V. V. B odrin — L. A. A vdeičev, Jugoslav ija . Ekonom sko-geografičeskaja harak eris tik a . Jzdate l’stvo »Misl«, M oskva 1970, s tran i 238. D va geografa z m oskovske univerze, k i sta im ela p riliko da ljš i čas p re ­ b iti v Jugoslaviji, s ta s to kn již ico dokazala, da sta se tem eljito spoznala z našo državo, pa tud i z našo strokovno lite ra tu ro . V kn jig i, k i je p rv i orig i­ naln i sov je tsk i p riročn ik družbene geografije Jugoslavije , sta n a jp re j podala splošni p reg led vse Jugoslavije , potem pa preg led po repub likah . K njiga, ki ni p reob težena s faktološkim gradivom , d a je zanesljivo sliko o naši državi te r n jen ih posam eznih predelih , do tika pa se tu d i p rob lem atike , zlasti p rob le­ m atike bo lj razv itih in m an j razv itih predelov, ne, da bi nam skušala, k ak o r m a rs ik a te ra podobna inozem ska k n jig a te vrste , soliti pam et p ri n ad a ljn jem u re ja n ju našega p ro sto ra (čeprav bi ravno to m orda p ričakovali od sovje tsk ih av to rjev ). V k n jig i je n ek a j p rav dobrih reg ionaln ih k a ra k te r is tik ; ko t p r i­ m er na j navedem samo označbo Zagreba in n jegove gospodarske vloge v Ju ­ goslaviji. M alokateri značilnejši po jav je p rez rt, Slovencem se bo nedvom no dopadlo, da so om enjene naše m an jšine v I ta liji in A vstriji, česar celo v do­ mačem tisku iz d rug ih repub lik nism o vedno navajen i. Pom em bnejše pom an jk ljiv o sti v k n jig i težko najdem o. Zato bi navedli le n ek a j m an jših pripom b. P r i splošnem preg ledu , k i seveda zajem a tako raznolično deželo, bi b ilo koristno dati sproti še več reg ionaln ih p rim erjav . Na večini kartogram ov, zlasti tis tih o in d u striji, so o b jek ti označeni samo po lokaciji, ne pa po velikosti in intenzivnosti, zato n ik je r ne dobimo stvarue slike o obsegu industria lizac ije po posam eznih predelih . Zelo ko ris tn a bi b ila splošna k a r ta o industria lizac iji. P ri navedbi m an jšin v Jugoslav iji pogrešam o omembo ita lijan sk e m anjšine . P rece j n a k ra tk o je o d p rav ljen turizem , slika o socialističnem sektorju v km etijstvu p a izzveni m orda nekoliko preopti- m istično. P ri reg ionaln i razčlen itv i S lovenije sta se av to rja p reveč om ejila samo n a K ran jsko (kar ni samo n ju n a napaka), tako da se sk o ra j zdi, da S lovenijo delim o le n a G orenjsko, D o len jsko in N otran jsko . P od ravsk i Slo­ veniji je vtisnjen preveč samo gorski značaj, kom aj p a dobi bralec vtis o nizki, subpanonski, še močno ag ra rn i in zaostali severovzhodni S loveniji. Ce p r i­ morsko Slovenijo tako rekoč v celoti označimo kot »dolino Soče«, se. nam seveda lahko zgodi, da to »dolino« proglasim o k o t »bogat k m e tijsk i ra jon s sub tropsk im podnebjem « k a r na žalost ni povsem res. Med m anjšim i spo­ d rs lja ji bi om enili še anahron ističn i po im enovanji G uštan j (danes Ravne) in D o ln ja L endava (danes samo Lendava), p a tud i z um estnostjo naziva »P tu jska kotlina« bi težko soglašali. V celoti pa o d lik u je ta knjiž ico p reg lednost in zanesljivost. A vtorjem a smo za n jo lahko samo hvaležni. Svetozar Ilešič R egional’noe razv itie i g eog rafičeska ja sreda. A kadem ija N auk SSSR, Sovet po m eždunarodnim naučnim svjazam v oblasti reg ional’nih issledovanii. N acional’nii kom itet sovetskih geografov. M oskva 1971, s tran i 462. Za evropsko regionalno konferenco MGU sta N acionalni kom ite geogra­ fov SSSR in Svet za m ednarodne znanstvene zveze n a področju reg ionalnih p roučevan j p ri A kadem iji znanosti SSSR posredovala ta zbornik, k i ga je u red il red ak cijsk i ko leg ij v sestavi V. A. A nučin, (odgovorni u redn ik ), A. A. Mine, J. M. Pavlov, N. A. U tenkov, G. N. U tk in in D. I. Saško. V glavnem p rin aša k n jig a p rispevke sodelavcev, geografov in negeografov. zadn ji čas zelo ak tivne sovjetske inštitucije SOPS (Sovet po izučeni ju proizvoditeVnih sil pri Gosplane SSSR), pri kateri odločilno sodelujeta od geografov akadem ik N. N. N e k r a s o v in naš znanec V. A. A n u č i n . K njiga je značilna v več pogledih. Večina prispevkov v n je j nam doka­ zuje, da je vloga sov je tsk ih geografov p ri p rak tičnem ob rav n av an ju reg ional­ ne p rob lem atike zelo pom em bna, da se p ri tem odločilno u v e lja v lja kom ­ pleksno po jm ovan je te p rob lem atike (kom pleksno regionalno ob rav n av an je p ro izva ja ln ih sil nam esto o b rav n av an ja po panogah), da se p r i tem vedno več pozornosti posveča razen sami p ro izvodn ji tud i in fra s tru k tu r i m da želijo sov je tsk i geografi svoje m etode o b rav n a v an ja reg ionalne p rob lem atike p reizkusiti tud i v m ednarodnem m erilu , predvsem še ob prim erili drugih socalističnili d ržav in d ržav t. im. » tre tjega sveta«. K n i i g a i m a d v a d e l a , p r v i o b r a v n a v a p r o b le m a t ik o r e g i o n a ln i h r a z i s k a v v ZS S R, d r u g i p a v in o z e m s tv u . V p r v e m d e lu so o b j a v l j e n e te le r a z p r a v e : N . N . N e k r a s o v »Z nanstvene o sn o v e g e n e r a ln e s h e m e r a z m e s t i t v e p r o i z v a j a l n ih sil Z SSR z a p e r io d o d o 1980 l e t a j (av to r jev referat na budimpeštanski konferenci). — V. A . A n u č 1 n , »Obdajajoče okolje kot objekt regiona - nih raziskav (nrav tako avtorjev referat za budimpeštansko konferenco, ki pa vsebuje tudi znane avtorjeve opredelitve pojma »geografsko okolje«). — A. A. M i n e , »Vloga pri rodnih virov v regionalnem ekonomskem razvoju Sovjetske zveze«. — P. A . L e t u n o v - N..N. O s t r o v - 11 a j a , »Prirodni pogoji za razvoj in razmestitev vodnih melioracij v ZSSR«. lJ. 1. S a š k o , »Bonitiranjc in ekonomsko vrednotenje zemlje v regionalnem planiranju«. — M. M. A 1 b e g o v - M . B. G o 1 u 1) i c k a j a - J . 1. S o l o d i l o v , »O shemi povezave panožnih in regionalnih planov razvoja in razmestitve industrije«. — V. F. K o s o v , »Medptinožni proizvodno-tehnološki kompleksi in njihova vloga v regionalnem planiranju«. —- A. G. L i s , »Planiranje in optimiza­ cija razmestitve proizvodnje v ekonomskem rajonu (na primeru Beloruske SSR)«. — C». A. P r i - v a l o v s k a j a - T . T. R u n o v a , »Teritorialne pov«zave virov in regionalne posebnosti ekstraktivne in predelovalne industrije«. — N. A. U t c n k o v , »Infrastruktura in njena vloga v regionalnem razvoju«. — A. D . U 1 j a n o v - S. I. H v a t o v , »Socialna infrastruktura in problem planiranja življenjske ravni v regionalnem prerezu«. — V. A. K e r o v , »Vprašanja izrabe metod omrežja v regionalnem planiranju«. — E. S. S t a r o s t i n , »Kartografska metoda v ekonomskih raziskavah regionalnih problemov«. V d r u g e m d e lu j e n a p r v e m m e s tu r e f e r a t J . M. P a v l o v a , » N e k a te r a v p r a a š n j a m e t o ­ d ik e r e g i o n a ln i h r a z i s k o v a n j , ki j ih v r š e m e d n a r o d n e o rg a n iz a c i je « . S lede p r i s p e v k i : S t. L e s z - c z v k i , » Z n a ns tv en e osno v e p e r s p e k t iv n e g a p l a n a t e r i t o r i a ln e g a r a z v o j a deže le (Polj ske)« . — K. 13. A l a e v , » M etod ična v p r a š a n j a r e g i o n a ln e g a p l a n i r a n j a v d ež e lah v r azv o ju« . — L. N. K a r p o v - O . V. S d a s j u k - G. N . U t k i n , » A n a l i za o sno v n ih sm er i in m e to d o lo g i je r e g i o n a l ­ n ih e k o n o m s k i h r a z i s k a v v s i s te m u OZN«. — G . V. S d a s j u k - G. N. U t k i n » N ek a te r i p r in c ip i r e g i o n a ln e g a r a z v o j a i n d u s t r i a l i z i r a j o č ih deže l . t r e t j e g a ‘«. — I. V. V i š n j a k o v a , »O p o k a ­ za te l j ih r a v n i t e r i t o r i a l n e g a r a z v o j a g o s p o d a r s tv a (na p r i m e r u J u g o s lav i je )« , k j e r g re m a n j za p o d r o b n o k o n k r e t n o o b r a v n a v o raz l ik v r a z v o j n i s t o p n j i p o s a m e z n ih p o d r o č i j J u g o s l a v i j e , te m v eč v g la v n e m h* za m e to d o lo š k o s t r a n , s a j a v t o r i c a o d r e k a v e l ja v n o s t u p o r a b i s am o p o d a t k a o n a ­ r o d n e m d o h o d k u n a p r e b i v a l c a , t e m v eč š te je — po p r a v i c i — z a n u j n o tu d i v k l j u č i t e v d r u g ih n a v e d b in in d e k so v , z la s t i t i s t ih o r a v n i r a z v o j a i n f r a s t r u k t u r e in o m o ž n o s t i t e r s t o p n j i n je n e i z r a b e . O b te m p a a v t o r i c a v e n d a r p r a v i ln o p o u d a r j a , d a v S F R J ne g r e s a m o za r a z l ik e v r a z ­ v i to s t i m e d p o s a m e z n im i r e p u b l ik a m i in p o k r a j i n a m i , te m v e č tu d i v m e ja h sam ih r e p u b l ik . — E . N . N i i k o 1 s k a j a , » K a r te za e k o n o m s k e r a z i s k a v e v LR M ad ža rs k i« . K njiga, k i z lasti g lede ZSSR vsebu je tud i p rece j k o nk re tnega gradiva, je vsekako r dragocen p rispevek k m etodologiji »aplicirane geografije«. Svetozar Ilešič Iz češkoslovaške geografske književnosti J. Demek-M. Strida et al.: The Geography of Czechoslovakia. Academia, P rague 1971. S tran i 330, 16 s tran i b a rv n ih prilog. V zadn jih le tih je m a rs ik a te ra od naših sosednjih držav (M adžarska, R om unija , B olgarija) izdala v tu jih jez ik ih za inozem ske geografe in d ruge u po rabn ike obsežno m onografijo svo je dežele. To nalogo je tud i za CSSR oprav il G eografski in š titu t češkoslovaške A kadem ije pod uredn ištvom J. D e m e k a in M. S t r i d e . V uvodu je sicer rečeno, da je glavni nam en k n jig e da p rik aže kom pleksno sliko geografskega o k o lja Češkoslovaške. D e­ jan sk o p a k n jig a obsežno p o d a ja tud i sliko o tem, k a j je d ružba v tem o ko lju u stv a rila . P o jem »okolja« k i bi b il to re j tu u p o rab ljen v n a jš iršem m o­ gočem smislu. K njiga je raz d e lje n a na tr i dele. U vodni del (avtor K. K u c h a r ) o b rav ­ n av a razvo j ozem lja CSSR in n a v a ja glavne k arto m etričn e podatke o njem . D rug i del, k a te reg a u red n ik je bil J. D e m e k , ob ravnava sistem atično fizično geografijo SSSR in sicer n a jp re j s tru k tu ro in re lief (J. D e m e k , E. M a z i l r in O. Š t e l e l) , n a to klim o (E. Q u i t t ) , h idro log ijo (J. P i š e in V. V I č e k ) , pedogeografijo (K. T a r a b e k ) , b iogeografijo (J. R a u š e r) te r varstvo narav e in p o k ra jin e (J. R u b i n ) . V tre tje m delu, k i o b ra v ­ nava ekonom sko (družbeno) geografijo in k i ga je u red il M. S t r i d a , pa so pog lav ja o gospodarskem razvo ju n a splošno (M. S t r i d a ) , o p reb iva lstvu in nase ljih (C. V o t r u b e č ) , o geog rafiji in d u s trije (M. S t r i d a ) , o geo­ g ra fiji k m e tijs tv a (Z. H o f f m a n n ) in o p rom etu in tu rizm u (O. g l a m p a).