Otroška ljubezen.
^^^^fl^^^^^^^^Bl            Spisal Ivan Slukelj
^^^Ej9 %L likovito Iepo se vije državna cesta skozi Brankovo proti ^K^J ^^0 Konjtcam, zdaj med lokarni, travniki in njivami, /,daj mcd F      BMB                     gozdnatimi   holmi,   golimi   soteskami   in   sivitni   pe-
*  H^^^F^^Hfl   činami.
LHMHj^^nHPHj          Jesen je v deželi. Svojo krasoto razsiplje po gorah
\\    ^Tn           1   'n ^0^*   ^deče,  zelene,   sive,   rumene in rjave barvc
\* \ ^ ¦MhiiuhbJ se t0Pe v g°r^ih solnčnih žarkih, tu bolj svetie, žarke, ' »MMMi^M^BI tam zopet temnejše, milejše, menjajoč se v prijetnih izpremenah. Ni Ii ta čarobnost jesenske prirode tako razkoŠna kakor bujnih cvetov pomladanskih ? — A kaj, jesenska lepota je prehod v zimo — v smrt, in srce človeško ne more čutiti istega vznesenega veselja kakor spomladi, ko vse hiti v — živJjenje. Tajen šuin po gozdih poje sedaj turobno pesem, smrtno uspavanko. Jesen ]e prehod v smrt!
Na klopici pred cestarsko hišo se sblnči stari upokojeni cestar Mozar. Njegove dobrohotne oči gledajo še dosti živo izpod košatih obrvi v prirodo. V tem trenutku morda ne občuduje jesenske krasote, čuti pa jesen svojega življenja. Petinosemdeset let, to je veliko breme, ki ga ne bo mogel več dolgo nositi. Tudi pri njem je jesen — pozna jesen, prehod v — smrt!
Na cesti pred njim pa se vrsti življenje. Težki vozovi, visoko naloženi, se škripajoč in ropotajoč počasi pomikajo naprej, prazni pa drče hitro mimo njih. Vmes pa švigajo lahke, svetle kočije bogatinov. Ob kraju ceste pa stopajo pešci, znanci in tujci, nekateri z umerjenimi koraki, vajeni že vedn^a potovanja, starci pa s težko utrujeno nogo, omahujoč, kakor da nastopajo pot do — groba. Domačini pa z uspešno hojo, s poljskim orodjem na ratni hite na delo ali z dela. A vaška otročad se s smehom in krikom preganja po cesti. Prelepa slika življenja z mičnimi prizori se razvija pred teboj, kako se tu trudi in pfeha, tam veselo vrvi in drevi, kako se druži bitje z bitjem, kako se srečavajo in zopet razstajajo ljudje, ki se ne bodo morda več videli v tem življenju, aii pa zopet sešli kot prijatelji ali sovraž-niki, ti in oni se združili in ostali skupaj do konca svojih dni. Zivljenje, ah, to življenje, kalco je povsod čudno!
12*
-S-i    220    i-s-
Tam v katnnolomu mrgoli starih in mladih delavcev in delavk, ki tolčejo gramoz za državno cesto. Udarci raznolikih kladiv odmevajo zdaj pogosteje, zdaj poredkeje. Debele skale drse ali se kotajo s truščem po strmini. Koliko udarcev je treba, da se razdrobi majhna skalal Tcžko živ-Ijenje!
Starček se zamisli. Koliko kamenja je v svojih letih razgrnil po tej cesti. Vozna kolesa pa so ga razdrobila v prah že davno in davno.
S strme, skalovite drče se čuje votlo bobnenje. Drvarji spravljajo hlode v dolino. Težka debla se ustavljajo za skalami, v kotanjah. Delavci pa jih s cepini in drogovi dvigajo, spuščajo črez pečine, da grmeč dreve po pobočju. Tu sarao eden neroden pokret, prepočasen korak, in delavec bi z raztreSčeno glavo strmoglavil v kotanjo . . .
Sobotni popoldan je. Z Gojke, uro hoda oddaljenega hriba, se začuje zdajci ubrano zvonjenje. Starcu se razjasni obraz; sklone se kviSku. Videti je, kako mu ugaja to zvonjenje. Gojški cerkvenik je rad dolgo zvonil, in danes pa še posebno, ker jutri je shod pri Sveti Trojici, kateri v čast je po-svečena majhna, a krasna cerkev z dvema vitkima stolpama na imenovanem hribu. Mili glasovi zvonov, kako so vabljivi!
Zvonjenje je prenehalo, a uho je še vedno čulo, da zvoki tajno, čarobno zvene in odmevajo po zraku. Starcu se zresni zopet obličje; zapaziti je, kakor bi se mu v glavi porodila posebna misel, nekak trden sklep.
Hitro se dvigne s sedeža, pa ta naglost ni bila dobra, moral je malo zastokati, ko se je zravnal pokonci. Ej, uboga starost ima pač okorele ude. Za trenutek je obstal, preden je zastavil prvi korak, oprši se na palico.
Pride do bišnih podbojev in v Jopo glasno zakliče: »Ti, Cena, jutri grem na božji pot na Gojko!« — »Morda zadnjikrat,« pristavi tiše.
»Oj, oče, pojdite, pojdite, kako neki pridete na hrib, ko Se okolo hiše komaj stopicate!«
To je bila njegova sinaha Vincencija, ki so jo pa kar na kratko 2vali za Ceno.                                                                                                                 |
»Kje neki je Janez, da me obrije!«
»Vsak čas se vrne s ceste.«
Tihi mrak je polagoma zagrinjal s svojim temnomodrikastim plaščem v medli večerni zarji se blestečo pokrajino. Življenje na cesti pa je prihajalo tiše in tiše . . .
"      "                     1
Vstalo je prelepo nedeljsko jutro. Kako veličastno so solnčni žarki odsevali od gojske cerkve, kamor je liitelo danes toliko romarjev! Med njimi sem bil tudi jaz z očetom. Zame so bili vabljivi tudi kramarski Sotori, ki so bili v obilnem številu razstavljeni po Iedini okolo cerkve, Vedel sem, da bo oče zame in manjše moje brate gotovo kaj kupil v spomin. Oj, ta.m so naprodaj tako lepe reči!
Premišljal sem baš, kaj bi mi posebno ugajalo, ko me čuden prizor predrami iz misli.   Mladi Janez Mozar je  nesel  na  hrbtu  svojega očeta.   Bil
~9M        221        H*-
sem tačas Šele devetleten, torej malo razumen deček, a ostrmel sem. Strmeli so tudi drugi mimoidoči. Marsikomu bi se smešno zdelo to romanje starega Mozarja, zlasti znanim sirovim fantinom, ki zbijajo Šale iz vsakogar, kakor da bi jim bil ves svet za norca. Utihnili so s svojitn smehom in hrumečim govorom. S čudečimi se očmi in z molkom so pogledovali drug drugega.
Mlademu Mozarju so stopale potne srage na obraz, ki je žarel od težavne hoje. Znanci si niso upali ju takoj ogovoriti, solze so se jim blestele v očeh: ta otroška ljubezen že zastavnega moža jih je ganila v srce, to dejanje se jim je zdelo — sveto. Potem šele, ko je pred cerkvijo postavil očeta na tia, so ju ogovarjali, rekoč: »Dobro jutro, ali sta tudi vidva prišla na božji pot ?«
»Tako sem si zaželel«, je govoril starček, »še enkrat moliti pri Sveti Trojici. Zadnjikrat, zadnjikrat, dragi moji. Onemogel sem na poti, toda Janez me je kar zadel na ranie. Oh, zdaj pa Ie v cerkevl«
Pri teh besedah ga je Janez poprijel pod pazduho in varno povedel v cerkev ter posadil v bližnji stol. Starec se je zatopil takoj v pobožno molitev ter gotovo tudi iskreno molil za srečo svojega dobrega sina.
Ko mu je oče včeraj razodel svojo presrčno Željo, je bil takoj priprav-Ijen, da ga spremi.
»Zgodaj bova morala odriniti, zakaj počasi vam bo treba hoditt in velikokrat počivati,« je rekel sin.
Stopala sta in stopala, posedala za počitek, a oČe je vedno bolj pesal. Po ravnem je še Šlo, a ko sta korakala navkreber, so očetu moci vedno bolj odrekale, in silen kašelj ga je dušil. Obsedel je na skali in globoko vzdihnil: »Presveta Trojica, tvoja volja ne dopuŠča.«
Sklenil je roke, se ozrl proti cerkvi, in dve debeli solzi sta mu zdrknili po zgubanih licih.
»Idi naprej, Janez, sicer zamudiš Še ti opravilo. Jaz te tukaj počakam.«
Sin je čutif očetovo bridkost, zato je rekel: »Do tukaj sva prišla, naprej vas pa ponesem. V dobri pol uri sva na vrhu.«
Oče se je branil, a Janez ga je kar zadel na rame.
Ta prizor otroške ljubezni se je vsem globoko vtisnil v spomin. Tuji romarji so doma pripovedovali, da so videli sina, ki je svojega petinosem-desetletnega očeta prinesel na ramah na božji pot k Svett Trojici.
Stari Mozar je bil tedaj res zadnjikrat na Gojki; še tisto zimo je Iegel k večnemu počitku.
Njegovi vnučki in vnukinje pa veselo skačejo okolo domače hišice. Vsi so zdravi in čvrsti, vsa družina živi v zadovoljnosti, četudi ob skromni plači cestarski in majhni kmetiji. Viden blagoslov otroŠke Ijubezni plove nad njih domom ter rosi nadnje svojo tiho srečo.
:                                                              *     ,     *                               ¦¦-,   ,.-•;, .r,..u
V poznejših letih sem v šoli siišal in čital povest o grškem modrijanu Solonu. Lidijski kralj Krez, čigar bogastvo je slovelo po vsem tedaj znanem svetu, ga je nekdaj vprašal:  »AU pozaaš srečnejšega Človeka na zemlji nego
-¦*    222    **-
sem jaz ?« — Solon ni, kakor je oni priČafcoval, imenoval njega, ampak poleg Tela, nekega atenskega meščana, dva brata Kleobisa in Bitona. In zakaj je ta dva blagroval zaradi njune sreče? — Njih mati je bila paganska svečenica in vsakokrat ob določeni svečanosti se je odpeljala v tempelj darovat boginji. 1'rigodilo pa se je nekdaj, da ni bilo živine doma. Kaj sta storila sinova? Iz iskrene ljubezni do svoje matere sta se sama vpregla v voz in pripeljala mater do templja. Mati je bila silno ganjena in goreče je molila za srečo svojih otrok. Milostivo nebo ju je zaradi njih prelepega čina prečudno poplačalo. Sklonila sta se pred žrtvenikom in mirno in sladko brez smrtnega boja zasnula v večen sen.
Živo mi je tedaj stoptl pred duševne oČi naš Mozar. Pri vsakratnem spominu na grSlca brata Kleobisa in Bitona in slovenskega Mozarja čutim vso vsvišenost in v$e veličastvo otroške Ijubeznl.