St. 12
DECEMBER 19Ć5
IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO
Urejuje uredniški odbor: predsednik Franjo Vrlič, člani: Alenka Gorup, Stojan inž. Kerbler, Janez Kostanjevec, Franc Meško, Andrej Podbreznik, Janez Sukič, Boris Solovjev, Rudi Stelcer in Anton Zadravec.
Odgovorni urednik: inž. Stane Tone j c ' Naslov uredništva: Aluminij Kidričevo Tekoči račun pri NB Ptuj 604-19-1-320 Telefon 3 10 95/341 Rokopisov ne vračamo Tisk: tiskarna časopisnega podjetja »Mariborski tisk« Maribor
LETNIK III.
Srečno novo leteli Organi upravljanja letos
Ko si na pragu novega leta vedro razpoloženi stiskamo roke, si želimo, da bi novo leto, ki prihaja, bilo drugačno, boljše od starega, da bi se nam izpolnile skrite želje in- da bi čimprej pozabili na tisoče. drobnih in velikih skrbi, ki so nam v starem letu grenile življenje.
Takrat, ko odtrgamo na ko- j ledarju zadnji list starega leta, nam spomin ohrani le prijetne dogodke in doživljaje. Se dolgo se spominjamo na prijetno preživeli dopust ob morju ali kje drugje, na vesele izlete, na uspjehe pri delu in učenju, na srečne trenutke v družini. Vse neprijetnosti pa skušamo čim prej pozabiti; kdo pa se rad spominja neprijetnih stvari?
Vendar, kljub temu ne bi smeli pozabiti, da nam reforma, ki jo je prineslo staro leto, ni obljubljala splošnega osiromašenja, ampak po krajši stagnaciji spet porast življenjskega standarda. Zato smo jo sprejeli z razumevanjem in njeno izvajanje podprli. Zaradi tega v novem letu ne bi smeli . za vsako cerio vžtrajatj na sedanji višini osebnih dohodkov, ampak bi' se morali še bolj usmeriti na racionalnejšo in intenzivnejšo proizvodnjo, s tem va tudi na višie osebne dohodke.
Težko je tudi pozabiti na to, da kljub prizadevanjem vseh naprednih sil sveta še vedno tram vojna v Vietnamu, da so žarišča vojne razsejana po vsem svetu in da na tisoče nedolžnih ljudi trpi zaradi trmastega vztrajanja nekaterih dr- jj žav pri ustvarjanju politike napetosti na svetu
Pozabiti skušamo, da sploh kje na svetu še obstaja redukcija električne energije, katera na veliko jemlje denar iz naših, žepov in uničuje naše naprave. Vsako leto' je naš reden gost in tega ne moremo in ne smemo pozabiti. Jasno in glasno moramo povedati, kako velika škoda nastaja in
Ko si bomo ob novem letu segli v roke, naj se voščilnicam pridružijo še želje po novih uspehih pri delu in večji osebni sreči
da z ustreznimi ukrepi na področju izgradnje energetike ne bi smeli več odlašati. Za razširitev aluminijske industrije imamo v Jugoslaviji vse pogoje, saj ' smo ena izmed redkih industrij, za katero ni treba uvažati dragih surovin za še dražje devize: Zapreči je treba le tolikokrat opevani potencial naših rek.
To in, še mnoge druge stvari ostanejo trdno zapisane, ne da se jih odložiti v arhiv in jih enostavno pozabiti. Marsikaj smo doživeli v starem letu in ni nam bilo vedno z rožicami postlano. Kritizirali smo in se jezili nad marsičem, vendar, ko se zdaj ob koncu leta tako oziramo nazaj na teh preteklih dvanajst mesecev, na vse že uresničene želje, nam je kljub temu pri srcu toplo, kajti z vsakim letom je bogatejše tudi naše življenje.
Ko si pred vstopom v novo leto stisnemo roke in si rečemo: »Srečno novo leto,« si pri tem mislimo, da bi bilo res srečno in polno zadovoljstva. Želimo si, naj bi novo leto bilo brez vsake vojne, brez redukcije električne energije- in da bi se čim prej uresničili cilji naše reforme, to je, da bi naš skupen standard krenil čim hitreje in čim bolj strmo navzgor. Želimo Si mnogo zdravia ter nobenih nesreč in poškodb. Zato dovolite; da vam ob koncu še enkrat zaželim:
•j' »Srečno novo leto!«
s j
I
I
i
I
I
I
I
I
I
i
1
I
I
I
ß
i
i
1
1
I
PRETEKLO LETO SMO ZAKLJUČILI DOKAJ BURNO. NA ZADNJI SEJI DELAVSKEGA SVETA, KI JE BILA TIK PRED KONCEM LETA, JE DELAVSKI SVET DAL SOGLASJE K PRAVILNIKOM O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV, KI SO JIH SPREJELI SVETI PROIZVAJALCEV POSAMEZNIH DELOVNIH ENOT. ZELO TEŽKO JE BILO USKLADITI POSAMEZNE TEŽNJE, BODISI ČLANOV DELAVSKEGA SVETA, ŠE TEŽJE PA SKLEPE SVETOV PROIZVAJALCEV DELOVNIH ENOT, ČEPRAV JE ŠLO NA TEJ SEJI SAMO ZA UVRSTITEV POSAMEZNIH DELOVNIH MEST V DOLOČENE STOPNJE ODGOVORNOSTI. — TO JE BIL ŠELE ZAČETEK PREDSTOJEĆE DILEME O DOLOČITVI KONKRETNE OCENE ZA POSAMEZNA DELOVNA MESTA.
Takoj po novem letu, t. j. v začetku tega leta, so pričeli sveti proizvajalcev na predlog svojih komisij določevati konkretne ocene posameznih delovnih mest. Že ob tej priložnosti so prišle na dan nesorazmernosti in neusklajenosti, ki so jih želele posamezne delovne enote urediti med seboj. To so delale tako, da so — bodisi po »zvezah« ali uradno — dobivale podatke od svojih sosedov, kako so ocenjevali delovna mesta, da bi se pri svojem delu lahko orientirale. Naloga centralne kadrovske komisije je bila pregledati vse te ocenitve, vendar je tej komisiji ostalo tako malo časa, da svojega dela ni mosla opraviti. Ker komisija ni imela točnih pregledov in primerjalnih analiz ter ustreznih noka-zateljev, ni mogla delavskemu svetu predlagati nič konkretnega zaradi ocenitve, kot je to predvideno v prav’hrku o delitvi osebnih dohodkov. Delavski svet je k pravilnik« sicer dal soglasje, vendar pogojno, tako da se lahko odpravijo napake, ki se bodo v nadaljnjih obravnavah pokazale.
Pri tem je pr'šlo do izigravanja organov delavskega samoupravljanja, ker so šla vsa povišanja osebnih dohodkov in
ocenitve posameznih delovnih mest na račun popravkov napak. Ker je bilo tega vedno več, je delavski svet moral skleniti, da ne bo več odobril nobenih popravkov, preden ne bodo izdelane analize.
Sočasno je tudi sklenil ustanoviti nov oddelek, ki bo proučeval produktivnost in osebne dohodke. Ta oddelek je sicer ustanovljen, vendar dela v njem do sedaj samo en delavec. — Verjetno bi bila marsikatera odločitev organov upravljanja lažja, odpadla bi marsikatera ura diskusije, če bi delavski svet dobil primerno pripravljen material.
V letošnjem letu je bila prvič rotacija v organih delavskega samoupravljanja. Izvolili smo na novo polovico vseh članov organov upravljanja. Mandatna doba delavskega sveta in svetov proizvajalcev delovnih enot torej ne preneha več, ampak se le-ti obnovijo s polovico novih članov. Delo samoupravnih organov je zaradi tega lažje, če upoštevamo, da je polovica članov seznanjena z dosedanjim delom in zadevami, k> so bile na dnevnih redih. Izvoljen je bil tudi nov upravni odbor. Resno je pristopil k svojemu delu. Ukvarjal se je z najrazličnejšl-
- :	V;
si
' /	'Kv.? ,
fiHHi
V 11 ... H ' - " -	*
E ä«	t»,-	* „	im
-' ■l’ : ,-♦* ». • H. \I 11181 m k • .».V	-- S -
' »H| S • •>,/MÜÜ
" • - ,	1	~ «J
H	* •? IH aM;.--

mrnm
|| *'.*•*:
i ^	, ìuiii	"	» ’ ■	. ■
saffi
■...........
I I : llliJ
K**H■ ■ • 'j
■HS
Bili V*--	V*1
	
Prvi sneg
mi težavami. V obširnih razpravah je ugotavljal najboljše rešitve in se trudil, da bi sprejel take sklepe, ki so lahko samo v prid podjetju in ki bi vplivali na nadaljnje boljše'poslovanje.
Doživeli smo gospodarsko reformo, ki je velik gospodarski preobrat v naši domovini. Mnogi kolektivi so morali pričeti razmišljati o preusmeritvi svoje proizvodnje in o rentabilnej-šem gospodarjenju. Zaostreni pogoji gospodarjenja, ki jih je prinesla gospodarska reforma, našega podjetja niso mogli bistveno prizadeti. Temu smo se izognili prav zaradi tega, ker se je naš kolektiv na čelu z vodstvom podjetja in vsemi organi upravljanja že 11 let trudil za moderno organizacijo dela in za avtomatizacijo posameznih obratov in mehanizacijo obratov, ki jih ni mogoče avtomatizirati.
In kakšni so rezultati gospodarske reforme za naše podjetje? — Še sedaj jih ne moremo ugotoviti. Delavski svet je sicer določil nove cene našim proizvodom, t. j. aluminiju in zlitinam. Te cene so sicer ugodne, vendar bi morala teči proizvodnja po planiranih količinah. Znano pa je, da takšne proizvodnje letos ne bomo dosegli. Vzrok za to je redukcija električne energije. — Električna energija — tako važen energetski vir — nam vsako leto ■ dela težave. Zraven tega pa še cene zanjo ne vemo. Službe podjetja so pripravile rebalans finančnega plana in ga predložile delavskemu svetu v razpravo. Prav tedaj, ko je bil predložen rebalans, je nastopila redukcija električne energije in tako snet nismo mogli ugotoviti, v kakšnem položaju bo podjetje in kakšni bodo naši dohodki in izdatki do konca leta. Elektroenergetska situacija se je sicer izboljšala. Elektrolizne peči smo ponovno vključili, vendar so z izklopom in ponovnim vklopom nastali ogromni stroški, ki bodo močno vplivali na celotni dohodek in na ostanek dohodka za razpolaganje.
Živimo tako rekoč v moderni delovni skupnosti, ki jo neneh-’ no dograjujemo in izpopolnjujemo. Zavest našega kolektiva je že na taki razvojni stopnji, da bo znal še nadalje razvijati pričeto delo in bo stremel za tem, da bomo tudi v bodoče dosegli vidne uspehe, tako na področju proizvodnje kot pri razvoju družbenega standarda naših delavcev. Kolektiv bo mo-ral vložiti vse svoje znanje v razširitev in povečanje našega
Foto Stojan Kerbler (Nadaljevanje na 2. strani)

Organi upravljanja letos
Z zasedanja delavskega sveta
ČETRTO REDNO ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA JE BILO 28. NOVEMBRA 1965. SPREJEM PRAVILNIKA O DELOVNIH RAZMERJIH JE BILA OSREDNJA TOČKA TEGA ZASEDANJA
(Nadaljevanje s 1. strani)
podjetja, ker si samo tako lahko ustvarimo boljšo bodočnost, ki je odvisna od povečanja produktivnosti dela.
če govorimo o zavesti pH sprejemanju konkretnih zadev, predvsem takih, ki so subjektivnega značaja, žal lahko še ugotovimo marsikaj, da le-ta ni tako razvita, kot pričakujemo in menimo. To se žal pojavlja tudi v centralnem organu delavskega upravljanja — delavskem svetu. Spomnimo se samo primera, ko bi moral delavski svet odločiti o izključitvi člana naše delovne skupnosti, pri čemer je bil sprejet negativen sklep. Prav je, da znamo razumeti človeka, če pa pride do takšnega primera, ko se delovna enota odloči, da ne more imeti določenega delavca v svojih vrstah, delavski svet pa ga ponovno vrne, se moramo vprašati, kje je tukaj zavest članov delavskega sveta.
K delu organov upravljanja in k uspehom, ki so bili doseženi v letošnjem letu, so nedvomno tudi mnogo pripomogle subjektivne politične sile, kot so sindikalna organizacija, organizacija ZK, mladinska organizacija in druge družbeno politične organizacije v okviru podjetja. Te, tako imenovane subjektivne sile, so tesno sodelovale pri pomembnih odločitvah, ki jih je sprejemalo naše podjetje bodisi pri samoupravnih organih ali tudi pri vodstvu podjetja.
Že sama ustava nam je narekovala spremeniti naše interne splošne predpise, kot so pravilniki in poslovniki. Ustava je tudi narekovala našim najvišjim predstavniškim organom, da naj uskladijo zakonodajo z novo ustavo. V letošnjem letu je izšlo mnogo novih zakonov in drugih splošnih predpisov, ki na novo urejajo določena razmerja oziroma so dopolnjeni in popravljeni v duhu nove ustave. Tudi mi smo pristopili k velikemu delu, t. j. k izdelavi novega pravilnika o delovnih razmerjih. Ta pravilnik smo že sprejeli. Spremeniti in spraviti v sklad bi pa bilo potrebno tudi statut podjetja. Posebna
komisija za izdelavo statuta se je sestala in pripravila spremembe in dopolnitve statuta, ki mora biti usklajen s temeljnim zakonom o podjetjih, s temeljnim zakonom o delovnih razmerjih, s temeljnim zakonom o varstvu pri delu in z drugimi predpisi, ki to zahtevajo.
In kakšen je sestav naših predstavniških organov?
Delavski svet šteje skupaj 60 članov, od katerih je 8 polkva-lificiranih delavcev, 22 kvalificiranih, 10 visoko kvalificiranih, 2 sta pomožna uslužbenca, eden nižji strokovni, 14 srednje strokovnih, 1 višji strokovni in 2 visoko strokovna uslužbenca.
Od tega imamo 26 članov ZK, 2 člana Zveže mladine. V delavskem svetu so tudi 4 ženske. Povprečna starost članov je pa okrog 36 let.
V svete proizvajalcev delovnih enot je skupaj izvoljenih 192 članov. Od tega je. 7 nekvalificiranih delavcev, 64 polkva-lificiranih, 70 kvalificiranih, 21 visoko kvalificiranih, 1 pomožni uslužbenec, 9 nižje strokovnih, 16 srednje strokovnih in 4 višje strokovni uslužbenci. — Povprečna starost vseh članov je okrog 38 let. — V vse svete proizvajalcev delovnih enot je izvoljenih 43 članov ZK, 8 članov Zveze mladine in 13 žensk.
Pri centralnih organih upravljanja kakor tudi pri svetih proizvajalcev delovnih enot je izvoljenih skupaj 48 komisij, ki so pomožni organi upravljanja. Vsekakor je delo teh organov pomembno, saj so mnogokrat pripravili material tako, da so lahko organi upravljanja hitro sprejeli pravilne odločitve. V vse komisije je izvoljenih 167 članov. Od tega je 27 polkvalificiranih, 54 kvalificiranih, 27 visoko kvalificiranih, 9 nižje strokovnih, 38 srednje strokovnih, 5 višje strokovnih in 5 visoko strokovnih delavcev. V komisijah je 72 članov ZK, 41 članov delavskega sveta in 8 članov upravnega odbora.
Naloge organov delavskega samoupravljanja so vedno večje, zato je pravilno, da izbiramo v te organe takšne delavce, ki bodo znali pravilno ocenjevati zadeve, o katerih odločajo.
K.-n.
—	PRAVILNIK O DELOVNIH RAZMERJIH JE DS SOGLASNO SPREJEL
Postopek za sprejem pravilnika o delovnih razmerjih ima naše podjetje predpisan s statutom. Po tem postopku je upravni odbor dal osnutek statuta v razpravo članom delovne skupnosti ob koncu meseca oktobra, prav tako pa smo osnutek pravilnika natisnili kot prilogo tovarniškemu časopisu, tako da bi se lahko z njim seznanil vsak član kolektiva.
Razprava o osnutku pravilnika o delovnih razmerjih je bila obširna, šaj so o njem razpravljali vsi sveti proizvajalcev delovnih enot, sindikati pa so organizirali masovne sestanke s člani kolektiva in tudi posamezniki so dali pripombe na določila osnutka pravilnika.
Potem, ko je delavski svet zaključil oziroma končal z razpravo o posameznih pripombah in zavzel dokončno stališče, je soglasno sprejel pravilnik o delovnih razmerjih. Sklenil je tudi, da je treba pravilnik o delovnih razmerjih v prečiščenem besedilu ponovno natisniti, ko bo razčiščeno vprašanje pristojnosti odločanja o izključitvi člana delovne skupnosti, in sicer, ali je za to pristojen samo delavski svet ali pa lahko odloča o izključitvi tudi svet proizvajalcev delovne enote.
—	ODPIS IN NABAVA OSNOVNIH SREDSTEV
Zaradi neuporabnosti in izrabljenosti je delavski svet odpisal stroj za brušenje filter plošč, stroj za peskanje, dve stružnici, rotorski kompresor, dve keramični posodi 1000-liter-ski, 4 ejektorje, 3 kaloriferje, 2 amerikanski glavi in en pisalni stroj — vse v skupni sedanji vrednosti okrog 2,5 milijona dinarjev. Nadalje je DS odobril odpis sredstev skupne porabe
in sicer stole ih mize iz restavracije v skupni sedanji vrednosti 22 tisoč dinarjev.
Za potrebe delovne enote vzdrževalni obrati je bila odobrena nabava ključa tipa »Pre-mag WS 365 RAN« 32 M v vrednosti 1,750.000 dinarjev, za delovno enoto promet pa nabava enega viličarja v vrednosti okrog 7,250.000 dinarjev in enega osebnega avtomobila Citroen ID-19 v vrednosti okrog 8 milijonov dinarjev.
Nabavo viličarja je bilo potrebno odobriti zato, ker to zahtevajo proizvodne potrebe, novi avtomobil pa je potrebno nabaviti zaradi odprodaje dveh starih in sicer Chevroleta in Kapitana, ki jih je delavski svet že na neki prejšnji seji odpisal.
—	TUDI LETOS CEPLJENJE PROTI GRIPI
Že dve leti zapovrstjo je delavski svet odobril sredstva, ki jih prispeva podjetje za cepljenje članov naše delovne skupnosti proti gripi. Stroški cepljenja za vsakega so 1260 dinarjev. Polovico stroškov plača komunalni zavod za socialno zavarovanje Ptuj, polovico pa naše podjetje.
In kakšni so rezultati cepljenja? — V letih, ko ni bilo cepljenja proti gripi, je obolelo za to boleznijo naslednje število članov kolektiva: leta 1958 — 123, 1959 — 274, 1960 — 217, 1961 — 179, 1962 — 227, 1963 je bilo prvič izvedeno cepljenje in je obolelo 57 delavcev, naslednje leto, ko je tudi bilo cepljenje, pa 92.
—	PREVOZI Z AVTOBUSI
Tudi v letošnjem letu se je
bilo potrebno odločiti o prevozih delavcev na delo v zimskem času. Delavski svet je sklenil, da prevozov ne bo s tovarniškimi avtobusi. Ta sklep je sprejel zaradi tega, ker je v samskem domu na razpolago pod ugđdni-mi pogoji dovolj prostora za delavce. Na razpolago so sobe z dvema posteljama' po 5400 dinarjev za ležišče, urediti pa je možno tudi skupna ležišča, kjer bi bila najemnina za ležišče 1000 dinarjev mesečno.
Delavski svet ni odobril prevozov tudi zaradi tega, ker bi morali voziti avtobuse šoferji tovornih avtomobilov, s čimer bi lahko prevažali s tovornimi avtomobili le nekaj ur dnevno. Upravni odbor je sicer predlagal delavskemu svetu, da bi organizirali prevoze delavcev pod pogojem, da plača vsak polno ceno, t. j. stroške, ki nastanejo s prevozi. Po nepopolnem obračunu so ti stroški po osebi okrog 15.000 dinarjev mesečno za relacijo na 20 km dolgi progi-
—	POROČILO REVIZIJSKE KOMISIJE O POSLOVANJU POČITNIŠKEGA DOMA.
Revizijska komisija (Boris Solovjev, predsednik, Milan Longhino in Marjan Bizovičar, člana) je izvršila od 6. do 8. novembra revizijo periodičnega obračuna za prvih 9 mesecev letošnjega leta. v počitniškem domu v Crikvenici.
Delavskemu svetu je predlagala, da naj periodični obračun potrdi in odobri pokritje vse izkazane izgube, ki je nastala pri poslovanju, ker ni nobenih listinskih dokazov o napačnem poslovanju, in da naj zoper upravnico ne uvede disciplinskega postopka zaradi podpisa periodičnega obračuna v imenu predsednika UO počitniškega doma, ker je bil podpis na taki listini, ki ne razpolaga s sredstvi doma, in v časovni stiski.
—	IZKLJUČITEV IZ DELOVNE ORGANIZACIJE
Delavski svet je s tajnim glasovanjem izključil iz naše delovne skupnosti Antona Obrana, ki je bil zaposlen v Livarni. Imenovani je namreč samovoljno zapustil delo v našem podjetju.
—	INOZEMSKA PRAKSA
Svet proizvajalcev delovne
enote aluminij je predlagal delavskemu svetu, da naj odobri petim delavcem obisk sorodnega, podjetja v inozemstvu, ki bi trajal vsaj mesec dni, tako da bi lahko spoznali delo v elektrolizah, kjer dosegajo boljše proizvodne rezultate in z manjšim številom delavcev. Delavski svet temu predlogu ni mogel ugoditi, ker nimamo sklenjenih mednarodnih pogodb o strokovni pomoči razen s tvrdko »Pechiney« v Gardami in to samo za obrate glinice, zraven tega pa nam tudi pogodbe, ki jih imamo s'Pechineyem, onemogočajo sprejemanje tujih državljanov k nam na prakso.
Delavski svet je predlagal vodstvu podjetja, da naj prouči možnost za inozemsko prakso.
—	POVIŠANJE POMOČI DRUŽINI TOPOLOVEC
Družini pokojnega Topolovca je bila v začetku leta 1964 odobrena denarna pomoč v znesku 6000 dinarjev za vsakega otroka. Na predlog socialne službe je DS to pomoč povišal na
10.000	dinarjev za vsakega otroka in to zaradi povišanja življenjskih stroškov.
—	DOTACIJE, RAČUNI
Ob koncu je DS odobril vzgojno varstveni ustanovi Kidričevo 1,000.000 dinarjev dotacije za začetek rednega poslovanja. Otroški vrtec in jasli sta se namreč preselila v novo zgradbo, kjer je potrebno nabaviti razni material in opremo tako, da bodo lahko dobili otroci tudi primemo prehrano.
Delavski svet je sprejel tudi pokroviteljstvo, nad prireditvijo »Izberimo najboljšega športnika Ptuja«, ki jo je organiziral radio Ptuj, in v ta namen dal na razpolago brezplačno dvorano v restavraciji Kidričevo in dodelil radiu Ptuj 150.000 dinarjev dotacije za plačilo stroškov.
Ob koncu je DS' odobril tudi plačilo raznih računov, ki še nanašajo na osmrtnice za pokojne člane kolektiva in na pogostitev raške delegacije.
K. -n.
Gospodarjenje s stanovanjskimi hišami po novem
V naši javnosti se zadnji čas precej razpravlja o predlogu zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Tudi velik del našega kolektiva stanuje v stanovanjih, ki 'so družbena last, zato ie razumljivo zanimanje članov kolektiva, kakšne prednosti prinaša novi zakon, saj je bilo do sedaj vsako racionalno gospodarjenje s stanovanjskimi hišami družbene lastnine npr. v
Sprejete spremembe osnutka pravilnika o delovnih razmerjih
Po obravnavi pripomb, ki so jih dali člani naše delovne skupnosti, sveti proizvajalcev delovnih enot in sindikalne organizacije ter jih je pregledal upravni odbor podjetja, ki je tudi predlagal konkretne spremembe, je delavski svet sprejel naslednje spremembe v osnutku pravilnika o delovnih razmerjih:
1. stavek 2. odstavka 7. člena se spremeni in pravilno glasi: »Oglas se izvede v dnevnem časopisju, lahko pa tudi v tovarniškem glasilu ,Aluminij' in pa na oglasnih deskah.«
24. člen govori o poskusnem delu v delovni organizaciji. Na ta člen je bilo mnogo pripomb, češ da je poskusno delo predvideno za predolgo obdobje. Na predlog upravnega odbora je DS sklenil, da se določi poskusno delo za 3 mesece na vseh delovnih mestih, razen tistih, kjer se zahteva srednja strokovna izobrazba in traja največ eno leto, če delavec ni bil na delu v dragi delovni skupnosti vsaj 6 mesecev, in 27 mesecev zä delovna mesta, kjer se zahtevajo sposobnosti višjih in visokih strokovnih delavcev, če delavec, ki stopa na delo, še
ni bil prej zaposlen vsaj 24 mesecev v stroki.
35. člen je dopolnjen tako, da vodstvo delovne enote obvezno preverja, če poznajo delavci tvarino varstva pri delu in pogonska navodila.
44. člen je dopolnjen tako, da je lahko delavec premeščen na drugo delovno mesto pod pogoji, ki so tam že navedeni, in da je treba prej ugotoviti, če je sposoben za tako delo ter seznanjen z uporabo predpisanih varstvenih ukrepov in sredstev.
Delavski svet je spremenil 54. člen tako, da je določeno, da lahko vse delovne enote delajo v treh izmenah, po potrebi v dveh izmenah in v eni izmeni.
55. člen je dopolnjen tako, da je lahko v nujnih primerih rok obveščanja krajši kot dva dni, preden se delavcu spremeni vrstni red izmen, ki je določen v letnem planu izmen.
Besedilo 69. člena se v celoti spremeni in pravilno glasi: »Delavec ima pravico do tedenskega počitka najmanj štiriindvajset ur brez presledka. Če je nujno, da dela na dan svojega tedenskega počitka, mu mora delovna skupnost za-
gotoviti za tak počitek en dan v naslednjem tednu.«
Na 74. člen pravilnika je bilo največ pripomb. Upravni odbor je po pregledu le-teh sklenil predlagati DS, da določila o dopustih popravi. DS je sprejel sledeče popravke: za kvalifikacijo delovnega mesta je spremenil dopuste tako:
—	za polkvalificirane, kvalificirane in nižje strokovne — 2 dni
—	za visokokvalificirane, srednje strokovne, višje in visoko strokovne 3 dni
Za dolžino delovne dobe:
0-	- 5	let	13	dni
5-	-10	let	15	dni
10-	-15	let	17	dni
15-	-20	let	19	dni
20-	-30	let	21	dni
nad	! 30	let	23	dni
V 131. členu je spremenjeno določilo, češ da delavski svet odloča o odpovedi delavcev tako, da o tem sklepajo sveti proizvajalcev delovnih enot Delavski svet je tudi sklenil, da se dopusti iz letošnjega leta izkoristijo tako, kot je to določeno v začasnem sklepu o dopustih.
K. -n.
Za dober pravilnik
m
Novi 40-stanovanjski blok TGA ob Ljutomerski cesti v Ptuju med gradnjo	Foto Andrej Podbreznik
Osnutek pravilnika o delovnih razmerjih za našo tovarno, ki je bil v javnosti v prejšnjem mesecu in ki ga je potrdil tudi DS podjetja, je bil predmet živahnih razprav med člani delovnega kolektiva, predvsem na masovnih sindikalnih sestankih. Največkrat smo do sedaj le slišali in čitali v našem tovarniškem glasilu o nezainteresiranosti članov kolektiva glede raznih notranjih problemov, češ da člani organov samoupravljanja ne pohajajo na seje, da ne prenašajo sprejetih sklepov med svoje volivce, da so masovni sindikalni sestanki slabo obiskani, da ni razprav ter še in še.
Prav je, da vedno in povsod nakazujemo pereče probleme, da objektivno kritiziramo vse, kar ni v redu, in da vedno iščemo najbolj pozitivne in sprejemljive predloge za rešitev raznih proizvodnih in ostalih problemov, prav pa je tudi, da povemo oziroma pohvalimo vse, kar je pozitivno in za vse nas tudi koristno.
. Zato sem vsekakor zelo zadovoljen, da lahko danes napišem nekaj vrstic o tem, kar me je zares precej presenetilo in obenem razveselilo in kar je zelo vzpodbudno za v bodoče. V nekaj besedah želim namreč povedati o sindikalnem masovnem sestanku v SP glinice, na katerem so člani te DE razpravljali o osnutku pravilnika o delovnih razmerjih ter ga predelali v celoti in dali na ne-
Novi 40-stanovanjski blok pred dograditvijo
ŠTEVILNIM 'STANOVANJSKIM BLOKOM, KI JIH JE NAŠA DELOVNA SKUPNOST ŽE IZGRADILA, SE BO SKORAJ PRIKLJUČIL ŠE LEPI MODERNI 40-STANOVANJSKI BLOK V PTUJU. PO PREDVIDENIH PREDRAČUNIH BO STALA GRADNJA PRIBLIŽNO 430 MILIJONOV, KAR JE DO SEDAJ NAJVECJA INVESTICIJA V DRUŽBENI STANDARD. SEVEDA SE NEKATERI SPRAŠUJEJO, ČEMU IN KOMU NA LJUBO SMO VLOŽILI TOLIKŠNA SREDSTVA, KI BI ZADOŠČALA ZA DVA BLOKA IN BI LAHKO IMELA VEC 2-SOBNIH IN 3-SOBNIH STANOVANJ.
Ko je delavski svet v lanskem letu meseca februarja sprejel sklep o izgradnji 40-sta-novanjskega bloka, ki bi naj bil popolnoma enak že obstoječemu, je predvsem mislil, da bi naj služil za stanovanjske potrebe našim strokovnim kadrom, ki so že in ki bodo v prihodnje nujno potrebni; Ker je predvidena nadaljnja investicijska izgradnja in modernizacija podjetja, ki zahteva vedno bolj strokovno delovno silo, je seveda nujno, da strokovnjakom nudi primerna stanovanja. Nadalje je delavski svet upošteval tudi mnenje stanovalcev v sedanjem bloku, ki so popolnoma zadovoljni z razporeditvijo stanovanjskih prostorov.
Komisija za skupno potrošnjo in družbeni standard pri DS, katere glavna naloga je, da dodeljuje in zamenjuje stanovanja članom našega kolektiva, je tudi že pred kratkim dodelila stanovanja prosilcem. Po pravilniku o dodeljevanju stanovanj je rok dodeljevanja dva meseca pred dograditvijo. Predvideva se, da bi bila nova stanovanja vseljiva do konca tega leta. Pri dodeljevanju je komisija predvsem upoštevala strokovnost, kot to predpisuje pravilnik. Tako je komisija dodelila stanovanja petim z visoko izobrazbo, osmim s srednjo'izobrazbo, šestim visoko kvalificiranim délavcem, sedmim kvalificiranim in dvema polkvalifi-ciranima delavcema ter enemu nekvalificiranemu delavcu, kar je po mnenju komisije še kar zadovoljiva razdelitev. Komisija je pri razdeljevanju stanovanj upoštevala tudi mnenje delav-
skega sveta in dala prednost strokovnim kadrom.
Ker je v našem kolektivu še mnogo nekvalificiranih in pol-kvalificiramih delavcev, je razumljivo največ prosilcev ravno takšnih. Da bi delno ugodili tem prosilcem, je komisija odobrila zamenjavo, tako da so se preselili nekateri iz manjšega in cenejšega stanovanja v dražje, kar tudi dovoljuje pravilnik. Kljub temu pa nismo razdelili vseh stanovanj, ker ni bilo prosilcev. Gre predvsem za štiri in polsobna stanovanja, ki so precej draga, medtem ko za ostala štirisobna stanovanja že imamo prosilce. Mislimo pa, da bo blok do vselitve popolnoma zaseden.
Razumljivo je, da moramo vpričo povpraševanja po manjših stanovanjih začeti z gradnjo cenejših stanovanj, predvsem pa dvo- in trisobnih. Po številu prosilcev bi zadoščalo okrog 20 dvosobnih in 20 trisobnih stanovanj.
Ker je predvidena nova stanovanjska reforma, ki bo uveljavila ekonomske najemnine, bo verjetno marsikateri želel preiti na individualno (zasebno) gradnjo. Tudi pri tem bomo morali upoštevati mnenje kolektiva, vsekakor pa bi bilo vredno o tem razpravljati na sindikalnih sestankih. .
Omeniti bi še samo želel, da je gradnja gradbenega podjetja »Drava«, Ptuj, na novi zgradbi vredna vse kritike. Razumem, da poleti en mesec ni bilo materiala in da pridejo še kakšne težave vmes, vendar kaže, da nihče ne pokaže niti malo inten-
zivnosti, saj je sedaj dovolj materiala na voljo. Ne vem, če je napaka pri organizaciji dela ali je to namerno zavlačevanje — nekaj pač tam ni v redu. Kaj to pomaga, če na licitaciji za izgradnjo nudijo boljše pogoje, ko pa se pozneje ne držijo rokov in vedno najdejo izgovor, da. ne plačajo zamudnine. V prihodnje moramo pri takih licitacijah za gradnjo upoštevati boljšega in ekonomičnejšega ponudnika, s tèm da ne bomo smeli gledati, da je pač »domači«.
Sedanji 40-stanovanjski blok, ki je predviden za amortizacijsko dobo 100 let, je že sedaj znotraj v slabem stanju, in to po petih letih! To je predvsem slika nesolidne izdelave. In kdo za to odgovarja? Nobeden! Zato so popolnoma umestne kritike članov kolektiva. Če bomo v bodoče plačevali ekonomske najemnine, bomo tudi zahtevali, da so stanovanja solidno urejena, ne pa da imamo ob vsakem nalivu poplave v stanovanjih, in še bi lahko naštevali slabosti, ki so vzrok nesolidne izdelave.
Upajmo, da. novi stanovalci ne bodo potrebovali po stopnišču dežnikov in da se bodo kar najbolje počutili.	L. K.
katere člene tudi svoje pripombe oziroma predloge. Presenečen sem bil predvsem zato, ker sem po dosedanjih izkušnjah menih, da tudi tokrat ne bo bolide, saj sem že v času; ko je bil osnutek v javnosti, slišal mnoge pripombe češ: »Ja, ta osnutek oziroma pravilnik je za delavca zelo dober, samo kaj, ko se tako ne izvaja,« ali pa: »Kaj bi hodil na sestanek in dajal pripombe, saj tako nič ne pomaga, ker oni že tako sklenejo, da mora biti prav.« Zamislil sem se predvsem ob besedi »oni«, saj nisem mogel takoj dojeti, kaj ta tovariš misli in na koga; toda kmalu mi je tudi to postalo jasno. Dejal sem mu, da naj pride na sestanek in pove svojo pripombo in če bo umestna, jo bodo »oni« (organi samoupravljanja) tudi osvojili. Mislil sem, da teh tovarišev res ne bo na ' sestanek, toda presenetilo me je, ko so prav ti najbolj živahno razpravljali in dajali tudi zelo umestne pripombe oziroma predloge. Oba sestanka sta bila zelo dobro obiskana, saj je prisostvovalo okrog 90 % proizvajalcev te DE. Ob tej tako živahni razpravi sem se nehote vprašal, od kod naenkrat tak preobrat, saj so člani kolektiva razpravljali o vseh pomembnejših členih osnutka in vsak predlog temeljito predelali oziroma analizirali.
Čeprav je seveda bilo največ diskusije o letnih dopustih, pa lahko smelo trdim, da nič manj niso zaostajali v pomembnosti tudi ostali členi v osnutku. Vsekakor pa je bilo največ razorav o tem, zakaj je v osnutku določeno, da o izključitvi delavca iz delovne organizacije odloča' le delavski svet in ne SPDE, čeprav to ni protiustavno. Tu so namreč bili člani kolektiva iz DE glinice mnenja; da bi o tem vsekakor morali odločati sveti proizvajalcev delovnih enot, kajti, če že imajo kompetence o sprejemanju delavcev na delo v svojo DE, jim tudi gre, da odločajo o izključitvi delavca iz svoje DE. To je bilo tudi pod-, kreplieno z dejstvom, da člani, zanosleni v posamezni DE. takega delavca, ki naj bi bil izključen, najbolj poznajo in zato tudi lahko najbolj pravično odločijo, ali se delavec izključi ali ne. Sedaj pa se nam dogaja •to,, da predlaganega delavca za izključitev najbolj zagovarjajo tisti, ki ga najmanj poznajo in tako povsem onemogočijo DE in njenim komisijam, da uvedejo na svojem območju res pravo delovno disciplino, ker se mora DE ponovno ukvarjati s tem delavcem,, to pa zelo negativno vpliva tudi na druge sodelavce, ki na račun tega trpijo. Tudi sam sem s tem popolnoma soglašal in moje osebno mnenje je, da je potrebno ustrezno ustavi reševanje vprašanj dela, delitve in> delovnih razmerij čimbolj približati neposrednim proizvajalcem.
Še in še je bilo predlogov in pripomb, tako da brez pomisleka trdim, da je bil to eden izmed najboljših masovnih sestankov v glinici, saj so proizvajalci dokazali, da znajo dobro preceniti to, kar je prav, in da imajo pravico odločanja prav oni. Po vseh takih pozitivnih pripombah in pa po udeležbi sem prepričan, da je tudi na tem do sedaj bolečem področju prišlo do preobrata, to pomeni, da bo vsak pravilnik, ki bo v bodoče v našem kolektivu sprejet, tako resnično tudi dober, saj bo rezultat dela vseh članov kolektiva. To vse pa je vredno še toliko bolj, ker je preobrat prišel do izraza v najbolj aktualnem trenutku izvajanja gospodarske reforme tudi v našem kolektivu.
M. F.
(Nadaljevanje z 2. strani)
Gospodarjenje s stanovanjskimi hišami po novem
Kidričevem zelo otežkočeno, če ne celo nemogoče.
Zelo veliko se razpravlja o stanovanjskih podjetjih, ki naj bi jih po novem zakonu ustanovili. So predvsem pomisleki glede vrste dejavnosti in racionalnega poslovanja stanovanjskega podietja. Nekateri sodijo, da bi bilo neracionalno in s širšega družbenega stališča škodljivo, če bi se stanovanjska podjetia ukvarjala tudi z gradnjo stanovanjskih hiš. Pojavljajo se namreč teln'e, da bi se stanovanjska podjetja ukvarjala predvsem z novogradnjami. S tem bi ta podjetja zanemarila svojo osnovno funkcijo, skrb za vzdrževanje in racionalno gospodarjenje s stanovanjskimi hišami. Vseb Ij pogostni so / red-logi, da bi b lo , r ba dopo niti pred.oge zakona tako, da se stanovanjska podjetja v nobenem primeru ne bi smela ukvarjati z gradnjo stanovanj kot izvajalec, pač pa le kot investitor oziroma nakupovalec stanovanj. Taka določba bi bila tudi v soglasju z duhom temeljnega zakona.
Upravni odbor našega podjetja sodi, da bi morali ustanoviti lastno stanovanjsko podjetje za gospodarjenje z našimi stanovanjskimi hišami. Enako stališče zavzemajo tudi v železarni Jesenice, o Velenju itd. Sodijo, da so upravičene težnje večjih gospodarskih organizacij, ki imajo svoje stanovanjske hiše, da ustanovijo enote za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami. Tako bi imele gospodarske organizacije večji vpliv na gospodarjenje s svojimi stanovanjskimi hišami ter bi bile bolj zainteresirane za razširjeno reprodukcijo stanovanjskega sklada.
V današnjih razmerah bi bilo treba čimprej organizirati stanovanjsko varčevanje, ki lahko postane izredno pomemben element pri pospeševan u stanovanjske gradnje. Stanovanjsko varčevan e mora biti za varčevalce stimulativno. S tem o zvezi bi bilo potrebno. sprejeti dopolnilne zakonske in bančne predpise, ki bi varčevalcem omogor čali avtomatično dodeljevanje bančnih kreditov, ko bi bili izpolnjeni določeni pogoji-
Za lažje izpolnjevanje samoupravnih pravic stanovalcev bi moralo biti iz mesečnega obračuna stanarine jasno razvidno, kolikšni so stroški, ki so po'rebni za upravne stroške stanovanjskih podjetij. Kljub temu, da predlog zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami, v družbeni lastnini vsebuje še tudi nejasnosti in nekatere pomanjkljivosti, ga lahko pozdravimo kot naprednega, saj bodo z 'njegovim sprejetjem še bolj razširjene samoupravne pravice stanovalcev in ustanoviteljev, sočasno pa bo omogočal, da se bo pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami uveljavil tudi širši družbeni interes.
sj
Občinski sindikalni svet
in komuna
Znova nastopa čas za obračun dela, ki smo si ga začrtali v začetku leta. Leto, ki ga zaključujemo, je med najbolj pestrimi v zadnjem obdobju. Že pri sprejetju družbenega plana za leto 1965 smo temeljito razpravljali o tekoči gospodarski situaciji in v ospredje postavljali probleme, ki spremljajo naše gospodarstvo.
Pri vskladiščenju sode	Foto Stojan Kerbler
Krajevna skupnost Kidričevo
Ukrepi marca meseca z »zamrznjenimi cenami« so hoteli preprečiti nadaljnjo rast inflacije in urediti neskladnosti med proizvodnjo in potrošnjo ter ustaviti pretirano investiranje. Vsi ti ukrepi so bili kratkotrajni, bistvo pa je bilo v tem, da so nam služili kot predpriprava za gospodarsko reformo. Le-ta nam je začrtala smer enotne akcije in ukrepov za hitrejši, bolj vsestranski in bolj uravnotežen razvoj v okviru svetovnega gospodarstva.
Predpriprave za izvedbo gospodarske reforme smo prenesli prek plenuma in občinskih odborov sindikata na vse sindikalne podružnice. Ker smo se dobro zavedali, da so delovni ljudje temeljni nosilci vsega procesa enostavne in razširjene reprodukcije, smo usmerili vso pozornost krepitvi materialne osnove za Samoupravljanje, izpopolnitvi sistema delitve dohodka po delu, tako da bodo dohodki proizvajalca, delovne organizacije, komune in širše družbene skupnosti odvisni od delovnih uspehov. Z raznimi priporočali im zaključki smo usmerjali naše delovne organizacije na naloge spričo družbenih odnosov v delovni organizaciji in v družbeno-politični skupnosti, na osebni in družbeni standard, realni dohodek, racionalno gospodarjenje, povečanje produktivnosti, intenzivnejše izkoriščanje kapacitet, rentabil-nejše'investiranje, večjo poslovnost delovnih organizacij, razširjeno reprodukcijo in skrbi za kadre. Pri tem smo upoštevali tudi zaključke V. kongresa ZSJ in VIII. kongresa ZKJ.
Smelo lahko trdimo, da smo bili dobro poučeni in zaradi tega tudi dobro pripravljeni na naloge, ki jih je postavila pred nas gospodarska reforma. S svojim delom vedno spremljamo proces, ki ga je sprožila reforma. S spoznanjem, da je za našo proizvodnjo in produktivnost merilo le razvito svetovno gospodarstvo, smo se resno spoprijeli. Na vrednotenje, objektivno ocenjevanje redne količine in kakovosti naših proizvodov in naše produktivnosti dela moramo gledati čedalje bolj s stališča svetovnega trga. Sočasno se mora naše gospodarstvo proizvodno in tehnično usposobiti. Spremembe na področju gospodarstva imajo seveda za posledice razvoj vseh področij zunaj gospodarstva, zlasti družbenih služb. Tudi na tem področju moramo povečati produktivnost dela. Vedeli smo, da bo izhod iz sedanjih resnih gospodarskih motenj in širokih administrativnih posegov za vzpostavljanje svobodnejših in stabilnejših odnosov in gibanj zelo težaven. Temu vprašanju posvečamo skrb, ki nas vodi do dejstva, da potrošnja ne sme presegati zasluženega. Ko govorimo o potrebi raznih Ukrepov na področju gospodarske politike, pa seveda ne zanikamo zavestnè akcije subjektivnih sil. Saj bi bilo napačno, če bi čakali rešitve samo od zgoraj in od gospodar-' ske reforme. Ta akcija bo uspešna, če bo ustrezala materialnemu in družbenemu interesu ter objektivnemu položaju delovnega čloVeka.
Če k temu ponazorimo pregled dogajanj v gospodarjenju v naši občini, ugotovimo, da smo v prvih 9 mesecih dosegli plačano realizacijo 43,2 milijar-
de dinarjev, kar je za 23 % več kot v enakem obdobju lanskega leta. Čisti produkt je naraščal počasneje kot celotni dohodek in znaša 13,7 milijarde in je večji za 17 %. Ker pa je porast celotnega dohodka precej večji, je očitno, da so na njegovo višino vplivale cene uporabljenih sredstev, ki zavzemajo 2/j-vrednosti in le y3 čistega produkta.
Po začasnem trimesečnem izračunu so gospodarske organizacije razporedile dosežem čisti dohodek v razmerju osebni dohodek skladi: 63—33 %. Od začetka leta in do konca septembra so porastli osebni dohodki za 16 %. Z uveljavitvijo gospodarske reforme delovne organizacije niso povečale osebnih dohodkov vzporedno s podražitvijo življenjskih artiklov. V večini primerov so delovne organizacije povečale osebne dohodke le za zmanjšano stopnjo prispevka iz OD.
Le nekaj primerov smo zabeležili, da so z odkrivanjem notranjih rezerv našli rešitev pri odpustu delovne sile. število zaposlenih se je čez leto zmanjšalo za 318.
Poseben problem, ki je sicer bil neizogiben, je ukinitev proizvodnje tanina v Majšperku. Vendar je bil proces ukinitve s strani matičnega podjetja »Konus« iz Slovenskih Konjic nekorekten do delovne enote »Taninka« Majšperk. Skupno s predstavniki občinske skupščine, občinskega komiteja ZKS in občinskim SS smo to delno omilili in 115 osebam, ki jim je v novembru izteklo delovno razmerje, našli zaposlitev in uredili primerne odpovedne pogoje, nezmožnim za delo in starejšim osebam pa skušali izposlovati pokojnino.
Čez leto smo prek naših strokovnih služb pri občinskem SS pomagali pri izdelavi začasnih sklepov samoupravnih organov in s predstavniki delavskega samoupravljanja ter izvoljenimi sindikalnimi delavci preštudirali temeljni zakon o delovnem razmerju. S predstavniki delovnih organizacij, pri katerih pride v poštev reelekcija vodilnega kadra, smo to posebej obravnavali, pri čemer nas je vodilo načelo, da smejo biti na vodilnih mestih le najboljši kadri. Tu smo imeli pred seboj dvoje, in
to, da mora imeti kandidat poleg strokovnosti tudi organizacijske sposobnosti in pa politično zanesljivost in razgledanost. Ni potrebno posebej poudariti, da bodo morale prav v tem primeru nastopiti subjektivne sile in s pravilnim prikazovanjem pomena reelekcije in nalog ter dolžnosti vodilnih kadrov doseči najboljši izbor. Pri oceni dosedanjega dela teh vodilnih ljudi moramo biti strogo pošteni in jim dati tista priznanja, ki jim po svojem vloženem delu gredo. Izhajati moramo iz tega, da reelekcija ni degradacija, nasprotno, samo večletni pregled dela vodilnih tovarišev, za tiste, ki jim je prva skrb delovna organizacija in kolektiv pa ponovna nastavitev. Za kadre, ki jih bomo zamenjali ob reelekciji, smo dolžni posebej skrbeti. Vedeti moramo, da je na ramenih mnogih teh tovarišev ležalo dolgo ’časa veliko breme našega razvijajočega se gospodarstva. Res pa je, da ne smemo za te tovariše odpirati fiktivnih delovnih mest svetovalcev.
Nov moment, ki je bistveno pomemben, je izvajanje stanovanjske reforme. Tu opažamo, da se načela resolucije o stanovanjskem gospodarstvu prepočasi uresničujejo.
Smo v času ugotavljanja vrednosti stanovanj, določitve subvencije iz fondov stanovanjskega prispevka delovnih skupnosti in ustanavljanja podjetij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami. Za to važno področje bomo morali imeti vsi posluh in le tako bomo zagotovili, da se bodo načela resolucije uresničila.
Ravno v teh dneh polaga občinski sindikalni svet na svojem IX. rednem občnem zboru obračun dela v svoji mandatni dobi 1963—1965. Na tem zboru bomo s poročilom, ki ga že imajo vse sindikalne podružnice in izvoljeni delegati, podrobneje obravnavali delo občinskega sindikata, njegov vpliv na uspešnejše gospodarjenje, kreoitev delavskega samoupravljanja in odklanjanje raznih problemov. Zaključki zbora pa bodo osnova za nadaljnje delo novo izvoljenega občinskega SS.
Vsem delovnim ljudem, naše komune čestitamo za novo leto 1966 in jim želimo pri oblikovanju stališč za dobro gospo-' darjenje, pri samoupravljanju in sindikalnem delu mnogo uspehov, v osebnem življenju pa veliko sreče in zadovoljstva.
Program dela, ki si ga je v začetku letošnjega leta zastavil svet stanovanjske skupnosti in ki ga je nadaljeval novo izvoljeni svet krajevne skupnosti, ni bil majhen. Stanovanjska skupnost je morala namreč ukiniti svoje dejavnosti s 1. IV. tega leta v skladu z zakonom o prenehanju veljavnosti splošne-. ga zakona o stanovanjskih skupnostih, z občinskim odlokom pa je bila 1. aprila ustanovljena krajevna skupnost Kidričevo za enako območje, kot ga 'je imela stanovanjska skupnost, t. j. Kidričevo in Njiverce. Prevzela je tudi celotno poslovanje in vse dejavnosti ukinjene stanovanjske skupnosti. Novo izvoljeni 15-članski svet krajevne skupnosti je zaradi pomanjkanja raznih uslužnosti or ganiziral servisno službo, finančni -servis pa je še naprej vodil celotno poslovanje za hišne svete v soglasju z občino, ker za to območje ni bil ustanovljen posebni zavod za stanovanjsko gospodarstvo.
Po finančnem načrtu skupnosti za leto 1965 je predvideno 90 milijonov dinarjev dohodkov in nad 80 milijonov izdatkov. Realizacija do konca oktobra pa je pokazala, da ima skupnost 89 milijonov dinarjev dohodkov in 78 milijonov dinarjev izdatkov, ' kar znaša 98 % celotnega plana dohodkov in 97 % plana izdatkov.
Najpomembnejša naloga tega leta je bila izgradnja objekta za otroški vrtec, o čemer je naš časopis že poročal. Ta investicija, ki že nekaj mesecev služi svojemu namenu, je presegla predvideno investicijsko vsoto za 3,789.000 dinarjev. Vrednost objekta s površino 645 m2 je po končnem obračunu vseh del
54.289.000	dinarjev, k temu pa je potrebno prišteti še stroške za dokončanje ureditve okolja (otroško igrišče in ograje), tako da bo predvidoma celotna investicija veljala 56,000.000 dinarjev; do danes je zagotovljenih
50.500.000	dinarjev. V novo zgrajenem objektu vzgojno varstve-
ne ustanove, ki posluje v okviru osnovne šole »Borisa Kidri-
-	ča«, Kidričevo, jč v varstvu 86 otrok, predvsem predšolskih', katerih starši so zaposleni.
Pred pričetkom kopalne sezone smo napeljali s pomočjo kolektiva tovarne cevovod za toplo .vodo, dz tovarne do kopališča. Tako smo uresničili še eno večletno željo obiskovalcev kopališča, saj je bilo število kopalcev v letošnji sezoni mnogo večje
—	9.450, ikar je za 273 % več kakor, v preteklem letu, čeprav je bila ta sezona izredno deževna in hladna. Celoten dohodek kopališča se je sicer povečal v tej sezoni in je 1,041.000 dinarjev, vendar. še ne b-o pokril vseh stroškov, ki nastajajo prek vsega leta,1 in jih bo treba še naprej pokrivati- iz sredstev krajevne skupnosti.
Delavski svet TGA je tudi na eni svojih sej dodelil namensko dotacijo za urèditev cest in poti v naselju. Krajevna skupnost je s temi in svojimi, sredstvi ter s prispevki prebivalcev naselja asfaltirala 4.212 m2 cest in poti v skupni vrednosti 17,058.600 dinarjev, od česar je kolektiv prispeval 53 %. Z letošnjimi sredstvi ni bilo mogoče dokončati vseh del pri urejevanju cest, kar bo ena izmed pomembnih nalog krajevne skupnosti v prihodnjem letu. Nadaljevati bo treba tudi z ureditvijo naselja, predvsem s čiščenjem dreves, zäsajevanjem lepotičnega. grmičevja in parkovnih dreves, planiranjem terena ob urejenih cestah, sejanjem trave itd. Letos je bilo zasajenih 580 različnih dreves in grmičevja.
Še vedno je določen problem nepopolnost servisov, saj ni mogoče dobiti ustreznega kadra. Danes imajo servisi zaposlenih 7 delavcev, od katerih je eden visoko kvalifioiran, dva pa kvalificirana, potrebovali pa bi še vsaj tri kvalificirane delavce. ,
Tudi sanacija starega naselja ni potekala po predvidenem planu, saj so z deli začeli šele
ZA DESETLETNIKE
Tovarna plačaj!
»ŠTIRISTO TISOČ DINARJEV PLAČE MESEČNO BI LAHKO DALI VESTNEMU IN SPOSOBNEMU USLUŽBENCU TOVARNE, KI BI NADZOROVAL DELO, KI GA OPRAVLJAJO ZA NAŠO TOVARNO DELAVCI TUJIH PODJETIJ, PA BI BILA TO ZELO RENTABILNA INVESTICIJA ZA NAŠO TOVARNO!« TO SO BILE BESEDE NEKEGA NAŠEGA DELAVCA, KO SI JE OGLEDOVAL DELO PLESKARJEV V SAMSKEM DOMU.
Žal je bila ta misel, čeprav malce nenavadna, še kako resnična. Sam sem videl, kako so pleskarji v samskem domu pleskali okna. Zunanjo stran lesenega okvira so enostavno premazali z barvo in s tem je bilo za njih delo opravljeno. Tovariš, M je bil z menoj, jih je opozoril, da bi bilo treba okna odpreti, z njih očistiti staro barvo, razpoke pa zakitati in šele potem pleskati. Preddelavec nam je odgovoril, da so vse to »mislili« narediti in da okno še ni do konca prepleskano. Takoj pa je spremenil zagovor, ko mu je tovariš omenil, da nam je že predtem vajenec rekel, da je okno gotovo, in da smo tako malomarno pleskana okna že videli v sobah — rekel je, da jim pač ni bilo naročeno) kako naj delajo.
Pleskarjem je torej treba vedno prej naročiti, da morajo za dobro plačilo dobro delati!? Prepričan pa sem, da jim še tako lepe besede ne bi pomagale, učinkovita bi bila le stroga kontrola, ki bi omogočila tudi to, da bi jim naša tovarna plačala to, kar dejansko naredijo, za slabo izvršena dela in zamujene roke pa bi jim zaračunali penale. Še bolj bom dokazal upravičenost misli iz prvega odstavka z naslednjimi primeri:
—	Prebivalci Kidričevega se
—	lahko povsod pohvalimo, da —imamo eno najlepših dvoran
—	v naši domovini. Presneto pa
—	bomo morali paziti, kako se
—	bomo izmazali, če nas bo
—	kdo vprašal, koliko nas je ta
—	dvorana stala, že lani so se
—	nekateri časopisi norčevali,
—	češ da smo v Kidričevem
—	plačali za renoviranje dvo-
—	rane (ki je bila, mimogrede
—	rečeno, kaj slabo urejena)
—	kar 70 milijonov dinarjev.
—	Letos, ko je bilo treba po--- praviti tisto, kar je bilo lani
—	nesolidno narejeno, pa Se je
—	vsota, ki smo jo odšteli raz-
—	nim tujim podjetjem, še po-
—	višala za okrog 30 milijonov
—	dinarjev. Torej, kar 90 mili-
—	jonov dinarjev za obnovitev
—	ene dvorane.
—	Nekateri, ki so videli, kako
—	so tekla dela v restavraciji,
—	se sprašujejo, če bomo dru-
—	go leto spet popravljali.
—	Namreč, vso jesen in tudi
—	poleti so dela tekla s polže-
—	vo naglico, tik pred tovarni-
—	škim in državnim prazni-
—	kom, pa so delali na hitrico,
—	ne da bi kaj posebej pazili
—	na kvaliteto dela. S’cer ne
—	delim mnenja s tistimi, ki
—	mislijo, da bi lahko imeli v
—	Kidričevem za denar, ki smo
—	ga investirali za ureditev
—	dvorane, leo kulturni dom.
—	Res je, da imajo svoj prav,
—	čeprav osebno menim, da je
—	bilo potrebno renovirati dvo-
—	rano, le da bi lahko za ta de-
—	nar prenovili tudi kino dvo-
—	rano.
—	Tretji primer, ki ga želim
—	povedati, je obnavljanje treh
—	stanovanj, v katerih sta bila
—	včasih vrtec in jasli. Ta pri-
—	mer je tako drastičen, da se
—	mi ga zdi vredno podrobneje
—	osvetliti. Stanovanjska skup-
—	nost je že avgusta sporočila
—	naši tovarni, da bodo stano-
—	vanja v tretjem bloku, ki so
—	jih uporabljali za vzgojno-
—	varstvene ustanove, prosta
—	prvega septembra 1965. To
—	pa je bila samo obljuba (v
—	čigavo korist?), kajti stano-
—	vanja so bila dejansko praz-
—	na šele mesec dni kasneje,
—	medtem ko stanovanjska
—	skupnost ni izročila ključa
—	kleti niti po treh mesecih,
—	ko je odpovedala stanova-
—	n j a.
—	No, tudi ko so bila stano-
—	vanja prosta, jih naš kolek-
—	tiv ni mogel uporabljati, ker
—	niso bila vseljiva. Stanovanj-
—	ska skupnost je dala našemu
—	upravnemu odboru spisek
—	stvari, ki bi jih bilo potreb-
—	no popraviti, in obenem za-
—	prosila delavski svet, naj
—	odobri finančna sredstva. Š
—	tem pa je storila tudi vse za
—	stanovanja, ki so jih dolga
—	leta uporabljale vzgojno var-
—	stvene ustanove.
Delavski svet je prošnji za denarna sredstva ugodil, naša tovarna pa je prevzela odgovornost za ureditev stanovanj.
—	S tem pa so se šele začele
—	težave oseb, ki jim je komi-
—	sija za skupno potrošnjo in
—	družbeni standard dodelila :— stanovanja v tretjem bloku.
—	Srečnikom, ki so dobili ome-
—	njena stanovanja, je bilo ob-
—	ljubljeno, da se bodo lahko
—	selili L 11. 1965 (tak je bil
—	tudi datum na odločbah o
—	dodelitvi stanovanj). Resnici
—	na ljubo pa moram poudari-
—	ti, da je komisija ravnala ta-
—	ko v dobri veri, da bo mesec
—	dni dovolj za ureditev teh
—	stanovanj. Žal pa se je komi-
—	sija zelo motila. Ni pač po-
—	znala »ekspeditivnosti« pod-
—	jetij »Drava« in »Pleskar« iz
—	Ptuja. Ko bi se morali na-■7— mreč nosilci stanovanjske
—	pravice že vseliti, so delavci
—	omenjenih podjetij šele prav
—	pričeli delati. »Delali« so ves
—	mesec november, vendar sta-
—	novanja kljub temu do 1. de-
—	cembra še niso bila vseljiva.
—	Tudi sedaj, ko to pišem —
—	3. 12. 1965 — še ni znan rok.
Namen adaptacije je bil usposobiti obstoječo dvorano za koncerte in gledališke predstave. Tedanja dvorana je imela nekaj velikih pomanjkljivosti:
—, lega in namen sanitarnih prostorov ni ustrezala zahtevam restavracije kot gostinskega objekta niti zahtevam dvorane;
—	ni bilo-predprostora (foyer-ja) . s potrebno garderobno opremo;
—	dvorana mi imela odra za gledališke predstave s potrebnimi garderobami.
Razen teh pomanjkljivosti, je bila želja dati dvorani sodoben estetski videz s poudarkom kovine, ki jo proizvajamo. •
Potrebno je bilo preurediti razsvetljavo dvorane.
Projektantska dela smo naročili pri podjetju za projektiranje »Projekt Maribor«, pri pooblaščenem projektantu Milanu Černigoju, dipl. inž. arh.
Potrebno je bilo izdelati glavni projekt za arhitektonsko rešitev in instalacijo elektrike, mrzle in tople vode, za ogrevanje z nizkotlačno paro in za opremo. Te projekte je projektant postopno poslal v mesecih juliju, avgustu in oktobru 1964.
—	kdaj bodo stanovanja ureje-
—	na.
Ne bi se čudil počasnemu delu, če bi bilo potrebno v stanovanjih opraviti kaka posebno zahtevna dela. Pa ni tako! Vzrok zavlačevanja del je le slaba organizacija dela in nezanimanje za delo. Da je bila organizacija res slaba, lahko pove že to, da so stanovanja najprej prepleskali in šele potem montirali električna stikala — kvaliteta storitev je seveda ustrezna organizaciji dela. Sicer pa se povsod po stanovanjih pozna nesolidno delo. Da za pleskarje delo v stanovanjih, kjer so delali, ni bilo zanimivo, sodim po tem, ker so trem strankam v bloku zelo hitro prebelili stanovanja (v času, ko bi morali po pogodbi delati za tovarno) in s tem seveda zaslužili dodatnih 60.000 dinarjev. Ne vem, če je za beljenje treh privatnih stanovanj vedelo njihovo podjetje; ne vem, če niso morda barve, ki so jih potrebovali za delo v privatnih stanovanjih, »prihranili« pri materialu, ki so ga bili namenili za prenovitev tovarniških stanovanj. Vem le, da so s tem, ko so zavlačevali dela, ki bi jih lahko že davno končali, oškodovali našo tovarno! Tovarna bo namreč plačala (le kdo bi drugi plačal?) najemnino in kurjavo za obdobje, ko stanovanja niso bila vseljiva. Tovarna bo tudi plačala,- kot je že večkrat plačala, razna nesolidna dela.
9 In zakaj? Odgovor je na 0 dlani: zato, ker ni v naši to-% varni človeka, ki bi nadzoro-® val, kako nam delajo in kaj @ nam delajo pleskarji, zidarji, £ mizarji itd.! Zato, ker je ® nekdo v podjetju lokalpa-Ó) triot, ki misli, da v naši re-9 publiki ni drugih gradbenih ® in pleskarskih podjetij kot 9 sta »Drava« in »Pleskar« iz 0) Ptuja! Zato, ker vsi mislijo: O tovarna ima denar, tovarna £ je vedno plačevala, tovarna £ bo še tokrat plačala. Kako £ dolgo še?!
Dof
Po izdelanih projektih in z ureditvijo vseh formalnosti okrog revizije projektov, izdaje dovoljenja za graditev in drugega, je tovarna v skladu s pravilnikom o postopku pri oddajanju investicijskih del v graditev in z namenom, da bi pridobila najugodnejšega izvajalca, razpisala I. javni natečaj za oddajo gradbenih in obrtniških del. : •
Razpis je izšel v Ur. 1. SRS, št. 25 z dne 6. 8. 1964, tako da se je natečaja lahko udeležilo vsako zainteresirano gradbeno podjetje.
Natečaja sta se udeležili le GIP »Drava«, Ptuj, in »Gradnje, Ptuj; kljub posebnim pismenim obvestilom drugim gradbenim podjetjem se le-ta razpisu niso odzvala.
Natečajna komisija je pregledala ponudbene elaborate in predlagala kot najugodnejšega ponudnika GIP »Drava«, Ptuj, kateremu je tovarna z odločbo št. 12.814 z dne 1.- 9. 1964 in rokom dokončanja del 21. 11. 1964 naročila dela.
Gradbeno podjetje »Drava«, Ptuj, je v dveh mesecih in 20 dneh zgotovilo, vsa gradbena dela in s kooperanti večino obrt-
niških ter instalacijskih del, tako da je bila proslava desetletnice obratovanja tovarne že v preurejeni dvorani. Preurejena dvorana je služila v zimi 1964/65 za razne konference in zabavne prireditve.
S sklepom delavskega sveta podjetja št. 37 z dne 2. 2. 1965 so bila odobrena sredstva za dokončanje vseh obrtniških in instalacijskih del in s sklepom št. 344 z dne 3. 8. 1965 sredstva za ureditev montažnega odra po zahtevah SNG Maribor. Projekt za navedena dela je izdelal isti projektant.
Naročilo za dokončno ureditev odra je dobilo 10. 8. 1965 GIP »Drava«, Ptuj, z rokom za zgotovitev 15. 9. 1965, dela pa je uspelo končati do 20. 11. 1965.
Pri delih smo imeli največje težave s podjetjem »Atmos«, Maribor, ki je dobavilo in montiralo mehanizem za zavese na motorni in ročni pogon. Kljub večkratnim urgencam dela še do danes niso zadovoljivo rešena.. Težave so bile tudi pri sli-karsko-pleskarskih delih zaradi neizsušenih zidov.
Za predpisani neprekinjeni nadzor nad izvajalcem del na
(Nadaljevanje s 4. strani) '
jeseni, ker so bila sredstva v ta namen odobrena šele v drugem polletju. Dela bo treba nadaljevati prek zime (notranja) in jih čimprej spomladi dokončati.
Po izidu temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini
24.	avgusta letos, je nastalo vprašanje nadaljnjega upravljanja s stanovanjskim fondom, ki. je večinoma last TGA, ker bi naj do 1. januarja 1966 ustanovili posebna podjetja, ki bi upravljala s stanovanjskim fondom in skrbela za investicijsko vzdrževanje hiš ter stanovanj. Tako podjetje lahko ustanovi lastnik stanovanj, kolikor pa 'se do 31. 12. 1965 o tem lastnik stanovanj ne bo odločil, bo stanovanjske hiše v družbeni lastnini prevzelo stanovanjsko podjetje, ki ga ustanovi občina.
Svet krajevne skupnosti je o tem vprašanju razpravljal na podlagi izdelane analize o položaju stanovanjskega fonda, iz katere je razvidno, da je stanovanjski fond zaradi pomanjkanja sredstev v preteklem obdobju (vse do sedaj) precej zapuščen in da bo treba kljub ugodnejšim ekonomskim pogojem poslovanja stanovanjskega podjetja, posvetiti vso skrb smotrni uporabi sredstev iz 'stanarin. Obstoječi stanovanjski fond je potrebno temeljito obnoviti, ker bi le tako preprečili prehitro razpadanje fonda. Predvsem je potrebno opraviti dela na obnovi streh in dimnikov, fasad in centralne kurjave, zamenjati pa bo treba že vrsto naprav in inštalacij v hišah, ki jim je potekla življenjska doba in so. že neuporabne.
Pomembna naloga stanovanjskega podjetja je tudi novogradnja stanovanj. Podjetje bi naj financiralo celotno gradnjo stanovanj za potrebe zaposlenih v TGA ter organizirano vodilo individualno gradnjo stanovanjskih hiš.
Svet krajevne skupnosti je zavzel stališče, da bi bilo spričo obsega stanovanjskega fonda in precejšnje koncenttiranosti le-tega v Kidričevem in deloma v Ptuju, ugodnejše ustanoviti lastno stanovanjsko podjetje, preko katerega bi lahko kolektiv in organi tovarne neposredno odločali o razvoju stanovanjskega gospodarstva in reševanju stanovanjskega problema ter dvigu stanovanjskega standarda zaposlenih v tovarni.
investicijskih gradbenih objektih tovarna nima zasedenega delovnega mesta, zato dela to po svojih možnostih OE gradbeno vzdrževanje, ki pa ne more vsakodnevno zasledovati del na številnih investicijskih objektih.
V	skladu s pravilnikom o tehničnem pregledu zgrajenih investicijskih objektov je dvorano f, z ostalimi prostori in instalacijami pregledala komisija za , tehnični pregled dokončanih investicijskih objektov skupščine Občine Ptuj, ki bo izdala uporabno dovoljenje.
Po izdaji uporabnega dovoljenja bo določena komisija za dokončen obračun del in bo s tem delo na objektu zaključeno. Tako smo dobili preurejeno dvorano, ki ustreza zahtevam za gledališke in koncertne predstave in kulturno zabavne prireditve. Ob -skrbnem čuvanju in vzdrževanju bo dolgo služila kulturnemu in zabavnemu življenju članov našega kolektiva, prebivalcem Kidričevega in okolice ter drugim.
V	okviru teh del je bila pre-
urejena tudi restavracija Kidričevo.	Š. J.
Ob zaključku bi želel vsem občanom, članom kolektiva TGA, kakor tudi svetu krajevne skupnosti mnogo uspehov in zadovoljstva pri opravljanju zastavljenih -nalog v skupno zadovoljstvo nas vseh.
KF
Vabilo k »Svobodi«
Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Kidričevo se je 29. oktobra li>65 sestalo na svojem, rednem občnem zboru. Lahko bi govorili o ustanovnem občnem zboru, saj društvo že nekaj let ni delovalo. O tem govori tudi skromna udeležba na občnem zboru. Malo število prisotnih ni kritično ocenilo oziroma razčistilo vzrokov nedelavnosti društva. Namen občnega zbora je bil izvolitev novega vodstva, da bi oživili delo društva.
Mnoga priznanja pred 10 leti, morda še več, govore, da je bilo družabno življenje v Kidričevem zelo pestro in razgibano. Kaj je privedlo društvo do tega mrtvila, ne bi govorili, ker se je o tem že v preteklih dveh letih razvila polemika. Nov odbor želi ponovno oživiti delovanje društva, tako kot ie bilo pred leti. V tem kratkem času nam je uspelo ustanoviti pevsko, dramsko in folklorno sekcijo, ki že delujeio. V okviru društva je še kniižnica, ki še zaenkrat ne posluje zaradi neurejenih prostorov, vendar unamo. da bomo to v kratkem, uredili. Prostor smo že dobili, urediti moramo še police za knjige, ker bi z omarami, ki Uh je do sedai imela knjižnica, zavzeli prev°č prostora.
O kniižnici bi želeli povedati še neka4 ve*; knjižnica s prek 1100 knjigami ie vred leti. dobro poslovala. To le bila. edma možnost za prebivalce Kidričevega, da so prišli do dobre knn-ge, šolski mladini pa ie bila. v pomor pri učeniu za obvezno čtivo Prostori so bili v samskem domu. ker pa so odvzeli s-Svobodi« še (Nadaljevanje na 6. strani)
Dvorana restavracije je preurejena
PO SKLEPU CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA ŠT. 54 Z DNE 19. FEBRUARJA 1964 SE JE KOLEKTIV TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO ODLOČIL ZA ADAPTACIJO DVORANE. V RESTAVRACIJI KIDRIČEVO.
Krajevna skupnost Kidričevo
(Nadaljevanje s 5. strani)
VABILO K »SVOBODI«
te prostore, nadaljnje poslovanje knjižnice m bilo mogoče. Knjige so danes v samski sobi, kjer so sesute na kup. Po čigavem ukazu so knj.žnico preselili in kdo je tisti, ki nima čuta odgovornosti do slovenske knjige, ne vemo. Takšno ravnanje odgovorne osebe s knjigami se nam zdi skrajno malomarno.
Nov odbor si prizadeva, da bi sprejete naloge tudi izpolnil, vendar tega verjetno ne bo mogoče brez materialne podpore, predvsem pa množičnega sodelovanja prebivalcev Kidričevega o posameznih sekcijah. Kot smo že zapisali, pevska, folklorna in dramska sekcija že de ujejo. Naj-delavnejša je pevska sekcija, ki ima redno vsak teden dvakrat vaje.
Dramska in folklorna sekcija se še mučita z začetniškimi težavami, vendar ob dobri volji in požrtvovalnosti voditeljev napredujeta. Ti sekciji, predvsem pa slednja, sta namenjeni mladini. Nerazumljivo se nam zdi odklanjanje udejstvovanja mladih v teh sekcijah. Sodimo, da bo mlad.na z aktivnim udejstvovanjem v teh sekcijah našla več razvedrila in poučnega kot pri kartanju v javnem lokalu. Na splošno opažamo, da mladina ni preveč zainteresirana za tako družabno živ jenje. Ravno tako sestavljajo pevsko sekcijo starejši člani, ki so že prej nastopali v pevskem zboru. Mladine je malo. Naša želja je, da bi se tudi v pevsko sekcijo vključilo čim več mladih.
Možnosti so, potrebna je le dobra volja, da bo društvo zaživelo o takšni obliki, kot si to vsi skupaj želimo, in upamo, da je neizogiben uspeh tudi dosegljiv. Sodimo, da bi bilo sramotno za takšno delavsko naselje, kot je Kidričevo, če ne bi uspeli. Saj že nekaj let nazaj 'lahko opazimo, da pravega družabnega življenja v Kidričevem sploh ne poznamo. Kulturnih prireditev je bilo malo, še ob tistih proslavah, ki jih imamo vsako leto ob raznih praznikih, nismo bili. sposobni izvesti lastnega programa, ampak ga je običajno organizirala sindikalna podružnica TGA s tujimi izvajalci, ki so terjali precej denarnih sredstev. Ne oporekamo trditvam, da so bili ti programi kakovostnejši in vsebinsko bolj pestri, kot bi jih lahko. sami pripravili, menimo pa, da je čisto drugačen občutek ob raznih svečanostih — proslavah, ko vidimo, da nastopajo v programu naši sodelavci z delovnih mest in prebivalci naselja, ki jih poznamo. Že sama priprava in izvedba takšnega programa z lastnim sodelovanjem daje večje praznično vzdušje in poudarja pomembnost praznika. Ta trditev • pa ni edini izgovor oziroma - osnova za obstoj tega društva. Predvsem pomembno je vprašanje kulturnega izživljania in širjenja kulturnega obzorja prebivalcev naselja, ki je vse pomembnejše ob današnjem hitrem razvoju naše družbene skupnosti. Zato vas vabimo k čim masovnejše-mu sodelovanju.
Tekmovalna desetina našega društva čaka na povelje: položi!
Gasilci smo
Pod pokroviteljstvom tovarniškega odbora'sindikata so se 20. novembra zbrali gasilci iz Impol Slovenska Bistrica, tovarne dušika Ruše in naše tovarne. Gasilsko tekmovanje, ki je bilo letos prvič v okviru tek- . movanj za naš tovarniški .praznik, je organiziralo naše društvo. Tekmovanje je otvoril in pozdravil zbrane tekmovalce predsednik TOS-a Franc Klemenčič ter zaželel nastopajočim mnogo športne sreče, poveljniku društva, ki mu je predak raport, pa naročil naj prične s tekmovanjem.
Pričelo se je tekmovanje — streljanje z zračno puško — pet članov po pet strelov. Pokazalo
Izbrali smo najboljše športnike
V nedeljo, 5. decembra 1965, je bila v dvorani'restavracije Kidričevo velika javna zabavno-glasbena prireditev pod naslovom: »Izberimo najboljše športnike ptujske občine 1965«, ki sta jo organizirala in pripravila radio Ptuj in občinska zveza za telesno kulturo Ptuj. Pokrovitelj prireditve je bil kolektiv TGA »Boris Kidrič« Kidričevo.
V dve in polurnem programu, s katerim sta organizatorja radio Ptuj in občinska ZTK skušala zadovoljiti več kot 600 gledalk in gledalcev v nabito polni dvorani, so sodelovali ansambel radia Ptuj, plesni kvartet s pevko Ivanko Kraševec iz Ljubljane, pionirji osnovne šole »Borisa Kidriča« v Kidričevem in pionirji osnovnih šol »Franca Osojnika« ter »Ivana Spole-njaka« iz Ptuja, partizanska društva, najboljši športniki in humoristi ptujskega radia. Namen prireditve je bil javno izbrati najboljšega športnika leta in razvedriti ter zabavati številne gledalce, ki so prišli iz bližnje in daljne okolice.
O tem, če‘ je prireditev dosegla svoj namen ali ne, bi lahko mnogo napisali, vendar pustimo to. Dejstvo je’namreč, da smo v Kidričevem videli že tudi kaj boljšega. Spomnimo se samo na kviz, ki ga je organizirala mladina Kidričevega letos spomladi, in še na druge podobne prireditve. Nimam namena kritizirati, vendar bi lahko prireditelji program vsaj bolje pripravili, če so že prosili kolektiv TGA za pokrovitélja. Z vsem pa res ne moremo biti zadovoljni! Med številnimi gledalci je bilo namreč opaziti upravičeno negodovanje, saj se je v program prikradel večkrat kakšen manjši ali večji spodrsljaj,
čeprav se je napovedovalec zelo trudil in je prav njegova zasluga, da se je prireditev srečno končala.
Pa si oglejmo še sam program. Uvodoma je spregovoril o pomenu in vlogi telesne kulture predsednik občinske ZTK Ptuj, ki je med drugim tudi poudaril, da morata telesna vzgoja in šport prodreti v vsak ko-
tiček naše domovine in pritegniti vsakega občana, saj je prav telesna vzgoja med osnovnimi činitelji za boljši in uspešnejši razvoj generacij v socialistični domovini.
Nato je podpredsednik zveze telesnovzgojnih društev Partizan Jugoslavije Antun Krajino-vič podelil zastavo maršala Tita članom TVD Partizan Ptuj, ki so na letošnjem državnem prvenstvu v partizanskem mnogoboju osvojili v III. razredu odlično prvo mesto.
Kmalu nato sta se gledalcem predstavila ansambel radia Ptuj
(Nadaljevanje na 8. strani)
Ob koncu nogometne sezone
Jesenski del prvenstvenega tekmovanja v SNL je za nami. Z osvojitvijo drugega mesta se je naše moštvo uvrstilo med vodečo trojico klubov SNL z enakim številom točk. Ta dosežek naš°ga kluba je vsekakor razveseljiv, zlasti še zaradi tega, ker ,je v tem delu tekmovanja imel sila neugoden razpored. Od skupno enajst kol so naši fantje odigrali zunaj Sèst kol š težkimi nasprotniki in zbrali sedem točk, kar pomeni 58,3 %. Na domačem igrišču so bili zmagoviti v štirih tekmah, eno pa so igrali neodločeno in zbrali skupno devet točk ali 90 %. Skupaj so torej zbrali v jesenskem delu tekmovanja 16 točk od 22 možnih, kar pomeni 72,72% uspeh.
Ako pogledamo razvrstitev klubov v jesenskem tekmovanju SNL in če smo opazovali njihovo igro, smo videli, da je nastopajoča moštva moč razdeliti v tri skupine, in sicer v vodečo skupino, srednjo in spodnjo skupino. Vodečo skupino sestavljajo NK Celje, NK Alumi-
nij, NK Triglav in NK Ljubljana. V srednji skupini so se zbrali NK Rudar (T), NK Nova Gorica, NK Železničar in NK Branik, medtem ko tvorijo Rudar (V), NK Mura, NK Kladi var ter NK Koper spodnjo skupino, ki verjetno ne bo mogla več. pose-(Nadaljevanje na 8. strani)
tekmovali
se je, da so gasiloi slabi strelci, saj je najboljša ekipa dosegla od 250 možnih krogov le 107 krogov. Ekipe v tej disciplini so dosegle: Kidričevo 107 točk, Impol in Ruše pa po 102 točki.
Kot druga disciplina je bilo samoreševanje ali spuščanje po vrvi. To.točko smo opravili v gasilskem stolpu in to iz drugega nadstropja. V tej disciplini smo zasedli tretje mesto; in to zaradi tega, ker so nam diskvalificirali enega člana. Tu so imeli največ sreče gasilci iz Ruš, ki šo dosegli 162- od 186 možnih točk, drugi so bili gasilci iz Impol S 156 točkami in tretji iz Kidričevega s 154 točkami.
Naslednja disciplina je bilo polagaje cevovoda v dolžini 105 metrov. Tukaj še je začela prava borba s precej mlajšo ekipo iz Impol. Naša desetina je položila cevovod tako lepo ravno, da skoraj ni odstopal z ravne črte, vendar ima glavno vlogo tukaj čas. Gasilci iz Impol so dosegli od 25 možnih točk 21,5 točke in čas 32 sekund, gasilci Kidričevega 21 točk v času 33 sekund in gasilci tovarne dušika Ruše 15 točk in Čas 45 sekund.
Po tej disciplini so se pomerile desetine še v eni športni panogi, to je v štafeti 9 x 50 m s prenosom povelja. Tukaj so imeli ponovno več uspeha mlajši gasilci iz Impol — 100 točk, gasilci Kidričevega — 8Ò točk — so bili drugi in tretji so bili gasilci iz Ruš — 60 točk.
Zadnja disciplina je bil mokri trodelni- napad s podiranjem tarč. Pri tej disciplini je bilo potrebno pokazati vse sposobnosti in hitrost pri sklepanju sesalnih in tlačnih cevovodov. Tu je naša desetina dosegla prvo mesto z za eno sekundo boljšim časom od desetine iz Impol, ki je imela veliko prednost v novi tehnično sposobnejši in popolnoma avtomatski črpalki. Vrstni red v tej disciplini je bil Kidričevo 676 točk, Impol 675 točk in Ruše 621 točk.
Po končanem tekmovanju v tovarni je bilo skupno kosilo v restavraciji Kidričevo, kjer je bila tudi razglasitev rezultatov, podelitev diplom in spominskega pokala. Predsednik TOS tovariš Klemenčič se je zahvalil vsem gasilcem za sodelovanje ter jim predlagal, naj v prihodnje organizirajo več podobnih tekmovanj. Nato je predsednik gasilskega društva Impol Slovenska Bistrica podelil diplomo za doseženo prvo mesto in spominski pokal, saj so. zbrali skupno 1054,5 točke. Drugo mesto so osvojili naši gasilci, ki so zbrali 1038 točk, in tretje mesto gasilci tovarne dušika Ruše z 960. točkami.
Predstavnika gasilcev Impol in tovarne dušika Ruše sta se zahvalila za razumevanjè tovarniškega odbora sindikata za to tekmovanje ter obljubila; da bodo prihodnje leto organizirali podobna tekmovanja v Impol in Rušah. Iz tega lahko sklepamo, da bodo prihodnje leto naši gasilci trikrat preizkušali moči med tremi kolektivi. Zaradi podobnih tekmovanj bi bilo nujno pomladiti tekmovalno desetino, ki bi v športnih panogah dosegla boljše rezultate. Zato vabimo mlade člane kolektiva v našem požarnem rajonu, naj se vključijo v naše vrste, da bodo zamenjali pri športnih panogah naše starejše člane, ker le v tem vidimo uspeh.
Upravni odbor društva se zahvaljuje obema kolektivoma za razumevanje pri tem tekmovanju, posebno pa tovarniškemu odboru sindikata, ki je to tekmovanje finančno podprl. Takega razumevanja in sodelovanje si želimo v prihodnje še več.
Nogometno moštvo Aluminija, pokalni prvak Slovenije
M. M.
Z mitiziranjem zavarujemo tovarniške objekte pred rjo
1. člen
Sklad tovariške samopomoči sindikata Tovarne glinice in aluminij a_»Boris Kidrič«, Kidričevo, se formira na osnovi mesečnega prispevka članov kolektiva v višini 200 din.
2. člen
Sredstva sklada tovariške samopomoči se uporabljajo kot pomoč v slučaju smrti:
Anketa o skladu TS
V zadnji številki Aluminija smo nekoliko več spregovorili o tem, kako naj posluje sklad tovariške samopomoči, in prav
tako tudi o tem, da je tovarniški, odbor izdal spričo tega anketo, ki bi jo naj izpolnili člani . kolektiva in tako določili,
kako naj poslujemo s sredstvi sklada tovarniške pomoči. Pred nekaj dnevi je sekretariat tovarniškega odbora prenehal z zbiranjem anketnih listov ter sklical upravni odbor sklada, da bi ugotovil rezultate ankete.
Rezultate navajamo po delovnih enotah:
Del. enota	zaposl.	oddanih anket	% .	200	izpolnjene %	ankete za din 100	%
ALUMINIJ	522	379	68	226	59	153	41
GLINICA	332	205	62	97	48	108	52
VZDRŽEVANJE	434	319	73	253	79 1	. 66	Ü
OSREDNJE SL.	308	253	82	202	79	51	21
ENERGETIKA	126	87	69	70	80	17	20
PROMET	164	123	75	118	96	5	4
SKUPAJ:	1886	1366		966	70 j	400	30
ZAHVALA
Ob bridki in prerani izgubi našega ljubega moža, sina in brata
Povpr. za 200 dih je	73,5 %
Povpr. za 100 din je	26,5 %
Komisija ugotavlja, da 520 članov kolektiva ni oddalo anketo, s čimer so izjavili, da soglašajo s poslovanjem po sedanjem pravilniku.
Pri pregledu ankete komisija ni zasledila predlogov, ki bi naj dajali smernice za izdelavo predloga pravilnika sklada tovariške samopomoči.
Kolikor bo obravnava o predlogu pravilnika potekala brez bistvenih dodatnih predlogov, lahko Upamo, da bomo s skladom po novem pravilniku začeli poslovati v mesecu .januarju prihodnjega leta.	mi
VINKA SAGADINA
se iskreno zafcivaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji; poti, posebno tov. Jamerju in tov. Klemenčiču za ganljive besede ob odprtem grobu, godbi na pihala TGA ter vsem darovalcem vencev.
Vsem še enkrat iskrena zahvala.
Žalujoči: žena Trezika, starši, bratje, sestre in ostalo sorodstvo
pravilnika sklada TS
a)	člana kolektiva — njegovi ožji družini;
b)	ožjih članov' družine članov kolektiva —• članom kolektiva;
c)	članov kolektiva, ki nimajo ožjih sorodnikov — plačilo pogrebnih stroškov;
d)	upokojenih članov kolektiva in njih ožjih svojcev (žene — moža) — njegovi ožji družini.
3.	člen
Za ožje člane družine se smatrajo:
a)	žena,, mož in otroci člana kolektiva;
b)	starši člana kolektiva;
c)	, otroci, ki jih vzdržuje član
kolektiva in nimajo drugih dohodkov;
d)	žena — mož upokojenega člana kolektiva.
4.	člen
Pravioo do določenega zneska iz sklada v slučaju smrti upokojenega člana kolektiva imajo njegovi Ožji svojci — žena, mož ali otroci, ki prevzamejo pogrebne stroške.
5.	člen
Izplačilo iz sklada v slučajih, navedenih v 2. in 3. členu, se izvrši le enemu od navedenih upravičencev.
6.	člen
Sredstva sklada tovariške samopomoči se nalagajo mesečno na hranilno knjižico pri KB. Naložbe, dviganje in izplačila sredstev izvršuje blagajnik tovarniškega odbora sindikata.
7.	člen
S skladom tovariške samopomoči upravlja upravni odbor sklada, ki ga izvoli tovarniški odbor sindikata.
8.	člen
Mandaitna doba upravnega odbora sklada tovariške samo-
pomoči traja enak čas kot mandatna doba tovarniškega odbora.
9.	člen
Prispevki članov kolektiva za sklad tovariške samopomoči se plačujejo po plačilni listi sočasno s sindikalno članarino.
10.	člen
Izplačila se vršijo na podlagi predložene osmrtnice ter druge dokumentacije upravnemu odboru sklada, 'iz katere je razvidna upravičenost zahtevka.
11.	člen
Višina izplačil:
a)	v slučaju smrti člana kolektiva 180.000 din;
b)	v slučaju smrti žene — moža člana kolektiva 100.000 dinarjev;
c)	v slučaju smrti otroka, ki ga vzdržuje član kolektiva,
40.000	din;
d)	v slučaju smrti upokojenega člana kolektiva oziroma ožjega svojca (žene— moža)
50.000	din;
e)	v slučaju smrti staršev člana kolektiva 40.000 din;
f)	v slučaju smrti člana kolektiva, ki nima ožjih svojcev, se krijejo pogrebni stroški do višine 60.000 din.
12.	člen
Za sklad tovariške samopomoči, se vodi pri tovarniškem odboru sindikata posebna blagajniška knjiga.
13.	člen
Blagajniško poslovanje s sredstvi sklada nadzoruje nadzorni odbor tovarniškega odbora sindikata.
Prosimo člane kolektiva, da o tem predlogu razpravljajo in dajo morebitne predloge za spremembe oziroma dopolnitve posameznih členov. Predloge je treba oddati pismeno sekretariatu tovarniškega odbora sindikata najpozneje do 15. 1. 1966.
Spomini iz časov okupacije
(Nad. s prejšnje številke) Vsakodnevna’mučenja in pretepanja, lakota in tifus so opravljali svoje. Jedel sem v kuhinji, ki je bila tik ob taborišču. Med kosilom in večerjo so se taboriščniki približevali oknom jedilnice, od koder smo jim nekateri, če smo le mogli, dali svoj obrok kruha. Morali smo biti zelo previdni, da nas ne bi opazili stražarji ali nemški kuhar, ker bi nas sicer doletela enaka usoda. To pa je bilo tudi vse, kar smo lahko storili za nje. Ti sestradani trpini so vsak dan brskali po smetišču in iskali hrano med odpadki. V taborišču so populili in pojedli vso travo. Nekatere med njimi je lakota pregnala v obed-nico, čeprav so zato marsikoga pretepli do smrti. Na hitrico so popili juho s krožnika, zagrabili kos kruha na mizi in se pognali iz jedilnice. Redki so bili, ki so srečno utekli. Največkrat so jih esesovci zalotili in pretepli s palico do nezavesti ali, kot sem že omenil, do smrti. Toda lakota je bila hujša od strahu pred kaznijo in zato so se med tisoči lačnimi našli še vedno ljudje, ki so za košček kruha ali juhe pozabili nase in na muke, ki jih čakajo. Ti žalostni dogodki so se ponavljali iz dneva v dan. Tu seni z grozo opazoval, kako so SS-ovci pretepali nedolžne žrtve. Videl sem kako je mali SS-ovec z debelo palico zlomil nogo nekemu taboriščniku in ' ga pustil ležati na tleh, da se je zvijal od bolečin. Nihče mu ni smel pomagati, ker je zločinec, ki je to storil, iz primerne razdalje z užitkom in prižgano cigareto v ustih opa-
zoval muke nesrečnika. Nekega dne sem videl dolgo vrsto zapornikov, ki so morali' piti neko vročo tekočino, kljub temu, da je bilo zelo vroče ?e Od sonca, ki je močno pripekalo. Kapo je delil tekočino iz kotla z lončkom in vsak je moral takoj izpiti.
Še danes ne vem, kaj so morali piti in s kakšnim namenom so jih SS-ovci k temu prisilili. Vsekakor ni bilo prijetno na hitrico izpiti to vročo tekočino V taki vročini. Zato so se ljudje obotavljali in izmikali pitju. Za »red«' je skrbel SS-ovec s palico in brez milosti delil udarce po nesrečnikih, če se je samo malo zataknilo.; Nekateri so prišli, na Vrsto, zbežali in se pomešali med tiste, ki so že prestali tovrstno trpinčenje. Za takimi je SS-ovec zagnal palico; če ga ni zadel, ga je šel iskat med druge in ga pretepel, če pa ga ni našel, je zadostil svojo slo po trpinčenju na drugem nesrečniku. Videl sem, kako je taboriščnika, ki je, zbežal med druge, tako pre-tèpel, da je obležal polmrtev. Na povelje SS-ovca so ga tovariši odvlekli na kup mrličev za madžarskim paviljonom, kjer je v mukah umrl. Zaporniki v taborišču so bili tako sestradani, da se jim je že od daleč videlo vsako rebro. Bili so to živi mrliči, na,katerih je bila skoraj sama kost in koža. Vsako jutro, ko sem šel na delo na obalo Save mimo taborišča, sem za madžarskim paviljonom videl do 20 ali pa še več mrličev. To so bila trupla nesrečnikov, ki so pomrli od posledic lakote, raznih mučenj in tifusa, ki je razsajal med
zaporniki. Vsak dan so Nemci odvažali te mrliče, jih — ne vem kje zakopavali, toda drugo jutro je bil na istem mestu že drugi kup trupel.
Nemci in ustaši so vedno znova priganjali nove zapornike. Tako je bilo taborišče vedno polno. Eni so. umirali in na njihova mesta so prišli drugi — novi ne-. srečniki, Ne vem, kaj so Nemci počenjali v madžarskem paviljonu, od koder je bilo čuti vsak dan grozljive krike moških in žensk, ki so jih SS-ovci grozovito mučili. Vse to sem videl in slišal, ko sem čakal na delavce, ki sva jih z motoristom Mišom prevažala čez Savo. Med tem časom, ko sem bil zaposlen na motornem čolnu za prevoz delavcev, sem, začel, skrivaj prevažati Srbe — begunce, ki so bežali pred ustaškim- klanjem iz Hrvatske v Srbijo. Prevažanje beguncev je bilo zelo nevarno početje. Na hrvatski strani mi je pretila nevarnost od. ustašev, v Beogradu pa od nemških graničarjev, ki so večkrat prišli pregledati, kdo se pelje prek meje iz Hrvatske v Srbijo. Motorist Miša, po narodnosti Slovak, je bil proti Nemcem in njihovemu početju. Vendar je bil boječ, strašno še je bal Nemcev — da ne bi prišel" v taborišče, na drugi strani pa lastnika čolna — da ne bi bil ob službo. Ko je nekoč čakala skupina ljudi v grmovju ob obali na prevoz prek Save, sem ga skušal pregovoriti, da bi jih prepeljala prek vode. Ni mi uspelo;; rekel je, da si ne upa in da bi rad še nekaj časa živel. Upravljanju z motornim čolnom
sem'se priučil že prve dni zaposlitve. Vsakokrat, - ko sem sam prevažal delavce — sem prevažal tudi begunce. Motorist mi je zaupal čoln — sam pa odšel v Zemun po opravkih. Zadovoljstvo in sreča, ki sta me prevzemala ob vsakem prevozu, sta bila zame največje plačilo,
Begunci so se prijavili v Beogradu na sekretariatu za begunce — ter se tako rešili nevarnosti pred ustaši.
Pri tem delu sem bil večkrat v mrzličnem strahu, ko sem videl, da so prišli ustaši ali nemška policija. Po končanem delu sem rad zahajal v gostilno k Ivanu; bil je Slovenec. Pri njem smo se zbirali Slovenci, se marsikaj pogovorili in ugibali, kdaj bo konec vojne in tega gorja. Tako smo se nekega jesenskega večera lepo pogovarjali, ko so se odprla vrata. Proti nam sta stopila dva ustaša z agentom. Spogledali smo se in takoj pomislili — dà to ne pomeni nič dobrega.
Ustaški agent nas je pričel legitimirati. Izročil sem mu svojo legitimacijo, ki je pričala, da sem zaposlen pri firmi Krahovima, agent mi je vrnil legitimacijo in me pustil pri miru. S seboj pa so odvedli Slovenca Zeležna. Še danes ne vem kakšna usoda ga je doletela. Domov grede sem zavil y gostilno k Jovi na večerjo. Nisem se še utegnil niti nave-čerjati, ko sta že vstopila dva ustaša z agentom. Ne da bi me legitimirala, mi je mali suhljati ustaški agent s klobukom širokih krajcev dejal: »Dvigni se in pojdi z nami.« Kakor sem se ustrašil, sem bil tudi hladnokrven in sem mu dejal: »Kaj hočete z menoj, pustite me, da se vsaj v miru najem.« Gostilničar Jovo se je začel z njim pogajati. Rekel je, da naj me pustijo, vendar je bilo vse zaman. Ustaški agent je potegnil iz žepa revol-
0,
ver, ga nameril vame in z ostrim glasom dejal: »Dvigni se, če ne bom vseh osem sesul v tebe.« Ljudje v gostilni so se spogledovali. V gostilni je vse utihnilo. Dvignil sem se in odgnali so me v njihovo stražarnico ob meji. Spotoma sem premišljeval, kaj bo Sedaj z menoj, zakaj gre, ali me je kdo ovadil, da sem prevažal begunce prek Save. Kaj drugega ne more biti, sem» si dejal. Ko so me pripeljali v karavlo, sem videl plavolaso žensko s cigareto^ roki. Sedela je in slastno kadila. Po očeh sem jo spoznal, da jè prave ustaške krvi. V karavli sta bila še dva ustaška agenta. Eden od njiju me je naravnost vprašal, naj povem koliko Srbov sem prepeljal čez Savo. Nato me je obdolžil, da sem kradel na nekem njihovem plovnem objektu na Savi. Zaradi prevoza beguncev nisem hotel priznati, zaradi tatvine pa nisem imel kaj priznati. Ko so videli, da nočem priznati, so me izpustili, z grožnjo, da bodo vso stvar preiskali v 24 urah in z menoj obračunali. Takrat sem odnesel celo kožo, ker nisem bil ničesar priznalr Ustaši so bili prepričani, da me bodo zalotili pri samem dejanju. Mislili so, da jim bom še vedno na voljo, toda ker sem spoznal, da so me naznanili zaradi prevozov beguncev, si nisem upal več ostati na zemunski strani. Obetalo se mi ni nič dobrega, zato sem že, drugi dan zbežal v Beograd, kjer sem se zaposlil kot delavec pri Danski skupini. Dva meseca pozneje sem zvedel, da so mojega prejšnjega stanodajalca Manoila Babiča z ženo Maro ustaši odpeljali v zloglasno usta-, ško taborišče Ješenovac, od koder se nista nikdar več vrnila. Ustaši so ga ujeli, ko je z malim čolnom prepeljal dva begunca v Beograd. To je bilo dovolj, da sta oba z ženo izgubila življenje.
Jamer Ernest
Personalne spremembe
Jxagradna križanka
NOVI CLAN KOLEKTIVA
							NASPOOTV; C> ìBljivf)	kjiijlifi-	Lboii.Ni VEZNUL	NEDELJ. ČRK.*}	PRIHODI)	*	RlMtK.1) šTevimB EW0
					V IHR n.						.L'ówq Ture £. ir>Ae		
					ObPjNU*.								ILEM. Z.NAU.1A KAlij
t	Ludolp. >T£Vi LO	K.RflJ v sudu&«i)i 	L	teu«.E voJkE Po'ift.s	bi OTf\				Kisik. J,		PÒI1SK.9 CVETLICA			
				OC E '						CEhULß			
	VB5o ReTusL.	t							£Rf)LT £lVf)LI W)LlVf)				UOPfjR
STOTI DEL								“IEŠf)NEC					
W)WC.: £j-fiTO								TU7£ X. IN|£					
		R.EC-WE					ETUI (N|wo£’					MORSILI) RijSTLIVt)	
		oac,t)/V vino					RfiSTL. bODicf)						
blTItg Lrroti.KRfl; OVKTili				Vt HfithJ						7uqow.. t)ER.O rRBNSmi			
				FILMS,«.! ZASLOO						«.EM .L VAI ALUNIMIJ			PRVI j Letalec!
										Looilo			
41. >w 4C,. CB.K-Q ftbECEDE			CtfPoOEDMI CfUU	fcčOSCUj) Č8S0VIS-				\VTO0OH; POERAJiWR			5-IW «o. ČOJUf ue.		
				■pOLNlEPy				0K.RQSMI Ttić.			UR.VAÌSUJ: DEJLO		
SRRjiiče vriemji)		Aorist Predlo«)					ì>REDLo«j		£>*£. re<;Q ‘j»ETA				
	AU-BSEMS» NBZ.lV			Ulb.ObUV. (PONBAJji.								CU.IU) - J.	► _
	TOMf)			ZEVLO									
			DiwatoR.										
Velika izbira tesnil, toda včasih manjka ravno potrebno tesnilo
OB KONCU NOGOMETNE SEZONE
REŠITVE NAGRADNE KRIŽANKE POŠLJITE NAJPOZNEJE DO 10. JANUARJA 1965 NA NASLOV UREDNIŠTVA ALU-
MINIJA. MED PRAVILNIMI REŠITVAMI BO ŽREB DOLOČIL, KDO MED REŠEVALCI JE BIL SREČNE ROKE.
(Nadaljevanje s 6. strani)
gati v boj za prva mesta. Razlika v zbranih točkah med klubi vodeče in srednje skupine ni tako visoka, da bi mogli trditi, da klubi iz srednje skupine ne bi mogli v spomladanskem tekmovanju poseči v boj za prvo mesto. To velja zlasti za NK Branik in NK Nova Gorica. Ce bo Braniku uspelo dobiti dobrega vratarja, bo vsekakor v spomladanskem tekmovanju odločno posegel v boj vodeče skupine za osvojitev naj višjega naslova v SNL.
Uvrstitev našega nogometne-, ga moštva na drugo mesto v jesenskem tekmovanju z enakim številom točk kot vodeči klub, je vsekakor uspeh, vendar ta uspeh zmanjšuje dejstvo, da bi lahko naš klub osvojil z nekoliko več truda na zadnji tekmi prvo mesto, s točko prednosti pred vodečim Celjem. To je težko prezreti in težko je najti opravičilo za to. Kriviti izključno igro ožje obrambe na zadnji tekmi za to, bi bilo po moje sila krivično. Res, da je za le delen uspeh na tej tekmi kriva obramba, vendar moramo pomisliti, da je bila obramba ves čas tekmovanja, razen na dveh tekmah, steber našega moštva. Mnenja sem; da je bilo na nekaterih prvenstvenih tekmah vloženega premalo truda celotnega moštva, in to velja predvsem za tekmi proti NK Železničar in NK Mura. Tu je vzrok, da nismo v jesenskem tekmovanju osvojili prvega mesta.
če že nekoliko negodujemo, ko govorimo o tekmovanju našega nogometnega moštva v SNL, moramo o našem moštvu govoriti vse naj lepše, ko govorimo o njegovem tekmovanju za pokal maršala Tita. V tem najvišjem in najmasovnejšem tekmovanju je NK Aluminij osvojil prvo mesto na področju Slovenije in tako postal republiški pokalni prvak. Uvrstil se je med šestnajsterico najvid-
Dne 22. novembra 1965 je nastopila službo Dragica Vrbnjak, uslužbenka.
ODŠLI IZ PODJETJA: Anton Obran, Franc Mesarič in Oto Unuk.
Vinko Sagadin, roj ep 15. januarja 1939, je umrl 10. novembra 1965.
30. novembra 1965 sta bila upokojena Janez Lesjak in Anton Šmigoc, oba iz DE vzdrževalni obrati.
NA NOVI ŽIVLJENJSKI POTI ŽELIMO OBILO SREČE Jožetu Gradišerju iz DE energetika, Kristini Nahberger iz DE aluminij in Rajku Topolovcu iz DE aluminij.
nejših nogometnih klubov naše države in si priboril pravico, da bo lahko sodeloval v zaključnem tekmovanju za jugoslovanski pokal. To je največji in naj-dragocenejši uspeh NK Aluminij od njegove ustanovitve do danes. Ta uspeh je plod načrtnega in požrtvovalnega dela celotnega športnega kolektiva, ki si je zadal nalogo, da bo barve našega delovnega kolektiva v tem tekmovanju zastopal častno in dostojno. To mu je uspelo in v svojo prijetno dolžnost si štejem, da se zahvalim vsem, ki so kakorkoli pomagali k temu velikemu uspehu.
Simbol tega velikega uspeha, prehodni pokal republike Slovenije, je v Kidričevem; Leto dni nas bo spominjal na prijetne trenutke, ki smo jih doživljali, ko smo ga sprejeli kot znak priznanja za naš trud in delo. Sočasno pa nas bo opozarjal tudi na to, da smo si naložili na svoje rame še težjo nalogo, nalogo zastopati barve slovenskega nogometa v zaključnem državnem tekmovanju. To je velika ih odgovorna naloga. Vsem smo dolžni, da jo' častno opravimo.
še nekaj mi je dolžnost povedati: to, kar je naš uspeh v pokalnem. tekmovanju obogatilo in ga napravilo lepšega in dragocenejšega. To je nadvse prijeten vtis, ki so ga naši. fantje s svojim skromnim in športnim obnašanjem zapustili na zaključni republiški tekmi v Ljubljani. Najvišji športni delavci Slovenije so na zaključnem sprejemu v hotelu Slavij a v Ljubljani, po končani tekmi z NK Olimpijo, dajali laskava priznanja na račun športnega in resnega obnašanja naših fantov in jih navajali kot primer vzornega športnika-amaterja. To pa je bilo za nas prav toliko vredno kot osvojitev prvega mesta.
Poglavje zase je seznanjanje o našem športnem življenju v
NOVI DRUŽINSKI ČLANI:
Družina. Franca Tomaniča je dobila sina Darka, družina inž. Debeljaka je dobila hči Andrej-ko, družina Ludvika Mlinariča je dobila hči Marijo, družina Jakoba Tementa je dobila sina Daniela, družina Franca Šegule je dobila šina Srečka, družina Franca Bratuška je dobila hči Štefko, družina Maksa Kiseljaka je dobila hči Katarino, družina Martina Meznariča je dobila hči Andrej ko, družina Štefana Kaisersbergerja je dobila hči Stanko, družina Vincenca Kavačeca je dobila sina Martina in družina Justine Kovačič je dobila sina Filipa.
Ob srečnem dogodku v družini iskreno čestitamo Justini Kovačič sotovariši iz kadrovskega oddelka.	M. T.
Kidričevem v ptujskem Tedniku. Če že . dopisnik ptujskega Tednika, ki se skriva za inicialkami N. K., vedno najde kak motiv, ki zmanjša vrednost uspeha NK Aluminij, mu to ne zamerimo, kajti ocena uspeha je stvar nepristranosti in strokovne ravni tistega, ki ocenjuje ta uspeh. Silno pa nas je presenetil nepodpisan članek v ptujskem Tedniku, ki je vrgel precej blata na naš športni kolektiv. Tega članka se vsi dobro spominjamo in se še vedno sprašujemo, komu naj bi koristil tak članek. Odgovornega urednika ptujskega . Tednika smo zaprosili za pojasnilo in ime dopisnika, vendar smo naleteli na gluha ušesa. Morda bi bilo le umestno, da bi o takem pisanju le nekoliko razmislili ljudje, ki jim ne more biti vseeno, kaj se o športnem življenju v Kidričevem piše in kakšen odziv ima ’ tako tendenciozno pisarjenje pri .tako porpemb-nem delovnem kolektivu.
Glede članka »Ob zadnji seji DS«, ki ga je napisal -čk v novembrski številki _ našega glasila, menimo, da je potvorjena trditev v stavku »Mnenje članov DS je bilo, da članstvo v NK ne opravičuje anarhije v domu«, kajti podobnega mnenja članov DS ni nikjer v uradnem zapisniku te seje DS. Če je to piščevo mnenje, naj zapiše tako, ker moramo v nasprotnem tako prikazovanje poteka seje DS soditi za falsifikat. Omenimo naj še, da zaposlovanje novih delovnih moči v našem podjetju ne sodi v pristojnost vodstva NK Aluminij,' temveč imamo za to posebno komisijo, ki pa je brez dvoma pri zaposlovanju novih moči želela zaposliti sposobne ljudi. Če že nekdo piše o stvari, o kateri so člani našega kolektiva seznanjeni z zapisniki, naj piše iskreno,
, saj našega glasila ne čitamo samo mi.
K. L.
Izbrali smo
(Nadaljevanje s 6. strani) z lastno skladbo in pa simpatična gostja prireditve pevka Ivanka Kraševec ob spremljavi plesnega kvarteta.
Sledilo je tekmovanje pionirjev iz osnovnih šol »Boris Kidrič«, »Franc Osojnik« in »Ivan Spolenjak«, ki so odgovarjali na vprašanja iz téme Ptuj v boju za lepše dni. Videli smo tudi kviz točko na temo svetovno prvenstvo v hokeju na ledni ki pa je bila žal slabo pripravljena in tudi slabo izvedena. Med programom so gledalci v dvorani izpolnjevali anketne liste, z imeni 21. kandidatov, ki so jih predlagala športna društva za naslov najboljšega športnika. Na prireditvi so podelili tudi pokale in diplome najboljšim sindikalnim in vaškim športnim društvom. Neposredno pred proglasitvijo najboljših športnikov je bil na sporedu še kviz duhoviti odgovori, v katerem so sodelovali humoristi radia Ptuj. Gledalcem v dvorani so se predstavili: Šima, Žepa, Jiirek in Jpla, ptujski radijski humoristi, ki so odgovarjali na vprašanja res precej duhovito.
Predsednik komisije, ki je pregledal anketne liste in pre-štel glasove, ki so jih dobili posamezni kandidati, je nato objavil rezultate.
© Prvo mesto, in s tem naslpv © najboljšega športnika obči-© ne za leto 1965, je osvojil © STANKO VERBANČIČ — @ član Aerokluba Ptuj, eden ® najboljših motornih pilotov © v zveznem merilu in letoš-% nji zmagovalec Rusijanovega © pokala. Za tiste, ki Stanka @ ne poznajo, naj povem, da je © že nekaj let član našega ko-© lektiva kot strojni tehnik, @ stanuje pa v našem naselju.
© Drugo mesto je osvojil SR-® DAN CARLI, član TVD Par-© tizan Ptuj. Letos je na dr-© žavnem prvenstvu v parti-© zanskem mnogoboju III. raz-© reda osvojil zlato medaljo.
© Tretji je bil lanski zmago-© valeč KAREL KORPAR, član © Aerokluba Ptuj, eden naj-© boljših jadralnih pilotov Ju-@ goslavije. Četrto mesto je © pripadlo IVANU KRNIČU, © nogometašu NK Aluminij, @ najboljšemu strelcu sloven-© ske nogometne lige v tekmc-® valni sezoni 1964/65. Peta je ® bila ANICA VRTIČ, članica © TVD Partizan Ptuj, šesti © LOVRO MESARIČ — NK © Aluminij itd.
Po kratkem razgovoru z najboljšimi športniki in po podelitvi nagrad sta se od gledalcev poslovila ansambel radia Ptuj in pa pevka Ivanka Kraševec, ki je ob spremljavi plesnega kvarteta zapela »Pesem dežja«. Ivanka Kraševec je s svojim nastopom na prireditvi požela velik aplavz, vendar žal ni bilo med prireditelji niko-igar, ki bi se ji oddolžil vsaj s skromnim šopkom!
Ob koncu naj zapišem še to, da je prireditev le delno uspela in da si želimo gledalci v Kidričevem še več takšnih, vendar bolje pripravljenih prireditev.
Dopisujte
ALUMINIJ