Današnja številka obsega 16 strani z božično prilogo,
za eelo leto .... 4 ^ za manj premožne 3 „ v JVfemčijo . . . . f , posamezne številke 8 v Oglasi po dogovora.
Uhaja vsak petek ob 12, uri dopoldne. Ured' ništvo in upravniSfvo j« T gosposki ulici St 6. drugo dvorišče.
Štev. 51.	r	V	Gorici,	20.	decembra	1912.	Leto	117.
Božič in mir v Avstriji.
S čudnimi občutki bodo pač mnogi obhajali letošnji Božič. »Mir ljudem na zemlji«, nam kliče ta praznik nasproti ob spominu na kneza miru. ki je stopil včlovečeni Bog v podobi ljubkega milega deteta med nas. Kako se bodo milijoni letos tega dejstva spominjali! Kako pre-srčna želja jim bo polnila srce: O da bi le mir zavladal. Kajti ogrožen je mir. ki je vendar noeoj javne blaginje. Saj smo či-tali, kako je na Balkanu v potokih tekla kri; koliko mater bridko plače po mladih cvetočih sinovih, ki jih nikdar ne bodo videle več; kolikerim nevestam se bolečine krči ljubezni polno srce ob silovitem dejstvu: on, ki ga ljubim, je padel; nikdar ga nazaj več ne bo! In koliko nedolžnih otročičev zastonj poprašujc mlado mater po očetu, ki je šel v boj in tam ostal. Zastonj se ozira mlada mati na nedolžno deco, ki pričakuje odgovora. »Ubogi moji otroci« in mati se vsled neizrazne bolečine vsede na tla. »brez očeta ste.« —
Tako je na Balkanu. Kdo bi tam mogel pregledati vse gorje, ki je sicer združeno s pravično vojsko, polno največjega junaštva in občudovanja vrednih zgledov požrtvovalnosti? Letošnji Božič bo pri naših balkanksih bratih gleda! ne samo na potoke junaško prelite krvi, ampak tudi na potoke grenkih solza.
In pri nas? Bo vojska, bo mir? To vprašanje grč od ust do ust od enega konca naše države do drugega. Koliko skrbi, koliko strahu, koliko groze raznaša med ljudi, Pogleite na Dunaj, v Galicijo, drugam — iz časopisov posnamete, da obrtniki ostajajo brez dela; trgovine, ki so ob sedanjem času imele največ prometa', so prazne, tovarne se zapirajo, podjetja gredo v konkurz. Vse to prihaja iz negotovosti: bo vojska, bo mir! Koliko družin trpi pri tem. Tn če se družine ozirajo na svoje drage, na očeta, ali sinove ali brate, ki so bili nenadno odpoklicani daleč na sever ali na in" bi stali na straži za varstvo domovine nroti grozečemu nasprotniku - o koliko zbeganosti in koliko morečih skrbi bo letošnji Božič v njihovo sredo zanesel!
Kako potrebuje naša avstrijska domovina miru! Trudijo se sicer vsi, da bi ji
mir ohranili. Da bi le tudi podlago oživili, brez katere v naši Avstriji mir ni mogoč. Ta podlaga je pravičnost. Toda dokler bodo Nemci in Mažari v svoji gospodstva-željni oholosti zase zahtevali v Avstriji predpravic, drugim narodom pa, kakor n. pr. nam Slovencem in Hrvatom odrekali celo pravico do prostotsti in vzgoje otrok v materinem jeziku, dotlej v Avstriji miru ne bo. 1 n vendar je z o p e t mir in edinost med avstrijskimi narodi glavni predpogoj za dobre razmere tudi n^^m našim sosednim državam. Zato pomeni u-resničenje pravičnosti v Avstriji pa res vse: mir med narodi, vzajemno delovanje za javno blaginjo in razvoj cele Avstrije kakor posameznih narodov v njej ter moč na zunaj po starem pregovoru: v edinosti je moč!
Daj Bog, da bi o prašni negotovosti, bo vojska, bo mir, ki bega našo Avstrijo, izDOznali vsi da mir ni mogoč brez pravičnosti. in da je yspstronsko izvajanje načela oravičnosti :ni predpogoj za obstoj in zdrav mogočen razvoj naše Avstrije. Toda pozabiti nesmemo, da izvajanje načela oravičnosti nalaga mnogo samozata-jevania. Kdor ima moč v rokah, ta le pre-rad svojo moč zlorablja na škodo drugih in le prepogosto se zgoeji. da tepta načelo oravičnosti. Tu grešijo ; posamezniki, oa tudi narodi. Tu ifnamo iskati zadnji razlog. če letošnji Božič za narode v Avstriji ni nositelj miru. V Avstriji manjka pravičnosti.
Toda dasi letošnji Božič ni za Avstrijo nositelj miru, kaže vendar njej in nam vsem pot do miru. Ta pot je pot žive dejanske katoliške vere, čije početnika vidimo in molimo ob spominu na prvo sveto noč. Načfelo pravičnosti je sicer človeku dostopno brez božjega razodetja, vendar pred Kristusom ni vladalo nikjer v poganskem svetu. Sele Kristus mu je z nauki o samozatajqyanju pripomogel do vej ja ve. Zato je pravičnost le tam doma, kjer Kristus vlada, kjer se posamezniki in narodi dajo voditi od katoliške cerkve in njenega glavarja. Le pri Kristusu je mir. to vam govori letošnji Božič kot znanitelj miru.
Videli smo to za par dni vresničeno pri evharističnem kongresu na Dunaja. Kakor sanje se nam zdi sedaj vse. kar se je tedaj pred našimi očmi odigralo. Brat-
ska ljubezen med narodi; vsi narodi enako spoštovani in enakopravni; vsi narodi edini v ljubezni do Kristusa in v miru med seboj. Nihče ni tam motil miru. Le slabo vreme je motilo, toda ne miru, ne ljubezni med narodi, ki jih je ravno nasprotno povsod, posebno pa pri Kristusu pred taber-nakeljem še bolj družilo! Evharistični kongres nam je podal veličastno sliko one Avstrije, kjer bi vladala pravičnost, enakopravnost, mir, edinost ih ž njo sklenjeno kljubovanje proti vsem sovražnim elementom! To sliko nam kliče ob sedanjem splošnem nemiru letošnji Božič v spomin!
Da. miru želimo, toda dobiti ga moramo le pri Kristusu. In le tedaj, če katoliška vera zavlada v nas in med narodi v Avstriji. Bog daj. da bi državniki in narodi to globoko spoznali in Avstrijo pričeli graditi na temelju, ki je Kristus, ter na Njegovi pravičnosti!
Zvesti.
Nemško časopisje'je nas* Jugoslovane razkričalo kot narod, ki ne drži zvestobe do cesarja in domovine. Kako zlobno! Jugoslovani - Slovenci in Hrvatje — so tisti narod v Avstriji, ki cesarju edini izmed vseh še nikdar ni bil nezvest. Še naš sedanji cesar Franc Jožef I. je občutil, kakšna je zvestoba Mažarov. ki so se leta 1848 uprli z orožjem in so ga hoteli pahniti s prestola. Tisti, ki je bil v tistih hudih 'in viharnih časih eden najmočnejših stebrov habsburškega prestola, je bil Jugoslovan. Uporni nemški Dunajčan, ki danes nam o-čita nezvestobo, se je tedaj stresel, ko so na Dunaj primarširali Jugoslovani pod banom Jelačičem in udušili upor. Jugoslovani so pomagali udušiti mažarsko vstajo. In tisti ljudje, ki so se tedaj puntali, si danes upajo nam očitati nezvestobo. Naša zvestoba je jasno zapisana v knjigi zgodovine. To zvestobo pričajo kosti tisočev jugoslovanskih fantov, ki troline po vseli delih Evrope. Našo zvestobo priča Mantova. Dunaj. Bosna, v Nemčiji gnijo ostanki naših sinov, na Ogerskem in na Francoskem.
Pa pojdimo dalje nazaj! Ali bi bila Avstrija to. kar je, če bi ne bilo Jugoslovanov. ki so s svojimi prsi stoletja zasla-njalj Evropo, pred vsem Avstrijo, ter jo
braniti pred Turki. Ob živem zidu jugoslovanskih junakov je bil razbit turški naval in naše dežele rešene Avstriji.
To je naša zvestoba! Za to zvestobo smo mi prelivali kri in trpeli, a radi smo to storili!
Tisti pa, ki nam danes očitajo nezvestobo. so za svoj patrijotizem plač a n i.
In le požrtvovalna ljubezen ima moč, plačana ljubezen ni vredna nič!
In naša ljubezen do cesarja je požrtvovalna, utrjena v trpljenju in krvi, preliti za dom.
To imejmo vedno pred očmi! Ah bo kdo dvomil nad našo zvestobo, če par pijanih in nezrelih fantov blekne kako neumnost. ki se je niti ne- zavedajo? Vemo. da govorimo iz dna, srca vsem svojim bralcem, če rečemo: Nerazsodnih ljudi, ki s svoiim nepremišljenim govorjenjem pripravljajo ob kredit druge, je povsod dobiti. Treznih ljudi dolžnost pa je, da take nerazsodne'že pripravijo do pameti. Vsakdo nai se varuje kake nepremišljene besede. Časi so preresni! Vsak postavlja s svoio neumnostjo v nevarnost sebe in cel nar od. Ali naj cel slovenski narod trpi radi par dolgoiezičnikov? Ne! Svoje krvi za to državo nismo prelivali za to. da bi nas ista država moeda kedaj ukloniti pod iarem kakor hudodelce - radi naše nezvestobe. Pač smo za to državo trpeli iri umrli, ker lc v n j e i hočemo zadovoljno živeti z istimi pravicami ko drugi narodi. Da na bomo te pravice dosegli, zato imamo v meiah naše države dovoli orožia! T" s tem orožjem pojdemo v boj za svoje pravire!
To 'e nan«kreneiša beseda! In te be-sedr pni se dobro zaveda vsak. ki linbi svoie slovensko ljudstvo in mu želi dobro.
Ali ho mir?
Mir! Kdo bi ga mo^el prerokovati danes, ko nihče ne ve kai se zeodi iutri. Tn vendar imamo, da bo mir ohranjen. Dne 16. t. m. se ie sam naš cesar izrazil skupini nobtikov. da ie zimami položaj u-goden. Med Avstriio in Srbiio napetost popustila in upati ie. da se s Srbiio celo 'soriiaznimo. Tak ie seveda položai danes. Kakšen neki bo iutri? Polecr teh elanov pa ne manika tudi takih, ki obetalo slabo. -Toda danes je položaj splošno ugoden za mir.
Strašna blamaža Nemcev.
Tako osramočen pred celo svetovno javnostjo pa lii bil še kmalu kdo ko so danes avstriiski Nemci. Cele tedne so pisali, da so Srbi avstrijskega konzula Prochaz-ko v Prizrendu. zaprli, ranili, celo umorili. Razširiali so naiboli neumna poročila, da bi zanetili voino radi Prochazke ter tako Srbiio oropali menili uspehov. Toda naša vlada ie molčala k vsemu temu ter ni nič rekla. Sedai pa ie prišlo na dan uradno poročilo našega zunanjega ministra. ki pravi, da se Procbazki ni zgodilo nič Im. detra. Če mu ni bilo vse nrav. m" bo srbska vlada rada dala zadoščenie. Sedai na Nemci kolnejo našega zunanjega ministra,
češ: »Zakaj pa tega nisi prej povedal? Zakaj si nas pustil, da smo drli v svojo sramoto?« Torej en vzrok vojne s Srbijo
—	Prochaska — bi bil že odstranjen.
Srbi in jadransko pristanišče.
Drugi kamen spodtike je bilo pristanišče ob Jadranskem morju, ki ga zahtevajo Srbi. Zdi se. da se bodo Srbi zadovoljili samo s trgovskim pristaniščem.. Pa tudi Avstrija bo menda precej odnehala. Pa ii tudi drugače ne kaže. Celo Nemčija jo pregovarja za zmernost, ker sicer pride v nasprotje tudi z Bolgarijo, ki tudi hoče kos Albanije. Sedaj se v Londonu vrši sestanek poslanikov vseh velesil. Na tem sestanku se utegne skleniti sporazum vseh velesil z ozirom na Albanijo. Če pa se dogovori razbijejo bo naposled moralo govoriti orožje. Angleška. Rusija. Francija odkrito podpirajo Balkanske države, Italija in Nemčija pa posredujeta.
Kako se sklepa mir?
Medtem ko se v Londonu poslaniki velesil posvetujejo o balkanskih zadevah, se vrši v londonski palači St. James posvetovanje zastopnikov vojskujočih se Balkancev. Posvetovanje ie v pondeljek otvoril angleški zunanji minister. Turki hočejo sejo zavlačevati, a jim zavezniki tega ne puste.
Upanja, da "»••de do miru ni mnogo.
Bolgari so prepričani, da bodo zopet morali govoriti kanoni ter da bodo morali zasesti Carigrad. Eni poročaio, da vlada med Cirki in Bolgari razdor, drugi pa pravijo, da to ni res. Pes so nastale težkoče. toda poravnalo se bo vse in zavezniki so sedai boli potrebni edinosti ko v začetku vojne. Baje w se sedai domenili, da Bolgari dobe Solun. Ohrido in Bitoli. Hrki bodo odškodovani drugod Črnogorci u-oaio. da dobijo Skader. Glavna nrenorna točka med Turčijo in zavezniki ie Odrin. Turki ca nočejo izročiti. Bolgari pa brez Hdrina miru ne sklenejo. Zato s° bo nai-brže vse razbilo. Turki so hoteli že zaveznike razdvojiti s tem. da so nonudili Srbom in Orkom Albanijo in S^ro Srbiio ter del Macedoniie. če puste Bolgare na* cedilu. Toda zaman.
Bolgari so zelo odločni, da nadaljujejo voino
Črnogorci pod Skadrom.
Skader brani Hasan Riza bei. ki je izvrsten vojak. Prav nič se ne briga, da sklenjeno oremirie. On dan na dan strelia na Črnogorce. Pravi, da Skadra ne preda, tudi če mu iz Carigrada to zapovedo. Črnogorci nač braniio svoie nostoianke, a napredujejo ne. kar pa na vojake slabo vpliva.
Boii med Grki in Turki na suhem.
Kakor znano. Orki niso hoteli podpisati premirja s Turki. Zato se boji med Orki in Turki nadaljujejo v smeri proti Janini. Čudno pri tem pa je. da oboji pravijo. da so zmagali. Ker pa je znano, da znajo Turki bolje lagati ko se bojevati, bo morda bolj resnično naslednje grško poročilo:
Iz Aten: Nasproti turškim poročilom, da so Turki pri Janini zmagali, se avtentično izjavlja, da je grška armada v boju za važne postojanke pri Bizani Turke popolnoma premagala, jim zaplenila 7 topov z municijo in pognala Turke v beg.
Natančnejše je naslednje grško poročilo:	Pred Janino leži utrdba Bizani, o
kateri so Turki sodili, da je ni mogoče premagati, a zdi se. da jo bodo mogli Turki le še nekaj ur držati. Po hudem boju, ki je ves dan trajal, so bile turške baterije večinoma vse prisiljene, da so obmolknile, ker je grška artilerija izborno zadevala. Ena granata ie zadela turško artilerijsko muni-cijsko skladišče, druge grške granate so pa povrsti uničavale turške baterije. Desno krilo grške armade je nato napadlo Bizarni. Z vrha gore. ki stoji nasproti Bi-zamiju. se ie natančno opazovala velikanska zmešnjava, ki je vladala med Turki v utrdbi Bizarni. Turški vojaki so odvažali topove, drugi so bežali. General Sapunca-ki je sam vodil Grke in jih s svojo hrabrostjo navduševal. Ko pade Bizarni, je Grkom odprta cesta v Janino.
Pomorska bitka.
Tudi na moriu se ie vršila te dni med Grki-in Turki bitka, ki je bila precej huda. Tudi v tem slučaju so Turki neresnico poročali, kakor sledi iz naslednjih poročil: Prvo turško poročilo se glasi: Dne 16. t. m. ziutrai se je bila izven Dardanel bitka med turškim in grškim vojnim brodovjem. Po poročilih se je moralo grško brodovje umakniti.
Drugo turško (uradno) poročilo se glasi:
Carigrad. 17. dec. Porti ie poveljnik tur.kga berodovja brzoiavil:	Včeraj
ob 8. uri 20 minut se je turško brodovje nred Dardanelami spustilo v boi z grškim. Streljalo se je v distanci 3200 7500 m. -Naše moštvo se ie vedlo z občudovanja vrednim junaštvom. Prisilili smo grško križarico »Oeorgios Averov«. da so njeni tonovi umolknili ker ip bila od treh turških krogel zadeta Grško hrodovie je odjadralo v smeri proti Pireju, (kar pa je nesmisel0
Boli ponižno ie že t r e t i c n o r o č ilo iz turškega v i.r a. ki se glasi:
Carigrad. 17. decembra. Turška križarka »Medžidie«,. ki so io bili Bolgari pri Varni poškodovali, in dve toroedovki. plule so iz Dardanel. Napadlo lih ie osem grških tornedolovcev in iih prisililo, da so se vrnile. En prški tooedolovec je bil poškodovan. Grški torpedolovcj so nato bombardirali fort Sedul-Bahr. »Medžidie« se je nato zopet približal grškim lad-iam. toda se ie moral zopet hitro umakniti. 16. t. m ie aldja »Medžidie« baje zopet od-nlul iz Dardanel na visoko morje
G r k i pa poročajo, da je poveljnik grške ladje »Averov« videl, da je turško križarko »Barbarossa« zadelo 6 težkih grških krogelj.
Ker so nato tudi turški listi prinesli poročila, da je bila turška ladja res poškodovana. je turški novelinik izdal naslednje novo poročilo: Pri Dedeagaču sta bili zelo poškodovani dve turški torpedov-
ki. Grki so Turke hoteli od zadaj zadeti, a se je turškim ladjam posrečilo uiti v Dardanele.
Uradno g r š k o p o roči lo se nato glasi:
Dne 16. t. m. ob 9. uri 25 minut je naše brodovje, sestoječe iz ladij »Averov«, »Spetsai«, »Hydra«, »Psara« in štirih top-ničark, odplulo proti Sedilbahru blizu levega rta Dardanel. Na povelje vrhovnega poveljnika sem se združil z 9 torpedolovei. Turške ladje »Haireddin« »Barbarossa«, »Torgut-Reis«, »Messudje« in »Assari Tewfik«. ki so se pred utrdbami Sedilba-hra postavile v bojno vrsto, so začele streljati. Mi smo odgovarjali na distanca
9	km. nato smo se do 3 km približali. Turške ladje so se z znatnimi poškodbami v neredu umaknile v Dardanelle.
Po svetu.
V	proračunskem odseku bijejo naši poslanci 1 jut boj z vlado radi neznosnih razmer, ki vladajo pri nas in na Hrvaškem. Naš vrli poslanec Go s t i n č a r je v noči od 16 do 17 t. m. govoril celih 12 ur, ne da bi kazal niti najmanjšega znaka zmu-čeiija. Za njim je bral levite strankam večine in vladi dr. K'o r o š e c, ki pa je moral svoj govor prekiniti ob II. uri dopoldne, ko je bila seja cele zbornice. Tu so pa začeli češki narodni radikalci z vso silo obstruirati izjemne vojaške predloge. Njihov govornik Fresl je dosegel nov rekord, govoril je 16 ur, a stavil in svojemu klubu se je zavezal, da govori če treba 24. ur. In bil bi prav gotovo to storil, če ni njegov klub sklenil, naj neha. Po 55. urnem zasedanju je 19. t. m. zbornica zakon o vojaških dejatvah sprijela. Ravno isti dan ga je sprejela tudi gosposka zbornica.
Nato prične zopet seja proračunskega odseka, kjer bo najprej govoril dr. Kor o-š e c in sicer obeta še vzdrževati krog 7 ur. Vlada hoče na vsak način ubiti sloven-sko-hrvatsko opozicijo. Zato, da se ji ne bo posrečilo ali vsaj ne tako. kot želi vlada. bodo' skrbeli že naši poslanci. - Na Bavarskem je umrl v visoki starosti princ regent Luitpold. ki ie bil med svojim ljudstvom zelo priljubljen. Bil je tudi prijatelj našega cesarja. Na Bavarskem imajo kralja, ki pa ni pri zdravem razumu in torej ne more vladati. Deželni zbor bavarski misli proglasiti sedanjega princ regentu za bavarskega kralja.
Iz naše organizacije.
Glasnik ,Slov. kršč. soc. zveze".
Šmartno. Našo »Kat. slov. izobraž. društvo* bo priredilo lepo veselico dne 26 t. m. Igrala se bo ljubka božična igra »Na betlehemskih poljanah«. Pridite v obilnem šlevilu !
St. Ferjan. »Katoliško bralno društvo«
v St. Florjanu priredi Silvestrovo veselico z jako zanimivim vsporedom. Več v prihodu i številki.
/Jaša mladina.
Bratom Orlom! Božično polnočno zvonetije gane tudi trda srca. Nekaj lepe-
ga se zbudi v duši tudi Bogu odtujenega človeka v teh praznikih. Nehote se spomni na svoja mlada leta, ko je stal ob jaslicah. ko je bil v cerkvi pri polnočnici, ko je — še veroval. Marsikdo si je že pripo-znal ob takih spominih, da je bil takrat ze-
lo	srečen, ko je še bilo srce polno globoko vere v Božje Dete, veliko bolj, kakor pa je sedaj, ko je zavrgel vero ali pa vsaj skuša njene opomine zamoriti. Srce je prazno, srečno ni-; nič čudnega, saj je Bog ustvaril naša srca za-se in ta mirna ne morejo biti, dokler ne počivajo v Bogu. Dalje kakor se človek oddalji od Božjega Deteta, tem nesrečnejši postane. Mi Orli smo temu Detetu prisegli zvestobo, ne enkrat, že večkrat v življenju. Zvestobo pred vsem glede na Njegove nauke, ki jih hočemo zvesto verovati dokler živimo. Oznanjeval nam ni laži, ker je sam večna Resnica. Za resnico je živel in za resnico je umrl, »treba je bilo Sinu človekovemu povišanemu biti (na lesu križa), da vsak kdor v njega veruje, se ne pogubi, ampak ima večno življenje.« Da se vsak Orel odlikuje s trdno vero v .Kristusa in Njegove nauke, je danes toliko bolj potrebno, ko je ravno v mladeniških vrstah mnogo tacih. ki so na potu do tega. da v svoji nepremišljenosti zavržejo vero svojih očetov. Tn kaj jim ostane potem tem revežem? Srce je prazno. srečno ni; to svetu in v svetu išče nadomestila v trenutnem vživanju. ki mine in pusti za seboj še večio praznoto in veliko razdejanje v srcu. Zato toliko nesrečnih, malodušnih. s samimi seboj nezadovoljnih in obupnih ljudi. Mislili so. da najdejo luč. pa so zašli v temo. Bratje, v Betlehemski štalici rojeno Božie Dete je luč, ki osvetljuje vsekega človeka prišlega na svet. Z Njegovim rojstvom se ie začela nova doba v zgodovini človeštva, moč Njegovih naukov in Njegove milosti ie dvignila človeštvo iz prepada propalosti. Zaupajte, jaz sem premagal svet, in to je zmaga, ki premaga svet, vaša vera besede. ki tudi nam veljajo. Naj bi nam vsem praznovanje miline polnih praznikov Rojstva Gospodovega poživilo in utrdilo našo vero. prvi pogoj za trajno srečo posameznikov in celega naroda. Blagoslovljen Božič!
Sred. Vipavsko okrožje »Orlov« priredi telovadni tečaj za redovne in proste vaje ter sabljanje dne 26. t. m. na praz. sv. Štefana od 9. in pol zjutraj do 6. zvečer v Batujah. Iz vsakega odseka naj pride načelnik ali najboljši vaditli. eVadilo se bo po navodilih iz tečaja v Ljubljani.
V	Kozani je bila v nedeljo izvenredna slovesnost. Ob obletnici ustanovitve dekliškega Marijine družbe v Kozani je preč. g. dr. Ig. Kobal iz Gorice blagoslovil novo društveno zastavo. Kumica je bila g. Matilda M o d e r c iz Kozane. Po blagoslovu zastave je imel isti gospod slavnosti zelo primeren govor. Navduševal je Marijine hčere in sploh mladino, naj se le pridno zbira pod Marijino zastavo. Sprejetih je bilo 11 novih deklet v družbo. Slovesnosti so se udeležil Marijine družbe iz Fojane z zastavo. Cerovega, in drugod, ter prav mnogo ljudstva, tako da čs je očitno pokazalo, kako premajhna je kozanjska cerkev za take slovesnosti.
Glasnik „Kmeftkih zvez".
Ajdovska »Kmečka zveza« bo imela na praznik sv. Štefana ob 3h popoldne na Goričici odborovo sejo. Vsi odborniki in zaupniki so vabljeni, da se seje polnoštevilno udeleže. — Janez Leban, predsednik.
Proti pijančevanju.
Protialkoholni kongres v Ljubljani se
bo vršil v nedeljo 29. in pondeljek 30. t. m. v »Unionu«. Opozarjamo naše čitatelje na ta velevažni shod z željo, da se ga oni, ki imajo čas in priložnost udeleže. Kongres je vseslovenski. Referenti so izbrani iz vseh pokrajin. Protialkoholni boj je polje, ki vabi na delo vse narodne delavce, ie eminentno narodno rodoljubno in socijal-no delo. Po vojski na Balkanu na vojsko proti alkoholu s tistim pogumom, kakor so se borili naši južni bratje proti Turku! O važnosti protialkoholnega boja za vzgojo naše mladine bo govoril na zborovanju ravnatelj goriške gimnazije g. dr. Janko B e z j a k.
..Slovenska Straža".
Sv. Križ pri Trstu. Za Božičnico Sl. Straže so podarili doslej: Andrej Link, dekan 25 K; mil. g. dr. Karlin, škof, Ign. Počivalnik, župnik in Tomaž Gruden, posestnik v Nabrežini po 10 K; msgr. Skočir: 5 K; čč. gg. Anton Kjuder, Fran Sila, J os. Stožinar, P. Zavadlal, msgr. A. Rogač. Iv. M. Martelanc, Jos. Macarol. Anton Bratina. Ignacij Valentinčič, Simon Kos, Ivan Koruza po 2 K; č. g. Švara 3 K; čč. gg. Nartnik, Pahor po 1 K. Domačini iz Sv. Križa: Družina Tence št. 83: 4 K; Fran Sila. Ivan Trotjak, Karolina Ipavec, Jos. Guštinčič, De Lorenci Ana, Ant. Potočnik, Lovre Tence, N. N. po 2 K Martin Tritjak
1.50K; Lovre Sedmak 1 K; Fran Škapin, trgovce Trst: 2 K. Skupaj 111 K 50 vin. Vodstvo otroškega vrtca in odbor podi. Sl. Straže se srčno zahvaljujeta in voščita dobrotnikom prav vesele božične praznike in srečno novo leto.
Denar v posojilnicah. V sedanjih časih je taka denarna kriza, da je še bankirji ne pomnijo. Zakaj da primanjkuje denarja ve vsakdo. Pri tem je pa najhujše, da mnogi v strahu dvigajo vloge pri posojilnicah, kar ie največja nespamet, ker denar v naših posojilnicah je ravno tako veren, kakor doma: da še bolj. ker v poš. ga nobeden ne ukrade. Še več, ali ne veste, kaj bi se zgodilo, ako bi vsi dvigali denar? Ubogi dolžniki; ker bi morali potem vračati posojilnicam in bi ne vedeli, kj e dobiti denarja in tako bi marsikdo prišel na dražbo. Zato ne jemati iz posojilnic, ampak vlagate, to naj bo sedaj naše načelo, ki sloni na krščanski podlagi, saj veste, da kjer ni denarja. se ne more pomagati stiskanemu in potrebnemu. Tudi če bi prišel sovražnik v deželo, se ne s m e po mednarodnem pravo dotakniti denarja v posojilnicah. V tem zmislu je poslalo tudi glavarstvo okrožnico vsem županstvom in duhov-skim uradom. Da. nasprotno ravno v teh časih se priporoča vsem vlagateljem in dolžnikom še posebej vačnost. Kdor nima denarja, naj sedaj ne kupuje zemljišč in drugega, česar ueobhodno ne potrebuje.
Vsaka krona je v sedanjih časih mnogo vredna, Slovenci, okrepimo sc ravno sedaj z varčnostjo in treznostjo ter pomagajmo drug drugemu stem, da prihranjeni denar vlagamo v posojilnice.
POZIV!
Za naše vrle vojake ob meji.
V Trstu se je osnoval pod predsedstvom gosp. namestnika princa Mohenlohe odbor, ki si je nadel nalogo, da pobira d a-rove v denarju za naše vrle vojake, ki se v hipu nahajajo na mejah.
Da se ta akcija razširi ter da se ii zagotovi čim boljši uspeh, sklenili so nekateri rojaki tudi mesta goriškega in okolice, obrniti se do blagih src s prošnjo, naj vsak po svojih sredstvih prispeva v ta človekoljuben namen.
Ne mudimo se torej, da jim pokažemo, da sc jih s hvaležnostjo spominjamo. 01110-gočevaje jim veselo praznovanje predsto-ječih božičnih praznikov.
Vsaki, tudi najmanjši dar se hvaležno sprejme.
Prispevki naj se pošiljajo na naslov baronice Marije B i a n c h i v Rn-b i j a h (Sovodnie) ali pa tukajšnjemu c. kr. okrajnemu glavarstvu, eventualno potom npravništev dotičnih listov. Nabrani prispevki odpremi'^ se na Njegovo Jasnost gosp. namestnika.
Imena darovateljev se objavijo toliko v tukajšnjih kolikor v tržiških listih.
V Gorici, dne 14. decembra 101.?.
Za odbor:
Baronica Marija Bianchi.
Darovi
»Poslani po Novem času«.
Za balkanski Rdeči križ.
Na domači veselici pri Černigojevih so nabrale vrle gosoice Anica, Pina in Marija Černigoj Jelica, Danica in Dorica Mozetič, Ana Besednjak ter Fani Balanč' K 26.39. — Dobri P-,vničani imena prihodnjič) so zbrali K 54.80. Občinarji na Volčjemgradu so zložili za brate Bolgare K 30.40, Skupaj K 111.59. Vsega skupaj je doslej došlo na »Novi Čas« za bolgarske ranjence K 458.43, ki smo jih izročili na pristojno mesto. Srčna hvala!
Za cerkvev na Drežnici.
M. C. K 1/
Za Slovensko Stražo.
V	Ravnici nabrali K 8.60; M. C. K 1; Fr. Černe, Prvačina 50 v.
Gospica Marija Kukanja iz Malega-dola nabrala znesek 14 K za rudeči križ.
Darovi za naše vrle vojake ob meji.
II	Seznam darovateljev za naše vrle vojake vojske in vojne mornarice. Darovali so: Excclenca Albin baron Teuffenbach 50 K; Ema pl. Fornasari-Ver-ce 10 K; Henrik Cazafura, predsednik o-
krož sodišča 10 K; Andrej Jeglič, prvi državni pravdnik 10 K; Anton Gajer, posestnik kinematografov 10 K; Rudolf Ma-chnitsch, stavbni svetnik 10 K; Anton Mašera, zlatomašnik 10 K; Anton Rebek, na-rnestništveni svetnik 20 K; dr. Eduard Graeffe 2 K; Pavel Černe I K; Franc Gregorčič 1 K; Franc Pečenko 1 K; Odo inar-ciuis Gozani 2 K; Anton Češčut 1 K: Ka-milo Jasnig 1 K; Mara Forcesin 2 K; O-skar pl. Kalteuegger 2 K; Uliksej pl. Wolff 3 K; Oskar Roth 3 K; Ernest Klavžar 2 K; Silvij marki Obizzi 2 K; dr. Franc grof Gudenus 3 K; dr. Viljem Baltič 3 K; dr. Josip Pavlin 2 K; Josip Žnidarčič 3 K; Karl Rnzoia 1 K; Damir Simčič 1 K; Jakob Olivier 1 K: Anton Arrigler 1 K; Hektor Frantz 1 K; Franc Gerbatz 1 K; Alojzij Grapulin 1 K- Tulij Bersa p l.Leidenthai 3 K: Anton Komel 1 K: Hadrijan Nardini 1 K; dr. Josip Casapiccola 5 K; Florijan Orasch 2 K; Ivan Sincovic 2 K; Kar Švi-gel 1 K; Aloizjj Leban 1 K: Josip Grion 1 K;Franc Čoš 1 K; Andrej Paulin 1 K: Alojzij Krapež 1 K; Anton Kretič 1 K: Karl Grilanc 1 K; Franc Furlan 1 K. Skupaj 195 K. Odbor.
II.	S e z n a m darovateljev za naše vrle vojake vojske in vojne mornarice.
Dr. Franc Borgia Sedej, nadškof 60 K; Anton Jakobi 10 K; Veteransko društvo v Gorici 10 K- Alfred grof Coronini-Cronberg 20 ,r- dr. Franc Dorčič 3 K; O-skar Bradaschia 1 K: dr. Ivan Klobasa ! K; Alojzij PerCo 1 v\ Ivan Bresnig 50 v: Mihael Andrejčič 1 K; Ludovik pl. Benimii 50 vin.: Avgust Cejan 50 vin.; Humbert Travan 50 vin.: Robert Thedrez 5 K: Milan Šubic 50 vin.; Franc Saunig 1 K: Fr-nest Brent 50 vin.; Aldo Grinaschi 1 K: Josip Cocianc’ 60 ■’i.: ^"dolf Sedevčič 50 viti.; A. Maeuz 1 K: Edvard Sossich 1 K: Ivan JaconciV 1.50 K:	Josip Sfiligoj
80 vin.: Srečko Polišak 1 K: Franc Janke 50 vin.: Ivan Trombetta 1 K: Josip Plahuta 50 vin.: Adcle Fornasari 1 K: Bradaschia Adolf 50 vin.: Alojzij Zakrajšek 50 vin.: Aloiz Savorgnani 50 vin. Skupaj 127 90. Glasom I seznama 195 K. Skupaj 332.90 K	Odbor.
Novejša poročila.
Mirovna pogajanja.
Pariz. Poročevalcu Matina sc je izrazil dr. Danev: »Ako se ne bodo Turki u-dali in se pričeli pogajati tudi z Grki. s katerimi smo skupaj vojsko začeli in jo hočemo tudi skupaj končati, bo Bulgarija koj v četrtek pogajanja pretrgala in vojska se nadaljuje. Upam pa, da Turčija kaj takega ne bo storila.
Carigrad«. V uradnih krogih zatrjujejo. da je sklenil ministerski svet se tudi z Grčijo pogajati.
Sofija. Bolgarski car Ferdinand je odpotoval v Solun. Velikanske množice so ga na celi poti pozdravljale.
Janina padla?
London: »I)aily Telegrah« poroča iz Carigrada: 17. t. m. je došla v Carigrad še nepotrjena vest, da je Janina padla.
Strašna nesreča v rudniku.
Berlin. V rovu »Minister Aschenbach« pri Dortmundu so se 18. t. m. vneli plini. Sledila je eksplozija. Do 18. t. m. ob 7. uri zvečer so iz rova potegnili 43 mrtvili in 13 ranjenih rudarjev. V rovu se pa še nahaja 25 rudarjev, o katerih sodijo, da so zgubljeni. Pri tej priliki so se vršili obupni prizori. Cesar Viljem je izrazil brzojavno svoje sožalje. Ali je med ponesrečenci kak Slovenec, ni znano.
Novice.
Prijateljem in čitateljem Novega Časa !
Vsak dan naraščajoče število naročnikov nam daje jasno dokazilo, kako potreben in priljubljen je „Novi Čas", glasilo našega slovenskega katoliškega ljudstva. Tudi s prihodnjim letom ga hočemo vsestransko razširiti in izboljšati. „Novi Čas“ bo gotovo nudil svojim prijateljem vse to, kar more edino nuditi pravo ljudsko glasile bojujoč se za katoliško-narodne ideje. Da pa bo naš a„ tis kana velemoč na Goriškem, „Novi Čas", ki se ga oklepajo z ljubeznijo, vsi ki so dobre volje, še mogočnejša, zato naj skrbi vsak naročnik, da pridobi listu novih naročnikov'. Če vsak naročnik pridobi vsaj po enega naročnika, smo že davno prekoračili število 10.000. Agitirajte vi Orli, ve Članice naših Marijnih društev, vsi člani naših političnih, izobraževalnih in gospodarskih _ organizacij, katerih glasilo je „Novi Čas", o božičnih praznikih od hiše od moža do moža. To naj bo v teh resnih časivaše sveta dolžnost Naprej za „Novi Čas" !
Kdor še ni plačal za letos naročnine, naj svoje dolžnost stori še pred pred Novim letom! Po »Novem letu« brezpogojno ustavili vsem, ki svoje dolžnosti niso izvršim_______
V gorečo molitev priporočamo vsem čč. sobratom č. g. Štrukelj-a dosedanjega vikarja v Čezsoči, ki pa leži bolan in ne more iz postelje. Spomnite se pri sv. daritvah na blagega gospoda!
Za sekundarna deželne umobolnice je
bil imenovan tukajšnji zdravnik dr. Leo W o 1 f f e r, ki je že doslej bil šolski in železniški zdravnik.
Smrtna kosa. Iz Črnič. Dne 14 t. m. je umrla v Črničah po kratki bolezni vzorna mati in gospodinja Katarina Kosovel. Bila je vneta prednica III. reda sv. Frančiška. zavedna in izobražena kršč. žena, ki je pri vsaki priliki širila dobro časopisje, posebno jej je bil ljub in drag »Novi Čas«. Bog jej povrni njena dobra dela, spošt. družini pa naše iskreno sožalje!
V goriškem uršulinskem samostanu je umrla S. M. Bonaventura Tre ven iz znane ugledne rodbine v Idriji. Svetila ii večna luč!
Umrl je v Dekanih v Istri, bivši učitelj v Sovodnjah g. Ivan B c n k o. Blagemu pokojniku svetila večna luč!
Na Proseku ie umrl dežuJni poslanec tržaški gospod Alojzij Gorjup.
Katoliškemu možu lovorika na '••oh. Iz
Križa pri Tomaju: Tužno so doneli zvonovi Križke podružnice dne 1!. decembra, ob lih, p. p. a na sveto križkem pokopališču polagali smo v blagoslovljeno zemljo, zernske ostanke blagopokojnega moža Simona Bezeg. Blagopokojni Si men je bil mož katoliškega prepričanja in kot tacega ga je vse čislalo. Bil je gospodar tiste hiše v Križu, v katerej se je molil vedno sv. rožni venec. Osiveli njegovi lasje so naznanjali. da se je dan njegovega življenja nagnil k večeru, toda njegovo zaupanje v Boga je bilo neomajano. Kakšno je bilo njegovo življenje, tako srečna je bila njegova smrt. Previden s tolažili sv. vere zaspal je sladko v Gospodovem imenu! Blagi Ši-men! Kar si živo veroval, gledaš sedaj od obličja do obličja, in Presv. Srce Jcsuso-vo. kateremu si se izročal že se veseliš Njegove slave. Oj prosi za svoje domače hčerke in sinove, naj hodijo Tvoja pota. da se enkrat snidemo na dan vstajenja veseleč se večne slave v nebesih! V presv. Srcu Jezusovem, sladko počivaj! domačim sinovom in hčerkam naše odkritosrčno sožalje!
Nagla smrt! Iz Podbrda: Dne 14. tm. je na naglem, vendar previden, umrl trt-niški kmet Tomaž T r o j a r. Prejšnji dan je še vozil listje, prejel ga je črevesni krč in ni bilo rešitve. Zima do sedaj je pre-cej mila. na solčni strani polno pomladanskih trobentic, a vendar pobira in nič ne zbira. Trdnjavica pred predorom je kmalu že končana, po mostu jo čuva vojak z nasajenim nožem pač, da bi jo predor ne požrl.
Smrtna nesreča. Zopet žrtev podbrških hribov! One 10. t. m. se je pod »Koblo«, v baškem hribovju, ponesrečila Marija K u s t e r I e, stara mati. listi 31 na Bači. Sla je revica obračat listje in, ali j espodrsnila ali se onesvestila, zdrčala je čez skalovje in se ubila. - Bila je pridna in pobožna ženica, zapušča edino hčerko, omoženo Drolc. Zanimivo je. da je pred 3 leti. ravno v isti strmini, komaj streljaj oddaljeno, ponesrečil, na isti način. tudi njen mož Anton.
Resen opomin. Kakor poročajo, so v noči od ID. na 11. t. m. neznani ljudje psovali vojaško stražo na Rojah pri poslopjih za letalne stroje ter na vojaka metali ka-.lnenje. Ko je vojak hotel streljati, so neznanci zbežali. Sicer je ta vest v tej obliki najbrže pretirana, vendar pa resno svarimo vsakogar, naj vojaške straže povsod pusti pri miru. Niliče naj se ne približuje vojaškim zgradbam. C. kr. okrajno glavarstvo tudi pozivlje občinstvo, naj bo Previdno, pri stražah, ker vojaki imajo dolžnost streljati, če jih kdo nadleguje.
Naučni minister ponesrečil. Naš naučili minister je te dni na Dunaju po nekih stopnicah tako nesrečno padel, da se ie nevarno pobil. V sredo je bil operiran.
Županstvo v Mirnu nam pošilja naslednji popravek: »Sklicevaje se na § 19. tisk .zakona z ozirom na notico v »Novem času« z dne f>. t. m. št. 49 pod poglavjem »Liberalno gospodarstvo« zahteva Podpisano županstvo v prih. številki na
istem mestu in z istimi črkami sledeči stvarni popravek:
1.) Ni res, da »liberalni župan v Mirnu je moral odstopiti.« — Res je pa, da je sam prostovoljno odstopil od županske časti.
2.) Ni res, da se je našel v blagajni nered te rda se gre za kakih 3400 K. — Ampak res je. da je tukajšnja obč. blagajna v najlepšem redu. Za župana: Pahor.« Da se ne bavirno preveč v to zadevo, omenimo le naslednje: Župan je odstopil! To ostane resnica, potrjena tudi po popravku. Seveda s kolom ga niso silili, da je odstopil. Take stvari se napravijo drugače. Dalje: Priznamo in vemo tudi sami. da je blagajna sedaj v najlepšem redu. A prej? Kako pa je bilo prej? Koliko beganja je bilo treba, da je prišla v red? Kaj ne, da je res tako?
Cerkljanske zadeve. Novo starešinstvo je imelo svojo prvo sejo dne 26. nov. t. 1. Spored se je mirno in stvarno vršil, dasi se je prej nekaj govorilo o nameravani obstrukciji pristašev prejšnjega g. župana Kosmača. Zdi se da je bila obstrukcija res nameravana, a ni imela dovoli moči. oziroma mož. da bi bile seje nesklepčne. Starešina in prejšnji g. župan je pa v začetku seje izjavil, da se sej ne more udeležiti, dokler ni revizija obč. računov končana. in sc je. kljub splošnemu ugovoru, odstranil iz seje. dasi je bila njegova navzočnost tekom iste neobhodno potrebna. Ali ste obstruirali, g. poslanec Kosmač? Kako se to Vaše postopanje vjema z obljubo, ki ste jo dali g. glavarju dne 20. nov. t. I.. da boste podpirali novo starešanstvo?
Dne II. decembra t. I. je vpričo gg. ravnatelja dež. knjigovodstva in računskega revidenta prevzel naš župan Eržen občinski arhiv in blagajno, ki je pa ni. Isti dan se je začela tudi revizija obč. računov. ki se razteza na splošno željo na vso dobo županovanja- g. Kosmača, t. j. od IS99. naprej. Revizijski odsek je sklenil, varovati med revizijo tajnost, zato o dosedanjih vspehih nič ne vemo. Ker so pa še sedaj nekateri zapeljani Občinarji, ki venomer trdijo, da je namen sedanjega županstva uničiti g. poslanca Kosmača, treba povdariti. da je g. župan Eržen v 1. seji 26. nov. t. 1. javno povedal, da se nam ne gre proti osebi g. poslanca Kosmača, ampak proti sistemu, ki diši po Petronovi dobi. Dobesedno je poudaril g. Eržen: »Kakor hitro revizija konča častno za g poslanca, odložim žunansko čast. in vsi volimo g. Kosmača.« Kmalu pride čas ko bo tudi g. Kosmač spoznal, kedo so bili njegovi pravi prijatelji.
Velika železniška nesreča sc je zgodila v Katanijr v južni Italiji. Brzovlak ie zadel skupaj s tovornim vlakom. Mrtvih je 20, ranjenih pa 90.
Poslanec Kovač, ki Je streljal na grofa Tiszo v ogrskem državnem zboru dne 7. junija, sc ie te dni zagovarjal pred bu-dimpeštanskim sodiščem. Kovač je vse priznal in bil oproščen. Lepa je ta!
Nov župan v Kanalu. Za župana v Kanalu ie bil izvoljen gostilničar Er. O o-r j u p v Gor. vasi.
Samoumor. V sredo okrog 9h zvečer se je v neki gostilni v ulici sv. Ivana u-strelil skozi srce 351etni kurjač Ivan L a n-t i e r i, doma iz Trsta. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je ob lih ponoči umrl. Vzrok samoumora ni znan.
Aretirali so v nedeljo popoldne v Gorici več mladeničev, češ da so klicali: »Živio Peter«, »Živio Srbija«. Pri kavarni »Corso« so bili radi teh klicev aretirani trije: in sicer: Ivan Zaletel iz Vertovi-na, Anton Frančeškin iz Sela na Krasu ter Andrej Krajnik iz Tolmina. Ti trije so mizarski pomočniki v Solkanu. —• Nekako okrog 6h zvečer pa so na Solkanski cesti policaje prijeU večjo gručo fantov. ki so bili: Alojzij Čibej iz Oslavlja, Franc P r i m o ž i č iz Oslavlja. Franc Bensa iz Pevtne. Jožef Komel iz Št. Andreža in Jožef Primožič iz Podgo-re. — Vsi so bili več ali manj vinjeni. Ali so aretiranci res krivi, ali ne, nam ni znano. Gotovo pa je, da s kričanjem in popivanjem nihče ne bo niti za las koristil narodu. pač pa mu škodil in še sebe pahnil v nesrečo.
Vojaška vest. V Gorici se je te dni mudil poveljnik 3. armadnega zbora iz Gradca.
Zrakoplovci so v četrtek prav lepo manevrirali po zraku nad Gorico. Krožilo je naenkrat pet letalnih strojev. Bil je lep pogled.
Hotel »Zlatorog« ob Bohinjskem jezeru je na dražbi kupilo »Slovensko planinsko društvo« za 27.000 K.
Izgubljeno. Na svetogorski poti je v nedeljo 24. nov. 1912 izgubila neka gospi-ca foin volneno ruto (šal). Prosi se dotične romarje, ki so jo našli, naj jo prineso v prodajalno kot tisk. društva v Gorici, Gosposka ulica št. 2.
Pijanec ima srečo! Poročajo nam z Vipavskega: Pijanec ima večjo srečo ko pamet! Če bi to ne bilo res, koliko več nesreč bi povzročila pijanost! Prejšnji teden so peljali trije vozniki iz Kranjskega vino iz Dornberga proti Batujam. Eden izmed njih dasi je bilo še zjutraj, je bil »okrogel«. Po »paradižu« navzdol je kar dirjal brez zavore, dokler ni zavozil k sreči na stran ceste, kjer se je voz ustavil, a tudi sam voznik padci z voza proti konjem. Očividec se je čudil, da se ni pripetila nesreča in da sta konja ostala mirna. Položili so ga na voz misleč: zdaj bo pametnejši, a ni sc streznil, ampak je dalje vdrihal po konjih. dokler ni zopet omahnil in padel pod voz. Le malo je manjkalo, da ni bil povožen. Še se ni spametoval; komaj je sedel na vozu. so morali konji v dir in pod Batujami je žc tretjič ležal pod vozom. Res čudo je, da so se konji vsaki vstavili. Vozniki vozite počasi drago vino ter bodite zmerni, ker Dornberžan je sicer dober, a tudi močan, ter bi lahko pripravil koga v nesrečno.
Ogenj je nastal v noči od nedelje na ponedeljek v Rajnerjevi (domobranski) vojašnici. Začel je goreti na podstrešju nek tram. K sreči so ogenj o pravem času zapazili. S tem je bila preprečena velika ne-
sreča, ker je pod streho shranjeno tudi strelivo.
18-Ietna tatica obsojena. Pred soriškim sodiščem je bila obsojena na 2 meseca težke ječe 18-letna Marija Ž n i d a r-č i č. ki je služila pri posestniku Jožefu Lutmanu v Št. Andrežu. Tu je ukradla gospodarju 37 kron, 1 star srebrn tolar od Marije Terezije, verižico vredno 55 K in 8 K vreden prstan.
Vojaka na straži povozil vlak. V ponedeljek ponoči je stal na železniškem mostu med Prvačino in Dornberkom na straži vojak-planinec Jožef Rozman, doma iz Štajerskega. Kakor je znano, je oni most škandalozno ozek. Ubogi vojak, ki je stal na mostu, se je moral prihajajočim vlakom z mosta umikati. Toda naenkrat ni imel časa umakniti se. stroj ga je zgrabil za torbo za patrone in ga vrgel ob tla. Rozman ima razbito lobanjo in tudi drugi udie so polomljeni. Prenesli so ga v dornberško mrtvašnico, kjer so ga obducirali. nakar so ga prepeljali v Oorico. Včeraj so ga v Gorici pokopali z vojaškimi častmi.
Vojak na straži ustrelil moža. Blizu Sv. Lucije je baje vojak na straži zapazil, da se mu bliža človek. Zakliče: Halt!« Ker se mož za poziv ni zmenil, je vojak streljal, nakar se je mož mrtev zgrudil na tla. Kdo da je ustreljen mož. še ne vedo. — Zdi se, da ta govorica ni resnična.
Nabiranje darov za balkanske ranjence prepovedano? Listi poročajo, da so v Ptuju na Štajerskem pri neki rodbini, ki je nabirala darove za balkanske ranjence, izvršil hišno preiskavo.
Napad na vojaško stražo na Ogrskem. Na mostu čez reko 'Liso med krajema H ust in Kiralikaz straži noč in dan 12 mož močna vojaška straža. Pre.t. četrtek 12. t. m. zjutraj še pred svitom pa so na stražo iz bližnjega gozda naenkrat pričeli padati streli. Vojaki so streljali nazaj. Zadet ni bil nihče. Ko so za dne preiskali gozd. niso za napadalci našli nobenega sledu.
Napad smodnišnico. Iz Gradca poročajo, da sta se v noči od srede na četrtek dva neznanca sumljivo bližala smodnišni-ci pri Gradcu. Vojak je streljal in kakor sc sklepa iz sledov, enega ranil.
Ubogi farovži, — vse nesreče silijo nad nje! Na god sv. Lucije zvečer bi bilo kmalu pogorelo župniško gospodarsko poslopje v Podmelcu. Zasluga za to gre sosedovemu dimniku, ki je kakor nalašč za taka »podjetja« napravljen. V noči med preteklim ponedeljkom in torkom se je pa neki nepoklican revizor pripravljal, da bi revidiral župnijsko in hranilnično pisarno ter se prepričal zlasti o stanju blagajn. Najprej je ukradel tesarsko sekiro v fa-rovškem drvarniku. potem si je izposodil dve lestvi in tako oborožen je začel svoje rodoljubno delo. — A glej smolo! Nekai se vtakne vmes. in revizor mora pustiti lestve in revizijo in. malo je manjkalo, da ni pozabil še »dragoceno« sekiro. S to se bo lahko kmalu zopet vrnil ali sam ali s pomočnikom, saj nima daleč ...
Kako ravnajo z delavci v tržaški zavarovalnici zoper nezgode, nam jasno kaže naslednji slučaj: Neki 191etni Ivan Hro-
vatin iz Elerjev pri Škofijah je bil povabljen v ponedeljek v svrho zdravniške preiskave, ker se je ranil na levem očesu pri delu v kamnolomu. Ves dan je moral čakati, preden so ga ob peti uri zvečer resnično preiskali po dr. Oblatu na domu. Ker je vedel mladenič, da ima pravico zahtevati potne stroške in morda še kako drugo odškodnino, je prosil, da mu plačajo voznino do Škofij v znesku vsaj 1 K 20 v. Zaradi tega zahtevka ga je spremil uslužbenec zavarovalnice v urad v ulici Valdi-rivo 40 v I. nadstropju. Tukaj so ga hoteli gospodje uradniki kratkomalo odpraviti; ker pa je Hrovatin vztrajal pri zahtevi, da mu po tolikem čakanju, ko ni niti kosil, vendar plačajo vsaj pot. tedaj so ga olikanci začeli zmerjati z raznimi psovkami. in ko je začel govoriti slovensko, tudi z »va fora »ščavo« nato in bosco« in drugimi uradniki tega dobrodelnega zavoda primernimi izrazi. Pri tem so se ti gospodje tako razgreli, da so ubogega itak bo-lanega delavca vrgli na tla in ga vsi trije vlačili po kamnitih stopnjicah. da je z glavo udarjal ob tla in ga poleg tega obdelavah z rokami in pestmi, ter mu povzročili znatne poškodbe na vsem telesu, mu raztrgali do cunj suknjo, telovnik in srajco.
—	Ves raztrgan je končno šel na cesto, kjer se je zavzel zanj neki fin. stražnik in ga spremil na.kolodvor na koperski vlak. Včeraj zjutraj pa se je moral zopet vrniti v Trst, kjer so po posredovanju policije morali izvršiti na rešilni postaji celo neka operativni čin. da se preprečijo hujše posledice. Tudi tu šo napravili zapisnik o tem dogodku.
Obsojeni rezervni častnik. Okrožno sodišče v Ljubnem je obsodilo železniškega asistenta Jožefa Kostrona, ki je obenem rezevni častnik, v enomesečni strogi zapor, ker je, ko se je vozil od glavnega ra-porta dne 6. novembra t. 1. iz Gradca nazaj v Vordernberg, rekel: »Če bi morali marširati proti Srbiji, bi prvi strel oddal na kakega avstrijskega častnika in rnar-širal proti Dunaju« in pristavil:	»Vsak
Slovan je dolžan, prvega vojaka, ki bi na Srbe streljal, ustreliti«. Kostron se zagovarja, da ne ve, kaj je takrat govoril in da je. če je res tako govoril, hotel le dražiti kadeta Mojzesa Marmoreka, s katerim sta se skupaj vozila. Proti Kostrunu je uvedeno tudi vojaško postopanje.
Veliki izgredi na Češkem. V nedeljo so se v Kraljevem gradcu na Češkem vršili veliki izgredi o priliki, ko je ondotni 18. pešpolk odhajal na vlak. Pred vojašnico se je zbralo do 2000 oseb, ki so poizkušale preprečiti odhod vojakov. Orožniki, ki so poizkušali množico razgnati, so bili s kamenji obmetavani. Na kolodvor so došli vojaki z enourno zamudo. Demonstranti so na kolodvoru zopet metali kamenje. Ranjen je bil neki častnik, okrajni komisar dr. iFedler, dva koncipista in neki orožnik. Vojaki so z bajoneti pred kolodvorom demonstrante razgnali; en demonstrant je bil ranjen. Mir je nastal šele ob 2. uri ponoči. — Tudi iz Plzna poročajo. da so bili ondi v nedeljo veliki nemiri, ko je.odhajal na mejo 35. pešpolk. Tudi v Brnu na Moravskem so bile demonstra-
cije, ko jc 8. pešpolk ob 2h zjutraj odhajal iz vojašnice. Češki listi rote ljudi, naj bodo mirni, ker take demonstracije narodu silno Škodujejo.
Velike povodnji so na Ogrskem. Vode so popravile v okolici Marmarov Sziget več vasi.
Zopet nesreča v rudniku. V Dortmundu na Nemškem so se v nekem rudu vneii plini. Eksplozija je ubila 3, ranila 0 delavcev.
Predrzni roparji na Dunaju. Na Dunaju sc je te dni pri belem dnevu izvršil predrzen rop. Trije našemljeni roparji so vdrli v neko pisarno Pfeifer. Porezali so najprvo žice od telefona. Nato pa so z revolverji ustrahovali gospodarja in sina, pokradli ves denar ter ušli.
Trst in Istra.
Shod deklet. Trst: V nedeljo je priredila ženska Skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze v Marijinem domu velik shod, na katerem je govoril g. dr. Krek o važnosti in koristi te organizacije. Vsako slovensko dekle, ki služi v Trstu, naj bi bilo iz lastne koristi članica te Zveze, ki postani res strokovna organizacija slov. služkinj. V zadnjem letu je tržaška skupina razvila precej živahno delovanje, sai jc v tem času izplačala samo na bolniških in brezposelnih podporah do 1000 kron. Za g. dr. Krekom ie govoril A. Čok o razmerah med služkinjami v Trstu. Ožigosal je zlasti način, kako se dela z dekleti na zgla-silnem uradu, pa tudi na policiji ne dobe brambe proti gospodinjam, katerim so izročene na milost in nemilost, ker je Trst edino mesto v Avstriji, ki nima še posel-skega reda. Zato je pa bila med velikim navdušenjem sprejeta sledeča resolucija: Shod tržaška podružnice J. S. Z. se obrača v interesu svojih članic na c. kr. namestništvo v nastopnih dveh rečeh:	1.
Tržaško ozemlje nima edino izmed vseh avstrijskih pokrajni nobenega poselskega' reda. Pravne razmere posel, stanu so radi tega neznosne. Zato izražamo, da je skrajna potreba nujne odpomoči v tem oziru in opozarjamo c. kr. namestništvo, naj čim preje ukrene vse potrebno, da se tudi za Trst določi primeren poselski red. 2. Pritožbe proti postopanju uradništva pri zglasil, uradu poslov, se tako množe, da moramo zahtevati, naj se v tem oziru naredi z odločilno besedo popoln red. Shoda se je udeležilo do 500 deklet.
Sestanka, ki ga jc priredil dr. Krek v nedeljo, se je udeležilo blizu 80 mož in mladeničev, ki so z zanimanjem sledili njegovim izvajanjam. Storili so se važni sklepi za bodoče delovanje.
Božičnica Slov. Straže z obdarovanjem ubogih otrok se ho vršila v Mariinem dom ir ulica Risorta 5. na sv. Štefana dai' ob 5. uri popoldne.
Župniku Andr. Furlanu je vodstvo »Lega nazionale« prepovedalo učiti krščanski navk na njeni šoli v Sv. Križu-Ker je paOrdinarijat zahteval, da župnik nadalje poučuje, je »Lega« odpovedala župniku plačo. Pojasnilo pride.
J
Peči, štedilnike v
Najboljše stroje
lite kotle in vse v
za rezanje mesa,
železno stroko
Izdelovanje klobas
spadajoče predmete
Le pri naši tvrdki	trgovina	z železnino
Pinter &Lenard Gjorica, Raštelj 7-9
Mimin id ZDDotebmsti atelje
Dr. 1. Eržen
GORICA
Jos. Verdi tekalidče štev. 37
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone zlate mostove, zobe na kaučukove plošče uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste.	19
Ordinira y svojem ateljeju
od 9. ure dop. do 5. ure pop.
Obsojeni ponarejevalci denarja. Tržaški porota je obsodila tri ponarejevalce denarja od 18 mesecev do 5 let težke ječe.
Zaloga usnja [ji
ij. drufovkaK
Jtj 6orIca Gosposka ul. 3 iH
(nasproti Monta.)	{ft
ru]	U
^ Velika izbera čevljev ^ lHJ za moške, ženske in Ji otroke?	fjj
MIZARSTVO
odlikovano z električnim mehaničnim obratom
jCJVfT- ČELIGOJ
GORICA TRŽAŠKA CESTA Št. 18.
Izdeluje: Cerkvene oprave oprave klopi, spovednice, klečalnike. — — — — Stavbena dela okna. viata, podovi. — Zaloga pohištva omare, mize, postenje, stolice, okvirje, blazine in šuste. — - — — Zaloga: Strugorških in rezbarskih izdelkov. — — —------—	—	—
Jakob Šuligoj
urar c. kr. državnih železnic
4=lž Gorica, Gosposka ulica 25
¥ — priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih ur, zlatnine in srebrnine. Vse po najnižjih cenah z več letnim jamstvom. Vsa popravila se izvršujejo hitro in po ceni. Za vsako popravilo se jamči eno leto!
IVAN KRAVOS
Sedlarska delavnica
itrcbii]
V»l
Anton Potatzky
naslednik Josip Terpin
v (jorici, na sredi Raštela hiš. štev. 7
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče nirmberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje. — Potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci, mašne knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih in na deželi.
Vsi, ki ste skrbni možje lil očetje!
Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za prihodnjost svojih otrok ? Potem pišite „Slovenski Straži11 v Ljubljani po knjižico gosp. župnika Haaseja o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.
(GORIGA - na Kornu št. l! - GOHIGA
Zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjsko potrebščine; potovalne potrebščine, kakor:	kovčeke,	torbice,	denar-
nice, listnice itd. -- Izvršuje in sprejema v popravo različne koleseljne in kočije.
Popravila se izvršujejo točno. — Cene zmerne.
T)odpisani s spričevali potrjeni čevljarski mojster in sodni cenilec, naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da sem odprl
svojo delavnico
v Nunski ulici št 9
ter se priporočam slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk in jamčim za točno in solidno postrežbo. Udani
Rudolf $ei\edetič,
čevljarski mojster.
JOŽEF LIPICER,
== srebrar =========
Gorica - Stolna ulica št. 7 - Gorica
v Župnijski hiši.
Prevzame vsokevrstna dela iz kovine.
a?
» E*. EC. ?r
c °
—• rt
o. 2 o it) n o o
e: 0< ee o p
< << ©
3 3 S O
<—. rt ® o< rt o< ® p
® e '® < SlEoi £. o e, o 3
< n’ 2 § S. © *~i
73
O
D
P
•n
P
N
T3
O
P*
CTQ
O
N ; ** :
o
o
3
o
73
pr n cr
5* S.
3 — o B O-O
  n
© D
55- ° ©
g
© o ©
. p
I 2.
O
m o
O '
o ^
73 ©
c 3
Cu 3 N
O P
O — O I
i 1
©	H-.
N
"O O. 2. 2. •5* c
0 <—•
1 o
p8
I
Slovenska družba Su. Rafaela
v GORICI.
Dekleta, ne zaupajte neznanim osebam !
Ako želite dobiti primerno službo, se obrnite na enega spodaj označenih naslovov.
Obrnite se z zaupanjem na gospe, ki
imajo na roki belo-rumen znak, ako jih slučajno zapazite na kolodvorih.
Aleksandrija: Sestre Notre-Dame de la Dčlivrande 23, rue Sidi-el-Metvalli' Azil Franca Jožefa. — Sestre sv. Karola Bo-romeja.
Kahira:	.Gospejno društvo za varstvo
deklet" z kolodvorskim misijonom predsednica grofica Hohenwart. Sestre sv. Vincencija, rue Abdel-Aziz, Palais Cherif-Pacha. — Sestre sv. Kare la Boromeja, Babel-Louk. — Sestre Notre-Dame de la Dčlivrand, rue Abou-el Riche.
P o rt Said Asyl Couvreaux.
Suez: Sestre dobrega Pastirja.
Slov. dražba sv. Rafaela v Gorici
Jus. Verdi tekal. štev. 32 v hiši posojilnice«.
»Gentr.
Pri nakupu
zimskega oblačilnega in modnega blaga za možke in ženske obleke obrnite se do narodne trgovine
f	V • V » II • v • v
Ivancu; m Kurinčič
GORICA
Gosposka ulica št. II.
V	zalogi krasna izb er potrebščin za cenj. gg. šivilje in krojače, katerimi se da primeren popust.
Opreme
za cenj. gg. neveste in ženine v bogati izberi; kakor izgotovljene blazine iz zmeti (šušte) volnene in bombažeste odeje, raznovrstna tkanina in platno itd.
Važno!
Velika zaloga moških in ženskih dežnikov. Cene najnižje. Postrežba poštena in točna.
V. Žnidarčič & > dr.
stavbena tvrdka
v GORiei VIA MATTIOLI.
Izdeluje vsakovrstne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Wesfal.-trope patent, v vseh avstrijskih mestih št. 27221. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blok ki je najtrpežnejše zidovje, ki vzdržuje suha stanovanja z vedno isto temperaturo.
Anton Krušič,
krojaški mojster,
Corso Franca Jožefa štev. 89 oz. Tržaška cesta 16
se priporoča č. duhovščini in sl. občinstvu iz mesta in dežele.
GORICA
A. DRUJFOVKA,
—	Raštelj štev. 3 — GORICA
priporoča
svojo bogato zalogo usnja in čveljarskih potrebščin.
ANTON VETRIH,
mizarski mojster —BATUJE p. izRNIČE.
priporča svojo
mizarsko delavnico
novoporočericcm in drugemu sl. očinstvu, ki si hoče nabaviti dobrega in solidnega pohištva po zmernih cenah. Enako sprejema stavbena dela.
—^ Prave —
v
C ebe 1n o - v oščen e sveč
in sveče za pogrebe po nizki ceni in olje za večno luč.
MED
za pitanje čebel in za zdravilo
priporoča udani
J. Kopač, svečar v Gorici.
(SORIŠKA ZVEZA
dOSPODARSKIN ZADRU6 IN DRUŠTEV V (SORICI
RESISTROVBNA ZADRUGA Z OMEJENO ZRVEZO
I
posrduje pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri prodaji kmetijskih pridelkov.
Zaloga je v hiši ,,CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici,
TEKALIŠČE JO S. VERDI ŠT. 32.
* if*n ^ ‘ti * ‘m * j—i ^ 'n * 1	*	imi	**	'n	*
m	w list«,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.,
Urad v lastni hiši, štev. 21 ulice TORRE BIANGA (ob ulici DELLE POSTE).
Sprejema hranilne vloge v kakoršnihkoli zneskih In jih obrestuje s čistimi
¥ in % od sto,
stalne vloge z ozirom na svito in dobo neodpovedijivosti po dogovoru tudi višje.
Uraduje se vsak delavnik: od 9. do 12. dopoldne in od 3. do 5. popoludne.
nozicna priloga.
Božična.
(Otroška.)	_______
Zapisal Fr. Volarjev.
Jaslice v kotu, svečke prižane, dvignjene roke — kaj bo nocoj?
.Jezušček mali pride v posete. lep kakor solnce — čakamo nanj...
Spanec poredni, pusti nas, pusti — kdo bi šel spat to čarobno noč!
Pesem zapojmo, pesem prelepo, da jo bo slišal angelčkov zbor K nam bo priplaval, z nami prepeval,
Jezuščka čakal, ki se rodi ...
Pa nas obišče, lep kakor solnce, pa nas povabi v sveto nebo . . .
Sveta noč na vojni.
Cez snežno plan jezdeci trije hite; jim luna pot kaže, jim zvezde žarč.
Njili misli so v boju. njih srca doma; tu mnogo radosti, tam mnogo gorja.
In nagne se k drugemu prvi vojak:
»Z menoj bojevati ne upa se vsak.
a danes mi v prsih srce trepeta: so drugi molili, jaz klel sem Boga...«
In nagne se k prvemu drugi vojak: »Otroka na cesti ni plašil me mrak,
a danes trepeče srce in drhti: odložil sem spoved, me vest zdaj teži.«
In nagne k obema se tretji vojak: »Bolesti prenašal sem kakor junak
in duša je čista in* Bog sam je v nji in vendar — iti vendar srce mi drhti.«
Čez snežno plan jezdeci trije liitč; noč sveta, božična nad njimi pa gre...
Za njimi veselje in mir je srdi, pred njimi je vojna in mnogo gorja...«
swzf\ noč.
4
Josip Lovrenčič:
Svetonočna romanca.
Iz zlatobrušene čase žarkov zahajajočega solnca izpila je sveta noč pričakovanja zadnji dan in vzrastla je vsa skrivnostna od zemlje do neba ovita v pajčolan iz vijolic stkan modrih in v njenih kodrih visoko pod uebom so zvezde blestelo : angeljcev roke so vanje jih vplele...
In dotaknila se je s čudežno svojo roko zvonov in peli so njeno besedo — blagoslov.
Prvorojeno dete ga' je zaznalo in blagovesti svete mu je oko sijalo.
In v to oko so zastrmelo
štiri oči ljubečo
in te štiri oči so se zasolzile
in mir so pile
neskaljene sreče
in sveto noč zaživele...
In vstal je sveti dan. V zlatobrušeno čašo žarkov vstrajajočega solnca si nalil je svetle moči in jo izpil in nesel se z.njo smelih kril vsepovsod visoko velik in vzbudil misel v dnu
[štirih oči:
Iz noči za dan se človek rodi!
Sveta družina.
Starka.
Božična slika z Balkana.
Spisal Fr. Volarjev.
Ob rebri tnale dolinice leži vas, mala vas med malimi vrtovi. Majhne hiše se stiskajo druga poleg: druge, dvorišča so ograjena z nizkimi plotovi, ali pa so brez ograje, mala okna zrejo v dan, ki je pa tudi majhen.
Dan je majhen — zima je v deželi. Toda zima pa je velika in ogromna. Kakor velikansko prestralo se je razgrnila črez celo deželo. In gore, ki se svetijo v snežni belini v ozadju, so tudi velike in ta belina je močna. Od severa veje velik mraz, kot bi bilo tam gori nekje za mejo milijon mrzlih in sovražnih src, ki puhtijo od sebe mraz v to deželo.
V	teh malih hišah in v tem velikem mrazu pa živijo ljudje, ki so veliki v dobrem in v slabem neznatni — za stenami teh hiš pa se vrstita radost in žalost.
Božič je . . .
Kedo ga ni vesel, kdor je ohranil v svojemu srcu najlepše, kar mu je dalo življenje!
Na predvečer koledujejo po hišah in pokadijo shrambe in jih pokropijo, pripravijo kruh in prižgejo svečo ter se vsedejo v družinski krog. Molijo' in jedo hleb: v njem je zapečen denar, kdor ga najde, ta bo najbolj srečen celo leto.
Ta večer morajo biti vsi doma, vsi o-koli ene mize. Ni eden ne sme manjkati, naj bo bogzna kje, ta večer mora priti, mora biti v svoji družini in ji povedati povest svojega življenja. Vsi poslušajo in spet povprašujejo ... čas poteka ... veselje sije raz obrazev ...
Kdo bi se ne veselil tedaj Božiča! Ta najde zopet vse zgubljene duše. popotnike pripelje nazaj, pozabljeno izkoplje iz davnine.
*
❖	*
Nekako sredi vasi stoji srednje velika hiša; mala okna so zaprta, odprta pa so vrata v dvor in vrata v vežo le priprta.
Mrak božičnega večera je nastopil in v hiši za mizo sedi starka, zavita v odejo, upognjena v kljuko in gleda pred se ter se smehlja.
Pripravila je kadilo, pripravila je hleb in srečo in zdaj čaka.
Za vse tri je pripravila. Kaj bi sama s takim hlebom! Kaj bi sama s tako dolgo svečo! Kaj bi sama s kadilom!
Nocoj prideta. Saj sta rekla: v Božiču, mati, ali pa nikoli: za krst častni in svobodo zlato!
Tako misli starka in pogleda s trudnim pogledom skozi okno v zimski večer. Nalahko ji vztrepeta srce: na gazi se je pojavila črna postava, bliža se in bliža ter stopi v dvor. Starka jo spozna in zopet povesi sive oči: To je seveda Maša. ki gre k nji.
Ko se odprejo vrata ne dvigne pogleda, šele na pozdrav sosede jo pogleda dolgo in vprašajoče.
»Pokadila bi ti po shrambah jn pokropila, čas je ...«
»Ne, ne! Pokadili in . pokropili bodo naši.« Starka odvrne z roko.
»Postregla bi ti, skuhala bi- ti...«
»Imamo hleba. Dovolj ga bo, ko prideta, ga načnemo.« Starka govori počasi in s povdarkom ter se muči pri tem. Njen obraz se le malo razločuje v temi:
»Prižgem ti luč?«
»Ne prižgali jo bomo, ko prideta. Naj bom v temi, naj bom sama. Ko se prikažeta na vratih, me ne bosta videla v temi in bosta mislila, da sta sama, da ni nobenega. Takrat jima bom skočila nasproti...« Starko zapečejo solze v očeh.
Soseda je v zadregi. Pomilovalen nasmeh ji zaokroži ustne. Pomisli, na to de
»Tudi drugod čakajo, pa ne pričakajo. Vse hiše prazne. Starci, žene in otroci. Kdo ve, kje je kdo? Ce so ali jih ni več? Nocoj pride pošta — morda ...« Ko soseda Maša vidi. da je starka ne posluša, utihne in odide tiho in počasi.
Starka pa misli misli ...
Marko in Niko. oba junaka, oba pridna sinova, ki ljubita njo, starko-mater. Marko se je imel oženiti — lepa roža ie njegova nevesta pa je prišlo na papirju, da je treba iti. Starka je jokala, sinova pa sta rekla: »Mati, se spominjaš, kar si nam pravila o carju Samuelu? Mati se spominjaš svojega starega očeta, ki je trpel od njih? Mati, se spominjaš onega starega plota, na katerem so bile posajene krščanske glave? Mati, se spominjaš naše sramote?« — To sta rekla sinova in ona jima je pritrdila z: da! »Maščujeva se! in šla sta »v božiču pa Vas spet poljubiva ali pa nikoli.«
Tu se starka zdrami in misli. Ustraši se teme, ki jo obkroža od vseh strani. Zravna se počasi in njene ustnice se premikajo, kot bi govorile.
»Oj, Marko in Niko, kje sta? Ali sta pozabila na svojo ubogo mater? Pridita, kadilo vaju čaka, da pokropita in pakadi-ta! Sveča vaju čaka, da jo prižgemo. Pridita, da zmolimo in načnemo hleb.Lep hleb in dober; vanj sem dala vmesiti srebrn denar. tisti, ki ga dobi, bo blagrovan. Ti ga dobiš Marko in boš srečen s svojo nevesto. Drugo leto ga dobi Niko... Pridita!«
Vse je tiho. Nihče se' ne oglasi. Zunaj na snegu se-sveti od oken sosednjih hiš. Sneg začenja naletavati in starka se stresne.
»Sneg ne naletuj! Ne pihaj veter tako predrzno! Zamotel boš pot in popotnika spravil v nesrečo in v zmoto, da rodne hiše ne bo mogel najti.«
Starka pomisli.
»Saj res. Prižgala bom luč. Svečo prižgem. Dišeča je in že po vonju bosta vedela kam.«
Dvigne se počasi in opotekajoč. Pri-jemaje se za steno in ob klopi drsa v vežo po ogenj. Prižge svečo in zopet sede.
»Naj gori, da bosta znala kam. Saj pokadila bosta potem. Preden zmolim vse do kraja bosta tukaj, prej ko sveča dogori me objameta...«
Starka gleda v plamen luči in. moli. Vedno tesneje se ji zbližujejo trepalnice.
vedno počasneje se premikajo ustnice misli in dremota jo zazibljejo v sanje.
—	Tu sta. Marko in Niko jo objemlje-ta, da ne more sopsti. Kaj sta prinesla, draga sinova? Kaj sta prinesla svoji stari materi? Ti Marko se smehljaš. Si se spomnil svoje neveste? Si se spomnil čudnega napeva, ki ti je žvižgal krog ušes? Si se spomnil svobode, izpolnjenega tisočletnega hrepenenja? Ali te veseli odlikovanje? Na prsih se sveti na široko in se zliva rdeče po lepi uniformi. To kolajno si prinesel materi? In ti tudi Niko? Glej, in ti jo no-šiš na čelu. In tvoj smeh je še bolj čudovit. Dajta materi, kar sta ji prinesla! Mati, veseli se, sinova sta tu! Kaj ju gledaš in gledaš, a ne rečeš besede?«
Starka plane iz sanj — sveča dogoreva — zunaj je šum — pogleda skozi okno...
❖
»;< *
Cela vas leži v tihoti božičnega večera. Sneg, ki pada mimo svetlih oken se beli in poigrava; lahka sapa ga podi v eno smer, da se oprijemlje sten in brusi popotniku v lice.
Nakrat zazvoni zunaj vasi zvonček, polglasen ropot mu sledi in sani se prismu-čejo med hišami, ter se ustavijo.
Mal je zvonček in le poglasen topot konj, toda slišijo ga v zadnjo hišo, kot da ta večer slišijo tudi stene in povedo ljudem za stenami, kaj se zunaj godi.
Odprejo se vsa vrata po hišah zapovrstjo in iz vseh vrat pridejo ljudje negotovih korakov. Komaj dva človeka, ki sta se pripeljala, skočita raz sani, ljudi je o-krog, da se ne moreta geniti.
Vsi imajo eno samo vprašanje, a to jim tiči v grlu in ne more na dan. Tudi ona dva molčita. Za trenutek je vse tiho.
Zadnja pride mati z otrokom v naročju in postoji ter tudi molči. Otrok pa iztegne ročico in zakliče: ata! — da se vse zgane.
Njegovo mater zdaj premaga,' vprašanje, ki vsem tiči vgrlu, spravi s silo na dan. Prerije se do moža, zavitega v suknjo, ostrega obraza in zakliče.
»Povej, kar veš! Kaj nas mučiš?«
Mož, ki je bil v mislili, se vstraši, zasenči čelo in odvrne mrzlo:
»Pojdi domov in moli za moža!«
Zena skoraj spusti otroka iz naročja, ko zaihti. In vsi zaječijo pod to novico, strnejo se še tesneje okoli njega in tiščijo vanj, kot popotniki v puščavi, okoli požirka vode.
Mož pa pravi počasi in mrzlo, kot bi bila to vsakdanja stvar. Smrt! ali: nič se ne ve o njem samo te dve besedi pozna.
Kogar doleti prva, zajoče, ti so šibkejši, močnejši pa molčijo in strmijo v praznino: saj mora tako biti! Tisti, ki ne vedo, pri čem da so, pa si privežejo breme na srce in gredo v hiše ter čakajo drugega poročila.
Drugi, ki se je pripeljal s sanmi izpre-za konje; oni, ki je pripovedoval, stoji šc vedno na mestu, kot da čaka, da pride šc I kdo, da mu postreže z novico.
Nihče več?
2q se hoče obrniti, ko zagleda pred I seboj postavo, ki se opoteka skozi sneg i»
pada in se lovi s koščenima rokama, dokler se ne opoteče tik pred njega.
»Kje sta Mirko in Niko?«
Že ima na ustih hladen odgovor, kar se premisli. Uboga starka pri njegovih nogah mu zastavi besedo. Obotavlja se najprej z odgovorom, potem reče.
»Prideta. Počakaj; ni ša čas.«
Starka pogleda živo in široko vpra-šajoče. »Kje sta Mirko in Niko?«
»Prideta«, je zopetni odgovor, bolj trd kot preje.
»Nocoj?« Starka se oprime moža, da se obdrži na nogah.
»Ne nocoj!«
Starka ne verjame, ne more verjeti. Pogleda krog sani. Zasenči oči in — ni ju nikjer.
»Kje sta ostala. Mirko in Niko?
Zagrgra ji v prsih in zgrudi se na tla.
Sveča ugasne ravno v tistem trenutku, ko jo položijo v hiši na klop in se zbudi zopet k polzavesti.
Prineso trsko in ji svetijo v obraz, bled je in upadel, kot obraz bolnika, na smrt bolnega. Oči iščejo nekoga, a ko ga ne najdejo, se zaprejo za vedno ...
Soseda Maša začne moliti in vsi ji odgovarjajo v zboru.
Glasovi gredo skozi okno in po vasi, kjer se svetijo hiše.
V	slednji hiši čakajo ob hlebu, da pride vsa družina, da molijo, načnejo hleb in se kaj pogovorijo - a junakov z bojnega polja ni še nazaj.
Sneg naletava, vas se stiska ob reber, , od severa pošilja mraz milijon sovražnih I src in veter zamete poti, kdor bi hotel v domovje, ne bi ga našel.
Božično drevesce — spokorjenca.
Priredil F. Volarjev.
Božični večer je razgrnil svoje blagodejne peroti nad celo pokrajino in je razlil nad vsemi ljudmi prijeten čut blaženosti.
Pri liadgozdarjevih so obhajali božični večer, kot navadno, z malo slovesnostjo. V preprostem salonu so prižgali svečke na božičnem drevescu in se približali s svetim spoštovanjem jaslicam, ki so bile pod drevesom in v kterih je ležal mal Je-zušček. — Zmolili so kratko molitvico z otroci vred. Nato pa so se ti polastili darov, ktere jim je prinesel Jezu-šček in jih ogledovali s začudenjem.
Nadgozdarjeva 'gospa je pestovala malo hčerko, ki je stezala ročice po gorečih plamenčkih, druga dva pa sta stala ob drevescu deklica je božala punčko, ki jo je dobila v dar, deček pa je gledal lesenega konjička in mislil bogvekaj.
Na vseh obrazih pa je bila svečanost in nobeden se ni upal ziniti glasne besede, govorili so le šepetaje, otroka, ki sta kazala eden drugemu darila in pa malo dete, ki je hotelo imeti lučko.
Oče in mati sta bila srečna. Nadgoz-dar je stal ob strani in z mirnim očesom
vse opazoval; z velikim zadovoljstvom so se mu ustavile oči na otrocih in njegov obraz, kterega je obkrožala lepa rjava brada, je dobil še lepši izraz.
Vse je bilo tiho ...
Kar so se začuli od zunaj nagli in trdi koraki, kot bi se komu z veliko silo kam mudilo. Slišali so v salon, kako so se sunkoma odprla vežna vrata in hip nato. je potrkal nekdo na duri salona.
»Naprej!« je zaklical nadgozdar.
V	sobo je stopil stari gozdni čuvaj, napol upehan, napol preplašen, pogledal je po nadgozdarjevi družini, kot bi hotel reči. da tu ni pravi prostor za njun pogovor.
»Kaj se je zgodilo, Lovrenc? Vi ste ves preplašen. Stopiva sem!«
Nadgozdar je potegnil čuvaja s seboj v sosednjo sobo, da bi lažje govorila.
»Skoraj tekel sem celo pot...«
»Kaj pa je? Ali tudi nocoj ne mirujejo lovski tatovi? Si videl Jurija ali pa Blažka?«
»Nobenega od teh, gospod gozdar,« je odgovoril čuvaj. »Jurij igra karte s čevljarjem Šimefiom; na lastne oči sem ju videl. Blažek pa se s ženo krega doma, kot je nespodobno na tak večer. Toda meni vseeno ni dalo miru, pa sem šel na patruljo. Iz hudega grabna preko prisojnega brda in črnega hroščevja do sem. Ko sem pa prišel do tistega malega lesa in se skobacal črez skale, kjer je v bližini ona razvalina — tedaj — Bog mi pomagaj!«
»No — kaj?« Nadgozdar se je nasmehnil čuvajevi bojazljivosti.
»Ne smejte se! Luč sem videl tam.«
»Vi, luč? Kje?«
»S temi živimi očmi, gospod nadgozdar — in ravno tam, kjer je ona napol podrta kapela. Če niso tatovi ali drugi fa-lotje, tedaj lahko mi vrjarnete so duhovi! Cela kapela gori same svetlobe, Vani rečem ...«
Čuvaj je hipoma obmolknil. Nadgozdar je bil pobledel kot stena in njegove oči so se svetile v čudnem blesku.
»Kapela kar žari, pravite? Tedaj niso divji lovci in ne drugi — a tudi ne duhovi to je . . . toda dovolj . . . .«
Stopil je zopet v salon in odslovil čuvaja. Pri odhodu je položil prst na usta, češ, naj molči ter mu pošepnil, naj ta večer ne hodi v gozd. Sam pa je snel v veliko začudenje žene in otrok puško raz stene in jo obesil črez ramo ter stopil k družinici. S par besedami je pomiril ženo in otroke, zaklical: z Bogom! in stopil skozi vrata in izginil v gozd ...
❖
#	*
Sredi gozda stoji kapelica. Ljudje ji pravijo »razdrto znamenje«, zakaj stene so v slabem stanju, omet je na več krajih odpadel. streha je razdrta in prepušča vodo. Po stenah se plazi vlaga in briše svete podobe, slikane na platno v pobledelih okvirjih. Stopnice v kapelo so razmetane. Naj-žalostnejši pa je pogled na oltar. Ves je razmetan in razbit. Podobe vse križem. Izpred razvalin se je razrasla robida. Mal lestenec, v kterem je gorela nekoč večna
i
i
luč. je zarjavel in umazan, posoda za olje razbita v črepinje. Ljudje se te kapelice sploh ogibajo, kot zakletega gradu.
Zato se je nadgozdar nemalo začudil, ko je prišel tisti večer v bližino kapele in je zagledal, kot je pravil čuvaj, veliko svetlobo. Tiho se je splazil bliže, da bi videl, kdo da je. Zdelo se mu je sicer, toda ni mogel misliti; srce mu je močno in burno bilo. Ko se je priplazil do vrat in.je pogledal v kapelico, je zagledal veliko božično drevesce, na katerem je gorelo mnogo sveč; na razvalinah oltarja pa je klečal nek mož in goreče molil.
Nadgozdar je gledal in gledal, a lastnim očem ni verjel. Mož na razvalinah ie jokal in molil. Kaj mu je, da joče.« Kaj mu stiska srce? Kdo je to?
Nadgozdar je stopil na prag in bil bi zaklical iz vsega grla; »Moj brat, si se vrnil? Moj brat!« Toda spomini so mu zagrnili besede.
Dvaindvajset let je bilo od tega, ko sta se našla na tem mestu, kot danes, oba brata — on, zdaj nadgozdar in njegov mlajši brat Rudi. Takrat je bila kapela še lepa. Rudi je bil na visoki šoli, kjer se je udal življenju in zapravljanju, dokler ni postal pijanec, igralec, brezverec in slednjič slepar. Na ime sina nekega plemenitaša. je bil ponaredil vožno listino. Prišli so mu na sled in moral je bežati. Pribežal je k svojemu bratu, ki je bil medtem že i nadgozdar, a ker se ni upal naravnost k j njemu, ga je poklical skrivaj v to kapelico in zahteval od njega pomoči. Brat mu ie obljubil pomoč, a pod pogojem, da poroči deklico, ki jo je bil zapeljal. Toda Rudi se je norčeval iz tega, kar je brata užalilo, da mu je zaklical: »Pojdi in prižgi v svojem srcu večni ogenj vere v Boga in pokleknil pred Marijo, da boš nehal tavati v temi — naj ti izprosi milosti!« A da bi Rudi pokazal, kaj mu je do večne luči, je stopil v kapelico in si hotel prižgati cigareto z njenim plamenčkom. A pri tem se je luč ugasnila. To je oba brata popolnoma ločilo. »Med nama bo vladalo sovraštvo, dokler ne boš ležal v prahu pred Marijo in prižgal večno luč ki gori v srcu!« S temi- besedami je nadgozdar brata odslovil, ta pa mu je dejal, da mora ležati denar, ki ga rabi za beg zjutraj za oltarjem. sicer ... Grožnje ni izustil, toda ko drugi dan res ni bilo denarja na naznačenem mestu, je del pod oltar smodnika in zažgal s pripravo, da je sam lahko ubežal. Oltar se je razsul v razvaline in nadgozdar je vedel, kdo je to storil, a ni dal popraviti kapele v znamenje bratovega prekletstva. O bratu ni slišal več od tedaj.
To je bilo pred dvaindvajsetimi leti. • Dolga doba — marsikaj se lahko tekom nje spremeni. Zdaj kleči njegov, nekdaj tako ponosen brat v prahu na razvalinah oltarja. Gozdar ni mogel tega verjeti, ko je obudil spomine. Njegov brat da moli? On da kleči v prahu, nekdaj tako ošaben?
I11	vendar je res. Moli, da, moli... »Oče j naš, kteri si v nebesih, posvečeno boui | tvoje ime. pridi k nam tvoje kraljestvo; zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge ...«
»Tvoj dolg ti je odpuščen!« je zadonel glas s praga, da se je tuj mož nenadoma dvignil, pogledal nadgozdarja ter ga spoznal v hipu. Planil je k njemu in padel pred njegove noge, ter jih močil s solzami.
Nadgozdar je stal, vprt z eno roko na cev puške in gledal na brata.
»Rudi — ti moliš — drvo tu in svečke — kaj pomeni vse to?«
»Boga sem našel, moj ljubi brat. Dvaindvajset sveč gori na drevesu in dvaindvajset let izgubljenega življenja me peče v prsih.«
»Ali, kako si našel Boga?«
»Nisem ga iskal, pa sem ga našel. Ko bi ti vedel, kaj sem jaz vse prestal! Ves svet sem preromal v vsem svojem uboštvu.... Bil sem mornar... trge-,ec... delavec, rudar... ne koščka srece nisem našel nikjer... Bil sem slednjič plačan vojak v tuji deželi... Bojevali smo se z Arabci... Hudo je bilo ... premoč velika ... Takrat sem bil ranjen ... Zavlekli so me do rešilne postaje, kjer mi je stregla usmiljena sestra... Tuja ženska, ki me ni nikdar videla, a s koliko ljubeznijo mi je stregla ... Niti lastnim očem nisem mogel verjeti... Takrat so Arabci naše popolnoma potolkli ... pridrli so Beduini celo do rešilne postaje ... Ze je stala sulica nad mojimi orsi. kar plane usmiljena sestra čezme in sulica prebode njo ... Več se Arabci niso brigali... Usmiljenka mi ie umiraje rekla: »Spominiajte se me v molitvi...« Tei krščanski požrtvovalnosti in li"bezni se nisem mogel več ustavljati, spreobrnilo me ie popolnoma. Zdai spm ce vrnil k Bova Padel sem v orali pred Ma-riio in prižgal večno luč v svojem srcu. Kam ur bo peljala?«
»Na dom.« reče nadgozdar in se pripogne do niega ...
❖
*	*
Kmalu nato sta stopila oba v salon pri nadgozdarjevih. Gospa in otroci so čudno pogledovali neznanega na pol razcapanega tujca, nadgozdar pa je izpregovo-ril:
»Nocoj se je rodil naš Tzveličar in prinesel mir na zemljo. Mir vsem ljudem, mir med prijatelje, mir rned sovražnike, vse je združil v eno družino. Mir je postlal tudi m°d.naju — med mene in bratom, ki bo odslej naš ...«
Otroci in gospa so pozdravili novo-došlega gosta in ta se je čutil raisko srečnega med ljubečimi in je spoznal vso blaženost besed:
Mir ljudem na zemlji!
Bolgari in Slovenci.
Bolgari in Slovenci se dolgo časa nismo skoro niti poznali, čeprav smo vsi udje istega jugoslovanskega rodu. »Aoo-stolstvo sv. Cirila in Metoda« za Balkan v Ljubljani je že sicer dolgo časa imelo večji stik z Bolgari. Toda sedanja slavna vojna je naenkrat ves slovenski narod prešinila z veliko liubavjo do bratov Bolgarov. Znak te ljubezni je dejstvo, da se
je nad nami, ki smo siromašni, nabralo na | tisoče kron za ranjene Bolgare. Tudi Bolgari se zanimajo za Slovence, kar dokazuje bolgarsko časopisje, ki se vedno spominja Slovencev. Glasilo narodne' partije ’ (stranke) »Mir« v Sofiji, se v številki zdne 29. novembra (po našem koledarju 12. decembra) spominja tudi nas goriških Slovencev. Pri tej priliki se prisrčno zahvaljujemo svojemu rojaku preblag, gospodu profesorju Ant. Bezenšku v Sofiji, ki nam je poslal dotično številko »Mira«. Članek v »Miru« slove:
Pomoč in odziv Slovencev.
Od naših bratov Slovencev so došle razen prej po g. Antonu Bezenšeku prejetih svot še sledeče:
Iz mesta Gorice v avstrijskem Primorju je poslal »Odbor za Rdeči križ jugoslovanskih držav« 2.500 levov (kron), od katerih jih je 1500 za bolgarski a 1.000 za srbski Rdeči križ.
Isti odbor je poslal s svojim darom zelo milo pismo, iz katerega podajamo*tu naslednje vrstice: »Kakor drugod, zbiramo i mi goriški Slovenci, živeči na bregovih bistre Soče, dobrovoljne doneske za naše brate, ki prelivajo svojo kri po balkanskih bojnih poljih za svobodo bedne raje. Pri naših skromnih sredstvih in v neugodnih ,
1 razmerah ni moči mnogo pričakovati, to- I da sprejme naj se i najmanjši dar, ker ie pritrgan od ust za prepotrebnega brata.« j
Od uredništva lista »Slovenec« v Ljubljani je poslal g. dr. Grivec po g. A.
J Bezenšeku svoto 1000 levov, ki jo je nabral -isti katoliški dnevnik v Ljubljan za ranjene bolgarske vojake.
Nabiranje nadaljujejo v teh in drugih slovenskih mestih.
Za dokaz velikega sočustvovanja od strani Slovencev do Bolgarov lahko služijo sledeče podatki, zajeti iz pisma neke učiteljice v Ljubljani do njenega rojaka v Sofiji:
»Ne morem Vam povedati, kako zelo sočustvujemo z Bolgari v radostnih ip težkih trenutkih. Ko sem svojim učencem v ljudških šoli 10—12 letnim otrokom povedala, da so Bolgari pri Lozengradu slavno zmagali, klicali so od radosti »živio!« in ploskali z rokami dolgo čaša. Sestra mi piše iz Štajerske, da se njeni učenci vsak dan bojujejo med seboj toda sitno je to, da nihče neče biti Turčiu, vsak hoče pomagati kristijanom. Jaz sem prišla slučajno v družino skromnega slov. delavca. Tu sem videla v kuhinji karto balkanskega polotoka, na kateri zvečer vsa družina zasleduje zmagonosni pohod Bolgarov. Zena mi ie rekla: Ako bi mogla, tudi iaz bi rada šla pomagat proti Turkom. Tako pa ne morem drugega, kakor da molim vsak dan. da Bog da vojujočim sc bratom zmago nad Turki. Neki katoliški slovenski duhovnik ie pravil, da on in njegovi tovariši vsak dan prosijo pri sv. maši za zmago naših bratov na Balkanu ter da bi triumfiral križ.«
Zahvala B0l£arov.
Naš slovenski rojak blag. gosp. profesor Anton Bezenšek, iz Sofije poroča
»Novemu Času«, kako sc bolgarski listi spominjajo pomoči Slovanov. Tako piše | sofijski »Cerkveni Vestnik« med drugim:
»Ginljivo je edinstvo, ki se opazuje od samega početka vojne med slovanskimi narodi. Čuvstva simpatij do nas, vojskujočih se za svobodo, naraščajo pri bratih Slovanih od dne do dne, od ure do ure. Slovansko srce je zatrepetalo pri vseh, brez razlike stanu in stranke, s tako nav-dušnostjo, ki mora vsakega ganiti. Ta čuvstva so tim dražja, ker se pojavljajo ne samo v toliko težkem in za nas kritičnem času, nego tudi zarad tega, ker se poka-zujejo na delu.«
Ko se list v toplih besedah spominja pomoči Rusov in Čehov, piše nadalje:
»Ista čuvstva so kazali in vedno kažejo tudi bratje Hrvati in Slovenci, kateri se trudijo na vsaki način, da bi izvršili ista dela kakor drugi Slovani. Ko je znano, kakšen protislovanski režim vlada sedaj v hrvatskih in slovenskih deželah, moremo presoditi, kako cenjena so pokazana čuvstva in storjena dela Slovencev in Hr-vato za nas . . .
Slovanstvo od vseh strani je danes zlilo svoja strmljenja v eno srce ter se je brez obzira na vse težkoče zedinilo v eno delavno, silno moč - danes za nas, jutri - za sebe, za celo slovanstvo.
Hvala tem slovanskim srcem! Bratska blavodarnost za njih čuvstva ir« dela!«
Tako bolgarski list. Dalje nam je g. profesor Bezenšek poslal zasebno pismo, v katerem nam piše med drugim:
»Pošljarn Vam tukaj splošno zahvalo Bolgarov za sprejete darove, a pod zavitkom »Mir«, v katerem je posebna zahvala Bolgarov goriškim Slovencem za lepi dar v korist ranjenim bolgarskim junakom, ki sem ga izročil tukajšnjemu »Rde-i čemu križu«. Sprejmite, prosim Vas, izraz blagodarnosti tudi od podpisanega rojaka s prošnjo, da po možnosti nadaljujete, vrli goriški Slovenci, zbiranje darov. To bo po mojem mnenju v korist sirot onih očetov, ki so pali v boju za sv. Križ in zlato svobodo .... Bog bo povrnil, a hvaležnost v srcu nadarjenega obdarovanega mladeniča bo trajala do groba! Vsakdo bo pomnil, da mu je pomoč došla od Slovencev.«
Tako pismo z Bolgarskega!
K temu naslednjo opazko! Zdi se. da je odbor za nabiranje prispevkov za jugoslovanski »Rdeči križ« svojo nalogo že izvršil. Opozarjamo vse somišljenike na »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda«, ki deluje tudi v miru. Kdor želi kaj darovati za bolgarske sirote, naj daruje »Apostol-stvu«. Te darove sprejema tudi naše u-nravništvo ter jih pošilja v Ljubljano, odkoder se pošiljajo na Bolgarsko.
Naši pradedje v 18. stoletju.
Ker bo zanimalo morda tega ali onega vprašanje, kako so živeli naši pradedje
pred več ko sto leti in kako so sodili takratni pisatelji o njih, podajani tu kratko sličico, ki sem jo dobil v knjigi »Clima go-ritiense« (Goriško podnebje). Knjiga je zagledala luč sveta v Gorici L 1781., in jo spisal Anton Muznik (Musnig), po stanu zdravnik in za tedanji čas zelo zaslužen mož.
Rojen je bil 1. 1726. pri Sv. Luciji na Mostu in je pozneje študiral na Kranjskem iti Hrvaškem. Po dokončani zdravniški šoli na Dunaju je vstopil v avstrijsko ar mado, kjer je podal sijajne dokaze svoje spretnosti; zato mu je podelila cesarica Marija Terezija mnogo posebnih beneficijev in ga je imenovala za protofizika po-knežene grofije goriško-gradiščanske. Kot član »agrarne akademije« je izdal gorina-vedeno knjigo in je poročal četrtletno v nekem časopisu o zdravstvenem stanju Goričanov. Njemu se imamo tudi zahvaliti za vpeljavo cepljenja koz tia Goriškem.
Iz njegove knjige nas posebno zanima 5. in 6. poglavje, kjer govori o licu Zemeljske površine, o pridelkih, o načinu življenja iti o značaju ljudi. Svoje opisovanje začenja s tolminskim glavarstvom in popiše najprej bovški okraj. Uzmej navedenih vasi omenjani samo Čezsočo radi pravopisa -- Schcrezoza). Piše: »Drugače ni to glavarstvo radi množice in višine golih gor bogve kako rodovitno, in večina ljudi se preživlja s kozjim mlekom in sirom, katerega se spravlja vsako leto v toliki meri, da se ž njim preskrbuje skoraj vsa ta dežela.
O	ljudeh pravi, da so z majhne postave, a dobrosrčni in delavni (prizadevni).« Tolminski in cerkljanski okraj je rodovit-nejši; »tukaj se je spravljalo nekdaj toliko lnasla, sira, svinjine, jajec in gatnzov, da so Preskrbovali s tem prav po ceni mesto Gorico in druge sosedne kraje. Danes pravi, se tudi za veliko ceno ti pridelki jedva morejo dobiti, odkar so pregnali koze iz gor. da bi tako zabranili uničenje gozdov. A škoda, ki jo čutimo sedaj v pomankanju sira in masla, je veliko večja od one, katero so povzročale koze v gozdovih.« Razen tega raste v teh krajih lan. konoplje, Vsaka vrsta žita, sočivja in zelja, največ Da kapusa in repe (raparum!) Ljudje so majhne postave, odlikujejo pa se po srcu, bistroumnosti in delavnosti; žive pripro-sto, pijo včasih preveč vina.« (To je pisal tolminski rojak o svojih rojakih pred 150 leti. Kaj bi rekel ta mož danes, ko bi videl koliko šnopsa se popije?)
Kanalska dolina nudi očem prijaznejši pogled; »kajti v nji rastejo trte, poljščina 'n sadno drevje, posebno breskve, fige i. Pr. Kanalsko vino pa je trpke narave in hanj sladko...« Piše dalje o solkanski o-Kolici in o Brdih in pravi: »Ves ta del de-'ele je zelo mičen in zelo rodovit za naj-'oljša bela vina in vsakovrstno sadje. Tu astejo namreč črešnje, hruške, breskve, Uareliee. fige, mandeljni etc. Tukaj ni rav-lin (misli gotovo na Brda) in travnikov, ukai ni žita in živinskih pridelkov: mleka, Dasla in sira. Ljudje so velike postave, de-4vn! in bistroumni; žive istotako pripro-to.«
Nato opiše Vipavsko dolino do izliva Vipave v Sočo. »Ozaljšana je z mnogimi rodovitnimi griči, vinogradi, oljčnimi nasadi, travniki in ravninami.... Vsa ta zemlja je rodovitna, ker jo namakajo živi studenci in hladna reka (Vipava);ljudje so velike postave in bistroumni; tudi ti žive priprosto. O Krasu ve povedati, da ima mnogo kamenja brez izvirne vode; na njem raste vsakovrstno žito, zelje, sočivje, trte in sadno drevje.
»Lepa in stanOvavcem ljuba se zdi ta dežela posebno: radi zmerno-toplega podnebja. radi dobrega Vina, radi čiste vode in radi lege dežele sume.«
V	šestem poglavju govori pisatelj o načinu življenja.
»Kar se tiče živeža, vživajo ljudje vse to, kar sem v prejšnjem poglavju povedal. Razentega dobavajo še raznovrstne ribe iz bližnjega Jadranskega morja. Razločujem pa štiri stanove: kmetovalca, hlapca in meščana »nižje vrste«, premožnejšega meščana in slednjič plemenitaša in bogatina ... Krrietovavei se zopet razločujejo mej seboj v načinu življenja radi različne lege v deželi. Tolminci vživajo mleko, sir, zelje, sočivje (grah, bob. fižol) in sicer sveže in s soljo zakuhano, močnik na mle-
ku ali vodi. svinjsko meso, volovsko masi in posešen kruh, meso iti vino pokušajo samo v prazničnih dneh. V dimu posušeno meso kuhajo namesto zabele z zeljen! iti sočivjem. Vino pijejo samo v gostilnah.
Kanalci vživajo skofaj rdvnoiste jedi; imajo pa manj mleka, a zato več vina. Gorjani (kanalskega okraja) se preživljajo Z močnikom na vodi, s pogačo, z zeljem ul sočivjem, jedo malo kruha, a pijejo več vina. Kraševcu redi mleko, sir. stročje, malo zelja, kruh, voda ih vino. Prebivav-cev ravnine (gOrjške okolice ih furlanske ravani) vsakdanji kruh je: zelje, sočivje, polenta, t. j. trd močnik z mastjo maslom ali saloni zabeljen, kruh in vino.
Hlapci in mojstri nižje vrste žive sko-ro ob samem kruhu in vodi; privoščijo si i včasih sočivja (fižol) s sirom, ali majhne
1	osoljene ribice. Premožnejši meščani jedo vsaki dan goveje in drugo meso, zelje, stročje, kruli in vino. Bogatini in plemenitaši kakor drugod postavljajo tudi tukaj ha mizo vse. kar zna izučena kuharica pripraviti.
Takšno je biio torej življenje naših pradedov. Kar so doina pridelali, od tega so se hranili, zato je tudi umevno, da so včakali večjo starost, kot haš sedanji rod ki živi
e
CD N<
Wk
večinoma od jedi vpeljanih od drugod, posebno pa od preljubega »kofeta«, ki si je osvojil že zadnjo gorsko kočico. Kakor je razvidno iz omenjene knjige niso poznali še krompirja takrat, a tudi žganja ne, ki ie sedaj po naših gorah še precej razširjen strup. Pojmo nazaj k našim pradedom!
D. O.
Bolgarski junaki.
Katoliški Bolgari v boju.
»Slovencu« piše iz Plovdiva profesor H. G.:
Mnogi naših učencev so se zelo odlikovali na bojnem polju. Moj učenec major llijev (katoličan) je s spretno hitrostjo peljal svoje čete proti Seresu v Makedoniji, premagal turško premoč in prišel v mesto ravno, ko so hoteli Turki zižgati cerkev, v kateri so kristjani iskali zavetja. Ljudstvo ga je navdušeno pozdravljalo kot od Boga poslanega rešitelja.
Drugi naš katoliški gojenec polkovnik Červenakov je mnogo pripomogel k zmagi pri Lozengradu. Močna turška vojska je hitela proti Bolgarom pred Lozengradom, da bi jih od strani napadla. Naš polkovnik je dobil povelje, da s svojimi 2000 možmi (1000 jih je že prej zgubil pri neki važni zmagi) zadržuje prodiranje neznane turške vojske. V tesni soteski je srečal desetkrat močnejšega sovražnika. Turška premoč je še bolj razvnela njegov pogum. Vzdrževal je svoje stališče proti močni sovražni artiljeriji. Neko gibanje turške vojske, ki je za trenutek prenehala s streljanjem, je naš polkovnik spretno uporabil. S sabljo ie dal znamenje za napad ter zaklical: »Mi smo komaj eden proti dvajsetim, toda Bog z nami. Naprej v imenu svetega križa!« Z grozovitim bojnim klicem »hura!« so se vrgli z bajoneti proti Turkom. Turki so bežali v divjem begu in bolgarska armada pred Lozengradom je bila rešena; nekoliko ur pozneje je bil Lozen-grad naš. Polkovnik Červenakov leži ranjen v Sofiji, kjer nestrpno pričakuje, da bi mogel iti zopet v boj.
Profesorji katol. gimnazije smo bili že od mobilizaciji vsi navdušeni za bolgarsko vojsko in smo prorokovali njene zmage. Naši dopisi v francoskem katoliškem dnevniku »La Croix« zbujajo pri Bolgarih mnogo pozornosti. Oficielni »Mir« je ipsal: »Izmed vseh francoskih časopisov piše o nas najbolje in najbolj resnično »La Croix«. glasilo francoskih katoličanov. Ta časopis je izvrstno informiran o naših stvareh; vanj dopisujejo katoliški profesorji iti duhovniki iz Bolgarije, posebno plovdivski'profesorji, ki so vedno pripravljeni naš narod zagovarjati.« Tako se pridobivajo simnatije junaških Bolgarov. S tem katoliški stvari več koristimo, kakor pa nekateri kratkovidni katoliški krogi, ki so se vnemali za turški »status uuo«. Nikar ne pričukujmo od Turkov kaj koristi za katoliško Cerkev. Katoličani se na Turškem smatrajo za tuje naseljence in kot takim jim Turčija dovoliuie svobodno iz strahu pred velesilami. V Bolgariji na delujemo za ljudstvo, si pridobivamo sim-
patije in ugled; uživamo popolno versko svobodo in stalen uspeh nam je zagotovljen. Uspehi katoličanov na Turškem pa so le trenutni in nezanesljivi.
Bolgarska carica in vojak.
Bolgarska carica streže ranjencem oblečena kot usmiljena sestra.
Te dni je prišla z vlakom v navadnem kupeju v Svilengrad (Mustafa paša). Čim izstopi, izrazi želijo, da jo peljejo v vojaško bolnišnico.
Ravnokar so ranjenega vojaka na nosilih nesli v bolnišnico.
»Kaj ti je. dečko?« ga popraša carica.
»Ranjen sem s krogljo v ramo, sestra daj mi čašico vode,« odgovoril vojak.
»Da. jaz sem sestra . . . carica. Ali imaš rodbiiK). imaš otroke.«
Obraz ranjenega vojaka se razžari veselja in ganjenosti.
»Zdravstvih carica! . . . Jaz imam dva sina: oba sta vojaka pri Čorlu. Eden ie še zdaj živ, a drugi ne vem, kje je. Dovoli, carica, da Ti poljubim roko!«
(Tukaj naj omenim, da je tikanje pri Bolgarih sploh navadno. Sin tiče oče ta in mater, učenec tiče učitelja, vojak svojega bližnjega načelnika itd. To je stara slovanska navada.)
»Leži. mili moj, leži, naj Te rajše jaz poljubim,« odgovori carica in se skloni nad nosila.
Nobene razlike ni pri taki priliki med carico in ranjenim vojakom, priprostim kmetom.
Ta se je od veselja razjokal, a solze mu je brisala — carica!
Žalostne in smešne zgodbe.
G. prof. Bezenšek poroča »Slovencu«:
Pripoveduie se mnogo o paniki, kateri ie prevzela premagano in bežečo turško armado pri Lozengradu. Človek ie neusmiljen. kadar zmaguje, a je grozen, kadar se vidi premagan. Z gričev okoli Lozengradu so se mogli opazovati eni in drugi prizori. Turki so med begom streljali celo na svoje tovariše; to so delali v svoii oonorelosfi vsled groze. Nekateri so poskakali v moč-virie. kjer so utonili. Na vozu. od katerega so se strgali konii. leži mrtev Turek, ki si je znaisnil usta s krno. kakor da bi hotel zadržati v sebi noslednii izdihljaj.
Triie Turki so bežali drug za drugim, prvi ie padel, za njim drugi tako. da leži nievova glava med nogama prednika; a tretii leži ravno tako za drugim.
Med tem begom vojakov in drugih Turkov, so se pa poskrili nekateri turški častniki v Lozengradu. kierkoli so mislili najti kakšno srivališče. Nekateri turški častniki so se preoblekli v žensko obleko, kakor Turkinje z zakritim obrazom. Drugi so zbežali v hareme, kjer se je neki debeli major vlegel v posteljo in se pokril čez glavo.
Se lepše si je umislil isti turški častnik. ki je priletel Voekarno. kjer so ravno gnetli testo v velikem koriu. Kar zažene se v testo, kakor je dolg in širok. Peki so bili že od strahu zbežalLored bolgarskimi vojaki, a on si je mislil, da bo v testu naj-
bolj na varnem pred njimi. In ako bi ne bil molel iz testa častnikov nos, skoz katerega je moral dihati, bi ga ne bil nikdo zasledil. Tako pa en vojak prime za tisto reč, misleč, da zgrabi »kifelc«, a na svoje veliko začudenje privleče ven celo človeško truplo, namreč »hrabrega« turškega »bimba-šija«. (Tako se imenuje v turški armadi tisti častnik, ki poveljuje tisoč vojakom.)
Tretji častnik se je hotel s tem rešiti, da se preobleče, a ker ni bilo takoj ženske obleke pri rokah, sleče častniško uniformo in se vsede s prekrižanimi nogami kakor Turki navadno sede. Ko se mu bolgarski vojaki približajo, naježi in razšopiri sc j prav kakor koklja na jajcih, misleč da ga j bodo zaklali. A vojaki mu samo vele. naj i se za silo obleče, da gre ž njimi. Bil ie sil- ! no lačen, ker se je že dalj časa skrival-Dajo mu jesti. In ko se nasiti, reče vesel'. ! »Kai slabšega sem pričakoval. A ko vidim, da ste tako dobri ljudje, žal mi je, da sem se boril proti vam in da sem se potem iz ; strahu skrival.«
Mnogo drugih častnikov se ie pa poskrilo po skladiščih ali shrambah, kier R ; bila v kupih tnršica in razno žito .Kar v zrnje so zlezli in čakali reči, ki se bodo j godile.
A naiboli prebrisan je bil tisti turški častnik, ki se je delal za blaznega tako dol-: go. dokler ni vsled dobre hrane, katero ie dobival kot vietnik v bolgarskem taboru, j spet k pameti prišel, to je k prepričanju, j da mu ne gre za kožo.
Takšne žalostne in smešne uloge igrali turški častniki v l ozengradu. Medtem, ko so se njihovi vojaki bili v trdnjavah okoli mesta, so častniki jedli in pili in na karte igrali. Ko so se pa voiaki začeli umikati bolgarski armadi, so jo deloma odpihali tudi častniki ali pa so se poskrili i" . igrali take vojake in celo častnika nevredne vloge.
Vesel	B
Želi vsem prijateljem in narol' nikont
„N O VI ČAS". Za poduk.
Vojaška moč Avstrije o miru in vojn';
Naša država je ena najbolj močnih drž;U
v	Evropi. V miru znaša naša armada 1^! pehotno polke z 172.040 možmi in častnik' ter 1300 konj. Lovci štejejo 1000 častni' kov. 16.690 mož in 107 konj. KonjenistU šteje: 42 kavaicrijskih polkov z 1755 čase niki. 45.774 možmi in 40.716 konji. Dam imamo pri topništvu 685 častnikov. 27.85' mož ni 14.712 konj. Trdnjavsko topništv šteje 473 častnikov in 8.604 može. Voj".* mornarica šteie 1436 častnikov in uraduj' kov ter 12.323 mož. Vrhu teh čet so 8 zrakoplovih oddelki, sanitejci, pijonif) železniški polk. tren. Domobranstvo štel 8032 častnikov. 64.780 mož in 9445 koj'j •— V vojnem času pa se te številke zU1'
zelo zvišajo: Pehota v vojni šteje 600.000 mož. Lovci 60.000 mož. Konjenica obstoji iz 15 dragonskih, 16 huzarskih, in 11 ulan-skih polkov ter šteje v vojni 72.000 mož.
Topništvo znaša 131.000 mož. Pijoni-rji, tren, saniteta in druge čete znašajo
152.000 mož. Vojna mornarica znaša
25.000 mož. Domobranstvo pa spravi skupaj 660.000 mož. Skupna vojna moč naše države znaša torej 1 miljen 650.000 mož in 50.000 častnikov. Po novih postavah se bo to število seveda zelo zvišalo. Poleg tega pridejo še črnovojniki. in sicer 1.) poziv 4 miljone 700.000 mož; 2. poziv 1 mi-Ijon 300.000 mož. Od teli je vojaško izurjenih le okrog 1 miljon 100.000 mož. Vojna moč naše države je torej velikanska!
Vojna moč posameznih držav. Najmočnejša vojaška država kar se tiče števila vojaštva, ie Rusi j a. Tu ima stalne armade 1,160.000 mož. V času vojne spra-
vi	skupaj 4.600,000 mož. N e m č i i a. ki je druga za Rusijo, ima v -miru 688.000 mož; v vojni pa 3 miljone. Za njo pride Francij a. ki ima v miru 604.000 mož. v vojni pa 2.350.000 mož. Četrta pa številu vojaštva ie naša d r ž a v a, ki ima v miru 400.000 mož. v vojni na 1,700.000 mož. Nato pride 11 a I i i a, ki ima v, miru 323.000. v vojni 1.100.000 mož. Nato slede po vrsti Aneliia. Japonska. Turčija (bivša), Španija, švedska. Ameriške države, Švica, Bolgarija. Portugalska. Belgija. Rumunia, Nizozemska. Srbija, Grška Norveška, Damska. Pomniti na je treba, da nri nas pride en voiak še le na vsakih 128 ljudi, v Nemčiji pa ievo jakžev«aki 98 in na Francoskem celo že vsaki 65.
Žef in Zanut na kantonu.
Klaveren in bled sloni na kantonu Žef. V roki ima štruco kruha, na tleh pa Snop škalabonov. Zanut pride sem od Travnika in Zefa že oddaleč pozdravlja.
Zanut: Oščodizuk. poladi. ladi, Žef as ti? sej te nisem vidu že škuaži no leto! kako ti gra? as še kei žiu?
Žef: O, Bohdi. moi lub Zanut. slaba, slaba! Zastopse dobra kajt sin’, jih prstou. adkar se nisma bidla, det ne morem pa-bidat.
Zanut: R, križana mizerje, az biu ki bolan, a ki cajhn?
Žef: A kipi bejn! valan sm bu. n pa še zmeram sm nmala. si vam šu patle dal h Ražunkelno dem da kišna rcnije. raitmde sa sm jetra imela ad same žalosti n ieze.
Zanut:' Akradibinguli. kei tajšnu ihtu ah fotu smu u sebe. pa začes?
Žef: Fota ie ima še kišna, ima sm ja tud žilir mu. pašluš. al me nisa bi i prpraul hmal ab moi kšeft te spake šleudrastef
Zanut: O sihudini. se sm pa kurjoš za slišat, a sot tli prpovedati da ne smeš več prdaiat škalabonu?
Žef: A bein kini! tišna peklenska fu-šije maia dne sort Ide usebe. de je že ne-Zgraužna! At ne ?reja, zastapise dabra. pisat dal na derehejon. raitmde ta narvi-šešmu, de naj me ustav, de ne smem beč
prdajet škalabonu, zatok ne plačujem po-tenta! A ga ni sam tist z ragmi našuntu, ta psaka fušena, ščem vam patle pržiulu maja Urša npa držina!
Zanut: Orpodibiks. čo Zef. ma to niso migo špasi! An ki je odpisu ta višiši?
Žef: A bejn, čast gospodu, prau n faju mož sa; je deu, nej gre en cajt še pa starim, npa še pasmeju sem je ankrat. k sm deu. de mu že prnese Urša nmala masla npa cisele repe k je mama letaš dua kaša?
Zanut: O ben. da je le ratalo, hvala Bogu! Čo Zef, az že dobiu opšit?
Zef: Kišn apšit? o bejn, jes srn zmeram voreng zašit, za tuste se mam pa maj Urš zahualt, že gleda, de ne višja cujne ad mene.
Zanut: A biži, biži pantalon. od sudatu čes že fasu obšit sam prašu al si še zmeram pod Jon t ver jem?
Žef: Šleudr. na kišna biža sm pad lantuerjem se nisni biu maj pr sudateh! Poč na šteling sm bu trikrat pa rajtmde mje komsije^ zurgla. n dohtar je deu. de mam premačna sapa, te druj zmaje z gla-ua n prau. da mam pr šuoh rebra, tist tr eaunt pa je keste zacahnu. de premila trle-dam. npa de nisni dobr za uejska k nenio-rem suražnika grdil nagledat
Zanut. O la malora. čo Žef. jest mam strah, da rne pokličei norka! orpo dibako. do bo mešetu za črešne na spomlad!
Žef: A ki tuste. kit stor tebe kis. še le-dik. pamisl ki bla neič zmana. čeb maera jest adraižat! Urša m' umrje tista ura. čeča sem zmeša, nof bi obnarn. ti mihnega b’ pa uši snedle! Le Vap-a zahual. da tie lan a nustu pamet nršenku. ks začeu biu za Šrnonoua Marjuta gledat Nno. ki tkai rai-taš n grebeš s°i znaš streilet vpiti: kadr zakamndira gautmn: ree^ment šaibn flintn šisn ains. ortisneš n^telina n namirš su-ražniku glili not u čela. pa ic fertik bein.
Zej pa pačak Zanut, a nisa praul, de sa zagnal Turka že dal čez morje npa pof je tud brau u zajtngah de je turšk cesar ad žalasti raitmde umru. Zei pa ne zastopm. dele na Kornu sm pa bidu še zmeram tiz-ga k striže n palbira. na kišna biža ga pste tle u Garic n era ne zaženeja z Urope. se je Turk bejn ki tadrui!
Zanut: Alornalora. sej ie ta gorši briuc u mestu, kei ga čej en at z Gorice!
Žef: Ma tud če je tabuiš na svetu, jez mu že ne denem glaue pad britu. Turku že ne. kvaš narmin mislil t prreže lahka urat.
Zanut: Biži. pantalon. biži. ni migo Turk. sej viš da nima muštaf, al Turki so kosmati usi. on se samo tako niše. ma je fain mož: mie obriu na svet Andri, štir-nejst dan sini ni obena poznala.
Žef: .Ta bein patle u^nmem veseda na-zai nu sei men sie tud zdela. He keste mil-ga pagleda. de ni podobn Turčino, ma k sm bidu nisana sm berieu. Zanut!
7anut: Kei češ Žef?
Žef: Ana noua t’ pabim. az zadauojlen zmana?
Zanut- Akraldigldoi. ki stabo ne. Žet. ki čokaraš!
Žef- Te že dabra. zdej t šele pabim: stric Luka k je dama gar zne bavgke gra-ne mie nrasu če ga uzameua u španatiiia. ki rečeš?
Zanut: Ja ben. pej kejšniga mištirja ie stric Luka?
Žef: Pihauke rajtmde prdaja. kje bu mlad je godu na hrmonko npa je lustik mož. Pred nauim letni je deu de se trofma na kantonu tlele bejn. Nu zej morm pa tud jes gar h Razunklnu pa fista rcnije pa am birješ, de če se Luka zmislim m ihta nmala adlas! Bejn Vesela Važične prazn-če, npa Boh te obar vsake nesrejče če te ejnrukaja. Z Bogom.
Zanut: A ben srečno Žef srečno! Bomo paj vidli kej bo stric Luka povedu Po-ben z Bogam in pozdravi doma Uršu, povej ji da ti ne speče pre cajhn gubejnc, de te ne boj mogli valit ku mojga rajnega no-nota.
Smešnice.
Na pokopališč u. Urša: »Za božjo voljo! Ne pokopljete tega mrliča poleg mojega moža!« Nekdo: »Zakaj pa ne?«
Urša: »Ta človek je urnrl na osepnicaii in moj mož jih ni še imel.«
❖
Iz ljubezni. Gospica Lojza i'voje-mu ženinu: »Ti ‘■i niti misliti ne moreš kako rada slišim peti škrjance.« »No. potem ti jih takoj jutri par vstrelim iti ti jih donpsem,« je odvrni ta.
❖
Nekdo je vprašal Mohorjevega Pepeta, ali zna igrati gosli. »O, mislim, da jih znam,« je rekel »nisem pa še nikdar poskusil na nje.«
Dobre knjige-
Slovenska sveta maša na čast sv. Frančiška Serafinskega za meš. zbor zložil Franc Gerbič. založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Part. 1 K 80 v. p-^covi no 20 vin. To lepo. mašo ie g. skladatelj, kakor naslov pove. poklonil sv. Frančišku Serafinskemu. katerega naše ljudstvo kot ustanovitelja in zavetnika III. reda posebno goreče časti. Skladba obsega v-A "lavne dele sv. maše in ne potrebuje tor 'j nobenih vlog. Priporočamo to lepo in vendar prav lahko mašo našega velezashižnega glasbenika vsem cerkvenim zbr'r',',ri. če-čjini in manjšim, mestnim in po der'r'ii prav toplo. Dobiva se tudi v Prodajalni »Kat. tisk. društva« v Gorici.
Gospodarske vesti.
Kalijevo gnojilo. Nekoliko besedi o kaliju. ker je potrebno da se kalijevo gnojilo vporablja pri vmetnem gnojenju za spopol-nitev gnojenja! Ker kalijevo gnojilo ne pokaže vidnih vspehov. se semtertje sliši, da se kdo pritožuje nad njim. Zato nekoliko pojasnila. Kalijeva gnojila so v prometu dvojna in sicer kalijeva sol, ki vsebuie 40% kalija in k a j n i t. ki vsebuje 12-14'/ kalija. Kalij je zemlji neobhodno potreben, tudi pri hlevskem gnoju, bi ga morali rabiti. Kalij nam stoterno povrne novce, ki smo jih potrosili zato dragoceno gnojilo. Nasprotno smo že kaznovani če ga ne rabimo. Rvo dokaz! V letošnjem letu smo videli po nekaterih vinogradih, kjer ie bilo med trte nasajeno raznovrstno rastlinstvo,
r
L
Zk BOŽIČ IN NOVO LETO
priporoča prodajalna „Katoliškega tiskovnega društva“ v Gorici ,	Gosposka ulica štev. 2.
veliko izbero božičnih jaslic, kipov [kakor: Srce JoZusovo, Srce Marijino, Sv. Alojzij, Brezmadežno spočetje in razne druge J v velikosti do 30, 40 in 50 cm ; okrase za božično drevo, svete podobe z okvirji in brez okvirja, božične in novoletne razglednice in razne druge galanterijske predmete, kakor albume za razglednice, za slike in poezije, tintnike itd. itd.
1
i
kako žalostno so zgledali. Trte so bile od raznih bolezni napadene. Mar ni bilo to povzročilo rastlinstvo, ki je trtam odtegni-
lo	potrebnega kalija? Kali deluje, da nastanejo po drevju popki, pri trtah nastavlja oči in prihodnji zarod, tim več je kalija v zemlji, tem močnejši je zarod. Kali pomno-žuje korenine. Kali deluje, da grozdje zori in tvori sladkor. Ob času velikih suš blagodejno vpliva, ker vleče vlago iz zraka, Stratificirane trte so bolje in se raji primejo iz onih podlag, kjer so rastle na zemlji, ki je gnojena močno s kalijem. Kemijska analiza nam dokaže pomanjkljivost redilnih snovi na kaliju v senu. ki je rastlo na zemljišču, ki se ni s kalijem gnojilo. Da
je žito rijevo, je posledica nezadostnega kalija v zemlji. Pesa, korenje, zelje, repa, grah, ki potrebuje največ kalija, prizadev-lja trtam največo škodo, ker jim odtegne kali, ki ga ravno tudi trte veliko potrebujejo. Kali dela gorkoto, dapozimi rastline ne pozebejo in jih varuje mnogovrstnih bolezni. Ce bi naša zemlja vsebovala vse redilne snvoi, bi brez kalija vendar prav nič ne rodila. Toraj kmetovalci gnojite svoja polja, vinograde, travnike močno s kalijevim gnojilom!
ŠIRITE „N0VI ČAS“!
1
Svoji k svojim!
Svoji k svojim!
MIHAEL J TURK
Gorica — na Kornu štev. 6 — Gorica
priporoča slavnemu občinstvu svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema naročila za maskiranje po zmerni cenah.
VINO,
motno, zavreto, pokvarjeno se popravi kakor tudi odvzame se prevelika množina kisline vinskemu mostu ali vinu. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov pove upravništvo .Novega časa*.
7^:	^
Čevljarska zadruga v mirnu.
k,
gr Priporoča svoje prodajalne čevljev.
V GORICI trg sv. Antona štev. 1 (Stari trg). — V TRSTU Barriera veechia  štev. 38, Via dei Rettori štev. 1. — V SPLITU ulica Staroga suda-------------
ki so preskrbljene z najboljšim blagom vsake vrste.
V prodajalnah se dobe raznovrstne potrebščine aa čevlje, kakor gumi pete, vrvice, Mastin
UŠčilo itd. itd.
Lastnik »Kat. tiskovno društvo* v Gorici. — Tiska .Narodna Tiskarna* v Gorici. — Odgovorni urednik: A. Šinigoj v Gorici.