ki je zaposleno po raznih tovarnah v Dalmaciji. Italijanski delaver s« tako preplavili Dalmacijo, da so iz gotovih podjetij popolnoma izrinili domače delavce. Ti so M več mesecev brez posla in ministrstvo za soeijalno- politiko je bilo primorano, varovati interese domačega delavstva preti invaaiji Italijanom. * V Polju izvoljen za župana uaprednjak. V nedeljo se je v Polju sestal na prvo sejo novoizvoljeni odbor. Klerikalci, ki imajo 11 odbornikov, so napeli vs® site., da bi prepletih izvolitev napredtnjaka za župana. V tej zadevi je posredoval eeLo klerikalni poslanec g. Smodej. Toda vse prizadevanje je bilo zaman. Za žapanrta je bil s 14 glasovi izvoljen naprednjak g. Ivan Gartroža, posestnik in gostilničar v Spodnjj Zadobrovi, za svetovalce po posestnik g. Jamšek, mlinar gospod Hlebš ter gostilničar v Zal«gu g. Ciril Po,-Žait vsi naprednjaki, zadnji nosilec demokratske kandidatske liste. * N»t drobiž po 10 ia 5 far, izdela m iz gaine, 6e bo začel spravljati v promet dna 1. oktobra 11. * Obilna vinska tergatev se obeta v vinogradih v okolici Sv. Petra pod Svetimi gorami. Sveti Peter je edien tistih redkih krajev v Sloveniji, ki je bil letos obvarovan pred točo. Vrhu tega so bili letos tamkajšnji vinogradi zelo skrbno obdelani. * Davčni vijak. Te dni se je pojavil v St. Vidu nad Ljubljano davčni eksekutor v spremstvu dveh orožnikov in izvajal žepno rnbežen in rube-žen premičnin. Obrtniki in posestniki obnpujejo, ker jih teže visoka davčna bremena,, visoke zneske morajo takoj, plačati, a dohodkov nimajo nikakršnih. Rubežen se je izvrševala, kakor poročajo, prav odločno. Taki in podobni primeri naravnost kriče za tem, da je zadnji čas za omilje-nje neznosnih davčnih bremen. Kdor lahko plača, itak da brez rubežnr, kogar pa mora poiskati eksekutor, ta je navadno tak revež, da ga ekse-kucija more spraviti v obup. * Legitimacije za Dalmacija. Ministrstvo notranjih del opozarja potnike, ki potujejo med ti. .septembrom in 5. oktobrom v Split, da si morajo preskrbeti od policijskih oblastev potrjene legitimacije. * Ponarejeni stodinarski bankovci. Sarajevsko redarstvo je obvestilo ostala redarsba, da so se- v Sarajevu pojavili ponarejeni stodinarski bankovci. Ponarejeni bankovci se dado spoznati po tem, ker so sestavljeni deloma iz prechsojnih stodinarskih, deloma iz novih s (»dinarskih bankovcev. Tako sestavljeni bankovci so še prelep-ljeni s tenkim papirjem in napravfjajo vtis novih stodinark. * Trboveljske narice. Na zapadnem okrožju se je v jami težko ponesrečil Jože Markovič, 231etoi rudar, katerega so morali prepeljati v ljubljansko bolnico. — Izpremenila so se pravila bivšega Obrtnega društva za sodni okraj Laško v Trbovljah. Izprememile so se točke l.T 5., 8., 10. in 19. Društvo se odslej imenuje cObrtno društvo Hrast-nik-DoI v Trbovljah*-. — Pri spopadu pred rudniškim konsumom sta odnesla večje rane Miha Duša, rudar na vzhodnem okrožju, in Alojz Knez, delavec na separaciji. — Y TaylowiIhi I1L je umrla Trboveljčanka Frančiška Tomažičeva, ki zapušča v domačem kraju dve sestri, v Ameriki pa moža, diva sina in brata. — Trboveljski Sokol je sklenil prirediti v soboto 3. oktobra vinsko trgatev v vseh prostorih Sokolskega doma. — Preteklo nedeljo je uprizoril dramatični odsek trboveljskega Sokola v krastniškem Narodnem domu igrodraz 1. oktobra ob šestih zvečer v vodenski šoli, z rednim poukom pa se bo pričelo v nedeljo 4. oktobra. — Za obrtniško zborovanje 4. oktobra t E vlada v vseh tukajšnjih krogih veliko zanimanje. Prišli bodo skupaj obrtniki iz; vse Slovence. — S prvini oktobrom se bo pričel pouk v rudarski nadaljevalni šoli v Trbovljah. Vse podrobnosti se zvedo pri šolskem vadstsu. — Za 10. oktobra pripravljajo vsa kulturna društva veliko proslava v prid Koroške. Podrobnosti se bodo še objavile. * Mednarodni invalidski kongres v Ženevi je sprejel resolucijo, ld se zavzema za izboljšanje gmotnega položaja avstrijskih, češkoslovaških irt jugosioveuskih invalidov. Kongres poziva vlado v Beogradu, Pragi in na Dunaju, da patom zakonodaje zasigurajo položaj invalidov. * Okostnjak v Kamniških planinah. 15, t. m. je bilo v gozdu «Gaberska peč* na planinski poti Kamniška Bistrica-Velika planina najdeno okostje neznanega moškega. Truplo je Mlo popolnoma strohnelo, ostalo je samo okostje, deloma razpadla obleka, in čevlji. Kakor se je sedaj ugotovilo, je to Alojzij Komar iz Ljubljane, ki je iz neznanega vzroka izvršil samomor. Pri njem se j® našel tudi samokres. Truplo pokojnika je bilo pokocano v Stranjah pri Kamniku, * Iz Prlekije. Pišejo nam; Zadnjič sem romal čez Ormož v srce Ptlekije. Na peronu, kjer čakam na zvezo, mi udari na uho blažena nemščina: So schaut man aus, wenn man.., Nekaj besed ne razumem, nato zopet: die FriecEauer glauben, dass ich eih Lausbub bih, weil sre mir nic&t vorschreiben woLLen, in welche Gesellschaft ich gehen soli oder nicht.» Pogledam, kdo je, m vidim možaka, o katerem bi kaj takega ne bilo pričakovati. Enako se družbi, kateri je govoril, ne more- odpustiti nem-škutarjeaje. Drugič pridem z imeni. * Železniška nesreča v Bosni. Na progi Čev-Ijanovic—Semizovac je skočil te dni s tira tovorni vlak. Lokomotiva s sedmimi vagoni se je prevrnila v jarek. Strojevodja in kurjač sta še pravočasno skočila s stroja na nasprotno stran. Nesreča ni zahtevala človeških žrtev, pač pa je materialna škoda zelo velika. * V cerkvi je zblaznela. V frančiškanski cerkvi v Mariboru je v ponedeljek nenadoma zblaznela neka ženska. Bila je zatopljena v svojo molitev, naenkrat pa je šinila kvišku ter se pričela čudno vesti. V cerkvi navzoči verniki sa jo skušati pomiriti, kar jim pa ni uspela Poklicati so morali rešilno postajo, nakar je bila nesreff-nicsa prepeljana domav. * Samomor s plinom. V Ljubljani se je s plinom zastrupil I. Krašovec, sluga trgovca g. Ivana Trebarja. Poklicani zdravnik je mogel ugotovili le smiL * Na božji poti ga je zadela kap. Posestnik ia gostilničar Anton Tomšič iz Velike Račne na Dolenjskem je bil na božji poti na Križni gori pri. Ložu. Ko s« je vračal doni«, ga je Hizu Vefikih Lašč zadela kap in je mrtev obležal na cestL N. v m. p. 5 * Samomor umobolnega. Y Zagreb je dovede! občinski stražnik Vujič umobolnega 37fetneg» seljaka Marka Nikolaša iz Zaovine v Bosni. Ynjič je ini .1 nalog, da ga pripelje v umobolnico na Stenjevac. Vujič se je z Niltolašem ustavil v vo|oi bolnici v Zagrebu^ kjer sta skupaj prenočila. Preden je legel spat, je Vujič skril službeni samokres pod blazino, kar pa je Nikolaš opazil. Ponoči je Nikolaš Vujiču ukradel samokres ter se ustrelil v srce. Imel je še toliko moči, da je zakričal; cJaz sem izvršil samomor!> Nato se je mrtev zgrudil na tla. * Roparski napad. Ko se je te dui zvečer soproga hotelirja Kokliča v Novem mestu vračala domov proti svoji vili. \ spremstvu svojega hlapca, so jo napadli neM lopovi ter streljali mojo. in na hlapca. Njo je en strel oplazil po čelu, z drugim strelom je bila ranjena v laket, lahko ranjen je bil tudi hlapec. Roparji so nato zbežali. * «če ne prej, pa čez sedem let..Koncem leta 1918. se- je izvršil v Sarajevu drzen vlom v neko stanovanje. Vrednost ukradenih stvari je znašala okrog 100.000 Din. Vse zasledovanje tatov je bilo brez uspeha. Sedaj po sedmih letih se je ta vina. pojasnila. Dva spretna agenta sarajevska policije sta izsledila te dni storilce. Tatvino so izvršili neki kmetje iz sarajevske okofee. Policija je našla pri njih še nekaj stvari, ki izvirajo iz. te tatvine. * Drzen razbojniški napad: Pred nekaj dnevi so neznani zločine 1 na pati Ohrid-Resan v Južni Srbiji ustavili avtomobil, v katerem se je vozilo več bogatih trgovcev. Zločinci sa bih ob tečem v uniforme srbskih vojakov, v resnici so pa bili obmejni arnavtski roparji. Trgovce so oropali za ogromne vsote, nato pa pobegnili. * Tatvine. V" Selnici ob Dravi je bila iz zasebnega stanovanja. ukradena nekemu gospodu zlata ura, vredna 14.000 Din. — T Kotlu so neznani storilci vlomili, v tamošnji pošte: urad. K sreči pa je bila blagajna prazna in se odnesli samo 53 Din. Iste noči so vlomili v Kraja pri nekem trgovcu in odnesli razno manufakturno blago v vrednosti 3228 Din. * Smrtna obsodba Jugosfovena v Ameriki. Na podlagi novega zakona bo v državi Nevadfc v Ameriki v drugič izvršena smrtna obsodba s plinom. Usmrčen® bosta dva zločinca; od teh je eden naš rojak Stanko Jukič, ki je bil zaradi umora obsojen na smrt. * Poskusite takoj ia prepričali se boste, da ima milo «6asela» tak« vrline, ki ga usposobijajo za nenadomestljivo pri vsakem varčnem m pamct-gospodinjstvu. Porota Ljubljanska Uboj w Litiji. Pred poroto se je obravnavala žaloggra, ki se je pred meseci zgodila v Gradcu pri Liliji. Trgovec Stanko Lap je v silni ljubosumnosti in skrajni razburjenosti s tremi streli umoril posestnika in konjskega prekupčevalca Andreja Turka, ki je onečastil njegovo ieno, kakor je la sama priznala. Porotniki so potrdili le vprašanje glede nošnje orožja brez oblastvenega dovoljenja, nakar je bil Lap obsojen le na 100 dinarjev globe. Roparski Tlom. 421etni zidar Anton Eržen z Vrhnike je bil obtožen, da je vlomil v stanovanje Frančiške Mačkove na Verdu. Porotniki niso ugotovili krivde, nakar je bil obtoženec oproščen. Žepar. Zaradi žeparstva in vlačugarstva je prejel 271etni čevljar Joso Tikviczki iz Subotice pet ietiežke ječe. Požigalec. Na štiri leta težke ječe je bil obsojen občinski revež Janez Grintel iz Križa pri Kamniku, hudoben in nemoralen človek, ki je iz same hudobnosti zažgal posestniku Lovrencu Hribarju kozolec. Težak malopridntk je šele 231etni Miha Jev-šjak iz Orel, ki je po odslužitvi vojakov dejal, 4a bo rajši baraba, kakor da bi delal. To svojo besedo je tudi držal ter kradel in ropal, da si je pred poroto zaslužil 10 let težke ječe. Vaška žaloigra. Zaradi uboja se je zagovarjal Leopold Skubic iz Spodnje Hrušice, ki je bil obtežen, da je ustrelil posestnikovega sina Jakoba Pogačarja iz Spodnje Hrušice ter zaradi neprevidnega ravnanja z orožjem enako do smrti ustrelil svojo ljubico šiviljo Marijo Vontovo iz Spodnje Hrušice. Porotniki so zanikali vprašanje glede uboja, potrdili pa vprašanje glede neprevidnega ravnanja z orožjem. Skubic je bil obsojen na osem mesecev strogega zapora. Obtožen ropa, Matija Čuden iz Dragomera nad Brezovico je bil obtožen, da je sodeloval kot član roparske tolpe, ki je bila leta 1920. strah in trepet vrhniške okolice. Njegovi tovariši so že dobili plačilo v kaznih od 15 do 20 let, le on je pobegnil. Doibili so ga šele pred kratkim. Obdolženec je priznal samo rop pri Kavčičevih na Planinci, dočim je druge rope tajil in trdil, da je bil vedno le na straži. Porotniki pa so z večino glasov spoznali, da sploh ni kriv, nakar je bil oproščen. Uboj po naboru. Znan pretepač in nasilnik 271etni Josip Drešar iz Dobruše je po naboru v Kamniku brez povoda navalil z nožem na 241et-nega Andreja Kaša rja ter ga zabodel, da je ta zaradi izkrvavitve umrl. Drešar se je izgovarjal s pijanostjo in je dejanje priznal, toda porotniki so rekli, da ni kriv, nakaT je bil Drešar oproščen. Pohotnež. Zaradi zlorabe le ne 141etne sirote Marije Jančeve je bil na eno leto težke ječe obsojen 221etai hlapec Anton Rozmanič iz Dvorske vasi na Gorenjskem. Milijonske poneverbe. Bivša nameščenca v splošni "bolnici v Ljubljani Hijacint Bukovič in Lndovik Kranar sta se zagovarjala pred poroto zaradi milijonskih poneverb, ki sta jih izvršila kot uradnika upraviteljstva državne bolnice v Ljubljani. Obsojena sta bila Bukovič na pet in Kranar na štiri leta težke ječe. S tem je bilo jesensko zasedanje ljubljanskega porotnega sodišča zaključeno. Mariborska Kobilo je ukradel 201etni delavec Dragotin Dukarič iz Cvetlina iz kobilarne graščine v Tur-nišah. Razprava je bila preložena, da se ugotovi duševno stanje obtoženca, ki je bil že enkrat v. umobolnici. Zaradi zastrupljenja svojega moža se je zagovarjala pred poroto 401eina posestnica Marija Horvatova iz Cvetkovskega vrha. Moža je zdrav- mk rešil pred smrtjo. HoTvatova dejanje zanika. Porotniki je niso spoznali za krivo, nakar je bila oproščena. Umer, Mihael Emeršič v Velikem Okiču je skozi okno ustrelil Janeza Cafuto, s katerim je bil ,v neprestanem sovraštvu. Dobil je tri leta težke ječe. Detomor. Slletna Neža Bratuškova iz Paradiža je bila obtožena, da je svoj© nezakonsko dete s počasnim izstradanjem umorila. Zagovarjala se je, da je svoj čin storila iz obupa, ker je bil otrok pohabljen in ker nezakonski oče ni maral ne za otroka ne zanjo. Dobila je le pet mesecev strogega zapora. Iz maščevanja je podtaknil 571etni tesar in mlinarski pomočnik Jurij Polanec iz Spodnjih Gore ogenj v skedenj posestnika Valentina Snireč-nika. Ogenj je k sreči sam od sebe ugasnil. Polanec je bil zaradi požiga obsojen na 1 leto ječe. Svojega meža je umorila Elizabeta Ribičeva iz Zgornje Veličine. Obtoženka se je zagovarjala, da je udarila na svojega na prostem spečega moža zaradi tega, ker s© je bala, da bi prišel pijan domov ter jo ubil. Dobila je šest let težke ječe. Zaradi tatvine in vloma sta se zagovarjala 331etni Štefan Horvat in 2Sletni Štefan Vogrinc iz Prekmurja. Po izreku porotnikov je bil Horvat oproščen, Vogrinc pa obsojen na tri leta težke ječe. Vioin. Albin Abrovšek iz Mislinja pri Slovenj-gradcu je zaradi vloma v trgovino Karla Voršeta v Mariboru dobil 18 mesecev težke ječe. Kuhane hruške. Hruške, še zelene in trde, ki so morda padle z drevesa, posebno če so žlahtne vrste, so prav dobre za kuho. Deni cele oprane hruške v lonec, zalij jih z vodo ter deni kuhat. Kuhane olupi, čezpol preži in jih zloži na krožnik. Potresi jih s sladkorjem ter postavi v pečico, da, se še malo prepečejo. Nato daj tople ali mrzle na mizo. Gorčične kumare. Olupi popolnoma dorasle kumare, prereži jih podolgem, odstrani peeke, razreži na tri prste dolge koščke, dobro nasoli to pusti v soli 24 ur. Potem jih obriši, tesno zloži v steklenic e ter potresi na vsako kumaro pol žlice j rumene gorčice (zenfa), koleščke hrena, par vršič kov pehtrana in nekaj zrn celega popra. Na to >e položi druga vrsta in tako naprej, da so vse vložene. Zalij jih z zavretim in ohlajenim močnim vinskim kisom ter zaveži s pergamentnim papirjem. Dobro je, če vliješ v steklenico malo kisa-esence, prej ko začneš vlagati kumare. PROSVETA PRAPREČANOVE ZGODBE, II. zvezek, bodo taok lepo opremljene, da bodo v veselje vsaki hiši. Okrog 20 slik bo krasilo to lepo knjigo. Slike, ki jih je oskrbel g. Justin, so zelo lepo izdelane. Seveda pa takega dela ni mogoče kar tako zmašiti in je treba tudi v tiskarni večje pazljivosti in previdnosti. Zato naj naročniki blagohotno potrpe in pridno nabirajo novih. Kljub lepim slikam, s katerimi bo ta nova Stra-žarjeva knjiga opremljena, ostane cena ista, namreč s poštnino vred samo 10 Din. Nagrade se že razpošiljajo. Dobi jih vsak šesti naročnik in pa vsak, kdor naroči vsaj šest izvodov hkratu. Založba Vigred (I. Albreht) Ljubljana, škofja ulica št. 8/1, vljudno prosi vse one naročnike, ki prejmejo nagrado, da potrdijo po dopisnici založbi prejem iste. Nadaljnja naročila še vedno sprejema navedena založba. Zavarovalnice in požigi Letošnje leto je nenavadno leto tudi glede velike množino požarov. Vzrok so prav pogoste nevihte, strela udarja in zažiga. To pa ni edini vzrok. Izkustvo kaže, da so pri mnogih primerih dani vsi znaki, da je lastnik zavarovane predmete sam zažgal. Žalostno dejstvo, da se v največ takih prir merih premajhne odločnosti poklicanih oblastev in zaradi paremalega sodelovanja prebivalstva samega storilcu kazensko ne more priti blizu, vendar ustvarjajo vse okoliščine največjo sumnje, da je bil požar po lastniku samem ali v dogovoru z njim po kaki tretji osebi zaneten. Pri pregledovanju takih sumljivih požarov se da z vso zanesljivostjo ugotoviti, da je bil zavarovanec lastnik večjega ali manjšega podjetja, ki vsled splošne gospodarske krize ni bilo več v obratu ali zaradi pomanjkanja obratnega kapitala sploh v obrat ni moglo priti, da je bil zavarovanec prezadoižen, da svojih zavarovanih predmetov sploh ni mogel prodati, tem manj za tako kupnino, ki bi bila vsaj približna zavarovani vsoti. Nagib požiga pri teh nepoštenih ljudeh je dobičkaželjnost. V trdnem prepričanju, da se bo s požigom naenkrat znebil neljubih predmetov, zavarovalnica pa bo plačala zavarovalnino s polno vsoto, za katero so bili gornji predmeti seveda daleko pretirano zavarovani, s čimer bo napravil bleščečo kupčijo, tak poštenjakovič zažge. Toda temeljito se jo zmotil zaradi nepoznanja določb zavarovalnega zakona. Ob likvidaciji po požaru nastale škode je tak zlobnež ves iz sebe, viče, plaka, stoka m toži, ker se mu proti pričakovanju ni priznala kot odškodnina zavarovana vsota, temveč le resnična vrednost zavarovanega predmeta. Naravno je, da morajo zavarovalnice zaradi množečega se števila požigov ter zaradi velike množine požarov sploh postopati z največjo rigo-roznostjo, strogo se držeč pri likvidaciji škodo določb zavarovalnega zakona, * Pri sklepanju zavarovalno pogodbe navede zavarovanec glede zavarovanih predmetov vsoto, za katero jih hoče zavarovati. Ta vsota se imenuje zavarovana vsota in tvori podlago za odmero premije. S tem pa še ni rečeno, da zavarovanec v primeru popolne škode mora dobiti kot odškodnino polno zavarovano vsoto. Podlago za določitev odškodninskega zneska tvori namroc vrednost zavarovanih predmetov ob času požara kot zavarovana vrednost zavarovanih predmetov ob času požara. Kot zavarovana vrednost velja pri stavbah znesek po običajnih cenah v kraju ob času požara za novo stavbo po odbitku starosti, obrabe in drugih vzrokov, ki povzročajo manjšo vrednost, Ako pa se stavba sploh »e zgradi na novo, kvečjemu prometna vrednost. Zavarovalni zakon je namreč zgrajen na načelu, da zavarovanje ne sme privesti do obogatitve. Četudi presega zavarovana vsota vrednost zavarovanih stvari, ne poravna zavarovalnica več kakor do-gnano dejansko škodo. Če bi požigalec to določbo zavarovalnega zakona poznal, ne M nikdar pod-netil ognja. O izkušnjah v preteklih letih so zavarovalnice svojedobno s hvalevrednim zanimanjem začele obravnavati vprašanje glede znižanja premij. Obilica požarov, zlasti pa rastoče število požigov zavarovalnicam znižanje ne samo omogoči, temveč jih bo celo prisililo k zvišanju premij. Potemtakem bo zaradi požigalcev trpela tudi ogromna večina poštenih zavarovancev, ki bodo morali plačevati višjo premijo. Vrhu tega požigalec s svojim požigom mnogokrat povzroči, da tudi njegovi pošteni sosedje pogore in tako pridejo ob svoje imetje ter so pahnjeni v pogostih primerih v bedo in pomanjkanje. Istotako utrpi narodi® premoženje zaradi požigov ogromne vsote, kajti vse, kar se po požaru spremeni v pepel, je za narodno premoženje izgubljeno. Nastaja torej nujna potreba, da se v svrtio prepreeenja požigov zastavijo vse sile, ker na tem niso interesirane samo zavarovalnice, temveč splošna javnost. Javna oblastva morajo z največjo rigoroznostjo postopati v vsakem primeru, ki jo količkaj sumljiv, prebivalstvo sdmo, ki je zaradi požigov občutno prizadeto, mora pa sodelovati in javnim oblastvom pri izsleditvi požigov iti vsestransko na roko. Požigalci, škodljivci svojega bližnjega in splošne javnosti, morajo priti pravici v roke, potem bodo požigi ponehali, 79 > ZA SMEH IN KRATEK ČAS Jecljanje. Piharjev Jurče je jecljal, vzlic temu pa je bil zelo prebrisan. Nekega večera je naročil v gostilni vina, nakar se je pošalil z natakarico. ji je rekel, «aaali immaš rrres ta tteden žžže osssmega ffanta?* «Jurče,» ga je zavrnila v zadregi, cti pa vedno jecljaš !> «Ooo nne,> ji je odgovoril, csssamo tttakrat, kkadar gogogovorim.* Pozabljivost. Mevžarjev striček je postal na starost silno pozabljiv. Kar je kdaj kam shranil, je našel šele po dolgem iskanju. Tako se mu je prigodilo, da je nekega jutra pomotoma oblekel telovnik pod srajco, nato je prebrskal vse prostore, a telovnika ni mogel najti nikjer. Ko se je čez nekaj tednov preoblačil, ga je našel na životu ter je vzkliknil: cNo, hvala Bogu, da je bil tako dobro shranjeni* Z dežja pod kap. Evropejec so je hotel kopati ob izlivu neke afriške reko v morje ter je prosil domačina zamorca, naj mu pokaže kako mesto, kjer bo varen pred morskimi volkovi. Domačin mu je pokazal neki zaliv. Ko se je Evropejec skopal, se je z domačinom šc nekoliko razgovarjal ter pripomnil: «To mesto si pa moram zapomniti. Podoba jc, da je ros popolnoma varno.* Domačin je zadovoljno prikimal ter rekel: «Res je, semkaj ne pride nikoli morski volk, ker se preveč boji krokodilov.* Milo za drago. Dama je izpustila na plesu z roke vlečko in r tistem trenutku je stopil nanjo neki gospod. Dama so je razburila ter ga oštela: cVi, osel, kje pa imate oči?* »Oprostite, nisem vedel, da ima koza tako dolg rep.» MALI OGLASI Sreča Vas išče! Preskrbile si srečke! Efektna loterija Narodno-kulturnega društva Mala Nedelja. — 300 dobitkov v vrednosti 15.550 Din. — Žrebanje nepreklicno 15. novembra 1925. — Srečka stane samo 5 Dir.. — Kupujte in naročite takoi srečke pri Narodno-kulturnem društvu v Mali Nedelji. 52 LISTNICA UREDNIŠTVA. Nemška Loka pri Kočevju. Zaradi novega ti skovnoga zakona nemogoče priobčiti. Reflektanti na rjavo oe opozarjajo, da jo ima od priznanih tovaren v delnem zastopstvu tvrdka mu caaeflTH, d. z o. z., Kranj. NA DEBELO 1 NA DROBNO! | Igralci harmonik, pozor! & Vsakdo, ki želi imeti Lubasove harmonike, vedi,