Pogletl v doHo na(Ąažne($€ iznaidDe. (Dalje.) Neikega večera je opazoval skozi oikno očetove hiše, kaiko je urezala strela, razdeljena na več vej, v zemljo. Ta prikazen, katero je opazovalo pred njim nešteto o&eb, ga je napotila na zamisel: sprejemnik in odpošiljnik za brezžično valovje spojiti z zemljo. Dobrih 48 ur za tem je dokazal Marconi s posikusom, da je razdaljo brezžične pošiljke stokrat povečal, ako je spojil .den konec aparata za izžarevanje valov z anteno, drugega pa z zemljo. Razdskovanje brezžičnega brzojava po Marconijevem načinu je bilo v omejenih prostorih očetove hiše nemogoče. Tudi posest Griffone ni bila ugodna radi dreves in poslopij, iki so ovirala širjenje eleiktričnih valov. Marconiju je priskočil na pomoč srečen slučaj. Ob angleški obali. Angleška obal, polna zalivov in zarez, je ibila obdana od razsvetljenih ladij. Te ladje-svetilke so bile neprestana in velika sikrb Angležev, iker so bile v slučaju neviht povsem odrezane od celine. Glavni inžener angleške brzojavne oblasti Preece se je trudil nelkaj let, da bi zvezaJ svetilne ladje brez ikablja s (kopno zemljo. Zveza mu je uspela na ta-le način: Napel je dve sporedni žici, kojih ikonci so segali v morje in &o predstvaljali strnjene kroge. Če je pošiljal po eni žici neprestani električni tok, je povzročala ta pošiljika potom indufecije v drugi žici električne sunke. Na ta način je Preeceju uspelo že leta 1892, da je dosegel brzojavno zvezo med točkama Penarth in Flatholme, a preko te razdalje ni mogel. Razven tega je še bil »priiklic« na baš kar opisani način zelo težaven. Profesor RigM je tedaj 231etnega Marconija poučil o Preecejevih. posikusih. Marconi je pisal Preeceju o svoji lastni iznajdbi in je pnosil Angleža, naj mu dovoli, da bo zvezal on Penarth in Flatholm brezžičnim jiotom po svojem načimi. Anglež je sprejel ponudbo od p-ovsem neznanega ter mladega italijanskega visoikošolca. V zač.tiku aprila 1897 j« zapustil Marooni Bologno in se je odpeljal na Anirleška Eno dobro uro od kopaliisča Penarttf se dviga iz morja 20 m visdka skala % imenom Lavernook Point. Na to skalo je postavil Preece 30 m visok jambor, ki je bil podprt z železnimi vrmL Zgor- nji ikon_c jambora je bil kronan od 2 m visokega in 1 m širokega iklobuka iz inka. Od tega klobufca je vodila izoli- ana bakrena žica do vznožja jambora. do enega pola ali tečaja s.preje_Qnika. Pet ikilometrov proč, na sredini Britolskega kanala, je bil zapuščen otočič Flatholme, kamor so postavili oddajno napravo. V leseni kolibi, skozi koje špranje je piskal veter, na mizi je stal induktor, ikojega preskoik isker je znašal 25 cm, kojega 'kovinasti krogli sta merili v premeru 10 cm in se ju je lahko zbližalo na 2mm. Vse naprave so bile po možnosti enostavne, a postavljene na najboljšem poskusnem prostoru ter ozemlju. S poskusi so pričeli dne 10. maja leta 1897. Najprej so položili preko skal 2 km dolgi žici, da bi ustvarili po Preecejevem načinu zvezo, kar je tudi kmalu uspelo. Dne 11. maja je pričel Marconi s svojimi posjkusi. Ob vznožju jambora ja slonelo pet mož: Marconi, nemški profesor Slaby, Angleži Preece, Gavey in Cooper. Oči vseh so bile uprte na sprejemni aparat. Čakali so uro za uro . . > Zastonj. Na znamenje z zastavo s skale Lavernodk Point, na katerega so odgovorili iz otoftka Flatholme, bi naj začel pošiljati telegrafist brzojavna zn_menja . . . Oddajal jih je, a nobo ¦, - 1 ni bilo mogoče uloviti in pristrr Koi.. .