J
Glas Svobode.
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBODE
hixjvjgnio weekly
Daforn To Tub Imwn 0» tu Luauik oumn
"OD BOJA DO ZMAGE"!	-	<*> "KDOR NE MISIJ SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
Sto v. 3/7.		Chicago, 111. 14. septembra 1906. Leto Y.
Naročniki.
Vedno [Kjgosteje dobivamo od vseh strani, — privatno in v dopisih, — pozive, da bi izdajali "Glas Svobode" dvakrat na teden. To nam je v veliko zadoščenje in jxj-nos, ker kaže, da je nas list priljubljen, da stori svojo dolžnost 111 da ni se taiko na koncu, kakor bi radi videli in jin'itosti lutfi'ezili ne-katori "nesebični nasi prijatelji"! Mi ne delamo nikake kričave reklame, kakor delajo drugi listi; ve Vfii-Ijujemo ga nikomur, kakor ponuja rad svoje slabo blago, — a vendar smo navzlic vsem našim očitnim iti »krivnim sovražnikom v prijetnem položaju, poročati, da se list razširja, da ima z vsakim dnem več privržencev. To jasno govori, tla smo na pravi poti, na katerej hočemo vztrajati i vbodoče. Naše gesto je: za sz'obodot napredek in omib1! Po tem se bomo vedno ravnali ; vedno se bodemo potegovali za resnico in pravico ter zastopal: delavske koristi, brez ozira na to, ali je komu prav ali ne. Svojega mnenja ne u.dljujemo nikomur, ker stojimo na 1 pu-noinonia stv-bojomisehh-m^ stališču. Raditeg« tudi svojega ' lista nikomur ne ponujamo, ker smo proti vsaki du&Tni slišnosti. Vsak naj sam bere, sodi in se odloči! Prepričani <pa smo, da bo-pri vsakem zavednem, trezno mislecem človeku izpadla sodba 1 nam v prilog. Kajti nihče nam ne more oporekati. da svoje dolžnosti ne Morimo v polni meri, kolikor je pač v danih razmerah mogoče. Trudili pa se bodimo, kar je v naših močeh, da bode list vsestransko «<i/>rcdoval in v vsakem oziru naše cenjene čita-telje čedalje bolj zadovoljeval. V interesu razvoja in napredka listn prosimo torej vse naše sotnišljeni-nike in pri jatelje, ne samo po Ameriki, marveč tudi one v stari domovini, da nas tudi duševno podpirajo z dobrimi dopisi in raznimi članki. List bodi vsestranski in vedno .zanimivejši. A v to je treba pomočnikov. lin sam človek ne zmore vsega, zlasti še ker nameravamo vkratkem dati listu večjo obliko. Nadejamo se torej, da naš )>oziv ne lx>de ostal brez uspeha.
Vsestransko izraženi želji, izdajati list dvakrat na teden, pa žal za •sedaj ne moremo še ustreči. V teh razmerah jc to popolnoma izključeno. Dokler nimamo svoje tiskarne, je pri trm številu naročnikov čisto nemogoče, osobito še, ker nekateri naročniki m* storijo svoje dolžnosti nasproti listu in se jih mora vedno in vedno za naročnino opominjati. Stroški, združeni z izdajo lista, so v naših razmerah tako ogromni, da nikdo ne verjame, kdor sam ne občuti. Dosedaj pa, žallbog, ni se še nikomur posrečilo, živeti ob sami vodi in slabem zraku ! Ne ipomagai nam torej nobeno še tako veliko navdušenje za stvar, vztrajnost in dobra volja, če nismo gmotno podprti.
Prež nič ni niČ pravi star, res-trčen pregovor.
Ako se nam število naših naročnikov podvoji, potem smo šele v stanu, list dvakrat na teden izdajati. Prej pa pri naši najboljši volji ni mogoče, radi prevelikih stroškov Vsak naročnik na i • se zavzame in •če priddbi ivak le enega nfivtga naročnika, pa imamo zadostno število skopaj, in list bo nemudoma začel dvakrat na teden izhajati. Ni-kakega dvoma ni. da se to posreč-'. ako se naš: cenjeni naročniki le s> pravo vnemo zavzamejo za stvar; vsak lakho enega pridobi.
Zatorej, na- noge, somišljeniki in rojaki 1 Pokažite v dejanju, da Vam je v resnici pri srcu napredek, pra-va izobrazba in osvoboja našega po
večini Še v sponah duševnega suženjstva ječečega naroda!
Uredništvo in upravnistvo,
Razgled po svetu.
rusija.
Revolucionarji začeli so s svojim delom sedaj bolj po deželi, ket hočejo stem zvabiti kar največ možno vojaštva iz mest v oddalje-ife kraje, da bi revolucija poaneje v večjih mestih zamogla bolj neovirano napredovati. Vendar pa so obiastva izvohunila, za kaj se gre prav za prav, in pričel se je divji .lov na revolucionarje, lieneralni guverner provincije Pet rog na d izdal je okrožnico na svoje podrejene itirade, v katerej < .pozarja na to pre-.brisana nakano in zajedno aauka-.zitje najstrožje postopanje proti •puntarjem.
• — Iz Petrograda so iztirali 0-:krng 300 revolucionarjev, med temi mm 4 1 -eb, ki >0 bile v zvezi is tetukajšnim časopivem. Vlada namerava vkratkem objaviti svoj •'reformni program, s katerim hoče pri prili -dnjih volitvah stopit: pred ljudstvo. — Sam humbug!
—	\ zadnjem času se je v Pe-trognad poročalo iz raznih delov države o nič več in nič manj ko 18 napadih na upiivne osebe tukom J4 ur. .Največ napadov zvršilo se jc na Poljskem. V Lodzu, kjer jc iz bruhnila splošna stavka, bili so štirje policisti v eni noči umorjeni. V bližini Varšave skušal je oddeleK kozakov razgnati pogreb nekega od vojakov ustreljenega delavca, ker so se v sprevodu nosile rudeče zastave. Udeleženci jxjgreba so kozakom uprli, in ti so na niUjor-jevo jjovelje streljali na ljudstvo, ustrcijenih in ranjenih je 22 oseb.
—	Kavkaz se faktično ne nahaja več v carjevi oblasti. Po celej pokrajini vlada popolna anarhija. Uradniiki so pregnani, in celo male vas: postavile so si začasno svojo lastno vlado. Red in disciplina, ko-jo vzdržuje prebivalstvo samo, je šo laj mnogo vzornejši kakor pa za časa carjeve vlade. Le raznim samostanom, ki so po Kavkazu zelo gosto nusejani, se ne godi dobro. Ljudstvo, Npoznavši, da so te srednjeveške naprave brez|x>trebne in nekoristne, da še celo škodljive, — jih šiloma zatira in posvečene lenuhe iz njih izganja, ogromno tam nakopičeno prem žen j c po za svoje potrebe porablja. Vojaštvo jc ustašem prijazn > in ne mara streljati na nje. Kovkaz pomiriti in zo-pet spraviti v veljavo carjevo vlado, ho bržkone nemogoče. Skoro gotovo jc carjevi vladi tam za vod;„ no odklonkolo.
•— Urat ministerskega predsed-nika Stolypina poslal je listu "No-vje V rem i a" Članek, v katerem pravi doslovno: "Hirokracija pleše f>» vulkanu. Spričo revolucije, ki razsija po vesoljni državi in jo žuga pogoltniti, živijo uradniki in oficirji isto razuzdano življenje ko pred revolucijo. Zapravljajo aia razkošnih zabavah ogromne svote, — kmetje in delavstvo pa stradal Početje vladajočih slojev spominja na orgije, s katerimi so v srednjem veku poskušali pozabiti strahoto kuge."
—-Jude so zopet začeli stnašno preganjati, osobito na Poljskem Carska vlada izvršuje grozovito-sti, ki jim ni para v zgodovini človeštva.
AVSTRO-OGRSKA.
—	Dunaj, sept. — Cesar Franc Josip sprejel je danes b vsega guvernerja Francis države Missouri in L. D. Dozicr, ki stia mu izročila »zlato kolajno v spomin na svetovno razstavo v St. Louis. Ce-
sar se jima je kiar najsrčneje zahvalil ter pazno poslušal poročita
0	razstavi.
Zbornica poslancev 1k> sklicana najbrže na dan 18. septembra t. '.. Odsek za volilno reformo začne isvoje delo najbrže že 18. septembra t. 1.
—	Čujejo se pritožbe, da po nekaterih krajih ob novi proj^i grozno odirajo goste, jed neznansko draga, vino neznansko drago. Tako izmozgovanje gostov je »naravnost škandalozno pa tudi malo vabljivo za tujce. Vsak, kdor grdo izkoristi tujca, si le škoduje, ker niikdo ne priporoča take gostilne ali takega hotela, ampak v-ak odsvetuje drugim iii v take gostilne. Prav, kar je prav. Zaslužek naj bo pošten — vsaka pretiranost pa le škoduje.
—	Med llrvat'i in Madjarrpmto je na Reki do krvavih spopadov. \ /.rok temu je dviguenje znane resolucije Zagrebškega občinskega -veta glede zopetne ustanovitve starodavne hrvaške kraljevine.
ITALIJA.
\ elikanski požar uničil je docela gozdove na z madni strani krasnega < iardskega jezera v severne; Italiji ob vznožju Alp. Raztezal se je čez široko ozemlje in pokonča! v-e, kar jc objel. Italijansko vojaštvo, pripadajoče h gorskim |>o!-kom, prišlo je na pomoč, toda o-praviti ni moglo ričesar proti takemu sovražniku. V sled zadnje s use razširjal se jc požar zelo hitro in upepelil tudi večje število kmet-skih poslopij. Gledati ta velikanski požyr ob slikovitem 'jrzeru >.-110-či, moralo j,e biti nekaj veličastno-groznegaf Povzročena škoda znaša baje ndd sto milijonov.
UULGARIJA.
Veliko poz«most vzbuja vest iz Petrograda, da hoče Rusija pretrgati diplomatične zveze z bolgarsko. Zunanji povo.l je ta, da je sofijska "Večerna Pošta ' napadajoč ruskega poslanika priobčla nekaj pisem, ki sta si jih pi-ala ruski poslanik in I >0! gar ski minister zunanjih del. Ruska vlada je radi tega zahtevala - primernega zadoščenja.
Španija.
V	Piilbou na Španskem stavka 30,000 delavcev. Tja je prišel ivi-nistrski predsednik, tki se inform ra o vzroku.
Generalna stavka se močno šir\ Med delavci in med vojaštvom so bili že krvavi konflikti.
V	iiilbau je proglašeno obsedno stanje zaradi krvavih izgredov p-> vi iL 1 ii splošnega štrajka. Pri s|xj-nadu /. vojaštvom so bili Štirje delavci ustreljeni. Noben časopis ne izide. Strajkujoči razdirajo železnice.
Ameriško vesti.
.\V,oy<V na železnici. ■ — \ severnem delu države Michigan pripetila se je prejšni teden velika železniška nesreča. I'rzo-v!ak železnice Pere Mmrquettc je pri Wallintt trči! ob osobni vlak ravno v trenotku, ko ju hotel zadnji ».ipeljati na stranski tir. Ubito sta five osebi, teško šil manj teško poškodovanih pa vočje število, med (slednjimi tudi neka gospa iz I hiea t;e, C. Ii'. Vivian po Imenu.
1	— Tudi na železnici Baltimore «i Ohio prigod i la se je »lična nesreča. Lokomotiva in več vozov prekucnilo se je pri tem v zraven fekoeu reko.
1	Us taja na Kubi,
,ne bo še, kakor se vidi, tako kmalu fkončana, ker vfijno bolj narašča »Otocani so z tml mi izjirmami vsi iveč ali manj revolucionarnega .mišljenja, in zadnji čas tudi vlad-.no vojaštvo prestopa v vrste neza-
dovoljnežev. Vlada torej no bo ■imela tako lahkega dela, da udtisi .upor, kakor se je spočetka pred-isednik republike PaJma bahato iz-.r-izil, smatrajoč .ustajo za maltm-.kost, Položaj jc prcccj zamotan, in ne ve se še, kakšen konec bo vsu to imelo. Ako vsa znamenja ne varajo, ho šla' samostojnost Kubanske .republike rakom žvižgat, in Palma (bo njen prvi in zadnji predsednik (— stric Sam pa bo za eno deželo .bogatejši!
. — Neka amerikanska tvrdka raz-. (besila je obilico zastav na svojih ,posotvih na Kubi, da zabrani stem .opustošenje!
I 'zrak zli'tela. . Vsled velikanske eksplozije, ki (je nastala v vinski stiskalnici druž-,be "California Vine Association" .\* Fresno, Ca!., razletelo se je celo .poslopje, ubilo enega moža, drugega pa močno poškodovalo. Zemlja" se je potresla kj milj na okrog (Eksploziji je sledit požar, ki je raz-■vuline U(]>epe!il. Pri tem se je po-.končalo 250 sodov vina. Skoda zna-,ša $300,000.
. Štrajk':' .S'an I rancisco končan. . Stavkujoči u-lu/bi-nci pouličnih .železnic so se na \ to svrho sklica-.nem zborovanju zjedinili in skle-.nili, zopet iti na de! ». Prepoma u .orašanja — skrajšanje delavnega časa in zvišanje pleče — predložili .bodo razsodišču v razsojo. Neunij-.ske delavce, ki so začasno nado' .mestovali stavkujoče, pa namera-.vajo železnice pridržati v službi .tudi še zanaprej. Stavka ie trajala od J>. civg. d< 5. septembra i n se .ni končala x zmago stavkujočih, iz razlogov, o katerih poročamo prihodnjič.
Lokalne novice.
• Plače ljudsko&'iskih učiteljev iso v Cliicajji tako nizke, da se je .začelo sedaj ob pričetku šolskega deta neko gibanje med učilcljstvom iza zboljšanje istih. Stavili se bodo .predlogi, da >e zvišajo plače le u-čiteljem elementarnih šol, ker dru-•gim.se itak ne godi slaibo, in sicer .naj se zvišajo za 20/< ter plačuje-ijo tudi med počitnicami. Dosedaj iso si morali učitelji in učiteljic med jKičitnicami iskati ifrugeg^po* ,sla, če- so hoteli živeti, ker plače ikot učitelji med tem časem niso .dobivali. Razumljivo je, da Ho ni-,l<akoi ne moro biti šoli v kori.Jt, če .mora učitelj v pričetku šolskega deta |iriti na tlelo zmtičcn na duši .in telesu, mesto spočit, in da 1110-.rajo biti učni uspehi nezadostni. •Raditega je stremljenje prizadetih ■kr« g( v Za odpravo takih razmer ■in j« > z)ljol;šauju gmotnega položaja gotovo docela opravičeno. Pri .vzgtjji mladine, naše nade, pač ni .na mestu štedenje, umestnejša je •varčnost pri mnogo drugih rečeh, 4i so popolnpma nepotrebne.
Hanciti goljuf Stenshmd. . V torek ti. t. m. pričele so obnavna,ve v zadevi državne banke na Milwaukee Ave. Prič je bilo zaslišanih okrog 50. Radowdnega občinstva je bilo vse polno, tudi po hodnikih. Med pričami'se je nahajal tudi sin pdbeglega predsednika. Ker so goljufije, izvršene v banki, popolnoma ©čividne, razprave niso .trajale dolgo.
*Stenslaud je bil, kakor poroča-no, prijet v Tangerju, Marokko. Marokanski sultan ni delal n »kakih ovir pri izročitvi Stenslanda, temveč je šel ameriški vladi povsod na roko.
Vladi deb le to skrbi, kako prepeljati Stenslanda v Ameriko. Ugibalo se je na vse strani, in končno so se odločili, da ga pripelje par-nik "Prlnz Adalbert", ki je bil v sredo dne 12. t. m. v Gibraltarju
in od tukaj pozvan v Tanger. . Iz Tangerja se je poročalo, da se je hotel Stcns\uuli v strahu pred tem, kar ga čaka, zastrupiti, in da je sedaj opasno bolan. Potrjena ta vest še ni, dasi je verojetna. Tudi hoče glavno krivdo zvaliti na bivšega bančnega blagajnika Heringa, ki je tudi pod ključem, ta pa zapjt na Stunslanda, —Nedolžni so torej vsi, samo ljudstvo je vsega krivo, ker jc denar takim lopovom zaupalo 11
f / "eselica tnkajšne čitalnic*.*, ki se je vršila dne 8. t. m. v Narodni dvorani na Center Ave, in 18. ul., uspela je v vsakem oziru izborno. Godba je svir ala izvrstno; istotako se nam je dopadalo tudi petje vseh pri veselici sodelujočih pevskih zborov. NA programu so bile miČne slovenske pesmi, ki so se vse izvajale precizno in brezpogreš-no. Gospodična Lesarjeva dekla-movala je krasno Gregorč čevo pesem, in burno ploskanje donelo ji je v zahvalo. Tudi plesalo se je vztrajno. Po polnoči pričela sc je tombola, ki jc igralce v obilni 111--ri razveseljevala. Dobitki pri naših razmttrah seveda1 niso mogli biti bogve kako dragoceni, a mislimo si, da je vsak zadovoljen, ■kdor je kaj dobil. Saj je tudi za-(bava pri tem nekaj vredna! Nadejamo se, da bodemo pri prihodnji veselici še boljše'dobitke imeli 111 razpolago.
Ako še omenimo, da nam ie gostilničar g. Mlailč ljubeznivo po-utregel z vsem, kar jc bilo v nje-igovi moči, mislimo, da smo povedali vse.
Le to še pripomnimo, da je bila udeležba. sicer častita, a lahko bt •bila še večja. Vzrok pa je ta, ker se ije sklep o prireditvi vesel ce pre-tkasnu objavil. Za take veselice tre« tba je najmanj i.j dni ali tri tedne ■prej- vedeti, da se zamorc vse po-t:robno ukreniti.
Iz delavskih krogov.
K cd o je dol j pameten?
V zadnji številki smo ikhI "Dzvm-Ijnu odškodnina" poročali, da je sodnik Fowler iz Racine, Wise., na tožlio boj kot i ranega oekovskega mojstra Otona. Schulz razsodil, da ima delavska unija plačati Schulzu i^t.ooo odškodnine.
Ravno te dni pa je sodnik Stafford pri državnem sodišču v Wa-shingtonu, I). C., imel jednak slučaj, razsodil oa ]x>polnoma nasprotno. Ta sodnik, ki ima, kakor se vidi, večji čut pravičnosti nego oni čudni Fowler, pr vi, da imajo organizacije in n e privrženci v gotovih slučajih polno pravo, svoji prijatelje pregovoriti k bojkotu kakega obrtnika, ki se jc proti uniji pregrešil.
Kedo itna torej bolj prav, Fowler ali Stafford?
Sicer pa je Staffordova razsodba tako zanimiva in velikega pomena, da jo v prihodnji številki objavimo doslovno.
DebiVki sužnji hočejo se izseliti.
Nekatere delavske organizacije na Španskem >o so obrnile na predsednika Roosevelta s prošnjo, da jim razloži vse potrebno glede izselitve in glede novih naselbin v Združenih državah, katere hočejo španski delavci ustanoviti, ako se zahteva to od njih. Kot vzrok sc navaja, da se delavci v Spanij: vkljub vsej .pridnosti in varčnosti ne morejo več preži vi jati, ker jih delodajalci neusmiljeno izkoriščajo. f*x> družin izurjenih tkalcev ,pripravlj»enih je. poiskati si sreče ,v Zjedinjenrh državah!-— Ako oa mislijo španski sotrpini, da toka; .ne bodo izkoriščani, so zelo mo-.tijo! •
____ .. .....■!_____
_________________

mm?:
d las svobodi
Pod novim orlom.
Zgodovinska pevest. ' ■ Ponatis Iz "Slov. Naroda"
Četrtji del.
II.
Posredovanjem cesarja Franca je bilo 4. junija med Napoleonom Rusijo in Francijo sklenjeno premirje, ki naj; bi bilo trajalo do 26 julija, W pa se je |>ozneje podaljšalo dcKi6. avgusta. Določeno j< bilo, tla se morajo ruske in prusk« čete do 12. junija umakniti čez La bo. Vsem trem vojskujočim se dr žavam je to premirje dobro došlo, ker so mogle v tem časni pomnožiti svoja krdela. Posebno Napoleon je moral za to skrbeti, ker je bilo brezdvomno, da se bliža trenotek ko se mora cesar Franc odločiti, na katero stran stopi.
V Ljubljani so premirje i>ozdra vili z veseljem. Napoleonove zmage so vsem dale novega poguma in jim vcepile upanje, tla mu tudi v tem gigantskem bojui ostane sreča zvesta. Dne 6. junija je bila v stolni cerkvi v Ljubljani zahvalna, služba božja, zvečer pa so mestjani uprizorili krasno razsvetljavo. Njih radost je bila tolika v.efij^i, ker se je zaznalo, da se vrne v Ljubljano star in lj,ub znanec — general Fre-sia.
Napoleon ie fail na mesto marša la Junota imenoval generalnim guvernerjem v Iliriji bivšega policijskega ministra, prekanjenega Fou-cheja. Odločil se je zanj, ker v teh resnih časih ni mogel pogrešati nobenega svojih generalov. Vojaškim zapovedirkomv Iliriji pa je imenoval divizij skega generala Fresio, ki je bil v vojni proti Rusiji težko ranjen, in mu dodelil kot pomočnika generala Helott^ja. Generalni inteti-dant grof Chabrol je tudi odstopi in na njegovo mesto je prišel dotedanji intemlant v Ciorici Chasenon.
Fouche je prišel dne -U julija v Ljubljano. Napravil je jako slab vtis, zlasti pa je bilo nejevoljno mesen 11 snvo.
—	Po dveh tako sijajnih možeh, kakor sta bila Marmont in Pen trand, pa nam pošlje tesar takega potuhnjenca — je zd hoval stari Damjan, ko je od sprejema v škofiji prijel domov. Ta mož ne bo znal braniti Ilirije, če bi prišlo do vojne z Avstrijo.	,
—	To tudi ni njegova naloga, je menil Konrad. To je stvar gene-rala — Fresie — le škoda, tla je ta tako slab in nesposoben za vsaki večji napor.
Fouche je vso svojo pozornost pusvetl javni varnosti in državnim blagajnam. Prva njegova odredba je bila, da je ukazal vojne kontri-bucije brezobzirno izterjati, potem pa je vpeljal najstrožje policijsko nadzorovanje po celi deželi. Zan-• darmerijskemu zapovedniku Robe-lot u je rekel:
—	Prijatelj — vi imate popolnoma napačne Razore. ' Nadzorovali in zasledoval'; ste sumljive ljudi. To bi bil lahko napravil vsak žan-dar. Pravi |>o!ioi j ski šef nadzoruje nesumljive ljudi, ker so ti najbolj nevarni. Toliko mesecev iščete zarotnike in avstrijske agente med sumlKvitni Ljudmi; zdaj poskusiva enkral med nesumljivimi. Kako je na(pr. s škofom Riccijem.
—	Ekscelenca— ta je zvest pristaš cesarjev. Celo red častne legije ima.
—	No, tako zanesljiv mož, ki g' je cesar odlikoval, za-služi, da si mu poleg dolžnega spoštovanja posvet« tudi posebna pozornost. Prosim, da se mi predloži vsak dan vsa njegova pošta, vse kar odpošlje, in kar dobi. Isto tako žel:m, da se postopa napram drt»gim duhovnikom.
Robetot je bil dober, delaven, izkušen in zanesljiv policijski uradnik, ali Fouchejeva vprekanjanost mu je vendar imponirala, prav tako kakor policijskemu komisarjuTous-. santu, ki kot bi-vsi oficir sploh nI bil posebno .^posofoen za svoj poklic. Posebno je pa Toussaint strmel, ko je čez nekaj dni dobil naročilo, da mora nadzorovati tudi baronico Cojzovo.
—	Žena nikdar ne pozabi in nikdar ne odpusti, je Fouche razla-
g«al. Toussaintii, in zdi se mi, da je ta baronica posebno strastne nature. Morda je bila res le zato nasprotnica Francozov, ker je sovraži h maršala Marmonta, alt brez dvoma si sama ni nikdar priznhla, da je ljubosumnost in nečimernost vzrok njenega nasprotja,' nego je iskala in našla drugih vzrokov. In teh ni več/ jjozabila. Kilo ve, če ni v kaki zvezi z našimi sovražniki.
Policijske, res drakonične in silno nadležne odredbe novega gene-raJnega guvernerja so provzročilc mnogo jeze in Fouche je bil v kratkem času skrajno nejiopularcn Mož se zato ni dosti zmenil, nego je mirno hodil svojo pot.
—	Kdo pa je ta Fouche? je nekega dne vprašala baronica Cojzo-va Kopitarja. Bila je skrajno razdražena. ker je zapazila, da so na ix)liciji odpirali vsa njena pisma.
—	Kdo je Fouche? Morda največji policijski talent zadnjih sto let, je odgovoril Kopitar. Kakih 50 let iestar. V mladosti je študiral v samostanu in od tedaj sovraži duhovnike. Potem je bil učitelj filozofije, potem advokat. Ko je nastala revolucija, je bil voljen v konvent in je agitiral in glasoval, da so kralja obsodili ira smrt. Strašno kla nje v Lyorui je vodil on. "Vse ari-stokrate na giljotino", je bilo njegovo načelo.
—■ I11 danes? je vzkliknila baronica.
—	Danes je nonosen na to, da ga je cesar [>ovzdignil v plemski stan. Josip Fouche je danes vojvoda d'Otranto.
—	Pri|xjvedujte dalje I
—	Robespierre ni Foucheju nikdar zaupat. Kmalu se je "vnel med njima boj. Fouche je pošteno pomagal, da je prišel Robespierre pod giljotino. Sicer so ga izbacnili iz konventa in ga imeli več mesecev .zaprtega, a prišel je vendar spet na površje in postal Napoleonov ]>oli-ci j ski minister, poleg cesarja najvplivnejši mož v celem cesarstvu. Cesar ga je odstranil, ker se Fouche ni strinjal z njegovo politiko in kakor se kaže, je ime! Fouche prav.
—	Ta človek nam utegne še strašnih sitnosti provzrociti, se je h udov al a baronica in Kopitar ji nI ugovarjal. Tega pač nista slutila, da Im» čez dol>er mesec konec francoskemu gospod s t vu.
(Dalje prihod.;
Slovensko liberalstvo.
Pse Dr. S.
h stare domoinite. (Konec.) Liberalci bodo zdaj slaibejši, ko zguhijo važno priij>omoč kranjskega deželnega zbora oziroma odbora. Ali ker še socijalizem na Slovenskem nima dosti trdnih tal, bodo še liberalci živeli in živeti mogli, njihova na liga še ni končana. Ni misliti, tla se bode pošten človek, ki je prepričan o škodljivosti katoliškega duhovnika, tula! istemu. In tub je veliko. Liberal zem živi naprej in se bo le umaknil socijaliz mi, nikoli pa kler&kaliamu. Slovenski narod je klerikalen, ali tako zabit kakor tirolski ali gorenj eavs tri j ski ,pa ni. Naša domovina se nahaja mej izobraženimi narodi, ki so sovražniki katoliške mu duhovniku. Naši ponemcenci v mestih in lahoni v naših mestih ne bodo nikdar klerikalni. Mestni prebivalci imajo iste gospodarske, duševne težnje. Liberalizem je še močan v naših mestih in slovenski je otrok istih razmer, kakor nemški. Slovenski liberalizem ima v "Narodni Tiskarni ' in v listu "Slovenski Narod" veliko moč. Toliko denarja ne zbere dolgo niti kaka soci-jalna stranka, ki bi mogla izdajati tak list. Če bi naši narodni nezado-voljneži le jedino to tiskarno in U list imeli preti očmi, vedeti bi mo rali. tla ne ustvarijo tako lahko tak fond in tak časopis. Nad 30 let se je delalo, plačevalo, da se je to doseglo. Zabavljati je lahko, boljše napraviti pa ne. Ravno zabavljajoči najmanj storijo, da bi se popravilo, kar baje v stranki ni prav. Seveda je dost takih zabavljačev, ki bi radi sami bili voditelji, pa so zi več pedi prenizki (naš Zavrtnik pa je par pedi previsok. Op. vajenca).
— "Vedno teži k celoti in če ne moreš sam postati celota, pridruži ss kot slii/Jbujoc del celoti" — tega ne ]>oznamo Slovenci. Imeli nrsmo doslej druge organizacije, kakor 0110 graj.ščakov, duhovnikov in državnih uradnikov, in smo izredili malo res vodilnih mož —-"in tako se pač lahko grizemo mej slabo.- — Liberalna stranka je na Slovenskem potrebna, ker socijalna demokracija št! nima pravih pogojev življenja in liberalstvo bo napredovalo tudi na kmetiji. Socijalni demokrati morami« biti zadovoljni, da je ta mogočnost ilana, ker z nami bi bili v takih razmerah duhovniki skoraj gotovi. Liberalci bodo morali začeti socialistično delati. Danes že živimo v socialističnem ozračju. V štabih razmerah v mestih živečih obrtnikov ne l>odo smeli prepuščati duhovnikom, ln pomoč je v gosj>o-darstvu, v zadružni organizaciji. I11 naši liberalci bodo imeli po mladini. ki se Itode vedno tolj bavila s socijalnim vprašanjem, lahko j>ot do nje. Zaradi tega ne obžalujemo, da so slovenski liberalci zgubili prijateljstvo kranjskih Nemcev-vele-posestnikov. Ko dobimo občno volilno pravico, postane |xjzorišče celo drugo in proti duhovniku, ki bo začetkoma mojstrova! pri volitvah z neukim kmetom »se druge, se bo kmalo organizirala večja stranka, ki bo združevala vse svobodo ljubeče, napredne elemente in ta bo spcijalistična stranka. Potem bo razipadlo, kar je še starih meščanskih organizacij. Ko >topi kmet v zadrugo, nehajo funkcije zdajšnjega trgovca; — trgovski delavci irstopijo v zadružno delo. — Fabri-ka vedno več zožuje delokrog rokodelca v mestih Nekatera oblika rokodelstva bo sicer imela še vedno svoj delokrog, ali tudi prežive-ča roktxlelstva bodo morala zadruž-
na delati. Gospodarsko teženje rokodelca bo zopet poiskalo zadrugo, seveda v drugi obliki, kakor je bila srednjeveška,. Delavec z glavo, -u-ratlnik, bo dobil drug delokrog, — njegovo teženje pa 'postane tudi socialistično, ker, tlasi država skrbi za njega do smrti in še tudi za njegovo ženo, otroke, kar je socialistično ie zdaj, bode uradnik' hotef biti deležen boljšega izhajanja, katero pa more pqdati le socialistično urejeno gospodarstvo in uživanje.
Zaradi tega se še naši dufhovniki in njihovi plačani pomagači ne smejo veseliti, da so s pridobitvijo Nemcev in zvezo z istimi zadobili toliko moči, da bodo zatrli ves liberalizem in socijalistično teženje
smislu socijalne demokracije. O-boje je :zvor gospodarskih, družbenih razmer; ne more se stvarjati spoljubno kake stranke, niti je uničiti. — V tem se motijo duhovniki in nekateri naši posvetil j ak i, ki mislijo v 48 urah ustvariti stranko, ki ne bo farška, ne liberalna, ne soci-jalistična. Tudi na Hrvaškem prihaja vidno na površje, kar se zove liberalizem, socijalizem. — Ako se ta prikazen upošteva, potem je upati, da pridemo do zedinjenja s južnimi Slovani v vseh ozinih, tudi politično in |>olem pridemo do literarno jednotnega. jezika. Slovenci kot narod nimamo pomena, pač pa velik [>omcn kot členi bodoče jugoslovanske celote. Le v |>ogIedu na to ima smisel da se branimo potuj-čenja. Ako ta slovanski jug ne bi bil, ni vredno se braniti, boljše bi bilo, da prej ustopimo v večji kulturni krog kot potujčenci.
Tako tedaj1 ni se treba slovenskim liberalcem pobešati glav. Veliko delo so storili v okvirju sicer malega naroda in za ves veliki slo* vattski jug še imajo napotiti prehod v socialistično gosjKxlarenje in
palitikovanje. V tem oziru mora tudi vsak- pašteti socijalni demokrat žnjimi sodelovati, ker socijal* na demokracija pride do življenja le čez mrtvo organizacijo katoliškega duhovenstva. ki je danes mej neomikanami naroldi še velikanska inoč. _ Res je. da socijalna demokracija ni .poljubna) stvaritev; ona izhaja iz gospodarstva, ona je or-ganična prikazen razvojev, ali v ana!falbetncm# agrarnem ljudstvu lie more tako'nastopati ošabno, kakor bi bil že jutri polom vseh družili organizacij gotov-; pri nas še kuha socijalna demokracija z vodo in bode še dolgo kuhala ž njo.
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
VABILO
k velikemu izletu ali pikniku, katerega priredi Slovensko podporno društvo "Delavec" S. N. P. J. za-jodno s pevskim zborom "Slovan" v So. Chicagi, dne 30. septembra 1906 v Lake Side Grow na Evving Ave. No. 9601.
Nadejamo se torej in pričakujemo z vso gotovostjo, da se tega skupnega izleta Slovenci in Slovenke udeležijo v mnogobrojnem številu; drugi Slovani bodo istotako dobrodošli.
Za povzdigo zabave bodo skrbela tudi razna pevska društva.
Toraj na svidenje na določeni dan.
(4)	Odbor.
Išče 86.
Karol Podboj, ki je preti leti bival v Pueblo,od tukaj pa bo prese-lilv Aguilar,Col. Za njegov naslov bi rad zvedel Frank Hrvatin, Box 36, Crested Butte, Colo.
T
tr^ V^* " V SEJ1 V— V-- V"	™	— V^^tjtp
..ODRGE..
Vsakomur Be lahko pripeti, da morn trj t li n« odrgah, bodisi tla pade ali št- kako ilruguiV ponesreči. Odrg«, ki se vč«si n>n n ( ni v skelečo runo, izvinjonju, opekline, otekline, knterr pt \/it ti nevrnlgijii, prot 111 ali pone-aročenje. Vse te bolečine se najhitreje niijnnjliizje < dtlimiijt r/11 kkdki
namocemnn v
SEVEROV
Olje sv. Gotharda.
^ ^ ^ Con k r>0<\^ ^ ^
"Trpela bimu na odrg njen eni členku. Rabila sem razna zdravila pa ni bilo pomoči dokler nisem začela vabiti Severovega Olja sv. Ujihiirdu, ki mi je rano v kratkem c«bk ziict-lilo in ozdravilo člonk ixjpolnonia."
Mary CliramoBtn, Iron Ki ver, Wis.
Razburjenje
Možje in Jone, ki bo izgubili zmernost se prav hitro razdražijo in potem morajo trpeti na nervoznosti,
SEVEHOV NEKVOTON
jo lek, ki odstrani vbo nerede in drLge napake živcev. Cena $1.00
Suhotrii ljudje Zabnsanost. Dovtip.
ixitrebujejo kako do-brt> tuniko, tlo so malt) opomorejo in odebelijo. Suhotni ljudje na vati 110 trpe na neprebavnosti, če pa zaenejo rabiti
SEVEROV ŽELODČNI URENČEČ
dobijo ztlrav okus, se odebele, utrdijo in njih 11100 bo čudežno povrne.Ceno oOe infl
Veliko mož in žen trpi brez potrebe na tej nerodnosti. Primeri so tudi tla vcasi morajo šolski otroci trpeti na tem neredu, in kose ta ukoronini ga ni prav lahko odstraniti.
NEVEK0V0 ŽIV-LJENSKI BALZAM
zdravi vse nerede;daje Blabim moo in atari iti poduljsa življenje. Cena 75c
Ljudje, ki znajodruž-bo zabavati z raznim i dostipi, so povsod zelo priljubljeni. Ako j pa taki ljudje zgubijo
1 svojo štgavost ni svoj , humor ter postanejo otožni, ni boljšega
sredstva zoper to,ne-
du zucnejo rabiti
Severov prašek zoper glav alto 1 in nevralgljo,
ki čisti možgane ozdravi glavobol. Cena 25c.
. ^ \


o las svobodb
3
Državna konvencija
Socijalistov t državi Illinois.
(Progam, resolucije, kandidati.)
L)ržavna: konvencija socialistične stranke v Illinois vršila se je v turek dne 21, avgusta 1906 v Bran-dOvi dvorani,
Bbizu 390 delegatov iz vseh delov države bilo je navzočih. Mnogo znancev in prijateljev se je po dolgem času zopet videlo in ^zdravilo. Navzlic strašni vročini videl si na obrazili zbranih delegatov pogum in vztrajnost, ki je mogoča) le pri socialistih.
Predsedoval je konvenciji sodr. M. Taft, tajnika pa sta 11111 bila sodr. Chas. L. H reckon in W. 1£. McDcrmott.
Izvolili so se odbori, da izdelajo programi in sestavijo resolucije, na kar je sledil odmor do popoludne.
Program, ki ga je izdelal odbor, bil je od konvencije z navdušenjem sprejet, dostavila se je samo še posebna točka glede farmer j ev. Program se v izvlečku gla*i: "Socijalisti iz države Illinois priznavajo znova vsa internacijo-naltia in nacijonalna načela svetovnega socijalizma.
Delavci posluževati se morajo orodja, ki je lastnina drugih, v die J česar so prvi suržnji imenovanih lastnikov."
Ko so se vsestransko temeljito obrazložili principi socijalizma. se nadalje pravi:
"Socijalisti vedo prav dobro, da ie popolna odstranitev vzirokov in sedaj noga sistema, v svrho preskrb-ljenja ljudstva z vsem potrebnim, možna le s korenitim nreobratom, t. j. z revolucijo.
Med tem časom pa. dokler ne dosežemo končne zmage, se zavezujemo. upoštevati in zavzemati se v |x>-trebnih slučajih za nastopne določbe :
t. po]H>lna avtonomija vseh mest in občin;
i. dolžnost države, nastaviti brez-po-elne v svrho zgradbe dobrih ce-t in kanalizacije, v svrho pogozdovanja in napeljave vode po deželi;
3.	odprava vsakega jKjgodbenega dela za državo ali po mestih;
4.	zadovoljivo ddlavsko zavarovanje za onemoglost in starost;
5.	moderno urejene bolnišnice in javni zavodi za bolne in oškodovane dela we;
6.	progresivna dohodnina in dedna pristojbina (davki Od dohodkov indedščin);
7.	davčna prostost zavetišč do $3.000 (dosedaj $1000)."
Polog tega se je sklenilo še mnogo drugih koristnih določb, med temi: podržavljenje prnuogokopov, žitnih skladišč (elevatorjev) in mestnih električnih železnic itd.
Med resolucijami so vredne posebne pozornosti te-le:
resolucija v prilog tovarišev Mover, Haywood in Pettibone;
resolucija glede 8-urnega delavnika za tiskarje;
resolucija za ekonomično organizacijo delavcev etc. etc.
Tudi ruskim bojevnikom za svoboda želelo se "e mnogo uspeha. • • •
Sestavila se je sledeča lista: državni zakladnik: W. K. Mc-Derti*»tt. Chicago;
državni šolski nadzornik: ga-. M. \V. Simons, Evanston;
državni vseučiliški oskrbniki, ga. (i. 15. Hunt. Norwood Park; ga. Corrinne Browp, Lagrange; A, M. Simons. Evanston.
S'omiiMcije rt/ kongres:
1.	okr.: Dr. J. H. Greer;
2.	okr.: P. Berlyn;
3.	okr.: J. A. I'rout;
4.	okr.: James McCarthy;
5.	okr.: James J. Krall;
6.	okr.: Walter F. Huggins;
7.	okr.: George Koop;
8.	o)tr.: James 15. Smiley;
9.	okr.: Chas. L. Breckon; to. okr. : R. Hardy.
Okraji {Counts): glavar (sheriff): Jas. P. Larson ;
zakladnik: Jas. B. Smiley; okrajni (county) sodnik: E. M. Winston;
okrajni (county) uradnik: A. B. Mance;
uradnik zapuščin skega sodišča: 11. H. Johnson;
uradnik okrožnega sodišča: A. A. Wigsnes;	j
uradnik kazenskega sodišča. Ernst Buehlefr;
zapuščinski sodnik: Pet. Siss-man;	}
šolski u|>ravitelj: Gias. II. Kerr; pregledovani urad (Board of Review): J. Charters;
pomožni urad (Board of Assessors): T. ti. \V Oilman, John C. Watson.
Okrajni (County) svet: predsednik": John T. Caulfield; okrajni komisarji (za mesto): J. T. Caulfield, Peter Cunningham, Prank H. Schreck, William Behrens, John Schrocder, Nels A11 derson, H. Stewart, Charles Escher, Andrew Lafine, Peter Gow;
okrajni komisarji (za deželo): August Lund, Victor Omerod, J. I. Bitlingham. II. D. Diehl, J. P. Bucklev.
Zdntvstz\i'iii distrikt: Louis Presenible, Alfred Carlson. K. E. Olson. Mestna (municipalna) sodišča: Vrhovni sodnik (Chief Justice : T. J. Morgan ;
uradni vodja (Chief Clerk) : Louis Dalgaard;
predstojnik slug (Ohief Bailiff): C. E. Kirklautl.
Prised ni sodniki: Za šest let: Wm. Bros Lloyd, W. Cttnea, Sam Block, H. De Boer, E. M. Stangland, Carl Strover, S. Steadman, Phi Hop Brown, M. H-Taft;
za štiri leta: Dan Donahoe, Robert SaUiel. J. J. Berry, H. G. Conrad, f. S. Bard. H. NVhitemiller, J. M. Clifton, H. J. Malloy, H. T. I lammerstnark;
za dve leti: II. C. Dries, A. B. Hvale, John Hanson, W. Simpson, M. J. De M nth. M. Sesktnd, John
O'Reilly, X. Groth, Chas. Schuler. • • •
SocijalistiČni kandidati za drSavtto cakoirodajstvo. Pri dne 14. avg. t. 1. vnšečih se konvencijah so bili imenovani: Okraj 1.: W. P. Wolf v senat, S. '/.. Davis v zbornico;
2.:	John Aird v žarnico;
3.:	\V. H. Lakoman v senat, Lewis Dalgaard v zl>or-rrco;
5,: Joseph Ambrož v zbor-nico;
.. 5.: Robert Waddell v, P.
Pierce zb. „ 6.: G. E. Strom zb.
7.: Peter Knickrehm s., Hetirv fi. Dawson zb. „ 9.: J. P." Lynch s.. A. Olson zb.
.. 11. :Charles Harold s.. P. C.
Lorenz zb. .. 13.: M. \Vitalen s.. T. J. \'ind zb. 15.: Clras. Schli.cc.her s., William Winner zb. . 17.: 11. M. Silverbcrg Gustav Franckel! zb. ., 19.: John Neland s., W. E.
Rodrigues zb. ,. ji.: Rob. J. Tite s., John Collins zb-23.: < ltt<» Bezeljak s., Alex. Nicholson zb. ., 25.: Clips. L:ir-on s., Geo. Koop zb. j-.: Herman De Boer s., II. Anielewski zb. .. 2t>.: Siegfried Miller s.. Oscar F. Wilson zb. „ 31.: Fred Fasler s., Charles
W. Greene zb. Ambrož in Olson bila sta že prej
Socljalist ima stranka in nje upi
Valovi političnega življenja v a-merikansketti ljudstvu so z vsakim dnem bolj razburkani. Že sedaj, ko im;umo še več ko dve leti do volitve novega predsednika, opažajo se raz-ična stremljenja, ki se IkkIo leta 1908 ob času novih volitev gotovo spremenila v stranke z jasnim programom. Ne gre pa se tukaj, kaJtor navanlno pri vsakem volilnem boju, za malenkostne razlike v mnenjih posameznih politikov glede reform, marveč gre se v resnici za korenite, dalekosežne spremembe.
D» sc ljudstvo v celoti te resnice ne zaveda, to dejstva sadnega na se, bi ne spremeni. Malomeščamstvo vidi veliko nevarnost za svoj gospodarski obstanek v velekapitalizmu. S temi ali onimi "reformami" mu torej ni dosti pomagano. Meščanstvo želi videti uničene truste in konporacije, hoče torej revolucijo. Kajti brez te, ki odločno zanikujc opriKnčenosi vsake zasebne lastnine, .kakor je kapital, ni mogoče nikdar niti teoretično še mat\j pa praktično odpraviti in uničiti bru-stov. O110 delavstvo, ki navzlic vsemu trpljenju in pomanjkanju še vedno smatra naš sedajni kapitalistični sistem kot nekaj potrebnega, hoče postavno preureditev službenih raznner sebi v prilog in omejitev delodajalčeve samovoljnosti, to se pravi, tla naj vflada odpravi in za-brani vse doseklajne krivice in nasilnosti, ki jih trpi delavec od delodajalca; to delavstvo torej, želi revolucijo. Kajti pri sedajni popolni svobodi gletle sklepanja službenih pogottt) je revni delavec, ki komaj čaka, tla dobi kako službo, izročen podjetniku na milost in nemilost; isti mu diktira |>ogoje, ki so seveda tlocela odvisni od delodajačeve dobre volje in prikrojeni na |>oznejše izkoriščanje, in delavec-trpin prisiljen je prodati se kapitalistu za vsako ceno, ako noče poginiti gladiti. In tako velik gospodarski preobrat se imenuje z drugo besedo "revolucija".
Slednjič hočejo revolucijo tudi savčdni delavci, socijalisti. Razlika med temi in ostalimi strankami je lc tj, da vedo socijalisti natančno, kaj hočejo, in tla so tudi v stanu svoje tozadevne težnje razjasniti in razglasiti. In ravno iz tega razloga je socijalnitn idejam najluvjši protivnik kapitalizem, ki z mogočnimi sredstvi brezobzirno brani svoje posestno stanje. Drugi nasprotniki se ntu ne zdijo tako nevarni.
Tak je položaj, in uprašanje nastane, katere stranke in osebe bodo stopile na politično pozorišče kot nositeljiee zgoraj označenih gospodarskih stremljenj. V zadnjem času Obrača veliko pozornost nase Bryan, ki se je pred kratkem povrnil s potovanja okrog sveta in kateremu t>o \>eh amenikanskib mestih prirejajo njegovi somišljeniki navdušene ovacije. Kot bistroumen politik je kmalu pregledal celo situacijo in vedel, kaj 11111 je storili kot bodočemu »demokratičnemu kandidatu za predsedniški stol. Na svojem povratiku proti d umu prireja v vsakem večjem mestu govo re, grmi proti trustom in koruj>ciji ter navdušuje svoje verne poslušalce in pristaše za 'korenite reforme. Sicer se je pri neki priliki sam izjavil. tla noče kandidirati, toda ves njegov nastop ka/.e ravno nasprot-110. ()n in njegova stranka. — demokratično navdahnjeno malome-ščanrstvo, — ubrali so srednjo jw>t: na eni strani pobijajo kapitalizem, na drugi strani pa so odločno proti komunizmu. Samo v>b sebi je umevno, da ima Bryan timli tekmece; eden izmed teh je Hearst, ki stoji na čelu druge politične struje, ki je, ]K>rod.vši se ob časui največjega ogorčenja, še radikalnejša nego Bryamova, in ki -e |>otegiije celo za "tlržauni socijalizem". V očiščenje političnega ozračja bi bilo potrebno, da se čim preje dožcue, ketlo |k>-pelje v boj proti korporacijam ma-iomeščanstvo in tega pristase iz de-lav^k h krogov. Toda to se lw> za-znalo»šele za ča>a nacijonalnih konvencij v letu 1908. \ sekajko je Bryan mogočnejša osebnost, a Hearst upliva s svojim časopisjem in denarjem, s katerim si kupi pri staše. Boj mej tema dvema kandidatoma bo lireztlvomno jako zanimiv.
Več ko dvomljivo pa je, če bodo kapitalisti. zo|>et z Uooseveltom po-tegnili. Sicer ni njegovo slovesno zatrdilo pred zadnjimi volitvami, da ne bo nikjar več za predsednika kantlidira'1. vredno piškavega oreha, toda "kadar "kliče domovina", ne more reči pravi (I) patrijot "nečem 1" Pa Roosevelt je kapitaliste, ne da bi jih stem pravzaprav kaj ranil. -prepogosto šikaniral, da bi se daj s posebnim dopadajenjem mo
Dalje na 7. strani.
Največja slovanska tvrdka Emil Bachinan,
580 Ho. Centre Ave. Chicago.
So priporoča vsini slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, ziiBtav in vsnkterih potrebščin. Izdelek jo najfinji in najskusnojši, pri tem pa zelo zmerno cone.	^^^^^^
Pišite v svojem jeziku po vzorce ali vzorčno knjižico.
Neštovilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost ni okusni izdelek naročenih potrebščin.
Slovencem In bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim društvam prijioroČHni tudi mojo dvorane za društveno seje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske veselice.
Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, uiiijske smodke In prost prigrizek.
Potujoči rojaki yedno dobro došlil Idft
Priporočam se vsem v obilen poset.
Frank Mladic,
587 8. Centre Ave.	Chicago, III, [jjft
O"
Dr. M. A. Weisskopf
Ave. Telefon Canal m
"G
Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne
Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
e.
G
		
£	F. 1. SKALA & CO. 320-322 lV.18.8t.,prodaja prevoznih listkov	£
V »lučaju zadržka ali zaprek, obrnite' se naravnost na naB	ČEŠKA, SLOVANSKA BANKA. Men j njo tuj denar, iztirju glavnice in preskrbuje vrednostne listine po celem svetu Bosebno pa v Avstro-Ogrski in Ztlr. državah. Sestavlja plačilno in druge pravne liBline. Izterju-je dedščine. Zatopstvo prekmorskih družb: Bremen Hamburg Rotterdam in francoske Črte.	Zatopniki sprej-j mejo potnike na 1 postajah.
£	F. J. SKALA & CO. 320 322 \V. 18th Str. Hilcago, 111.	
M 0 ( X 0 K L A U 0 .
Najbrže, tla ste videli že kako oznanilo in si predstavljali, kako p > coni so blago dobi. Ali se spominjale, kuko slabo blago ste dobili in si sami sebi rekli k "Nikoli več tam ničesar ne kupim". Večina hub ima tako skušnjo, in če jo vi niste imeli, štejte Be srečnim. Mnogokrat vidite take predmete C-anamovane in tako lepo popisane, da sevam priljubijo in si jih hočete nabavili. drete in si jih ogledate in najdete, da niso niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opisano, To je glavni vzrok, da mi ne navajamo nnših cen po o-glasih. Nekatere prodajalne trde, tla cena tega ali onega predmeta je za polovico znižana. Mi te^ii ne storimo« kajti vsakdo vč, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli oksistirati. Naša trgovina obstoji vie 15 do 20 let in todo-kuzuje, tla zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in si oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letne spodnje obleko itd.	(
Pridite in oglejte si našo vzorce za inožko obleke.
GLAS SVOSODH
"Glas Svobode"
[The voice op Liberty] WEEKLY
Published by The GIhb Svobodo Co 6lii) Loomis St. Chicago, 111.
KnVercJ nt tli« l* »t Offio- »I ihloago, Ul., »» Second 0la*> MulUr
Subscription 11.50 per year.
Advertisement* on agrecoaont. •Glas krobode" Utile Taal:l petek a volja za AMERIKO:
ca celo leto ................f-50
u pol leta .................76c
ZA EVROPO:
ca celo leto ............kron 10
ca pol leta .............kron 5
Prvi* svobodomiselni list :<» slovenski narod v Amerik'.
Naslov za dopise iu pošiljatvo jo i lais JSvohodo'
()(><) Loom is Sr. Chicago, III.
Dopisi.
Chicago, IU., 30. avg. 1906
Cenjeno uredništvo! Dovolite ml -malo prostora, da povem par besed o ruski revoluciji. — Kedo je začel revolucijo na Ruskem? — Duhovnik ^apon. To jc bii suspendiran far; suspendiral ga jc car. Sedaj ni vedel, kaj bi začel. Začel je ljudstvo organizirati in ga,podpihovati za revolucijo. Nabiral je tudi denar v korist revolucije. In ko je prišel čas za odločilen boj, boj za svobodo, jo je raje popihal neznano kam, mesto da bi šel z revolucionarji v boj. Vendar so ga zasledovali tako dolgo, da so ga do-bili nekje na Finskem, ga usmrt il in še mrtvega linčali.
Tako je tudi v Chicagi. Tukaj je začel revolucijo duhovnik Sojar. Začet je pridigovati v hiši božji o socjalizmu, o katerem ie trdil, da razširi a krive nauke, ter podtikal socijalizmu stvari, od katerih je ravno nasprotje istim. On pravi, da socijalUti niso žentelmeni, ampak tisti njegovi pristaši, ki vedno nri njem visi|o 111 mu flfkaio njegove.'vedno raztrgane žepe. Ti pristaš1 h: mu dali vse. samo da jim tVnv šter reče, da so žentelmeni. Ti njegovi žentelmeni tcijo vedno skupaj, hodiio od hi:e do hiše ter prenašajo razne čenče, kakor stare babe. Ti hišni nadzorniki vohunijo zlasti ob .petkh, da vidijo, kai ljudje jedo. Rog ne daj, da bi viden ob teb dneh meso na mizi! Precej so pri svojem "priljubljenem očetu'' in javkajo o strašnem grehu!
—	G. Sojar, pustite ljudem živeti, ntkarte jim ne kratite življenja; saj si mora vsak sam zasluž ti! Kaj bi šele bilo, ako bi morali Vi iz svojega žepa dajati ljudem za živfiid (i ' : m Tali vsi gladu p- giVi-ti. — Vi s domišljujete, da ste ze neomejen poglavar čez Ovcaškc Slovence. Motile ^e! Poslali ste dopis pod imenom dveh delegatov, da mora društvo "Slaviia" obsoditi g Kond p. Češ da jc žalil sv. zakramente (kar [n ni bilo res); pisali in grozil ste omenjenemu društvu, di mora Vaši želji ugoditi, ker bosta ir.aČc ta dva dckgata delala zgago pri konvenciji S. X. P. J.;
—	grozite nam nadalje, da Itoste odgovarjali člane od narodnih društev in da boste napovedal bojkot listu "Glas Svobode": — toda vse Vaše spletke in grožnje Vam nič ne koristijo; svojega namena ne boste nikdar dosegli. Naše bojne vrste sc z vsakim dnem večajo. Mi rastema, in zato Vas je — strah! Kaj ne? Od tod Vaše rogoviljenje. Mi gremo svAjo pot naprej, brc« ozira na levo in desno, in če pri tem koga pohod mo, ki se nam na poti ustavlja, — nam n:č mar. Naša pot nas vodi v lepšo bodočnost, imamo jo jasno pred očmi. Le slepci tega ne vidijo.
Prijatelj socijalizma Anton Duller.
pri zadnjem zborovanju pristopilo jih 19 naenkrat 1 To jc gotovo vesel ipojav! Slovenci tu in v okolic: so končno sprevideli, kje je njih pravi dom, da je isti najti le v organizaciji, ki stoji na svobodni, so-cijalni ipodlagi, in ki ima ustavo in pravila, izražena v kratkih, jedrnatih stavkih, ne pa v dolgovezne člene in (paragrafe brez pravega smisla.
Tudi na prihodnje zborovanje se pričakuje velik naval novih članov. Društvo šteje dosedaj 54 dobrih, zanesljivih udov.
Ojitinačili smo se tudi. da priredimo na 15. t. m. v tukajšni nemški dvorani veselico, koje č'sti dohodek se porabi za poravnano društvenih stroškov. Zc iz tega razlogi naj bi sc cenjeni somišljeniki v obilnem številu udeležili te veselice. ki nudi posetnikom obilo izbirne zabave.
Poročati Vam imam tudi dva smrtna slučaja. Neizprosna smrt -pobrala ie iz naše srede dva mila nam tovariša in sočlnna našega društva, in sicer Josipa Sinkoviča in Iva na Smicfta. Prvi, naš predsednik, bil ji- že od vsega početka sem netim ren član našega društva, za katerega ustanovitev, razvoj in napredek »i je pridobil ncvenljivih zaslug. Preje je pripadal k "Brato-Ijuhu" v Claridge, Pa. Tukaj zapušča brata in udov o z 2 otrokoma.
Dniigo;menovani. Smidt, bil je istotako dober in vzoren član. V A-meriki zapušča brata, v domovini pa mater.
Pbtčaj je nanese!, da sta oba istočasno zbolela in komaj tridnevni borzni tudi oba skoro sočasno umrla. Razlike jc samo 10 ur.
To naj služI rojakom v qpom'ti in kot dokaz, kakop< trebna so jxxl-porna društva; nikdor ne ve, kje in kedaj ga čaka nesreča.
Pozdravljam r .jake sirom A me nlke.
Miklavčev.
Iz Kranjskega, 17. S.. 1906.
Le redkokdaj kaj pišete iz naše piškave <1< .novine. vsled tc'ga Vam za sedaj to-h obja\ nt.
Planini pri P »stolni jc sloveč i a zdaj že nekoliko ; >zabljena božja pot. ki se Imenuje "na Gori". V letnem času. kadar suša pritiska, naši nebeški agentje žanjejo; raz lec oznanujejo in vabijo na "procesijo na Planinsko Goro, da b ljubi Bog dal dežja 1" Za svoje trgovko posredovanje zahtevajo seveda provizijo, kakor se spodobi, pa še lepo provizijo! Tercijalke ube.ro pot po I noge iu tekajo od hiše do hiše, tn tako po- navadi naberejo od 15 do 30 gld. To nesejo b »žjemu namestniku, in dež je zagotovljen!
Tudi letos jc bilo take; a loj ga spaka, kaj se zgodi! l.ovrič je menda zaspal, menske lestvice redno o; Ing "Pluvius" ie nekolik
ugodilo, izbruhne gotovo v prav kratkem času stavka. Vozniki aia pouličnih železnicah prično stavkati v pondeljek. (Ta stavka je sedaj ie končana, o čemur poročamo nn
I.	strani. — Opomba uredništva.)
Vsak iptujec, ki pride semkaj, sc
ujame v past, ker t'ukaj sploh nt mogoče stanovanja dobiti, tudi za drag denar ne. Sevedit kdor ima tukaj znance ali kdor je že pred potresom tukaj bival, ta se ložje kam zateče. Ostal: so pa reveži. Kadar se mesto zopet pozida, potem se bo že spet ua bobjše obrnilo. Delo hitro napreduje in iy>ati je, da nastane v razmeroma kratkem času se lepše mesto, nego je bilo poprej.
S socijalnim pozdravom
John Erbus.
Socrates Mine Sonuma,.Cal., T-septembra 1906.
Tukaj v Kaliforniji prikazal se je novi Peter Teram ravnoisti, ki je Peterčku pomagal mešetariti v K-denWallv M endecino Co. Ta Peter
II.	in njegov agent, jk> domače "ta kosmati", kupila sta farmo od Mrs. Ilerrv Ink blizu Oat Hill-a. katero nameravata na drobno prodajati in
na debelo g.......— če se bo le
dalo.
Zatorej, rojaki, ne dajte se speljati sladkim besedami Zemlja ni vredna 75c. acer. Špekulantov je povsod polno |>o Kaliforniji, največji je j>a na Oat II'111-u.
Z bratskim pozdravom
A. K.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško
Francoska proga
Compajfnie Generale Transatlnntique
GLAVNA 1'HEVOZNA DRUŽBA.
Listnica urednlitva.
,-f. G., Clcrctand, O.: Mi smo dopis o Vas priobčili, kakoršnega smo prejeli od svojega poročevalca. Njegovega imena pa Vam na noben način ne moremo izdali; to bi bilo naravnost proti vsem navm prine pom; o tem torej niti govora ni. Ako ste razžaljeni in ako menite, da se Vam je krivica zgodila morate priti pač z boljšimi protido-kazr na dan, a ne s psovkami inpri-du.Šanjem, da ste nedolžni. Storjeno krivico Vam takoj popravimo, kakor hitiro se o tem prepričamo, ifnsedaj pa nimamo .povoda dvo miti o verodostojnosti našega poročevalca.
x. y.. Cleveland, O.: Po več do-pi> »v skoro jednake vsebine ne pri-obČujemo. Ze pre Izadnji teden smo obelodanili dop's o razmerju G. in 11. v Cl., zato Vaš sedaj od-pade. Prosimo kaj drugega. Pozdravljeni !
Now York v Avstrijo čez Mavre Bnsel. Veliki in lirzi pnrohrodi.
Ln Provence.........30,000 ton.jLn Lorraine......... .22.000.ton.
La Savole............22.000 ton. | La Touraine.........15.000 ton.
Potniki tretjega razreda dobivajo biei-pli <"ro limito na jainikih družbe. Sim/ne posteljo, vino, dobro hrano in razna inesna jedila.
Paruiki odplujejo vsak četrtek.
Glavni ziiatop na Broadway St. New York.
31A I'KICK \V. K0Z3I INSItl, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III.
Frank .Med ok h, agent mi 0-178 K wing Ave. H. Chicago, 111: A. C. .iauknvich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago. III. • Pav I Sar it-, agent na 216 17. cesta, Rt. Louis, Missonr.
S L 0 V K N C 1 !
Kadar so mudito v mestu, no pozabite obiskati rojaka Frank Bernik, kl ju otvoril hotel na
44 Sherman Ave. pri La Salle postaji.
ZaPOMINITE si :	—-
£ I "KDI N1 SLOVHNSLI HOTEL V C'111 CA G O/7"!^
... Gostoljubna postrežba!....
FRANK BERNIK. lastnik.
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupile pet i ln pohištvo pri »■v* NAS
G>
Jas. Vasumpaur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, III.
ajnv ster a ni vre-i/o. d, in d;.i prej,
prelito >e je procesija v r - i! a, <.dpr svoje zatvornice in fajmoštru račun prekrižal! Toda g. l- -vrič si je znal hitro pomagati; pieleČeno ue-de!i ) jc oznanil, da se procesija odpove, ker je že deževala ; v ta namen nabrani denar pa se b de po rabil za f> maš, in sicer 3 v zahvalo B.>gu, ki je dal deževati, 3 pa se bodo brale za grešne duše tistih, k:'so denar darovale! — Ali ni to pametna uredba?!
Nam ki smo dvomljivi, ka- j kor sv. Tomaž, se vendar nekoliko j Čudno zdi, da je namočilo polja tudi tistih, ki za sprevod niso nič prispevali in ki dežja n so kupili!
Iz tega se vidi, da jc denar, ki ga daruješ v take namene farju, proč vržen denar.
S socijalxm pozdravom vsem j sobratom onkraj mor ia.
L. M .... r.
BRATJE DELAVCI! Ceno delnicam so vedno višje.
Našega novega parobrodnegn drt)štv> | md rod "Bn'Uvn". je v evrojijskib vt duh |oknyil knisii«
p r o s pe r i t e t o , Z redno plovitbo je > 1 'ha pričela v zinVlku .......... »!:tol»rji p. 1. Kadi tega bo
tudi cene delnicam poskf čile. je ča-.. d« saki delavi e l:ibk(» priskrbi delnice in tako poslane sot rud uik tega ogromnega podjetju. Ne ■ ilaš.-ijti-! IvApite kolikor nmiale delnic, dokler so še po $<».00
PRANK ZO T'I I & CO.
Na zahtevo dajemo vsakomur pojasnila.
Ta kupon izrežite, napišite in ga pošljite z denarjem nn npodaj omenjeni naslov.
\
Willock. Pa., 6. sept. 1906.
Cenjeni sodrug urednik! Ni še dolgo, ko sem Vam poročal o napredku našega društva "Zveza" štv. 36 S. N. P. J., v katerem se je tekom tako kratkega časa že toliko članov združilo. Danes Vam poročam še veselejšo vest: samo
San Francisco, dne 24. avg. 06.
Odkar so nas uboge grešnike j '* »dzemcljski duhovi tako prestra šili. ni se še popolnoma poleglo razburjenje.
Marsikdo si morda misli, da so i tukaj sne delavske razmere sedaj ugodne. Pa to je, kakor se vzame: nekateri naletijo na dobro, še več j pa na slabo. Mi mizarji dobili sme 50c. na dan pribolj'ka, ako ne bomo stavkali; zahtevali smo $4.50 na dan, in ako se naši zahtevi ne bo
Vsaka delnica je vplačana popolnoma, in se nemore vei vplačati.
(Incorporated under the laws of the State of Maine)
Frank Zotti Steamship Company.
Fit AN K ZOTTI, President.
IInkorporinuiH po državnih zakonih /. glaniico 92.000.(100, od katerih je že
11.600.000 uplačiiiilh.
108 Greenwich Street, New York.
Cenjeni gospod:
S tem preti plačam na.................... .delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po 10.00
komad, in Vam prigibno pošljem svotood....................dolarjev, katero upotrebite v 74/oraj
povedano svrho, in delnico mi prej ko mogoče dopošljite.
S tem se razume, ako pred plačo prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo svoto vrnete v celem znesku.
»	Ime....................
Ulica in št......
Mesto in država.
Dne..................190....
Ceki, menice (trate) in poštne nnkaznice naj se pošiljajo direktuo na:
Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. Y.
________
ulas 8vodode
Natlzor-
uiii:
Puuuižni 'witM -r:
Bolniški
uliiir:
h sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John StONIOH, 550 8. Centre Ate., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Stkohen, -113 Main Str. La Salle, III. Tajnik: Marti^ KoWda, <5tSU Loom is St., Chicago, III. Zapisnikar: Anton Mladič, 134 W. 1'Jth Str., Chicago, III. Blagajnik: Fkank Klohučab, 9(il7 Ewing Ave., South. Chicago, HI. Dan; Badovinau, P.O. Box ll>3 La Salle, III. John Vehščaj, 1111 Clarence Ave. C'hicngo, 111. Matija Stbohex, Mil Main Str. La Šullo, III. Mabtin Potokar, ofiI S. Centre Ave., C'hicngo, 111. Moiiob Mladič, 017 S. Centre Ave., Chicago, 111. Jakob TisolJIOO^ Strand St. So.- Clticafjo, 111. Martin Skala, Box lOoti Ely, Minn. J osli* Matko. Box 481 Claridgo, Pa. Matija Pečjak, 81u Chestnut St. .Johnstown, Pa.
VSL DOPISE naj blagovoledruštveni zastopniki pošiljati na L tajnika Martin Kouda; denarne pošiljat ve pa blagajniku Frank Klobučarju.
Osrednji odbor S. N. P. Jednoto ima vsaki tretji četrtek svojo rodno meaeduo sojo. Opozarja so vsa društva, ki iiuujo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljejo svojo dopise jodnotiioinu tajniku.
III. Kotoliski shod v Ljubljani pa socijalna demokracija.
Po vsem civiliziranem svetu, kjer prebiva t ar: ali/ rana katoliška duhovščina (»oleir svobodomiselnih, za napredek in pravo omiko ljudstva vnetih strank, — bije se velikanski lw> j med tema dvema v bistvu protivnima si elementoma, lire se za nadvlado na eni strani, na drugi strani pa za zmav > svobodnih idej in napredka. 1'pliv ir. moč duhovščine med ljudstvom gi-tieva od dne do dne, in sicer po lastni krivdi duhovščine. — Med svo-bodcm-sclniini strankami pride \ sedajnem času k»>t ena najmočnejših in po celem svetu najbolj razširjenih strank v prvi vrsti v po-štev socijalna stranka, katerej pripada tudi bodočnost. To dobri' uvi deva tudi duhovščina in nje pri-pa ! niki. Socijalizem, ki si je postavil zz nalogo, osveboditi vse človeštvo od vsake nadvlade, izkorllčevanja ter duševnega robstva, mora že eo ipso biti najodločnejši naspr ::iik vsem onim, ki ga na njegovi začrtani poti ovirajo, zlasti pa še rimski duhovščini, katera se že davno ne drži pravih Kristusovih naukov, temveč zasleduje le svoje sebične cilje ter uganja najgnusnejš ■ politiko v dosego absolutne nadvlade nad Vesoljnim človeštvom. Rimska hierarhija je Kr stusov nauk popolnoma spakedrala in. pokvečila ter svojim namenom — namreč obdržati človeštvo v duševni temi in duhovniški ouvii-nosti, — prikrojila. Ker torej m č in upliv duhovščine gineva kr tpomladanski sneg, skuša na vsak način priti zopet na površje] do s\ je nekdajne iu<*i n veljave, kakoršno jc imela v srednjem veku, ko jc bi i o ljudstvo še skrajno ncvedr.o in duševno omejeno. \ to svrho ni jim noben- sredstvo preumazano; izrabljajo na naj-brezvc-trejsi način vero n politično enakopravnost. Pri pobožnosti in lahki vernosti na-ega naroda jim je t•» lahko mcg. če. Prirejajo na vseh krajih •'verske' J,v resnici politične I shode, zbobnajo na iMC v sled svoje izvrstne organizacije kar največ nesamostojnega ljudstva, kateremu potem vcepljajo n vsilijo svoje krive nauke. Kjer živi duhovščina* med samimi nerazsodnimi ljudmi, tam jim je delo lahko. Ni jim treba tam prirejati "verskih" shodov n ljudstva farbati. A težje je, kjer je ljudstvo že na višji stopinji izobrazbe in prepojeno z reformnimi idejami. Tam uporabljajo najbolj rafinirana sredstva, da svoje slušalce premotijo, Na takih shodi'h udrihajo najbolj po socj a-lizmu, ker se jim ta zdi najnevarnejši za obstanek dnhovske nadvlade. To smo veleli na amerikati-skem katoliškem shodu v Buffalo.
Tudi v Ljubljani se je vršil tak "katoliški" shod dne 26., 27. in 28. avgusta t. 1. Tamkajšna duhovska stranka, na čelu ji črn;. nad vse prefrigani general dr. Susteršič, ki je v svoji vladolilepnceti prodal v državnem zbora povodom upeljave splošne volilne pravice, vse obmejne Slovence. — je seveda toliko premetena. da ne bode pobijala socijalizma očitno, ker se ista v svoji veliki zvijačnosti, uvidevši moč, popu-
: larnost in bodočnost socijalnih j idej, — sama šteje navidezno med ' socijalne stranke, k takozvani "•krščansko-socijalni" stranki. To pa je velik' nestvor, le slepilo za i manj zavedne ljudi. Kajti vs;wkdo ve. ki zna količkaj militi in pre-, udariti, da ne more bili današnji I katoliški duhovnik 11a noben način I socijalist. To nam spričuje tudi i najnovejša paoeževa enciklika, v , katerej se duhovivkoni stngo pre-; poveduje, udeleževati se socijalne-; ga gibanja. Papež je v takih stvareh gotovo merodajen 1 Vsa ost tega "katoliškega" shoda v Ljublja-; ni lx> torej naperjena proti liberalni stranki, proti brezvercem in odpad-: liikom, to je proti takim, ki se ne uklonijo dithovsketmi teror smu in ki nečejo tlačaniti duhovski gospo-di i ti nje petoliznikom.
l)i ljud-tvo spregleda, za kaj se gre pravzaprav in da se nuv raztol-mači pravi prmen tega "verskega" ■l.i ';i \ LJubljani i:t sploh vseli ta-•> h is: erakih she v.izdala je jugo-,-' va:'ska s« d jahta demokracija na v, e.'.i'-it .11 ni vse svobo-I domiselne S! vence primeren oklic, ki utegne zanimati tudi naše tn-kajšne sotlruge.
Radi (»manjkanja prostora pri-j obč mo ga prihodnjič.
.v....	'_______ ...._________
DNEVNI KURZ. I (K) kron avslr. vel j. je $20 SO Temu jc pridjati Se 10 centov ar poštnino.
naznanilo.
Podpisani nnznanjam rojakom I po Ameriki, da setn pripravljen vsakomur, ki bi bo hotel naseliti na kmefiie, poareduviti brezplačno. Pro la jam zeinlji-iču od 10 do .")0 tolarjev 1 ieer). Tudi dajem zemljišču v iiaji m. Nadnlje, nko si kodo i 'I' 'i'1' thum-stead) P»0 aeers. pripravljen nem mu pomagati kakor sem rekel brezplačno
V vsili tozadevnih informacijah Iobernite so zaupno na
M. P. Pazderic P.O. Box 11 »2 Lurimore, N. Dak.
SLOVENCEM V POGLED.
Cenjeni jjosp. Dr. E. C. Collins New York.
Jaz Frank Mohar Vam hočem odgovoriti na Vaše pismo ter Vam naznanjam, <Ia ne potrebujem na-daljnih zdravil, ker jo moj sin popolnoma zdrav. Zahvaljujem se Vam torej, ker sto mi ga tako dobro ozdravili že dvakrat ; prvič od božjaBti in sedaj zopet popolnoma kerga ni madeža na njegovi koži.
Sedaj Vam ostnjcnl iskreni
prijatelj.
Frank Mohar.
Box 8i) MeKinley, Minn.
---
Cenena vožnja v New Yorh City.
Počen S i, z dnem 5,do lOsep. Nickel Plate železnica prodajala tiketev New York in nazaj za eno voznitio več $2.00 iz Chienge. Povrntek iz New York veljaven do 19.septembra. Za podrobnooti obisči ali piši; John Y. Calahan, Gen. Agent, j ;07 Adams St., Chicago
POZOR!	POZOR!
VELIKI SKUPNI IZLET
društva "DELAVEC" in pevskega zbora "SIIflttJP •
DO DE DNE 30. SEPTEMBRA 1000
^ LAKE SIDE GROVE NA EWING AYE. 9601 SO.
^^ Izvrstna godim in izurjeni »lov. in brv. pevski zbori.
Vstopnina 25c.
Pozor!
Pozor!
Slovenci.
"Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM
Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravno pijače— najboljše in najfinejšo linijsko smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in Izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom bo priporoča
Martin Potokar, 564 S. Centre Ave. Chicago, III,
^ 'emu pustiš ml novednih zol»o.
zdravnikov izdirati sve'e, mogočo se popolnoma zdravo zobe? 1'usti si jih zaliti s zlatom ali Bro-broni, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAM) AVE. ( IIICAU0, ILL.
Telefon Morgan 139.
Slovenci pozor!
Ako potrebujete odoje, klobuke, srajce, kravate ali drugo važno reči za mož ko — za delavnik ali praznik, tedaj se og. lasito pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in i/.delujem nove
fitoV	P<>	^jau
j,t najnovejši modi in nizki ceni. jt
JI RIJ M A M E li t 681 S. Centre Ave.
hlizo 18. ulice Chicago, III.
.;. 33&2&KRŠ ihl&Zffiiinrgf: ^ii^aft'.'" Slika prodoeujezlatoilamskouro (Gold I filled.) JAMČI SE ZA 20 LET.
V naravni velikosti slike.
Kolcsovjo je najboljši ameriški izdelek
Elgin nli Walthmn. A A|j To vrste ura stane le V i
obilo naročilo se priporoča vsem Slo-veueeni in Hrvatom dobro znani
.Jacob Stonicli,
72 K. Madison St.
Chicago, III.
Illl II 1MB I II I I II
m
POROČNE SLIKE
v-'
izdeluje v najlej ših pozicijah. Venlio p dol a je l»io in na-ravno zgotovljena. Vsakovrstne družinske in društvene slike v poljubni velikosti za nizko ceno. Tudi povečuje manjše slike v naravno velikost
The Reliable Photograph.
391-393 Blue Island Ave. vojfal 14. Place. CHICAOO, ILL.
ESTABLISH 1883	FHON'E CANAL 297
Zastonj dobite,
Veliko sliko, ako naročite dvanajst kabinetnih slik, pri fotografu
MltM
Dobro delo, zmerne cene,
MffflFffifflWWWWmfflWK
^ MODERNI FOTOORA- ^ KIČ M AT KIJ JE
E	|
| L. Hagendorff. ^
Z^ Vogal liet'il in Oregfln ul. ^ ^ V MILWAUKEE, WIS. ^
^ Znižane cene za poroč- ^ ne slike.	^
^luiuiumiiuiiiiuuiuiaiu^
STARA IN IZKUŠENA
tUNARI) LINE
usUnorljena leta. 1840.
PREVAŽA LJUDI IN BLAGO ČEZ OCEAN
GIBEULUfl, GENOVA. HAEPEL ITD.
LETI, VELIKI IN NOVI
PARNIKI NA DVA VIJAKA "CAKPATHIA"	13,600 ton.
"SLAVONIA"	10,600 ton.
"PANNONIA"	10,0(10 ton.
••ULTONIA"	10,400 ton.
Iz New York a od plujejo NARAVNOST V ITALIJO. Obrnite so do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna nav< di-la o cenah in časti kedaj parniki odplujejo.
t* lič.Jo agontj«!
F. G. WHITING, ravnatelj. f>7 Dearborn Str.	CHICAGO.
P. Schoenhofeii Hrg. Co'h.
Najl«iljše pivo je
JSe prodaja povstxl. Phone Canal 9 Chicago, 111.
Edward Punch
--gostilničar--
603 liluc Island Avenue CHICAOO, ILL.
MATIJA K IRA It
(iO.STI LMCAR
v Kenosha, Wis., 432 Aliddle S
So priporoča rojakom za obisk Toči dobro in su>že pivo, na ravno vino in prstno žganje. I zvrst ne smodke.
TELEFON ŠTEV. 777
HUSPDSKA BRATJE.
)to-
^rafičui atoli je mej Slovenci dobro znan. Izdo-Inje najlepšo slike različnih velikosti po najnižjih cenah.
1841 Euclid Ave.
CLEVELAND, O.
Kasparjeva dr/av-na banka.
m Blue Island k, Chicago, III.
plačuje (xl vlog 1. jan. pa 30 jun. in o<l 1. jut. pa do 30 dee. po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3^ na leto. Pošilja bo denar na vso dele sveta in prodaja so tudi vozne listke (šifkarte).
Denar se posojuje na posestva iu zavarovalne police.
0LAI SVOBODI
VESTI II STARE DQMIVINE IH
iz
DoiejUika žclhniM.
Železniško ministrstvo je g. notarju in državnemu poslancu I vanu Plamtauu znova izdalo za eno leto dovoljenje, ila izvrši telmičiia pred-dela«za normalno lokalno železnico od Novega mesta ali eventualno Straže-Toplice, čez Ursna sela, se-miski prelaz in Krupo v Metliko z odcepi j en jem i>roti Črnomlju i>od jKigoji kot lansko leto. —
Kakor znano, je g. notar Piantan eden najdelavnejših- slov. državnih poslancev in se kot tak močno trudi in pospešuje koristi svojih volilcev. Zlasti se zanima za zapuščeno Dolenjsko, katerej želi preskrbeti zgoraj omenjeno .podaljšano železnico, za kar se trmi: že vec let. Le žal, da ga njegovi politični nas,protni-ki, klerikalci, pri tem na vse_načine ovirajo, ker so mu nevošljivi časti it) hvale, ki bi jo stem zaslužil.
Po&r stolčki (><* i jetniki.
Železniško ministrstvo deluje vsestransko za povzdigo prometa ob novi državni železnici. Podjetnikom, ki hočejo ob tej progi staviti hotele, je dovolilo iiino^ olajšave: znižanje vozne cene za dovažanje stavbenega materijah in hišnega inventarja .|h> državni železnici. .u-godno prepustitev svojih pripravnih stavbnih parcel, napravo načrtov, nadzorovanje stavbe i. t. d. •— Nemški listi so že začeli veliko agitacijo, da bi se teh ugodnosti poslužili nemški podjetniki. Slovenski (podjetniki tia noge, ugodnost je najlepša.
Sodoma v Borovnici-
Viprav grozne reči se čujejo zdaj iz Borovnice o načinu, kako je 1h>-rovniški župnik pripravljal deklice na prvo sv. obhajilo. Župnik je bi! nedavno tega zaslišan in po zaslišanju pridržan v zaporu. Kadar stvar dozori, bomo o njej kaj več |x>ročali.
S'i roj k zdrmmkov.
Zdravniška zbornica za lioriško in (iradiščansko je prepovedala zdravnikom cepiti koze, dokler bo honorar za cepljenje znašal satno Vi do - vinarja za vsak slučaj.
Gozdni požar.
Pri Trstu je vsled isker i/ lokomotive pogorelo okoli 3000 čtv. m. gozda. Skoda se ni določena.
Prijet vlomiIcc.
V	Žitnjaku pri Zagrebu >e ji priklatit med cigane Martin Senica 'z Prečne pri Novem mestti. Ušel je iz zapora, v katerem je sedel za radi vl> itia. Cigani .-o ga zvezali in oddali redarstvu, ki ga je uklonilo m rokah 11 nogah.
XesrcC'C v riuiokopu.
V	Zenici na Hrvatskem so se pretekle dni ponesrečili 4 rudarji. Ruda se je v velik h kosili zvalila na delavce 1 katerih sta dva u-mrla. civa« sta pa težko ranjena.
\rimt pro^a 3. Jesenic d > llriMce in skozi kara-vanski tunel je dodelana \ toliko, da je nap »vedana komisija, ki ima •progo pregledati.
.V ot' izum.
Dinko karlovic i/ H vara \ Dalmaciji je, kakor svoječasno omenjeno, izumil avtomatično pripravo za sklapljanje železniških voz. s čimer je rešil, jako važno vprašanje, s katerim so se bavili več let razni svetovni mehaniki. "Karlovič je angleški vlad: ,[»nudil svoj izum proti 300,000 f. štcrlLngov in ta ga jc Sprejela jkh! imenovanim jwgojem Karlovič je pred dvemi hrti ponudi! sverj model avstrijskemu trgovinskemu ministrstvu, a so ga odbili, ker je — Hrvat iz Dalmacije I Nova ilustracija jugoslovanskih žalostnih razmer!
Štrajk.
Strajkati je začelo v Helgradu nad 6000 delavcev.
Cesarskp pčsem izzviz^ana.
V	vladnih in zlasti v dvornih krogih vlada silna nevolja, da'je občinstvo v Pešt: pri vojaški maši na cesarja rojstni dan izžvižgalo cesarsko pesem in ko je godba u-tihnila, japelo Kossiiithovo pesem
Poskuifn samomor vojaka
V	Mariboru se je ustrelil infan-terisr Jakob Vagrin s službeno puško v prsi in: najbrž ne 1» ozdravel. Vzrok je kazen, ki so mu jo naložili, ker nekega častnika v pijanosti ni (»zdravil, amjwk 11111 vrhute-ga priložil še par klofut, ko ga je ta ustavil.
Avstrijski Lloyd.
ParoJjrodno vožnjo v Vzhodno Afriko opusti "Lloyd", kar bo zelo škodovalo avstrijskim in ogrskim naseljencem v Južni in Vzhodni Afriki.
Društvene vesti.
I 'obilo
na prva letno veselico, ki jo priredi društvo Acza št v. 36 v \Vil-lock, Pa., v prostorih tukajšne Germania Halle
dne 15. sept, uyo(> ffi'cccr ob 7 uri.
Prosijo se vsi cenjeni somišljeniki. da se v obilnem številu udeleže te veselice. Svira godba iz 1 lometfteada.
Vstopnina na plesišče 5oc-
Za fino sveže pivo in dober prigrizek skrbi
Odbor.
Vabilo
na veliko veselico, katero prired. društvo "Danica" štv. 44 v Cone-matigh, Pa., S. N. P. J. dne
/5. septembra iqo6. v društveni Ivorani sv. Alojzija v Conem-augh.
Začetek ob 6. uri zvečer.
Vse rojake in sotlruge kakor tudi si. |>evsko društvo "Bled", stem uljudtio vabimo, da se v obilnem številu udeleže te veselice, koje čisti dobiček je namenjen v korist na novo ustanovljenega društva.
Vstopnina $i, pri čemur je vračunana že vsa pijača in jed. Dame proste.
Za izvrstno godbo in dobri prigrizek skrbi
Odbor.
Javna zahvala.
V	imenu društva "Zveza" štv.
S. N. P. J. izrekam tem |»tam
iskreno zahvalo društvoma sv. Barbare štv. 16 in sv. Florijana štv. 4-' za njiju častno udeležbo pri pogrebu naših dveh umrlih bratov Jos. Sinkovica in Ivana Smidta.
Posebej ,pa se še zahvaljujem društvu sv. Barhorc za prijaznost, da nam je dovolilo korakali pod svojo zastavo iu nam priskočilo na j prvo na pomoč.
Tudi vsi drugi rojaki, ki so izkazali z obilno udeležibo svoje so-/alje, naj bodo uverjeni naše hvaležnosti.
Na W illi'oku. Pa., dne 27. -ep-tembra n/)*).
zičasnem -zastopstvu društva "Zveza" štv.
Miklavčev. I
Podučljlvo,
Mr. .Ionu Nudita! 100 1st Str.; Chnrleroi, Pa. nas pro«i, dn bi tis kali to podučljivo zadevo o njem samem. "Staršem 45 let. uderže- j vati moram svojo družino z trdimi in nevarnim delom; trpol pa sem hudo ubadanjo v želodcu in na organih, tako (lasem bil nezmožen j zadelo; niti hoditi, ne sedeti in j ne spati nisem mogel, in nobeno; zdravilo mi ni pomagalo. Sosedjii pa so mi Bvetovali naj rabim; Trinerjovo zdravilno grenko vino, za kar moram izreči, da d ve steklo-krnici istega me jo popolnoma ozdravilo. Dobil som zopet dober tek d<i jedi, in želodec pričel jozo-pet redno delovati, jaz pa so zopet počutim /možnega in močnega za vsako delo,. Ta zadeva je poduči-jiva ker bi so Mr. Noehta bil lahko vsega tega obvaroval, ako bi bil takoj rabil Trinerjovo zdravilno grenko vino, ko jo čutil prvi sled bolezni. Ljudi blede ali višnjeve barve, slabi, sitni, izbirčni, brez slasti do jedi, brez spanja, nervozni iadelani in polni slabosti, bi morali brez vsakega odloga rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, katero čisti kri in ojuči nje prebavne organe.
Dobiva se v vseh le! arnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 S# Ashland Ave., Chicago, 111.
PAULINA 2AGAR,
1516 Hecla Street,
— CALUMET, MICH.
VelespoStovani gospod Collins M. I.
Naj prvo Vam naznanjam, da sem se po 3 teaen-•skem rabljenju Vaših zdravil več ko polovico bolje počutila, a sedaj moram reči, da sem zdrava hvala Bogu vsi znaki moje bolezni so popolnoma izginili in celo telo se mi jeojačalo, tako, da se moji znanci čudijo ko i m pripovedujem ovašib čudovitih zdravilih Nikdar nisem mislila, da bi Vi mene od tako težke bolezni ozdravili, pa ste me hvala Bogu, in Vam se lepo zahvaljujem, ker sedaj vem, da ste Vi en učeni in hvale vredni zdravnik, ker je in bolezni, katero bi Vi m- ozdravili, pa ste tudi mene ozdravili od tako težke bolezni, katero sem trpela 7 let in pol in od katere me ni jeden tukajšujih zdravnikov ni mogel ozdraviti, ker vsaki mi je rekel, da mi ni nič in da ne ve kakšna bi mogla biti moja bolezen, ker ničesar ne razumijo kakor denar pobirati. Ako človek ne bi bil bolan bi mu tudi ne bilo teba zdravnika in ne bi denarja zastonj proč metal. Jaz sem sedaj zdrava hvala Bogu, mene sedaj nič ne boli, zato priporočam vsakemu, kateri je bolan, da se obrne le na slavnega in učenega zdravnika Collinsa, ker verujte mi, da je on najbolj i zdravnik na tem svetu in jaz mu ostajam hvaležna do zadnjega časa mojega življenja. Ozdravljena sem od nečiste, otrovane krvi, od belega toka, bolečin v trebuhu in maternici, od glavobola, bolečin v rokah in nogah, prebadanja v križu, prističev in slabosti telesa. Prosim,
da Vi to pismo prepišete in priobčite Rojakom ter ostajam hvaležna	Paulina Žagar,
__1516 Hecla Str., Calumet, Mich.
Dragi Dr. E C. Collins M. I. New Vork.
Jaz Jožef Pavlič Vam naznanjam in Vas srčno zahvalim za Vaše zdravila, ki ste mi jih pošiljali. Vaša zdravila so moji Ženi tako nucala, kakor ste Vi men! spročili. Zda je čisto popolnoma zdrava hvala Bogu, in moj dragi sinček je Čvrst ter ni udan nobeni bolezni, zato so Vam dragi zdravnik iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila4ter Vam ostanem hvaležni	Jožef Pavlič,
Box 334 Aspen, Colo.
Iidravllrn od rrvnutizma v r»kah In nošah In lelod-čnc bolezni.
V. s Jovnrv ivlch, New Albany, Ind.
Poleg teh imamo Še mnogo zahvalnih pisem, ketere so nam v zadnjem Času pisali rojaki zahvaljujoč se za nazaj zadobljeno zdravje, katerih pa radi pomankanja prostora no moreno tukaj priobčiti.
ROJAKI SLOVENCI iz tega sami lahko razvidite kje je resnica, zato pazite kamu poverile zdravljenje svoje bolezul, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na:
Dr. Collins N. Y. Medical Institute,
140 West ;J4IU Street,	NEW YORK, N. Y.
ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma In temeljilo znana ter edini zamere v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi nervoznost, Živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje ki v, mrzlico, vročino, te/ko dihanje, nepravilno probavl-janje, revmatizem, gilit, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemoroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, " vodenico, božjst, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanije (samo izrabljevanja), šumenje in tok iz ušes, ogiušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazulje, ture, krnstein rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenieni glavobol), neredno mesečno čiščenje, beli tok bolezni na maternici i.t.d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bole, ni. Oo je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis, kakor tudi vse TAJNE SPOLNE BOLEZNI MOŠKE in ŽENSKE. (Zdravljenje spolnih bpU-znij ostane popolnoma tajno.)
katero je napisal družini in katero
Da pa vsaki bolezen natančneje spozna, naj piše po obširno knjigo ,,Zdravje" slavni l)r. K. C. Collins M. I., katera je potrebno., da so nahaja v vsaki Slovenski
vsaki dobi zsstonj, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Z A TO K A.I HOJA KI ! Zakaj da bolujete in trpite? VSE VA^E BOLEZNI, TRPLJENJA IN SLABOSTI točno opišite v svojem materinem jeziku natanko naznanite koliko stestari, kako dolgo traja bolezen in vso druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS,
3IHm< Al. IASTITI TH.
140 West 34th St.,
New York, N. Y.
Potem »mete liili preprljtni v nftjkrni^eiii času popolnega nnlravlirnja. ;*. tint«, kairrl I el i Jo Kitmi utuluio prill v ta ikvoiI, j« Isti odprt od Ij-ur« ()iitraj do J |x>paludne. Ob ncdeljili in piatnikib od io-uro dopoludne do i popoludne.
NAJEM M K & VAN A,
Izdelovalca sodovico mineralne vode in drugih noopojnih pijač.
-84 Pisk St, Tel. Canal 1105
Vsem rojakom priporočani svojo fino uiojeno
-(JOSTI LNO--
na 257 1st Ave,Milwaukee, Wis.
Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro do-
šel.	C. HOFBAUER.
N a z d a f r o i a k i!
Slovencem in drugim .bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni
=Saloon=
Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in imporlirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
Rojaki, naročujte si "01. Svobode,

Točiva vedno sveže pivo iu pristne druge pijače. Raznovrstne fine Bmodke na rnzpolago. Za obilen poset bo priporočava
brata Koši če k 530 S. Centie tie. Chicago, III.


,	,;f, . - - -vrv," f
IPUPwmmw
O LAB BVOBODB
I m
■ Hra
PRAVA POT BO DENARJA,
Hranite ga, ter vložite ga na zanesljivo banko, kjer bode varen.
Popolnoma zanesllvo vložen je y
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
652 Blue Island Ave.
Svote, vložene do 12 julija, obrestujem 8 1. july naprej. Ustanovljena 18W).
vsako soboto odprto 8 ure zvečer
XX
J3c5T

Jakob Dudenhoefer
VINOTRZEC
939 Grove Street,
Milwaukee, Wisconsin.
Priporoča vsim slovenskim salonom svoja izvrstna vina in likerje. Ima v zalogi tudi Im-portlrana vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka.
P.J.Dedricu je pooblaščen sprejemati naročila in denar.
Mirko Vadjina
priporoča bratom Slovencem svojo BKIVNICO. 390 W. 18. St. Chicago.
R-71
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr. drŽavah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da tooirn v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno Bveže najfinejše pijače-"atlas Ijeer" in vsakovrstna vina. Unijske •modke na razpolago, Vsaoe-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišč« in igralna miza (pool tabi e). Solid In a postreii-ba zagotovljena.
Za obilen obisk se vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
617 S. Centre Ave, blizo 19 ulice Chicago, III.
J	1
U ATLAS BREWING CO. *
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
laoer 1 magnet | oranat
1
llazvaža plyo t steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, no zabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
□
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da zamoremo vslužiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom, VI lahko denar na vsaki poŠti xa nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej.
Pišite po navodlla'na
SOUTH CHICAGO SAVINGS BANK
278—92nd Street
Chicago, III.
ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU
_ »
se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno ornerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa oseb«*, ko jih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav Želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi
VOBBFB TBIUBa'3
k- W^X
J|0ltT(*l»
Trinerjevo zdravilno grenko vino,
ki pospefeuj« slast do eili »n prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja.
Naročila za tii pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sr. dstvo knr debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali na&i oitatelji vedo, da jc edino pristno
I Trinerjevo zdravilno, grenko vino
najboljše domače zdravilo in natpizno vino na svetu.
Dober tek.	Močni živci.
Izborno prebavljanje. Močne mišice. Trdno zdravje.	Dolgo življenje.
To je zdravilo, kakerSnemu ni para na svetu. • Ako je rabitr, odvzamete mnogo bob zni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepealo in č.stdca krvi, branite bolezni.	® » • •
POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač.
|
I
If
I 1
m
* * *
LEKARNAH
V DOBRIH GOSTILNAH
Jože Triner
799 So. Ashland Ave.,	CHICAGO, ILLINOIS.
Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet:
Trinerjev brinovec, slivovko, tropinjevec, konjak.
BAZNO.
Dedi H sC iščejo za Co milijonov. V Petrograidu je umrl geporaJrii ameriški konzul Jurij Poifiuž, ki je bil rodonvMadžar.i Leta 184^, ko jc divjala v Avstriji revolucija, jc stal v vrsti revolucionarjev; ko so bili ti premagani, jc od[K)tovaI v Ameriko. Denar jc v oskrbi v \Vashingtoriu. Dozdaj sc j c Oglasilo 11 dedcev.
slristokntti-sOiifiilisti.'
Iz Londona sc poroča, da je so-cijalizem pridobil zopet enega ari-stokrata v svoje vrste. Charles Alfred Lister, -m in dedič lorda Rib-blesdale, jc sledil grofici of Warwick in vstopil kot član samostojne delavske stranke, socijalne organizacije, katere vodja je Keir Hardic.
Charles Alfred Lister je, kakor ga njegovi kolegi imenujejo, polnoč krvn socijalist, komaj iH let star in dovršil ravnokar svoje študije, izrekel se j c za revolucijo ter pobija današnjo pililo družljo.in nje skoz in skoz lainjivo kulturo. Sedaj se pridno udeležuje socijalnih predavanj Samostojne delavske stranke, piše socijalne članke v socijalnt liste in kot znak svojega svetovnega naziranja nosi rudeč ovratnik.
Slučaji, da prestopajo milijonarji v bojne vrste soc i j al i zrna, sc množijo. Kakor znano, je isto storil pred kratkem tudi Chicaški milijonar Patterson.
Kje jc Orchard F
Iz Uutte City, Mont., jiosneina-mo iz "Journala" z dne 15. avg. t. 1. naslednjo vest:
P. 1). Lambert, ki sc je vrača! od demokratske državne konvencije iz Rupert, Id., na svoj dom, jc prinesel seboj grozno novico, da so 1 lerr\ Orcharda, ki je bil za|>rt v jvtnašnici v Hoise, Id., radi lastne izjKJvedi, da je umoril jx> naročilu bivšega guvernerja Steunenberga,
—	iz te jietnršnjce skrivoma in neznano kam odposlali.
/e v začetku cele te komedije se ni nikomur dovolilo videti Orcharda, še manj pa govoriti z njim.
To da veliko misliti! Znano je vsem, da sedijo Haywotxj ii^njego va tovariša v ječi, ker so obtoženi, da so podkupili < >rcharda za umor imenovanega fjuvernerja. A navzlic temu, da se je izkazala nnedolžnost, marveč da je (Jrchard sam bil podkupljen od kapitalistov, da obdolži llaywooda in tovariše tega zločinstva. — niso še izoitšceni na prosto. \ zbuja se' slut ti, hoče te tri na vsak način odstratf
—	gotovini krogom na ljubo.
Takozvana "Socialist Lalxir Tar-t' " v državi Colorado je odstopila od svofjega programa dotlej, tla bo-do jesenske volitve, ter volila za st>cijaliste, z namenom jtomagati I layvvoodu do prosto-ti in izvolitve, o čemur je stranka takoj brzojavno obvestila llaywooda v zaporu ter ga zagotovila vsestranske pomoči.
Imaš-li prijatelja v Coloradi* Potem mu takoj piši in vzp»*dbujaj ga. tla voli llaywooda in druge so-irijalnc'kandidatv. 1 j i mu "Glas Svod*de", in tako Innles pripomo-ge!. ako Tf drugače ni mogoče, veliko do Haywoodovc zmage. N*eodlašaj totvj, stori takoj, da bodeš dc-ležen tudi Ti zmage nad sovražnim kapitalom.
V mestu Sturgis države Kentucky zaprli so nedolgo tega 25 linijskih rudarjev, ker so sc uprl i sod-nijski naredbi. To pa je prišlo tako: Podjetniki so odslovili unijske delavce in innportirali 60 zamorcev, unijci pa so te pregovorili in jih za unijo vseh 60 priddbrli, na kar so bili aretirani in obsojeni.
— Dne 2. septembra t. 1. zasulo je v neki jami v Lexington. Ky., i) rudarjev. Cele trume delavcev koplje in dela na vso moč, tla pride do ponesrečenih tovarišev,
Chicaska 'Navigation Company', katera prevaža blago j>o Chicaški reki, hoče, da bi ji ljudstvo popra-v lo strugo, tako da bi oni magna-t je potem še večje dobičke delali. — Kaj pa vlada? Gradi naj še več že-
leznic ter jih naj potem da Morga-mi, Herrimanti in drugim! — To bi (bilo tudi nekaj temu podobnega.
Kaj vse delavstvo stori.
Delavstvo seje — drugi žanjejo.
Delavstvo producira kapital — a nima ga.
Delavstvo zida ,palače — a živi v barakah,
Delavstvo izdeluje fine stvari — a oblači se v cunje.
Delavstvo izdeluje glasovirje — a igra rta "orgeljce".
Delavstvo dela krasne vagone im avtomobile — a samo hodi peš.
Delavstvo izdeluje puške, s katerimi se ga strelja.
Delavstvo tiska časnike m knjige a dobi slabo čtivo.
Delavstvo zida šole in univerze — a samo ne zna nič.
Delavstvo koplje premog — samo pa zmrzuje.
Delavstvo izdeluje krasno pohištvo — samo pa se mora zadovoljiti z najslabšim.
Delavstvo dela ulice in parke — a se ne sme shajati na njih.
Delavstvo izkopava zlato in dija-mante — samo pa sc krasi s steklom.
Delavstvo voli zastopnike — a nima jih.
Delavstvo ima volilnico — a ne zna je uporabiti.
Delavstvo ima možgane, sjiosob-nost in moč za spremembo teb raz. mer in odpravo krivic — a se svoje lastne moči boji.
Nadaljevan jo b.'i strani.
gli nanj gledati. Na drugi strani pa se morai uvaževati, da si je Roosevelt ustvaril svojo lastno stranko, in če se nadalje pomisli, tla zamore v teku prihodnjih dveh let na svojem uplivncm mestu še marsikaj sebi v prilog" storiti in javno mnenje za se pridobiti: potem je več ko gotovo, d» sc bo Roosevelt tudi pri prihodnjih volitvah nahajal med k arid dati za predsednika.
V tem resnično zamotanem položaju pa je socijad i stična stranka je-dina, .ki si je ohranila mirno kri in vedro glavo. Ona je jedina, ki sama nele natančno ve. kaj hoče, marveč o katere stremljenih in taktik! so brezdvorrmo tudi druge stranke poučene. Vsa znamenja kažejo na to^xla jc ta« čudovita doslednost v ačelih socijalne stranke v zvezi z vednim in eotovim naraščanjem, uplivati tudi na one volilce, 'e doslej v obupnih poiskusih, o<iy<l)oiliti se star h strmnk, zatekali — ne toliko VsJed nezavodno--ti lastniii idej, temveč lx»lj iz tak-ičnih ozirov - sedaj k tej sedaj k Onej stranki. Ti sedaj spoznajo, da ne pridejo nikdar do smotra«, če ga skušajo 1 K) ornnkih doseči. Itrez-dvonmo se nam 1k>i|o ii v bodočih volilnih bojih trumoma pridruževali. Nemogoče torej ni. da bo pri prihodnjih volitvah socijalistična stranka tretja stranka, katero bodo p -ki:-a!i ugonobiti, četudi brezuspešno. v-i v to svrho združeni kapital -tični elemerti. I11 potem je uprašanje le zelo kratkega časa., kedai lx>de zmagal socijalizem.
Import i ran tolink iz Btare domovine. V zalogi imam po T, H, lil in 17 kr , kakor si>ort. sultan in dam-•ke cigarete. J. VOKOI'N, o44 Blue Islml Ave.
Zdravniki verujejo vanj.
V bolnicah in svoji zasebni praksi rabijo in priporočajo zdravniki	(2)
DU1CBISR-JEV , ° ANCHOR FAIN EXPELLER 1
Dr.J.M.Thorapson. 38(> ('lin. tou St.,Brooklyn, N.Y., piše: Jaz sem v svoji praksi z Dr. Rickterjevim Anchor Pain Expellerjem ozdravil bolnike od revmatizuia v členkih,pro-tina, in nevralgije na čudovit način, kar s tem vestno potrjujem.	2">c in ">(k\ Pri vseh lekarnarjih F. Ad. Richter & Co. 125 Pearl st. New York
___
__ _______________ ______
__,___________
b
GLAS SVOBODE,
MED NEBEŠKIMI SVETOVI.
NARAVOSLOVNE ČRTICE Urejuje črnomaljska predla.
VI.
Življpnja in sploh zunajnosti nisem videl, kajti ven me druščina ni spustila. Ne vem kaj jc temu o/tok. Toliko pa Iv vem," da se na Marsu vse tako godi, kakor niše Urun-schmid-Kratochwill, in da so Mars-jani najmanj 100 tisoč let pred nami. Vladarjev nimajo, socijalno življenje je tako, o kakoršnem mi niti ne sanjamo ne.
Teško sem se ločil od dragih nit roj ako v in nekako oto/.eu sem zapuščal ta lepi h ve.t Mar-: a želja, spoznati še dru*;e nezn ne svetove, gnala me je naj>rej in naprej.
VII.
'ill kaj je ono bliščeče se oblo?" — atprašam nadalje našega Kopernika. /Apazivši v daljavi mogletto-svctlo kroglo. "To je Luna ali Me sec," — mi na kratko odgovori in zajed no izroči drugo knjižico s slovenskim naslovom na zunajn; strani:
IE
-L! LI NA MRTVO OBLO?
1'iše litjem lirutuehinid-Krato-chmill.
\ e'i kan ski teleskopi kažejo luno zeiuljanotn k^l okroglo, svetovno telo, o katerem se je do natjnovejših časov splošno mislilo, da je popolnoma mrtvo, zmrzneuo, kjer se nobena stvar ne spremeni, kjer ni niti zraka niti vode niti hlapa, kjer sploh ni nikacega delovanja. Preiskave meseca z modernejšimi astronomiškitni instrumenti, posebno one v Mehin na Francoskem, pa kažejo luno v drugačiiej luči; ka žejo, da ima luna zračne pline, ki omogočujejo gorenje — delavnost nekaterih ognjenikov, ki bljujejo ogenj in dim v neskončni univer-zum. Tem najnovejšim odkritjem pridružujejo se najznamenitejši in najnintfrnilljivciš1 opazovalci lunt in drugi učenjak., k i Pickering na llarwar Iskeni vseučilišču* llausho-fer na vseučilišču v Derolinit, dal>jc Servi-s, Ualls. Wells. Charboneau in drugi zvezdogledi. Da. tako daleč so se razvile astronomske priprave. da sedaj natančno poznamo eden ognjenik hvne. ki ne deluje več, katerega notrajnše'na je baje nekak svet za-se ter prebivališče neke vrste človeških bitij, k<o imenujejo ti učenjaki "Satelite" (t. j. prebivalce sosedne premičnice).
Dne 31. julija 1905 opazovale so razne zvczdogledne |>ostaje vdrugič dim, ki se je val 1 v neskončnost iz ognjenika z imenom Plato, ki je sosed izumrlega ognjenika Theactc tus, o katerem je zgoraj govor. — In če je na luni ogenj, morajo biti predpogoji zanj. morajo biti zračni plini; in če so zračiti plini, morajo biti tudi .bitja : rastlinska, živalska ali človeška. Atmosfera je najbrž drugačna kakor na z cm;; i; je redkejša; ali morda je >;>!oli na površji hriiinem ni, ampak je našla pribežališče in zavetje le v neizmerno globok.h izumrlih ognjenikih, ki so preprečili, da jc zemlja do danes š*- ni nv »gla izsrkati docela. Zračni plini s o podlaga vnetju — ognju ; da se pa zamorejo vneti, treba je toplote — vročine, treba je spreminjevalue temperature. Delavni ognjeniki svedočijo torej, da se Uma ni Še pqpolnoma ohladila in strdila \ solidno maso, marveč da ima v nekaterih krajih svoje 110-trajnščine še toliko vročine, da, ako pride v dot i ko z zrakom, |>ovzro-čuje izbruhe hribov, katerim pravimo ognjeniki. Ce-li res zamorejo živeli bitja na površju lune, alti v njenih nezaoopadnih izmrIHi ognje, niških jamah, se danes natančno ne ve : vendar sklepati se more na podlagi učenjašktfi dokazovanj, da luna proz'vija bitja, katerih rast si učenjaki jako sorodno dom šljaije-jo. — Mrtvo morje v Palestini, ki je nastalo .radi izbruhov sosednih ognjenikov v času starega testamenta, — bilo je dolgo časa ter je od mnogih ultra-katoličanov in rim-
skih fanatikov še danes v 20. stoletju po.Kristu proglašeno kot popolnoma. mrtvo, kot nekak čudopt svet, ki ne preživlja nikacega bitja, v katerega bližini »niti živali ne morejo živeti. Ali veda je tudi tukaj, kakor pri mnogih drugih cerkvenih zmotah, razkrila ljudstvu resnico, ki plodira stebre rimskih naukov vedno bolj .in bolj. Preiskave vode svetopisemskega Mrtvega morja pokazale so. da ista re> 111 zmožna preživljati za dalj Časa ri be in živali, ki se nahajajo v drugih vodah, ker je (pomešana z žve-plcitimi plini, ki >0 ostali v njej delom;! izza časa izbruhov tamkajš-nili preh i stori škili ognjenikov, deloma se pa še vedno'producirajo iz dna morja, ki je razrezano z mnogimi orjaškimi razpokišnami, v ko-jill so mogočne lege žvepla in fosforja. Da pa žive v globočinah Mrtvega morja plavajoče in prirasle rastline in živali. bitja, katerih organizem se prilaga iiosebnostim /vcplenc vode, — živali z imenom korale, ki oživljajo prepade Mrtvega morja, tor hi ne bile vidljive, ako h! se ne svetile v neznanski temi v najkrasnejšili barvah, ki odsevajo od njih telesc. Različna bitja potrebujejo različnih življenskih predpogojev; tako potrebujejo vodne živali mokrote, živali na suhem na suhega zraka; tako potrebuje zemeljski človek svetlobe, človeška ribica v Postojnski jami večne ,noči; tak* j>>trebrne Eskimo mraza in Zamorec vročine; jx>strv trde studenčne vode, morska riba slanega morja.
Ni-li p iteTn mogoče, da, ako ima luna zračne pline, bodisi na površju ali v notrajnščini, za more ona da jati življenje bitjem, koje -i zamere človeški razum na podlagi vede v-aj približno predstavljati, doinl-šl je vati ?
Da se je luna odtrgala od zemlje pred tisoči tisoči leti ter nastala vsled vrtenja oblo za se, o tem so učenjaki precej edini. Edim
tudi v tem, da je vsaj v njeni notrajnščini pridržala se nekaj zrač nih plitrov, ki oddajajo nekaj mokrote, ter so povod nekakim bitjem — bodisi rastlinskim, živalskim ali človeškim; tu tem l>olj ker najnovejše fofojrratičtie sliike kažejo, da se lunini prepadi sprem in j a jo, tla si« v gotovih časih temnejši, v drugih časih zopet bledejši, da imajo vegetacij** (rastlinstvo), ki se obudi —- ozeleni — dozori — izumre.
I I )alje pride.)
Na prodaj.
po Ugodili ceni sledeče še zelo dobro ohranjene stvari: 3 postelje ( ona .zložljiva, ena lesena in ena navadna železna), nadalje: pralni stroj, j stolu, šivalni stroj in o/e-mailii ca*. Izpraša se med 9 in 11. uro dopohl. pri g. Miiry Skletutr, 543 Lafliu Str., zadaj.
$18.00 v New York in nazjiji
več $2 iz Chicago od o. do P.). sop t. po Nickol Plato železnici, 8 povrut-kom i/. New York do 10.septembra. Trije vlake na dan. modet no oprem Ijeni. Posumili obodi a bi elub.od Hoc do 51, tudi a laenrto in opolu-diiuski luncheon o()e, v posebnih jedilnih vagonih. Oliiščiali piši: John V. ('alalia 11, (loneral Agent, 107 Adama str. Chicago.
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno za zabavo in dvorano za zborovanja,
THLEFON CANAL 7lM 1
KIUU,
f\
<124 So. Centre Ave. —
Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu,da ima seduj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo sturih vso po zmerno nizkih centih
Ciiicaoo, III.
1
Za oglase, dopise in'njih vsebi-1 ne ni odgovorno ne uredništvo1 ne upravništvo.
ROJAKI OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS!
Ako mi naznanjamo po časopisih, da smo zmožni ozdraviti vse tajne bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem nai -enom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj gr<-do, dai bodo ozdravile. Mi vabimo rojake k nam, in resno želimo pomagati našim bolnim rojakom. Ži nad 25 let smo zdravili vse tajne'bolezni mož. Celo življer nje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, da bi jo mi ne ozdravili. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse tajne bolezni mož -n žensk, kajti to so edine bolezni, katere mi zdravimo.
Naš zavod jc najstarejši kar jih je v Zdr. državah. Mi smo dovršili višje šole v Evropi in pridemo iz Vaših krajev. T raj rojaki, ako imate kako bolezen izmed onih katere so imenovane spodaj, ne po-mišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje boleč ne in nadloge. Mi vam bodemo pomagali v najkrajšem času. Podite previdni I Oglasite se pri nas, predno se obrnete do kakega druzega zdravnika. t
-Za strupi j en je krvi, krč, božjastnost, slaboumnost, zguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno.
/'rutine ure od 9 5 ob delavnikih,?—g zvečer -vsak dan Ob nedeljah
od 10—2.
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
IMS. IHtlLL, slovenski zdravnik, s katerim se lahko p »govorite.
?():{ Penil Ave., 2 nadstropje, Pittsburg, Pa.
Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku ; pristavite tudi, kako dolgo ste bohr in koliko ste stari ter naredite pismu naslov:
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
:o;$ Penil Ave. Pittsburg, Pa. -
Preobrat v zdravništvu.
Vsak bolnik bodisi oil blizu ali od daleč, ako ge obrne na nov, velik, UINI-VBRSAL MEDICAL INSTITUTE v New Yorku, zadobi znova svoje zdravje.
Vsak dan dospe več sto zahval!
Gospod profesor t
Berite, strmite!
CENIK
knjig, ki se dobivajo v zalogi "Glas Svobode":
Robinzon stara izdaja) ., .. 6oc
Z ognjem iti mečem ......$--5°
Zbrani spisi Jos. Jurčiča .. 6.6oc Mali vitez I„ II. in III. del . 3.50c
Kralj Matjaš..........$oc \
Ročni slovensko-angleški in angleško-slo venski slovar .30
Potop ..............3.20c
Preko morja ..........40c. j
Kap tanova hči..........40c
Opatov praporšček........35c
Jama nad Dobrušo........ X j
V	rtom i rov prstan........20c '
E110 leto med Indijanci . . .. 20c '
Erazem Prcdjamski......20c
May Eri..............20c
Tiun Ling .............20c
Knez črni Jurij..........20c
Strelec................25c
Našel ni kova hči..........20c
Pod turškim jarmom......20c
Fran baron Trenk .. .1 .. .. 20c
Poslednji Mehikanec......25c
Na preriji......v.....25c
Naseljenci............25c
Stezjosledec............2=c
Elizabeta angleška kraljica .. 20c
V	grškem zakotju........20c
Nesrečnica........t. .. 30c.
Za kruhom............20c
Spisi Andrejčkovega Jožeta 1.25c
Mlinarjev Janez..........4oc
Zlata vas..............25c
Deteljica..............
Rodbinska sreča........4°°
Krištof Kolumb..........4°°
Kortonica............30c
Miklova zala............30c
Žrtev razmer .. .........25
iJvdor želi imeti eno tih knjig, naj nam poštnim potom pošlje naročnino.
Knjige pošiljamo poštnine prosto.
?
if
Tem potem se Vam javno zahvaljujem gospod profesor, strokovnjak Universal Medical Institute v New Yorku, ker ste me ozdravili, prsne bolezni, kronične bolezni v dušmku, zapiranja, splošne oslabelosti, kafilju, potenja ponoči, pomanjkanje teka, bolezni na maternici, belega toka; terme je zdravilo »i zdravnikov, kteri so vsi rekli, da so moram operaciji podvreči. Ali ozdravela sem tekom enega meseca, ter se še enkrat gospod profesor za ozdravljen jo zahvaljujem iu Vas toplo priporočam vsem slovenskim lenimi, k l ore so bolne, da
se obrnejo na Vaš Institut, kjer se jih bodo njih bolezni rešilo. ProstovTMjno Vam tudi prilagam Bvojo sliko s prlstavkom, da jo ponatisnete v listih ali novinah. Toliko r. suiei na lju! o.	Marija Dragir, 520 Ave. C., Ilnyotine* N. i.
Spoštovani jjospod l
.Tnz podpisani potrjujem, da sem bolehal Več kot letodnij na vnetju mehurja, ter vnetju spol nega uda, bolečine v hrbtu zaprile, in oheeni oslu bi jen ju, ter me je več zdravnikov neuspešno zdravilo, in pri Vas sem dosegel toli zaželjenozdravje kosem pričel rabiti Vaše /diiivilu ktere ste Vi gospod profe-sor Universal Medical Institute tako spretno sestavili, in sicer v kratkem času enega meseca, ltotlovoljno Vam pošljem to priznanje, i/, hvaležnosti do Vas ko ste me tako uspešno zdravile, ter Vam obenem »tem listom skupaj dovoljujem svo- /
jo Sliko ponatisniti v časnikih. Pripomnim Še, da lahko prise- ......
gam na to, kar sem pisal.	Ivan Mankoe, <0 Hth Ave., Newark, N.
Če stanujete v New Yorku pridite osebno in se Vas bode preiskalo s
X ŽARKI
S pomočjo teli je mogočo Vašo truplo pregledati kakor odprto knjigo, »dal najboijšii zdravila; noben drug zdravnik nima t iliko zaupanja v sv roju.
TORAJ KAJ HOČETE ŠE VEČ!
hod«
naš profesor v svoja
in profesor Vam svoje zdravila kot
o mi blagovolite odgovoriti na sledeča vprašanja:
Ali trpite na: trganju, utripanju srcu, kake druge bolezni, kožnih bolezni, < Sesa v nosu, v urlu ali prsih f Vam izpadajo lasje ! Vns boli v želodcu .' Trpite li na ve 111u (liemoroidah) ? I malo sll ilijo na spolnih udih l Ali ste morda nezmožni t Trj er voz nogi i! Ste li nuvdnsljhi (iiimlulia)? Čutite bolečine v trebuhu aH črevili ! Se
Ako stanujete d ti leč izven New Yorka, ter bi radi vedeli, kukoina je Vaša bolezen, tako mi blagovolite odgovoriti na sledeen. vprašanja:
kožnih bolezni, oči, u-nu krva-Trpite na
n ft rvo/. n ost i' Ste li iiavdušljlvi (niivdoii«)( <111110 noienne vireuiinu uu erevin . Se morda ones vešča! o ali da padate v omotice ! Hodile li redno na potrebo ! Culile bolečine v maternici' Vil trpite morda na belem loku ter nepravilnem mesečnem toku.' Zdravila Vam nmnuiloma « obratno pošto pošljemo, če se nahajate v kterej koli državi Zjedlnjenlli držav, Mekslki ali Kanadi.
Zdravilom ktere mi pobijamo, lahko idepo verujete, ker one \ am bodo prejšnje zdravje povrnile, ker so tudi pri drugih bolnikih pomagale.	„ ,
Ni ni kn k oš n a prevara alt goljufija ali ste v blizinialt tlnleč od Hew Yorknfso ^ ns zdravilne da bi z niiudili svoje delo.	tu«,«« Ako ote bolni iu Vaa niso mogli drugi zdravniki ozdraveti, tako se obrnite fie do Universal Medical Institute.
Uradne ure so: vsak dan o.l 10 do 12, in od i!-6 j». p. N nedeljah pa od 10do 1 ure popoldan. To je naslov :
^UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE
30 West 29th St., li........ l:"-"Utt-¥L NEW YORK, N. Y.