
M

Ludovika Blozija

napeljevanje

h krščanskemu življenju.

W

&

%

109091

Narodna in univerzitetna knjižnica
v Ljubljani

dva mlada duhovna.

; (Drugi yt>i>r(irljeni »(tlin.)

% &

iS  V LJUBLJANI 1900.

LUDOVIKA BLOZIJA

napeljevanje

h krščanskemu življenju.

Na svetlo dala

dva mlada duhovna.

(Drugi popravljeni natis.)

V Ljubljani 1900.

Natisnili in založili J. Blasnikovi nasledniki.

Namesto predgovora nekaj besedi
večne resnice.

Moj jarem je sladek, in moje breme
je lahko.

Srečni, kateri božjo besedo poslušajo
in jo ohranijo.

Marija si je najboljši del izvolila, ka¬
teri ji ne bo nikdar odvzet.

Iščite si jedi, katera pomaga k ve¬
čnemu življenju.

Kdor božjo besedo posluša in po nji
živi, je podoben modremu možu, kateri je
svojo hišo na skalo sezidal.

Zbirajte si zakladov, katerih noben tat
ne ukrade, noben molj ne sne, in nobena
rija ne strati.

Kjer je vaš zaklad, tam bo tudi
vaše srce.

1*

Vvod.

Življenje razsvetljenega Ludovika
Blozija.

Ludovik Blozi je bil rojen leta 1506
iz prestare plemenite rodovine v gradu
Don Estienne na Henegavskem. Oče mu je
bil Adrijan Šatiljonski, mati pa Katarina
Barbansonova. Cesar Karol V. ga je bil v
svoj dvor poklical in vvrstil med svoje
dvornike in plemiče. Vender je bil izvolil
Ludovika ~ še neki višji gospod v svojo
službo. Že v prvih letih njegove mladosti
se je razodevalo v njem posebno nagnjenje
k svetemu in samotnemu življenju. Ta
bogoljubna misel je v njim tolikanj dozo¬
rela, da je sklenil, v opatiji ali samostanu

6

Lisie po navodu svetega Benedikta, popol¬
noma v službo Najvišjemu posvetiti se.
Štirinajst let star je bil vsprejet v poskušnjo
in storil začetek popolnosti, primerne nje¬
govemu stanu; razodeval je tolike darove
podučljivosti, da so ga kmalo po tem nje¬
govi predniki v visoko Levensko šolo v
nauk dali. Tukaj se je učil pri slovečem
Nikolji Klenardu starih jezikov, in učenost
svojega prihodnjega stanu s takim vspehom,
da so ga njegovi samostanski bratje že v
dvaindvajsetim letu njegove starosti osta¬
relemu in bolehnemu opatu pomočnika iz¬
volili. V letu 1530 je prijel mašnikovo po¬
svečenje; in ker je njegov prednik ravno
umrl, je stopil on precej kakor pravi opat
na njegovo mesto. Pri svojem nastopu je
videl, da je bila pobožnost samostanskega
življenja silno oslabela. Nič mu tedaj ni
bilo bolj pri srcu, kakor pobožnega duha
svojih bratov vnovič oživiti, spolnovanje
samostanskih zapoved in očitno spodbud-
nost prenoviti. S krotkostjo in pohlevnostjo,
s priljudnostjo in prijaznostjo pri obhodu
z drugimi, in z očetovsko dobrotljivostjo,
katero se je celo v očitanji in strahovanji
razodevala, je on opravil, kar bi s silo in

7

prenagljeno ojstrostjo nikoli ne bil. Največ
jih je pridobil s svojim lepim zgledom.
Ves čas, ki so mu ga opravila stanu pu¬
stila, je obrnil v premišljevanje, branje in
pisanje bogoljubnih knjig. V letu 1545 je
osnoval nove svojemu stanu prav primerne
postave, katere so papež Pavel III. privolili
in potrdili. V takih duhovnih rečeh se je
Ludovik s svetim Ignacijem Lojolanom po¬
svetoval, kateri je bil ravno ob tistem
času svoj novi red ali samostansko družbo
ustanovil. Ludovikov samostan je začel zelo
sloveti. Torej je hotel cesar Karol tega sve¬
tega moža najpred za dvorniškega opata,
in potem za Kameriškega višjega škofa
povzdigniti. Pobožni mož pa se ni za čast
pečal, temuč je pričakoval višjega plačila.
Ostal je med svojimi brati, jim z zgledom
in naukom na poti zveličanje svetil, tako
dolgo, da je v letu 1566 v 59. letu sta¬
rosti svoje nedolžno življenje sklenil s
smrtjo, katero je s hrepenenjem pričakoval.
Njegovo truplo je bilo po njegovem povelji
v prostem kraji zakopano; v letu 1631 pa
po višjem škofu Kambriškem Frančišku
očitno v kamnitni grob preloženo, katerega
so mu bili bratje njegovega samostana v

8

hvaležnem spominu na svojem koru na¬
pravili.

Ludovik je mož po volji božji. Nje¬
govo notranje zedinjenje z Bogom se v
vseh njegovih spisih razodeva, kateri obse¬
gajo mnogotera napeljevanja h krščanski
čednosti, premišljevanja in povzdigovanja
duha k Bogu. Ni lahko spisa, ki bi bil
tako pripraven, duha od posvetne ljubezni
odtrgati, in želje po nebeškem domovanji
v srcu vneti. Cesar Karol V. je njegove
spise vedno pri sebi imel, in ko se je bil
vladanju odrekel, in v samostanu sv. Justa
stanovanje izvolil, so mu bili leti naj-
Ijubše berilo. Tudi njegov sin Filip II.
španjski kralj je ukazal svoji hčeri Izabeli,
da mu je to podučenje večkrat brala. Pri¬
čujoče podučenje obsega vse dolžnosti za
človeka, kateri želi Bogu dopasti in zveli¬
čanje doseči. Ni skoraj okoliščine človeš¬
kega življenja, za katero bi se tukaj poduk
ne najdel. Pobožni pisalec dobro pozna
pota božje milosti, in tudi lastnosti člo¬
veške narave, torej ne presiluje, ne oj stri
dolžnost, in prost je vsake svojeglavnosti.
Vseskozi pa potrduje resnico Kristusovih
besedi: Moj jarem je sladek, in lahko moje

9

breme. Naj krščanski bralec stavek za
stavkom bere in premišljuje, in občutil bo
v svojim srcu, da ta zapoved ni ravno
pretežka, vender pa ga stori popolnoma
kristijana, če jo spolnuje. Bog hotel, da bi
se to pri številnih bralcih zgodilo!!

10

1.

Zaupaj v Boga.

Boj se Boga in ljuba ga. Glej, da-
svoje srce čisto ohraniš. Skrbi vedno, da
Boga z nobenim grehom ne razžališ; si pa
greh storil, ne smeš nad njegovo milostjo
obupati. Naj bojo tvoji grehi, kakoršni ho¬
čejo, naj jih bo še toliko, upaj odpuščanja.
— Si padel, zopet vstani, obrni se k zdrav¬
niku svoje duše, in osrčje njegove milosti
se ti bode odprlo. Si zopet padel; zopet
se vzdigni, zdihuj, kliči in usmiljenje tvo¬
jega zveličarja te bo sprejelo. Padeš tretji,
četrtikrat in še večkrat, vselej se zopet
vzdigni, zdihuj, ponižaj se pred Bogom, in
on te ne bo zapustil. Nikdar še ni pobi¬
tega srca zaničeval, in ga tudi nikdar ne
bo (Ps 50. 19.), nikdar še ni takšnih, ki
so skesani k njemu pribežali, od sebe
gonil, in jih tudi nikdar ne bo. Ko bi padel
v eni uri stokrat, ali celo tisočkrat vzdigni
se v svetem zaupanji udpuščanja ravno
tolikokrat k Bogu, in v vstajanji se mu
zahvali, da te ni pustil še globokeje pasti

11

in še dalj ležati. In ko bi ti se bila naj¬
hujša nesreča primerila, da bi bil celo svo¬
jega dobrotljivega Boga zatajil in njegove
svete skrivnosti z nogami teptal, spoznaj
ponižno svojo veliko pregreho, zaničuj jo,
skleni seboj, nikdar več ne grešiti, in bolje
živeti, in bodi si odpuščanja svest. Zakaj
tvoja hudobija ali slabost ne more nikdar
tolika biti, da bi božjo milost presegla,
katera je brez vse mere. Bog je vsegamo -
gočen, in odpusti ravno tako lahko tisoč
grehov, kakor enega samega. Zraven tega
je on tudi neskončno dobrotljiv, je vselej
pripravljen, ti odpustiti, da se le greha
zdržiš, ponižaš in svoje življenje poboljšaš.

Ne bodi obupljiv, ko se starih pregreh
spomniš, ampak , tolaži se z besedami
sv. Pavla: To ste vi enkrat bili, pa ste
omiti, posvečeni, ste opravičeni v imenu
Jezusa Kristusa in v duhu našega Boga
(1. Kor. 6, 11.) Božji dobroti ne moreš
nikdar preveč zaupati; le na slabo je ne
obračaj, da bi bolj brez skrbi greši].

0 ko bi ti vedel, kako pripravljen je
Gospod Jezus, Boga Očeta s svojo nedolž¬
nostjo vtolažiti, in s svojimi zvoljenimi
spraviti, kateri so iz človeške slabosti gre-

12

šili, in pa zdaj sklenili, greha se posihmal
varovati! On je naš besednik, in za nas
govori, da čisto lahko odpuščanje obža¬
lovanih pregreh zadobimo. Če grešimo,
pravi njegov ljubljeni učenec sv. Janez,
imamo Jezusa Kristusa prošnika pri očetu,
in on je dar sprave za naše dolge. (1. Jan.
2, 1.) Tvoji grehi te tedaj ne smejo na to
voditi, da bi obupal, ampak da bi se poni¬
ževal; ker sovražiš zdaj, kar je hudobno,
in želiš Bogu dopasti.

2.

Božja milost nima konca ne kraja.

Misli, kakor sv. pismo opominja,
dobro od Gospoda Boga (modr. 1, 19). Ne
misli; ne pusti si dozdevati, da bi on bil
neusmisljen, ampak trdno veruj, da je on
proti tistim, kateri se v resnici pokore, in
dobro voljo imajo, poln usmiljenja. Zakaj
on pozna svoje delo, on vidi svojo podobo,
on pozna našo slabost, našo slepoto. Da
pa sv. pismo imenuje njega strašnega, ka¬
teri hudobne v svoji jezi preklinja (Ps. 9, 6.),
to ne zadene njega, ampak tiste, kateri

13
vsako sveto sramežljivost od sebe vržejo,
in ne nehajo se v gnjusobi pregreh valjati;
takšnih hudobij on zares preganja in tepe,
ker je njegovi svetosti čisto nasproti, sam
v sebi pak on vekomaj poln miru in
usmiljenja ostane. Kadar si tedaj njega
misliš, odpravi iz svojih mislij vso strašnost
in trdosrčnost in veruj trdno, da on z naj-
milostljivejšim očesom na svoje stvari gleda,
da on vsak čas celo toliko skrbi za te,
kakor da bi razun tebe nikogar ne bilo
na celem svetu.

Naj se tisti njegove jeze in pravice
boje, kateri se k njemu nočejo obrniti,
greh na greh devajo in pravijo: Kaj pa
že ima tudi v sebi, kar sem storil? kateri
se ne pustijo pregovoriti, da bi dobro de¬
lali (Ps. 35, 4); ti so posode božje jeze,
dokler taki ostanejo. Ali grešniki, ki v sebe
grejo, in se k očetu usmiljenja vrnejo in
iz srca rečejo: Oče! grešil sem zoper ne¬
besa in pred tabo, (Luk. 15, 21.) usmili se
mene! takšni grešniki naj le celo zaupanje
na Boga stavijo. Gotovo jih bo sprejel,
sprejete opravičil, opravičene v svoje kra¬
ljestvo pripeljal.

14

Ni zapopasti, s toliko ljubeznijo Bog
za naše zveličanje skrbi Tako zelo še no¬
bena mati ni svojega otroka ljubila, kakor
Bog nas ljubi. Kodelja, v največji ogenj
vržena, se ne vžge tako hitro, kakor Bog
v svoji neizrečeni milosti in dobroti od¬
pusti, kakor hitro kesanje zagleda, kakor
hitro se ponižno k njemu vrnemo, po mi¬
losti zdihujemo in v resnici bogaboječe ži¬
veti sklenemo. Zakaj on neče smrti gre¬
šnika, ampak on hoče, da se spokori in
živi. (Ezek. 18, 23.) Če svoje grehe spo
znamo, pravi sv. pismo, je Bog resničen
in dobrotljiv, da nam jih odpusti, in nas
od vse krivice očisti. Več, ko je naših
grehov, več i, ko so. katere nam on od¬
pusti, bolj nevredni in revni ko smo, ka¬
terim on odpusti, bolj se sveti njegova
milost. In kdo je v stanu njegovo neizre¬
čeno dobroto po vrednosti hvaliti. Zakaj,
ker nihče ne more k zveličanju priti, v
katerem bi saj toliko ljubezni božje ne
prebivalo, da bi se vender na konci živ¬
ljenja spokoril, in greh sovražil: glej, torej
skaže ta dobrotljivi Bog tudi najrevnej¬
šemu grešniku, pri katerem le nekoliko
zasluženja najde, to veliko milost in lju-

15

bežen, da ga s srčno žalostjo gane nad
razžaljenjem njegovega dobrotljivega Stvar¬
nika in Odrešenika. In po takšnem srčnem
kesanju že zamorejo zveličanje doseči in
stopijo, kadar so se v ognju vic očistili,
(ker nič omadeževanega zavoljo svetosti
in pravice božje z Bogom se skleniti ne
da,) v večno veselje nebeškega kraljestva.

Studenec božjega usmiljenja nikdar
ne steče. Kdor nad božjem usmiljenjem
obupa, sv. Duha preklinja. Hudi duh zares
večji del tako ljudi slepi, da tistemu, ki
misli grešiti, Boga polnega dobrote in mi¬
losti pred oči stavi; če se pa hoče po
grehu spokoriti, mu on ravno tistega Boga,
kakor takšnega v misel daje, kateri ne
odpusti, kateri je neskončno ojster. Pa le
ne poslušaj tega zvitega goljufa, ne ob¬
upaj, ko bi tvojih grehov bilo še toliko!
Le ne goljufaj pa tudi samega sebe, da bi
si čisto gotovo odpuščanje sam obetal, in
zraven tega v grehih naprej živel in po¬
koro odlašal: Dosti se jih je v tem nespa¬
metnem zanašanji oslepljenih pogubilo. Res,
odpuščanje grehov ti je obljubljeno, če tudi
še le na koncu življenja resnično kesanje
obudiš, to je, več iz ljubezni do Boga, kakor

16

iz strahu pred pogubljenim; ali da boš
tačas to resnično kesanje imel, to ti ni
obljubljeno. Kesanje do zadnje ure odloženo,
ni zanesljivo, je nevarno, dostikrat lažnjivo.
Hočeš brez strahu ta svet zapustiti, začni
se zdaj pokoriti, poboljšaj se, dokler si
zdrav in bi še grešiti zamogel. Zakaj, če
še le potem grešiti nehaš, kadar več gre¬
šiti ne boš mogel, tedaj nisi ti greh za¬
pustil. ampak greh je zapustil tebe.

3.

Tudi v velikih grehih ne obupaj.

Če te veliki grehi stiskajo, če te hu¬
dobija prevzetnosti, častiželjnosti, jeze, ne-
vošljivosti, požrešnosti, lakomnosti, ali
kakšna druga posiliti hoče, ne vrzi upanja
do zveličanja od sebe, ampak približaj se
poln zaupanja k nebeškemu zdravniku,
podaj se k Jezusu, prosi ga, da bi on
svojo roko na te položil, on je poln usmi¬
ljenja, poln dobrote, on se te ne ogiba, on
ne zapoveduje bolnim odstopiti, on je rad
pri njih: ti se mu smiliš, in on le želi,
tebe ozdraviti. Le to hoče, da mu bolezen

17

odkriješ, da po zdravju zdihuješ, se ponižaš,
in na njega zaupaš.

Zavoljo vsakdanjih slabostij že pa
celo nimaš obupovati. Zakaj, kakor se mi
vsak dan saj v malih rečeh pregrešimo;
tako imamo tudi pripomočke pri roki, da
te madeže izmijemo. Imamo sveto spoved,
imamo zdihovanje, solze, branje ali poslu¬
šanje božje besede, miloščino, dobrotljivost,
molitev, v kteri Boga kličemo: Odpusti
nam naše dolge, kakor mi odpuščamo
svojim dolžnikom, (Mat. 6. 12.) druga du¬
hovna opravila ali pobožnosti, milost, do¬
broto. Spoznaj tedaj svoj greh, jokaj, zdihuj,
ponovi svoje sklepe, prizadevaj si iz vse
moči svoje slabosti opustiti, drugo pa Bogu
izroči. Po svoji nezapopadljivi modrosti on
večkrat pripusti, da kakšen greh nas za¬
dene, da smo ponižani, da na sebe preveč
ne zaupamo, da na Boga vse zaupanje
stavimo, in s tem srčnim vojskovanjem
zoper greh večno krono zaslužimo.

Ni vse’ eno, ali iz človeške slabosti
v majhne grehe padeš, ali če za to padeš,
ker se premalo varuješ, ali celo nevarnosti
iščeš. Kdor iz slabosti pade, hitro greh
sovraži, kakor hitro se nanj spomni, in se

2

18

ogiblje priložnosti k njemu nazaj, če pa
priložnosti same pridejo, se mu lahko pri¬
meri, da se pregreši, ali zavolj razuzdanja
počutkov, z napačnim nagnjenjem, ali s
kakšnimi drugimi enakimi pregreški; ali,
kakor hitro se vse nazaj povrne, in mu
je žal, sovraži, popolnoma tudi najmanjšo
grešno omadeževanje, in zadobi tudi hitro
odpuščanje tistega. Kteremu pa ni skrb,
se priložnosti ogniti, kteri iz neskrbljivosti
pade, in tudi potem, ko so že nevarnosti
proč, brez skrbi ostane, kteri želi priložnosti
nazaj, jih rad ima, ne zato, ker je to greh,
ampak zavolj veselja; taki ne pade, več
iz slabosti. Vender bi tudi takšen odpuščanje
svojih grehov naenkrat zadobil, ko bi se
hitro storjenega pregreška kesal in ga ob¬
žaloval. Dostikrat pusti Bog take neskrbne
zelo pasti, da se, po svojim padu izučeni,
poboljšajo.

Nobeden vender po padu boljši ne
vstane, kakor je pred padom bil, ali kakor
da bi ne bil padel, in ko bi bilo vse dobro,
kar po padu stori, brez pada storil. Sploh
dobro pomni, da svoje male grehe bolj
zbrišeš, če se v spoznanji svojega greha,
v ponižnosti in ljubezni k Bogu obrneš,

19

kakor da bi svoj greh sam seboj tehtal,
in ga v obupljivosti premišljeval. Naj bodo
tvoji grehi veliki ali majhni, ne nehaj v
Boga trdno upati, in jih potopi v brezno
njegovega usmiljenja, da bodo tam čisto
pokončani — zginili. Nobenega pogubljenja
ni na tistih, kateri so v Jezusu Kristusu,
in ne živijo po svojem mesu (Rim. 8, 1);
veliko več bodo v njegovi krvi opravičeni
in po njem od božje jeze rešeni. (Rim. 5, 9.)“

4.

Čisti se z obžalovanjem grehov,
dobrimi deli in zaupanjem na za-
služenje Jezusa Kristusa.

Ne smeš se bati, če za svoje grehe
nobenega občutnega kesanja ne moreš
obuditi. Če ima tvoja žalost s pametjo in
voljo svoje opravilo; če ti je v resnici
težko, da si svojega Boga razžalil, če se
ti težko zdi, da večjega kesanja ne občutiš,
če sklepe delaš, posihmal boljše živeti, potem
imaš Bogu dopadljivo kesanje, ko bi tudi srce
ničesar ne občutilo. Duši je na enkrat takšno
2*

20

sovraštvo greha mogoče, ktero ji na enkrat
vse grehe zbriše, in jo nebes vredno stori.

Ako nimaš nobenih vnanjih solz, zno-
tranje toči. Brez zunanjih lahko zamoreš
svoje grehe obžalovati in Bogu dopasti,
brez znotranjih pa ne. Znotranje solze pa
imaž, če božje razžaljenje iz srca sovražiš,
z velikimi željami Boga iščeš in po njem
zdihuješ.

Dobra dela opravljaj, kakor dobro za¬
moreš, ali vender ne misli, da bi sama
tvoja dobra dela zamogla tvoje grehe po¬
praviti, temuč vse dobro, kar storiš, stori
iz ljubezni do Boga, katerega si razžalil.
Prosi Gospoda Jezusa, da te vrednega stori,
da bodo po njegovem nedolžnem (nezaslu¬
ženim) trpljenji tvoji grehi zbrisani, in boš
zopet z Bogom spravljen. „ Jezus je zato
na svet prišel, da bi grešnike zveličal.
(I. Tim. 1, 15.)“ On se je za nas dal, da
bi nas od vseh naših grehov odrešil in
očistil, da bi mu mi prijetno, dobrim delom
vdano ljudstvo bili. (Tit. 2, 14.) On nas je
po svoji milosti odrešil, da bi mi z njegovo
milostjo opravičeni zaupanje večnega živ¬
ljenja zadobili. (Tit. 3, 7.) Ker je Bog bil,
je hotel za nas tudi človek postati, za nas

21

je bil rojen, za nas je trpel in umrl, za
nas je od mrtvih vstal, in v nebesa šel. V
njem smo zopet vstali, v njem je naše
revno meso zopet obujeno in netrohljivo
postalo, v njem smo tudi otroci nebeškega
kraljestva postali, zakaj, kamor je glava
šla, tje bo tudi telo prišlo.

V ponižnosti svojo nevrednost spo¬
znati; tudi dobro, kar storimo, malo ob-
rajtati; na Jezusa vse zaupanje staviti, je
več vredno, kakor vse drugo prizadevanje
Bogu zadostovati. Vender moramo dobrega
toliko storiti, kolikor le zamoremo, ali tega
dobrega kar storimo, ne smemo sebi,
ampak le Bogu pripisati, brez katerega bi
mi dobrega storiti ne mogli, (Jan. 15, 5.)
On Gospod da dobro, in hoče kronati, kar
je dal.

5.

Bodi srčen v skušnjavah.

Te hudobni duh zalezuje, ali z grdobo
tvojega duha muči; moraš zdaj nerad
trpeti, kar si nekdaj radovoljno doprinašal;
ne pusti se tedaj zmotiti. Kar nerad trpiš,
te ne vo nesrečnega, tudi ne Bogu nedo-

22

padljivega storilo. Le tvoje privoljenje stori
greh, kar je čez tvojo voljo, ni greh. Vojskuj
in vstavljaj se, vari se privoliti, po tem ti
najhujša skušnjava ne škoduje. Ko bi tudi
občutil preveliko žalost v nesreči, ali ko
bi častiželjnost ali druga pregreha v tebi
vstala; to vse tvoji čednosti ničesar ne
odvzame, če je le tvoja volja Bogu vdana
in te skušnjave zaničuješ. Kar te sv. vera
uči, ti mora bolj gotovo biti kakor to, kar
z očmi vidiš; se vzdignejo čez tvojo voljo
dvomi, pribeži k Bogu in kliči ponižno:
„Gospod! jaz trdno verujem, podpiral mojo
slabovernost. (Mark. 9, 23.)“ Če ti satan
hude misli navdaja, sovraži ga. Postavi mu
nasproti zveličansko znamenje svetega križa,
odvrni svoje misli proč od njegovega nav-
dajanja, in jih obrni na kaj dobrega. Ne
odgovori nič na njegove zvite besede. Če
imaš vender čas in hočeš odgovoriti; tedaj
reci sam pri sebi: Obmolči, preklinjevavec!
poberi se proč ti hudobni s svojo hudobijo,
s svejo grdobo! jaz te ne poslušam, ti ne¬
srečnik! jaz nimam nič s teboj opraviti.
Reci tudi k Bogu: Gospod! pomagaj mi,
zakaj rajši bi hotel tisočkrat umreti, kakor
v hudo privoliti, rajši tukaj ne živeti, kakor

23

brez tvoje milosti hudobno živeti. Če te
skuša zapeljiva kača k prevzetnosti in
hrepenenju po časti, spomni se velikega
števila svojih grehov; ti svetuje k ob-
upanju, se spomni globočine božjega
usmiljenja in njegove ljubezni proti tebi.
Te naganja z mislimi: ali si štet med iz¬
voljene, ali, kaj je sv. Trojica, česar ne
smemo preiskovati, sovraži to kakor lajanje
nemarnega psa, obrni se k Bogu, in pre¬
pusti vse njegovi naredbi in dobroti s to
trdno vero, da on ničesar tako ne želi,
kakor tvoje zveličanje. Tisti se v nevarne
zanjke zapletajo, kateri se predrznejo božje
sklepe preiskovati. Kar Bog stori ali
pripusti, to je dobro. To trdno veruj, in bodi
miren.

Če se ti v spanji kaj nezpodobnega
zgodi, ne bodi nepokojen zato. Če le, kadar
se zbudiš, kar je nespodobnega zavržeš, ti
ne bo zarajtano, ko bi ravno s svojim po-
prejšnim, nečistim življenjem priložnost k
temu bil dal, kar se ti zdaj zgodi. Zakaj,
saj si butaro poprejšnih grehov s skesano
spovedjo od sebe vrgel, poprejšno življenje
si že obžaloval, in skušaš vse popraviti.
Ne pusti se tedaj po nobeni teh reči od

24

svoje stanovitnosti in bogaboječega za¬
upanja premakniti.

6.

Ne naveličaj se vojskovati.

Ta zviti zalezovalec pa ne bo počival,
ampak vse skusil, da bi te premagal in
končal. Posebno te bo v začetku spreobr¬
njenja zalezoval. Včasi te bo od zunaj,
včasi od znotraj prijel; včasi te bo v
sreči, včasi v nesreči pričakal, včasi ti
v neumnem veselji, včasi ti v previliki ža¬
losti zanjke stavil, včasi te s preveliko
neskrbnostjo, včasi z milosrčnostjo, pogu¬
biti skušal. Včasi te bo nekoliko v miru
pustil, da bi potem, kadar si najmanj pri¬
pravljen, ti bolj gotovo zadelo. včasi bo
na skrivnem, in kakor v podobi svetosti
svoje goljufije snoval, potem te očitno prijel,
in brez počitka stiskal, da bi saj s pre¬
drznostjo opravil, kar z goljufijo in silo ni
zamogel, in včasi bojo takšni dvomi in
teme tvoj duh omračile, da ne boš vedel
kaj začeti, in se boš v veliki stiski sem
ter tje majal. Kmalo boš na duhu, srcu in
počutkih tako pobit in raztresen, da ne

25

bodeš mogel svojih ust ne k božji hvali
odpreti, ne v resnici v molitvi ostati.
Drugikrat boš od nadlog tako pobit in
stiskan, da se ti bo zdelo, da te je Bog
zapustil, da te je že senca in strah smrti
obdal; da bi še s svetim Pavlom zdihoval:
Tako močno sem obtežen, da se mi celo
živeti mrzi. (2 Kor. 1, 18)

Zadnjič, bodo včasi naenkrat ne le
ena od teh skušenj ampak njih več,
in morebiti tudi vse naenkrat na te vda-
rile, če Bog pripusti. Zakaj če on ne pri¬
pusti, ne bodeš skušan, če pa pripusti, se
vse to zgodi k tvojemu velikemu pridu.
Le glej, da bodeš zoper svoje skušnjave
pridno čul, in se kakor na straži neprene¬
homa ogledoval, od kod bode hotel noter
zlesti. Včasi je majhna reč, včasi pa ve¬
lika, katera velik nepokoj v srcu zbudi,
če smo premalo pripravljeni, tako, da se
tedaj tudi na take reči ne smemo preveč
zanašati, ktere same na sebi niso hu¬
dobne. Previdnost je sicer povsod in vselej,
pa najbolj pri začetku skušnjav potrebna.
Savražnik nas večji del tako pripravlja, da
v začetku le podobo kake nespodobne reči
v našo dušo spravi, če vgleda, da se ji

26

naša duša ne ustavlja, utrdi in zamota
to misel, in skuša dušo od vseh strani za¬
graditi. Če se ne ustavimo, dokler nismo
vjeti, nam bo potem še veliko težje, kadar
bomo že od vseh strani zagrajeni. Ko bi
se bili pa ravno od kraja leno zadržali, se
vender ne smemo tudi tačas sovražniku
vdati, kadar nas je že vjel, ampak se mu
iz vse moči braniti, in zaveze srčno iz
sebe stresti. Pa vstavljaj se hitro od kraja
iz vse moči, ne v zaupanji na svojo skrb
in prizadevanje, ampak na božjo milost.
Zakaj če on mesta ne ohvaruje, zastonj
čujejo, kteri ga varujejo (Ps. 126, 1.) Če
te on zmiraj ne drži, ne boš obstal, če
svojo roko odtegne, boš urno padel. Da
bo pa on s svojo milostjo pri tebi, ne od¬
tegni se tudi ti samemu sebi z lenobo.
Stori tudi sam, kolikor zamoreš. Ko bi
vender v kaki skušnjavi padel, ne izgo¬
varjaj se ne na Boga, ne na hudiča, tudi
ne na kako primero. Nič se ne primeri.
Če te tedaj skušnjava premaga, ne toži
Boga, ampak samega sebe, ker si v hudo
privolil. Nihče bi te ne bil mogel prisiliti
k privoljenju, ko bi ti sam ne bi hotel.
Samega sebe tedaj obdolži in hitro vstani.

27

Kakor se rana od kraja lahko zaceli, težko
pa, če je že zastarana, tako boš tudi ti
lahko odpuščanja od Boga zadobil, če hitro
svoj greh obžajuješ in se poboljšaš, če pa
po padu dalje ležiš, potem se boš težko
vzdignil, ker bo teža greha in slaba na¬
vada tvojo moč premagala in oslabila. Da
te tedaj hudič ne premaga, pribeži vselej
k Bogu, kliči ga na pomoč, skri se pod
peruti njegovega varstva, žaluj in zdihuj
pred njim. Če to storiš, ne boš lahko pre¬
magan, in ko bi že vender bil, se boš
zopet vzdignil. Te nobene hujše skušnjave
ne primejo, spoznaj to dobrotljivo milost
božjo In bodi hvaležen. Misli, da jih zato
ne pripusti čez te priti, da bi ti zavoljo
svoje slabosti premagan ne bil.

7.

Ponižuj se rad.

Ne stopi nikdar v mir s hudičem, in
s pregrehami, zoper prvega se zmiraj srčno
vojskuj, poslednje iz srca sovraži. Če se
ravno, dokler na zemlji prebivaš, ne moreš
tako vojskovati, da bi nikdar ne bil pre-

28

magan, moraš vender sleherni padec, naj
bo velik ali majhen, sovražiti in se skrbno
varovati, ga ponoviti. Zaničuj tedaj vse in
vselej, karkoli Boga žali. Zavrzi strup na¬
puha in častiželjnosti, pokončaj vzdigovanje
jeze, nevolje in naglosti.

Se včasi nekoliko razjeziti, je še člo¬
veško, ali jezo in sovraštvo v srcu rediti,
je hudičevo. Nikakor ložje ne bodeš napada
jeze premagoval, kakor če potrpežljivost
in krotkost Kristusa, svojega Boga in Go¬
spoda prav premišljuješ, in prevzetnosti
se ne bodeš ložje znebil, kakor če poniž¬
nost svojega zveličarja dobro premišljuješ.
Zato je on rekel: .„Učite se od mene, zakaj
jaz sem krotek in iz srca ponižen. (Mat.
15.)“ Sramovati se mora napuhnjeni in
prevzetni učenec, če svojega učenika vidi
vsega ponižnega, sramovati se mora srditnež,
če vidi Boga vsega pohlevnega, sramovati
se mora stvar, ktera se vstavlja, če
vidi svojega stvarnika vsega pokornega.

Zapopadek cele kristijanske modrosti
je, iz vse moči si prizadevati, Jezusovo
ponižnost posnemati. Zakaj če ne bomo,
kakor otroci, ne moremo v božje kraljestvo
priti. (Mat. 18.) Bolj globoko ko se ponižaš,

29

bolj še bližaš Bogu, bolj se bližaš kristijanki
popolnosti. Zveličani bodo tisti, ktere ima
svet za neumne, Bog pa za modre! Po¬
slušaj rad vsacega, daj se vsakemu pod¬
učiti , in opominjati, če je revnejši ali
mlajši. Ne zuničuj nikogar, temuč vsakega
boljšega štej, kot sebe, in vsem bodi pod¬
ložen iz srca! Morebiti, da se eni zdaj hu¬
dobni, vender, zamorejo z božjo milostjo,
dobri in najboljši biti, dostikrat imajo tudi
tisti, ktere imaš za nepopolne, posebne
čednost skrite, zavoljo kterih so Bogu
silno prijetni. Prizadevaj si, da se prepričaš,
da ni tako spačenega grešnika, kteri bi
ne živel veliko bolj bogaboječe, kot ti, ko
bi toliko milosti od Boga prejel, kakor jih
ti prejmeš. Tako bodeš slabo sam od sebe
mislil, in lahko vsakega boljšega štel, ko
sebe. O ko bi si bil ti že tako globoko po¬
nižnost pridobil, da bi sebe, ne le vsakemu
človeku, ampak tudi vsaki stvari zapo¬
stavljal, in se nevrednega štel, da te solnce
obsije in zemlja nosi, vrednega pa, da bi
se vse stvari za čast svojega stvarnika nad
teboj zmaščevale.

30

8.

Ne glej ne na sebe ne na druge
ljudi, ampak le na Boga.

Ne išči dopadajenja in hvale pri ljudeh.
Ne skušaj komu dopasti, ne boj se, se
komu zameriti, prizadevaj si pa tako živeti,
da vsem dobrim dopadeš, kteri Boga v
resnici ljubijo. Če ti Bog ni dal prijetne
podobe in prebrisane pameti, ne sramuj se
zavoljo tega. Tudi se ne smeš zunanje
nizkosti, ktera od Boga in tvojega stanu
pride, sramovati. Le greha se moramo sra¬
movati. — Vender se mora pravi kristijan
tudi čedno in snažno nositi, in pravemu
služabniku božjemu se ne spodobi, da bi
bil nepriljuden.

Misliš kaj dobrega izvršiti, očisti svoj
namen, da dobrega ne boš zato storil, da
bi ljudem vstregel, ampak le, da bi Bogu
vstregel in njemu samemu dopadel. Hvala
te ne sme smotiti, če ti želje pridejo, po¬
hvaljen biti, se jim vstavljaj, ker vse dobro,
kar storimo, le z božjo pomočjo storimo.

Navadi se tiste mirno poslušati,
kteri te na tvoje pregreške spominjajo; in

31

misli, da imajo oni več pravice, tebe gra¬
jati, kakor ti se zagovarjati. O da bi znal
pravično hvalo in krivično grajo tako
mirno prenesti, kakor da bi tebe ne zadele,
da bi hvalo na Boga in le grajo na sebe
obračal! Boljše bi bilo, da bi bolj želel
grajan, kakor hvaljen biti, ker je to bolje
za tebe, drugače pa je, če ne želiš, da bi
ti hvaljen bil, ampak le Bog v tebi. Človek,
kteri je v resnici ponižen, bolj želi, da bi
bil zaničevan, kakor povzdigovan, zakaj, če
se pred Bogom porednega in nehvaležnega
grešnika šteje, tudi želi, da bi ga ljudje za
nič boljšega ne imeli. Če si po pravici
grajan, ponižaj se in skaži se pripravljnega
popraviti, kar je napačnega, drugo pa Bogu
izroči, in bodi miren.

Če svojega notranjega miru ne iščeš
pri ljudeh, ampak v dobri vesti in pri
Bogu, nimaš nič zgubiti, in tedaj tudi ne
nepokojen biti. Naj te ljudje sodijo, kakor
hočejo tebi naj bo zadosti, da temu do-
padeš, kteri v srce vidi. Vender glej,
da dobrega ne boš pred Bogom oprav¬
ljal, ampak tudi pred ljudmi. (Rim. 12. 17.)

32

9.

V trpljenji le pri Bogu pomoči
išči.

Kakor hitro zagledaš, da se ti kakšen
križ približuje, obrni svojega duha k Bogu,
vdaj se čisto Bogu v roke, in ne vprašaj,
zakaj ti ga pošlje. Ne toži svojih težav
pred ljudmi, ampak v vsi ponižnosti svoj
križ Bogu odkrij, kteri najbolj in najpo-
prej pomagati zamore. Vse zavoljo Boga,
vse srčno pretrpi. Če te skušnjave nadle-
gajo, če se ti pot čednosti, in pravice
ojster zdi, če si zaničevan, če te bolezen
stiska, če je v tvoji pameti temno, v tvo¬
jemu srcu žalostno; prizadevaj si, da po¬
trpežljivost ohraniš.

Križe tako hvaležno sprejmi, kakor
najboljše darove božje. Ne misli, da se ti
od koga druzega kaj prigodi, kakor le od
božje previdnosti, zakaj, kako bi ti kaj
bridkega trpeti mogel, ko bi Bog ne pri¬
pustil? Kadar je naš skupni sovražnik po¬
božnega Joba pripravil ob otroke in vse
premoženje, ta pobožni mož ni rekel: „Bog
je dal, hudič je vzel," kako pa je rekel?

33

»Bog je dal, Bog je vzel. Kakor je Gospodu
dopadlo, tako se je zgodilo, njegovo ime
bodi češčeno.“ (Job. 1, 21.)

Ne išči nikdar pomoči pri ljudeh,
kteri so praznim veram vdani, ampak le
pri svojem stvarniku in odrešeniku. Kdor
se k ljudem obrne, od kterih misli, da s
hudičevo močjo pomagajo, zapusti očitno
Boga, in stopi na stran hudiča. Spozna
Bog, da ti je zdravje v zveličanje, ti ga
bo gotovo podelil na tvojo molitev in na
pametna zdravila. Če ti ga pa na to dvoje
ne da, imej trdno vero, da ti je boljše, če
si bolan. Le slaba vera in največja neum¬
nost žene kristijane k temu, da takih pre¬
grešnih pomočij iščejo. In da bi ne menili,
da velik greh storijo, ko si tako pomagati
želijo, je goljufiva kača tako zvito storila,
da si vražnim pripomočkom vselej naj sve¬
tejše ime Jezusa in njegovih svetnikov pri¬
družuje, in se druge pobožne šege pripi¬
sujejo.

Zakaj ko bi goljufivi pomagači hudi¬
čevega strupa vraž ne mešali z medom
pobožnosti, bi si ga težko kak kristijan
piti upal. Ali kaj pravi sv. pismo? „Ne
obračajte se na vražnike, ne prašajte vga-

3

34

novavcev® (Levit. 19, 10) „Nikogar med
sabo ne trpite, kteri vganovalce posluša,
ali sanje in tičje letanje razlaga, nikogar,
kteri važna dela opravlja, ali po razlagovcih
znamenj in mrtvih želi resnico zvedeti/
(Deut. 18, 10.) Zaničuj tedaj vse take reči,
in stavi vse svoje zaupanje na Boga.

Ne jezi se nad ljudmi, ki te razžalijo,
ampak imej jih za služabnike božje pre¬
vidnosti, ljubi jih in zahvali Boga. Misli
bolj na tega, kteri te s težavami skušati
pripusti, kakor na tiste, kteri ti jih naprav¬
ljajo Si prizadevaš, to storiti, tvoja narava
pa se vstavlja, in te skuša k povračanju
razžaljenja prisiliti, ne podaj se, ampak
ostani stanoviten, in prosi vsegamogočnega
Boga, da ti bo pomagal premagati. In ko
bi se ti celo zdelo, da te je Bog od sebe
proč pahnil, in te vekomaj zavrgel, ker se
od znotraj in zunaj zapuščenega od naj-
hujših skušnjavah obdanega, od najstraš-
niših mislij sem ter tje gnanega, od neiz¬
rečenih težav stiskanega občutiš, vender
o ljubezni najdobrotljivejšega Boga ne smeš
slabo misliti, ne daj se misli premagati,
da bi od njega odstopil, in prepovedane
pomoči iskal, ampak drži se ga z najtrd-

35

nejšo vero, z odkrito ljubeznijo, in trpi to
šibo, kakor in dokler bo njemu dopadlo.
Molči in mirno čakaj, kako bo Bog tvojo
težavo izpeljal; le reci vmes v svojem srcu:
Volja božja se naj zgodi, kar Bog hoče,
ne more nič hudega biti. Kakor je že re¬
čeno: Bodi stanoviten v svojem pobožnem
sklepu, če te tudi skušnjave na enkrat ne
zapustijo, upaj srčno na Boga. On te ne
zapusti, te le čisti in skuša, zakaj on je
tistim blizo, kteri so pobitega srca, in reši
gotovo ponižne v duhu. (Ps. 33, 19) Mo¬
rebiti, da še zdaj ne veš, zakaj te tepe in
stiska, pa če enkrat k njemu prideš, bodeš
spoznal, da te je le iz ljubezni tepel. On
tudi enkrat ne mahne, da bi ne bilo k
zveličanju tistega, kterega zadene, če le
tepenje voljno sprejme. Ponižno trpljenje
znotranjega zapuščenja mu je ljubše in do-
padljivejše, kakor velika sladkost v pre¬
mišljevanji. Čez tvojo moč te ne bo pustil
skušati (1. Kor. 10, 13.), če le v njega za¬
upaš in ne v sebe, če imaš potrpežljivost
in njegove pomoči s svetim zaupanjem
pričakuješ.

3*

36

10.

Ne zbiraj se križev.

Ne reci nikdar: Te ali one težave se
mi ne spodobijo, druge bi ložje in k več¬
jemu pridu prenesel. Nikdar ne smeš kaj
takega nevoljno v svojem srcu govoriti,
temuč kakoršno butaro koli ti je Bog na
ramo naložil, nosi brez vsega godrnjanja,
in veruj, da ta ti je najbolj k pridu. To
glej zmiraj, da svojo voljo volji in naredbi
božji v vseh rečeh podvržeš, in se navadiš,
z zatajevanjem svojih lastnih želj božjo
voljo povsod tako zvesto spremljati, kakor
senca vsako reč spremlja. Če se zamoreš
na tak način vsem svojim željam odpove¬
dati, potem boš velik mir vžival, boš že
na tem svetu začel nekoliko nebeških slad¬
kosti okušati. Napačno ljubezen, s ktero
samega sebe iščeš, vse na sebe obračaš,
sebe v samem sebi, in ne v Bogu ljubiš,
ta sama pači tvojo dušo, in jo od srčnega
objemanja nebeškega ženina zadržuje. Iz
te napčne ljubezni vstane vsaka pregrešna
želja, vsaka zmota, z eno besedo: vse hudo
v tebi.

37

Bolj ko se ta škodljiva ljubezen po¬
manjša, bolj bodo vsi pogreški v tebi od¬
mrli, bolj boš v resnični prostosti in lju¬
bezni božji rastel. — Ne zbiraj si tedaj
križev, ampak vzemi voljno na se, ktere
ti Bog pošlje. Tudi to te naj ne moti, ko
bi si bil sam težav kriv zavolj svojih
grehov. Naj bo, kakor hoče, potrpežljiv
bodi. Za izvirek svojih težav drži svoje
grehe, sovraži grehe, težave pa voljno nosi
in jih Bogu v dar prenašaj, trpi jih iz lju¬
bezni do svojega Izveličarja, kteri je s
svojim trpljenjem tvoje grehe zbrisal. Tako
bojo tvoje težave močni krst, s kterim boš
svoje grehe vse omil, in si mučeniško
krono z njimi zaslužil.

11.

Malosrčnost Bogu ne dopade.

Ne podaj se v preveliko žalost, bo-
ječnost in dvomljenje; v boječe ponavljanje
storjenih spoved, in druge enake nepokoj-
nosti, ktere so tvoji čednosti zelo na poti.
Ne dopade Bogu, če se zavolj malih po¬
greškov ubijamo: kakor da bi bilo naše

38

zveličanje zgubljeno, ali kakor da bi bila
njegova volja nas pokončati; ker smo ta
ali oni greh, ali okoljščino v spovedi iz
pozabljivosti ali premajhnega prizadevanja
prezrli. Vender je njegova volja, da si pri¬
zadevamo storjene grebe v spominu obdr¬
žati in se vseh tistih, kterih se spomnimo,
naravnost in brez vsega skrivanja mašniku
spovedati. Voliko k zveličanju pomaga, se
pogosto spovedati, da storjenih grehov ne
pozabimo, in da se tudi posebnih milostij
vdeležimo, ktere so s pogostimi spovedimi
sklenjene.

Ljudem, kteri želijo sveto živeti, po¬
sebno od začetka hudobni sovražnik na¬
stavlja zanjke obupljivosti, žalovanja, ne¬
zaupljivosti in lenobe, kterim boš le s ve¬
selim in dobrim, vdanim srcem in s srčno
prošnjo božje pomoči odšel. Prevelika bo-
ječnost je gotovo izvirek velikih nesreč.
Kdor se ji prepusti, se bo v velike zanjke
zapletel, in misli: da je vse greh, karkoli
stori. Tako se zgodi, da v vedni boječnosti
in zmoti duha dalje živi, in sam sebi
trpljenja in skrbi brez potrebe naklada.
Taki ljudje so velikega usmiljenja potrebni,
vender bi jih bilo lahko ozdraviti, ko bi

39

se svojih lastnih dozdevkov ne držali,
ampak se radi pametnemu svetovanju vdali.

Če se sem ter tje majaš, če si boječ
in v hudih dvomih, če te težke reči zade¬
nejo, beži hitro k Bogu, njega za svet prosi,
njemu izroči svojo težavo s trdnim za¬
upanjem. Ne zanašaj se na svojo zastop-
nost, tudi ne na svojo moč. ampak samo
na božjo dobroto, tako se bo vse dobro
izteklo. Zakaj Bog bo gotovo dobro opravil,
kar si mu v ponižnosti izročil, in bo vse
tako izpeljal, kakor bo za tvoje in tvojega
bližnjega zveličanje dobro spoznal.

12.

Sladkost božje milosti.

O da bi pač v vseh rečeh samega
Boga iskal! Dokler se tvoje srce od vsega
druzega ne loči, dokler na minljivi stvari
visiš, dokler svojo lastno voljo bolj ljubiš,
kakor božjo, ne moreš nikakor z Bogom
sklenjen biti. Srečen, kdor je znotraj od
vsega ločen, kogar ne škoda v veliko ža¬
lost ne potlači, ne dobiček neizmerno ne
povzdigne, kdor vse težave mirno prenese,

40

kdor se je naučil, tako rekoč iz samega
sebe iti, samega sebe zapustiti, kdor se je
z zatajenjem samega sebe k popolni lju¬
bezni povzdignil; kaj misliš, kakšen mir
ima tak? — To se ne da povedati.

Božje tolažbe srca takih ljudij včasi
s toliko močjo primejo, da jih skoraj ne
morejo prenesti, temuč da so prisiljeni, se
odtegniti in klicati: Pomanjšaj, o Gospod,
svoje milosti! In pri takih dobrotljivih
obiskovanjih se dostikrat prigodi, da se
tudi od zunaj na njih velika spremenitev
pokaže Po pravici zamore vsak takšen s
psalmistom reči: „V tem miru hočem spati
in počivati." (Ps. 4, 9) „0 sveti mir, ki
vso pamet in vse dozdevanje presega."
(Fil. 4, 7.) O veseli mir, kteri duha na zno-
tranje nagiba, da pozabivši vse zunanje
reči v Gospodu počiva! 0 prijetni mir, po
kterem in v kterem se duh k Bogu po¬
višuje, in vnet od visokosti božje v Bogu
počiva! 0 čez vse srečna duša, ktera tako
v naročji svojega ljubega spati in v nje¬
govim objemanji počivati zasluži! Kdo za¬
more to sladkost izreči, ktero ji ta mir
podeli, ker v obilnost duhovnega veselja
sama sebe ne zapopade. in se od nezapo-

41

padljive in neprecenljive sladkosti napol¬
njena v sveti zaupljivosti ziblje!

Pa oh! dokler je človek z umrjočim
telesom obtežen, zamore ta skrivna sveta
sklenitev z Bogom le kratek čas trpeti!
Ljubi pride in zopet gre, se prikaže in se
zopet skrije. In kolik stud ali omrzenje
nad pričujočimi rečmi se duše loti, kako
revna in žalostna postane, kadar je iz
take visokosti zopet v toliko nizkost
vržena, ko iz tolikošnih sladkosti v toli-
košne bridkosti, iz tolikega bogastva v to¬
liko revščino pade nazaj. Pa celo te težave
jo tolažijo, in Ljubiga nazaj silijo. Pa le
malo jih je, da bi to popolnost dosegli, da
bi tako sveti in čisti bili, in si to ljubezen
zaslužili. Bog ne pelje vseh tako daleč.
Drugi, ki sicer pobožno, pa ne tako sveto
žive, vživajo na svojem potu tudi znotraj ni
mir, pa ne tako obilno, kakor oni popolni.

13.

Sreča tistih, ki Boga ljubijo.

Manj ko si časnim rečem vdan, ložje
se boš Bogu vdal. Kar zunaj Boga iščeš

42

srca ne nasiti. Bog sam zamore tvoje želje
dopolniti, le v njem zamoreš pravi mir
najti. On je „eno potrebno" (Luk. 10, 42.)
# in višja dobrota, v kterem se obilnost in
polnost vsega znajde, kar je lepega in ve¬
selega." Njega samega naj tedaj duša najti
in pridobiti skuša, vse drugo le toliko
velja, kolikor pomaga njega ljubiti in ča¬
stiti. On mora ljubljen biti iz celega srca,
iz cele pameti, iz cele duše, čez vse drugo.
(Mat. 22. 37.) Ljubi ga, kolikor zapopadeš,
kolikor občutiš, kolikor zamoreš. Ljubi ga,
po meri svoje moči, po meri podeljene mi¬
losti. Če ga zamoreš le nepopolno ljubiti,
obudi saj željo popolne ljubezni; ponižaj
se in reci: »Tvoje oči vidijo, kaj meni
manjka!" (Psalm. 138, 16.)

Gorjč človeku, kteri Boga ne ljubi,
nikdar ni v resnici brez skrbi, nikdar v
resnici v pokoju On služi pregrehi, teka
za nečimernostmi; ne živi, ostane v smrti,
je mrtev, je nič. — Daleč proč od duše
naj bo strah, ktera Boga išče, trepeče naj
pa, ktera ga ne išče. Prizadevaj si iz vse
moči, vse odgnati in sovražiti, kar te proč
vleče od ljubezni tvojega stvarnika. Vadi
se nečimerne želje odganjati, nepotrebne

43

skrbi od sebe goniti. Obrni vso skrb na
to, da vezilo napčnega nagnjenja do ljudi
raztrgaš, zaveze razdreš, ktere te preveč
na tvoje sorodstvo, ali kakoršno časno
reč si bodi, vežejo.

Z eno besedo: odpovej se skrbno
vsemu, kar bi zamoglo tvoje srce zamo¬
tati ali razdjati. Nikdar ne želi, da bi te
kdo posebno ljubil, to pač, da bi Boga vsi
ljubili. Ne želi se s komurkoli posebno
seznaniti, razun zavoljo dušne potrebe, pa
celo v tem se moraš zdrževati, ko bi ti
hotela ta prijaznost nevarna biti. Če boga¬
boječe ljudi duhovno ljubiš, ti bo njihova
nepričijočnost lahko prenesljiva, zakaj,
ktere v Bogu ljubiš, boš zmiraj v Bogu
pričijoče imel.

14.

Beri svete knjige.

Vdaj se branju, molitvi in drugim
vadbam duha Branje mora oslabljenju v
molitvi na pomoč priti, molitev in pre¬
mišljevanje mora branje prijetno podpirati.
Oboje zamore vmes pošteno delo polajševati

44

in potrdovati. Spremen opravil posebno
tistim zelo pomaga, ki popolnih darov
svetega duha še niso prejeli. Če en čas
bereš, in potem, poprej kakor se brati na¬
veličaš, moliti in premišljevati začneš, in
zopet poprej, ko se moliti naveličaš, se k
branju vrneš, in zraven, če je priložnost,
kaj vmes pišeš, ali kakšno drugo zunanjo
delo začneš, nikdar ne oslabiš. Če pa na
svojo lastno slabost nič ne porajtaš, tako
dolgo moliš ali bereš, da se ti ostudi, bodeš
zraven oslabel in opešal.

Podaj se pa vselej k branju s poniž¬
nostjo in sveto željo, se iz branja naučiti
Boga ljubiti. Branje, ktero božje ljubezni
ne ms oži je prazno. Tudi te knjige nikar
ne premetuj, ampak po časi in po vrsti
beri. Tekanje od ene reči do druge ne na¬
siti duha, ga le raztrese. Ne boj se tudi,
če ti od branega malo v glavi ostane.
Zakaj, kakor posoda, ktera se dostikrat z
vodo zmoči, čista ostane, če ravno voda
v nji ne stoji, tako tudi pamet, skozi
ktero zveličalni nauki tečejo, čista ostane,
če ji tudi besede zveličanja odpadejo. Za-
dobiš od branja duhovno tolažbo, dušni
mir, svete občutljeje, trdno voljo k spolno-

45

vanju božje zapovedi; imaš tedaj od njega
zares velik dobiček. Če si kaj od greha
bral, ne obračaj na druge, ampak le na se,
da svojega srca s krivimi sodbami ne
ognjusiš.

15.

Moli v duhu in resnici.

Pred vsem ti je stanovitna molitev
potrebna. Molitev je orožje, ktero vsakega
oboroži, pribežališče ki vsakega skrije,
zidovje, ktero vsakega ohrani. Molitev
sama vse hudo od duše odganja in ji vse
dobro pripelje. Molitev jo čisti, odvrne za¬
služene kazni grehov, domesti pretečene
zanikrnosti, pridobi božjo milost, zaduši
hude želje, premaga sovražnike in skušnjave,
polajša težave, spodi žalost, lije veselje v
srce, prinese mir, združi človeka z Bogom,
in ga v tem združenji k večni časti po¬
vzdigne. Z molitvijo gotovo dobiš, karkoli
ti je k pridu. Ne dobiš kmalo, česar prosiš;
ne bodi nepokojen, Bog včasi odlaša v
svoji dobroti podeliti, česar ga v svetem
namenu prosimo, ne, kakor da bi nam

46

odreči hotel temuč da bi nam to ob
pravem času bolj obilno podelil, in po¬
sebno, da bi molečega zaupanje in stano¬
vitnost poplačal.

Ne reci nikdar sam pri sebi, kar je
evangeljski slepec, sicer že z odprtimi te¬
lesnimi , pa še ne čisto razsvetljenimi
dušnimi očmi dejal: „Mi vemo, da Bog
grešnika ne usliši." (Jan. 9, 31.) Ne reci
tega za njim. Zakaj Bog gotovo tudi gre¬
šnike usliši, če s ponižnim srcem molijo,
drugače bi se njegovemu ljudstvu slabo
godilo, ker smo vsi grešniki in usmiljenja
božjega potrebujemo. (Rim. 3, 23.) Ko bi
kdo hotel s tistim razsvetljenim slepcem
reči, da Bog grešnikov ne usliši, bi se to
moglo le od tistih zastopiti, kteri svojega
življenja nočejo poboljšati. Če si ravno
tedaj grešnik, nad sadom svoje molitve ne
smeš dvojiti. Bog je ne zavrže, ampak jo
dopadljivo sprejme in ne pozabi.

Ne sme se ti čudno zdeti, da se ti
ne Bog ne angelj ali svetnik z nebes ne
prikaže ti oznanit, da je tvoja molitev
uslišana. To ni potrebno, pa tudi ne k
pridu; zakaj kje bi potem ostalo zaslu-
ženje vere? Vender je Bog tako milostljiv,

47

da ob času, ko je potreba pošilja tudi
očitna znamnja. Moli tedaj ponižno in za¬
upljivo, zanesi se trdno, da bogaboječo
molitev Bog usliši. Bodi goreč, stanoviten,
in bodeš gotovo zvedel, kako resnično je,
kar je Kristus govoril: „Prosite in bodete
prejeli " (Mat. 7, 7.) Gotovo ti bode dal,
česar ga prosiš, če ti je k pridu. Ko bi ti
pa k pridu ne bilo, ti bo kaj boljšega dal,
kar ti bode k velikemu pridu. On ve kdaj,
— on ve, kako bo tvojo prošnjo uslišal.

Če iz človeške slabosti kaj škodljivega
prosiš, je res, da ti ne bo dal. Ce kaj
prosiš, ko ne veš, ali mu je prijetno ali
ne, navadi se tako le prositi: Če ti dopade,
moj Bog, če je zveličavno, da se to zgodi,
naj se zgodi! Če ti pa ne dopade, in če
ni k zveličanju, ne dopusti se zgoditi. V
vsem naj se dopolni tvoja volja. — Skušaj
zbrati svojega duha, če moliš in to s skrbjo
in častjo.

če je pa tvoj duh tako nestanoviten
in raztresen, da na pomen molitvenih be¬
sedi ne moreš paziti, ne bodi zato nevoljen
ali boječ, temuč stori pripravno, mirno in
veselo, kar zamoreš, daruj Bogu svoj dobri
namen, in ohrani se v stanovitnosti in po-

48

trpežljivosti. Bodi raji ponižen, kakor ma-
losrčen. Če ti tudi veliko zavoljo raztrese¬
nosti uide, ti vender tam pa tam kaka
beseda ostane, ko bi pa tudi ne ene besede
ne mogel zvesto izgovoriti, tvoje prizade¬
vanje vender ni zgubljeno, če le tvoje srce
čuje in je dobro.

Varuj se skrbno znotrajnega zmotenja,
prevelikega siljenja, preboječe skrbi, preži¬
vega prizadevanja v premišljevanji, in si
ne prizadevaj preboječe, raztresene misli
odgnati. Vse to dela dušo zelo nepokojno
in ji odjemlje veselje nad božjo milostjo.
Le to željo pred vsako molitvijo obudi,
prav in spodobno moliti, in gledati na to,
kar misliš moliti. Sprazni, kolikor mirno
zamoreš, svoje srce od vseh nepridnih
mislij, in da to ložje izvršiš, skušaj tudi
zunaj molitvenega časa čez svoje misli
gospodariti. Si to storil, potem prepusti
vse drugo Bogu, in ostani miren in vesel.
Raztresenosti, h kteri te človeška slabost
potegne, ti Bog ne bo zarajtal. Ponižna
potrpežljivost, vesela hvaležnost, sveto za¬
upanje bode domestilo, kar je po razmišlje-
nosti slabega in skaženega. Zakaj Bog pa¬
metnega prizadevanja in pobožnih želja

49

dobro delati, nič manj ne obrajta in ne
ljubi, kakor delo samo. On ve, kako za-
more naše duše od madežev prevzetnosti,
napuha, lastne ljubezni in prazne časti
obvarovati ali osnažiti.

16.

Spoštuj Marijo in svetnike. —
Moli psalme. —

Obrni se pogosto k presveti devici
in materi božji Mariji, kliči k nji, ljubi in
časti jo. Ona je visoka čez vso hvalo, in
vredna, da bi jo vsi častili. Ta, kteri je
Sin nebeškega očeta, je tudi njen Sin, ona
je v svojem deviškem telesu Boga spočela,
Boga rodila, Boga na svojih prsih dojila,
Boga na svojem naročji nosila in redila.
Kaj je višjega, kaj častitljivejšega, kakor
ime božje matere imeti, božja mati biti?
Kaj je bolj veliko, bolj imenitno, kakor ta
čast? Očitno je, da se za Bogom nič bolj
božjega ne da misliti, kakor mati božja.

Zavoljo časti, ktero ima Marija pri
Bogu, nam zamore veliko, veliko od njega
izprositi. Mi ne molimo Marije, moliti mo-

4

50

remo le samega Boga. Mi jo le častimo,
kakor mater božjo, kakor prvo za Bogom.
Mi ne stavimo svojega upanja na človeka,
se torej ne zanašamo na Marijo, kakor da
bi ona ne bila od Boga zadobila, kar je,
kar ima in kar zamore, ampak mi spo¬
znamo, da ji je vse od tistega došlo, kteri
jo je vstvaril in izvolil, da vse v njem
zamore, kteri jo je za svojo mater vzel.
Stvarnik je dal stvari, Sin materi neizre¬
čeno oblast, in jo je hotel s posebno častjo
poveličati. Zatorej ne stavimo pred Bogom,
ampak za Bogom zaupanje svojega zveli¬
čanja na njo, zakaj zveličanje prav za
prav le od Boga pričakujemo, kterega za
izvirek vsega dobrega spoznamo. Časti
tedaj Marijo, kar jo največ moreš, ker ona
je popolna podoba čistosti in svetosti, ona
je pomočnica vseh, ktere skušnjava, nad¬
loga, in preganjanje stiska. Ona je premo-
gočna nebeška kraljica, dobrotljivejša de-
lilka vseh milostij, milostljivejša mati vernih,
vsa dobrotljiva, vsa prijazna, vsa pohlevna,
vsa milostljiva, ne le pravičnim in popolnim,
ampak tudi grešnikom, celo tistim ki si
zavoljo velikih grehov ne vedo več sveto¬
vati. Ona jih z materno ljubeznijo dobrot-

51

Ijivo sprejema, podpira, varuje, srditemu
sodniku predstavlja, kakor hitro vidi, da
iz srca k njej kličejo. Nobenega ne zani¬
čuje, nobenemu se ne odreče, vse tolaži,
vsakoga sprejme, in komaj se duša k nji
obrne, ji je že ona pri roki. Tudi taki, kteri
se za Boga manj menijo, večkrat pohlevno
kliče, in budi k svojem častenju, da bi
tako k milosti pripravljeni bili in nebes
se vredne storili. To je Marija, tako je bila
od Boga vstvarjena, tako nam dana, da bi
se je nihše ne bal, nobeden se od nje ne
odvrnil, vsak se upal, nji se približati. Ne
more se pogubiti, kdor jo goreče in po¬
nižno časti. Skušaj tedaj, kolikor zamoreš,
njeno dopadenje si pridobiti.

Pa tudi drugim svetnikom pobožno
čast skaži, in veruj trdno, da jim želje
tvojega srca in tvoja molitev niso neznane.
Modro bodeš storil, če si nektere posebno
zbereš, in se jim pogosto priporočaš.

Blagor tebi, če se s svetim branjem
psalmov zaslužiš, sladko ljubezen in no¬
tranji mir občutiti, kteri v njih prebiva.
Molitev psalmov je najprijaznejši mir duše,
največje veselje srca, sladka tolažba ža¬
lostnih, obilen studenec vseh dušnih slad-
4*

52

kostij. Psalmi prežene dušnega sovražnika,
prikličejo angelja, odpro nebesa, in božji
milosti tako rekoč nekako pobožno silo
storijo. Ljubši bi mi bilo sladkost psalmov,
če bi jih tudi čisto ne zapopadel, le neko¬
liko pokusiti, kakor njih celi pomen brez
notranje pobožnosti imeti.

17.

Premišljuj življenje in trpljenje
Jezusa. Časti presveto Trojico.

Svetujem ti, da se posebno v pre¬
mišljevanji tistih reči vadiš, ktere je Jezus
za nas storil, govoril in prestal. Nikjer
drugje ne najdeš tolikšne pomoči zoper
zalezevanje nečimernosti in slabe želje,
zoper spačenost napčnih strastij in nagnjenj,
zoper burje skušnjav in stisk, zoper težave
žalosti in malosrčnosti, nikjer ne prideš
po krajšem potu k vsaki čednosti in k
popolnostij vseh čednostij, kakor po živ¬
ljenji odrešenikovem, ktero prav premišlje-
vano, dušo od gnjusobe greha čisto osnaži,
k svetemu zanašanju in znotrajni prijaz¬
nosti z Gospodom vodi, in z nebeškim

53

razsvetljenjem razsvetli. Zakaj, Jezus, kte-
rega se duša prime, je kakor ogenj, kteri
vse grehe požge, Jezus, kterega nasleduje,
je prava luč, ktera razsvetli vsakega člo¬
veka. (Jan. 1, 9.)

Premišljuj tedaj življenje Jezusa po
ti milosti, ktera ti je dana, z veseljem. To
naj bo tvoj mir med delom, tolažba v te¬
žavah, bramba v skušnjavah, veselje v
razžaljenjih. To zapri, kakor drag zaklad
v skrinji svojega srca, to nosi povsod pri
sebi, na to obrni v vsaki okoljščini svoj
znotranji pogled. Postavi si ga pred oči
zdaj kakor majhno lepo prijazno dete, kte¬
rega z Marijo in Jožefom pobožni pastirji
in ponižni kralji molijo, zdaj njegovo mla¬
dost, zdaj njegovo zadržanje z grešniki,
zdaj s pravičnimi, zdaj z nedolžno mla¬
dostjo, zdaj kakor nasitnika lačnih, zdaj
kakor zdravnika bolnih, zdaj kakor zbudo-
valca mrtvih. Drugikrat ga sprejmi v duhu
v temno puščavo, zopet na svetli Tabor,
zopet na goro k molitvi, in zopet v veselo
tovaršijo, poslušaj povsod besede, ktere je
v vsaki okoljščini govoril. Pa tudi moraš
za njem iti v hiše njegovih sovražnikov,
k zadnji večerji, na vrt Getsemani, v Kaj-

54

fovo, Herodovo, Pilatovo hišo, v ječo, k
stebru, po štirinajstih postajah njegovega
križevega pota.

Ni ti treba veliko okoljščin njegovega
življenja na enkrat obseči, za enkrat bo
dosti ena sama. Tisto si v veri in poniž¬
nosti pred oči stavi, ali jo iz svetega
evangelija beri, premišljuj Jezusovo prijaz¬
nost in ljubezen, in svojo nehvaležnost,
ohrani v spominu brane besede, in si skleni,
jih za vodilo v življenji imeti.

Dobro je, si zjutraj kakšno prigodbo
iz Jezusovega življenja pred oči postaviti,
in rahlo brez vsega siljenja premišljevati,
si te dobre misli v spominu obdržati, in
si jih večkrat čez dan ponoviti. Ali pre-
iščeš po vrsti njegovo življenje od dneva
do dneva, po kakšnem popisovanji ali
evangelijskih knjigah, ali vzameš danes to,
jutri kaj čisto druzega, je vse eno, le
preveč ne naenkrat, ker bi te to motilo.
Vzemi le nekaj, in ravno tisto, k čimur
se najbolj nagnjenega občutiš.

. Če ti pride presveta Trojica v spomin,
vari se, da si je krivo pred oči ne po¬
staviš, ne misli si Očeta, Sina in svetega
Duha kje, kakor tri bogove, ali tri ljudi,

55

temuč spoznaj v treh osebah enega samega
Boga. Oče je Bog, Sin je Bog, sveti Duh
je tudi Bog, Sin in sveti Duh niso trije
bogovi, ampak le en sam Bog. Tri osebe
so, ali bitje teh treh oseb je le eno. Ta
skrivnost se le verovati more, zapopasti
se ne da. Ta presveta Trojica ima le eno
natoro, eno bitje, eno večnost, eno zveli¬
čanje, eno voljo, eno vsegamogočnost. Kakor
pa verujemo, da je njeno bitje nerazloč-
Ijivo, tako tudi verujemo njeno nerazločlji-
vost. Vse, kar Očetu pripisujemo, tudi Sin
stori in sveti Duh, kar Sin stori, stori
tudi Oče in sveti Duh, kar sveti Duh stori,
stori tudi Oče in Sin, zakaj njih opravilo
je eno. Tako, če Očeta molimo, molimo
tudi Sina in svetega Duha, če Sina molimo,
molimo tudi Očeta in svetega Duha, če
svetega Duha molimo, molimo tudi Očeta
in Sina, zakaj njih bitje je eno. Le veruj
to trdno, in ne preiskuj predrzno, ne bomo
pogubljeni, da božjega bitja dosti ne zapo-
pademo, pa kaznovani bi bili, ko bi pre¬
drzno kaj trditi hoteli po svoji glavi.
Cerkvenega nauka in razlagovanja se drži.

56

18.

Čisti svoje srce s kratkimi mo¬
litvicami in z zdihljeji.

Imej zmiraj nekaj srčnih molitvic pri¬
pravljenih, da svojega duha k Bogu nazaj
pripelješ in vzdigneš, postavim: Poglej svo¬
jega Boga, moja duša! poglej svojega stvar¬
nika in odrešenika, poglej svojih grehov iz-
brisalca in zveličarja, poglej svoje življenje
in zveličanje, svojo vso dobroto. Poglej,
kako se kralj kraljev zavoljo tebe ponižuje,
premisli, kako bridko je tvoj zveličar za
te trpel, premisli, kako nezrečeno te ljubi,
ker je zavoljo tebe toliko revščine in to¬
liko nadlog nase vzel! Ostani pri svojem
Gospodu, ne odstopi od svojega učenika,
ker ti ne more dobro biti, če svojega Boga
zapustiš, in ne slabo, če pri njem ostaneš.
Odpovej se velikemu, in ostani pri onem,
ker le eno ti je potrebno. Eden je, ki te
neizrečeno ljubi, tako tudi naj bo le eden,
kteremu edinemu se popolnoma vdaš.

Dobrotljivi Jezus, skrbni pastir, naj¬
boljši učenik, kralj večne časti! jaz tebe
molim, tebe hvalim, tebe povišujem, ker

57

se mi tako zelo ljubil, ker si tako neizre¬
čene reči za me storil, tako krivično za me
trpel! Bodi milostljiv meni ubogemu gre¬
šniku; očisti, ozdravi, potrdi me, vodi, uči,
razsvetli me! O ko bi ti jaz dosihmal ne
bil tako nehvaležen, o ko bi ti saj zdaj
dopadel, o da bi bile vse moje napčne
strasti in nagnjenja pomrla, da bi jaz po¬
polnoma ponižan in potrpežljiv, v resnici
prost in miren pred teboj stal! 0 ko bi
vender ti sam moje srce v svoji lasti imel!
O ko bi vender jaz vse posvetno popol¬
noma zaničeval! Ko bi vender le tebe sa¬
mega iskal, le tebe ljubil, le s teboj skle¬
njen bil! O ko bi te jaz prav goreče lju¬
biti zamogel! Oh Gospod! kdaj te že vender
bodem s čistim, priprostim in veselim
srcem častil, kdaj ti z mirnim, močnim,
veselim duhom služil, kdaj bode moj duh
v globočine tvoje ljubezni pokopan? Kaj
hočem brez tebe, in kaj mi zamore celo
vse pomagati brez tebe? Sam ti si zadosti
moji duši, o moj Bog. moja Ljubezen, moja
Tolažba, moje Zaupanje, moj Mir, moj Po¬
čitek, moje Razsvetljenje, moja Čast, moja
Sladkost, moje Veselje, moj Zaklad, moje
Blago! kdaj te bodem videl, kdaj bom pri

58

tebi ? Kdaj bode ta svet za mene omolknil ?
Kdaj se bode ta žalostipolna ječa pričijoče
revščine odprla, senca umrjočnosti nagnila,
in se dan večnosti začel? Kdaj bodem
butaro telesa odložil, in te s tvojimi svet¬
niki brez konca hvalil? Usmili se me, moj
Jezus! usmili se me, zakaj na tebe zaupa
moja duša. (Psalm. 56, 2.)

Takšnih molitvic se da brez števila
zmisliti, ali iz svetih knjig vzeti. Morebiti,
da komu te dopadejo, ktere so ravno bile
imenovane. Vender so za tvojo dušo tiste
najboljši, ktere ti lastna gorečnost v misel
daje, ptuje. tudi najboljše, se duše tako ne
primejo. Urnost in hitra navada v takšnih
kratkih, ognjenih molitvah je silno močna,
vsak grešni madeš pobrisati in sveto lju¬
bezen čedalje bolj množiti. Vender bogabo¬
ječa duša ne sme nepokojna biti, če se po
takšnih molitvicah ne čuti vselej z Bogom
sklenjeno, po kterem želi. Bog njeno dobro
voljo in njene svete želje ravno tako lju¬
beznivo sprejme, kakor da bi bila čisto v
ljubezni vtopljena in z njim vsa združena.
Pa duša, ktera še ni davnej Egipta zapu¬
stila, in je še od gnjusobe marsikakega
greha popačena, ne sme preobledna biti,

59

se ne sme kar naravnost v naročje ne¬
beškega ženina vreči, ampak mora poprej
pridno pri nogah gospoda sedeti, svojo ne-
snažnost izpirati, svojo podobo lepšati,
svoje življenje čistiti, svoje zadržanje bolj¬
šati. Če tako čedna postane, potem se sme
z večim zaupanjem vzdigniti, pa se vender
mora s sveto boječnostjo in ponižnostjo
gorečnejšemu objemanju večnega kralja pri¬
bliževati.

19.

Hodi tudi zunaj molitve v božji
pričijočnosti, — ne stopaj prehitro.

Če si na potih ali v druščini, ali če
te opravila ali druge reči zadržujejo mirno
misliti, odženi saj vse nespodobne misli.
Bog ne tirja od tebe, da bi zmiraj same
visoke reči v mislih imel, takšnih darov
ne da vsem izvoljenim, vselej pa hoče, da
svoje misli od vsega grešnega in nespo¬
dobnega odvračaš, vsako hudo misel hitro
odženeš, in nikdar v njo ne privoliš.

V duhovem telesu Kristusa se ime¬
nujejo tisti, kteri dar visokega premišljevanja

60

imajo, oči, drugi so roke in noge. (1. Kor 12.)
Pa ne same oči, tudi roke in noge bodo
zveličane, kadar bo Kristus vse svoje ude
k sebi zbral.

Naj bodo tedaj tvoje misli brez graje
in trezne, tvoje srce pa mirno in čisto.
Karkoli ga omadeževati in skaliti zamore,
tistega se skrbno varuj. Povsod te Bog
vidi, in dobro pozna tvoje najskrivnejše
namene in misli. On ti je tako pričijoč.
tako čisto v tebi, da še prsta brez njega
zganiti ne moreš. Ljubi tedaj in spoštuj
njegovo pričijočnost, in se vedno sramuj,
kaj takšnega storiti, kar bi oči tako svete
priče žalilo.

Nikdar preveč na sebe ne stavi. Ne
bilo bi pametno, vsa dela čednosti na
enkrat začeti, in ne na svojo slabost gledati.
Uči se, za to dobljeno milostjo hoditi, in
ji ne brez premisleka naprej uhajati. Ne
sili se, ti zopet rečem, svojega duha kviško
vzdigovati, kamor te še vzdigniti ne more,
ne sili se opravljati, kar je čez moč tvo¬
jega duha in tvojega telesa. Če ti je le v
prid, k višji popolnosti znotraj nega življenja
priti, te bode milost božja bolj gotovo tje
pripeljala, kakor tvoje prenaglo siljenje in

61

prizadevanje. Ali morebiti hočeš več po¬
polnosti kar na enkrat doseči, in bolj le¬
teti k nji, kakor stopati. Le redkim je dano,
mnogoterim še ni svetovati. Bodi ponižen,
čakaj potrpežljivo na zadnjem mestu, mo¬
rebiti, da ti hišni Oče enkrat reče: „Po¬
makni se gori prijatelj." (Luk. 14, 10.)
Zakaj se nateguješ v svojih mislih, zakaj
plašiš svojega duha? Bog ne zapoveduje,
da bi se ti neusmiljeno mučil, ampak on
hoče, če k tvojemu zeličanju ni drugače
previdel, da ostaneš zdrav in trden na
duši in na telesu. Zakaj žaluješ, da nekih
pobožnih del, ktere drugi opravljajo, oprav¬
ljati ne moreš ? Saj tudi brez njih zamoreš
v stanu milosti biti. Več potov je v nebesa,
enemu je ta bolj primeren, drugemu drugi.
Ti si izvoli tistega, po kterem iti zamoreš,
in ne glej toliko, kar so drugi storili in
delajo, kakor na to, kar ti zamoreš storiti.

20.

Celo v delih pokore se ne presiljuj.

Varuj se skrbno, da na svoje slabe
rame tolike butare ne naložiš, da bi te

62

premagala in potlačila. Še pobožne solze
morajo svojo mero imeti, da glave ne osla¬
bijo, posebno če jih bridki kes spremlja.
Tudi se varuj prevelikega telesnega ginjenja,
če vidiš, da duha slabi. Če te milost po¬
božnosti obišče, ne sili pameti še k večji
gorečnosti, temuč miren v svoji pobožnosti
ostani. Ne nakladaj si prevelikega števila
molitev, ktere bi hotel brez razločka vsak
dan opraviti, temuč pomnoži ali pomanjšaj
svoja duhovna opravila, kakor si bolj
nagnjen, če pokorščina ali kaka obljuba
drugače ne tirja.

Če moraš včasi svoja navadna in ra-
dovoljna duhovna opravila ali pobožnosti
čisto opustiti, ne bodi zavoljo tega boječ,
ampak glej, da zmiraj pokojen v Bogu
ostaneš. Zakaj se ti težko zdi, da ne moreš
zmiraj moliti ? Če živiš bogaboječe, se greha
skrbno varuješ, svoj čas dobro obračaš, se
v resnici pred Bogom ponižuješ, po Bogu
in po nebeški deželi zdihuješ, tako zmiraj
moliš; zakaj sveto življenje in svete želje
so pred Bogom vedna molitev. Vender
moraš veselje do molitve vedno gojiti, in
ker brez prenehanja moliti ne moreš, saj
pogosto k Bogu pobožno zdihuj.

63

Ako te duh opominja, za ktere žive
ali mrtve bolj dolgo moliti, ali k počeščenju
kakšnega svetnika čez navado dolgo po¬
božnost opraviti, pa časa nimaš, ali se raz-
tresenja bojiš, ti ni ravno potrebno, svoje
navadne molitve čisto spremiti; ampak že
velja, če pred Bogom skleneš, svoje na¬
vadne molitve za tiste žive ali mrtve, ali
v čast tistega svetnika opraviti, zakaj,
Gospod Bog bo tvoj lepi namen potrdil in
dopadljivo sprejel. Mi častimo svetnike tačas
v resnici, če Boga častimo, kteri jih je
vstvaril in posvetil, v kterih on prebiva
in jih je že k sebi v nebesa vzel.

Ne odreci truplu potrebnega živeža
in pokoja. Jed, pijača in počitek, vse to
mu je zelo potrebno. Ne bodi v zatajevanji
preojster, drugači ko bi po vdajanji svetega
Duha čisto gotovo vedel, da bi čeznavadno
pritrganje Bogu bolj všeč bilo. Čezmerno
pritrgovanje živeža, preveliko napenjanje
pameti in razumnosti duhu in truplu silno
škoduje, in dostikrat v neumnost zapelja.
Post, čuječnost in telesna dela so zares
Bogu silno prijetna, če jih kdo iz ljubezni
do Boga s spodobno mero na se vzame,
pa čistost srca, ponižnost in ljubezen so

64

mu še bolj prijetne. Zakaj oni pripomočki
so zavoljo teh čednostij, pa ne te čednosti
zavolj onih pripomočkov priporočene. Vvrsti
tedaj vse tako lepo čedno, kolikor pre-
moreš, da v nobeni teh reči znotranje
prostosti ne zgubiš, da se nikdar v duhu
ne zmotiš, da nikdar ne oslabiš, pa vender
od navadnih šeg in dolžnostij, k kterim te
kaka obljuba ali pokorščina veže, ničesar
brez potrebe ne opustiš.

21.

Ne služi Bogu zavolj tolažbe.

V rečeh ktere duha zadenejo, se ne
drži trdovratno svoje lastne volje, ampak
moraš pri svojih duhovnih opravilih tudi
samega sebe zatajevati. Gledaj dobro na
znotranje vabljenje, in nagovarjanje svetega
Duha, in po tem se zvesto drži. Včasi bo
bolje le v duhu moliti, včasi pa z nstmi,
včasi hitro in kar naprej brati ali moliti,
včasi pa to, kar izrečeš ali misliš, dalje
premišljevati. Včasi ti bodi bolje storilo,
v samih željah ali le z nekterimi besedami
moliti, in le z gorečo pobožnostjo večkrat

65

ponoviti, včasi pa z daljšimi in raznovrstimi
molitvami se z Bogom pogovarjati.

Včasi ti bode prijetnejše iz kake
knjige molitve brati, včasi brez vsake
knjige naravnost z Bogom govoriti. Včasi
bodo psalmi, včasi kako drugo premišlje¬
vanje tvoje srce nagovarjalo. Skratka, včasi
ti bode to, včasi pa kaj drugega dopadlo,
zdaj tako, zdaj drugače se z Bogom pogo¬
varjati, k večjemu pridu Zakaj sveti Duh
po mnogoterem našega znotranjega človeka
ravna in ga k božji ljubezni vodi. Le treba
je, da na njegovo trkanje in kazanje zmiraj
pridno gledamo, in se voditi pustimo,
kamor je njemu dopadljivo.

V tvojih duhovnih opravilih te pa ne
sme nikdar napčen namen po znotranjih
tolažbah voditi. Ne išči sladkosti v molitvi,
zato, ker so sladke, ampak, ker so ti stop¬
nice, se višje po njih k Bogu vzdigniti.
Prav nevarno je, s pobožnostjo si svojega
dobička iskati. Duša, ktere se enkrat ta
zmotnjava prime, se ne more več čista in
zvesta služabnica Kristusova imenovati, ker
noče Boga brez plačila spremljati, ampak
njegov dar bolj ljubi, kakor Darnika sa¬
mega. Ona je le najeta dekla, in ne dobra

5

66

hči. Če se ji občno veselje manje kaže,
nevoljna, čudna in nepotrpna postane, opusti
nagnjenje k pobožnosti, zavrže zaveze strahu
in sramežljivosti, in začne posvetne to¬
lažbe iskati. Ona namreč služi Bogu, če ji
hoče tolažbe deliti, če ne, ga zapusti. Duša
pa, ktera ime zveste služabnice, ali čiste
neveste Kristusove zasluži, ne ceni toliko
darov božjih, kakor Boga samega Če ji
Bog znotranje veselje da, ostane mirna,
služi svojemu ženinu z veseljem, se ga
zvesto drži, ga stanovitno ljubi, in bolj
želi dopolnjenje božje volje. kakor svoje
lastne. Skrbi tedaj, da bode tvoj namen
zmiraj dober in čist, pripuščeno ti je sicer,
že na zemlji veselje božjega zveličanja
iskati (Psalm. 50, 14.), pa ne zavoljo sa¬
mega veselja, ampak da bi s tem Bogu
bolj dopadel.

22.

Služi Bogu po pameti.

Če moliš, ali si pri sveti maši, kaj
svetega bereš ali premišljuješ, ali kako
dobro delo opravljaš, pa nič znotranje po-

67
božnosti ne občutiš, ne nehaj od tega, kar
si začel, ampak obudi sveto željo, Bogu
dopasti in mu daruj suhota svojega srca
in svoje prizadevanje v njegovo večno
čast. Tako mu bode tvoja znotranja suhota
ravno tako všeč, kakor obilnost dušne
sladkosti, če ne bolj. Zakaj pobožnost po
pameti je bolj zanesljiva in Bogu bolj do¬
padljiva, kakor občutna gorečnost.

Pobožnost po pameti pa ima, kdor
vsak greh sovraži in zaničuje, Bogu s
trdno voljo služi in srčno prime in spelja,
kar za božjo voljo spozna. Imaš ti to po¬
božnost, bodi si plačila svest, če tudi ob¬
čutne pobožnosti nimaš. 0 kako modro
nas Bog od prevzetnosti čisti, če nas je
ognjusila, ali zadržuje, če nas še ni oma¬
deževala. Kako milostljivo nas reši od lju¬
bezni sedanje revščine, in nas sili po svetem
raji zdihovati! Kako milostljivo nas proti
zveličanju spravlja, da komaj poznamo!
Spodobi se tedaj, da ga tudi tačas hvalimo,
ko nas s težkimi zopernostimi in težavami
obiskuje in stori, kakor da bi nas bil za¬
pustil, zakaj on ne more tistih nikdar za¬
pustiti, kterih ponižnost in pripravnost mu
je znana.

5*

68

Ne želi radovedno nebeških prikaznij,
ker tisti, ki po njih hrepene, in preradi
verujejo, lahko v velike zmote in zanjke
sovražnika pridejo. Zakaj po navadi se
naš sovražnik spremeni v angelja luči, da
bi neumne ogoljufati zamogel. Če kakšnemu
posebnemu, še neznanemu prikazovanju ne
veruješ prehitro, ampak v ponižnosti tako
dolgo nad njim dvomiš, dokler ti prav
očitno ni, ne razžališ Boga, če bi ravno
od Boga izhajalo. Vdajanja, ktera pob ožnim
z nebes pridejo; srce tolažijo in £a po¬
nižnega ter mirnega storijo; hudičeve zmote
pa nepokoj, zmotnjave in prevzetnost vanj
spravijo.

Če te Bog z milostmi obišče, da je
vse mirno in veselo v tvojem srcu, ne pri¬
pisuj tega svoji zvestobi, zasluženju ali
prizadevanju, ampak le njegovi milosti in
dobroti. Ne imej dopadajenja sam nad
seboj, ne prepusti se kakemu neumnemu
veselju, ne misli predrzno, da bi ti zdaj
že zveličanje čisto gotovo bilo, ampak ostani
v pobožnem čujenji in svetem strahu, in
pripravi se tudi skušnjo in revščino duha
od Boga pripravno sprejeti, ko bi jo Bog
zopet po svoji modrosti tebi poslati hotel,

69

da ne boš v število tistih, od kterih Sa¬
lomon dejal: »Sreča bo neumne umorila."
(Prip. 1, 32.)

Ne prisiljuj prejetih milostij sam pri
sebi, tudi ne bodi prehiter, z drugimi brez
razločka od njih govoriti, dasiravno jih po¬
nižno oznaniti smeš, ko bi bilo k zveli¬
čanju duše potrebno. Pa boljše je, da svoje
oči od njih proč odvrneš, kakor da bi ne
bil ničesar prejel, in jih le v Boga vpreš.
Če pa vender hočeš to milost razločnejše
premisliti, svoje premišljevanje tako ravnaj,
da boš božjo milost do sebe in svojo ne¬
hvaležnost proti njemu bolj spoznal. Kar
je božjega vse Bogu pripiši, in bodi hva¬
ležen, sebi pa ničesar ne pripisuj, kakor
svoje grehe. Spoznaj se nepridnega. vsake
tolažbe in vsake milosti nevrednega hlapca,
in bolj ko v dobrem rasteš, bolj se ponižuj.
Zakaj le ponižnost bo storila, da bo, kar
je dobrega v tebi, tudi v tebi ostalo.

Kadar hočeš, presveto Rešnje telo
prejeti, varuj se. da k tej nebeški večerji
nevreden ne pristopiš. Ponižaj svojega
duha, skrij se v dolino globoke ponižnosti,
spoznaj se ves skesan nevrednega človeka.
Zdihuj k Bogu, da bi se ponižal tvojo

70

dušo očistiti in jo s svojim zasluženjem in
s svojimi čednostmi olepšati. Prejmi ga v
spominu na njegovo prečastito včlovečenje,
trpljenje in smrt z živo vero, trdim za¬
upanjem, in zvestim srcam, da bodeš v
resnici reči zamogel: »Goreče sem želel
velikonočno jagnje jesti." (Luk. 22, 15.)
Kadar si pa kralja časti že prejel, bodi
skrben vsega se varovati, kar bi oči tako
visokega gosta razžaliti zamoglo. Ako bi
se ti pa zopet prigodilo, da bi ga tvoja
duša v lenobi s kakšnim grehom razžalila,
ne odlašaj kmalu zopet z zdravilom božje
pokore in božje milosti pribežati.

23.

Vadi se v pokorščini.

Splošna dela, ali tista, ktera dolžnost
tvojega stanu ali Ijubesen do bližnjega za¬
denejo, morajo imeti zmiraj prednost pred
tvojimi posebnimi šegami, tako da do do¬
brega nehaš sam svoj biti. Pokorščina je
po vsaki ceni imenitna čednost, kakor je
nasproti svojoglavnost ne majhna pre-
grešnost. Z majhnim iz pokorščine dopri-

71

nešenim delom v popolnosti bolj naprej
prideš, kakor z visokimi dušnimi opravili,
ktere si sam izvoliš Vse, kar pokorščini
nasprotnega storiš. Bog zavrže, in ti ne
prinese nobenega dobička, ampak vselej le
škodo. Bodi tedaj pokoren Bogu, bodi po¬
koren sveti cerkvi, vbogaj te, kteri so na¬
mesto Boga, vbogaj svoje predpostavljene,
in imej jih v časti, ko bi ravno njehovo
življenje ne bilo najboljše. Zakaj, če si njim
nepokoren, si Bogu nepokoren, kteri je
rekel: „Kdor vas posluša, mene posluša,
in kdor vas zaničuje, mene zaničuje."
(Luk. 10, 16.) Ničesar več ne obrajtaj,
kakor sveto pokorščino, in bodi pokoren
v vsem, kar ni očitno grešno. Krivoverstva
iz ničesar druzega ne izvirajo, kakor iz
napuha in svojeglavnosti. Zakaj kaj sto¬
rijo krivoverci ? Oni zasmehujejo kristijansko
prostost, zaničujejo častitljiva izročila in
navade svete cerkve, in jih predrzno prazne
človeške sanje in suho lispanje imenujejo,
grešijo s polnimi in predrznimi preklinjav-
skimi ustmi čez svetnike božje, čez deviško
mater Zveličarja, čez skrivnosti naše vere,
celo čez najsvetejšo Trojico. Oni zasmehu¬
jejo, zasramujejo, sovražijo in preganjajo

72

katoliške verne, štejejo le sebe za verne,
evangeljske in polne sv. Duha. Oni iz¬
mišljujejo brezpametne in čudne nauke, se
držijo svoje trme, nočejo v stopinje svetih
cerkvenih očetov stopiti, se ne k nogam
cerkve svoje matere ponižati, ampak polni
napuha, nevošljivosti in trdovratne divjosti
pri svojih zmotah ostanejo. Otrpnost in
znotranja slepota jih včasi celo toliko pre¬
slepi, da se v potrjenje svojih krivih naukov
v smrt dajo, in pač hudičevi, ne Kristusovi
mučeniki postanejo Zakaj pri spoznovalcih
in mučenikih Kristusovih se lepa ponižnost
duha razodeva, pri onih pa se le razujzdana
prevzetnost kaže Prosi Boga pridno za
take nesrečne, pa zaničuj srčno njihove
nauke. Bodi pokoren poveljem svete cerkve,
ktero sv. Duh vedno vodi, in drži se
njenih naredeb, kakor samega sv. evange¬
lija, če ravno v njeni družbi, ne le med
nizkega stanu ljudmi, ampak tudi ljudmi
visokega, duhovskega ali posvetnega stanu
take zagledaš, kteri so velikim pregreham
vdani.

Sv. cerkev je skedenj, v kterem se
žito in pleve znajdejo. Varuj se tedaj trdo¬
vratnosti in lastne trme.

73

Poslušaj rad bogaboječe in pametne
ljudi, in njih svet viši od svojega razuma
obrajtaj. Kdor je ponižen, in se več na
modrost drugih, kakor na svojo lastno za¬
naša, se ne zmoti tako lahko, in ko bi se
ravno zavoljo svoje tako lepe odkritosrč¬
nosti spodtaknil, mu Bog ne bo v greh
štel. Varuj se svojeglavnosti. Prizadevaj si
tudi, kar je mogoče, da ne boš nikomur v
pohujšanje. Ko bi se pa vender kdo nad
tvojimi dobrimi deli pohujšal, kterih ne
moreš nikakor opustiti ali zamolčati, ne
odstopi od svojih dobrih del, hodi ponižno
zmiraj naprej po tem dobrem potu in pri¬
poroči Bogu tiste, kteri se nad njimi po-
hujšajo in celo svoje delo.

Vse svoje počutke in ude drži v dobri
vodbi in ujzdi. Bodi čeden in pameten v
svojem obličju, veselega in brihtnega obraza,
sramežljivega in varnega pogleda, ponižne
in pohlevne besede, brez graje in madeža
v mislih, zvest in priden v opravilih, pri¬
jazen in zgovoren z ljudmi, vender tako,
da ne bodeš nikdar obleden in prisilen.
Nečedne šale, krohotanje in kvantanje si
moraš ojstro prepovedati. Zakaj takšna
nespodobna prostost čistost srca ognjusi,

74

in razdene mejnike svete sramežljivosti.
Pripuščeno ti je zares, včasih tudi v zu-
najnih rečeh svojo dušo razveseliti, pa le
k božji časti, brez greha in z mero, da se
tvoje moči k opravljanju Bogu dopadljivih
del poživ>jo.

Bog noče, da bi nam stvari, ktere je
on v svojo čast vstvaril, nobenega veselja
ne storile; ni nam zapovedal, da bi se mi
morali od njih ločiti, drugače, če nas v
njegovi službi motijo in zadržujejo. To pa
stvari tedaj storijo, če jih bolj ali drugače
ljubimo, kakor je prav, ali če se le na nje
obesimo, in pri njih ostanemo Tako napčno
nagnjenje moramo od sebe proč odvrniti.
Če se je pa to zgodilo, potem nas stvari
ne bodejo več od Boga proč vlekle, ampak
nas bodejo ravno k Bogu vodile. Vse, kar
se tvojim počutkom prijetno, veselo, Iju-
beznjivo, občudivno zdi, sprejmi s tistim
srcem, in navadi se vse Bogu na čast in
svojemu zveličanju v prid obračati. Tako
se boš veselil v Gospodu. (Psalm. 36, 4.
103, 34.)

75

24.

Hvali Boga v vstvarjenih rečeh.

Stvari, če jih prav premišljujemo,
našo pamet z občudovanjem božje vsega-
mogočnosti napolnijo, in naša srca k lju¬
bezni najvišjega Gospoda vžgejo, zakaj
celi svet je, kakor velika knjiga, z božjim
prstom popisana, v kterih te mnogotere
stvari namesto črk stojijo. Pa kakor tisti,
kteri brati ne zna. sicer črke vidi v od
prtih knjigah, pa njihove moči in pomembe
ne zapopade; ravno tako, kdor nima zno-
tranjega občutka za to, kar j 1 * božjega,
sicer zunanjo podobo stvari vidi, vender
njihove znotranje vrednosti ne zapopade.
Pobožen človek pa, kterega dušne oči so
odprte, si v svojem duhu zapopadek stori,
kako čuden je Bog stvarnik, če njegova
dela premišljuje, in se vzdigne od lepote
premišljevanih reči k najlepšemu vsega
lepega, kteri je studenec vse lepote. V tem
veselim premišljevanji najde vsako reč
tako čuda vredno, da se prisiljenega čuti,
s prerokom zavpiti: „Kako visoke, o Go¬
spod, so tvoje stvari! vse si modro storil.

76

Tvoje stvarjenje me gine, in veseliti se
hočem del tvojih rok.“ (Psalm. 91, 6, 103,
24.) Bolj čuditi se je, da se sok grozdja
vsako leto na božje povelje v vino spre¬
meni, kakor, da se je enkrat na njegovo
besedo v Kani Galileji voda v vino spre¬
menila; (Jan. 2 ) in večji čudež je, da Bog
vsak dan tolikim življenje da, kterih še ni
bilo, kakor, da ga je enkrat dal nekterim,
kteri so ga s smrtjo zgubili.

Nobena stvar ni tako majhna, prosta
ali vsakdanja, iz katere bi se ne svetilo to
troje nevidno: moč, modrost in dobrota
božja. Zatorej tudi zamoremo Boga po tem,
kar je vstvaril, spoznati, kakor je sv. Pavl
s temi besedami potrdil: Kar je njem ne¬
vidnega, je vidno in zapopadljivo po nje¬
govih delih stvarjenja sveta. (Rim. 1. 20)
Le premisli, kako čudno je to, da je Bog
nebo in zemljo, z vsem, kar je na njima,
iz ničesar vstvaril, in da bi še zmiraj
stvariti zamogel, ker je vsegamogočen.

Vse je on storil razun greha, in vse,
kar je vstvaril, tudi ohrani. Ko bi ne ob¬
držal on vsega, kar je vstvaril, bi se zopet
vse v nič nazaj povrnilo, ker je vse samo
iz sebe nič, in le od Boga visi, od kterega

77

ima svoje bitje. Njegova moč seže od
enega konca do drugega, in njegova mi¬
lost vrsti vse od angelja noter do zadnjega
črviča, tako brez njegove vednosti še en list
od svojega drevesa ne pade. (Modrost. 8, 1)

Njegova moč se kaže iz velikosti in
kolikosti, njegova modrost iz postave in
kakšnosti. njegova dobrota iz pridnosti teh
stvari. Koliko je del pobožnjih? Štej zvezde
nebes, pesek morja, prah zemlje, kaplje
dežja, peresa ptic, luske rib, dlake živalij,
perje in sadje drevja! Štej ljudi, ptice, štiro-
nožne živali, ribe, zelišča, kamnje in vse
drugo, če moreš, in če ne moreš, spoznaj
neštevilnost stvari. Kako velika so božje
dela! Meri velikost gora, tek potokov,
prostor ravnin, visokost nebes, globočina
brezna! Tudi najmanjše stvari pričajo o
vsegamogočnosti božji: metulje, mušice,
mravlje iz nič storiti, potrebuje to vsega¬
mogočnosti, kakor stvarjenje slona.

In v kako lepem redu je vse, kar je
Bog vstvaril. Preišči sestavo človeškega
trupla, sostavo nebes, razdeljenje prvin ali
elementev, spremen časov in vsega druzega,
in povsod najdeš, kako se reč k reči čudno

78

prileže. In če le eno peresce drevesa pre¬
misliš. se tudi pred njim moraš vsegamo-
gočnosti božji začuditi. Vidil boš, kako je
ondi bolj močno, kjer se mladike drži, kako
lepo se razširi, kako prijetno konča, kako
je prilično, zarobljeno, koliko tenkih žilic
se po njem razširja, po kterih mu mokrota
kakor živež, ali od rose od zgoraj, ali od
soka iz zemlje pride, da ga preredi. da ne
usahne. Spreglej eno peresce, in potem
eno drugo ravno tisti vrste, in našel boš
v enem kakor v drugem enako število
zobcev okoli peresca, ravno enako število
žilic, enako postavo. Kaj je dalje ljubezni¬
vejše, ko luč, prijetnejše, kakor jasno nebo,
imenitnejše, kakor solnce, veličastnejše,
kakor pogled mesca in zvezd, prisrčnejše,
kakor množica cvetlic, lepše kakor spomlad,
v kteri se vrti, travniki, gozdi in njive v
novi lepoti zbudijo, in našim očem naj¬
veselejšo pašo podelijo, v kteri se semena
vseh zelišč in dreves po neki skrivni od
stvarnika v njihovo bitje položeni moči iz
zemlje čudno odprejo, in z nakviško mole¬
čimi glavicami, kakor da bi bile smrt pre¬
magale, nam stan in častitnost vstajenja na
sodnji dan glasno pridigajo.

79

Jaz molčim o rečeh, ktere se nam
grde zdijo, zakaj celo njihova ostudnost
ima kaj imenitnega v sebi, in more naše
oko k občudovanju na-se potegniti. Obrnem
se k rečem, ktere naš sluh, naš duh, naš
okus in naš čut razveseljuje. Kaj je prijet¬
nejšega, kakor petje slavcev in škrjancev,
kaj nas bolj mika, kakor umeten brenk
strun? Kaj je sladkejše, kakor duh rož in
limbarjev ali lilij, kaj bolj prilizovalno.
kakor pokus mnogoterega sadu in člo¬
veških jedi ? kaj mehkejše, kakor potipanje
svilne tkava? Jaz prestopim, kar je gren¬
kega in negladkega. In glej vse, kar je ve¬
likega ali majhnega, lepega ali ostudnega,
sladkega ali grenkega, mehkega ali boro¬
vega, vsa je ravno tisti, najvišji Stvarnik
vseh reči v svojo čast, in k pridu, pod-
učenju in veselju ljudi stvaril.

Le na kratko sem govoril, ker tukaj
ni kraj na daljše govoriti; pa tudi ne da
se vse naši pameti zapopasti in z jezikom
povedati in razložiti. Iz tega, kar je rečeno,
moraš ono skleniti, ker ni rečenega. Pre¬
mišljuj vse s hvaležnim očesom. Reci včasi
v svoji duši tako le: O kako mogočen,
kako velik je Ta, kteri je toliko in tako

80

nezapopadljivih reči vstvaril! Kako do¬
brotljiv je vender Ta, kteri nam je vse to
zastonj dal! Kako lep in veličasten je Ta,
kteri je toliko lepega in veličastnega vstvaril!
Tako se vzdigni od stvarnika k stvarniku,
občuduj mojstra v njegovih delih, hvali
dobrotnika v njegovih darovih, Ko bi ti
zamogel še le duhovne stvari božje, člo¬
veško dušo v njeni nedolžnosti in sve¬
tosti, angelje, višje moči, oblasti, gospod-
stva, in druge prebivalce nebeškega kra¬
ljestva premišljevati, — ko bi bilo oko
tvoje duše tako čisto, bil bi od čudežev
tako rekoč ves sam iz sebe.

25.

Imej povsod dober namen, bodi
zdržen, miren, moder.

Obračaj, vsa svoja dela, tudi tista,
ktera le telo zadenejo, kakor jed, pijačo,
spanje le v božjo čast. Zakaj, kakor djanje,
če je samo na sebi še toliko vredno, Bogu
vender ni dopadljivo, če njegov namen ni
dober; tako dopade delo, ktero samo na
sebi malo velja, Bogu prav zelo, če se iz

81

ljubezni do Boga stori. Če se pred bridko
podobo le prikloniš, ali na oltar Marije de¬
vice le eno rožico položiš, ali iz ljubezni
do bližnjega le etto stopinjo storiš, smeš
plačilo od Boga upati, če je tvoj namen
dober

Ne pripusti svojega mesa njegovim
željam. (Rim. 13, 14) Zaničuj požrešnost.
Ne preobjej se tako, da bi opravil duha ne
mogel opravljati. Posebno bodi v vživanju
vina zmeren. Zastonj se siliš v duhovnem
življenji, doklor se kakor suženj mesenih
slastij z jedmi prepolnuješ in svojemu grlu
vse privoliš. Pa ogni se presiljenega zdr-
žanja ravno tako, kakor preobjedenega
vživanja, zakaj včasi se ti bode tudi to¬
likšno vži vanje nezmerno zdelo, ktero je
k ohranitvi življenja zelo potrebno. Ko bi
včasi iz pozabljivosti mejnik pravične
treznosti prestopil, to ne bode ravno velik
greh, vender spregledati ga ne smeš. Spoznaj
svoj dolg, zdihni k Bogu, ponovi svoj sklep,
in zaupaj na Boga. — Ne koprni po poje¬
dinah, ampak če si pri njih, bodi kakor
pri prostem kosilcu. Prosta jed te ne sme
nikdar k nevolji ali godrnanju pripraviti.
Prenesi jo z zadovoljnostjo in misli, da je

6

82

Jezus tvoj Gospod bil z žolčem in jesihom
napojen. Na sladek ali prijeten okus, kterega
jedi v sebi imajo, pa toliko porajtaj, kakor
da bi ga ne imele. Zahvali se velikokrat
in prisrčno za dobrote, ktere ti Bog vsak
dan podeli.

Si v svetem zakonu, ohrani sveto za¬
konsko zvestobo, lepega zadržanja in dol¬
žnosti nikdar spred oči ne pusti. Misli, da
nisi kaka nespametna žival, ampak človek:
modrost, snažnost, sramežljivost in po¬
božnost naj bode lepota te zaveze, ktero
zakon druži. Če pa nisi v zakon zavezan,
ali če si zavoljo svojega stanu ali obljube
k vedni čistosti držan, drži se tedaj te
svete čednosti znotraj in zunaj prav na-
tanjko. Ako se govori o mesenih slasteh;
ne misli na to, ampak idi čez to reč tako
lahko in brez posiljenja, kolikor se da, s
tem prepričanjem, da se ne govori o ni¬
čemur drugem, kakor o obdržanju človeštva.
Če se zbudi kakšno meseno poželenje v
tebi, mu pamet nasproti postavi: prav
srečen bi bil, ko bi takšnih želja nikdar
ne občutil, pa srečen si tudi, če občutenju
ne privoliš. — Ne predrzni se, po osebah
druzega spola prešerno in predrzno zijati.

83

Če pa drugače ni mogoče, kakor da moraš
tam biti, kjer je očitna priložnost grešiti,
se obroži z molitvijo, in kliči k Bogu: O
Bog! ne pripusti, da bi se moje srce in
telo pred teboj omadeževalo! (Psalm. 118,
80.) Vadi se vse, kar slišiš ali vidiš, k svo¬
jemu zveličanju in k božji časti obrniti.

Ljubi mir in molčanje; išči samoto
duha, in skrivno tovaršijo z Bogom. Ne
bodi radoveden glede reči, ktere so nepo¬
trebne, ali še tebe celo ne zadeneje.

Ne glej na vedenje drugih ljudi, ampak
le na svoje lastne slabosti. Ne prizadevaj
si, življenje drugih ljudi preiskovati in jih
soditi, če niso po dolžnosti svojega stanu
k temu zavezani. Če je pa to tvoja dolž¬
nost, te vender ne sme radovednost ali
nepremišljenost voditi, ampak le skrb za
zveličanje podložnih.

Opravljaj vsa svoja dela s premislekom,
varuj se prenagljenja, da svojega dušnega
miru ne pokvariš. Zaničuj lenobo in posto¬
panje, kakor izvirke velikih pregreh in po¬
gubljenja. Čeravno kdaj nekoliko bolehaš,
se ne smeš vender ne žalosti in nezaupnosti
prepustiti, ampak glej, da zmirej veselega
duha ostaneš. Zaspanosti res ne smeš

6*

84

vselej slušati, ali če bo le presitna, se ji
pa znaš včasi, ako čas in okoljščine pri¬
pusta, nekoliki vdati, zato, da se po kratkem
počivanji okrepčan zamoreš zopet z po¬
novljeno močjo k opravljanju svojih dolž-
nostij vrniti.

26.

Jezik kroti. — Varuj se sovraštva.

Svojemu jeziku prepovej vsako po¬
redno in nečedno besedo. Govori le to:
kar k pridu služi, kar je resnično, kar
čas, kraj in okoljščina tirjajo, in kar je po
pameti, in odpravi vsako zvijačo ali grdo
spačnost. Majhen, pa polžek in k padu
nagnjen ud je jezik. Drži ga toraj v močni
ujzdi in modri vajeti. Tvoje besede morajo
proste biti sovražnega zbadanja in vseh
nevljudnih šal.

Ogibaj se prepira, ne trdi ničesar
trdovratno; drugače, ko bi za reč sv. vere
ali zveličanja duše tako potrebno bilo.
Ako si resnico brez vsega napuha razložil,
pa zastonj, tedaj vsakega pri svoji misli
pusti, vse Bogu izroči, in miren ostani.

85

Boljše je, da z rahlim spregledanjem mir
svoje vesti obdržiš, kakor da bi z nespo¬
dobnim vpitjem in prepiranjem svoje srce
in pamet razburil in zmotil.

Ne govori, kar bi bilo tebi v čast ali
pa bližnjemu v nečast, tudi ne poslušaj
rad kaj takega. Ko bi pa vender potrebno
bilo, kdaj kaj takšnega govoriti ali poslu¬
šati, saj namen mera dober in čist biti.
Želja, o pogreških, bližnjega govoriti, in
jih brez potrebe odkrivati, je silno nevarna
slabost. Izvir te slabe navade je spačeno
srce, ali pa preplitva pamet, če se ravno
tisti, kteri so ji vdani, radi zgovarjajo, da
jih le gorečnost do čednosti ali božja lju¬
bezen besedljive in opravljive stori. Če
imaš koga posvariti, rajši ga ljubeznjivo
opominjaj, kakor da bi klel in besedoval,
dokler dolgo se z dobrim količkaj opraviti
da. Kadar je pa ojstrost vender le potrebna,
skušaj tedaj oster biti, vender brez vsega
žolča. K ojstrim kaznim te lastna ljubezen
ali zavzetje nikdar ne sme prisiliti, ampak
vselej le ljubezen do Boga in skrb za zve¬
čanje bližnjega. Pamet more zmirej mirna
v tebi ostati, in sveta ponižnost to težavno
kazen voditi in manjšati. Greh sovraži, pa

86

ne človeka. Človek je dobra reč, ktero je
Bog vstvaril, greh pa huda reč, ktero je
človek storil. — Na zunaj se sicer stori,
kakor da bi bil silno ojster, znotraj pa
milost imej proti njemu, in ga bolj Čislaj,
kakor sebe. Če te je jeza premagala, ne
očitaj, dokler nisi miren; ali saj malo in
pohlevno govori. Besede v hudi jezi go¬
vorjene večidel več popačijo, kakor po¬
pravijo.

Zaduši, kar se da, nesramno ali po-
hujšljivo govorjenje, in spodobno pogovor
na drage reči obrni. Strašno ti naj bo,
obrekovalce ne le podpirati, ampak tudi
poslušati; in skratka: varuj se zmirej
skrbno ptujih grehov.

Ne sovraži in ne zaničuj nikoli no¬
benega človeka! nikdar nobenega znamenja
kake neprijaznosti nalašč ne pokaži, ko
bi te tudi razžalil bil. Se vzdigne kaka
nevolja do koga v tvojem srcu, hitro jo
zateri; in če se ne da, saj se ji s pametjo
vstavljaj. Ko bi pa bilo zavoljo božjega
razžaljenja, se znaš tedaj proti grešniku
nekoliko mrzleje zadržati, da, ker tvoje
spremenjenje vidi, brž svoj greh spozna

87

in se poboljša, pa sovražiti ga ne smeš,
še manj mu srčno dobrotnost odvzeti.

Ko bi bil med teboj in kterim drugim
kakšen prepir vstal; to nezastopnost od
svoje strani hitro poravnaj; glej se kmalo
spraviti, tako, da še sledu kakega sovraštva
v tvojem srcu ne ostane. Velika, pač prav
zelo velika hudobija je sovraštvo do bliž¬
njega; dokler ni to iz srca izgnano, se ne
da nič storiti, kar bi Bogu dopadlo. Posti
se še tolikokrat; daj ubogim, kolikor hočeš;
obiskuj cerkve še tako pridno; moli brez
konca; opravljaj opravilo svetnikov: dokler
dolgo pa svojega bližnjega sovražiš, ne
spadaš v število božjih otrok. Ljubezen
loči božje otroke od otrok hudiča; strašna
je sicer ta izreka, toda čisto resnična —
od same večne resnice izrečena: »Na tem",
pravi, »bodo vsi spoznali, da ste moji
učenci, če se bodete ljubili med seboj/
(Jan. 13, 15.) Tako tudi govori apostelj
resnice sv. Janez: »Kdor svojega brata ne
ljubi, ni iz Boga". (I. Jan. 3, 10.) Iz koga
pa po tem takem? Vsak pripada ali Bogu
ali pa hudiču. Ljubi tedaj vse ljudi res¬
nično, imej v časti vse, vsem dobro želi,
stori dobro vsem, kolikor zamoreš, prijazen

88

bodi proti vsakemu kakor proti tvojim
bratom in sestram, kakor imenitnim stvarem
božjim, za večno srečo vstvarjenim; da
dopadeš svojemu očetu, kteri je v nebesih.

Navadi se o vsakemu človeku dobro
misliti, in preženi iz svojega srca vsako
sovražno domišljevanje in predrzno so¬
jenje. Mi se v svojih sodbah lahko motimo,
le Bog sam v srce vidi. Ne verjemi rad in
brez premislika tistim, kteri slabe reči o
bližnjem govore, boljše je, da to za laž
misliš, kakor da verjameš prehitro. Nad
podložnimi skrbno čuj, vender ne misli
prerad slabo o njih Kdor prelahko o bliž¬
njem hudo misli, je zelo nesrečen, je v
vednem nepokoji. Kar očitno razžaljenja
božjega ne kaže, to si misli zmiraj za kaj
neškodljivega.

Bodi usmiljenega srca, in odpusti
rad, izgovarjaj rad greh bližnjega, in spomni
se, kako slabo in nestanovitno je človeštvo.
Pripiši greh naglosti, ali preveliki skušnjavi,
in reci sam sebi: Ko bi bil jaz v tako
stisko prišel, bi bil morebiti še bolj strašno
padel Vrzi oči na samega sebe, glej svoje
grehe kakor kako bruno, in grehe bližnjega
kakor pezdirje, (Mat. 7., Luk. 6 ) in zdihuj

89

k Bogu, da bi tebi in tvojemu bližnjemu
odpustil.

S tem pa ne mislim reči, da bi ne
smeli tujih grehov grajati, posvariti ali
kaznovati, ako je zavoljo božje časti ali
dolžnosti tako potrebno; zakaj preveliko
spregledanje grehov bi ne bila nobena mi¬
lost. ampak zaničljiva boječnost. Le ta
nedobri namen je, kterega jaz pri svarjenji
zavržem. Kdor ima pravo ljubezen in
usmiljenje s temi, ki greše, jih sam pri
sebi izgovarja, jih ljubi, jih čisla, kakor
samega sebe, v grehih jih pa vender ne
pusti pri miru.

Česar nad drugimi ne moreš pobolj¬
šati, to pa Boga izroči in njemu potoži.
Ne obupaj nikdar nad zveličanjem kterega
človeka. Kdor je zdaj tudi najbolj hudoben,
se more z božjo milostjo spreobrnjen k
največi svetosti vzdigniti.

Vadi se dušne ali telesne napake
svojega bližnjega potrpežljivo prenašati. Mi
vsi imamo le enega Očeta, smo vsi le z
eno krvjo odrešeni, in se vsi le eno telo
imenujemo. (Rim. 12, 5) Misli si tedaj vse,
dobro in hudo, kar tvoj bližnji stori, kakor
da bi ti bil storil, nad dobrim se veseli,

90

hudo pa obžaluj. Strup nevošljivosti se s
tvojim vedenjem ne sme nikdar v tvoje
srce spraviti. Zakaj če si nevošljiv, ne
ljubiš; če pa ne ljubiš, nisi iz Boga. (I. Jan.
3, 10.) Če vidiš, da drugi imajo, česar ti
nimaš, če vgledaš nad njimi imenitnejše
darove svetega Duha, kakor so tebi po¬
deljeni, jim ne smeš za to manj vdan biti,
ampak ravno zato jih še bolj ljubi in časti
v njih svetega Duha. Veseli se in hvali Boga,
zakaj tako bode njihovo zasluženje tudi
tvoje, in ti bodeš tolikošno plačilo imel,
kakor da bi bil sam to dobro storil. Če se
pa že le hočeš jeziti, jezi se, pa ne nad
popolnostjo druzih, ampak nad svojimi
grehi. Prizadevaj si, tako dober in popoln
postati, kakor so oni v tvojih očeh.

27.

Skrbi za poboljšanje, Izid pa Bogu
prepusti.

Izprašaj pogosto svojo vest, pa ne
preveč s strahom, in očitaj si svoje grehe.
To se ima posebno pri koncu tvojih opravil
zgoditi predno greš spat. Premisli dobro,

91

s čim hi bil ta dan Boga razžalil, prosi
ga odpuščanja in trdno skleni se poboljšati.
Potem se priporoči Odrešeniku Jezusu, nje¬
govi sveti Materi Mariji, svojemu angelju
varhu, zaznamnjaj se z znamenjem svetega
križa, spodobno svoje ude k pokoju položi, in
mirno spanja pričakuj. Ravno tako, kadar
vstaneš, stori s premislekom znamenje sve¬
tega križa, prosi ponižno Boga za odpuščanje
svojih grehov, preženi šum nepotrebnih
mislij, in premišljuj le svete reči. Časti
stvarnika, zahvali se mu, daruj mu dušo
in telo in prosi ga, da bi te hotel ta dan
varovati. Tako stori vsak dan in teci
večnemu veselju naproti.

Pa morda rečeš: Kaj morem zaupati,
ker sem tolikim strastem podvržen, in še
najmanjše ojstrosti, najmanjših dobrih del
ne morem pridno opravljati. Ko bi tudi
bilo tako, da bi ti ne bilo mogoče, z viso¬
kimi čednostmi svetiti, in težke ojstrosti
prenašati; ali ti pa ni mogoče, najboljše
želje gojiti in blišnjega ljubiti? Ali je kaj
prijetnejšega, kaj ložjega kakor ljubiti, in
kaj težjega, kaj zopernejega, kakor sovra¬
žiti? Ali je kaj bolj veselega, bolj prostega,
kakor pobožno živeti, in kaj bolj žalostnega,

«2

bolj revnega, kakor Boga zapustiti in pre¬
greham živeti? Ravno tako je. Za nebesa
ni toliko truda treba, kakor za pekel. Če
ljubiš Boga, če imaš dobro voljo; potem
si tudi v številu božjih otrok, in če si
božji otrok, potem si tudi dedič, če tudi
eden najmanjših. Kaj meniš, da bo Bog le
svoje večje otroke v nebo vzel, male pa
v trn zaprl? Ne tako, ampak vsi, kteri so
njegovi, to je kteri v stanu milosti iz tega
življenja gredo, če ravno ne v najpopolnejši
ljubezni, bodo zveličani, in bodo enkrat
veselje nebes vživali. Bog pravi: »Vsakemu,
kteri ima, bo dano v obilnosti." (Mat. 25,
29) To se pravi: Vsakemu, kteri ima lju¬
bezen, zasluženje bode plačilo dano. In ne
pravi se: Temu ki ima veliko, se bo dalo,
temu pa, ki ima malo, se ne bo dalo,
ampak: »Vsakemu, ki ima, se bo dalo v
obilnosti." Zares v obilnosti, — zakaj imel
bo toliko, da mu bo zadosti, vse, kar koli
bo hotel.

Tolikšno blago je dobra volja, da celi
svet nima tolike vrednosti. Ce hočeš in
želiš kaj dobrega storiti, in ne moreš, bo
Bog tvojo dobro voljo namesto dobrega
dela vzel. Si pa v stanu storiti, pa opustiš,

9S
tedaj še volje nisi imel storiti. Nad ljudmi
dobre volje je mir. (Luk. 2, 14.)

Ne obupaj zato, da si še nepopoln
in slab, ampak ponižuj se pred Bogom, in
želi tem, ki so popolni, srečo k njihovemu
svetemu življenju. Bog vtegne tudi tebe še
rasti pustiti. On včasi podeli večje darove,
kakor si jih upa človek želeti; ne boj se
tedaj, da bi tudi tebi ne dal te velike mi¬
losti, to hudobno rujo pregrehe, ktero si v
začetku svojega spreobrnjenja takorekoč
proč pilil, z lahko sapo odpihati, če je tako
tebi zveličalno. Ko bi ti pa hude vojske
odločil, preden zamoreš vsa ta huda na¬
gnjenja popolnoma premagati, — ali ko bi
pripustil, da bi te tvoj dušni sovražnik
prav do konca življenja hudo nadlegoval;
ne zgubi zato srčnosti, ampak zaupljivo se
Bogu izroči. Zakaj, če ravno kdo, ki je od
natore srdit in klavern, ali kaki drugi
dušni težavi podvržen, več pretrpi, kakor
kteri drugi, kteremu je veselo in krotko
srce prirojeno: tako se, če se po moči
svojim slabostim vstavlja, bolj očisti, in
si svetleji venec za nebesa pripravi. Sku¬
šnjave nam ne vzamejo čednost, ampak jo
še le povišajo, če se jim vstavljamo.

«4

Lahko je miren, kdor nikdar zno-
tranjega hrupa ne sliši; lahko vesel, kogar
temnota klavernosti ne nadleguje; lahko
trezen, kterega požrešnost ne skuša, lahko
čist, kterega žčlo nečistosti ne zbada, ali
nespodobne sanje ne motijo. Glej, kar
moreš, vse strasti in napčne želje krotiti
in premagati. Išči, trkaj, prosi, s trdnim za¬
upanjem, da je tvoje prizadevanje dobrot¬
ljivemu Stvarniku dopadljivo. Večidel mu
je to goreče prizadevanje, s kterim po
čednosti hrepenimo, bolj dopadljivo, kot
sama sladkost, ktero čednost seboj prinese.
Pred njim ima tako ponižno spoznanje
svojih slabostij večjo vrednost, kakor ču¬
deži ali druga imenitna dela.

28.

Zaničuj vse časno, le po večnem
zdihuj.

O ko bi ljubezen božja in zaničevanje
vsega posvetnega v tebi tako goreče bilo,
da bi zamogel s svetim Pavlom v resnici
reči: „Želim razdjan biti in s Krisusom
prebivati. 1 * (Filip. 1, 23.) Nič bolj ne razve-

95

seli verne in bogoljubne duše, kakor za¬
upanje da bo po končanem potu tega rev¬
nega življenja v srečni kraj večnega živ¬
ljenja prišla, kjer je noben madež ne bo
več ognjusil, nobena nevarnost, nobeno
spremenjenje več razžalilo, kjer bo od lju¬
bezni goreča — Boga brez vseh zadržkov
hvalila, njemu popolnoma dopadla, in nič
druzega, kakor njega ljubila, njega čisto
posedla, in bo od njega čisto posedena.

Ker se pa to v pričijočem življenji
ne da vselej in popolnoma doseči; so zato
pravični smrti željni, saj zopetna jim ni.
Oni čutijo, kako ojstra je zima tega živ¬
ljenja, in zatorej koprnijo po poletji večnega
življenja. Pričijoče življenje je zares ža¬
lostna zima, v kteri lenoba lastne popač-
nosti vse dobro vledeni; zima, ktero megle
nevednosti tolikokrat pooblačijo, in vsak
dan burje in plohe tolikanj revščin, trudov
in zopernosti spremljajo. O srečna ura in
hip, po kterem sveta duša tako dolgo zdi¬
huje, dokler je nebeški ženin iz ječe tega
revnega telesa ne reši, ji vesel nasproti ne
pride in je ne pozdravi s to prijetno be¬
sedo: B Vstani, hiti, moja prijateljica! zima
je že pretekla, plohe so se pogubile, rože

96

so se v naši deželi prikazale, grojzdno
cvetje že diši, glas grlice se je že pri nas
zaslišal. (Visoka pesem 2, 10-12) Stopi
vesela naprej, preljubezniva hči! ne obupaj,
ne boj se! Revščini uidiš, trpljenje revne
čašnosti zapustiš, ves jok in vse zdihovanje
je zdaj končano. Trohljivo telo te ne bo
več težilo. (Modr. 9, 15.) Vpeljana v veselje
svojega Gospoda se bodeš nad darom ne-
umrjočnosti veselila/ 1  (Mat. 25, 21.)

Ali, če meseni človek to bere, kteri
je navajen se vidnih reči ali celo nesramih
slasti veseliti, bo morebiti sam pri sebi
dejal: Kaj pa tudi že zamore tam toliko
veselega biti, kjer ni nobenih imenitnih po-
jedinj, nobenih mesenih slastij? O ti ne¬
srečni človek! Kuga je, ktera te stori po
takšnem živinskem vživanji hrepeneti, pa
ne zdravje. Bolan si, goriš od hudobne
žeje, in se veseliš, če jo vtolažiti zamoreš.
Pa ta škodljiva žeja bo sama od sebe
vgasnila, kakor hitro bode s telesom bo¬
lezen minula. Tisti, kteri bodo k Bogu
prišli, bodo pravo in čisto veselje vživali,
in nobene minljive jedi ne bodo potrebovali,
zakaj Bog jih bo nasitil. On sam bo nji¬
hova jed, nj ! hova pijača, in vse, karkoli

97

bodo želeli. Vse bodo v njem imeli, njega
gledati jih bode že nasitilo. Zmiraj ga bodo
gledali, in zmiraj bodo nasiteni, in vender
bodo zmiraj ga gledati, in zmiraj nasiteni
biti želeli. Želeli bodo brez nepokoja, in
vživali bodo brez naveličanja.

O večno življenje. o vse ljubezni
vredna dežela, o nebeški Jeruzalem! Kaj
se vender vse o tebi piše, pripoveduje in
veruje! V tebi je ohranjeno tisto blago,
tisto tolažilo, tisto veselje, kterega nobeno
oko ni videlo nobeno uho ni slišalo, kterega
nobeno človeško srce ne more zapopasti,
(I. Kor. 2, 9.) za ktero je toliko tisoč spoz-
novaleev z veseljem umrlo Tvoje duri se
leskečejo od najdražjih biserov, tla tvojih
cest so čisto zlato, tvoje zidovje ostoji iz
najimenitnejšega kamnja. (Skriv, razod 21,
21) V tebi so te vesele planjave zmiraj
zelene, ktere vse blago tega sveta prese¬
žejo, v tebi dišč prelepe rože, ktere nikdar
ne venejo. Vse v tebi je popolnoma brez
vsakega pogreška, nikdar ne preide, ve¬
komaj trpi. V tebi je mir, pokoj, veselje,
ktero naš um preseže. V tebi je veden
dan, v tebi gotova zanesljivost, vesela

7

98

večnost, večni mir, in mirna sreča. V tebi
se blišče pravični kakor solnce. (Mat. 13,
43.) Nihče ne bo iskati, želeti, ljubiti za-
mogel, česar bi v tebi ne našel. Le tega
ni v tebi, česar se nikjer ne dobi. O morje
neizrečenega, najčistejšega veselja, gledati
to neizrečeno visokost presvete Trojice,
gledati to neskončno lepoto vživati to neiz¬
merno sladkost, iz ktere vsa lepota in sladkost
stvarjenih reči izvira; — priti pred naj¬
čistejšo devico Marijo — mater božje; se
združiti s trumami svetih angeljev, v večni
družini svetih patrijarhov in prerokov,
svetih aposteljnov in mučencev, svetih
spoznovalcev in devic biti, vse srečne ne¬
beške mestnjane spoznati, vsakemu k nje¬
govemu večnemu zveličanju srečo voščiti!!

O ljubi to sveto zveličanje, in po¬
gosto po njem zdihuj. Zdaj ga sicer s svo¬
jimi telesnimi očmi ne moreš videti, ali
oči vere ga vender nekoliko dosežejo. Veruj,
česar še zdaj ne vidiš, da bodeš zaslužil
kdaj zadobiti, kar si veroval.

99

29.

Ne boj se umreti.

Nehaj ljubiti, kar je posvetnega, in ne
bo težko iz sveta stopiti. Lahko je, da nič
posvetnega tako ne ljubiš, česar bi ne bil
pripravljen zapustiti, vender te pa še neka
skrb straši; ker ne veš, ali ti bode Bog
po smrti veselje raja ali časne kazni, vic
podelil.

Tega ti ni treba vedeti, da le to go¬
tovo veš, da imaš dobrotljivega gospoda,
'kteri greh milostljivo zbriše, dobro voljo
podeli, in te zveličati hoče in zamore; če v
ponižnosti le na njega zaupaš, in ne na sebe.

Zaupanje imej, in pričakuj zveličanje
v premišljevanji njegove milosti. Vedno čuj
in imej, karkoli je mogoče, svoje ledje pre-
pasane in svojo svetilnico prižgano, da
bodeš zamogel Gospodu kar odpreti, kadar
potrka. (Luk. 12, 35.) Posebno bodi pri¬
pravljen za srečno pot, kadar čutiš, da
smrt ne more več daleč biti. Sprazni svoje
srce od vseh opravil in skrbij tega sveta.
Prejmi s hvaležno dušo svete skrivnosti
za popotnico, in priporoči v ponižnosti

7*

100

svojo dušo Bugu. Spomni se trpljenja svo¬
jega usmiljenega Zveličarja, objemi v duhu
njegov sveti križ, poljubuj njegove krvave
rane, in se v nje čisto potopi. Prosi Je¬
zusa, da ti da milost, vse grehe z njegovo
predrago krvjo izbrisati. Priporoči se tudi
njegovi presveti materi, Devici Mariji in
drugim nebeškim prebivalcem, posebno
tistim, kteri si najbolj častil. Gotovo, če
se Mariji prav priporočiš, jo iz srca na
pomoč kličeš, če se ponižno in zaupljivo
k nji obrneš, ti bode vrata nebes odprla,
ktere so ti morebiti tvoji grehi zaprli; ker
ona je mati polna milosti, in vrata v raj.
Ko bi se ravno tresel, ker bi te strah pred
smrtjo nadlegoval; ko bi ravno hude bole¬
čine te lomile, da bi bil od vseh stranij
od nadlog pretepanj le potrpežljivo vse
prenašaj, in stoj trden v svetem zaupanji
na Boga. Čisto se zataji, daj se v božje
roke, in reci vmes, kakor nekdaj tvoj Zve¬
ličar pri približanji njegove smrti: „Očet
tvoja volja naj se zgodi.” (Mat. 26, 42.)
Tako bodeš lahko pokojen in potolažen.

Naj se ti pretežko ne zdi, po telesu
umreti, ker Kristus sam se je smrti telesa
podvrgel. On je šel pred tabo, in ti je pot

101

poravnal, da bi se ti ne bal, za njim se
podati. Njegova smrt tedaj naj te tolaži.
Trohljivo telo, ktero zapustiš, je enako po¬
staranemu oblačilu. Kaj se boš žalil, če
strohni, in prah in pepel postane, ko se
ga enkrat od sebe djal? Brez skrbi obla¬
čilo od sebe deni, kterega ti bode Bog
enkrat prenovil, in nestrohljivo in svetlo
nazaj dal.

Da boš pa hudičevim zanjkam, s
kterim včasi umirajoče nadleguje in plaši,
brez nevarnosti odšel, je dobro, da zdaj,
dokler si pri dobri pameti, večkrat v mislih
ali tudi z ustmi spoznaš, da vsem, ki so
te kdaj razžalil, iz srca odpustiš, da, želiš,
v tisti veri svoje življenje skleniti, v kteri
pokoren sin naše svete matere cerkve
umreti mora; da vse potrdiš, kar so pra¬
voverni kristijani verovati dolžni, in da se
nočeš k neumnostmi obračati, h kterim bi
te hudičeve skušnjave ali velikost bolezni
napeljevati vtegnile, da bi tem skepom
nasproti delal. Si ti vse to potrdil, potem
zasmehuj in zaničuj vse grešno navdihnjenje,
s kterim bi te hudi motiti vtegnil, še
boljši, če bo mogoče, da se še nanj ne
ozreš. Zaupaj na Gospoda vpiraj se na

102

njega, potoži v ponižnosti vse svoje misli,
vsako srkb za samega sebe v njegovo pre¬
vidnost. (1. Pet. 5, 7.) To mu silno dopade,
to posebno od nas tirja, zatorej tudi go¬
vori pri Davidu: „Jaz ga bom rešil, ker je
na mene zaupal." (Psalm. 90, 14) Da se
bolj zaneseš, ne pozabi, da je on tvoj oče,
oče le želi, kar je otrokom k pridu, Bog
tedaj tvoj oče te ne bo zavrgel, ampak le
varoval. In če te on varuje, kdo zamore
tebi škodovati?

Ne postavljaj svojega zaupanja na
svoje zasluženje dobrih del, ktere si mo¬
rebiti storil, ampak na zasluženje in mi-
lostljivost Jezusa Kristusa. Ko bi te pa
sovražnik s hudo silo k nezaupljivosti ali
k obupanju skušal, mu smeš tudi dobra
dela nasproti staviti, ktere si z milostjo
božjo opravil. Posebno pa mu postavi na¬
sproti trpljenje in smrt zveličarja. Brez
razločka se spoznaj revnega grešnika, ko
bi se ti ravno zdelo, da si na poti popol¬
nosti daleč prišel. Zakaj, kjer si en sam
madež na sebi zagledal, jih Bog morebiti
po sto ali še več vidi. Sam po sebi ne
moreš k zveličanju priti, ali pri Bogu je
vse mogoče. (Luk. 1, 37.)

103

Če imaš dobro voljo, in res želiš,
Boga ljubiti, si v resnici bogat, ko bi ravno
sam na sebi ubog in reven bil; zakaj ti
zamoreš v ponižnosti k svojemu pridu obr¬
niti, kar je Jezus za tebe storil in trpel.
Za tebe je človek postal, za tebe je delal,
se postil, čul. molil, za tebe je preganjanje,
tepenje, bolečine in strah prestal, za tebe
je svojo kri prelil, svojo dušo izdihnil, za
tebe je od smrti vstal, v nebesa šel. Tehtaj
z vsim tem zasluženjem svojega Odrešenika
svoje grehe, in grehe vseh ljudij — kaj
pa so? Kaj je zrno peska, če ga gori pri¬
meriš? To ti je rečeno, ne da bi predrzno
na božjo milost se zanašal, ampak le, da
bi se zaupljivosti varoval.

30.

Če si ravno velik grešnik ne
obupaj v smrti.

K Bogu ne pridejo samo tisti, ki so
dolgo časa ali prav pobožno živeli, ali se
z veliko ojstrostjo pokorili, ampak vsak,
ki skesano in ponižno srce seboj prinese,
bode od njega z dobroto in milostjo sprejet,

104

ko bi tudi bil le kratek čas po poti boga¬
boječnosti hodil. Kako kratka je bila po¬
kora, ktero je na križu viseči razbojnik
delal, in kako hitro je postal večnega zve¬
čanje deležen!

Če pa tudi ravno vsi, ki se tako pozno
spokorijo, kakor razbojnik, ne prideje precej
v nebesa, ker nimajo vsi tega, ktero je on
imel, je vender že silno dobro, če se je
spreobrnjenje na zemlji le začelo. Zakaj
kdor se na potu proti večnosti začne ke¬
sati, pa mu smrt dopolnjenje zadrži, ta ne
bode zgubljen, ker začetek božje ljubezni
v njem ostane; in če ravno mora očiščen
biti, predno bode k polnem veselju nebes
pripuščen, bo vender imel tolažbo gotovega
zaupanja.

Kaj je milostljivejšega. kakor .tista
obljuba božja: „Kterikoli dan se bode
grešnik <^d svojih hudobij odvrnil, mu
njegova hudobija ne bo več škodovala!"
(Ezeh. 33, 12.) Bog ne pravi: Če se odvrne
kaki dve leti, dva meseca, ali dva dni pred
svojo smrtjo; ampak: kterikoli dan bo k
meni zdihoval, bode zveličanje našel, če le
v resnici zdihuje.

105

Ko bi se kakšen neumen dozdevek
zoper to božjo izreko vzdignil, in ti očital,
da tvoje življenje ni bilo takšno, da bi za-
mogel večno življenje upati; odgovori v
sveti ponižnosti in srčnem zaupanji: „Jaz
vem, na koga sem se zanesel." (II. Tim.
1, 12.) Jaz vem, da sem od Boga iz nje¬
gove velike milosti za otroka sprejet bil.
Bog zamore storiti, karkoli hoče, pa on se
bode usmilil, on hoče le zveličati, ker je
milostljiv in dober. Če si njegovo včlove-
čenje, njegovo trpljenje in smrt pred oči
postavim, me ne more plašiti ne velikost,
ne vsakdanja hudobija mojih grehov. On
me je odrešil, on je svojo kri za me prelil,
in s svojo smrtjo moj dolg pokončal. Veliko
in neskončno večja je njegova milost, kakor
je moj greh ali biti zamore. Njegove pre¬
svete rane so zastava mojega zveličanja;
če le svoje grehe iz srca obžalujem in v
resnici želim, njega ljubiti. On je razpel
na križi svoje roke, da bi mene ubozega
grešnika objel in v milost vzel V teh nje¬
govih rokah želim živeti in umreti. Jaz
vidim na svojem Bogu svoje meso. Kjer
je meso od mojiga mesa že poveličano in
spremenjeno, tam tudi jaz upam poveličan

106

biti. Moji grehi me sicer od deleža njegovega
poveličanja zadržujejo, ali moja enaka na-
tora me podpira v mojem zaupanji. Bog
je predober, da bi svojih udov, svojega
osrčja ne ljubil. Njegova milost je moje
največje zasluženje. Dokler on ne neha mi¬
lostljiv biti, tako dolgo imam dosti zaslu-
ženja, ker je pa njegovo usmiljenje obilno,
(Psalm, 118, 156) je tudi moje zasluženje
obilno.

Kdorkoli Boga goreče časti, in je pra¬
voverni otrok svete katoliške cerkve, se
zamore tedaj zoper vsako skušnjavo ob-
upanja oborožiti. Glej, da bodeš takšen.
Če bodeš pa doma, ali na kakšnem potu,
z navadno ali prisiljeno smrtjo odtod v
večnost šel, to te nikar naj ne straši. Kdor
je pobožno živel, ne more hudobno umreti,
on pride k veselju (Modr. 4, 7.), naj ga za¬
dene smrt, kakoršna hoče; ali konča svoje
življenja v ognji ali v vodi, ali bo ubit ali
mučen, ali ga zobje zverine ali vihar ele¬
mentov umori, ali ga mrtvoud ali kuga
spravi, hitro ali počasi, vpričo drugih ali
v samoti. Čisto se božji previdnosti izroči,
in se po pobožnem življenji smrti veseli.
In kadar pride, stopi z zaupanjem iz živ-

107

Ijenja svojemu najdobrotljivejšemu očetu
nasproti s to željo, da bi on, kakor je
tukaj, tako tudi v večnosti po svoji volji
s teboj ravnal. Stopi naproti, ne s strahom,
kakor da bi v kakšno strašno ječo šel,
ampak z veseljem; ker prideš v hišo več¬
nega zveličanja.

31.

Sklep tega podučenja.

Preberi večkrat le to podučenje, in
primeri s tem skrbno svoje življenje, da
boš to, kar je na tebi spačenega, lažje
spoznal, in po spoznanji kakor se spodobi
hitro popravil.

Kazalo

Stran.

1. Zaupaj v Boga. 10

2. Božja milost nima ne konca ne kraja . . 12

3. Tudi v velikih grehih ne obupaj ... 16

4. Čisti se z obžalovanjem grehov, dobrimi

deli in zaupanjem na zasluženje Jezusa
Kristusa . . 19

5. Bodi srčen v skušnjavah. 21

6. Ne naveličaj se vojskovati. 24

7. Ponižuj se rad. 27

8. Ne gledaj ne na sebe, ne na druge ljudi,

ampak le na Boga. 30

9. V trpljenji le pri Bogu pomoči išči . . 32

10. Ne zbiraj se križev. 36

11. Malosrčnost Bogu ne dopade .... 37

12. Sladkost božje milosti. 39

13. Sreča tistih, ki Boga ljubijo. 41

14. Beri svete knjige. 43

15. Moli v duhu in resnici. 45

16. Spoštuj Marijo in svetnike. Moli psalme . 49

17. Premišljuj življenje in trpljenje Jezusa.

Časti presveto Trojico. 52

Stran.

18. Čisti svoje srce s kratkimi molitvicami in

z zdihljeji. 56

19. Hodi tudi zunaj molitve v božji pričijoč-

nosti — ne stopaj prehitro .... 59

20. Celo v delih pokore se ne presiljuj . . 61

21. Ne služi Boga zavolj tolažbe .... 64

22. Služi Bogu po pameti. 66

23. Vadi se v pokorščini. 70

24. Hvali Boga v vstvarjenih rečeh .... 75

25. Imej povsod dober namen, bodi zdržen,

miren, moder. 80

26. Jezik kroti. — Varuj se sovraštva ... 84

27. Skrbi za poboljšanje, izid pa Bogu pripusti 90

28. Zaničuj vse časno, po večnem zdihuj . . 94

29. Ne boj se umreti. 99

30. Če si ravno velik grešnik, ne obupaj v

smrti.103

31. Sklep tega podučenja.107

V zalogi

J. Blasnikove tiskarne

K

1

20

dekliške me

I. .

II. .

III. .

1

1

1

1

20

20

30

40

40

30

40

40

40

30

20

20

40

50

40

40

80

80

> Zemljepis, vezan .
Geometrijsko oblikoslovje za
ščanske šole ....

    , i kmet«
»V tujih službah,« slika iz srednjeveških vojska
»Kaj se je Makaru sanjalo«, ruska povest .
Razne pravljice in povesti, dva komada .
George Stephenson, oče železnic ...
Krištof Kolumb ali odkritje Amerike .
Vrhovec, Zgodovinske povesti

150

so sledeče knjige;

Igra gledišna »Varuh«, posl. And. Smole.

Sedem sinov, elegija . . .   .

Povest »Mladi Samotar« po Kr. Šmidu z poč
» «Zlata vas« Malavašič . . . .

» »Timotej in Filemon« po Kr Šm.

■Dve povesti »Golobček in kanarček« .

Povest »Genovefa« z 2 podob, nov. natis

» »Evstahij« z 1 podobo nov natis

» »Nedolžnost« preg, in povel. z 1. poč


» »Evstahija«

»Ludovika Blozija« «


»Milosrčnost do živali« 



»Roparsko življenje«

Povest »Izidor pobožni

Stanley in njegovo potovanje po Afriki .
Zemljevid Palestine
Živinozdravništvo, mehko vezano ....

> v platno vezano .

> v usnje vezano
Slovenski vrtnar. Pirc
Kmetijska kemija. Vertovec
Nauk, kako pomagati živini o porodu, mehko

vezano 1 K v pol platno

Nauk, kako zdrava in bolna kopita podkovati
in kopitne bolezni ozdravljati, tretji poprav¬
ljeni natis

Kuharske bukve. Z. Zamejic  nov natis .

Zlate .Tabelka z mašnimi molitvami in podobo,
nov natis 1879, 21 pol nevezane 1 K 10 v,
v usnje vezane 2 K; v usnje vezane z
zlatim obrezom 2 K 40 v., v rujevo usnje
vezane z zlatim obrezom

Officium Parvum v platno vezane

» »v usnje vezane ....

» »v usnje in z zlasim obrezom
Kratke dnevne molitve v Neomadeževim spo¬
četji Marije Device
Spomin pridnim učencem
Molitvenik za dijake, latinsko in slovensko v

v plat, vezano 1 K 40 v. v usnje in zlato
obrezo 
Oče naš in 10 božjih zapoved Ziban Stolz-

Oliban.  13 pol

K  v[

-40

1 -

3 60

410

440
-80
120

120

160

160

3 80

1 40

180

2 -

- 24

-20

2 40

80

NARODNA IN UNIVERZITETNA

KNJIŽNICA

00000442450