Ob občinskem prazniku je dr. Marjan Rožič odprl Vilharjevo razstavo
Jubilej z razstavo
V okviru praznovanja občinskega praznika občine Ljubl}ana-Šiška |e občinska konferenca SZDL priredila v Vodnikpvi domačiji 73. samo-stojno likovno razstavo Maria L. Vilharja, tetoš-niega prejemnika srebrnega priznanja OF. Pred otvoritvijo so pred Vodnikovo domačijo izvedli kulturni program Ženski pevski zbor Rozka Use-nik, Mešani pevski zbor Stane Kosec Gameljne, Meiani pevski zbor KUD Ivan Novak-Očka, Moski pevski zbor Karol Pahor in Me&ani pevski zbor Ljubljanske banke.
Ob navzočnosti žtevilnih uglednih družbeno-političnih in kulturnjh delavcev je Vilharjevo raz-stavo slovesno odprl član predsedstva zvezne konference SZOL Jugoslavije dr. Marjan Rožič, ki \e med ostalim dejal:
»Pred nami je nova likovna razstava znanega, ce-njenega in uveljavljenega ustvarjalca Maria Vilharja. Ko se neki umetnik že 73-krat predstavlja delovnim Ijudem in Ijubiteljemm kulturnega in umetniškega ustvarjanja, potem je očitno, da ima kaj predstaviti iz svoje delovne in ustvarjalne zakladnice in da ga Iju-dje sprejemajo.
Razstava, ki je pred nami, samapo sebi pomeni mnogo. Njen pomen pa je še izrazitejši iz dveh ra-zlogov. Najprej, tovariš Mario Vilhar letos praznuje nekaj svojih osebnih jubilejev, ki se lepo, nevsiljivo in delovno vgrajujejo v to razstavo. 30 let s svojimi samostojnimi umetniškimi razstavami bogati za-kladnico slovenske likovne umetnosti, 40 let mineva od njegovega plodnega in originalnega grafičnega oblikovanja in 60 let zelo plodnega in uspešnega živ-Ijenja. Ob teh jubilejih mu vsi, ki ga cenimo in poz-namo, vse, ki nas navdaja s svojo vsestransko ustvarjalnostjo, iskreno stiskamo roko in čestitamo.
Ob tem pa nas navdaja prepričanje in želja, da bo tovariša Maria Vilharja uspešno prehojena pot umetniško spodbujala in ga hrabrila, da se ne bo zaustavljal, temveč z istim žarom nadaljeval svoje ustvarjalno delo.
Razstava, ki jo danes odpiramo, pa je tudi del ti-stega, kar hočemo pokazati in izraziti ob jubileju — 40-letnici zmage nad mračnimi silami fašizma in uspešnega razvoja v svobodi. 2 umetniškimi stvari-
Slikar in kipar Mario L. Vilhar se je rodil 1925.leta v Postojni, v umetniški družini. Z li-kovno umetnostjo se ukvarja že od leta 1943. Po tehničnem študiju in delovanju v indu-striji je ob delu študiral likovno umetnost. Delujetudi kotpesnik, novinar, grafični obli-kovalec in medaljer. Leta 1956 je uvedel v ki-parstvo tehniko metalizacije, leta 1971 pa so v KS Zadvor odkrili njegov 7 m visok spo-menik Prvi partizanski četi na Slovenskem.
Do sedaj je imel 73 samostojnih razstav, od tega v tujini 24 (Avstnja, Danska, Italija, Nizozemska, Švedska in Svica). Pred svojo sedanjo razstavo je razstavljal maja in junija v Stockholmu in Zagrebu.
tvami hočemo izraziti tudi to, da je bila naša osvobo-dilna revolucija kultumo dejanje in daje boj za sbcia-listično samoupravno družbo ludi pomembno kul-turno dejanje.
Pri tem osebnost Maria Vilharja — delavca' in umetnika dokazuje, kako družba, temelječa na svo-
Z Vilharjevo razstavo se je prvič v vseh galerijskih prostorih obnovljene Vodnikove domačije pred-stavil samo en avtor. Mario L. Vilhar je razstavil 16 ol), 13 akvarelov in 3 skulpture v lesu, bronu in me-talizirani terakoti. Med olji so izstopale tudi njegove priljubljene »Sončnice«, platno v izmeri 150 x 150 cm. — Posebna zanitnivost te razstave je bil tudi prikaz Vilharjevega grafičnega oblikovan|a in meda-Iferstva, ki je zaseglo vsa področja v več kot 200 avtorskih delih — vse od filmskih plakatov do priz-nanj občinske skupščine in Zveze borcev NOV L|ubl|ana-Siska.
bodi ustvarjanja in demokratičnih odnosih odpira in širi horizonte ustvarjanja vsakemu delovnemu člo-veku. Veličin,a svobode je živeti v miru, svoboda, zlasti v socialistični samoupravni družbi pa pomeni prostor za ustvarjanje.
Mario Vilhar je znan ustvarjalec in ga ni treba po-sebej predstavljati. Poznamo ga kot delavca kovi-narja, kiparja, slikarja, novinarja in aktivista. Za njega umetnost ni poklic, temveč nezadržna notra-nja nujnost in potreba. Strasten iskalec lepote in smisla življenja, ima v sebi neverjetno energijo in življenjsko silo, ki jo ne uporablja samo zase. ampak v pravem pomenu besede izžareva in prenaša tudi na druge, na svoje okolje, na Ijubitelje umelnosti.
Tak je danes, lak je vse od mladih let, ko se je s te-žavo, z delom prebijal skozi življenje. Zato življenje tudi pozna, ga zna ceniti in ga skuša dopolnjevati^ mu dajati bogatejšo novo vsebino. Po otroštvu, pol-nem pomanjkanja, je postal študent tehnike, kovi-nar, delavec. Vedno ga je vleklo tudi v umetnost. Roka mu je sama od sebe segala po svinčniku in čo-piču, prsti so mu nehote iz brezoblične gline obliko-vali vtise, ki jih je srečeval in doživljal okrog sebe. Igral je, slikal scene, v propagando vnašal nove ideje in ji dajal človeške poteze. Skratka, bil je povsod in najraje sredi življenja in dela, tudi aružbenopolitič-nega. Naj ob tej priliki povem samo to, da ga je obli-kovalo, navdajalodelo, z njim se je potrjeval povsod. kjer je bil in kjer tudi danes deluje. Delal je v jeseniški železarni in v Litostroju, srečujemoga na mladinskih delovnih akcijah in letalskih aktivnostih. \z življenja m dela so vznikale ideje, misli za umetniško ustvarja-nje. Srečujemo ga kot novinarja in urednika, aktiv-nega delavca v kulturnih društvih in družbenopolitič-nih organizacijah, kar kaže njegovo povezanost z življenjem. V to življenje pa vnaša in ga bogati s svojo plodno aktivnostjo.
Vse to dokazuje, da se naš jubilant na svoji de-lovni poti ni vzpenjal nad življenje in Ijudi. Prav vpe-tost v življenje in tokove našega razvoja ga je navda-jala, klesala, korigirala, dopolnjevala in usmerjala v samostojnem umetniškem ustvarjanju. 73 samo-stojnih likovnih razstav — od tega 24 v inozemstvu — dovolj jasno izraža plodno delo avtorja.
Mnoga priznanja, zaslužena in spodbudna, ga navdajajo, da tudi v bodoče pravega učitelja išče v življenju. Lepo ga sprejema Jugoslavija in povsod po svetu, kjer jp doslej segla njegova slikarska in kipar-ska vnema...
Današnji čas, obremenjen z mnogimi težavarni, slabostmi in problemi, ne more biti izgovor, da bi kul-turnim ustvarjalcem in kulturnemu ustvarjanju obra-čali hrbet. Nasprotno, napredek, ki ga po svoji vse-bini in smislu izraža in narekuje naš stabilizacijski program, ni mogoč brez vseh vrst ustvarjalnega dela. Vsak korak v socialističnem samoupravljanju je del kulture, kultura pa eden od pogojev njegovega razvoja, napredka.
Občinski praznik je letos bogatejši tudi zato, ker ga dopolnjuje la lepa jubilejna likovna razstava.
Tovarišu Vilharju še enkrat najlepše čestitke ob jubilejih in še veliko uspeha v njegovem bodočem umetniškem in aktivističnem delu«    ¦
Čestitkam se pridružuje izdajateljski svet in uredniški odbor Javne tribune!