1‘ontnina plačana v gotovini * V Strokovno glasilo „Zveze združenj gostilniških obrti dravske banovine v Ljubljani Člani Zveze prejemajo list brezplačno, ra nečlane stane letno din 36’—. Oglasi se računajo y oglasnem lieln din 0‘75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na eadnji strani pa din 1*— od mm in stolpa. Telefon 38—14 Izhaja okoli 20. vsakega meseca Ček. rač. št. 11.430 &e«o X. w Ljubljane, 17. marca 1940. Štev. 2. Vesele velikonočne praznike želi vsemu članstvu ZVEZNA UPRAVA Za malega človeka Finančni minister g. dr. Sutej je v svojih, sicer jako redkih izjavah, stalno poudarjal socialno noto njegovega programa, češ, da mu je glavna briga ščititi malega človeka. Ker sestavlja ogromno večino našega gostilničarstva, posebno na deželi, ravno mali človek brez velikih palač in razkošnega življenja, so nam te besede g. fin. ministra v veliko pomirjenje. Potreba časa je diktirala vladi, da je izvršila revizijo davčnih predpisov, ki gredo za tem, da se v nekoliko večji meri pritegne imo-vitejše sloje k plačilu davščin. Tekom zadnjih 20 let je namreč vsa teža javnih posrednih in neposrednih dajatev ležala v večji meri na ramenih malega človeka, kakor pa na ramenih dobro situiranih slojev. Upamo, da se ponovne žrtve ne bodo iskale zopet v naših vrstah in da bo obdavčitev končno pravilno razdeljena. V zadnjem času smo imeli priliko pogosto razpravljati z g. ministrom še v večji meri pa z njegovim neposrednimi sodelavci ter smo na teh konferencah ugotovili, da vlada danes v finančnem ministrstvu nov duh, ki se otresa vpliva ' ' '•■v*' ' in njenih ekspozitur v Zagrebu in Ljubljani, ki so skozi 20 let imele ravno v finančnem ministrstvu glavno besedo na škodo majhnega človeka. Dobra volja je podana in že samo to dejstvo nas prepričuje, da se hoče izvesti temeljita reforma v poslovanju tega ministrstva, ki naj gre v zaščito širokih slojev. Mi vemo, da ne moremo pričakovati v tem razburkanem in za našo državo opasnem času manjše obdavčitve, ker postajajo potrebe države za varstvo njenih meja od dneva do dneva večje. Toda že misel, da ne bomo razmeroma več plačali, kakor smo plačevali dosedaj in da bo obdavčitev zajela v večjem obsegu tudi dohodke velikih davkoplačevalcev, nam je v zadoščenje. Ne želimo, da se vrnejo zopet oni časi, ko je podeželski gostilničar, na primer s 47 hi letne potočnje plačal za 700 din manj pridobnine, kakor pa njegov sosed z več milijonskim letnim prometom. V mislih imamo podjetnika, ki si je na dolžino in širino postavil na deželi v kratkem času ogromno moderno poslopje z velikimi lokali z razkošno opremljenim stanovanjem in ki je živel vse drugo življenje, kakor pa njegov vis-a-vis, ki je pri četrtinkah služil sebi kruh in zbiral dinarje, da je zadostil davčni obveznosti. In takih primerov je bilo v dravski banovini na stotine in stotine. V tej nadi, da se bo posvetila majhnemu davkoplačevalcu večja skrb, da se ga ne preobdavči in mu omogoči znosnejše življenje, smo uverjeni, da bo finančno ministrstvo napravilo pri razbremenitvi majhnega poslovnega človeka še korak dalje. Gosp. finančnemu j ministru je treba pojasniti, da je pre- i tirano visoka obrestna mera zahtevala J od preobrata sem ravno pri majhnih ljudeh ogromne žrtve, ko so bile vsled visokih obresti in brezobzirnosti velikih denarnih zavodov pognane cele familije iz nekdaj trdnih posestev in podjetij na cesto in izročene gladu ter še nadaljnjemu preganjanju usode. Za denarne zavode se je gospodarska kriza upošte- Poročilo s seie gostinskega odseka dne 29. lan. 1940 V ponedeljek, dne 29. januarja 1940 se je vršila seja gostinskega odseka Zbornice za TOI v Ljubljani, ki jo je otvoril predsednik gostinskega odseka sednik odseka g. Ciril Majcen in referent odseka g. dr. Jure Koce. V nadaljevanju seje se je odsek soglasno izjavil, da se naj ustanovi »stal- . _. ._ . ni posvetovalni odbor za gostinsko stro- Predsednik odseka g. Majcen Cini je ko< ^ da bo v njem zastopana tudi podal nato navzočim točen pregled ured- , Zbornica za T0I (g08tiliaki odsek). Gd- be o izpremembah m dopolnitvah zako- J sek je odobril tudi načrt pravilnika 2a na o državni trošarini m pravilnika o j poslovanje omenjenega odbora, ki ga je g. Ciril Majcen točno ob 10. uri dopol- izpremembah in dopolnitvah pravilnika J posiaia v j^vo Delavska zbornica. dne. Navzoči so bili vsi člani gostinskega odseka, zbornični svetniki gg.: Koritnik Anton, Serec Josip, Windischer Josip, Peterlin Miro, Berlič Josip, Vukan Ludvik, Škrlj Ivan, Lebič Ignac in Sribar Vojko. Od zborničnega tajništva je bil navzoč referent odseka g. dr. Jure Koce. Predsedstvena naznanila je podal predsednik gostinskega odseka g. Ciril Majcen. Med drugim je omenil, da se je v dneh od 17. do 18. januarja t. 1. vršila v prostorih ljubljanske zbornice konferenca vseh trgovskih in industrijskih ter skupnih zbornic v državi, ki je razpravljala o stališču gospodarskih krogov napram povišanim davščinam in dajatvam. Konferenci je v začetku prisostvoval osebno tudi pomočnik ministra financ g. Filipinčič, ki ga je predsednik seznanil z zahtevami slovenskega gostilničarstva glede sprememb odnosno dopolnitev predpisov o pobiranju državne trošarine na vino in žganje. Predsednik gostinskega odseka je na konferenci podal tudi referat, ki je vseboval temeljne zahteve našega gostinstva glede izprememb novih trcšarinskib predpisov. Poslovno poročilo je podal referent odseka dr. Jure Koce. Glede izprememb v stanju gostinskih obrtov v IV. četrtletju 1939 omenja, da je bilo 95 prijav in 93 odjav. Kar se tiče izprememb v stanju gostinskih obratov za čas od 1. januarja 1939 do 31. januarja 1940, torej tekom vsega lanskega leta, je bilo 359 prijav in 316 odjav, tako da se je število gostinskih obratov napram letu 1938 povečalo za 43 novih gostinskih obratov. Ta prirastek pa gre izključno na račun krčem. Porast krčem pa je še izdatno večji, ako upoštevamo, da je bila 101 krčma prijavljena in samo 38 krčem odjavljenih, tako da je tekom lanskega leta porastlo število krčem za celih 63 novih krčmarskih obratov. Zbornica je temu pojavu posvetila vso svojo pozornost. Nato omenja poslovno poročilo posamezne akcije za pospeševanje gostinstva in tujskega prometa. za izvrševanje zakona o državni troša- i Med obrtno_pravnimi zadevami je od- T1 1 sek slasti razpravljal o zahtevi zdru- j ženja jugoslovanskih kmetijskih stro-| kovnjakov, sekcija Ljubljana, da se naj I v obrtnem zakonu predvidi za absol-‘ vente kmetijskih in enoletnih vinarskih 1 šol olajšava v tem smislu, da bodo opro- pisih, ki so bili objavljeni v Službenih Novinah dne 30. decembra 1939. Po daljši razpravi v katero so posegli vsi člani gostinskega odseka, so bili sprejeti soglasno predlogi glede izpre memb odnosno dopolnitev novih tro- j šfieni dvoletne vajenigke ’ dobe, ako ho_ sarmskih predpisov. Uvodoma ugotovi * odsek soglasno, da sta kardinalni zahte- i čejo dobiti gostinsko obrt. Gostinski ... „ i odsek je to zahtevo v celoti odklonil, vi gostinstva 1) odprava registrov, 2. | kajti niyer ni prime da M se kaki dovolitev obročnega plačevanja trosan- j špec:alni šoli> kot je aIi vi_ ne. Odsek je soglasno sprejel tudi dru- j nar3ka> priznale ^ ice kakor jih ge zadevne predloge, ki jih je stavila | vgebuje gornja zahteva_ g tem> da je j nekdo absolviral enoletno kmetijsko ali Zveza združenj gostilničarskih obrti za dravsko banovino v Ljubljani. Z ozirom na to, da je g. pomočnik mi- i nistra financ g. dr. Filipančič zagotovil, ■ da se bo vršila pod njegovim vodstvom j ožja anketa v ministrstvu financ, da • razpravlja o predlogih za izpremembo i novih trošarinskih predpisov, je odsek j soglasno sklenil, da se naj te ankete i udeležita za ljubljansko zbornico pred- vinarsko šolo, si je mogoče pridobil zadostno kvalifikacijo za poznavanje vina in z ravnanjem z vinom, nikakor pa ne celotnega gostinskega poslovanja, ki je mnogo obsežnejše. Nato je gostinski odsek razpravljal o raznih prošnjah za podpore in ob pol dveh popoldne je predsednik zaključil sejo. Trošarinski register odpravljen v kraji h hpod tisoč prebivalcev Po enomesečni, lahko bi rekli, nepretrgani borbi, ki se je vodila na konferencah v finančnem ministrstvu in ki jo je pokrenila zvezna organizacija, se je nam posrečilo izposlovati gotove spremembe v trošarinskem pravilniku. Vsa ta borba je bila zaradi tega tako huda in ni imela spočetka nikakega izgleda na kak viden uspeh, ker je finančno ministrstvo izpodbijalo naše dokaze s protidokazi, ki so dajali naravnost porazno sliko o razmerah, ki vladajo po nekaterih banovinah v pogledu davčne morale tam. prebivalstva. Zvezna delegacija, ki je obstojala iz zveznega predsednika in zveznega ravnatelja si je nadela kot glavno nalogo, da se ukine trošarinski register in obdrži trošarinski sistem, ki ga je imela ban. uprava v naši banovini t. je, da se omogoči kreditiranje državne trošarine. vala, ni pa prišla v poštev pri majhnemu človeku. Skrahirale so banke, njihovi ravnatelji so menjali samo službe, upravni svetniki so pravočasno spravili na varno svoje delnice, kot žrtve njihove brezvestne špekulacije pa je ostal le majhen človek, kateri je moral do pičice izpolniti svoje obveznosti. Zato ni čuda, da je znosil ta siromak pogosto samo na obrestih več v banko, kakor pa je znašal izposojeni kapital in da je bil po 10 letih ravno toliko dolžan, kakor takrat, ko si ga je izposodil. Revizija obrestne mere je nujna zahteva današnjega časa, posebno pa pri onih dolžnikih, ki tlačanijo raznim denarnim zavodom, pa se brez svoje krivde zaradi težkih gospodarskih prilik ne morejo izviti iz njihovih krempljev. Vprašanje prezadolženosti je tedaj eminentno važno gospodarsko in socialno vprašanje ter se mora ponovno nešteto dolžnikov usposobiti za gospodarsko sodelovanje, da se jih znova vključi v gospodarski proces. G. finančni minister je odločen in dosleden človek, vsaj kot takega smo ga j spoznali ob priliki konferenc za revizijo trošarinskih predpisov, zato smo pre- pričani, da se bo lotil tudi razdolžitve-nega vprašanja, da reši malega poslovnega človeka, pred popolnim uničenjem in da ozdravi številne male gospodarske edin ice, ki so ravno tako važne za gospodarsko življenje naroda, kakor pa maloštevilne velike banke, ki so se tekom 10 let izživljale v gospodarskih eksperimentih na račun velike zaupljivosti majhnega varčevalca in majhnega poslovnega človeka. Ni navada, da se hvali finančnega ministra, tudi nimamo tega namena, ker se bodo posledice davčne in troša-rinske reforme pokazale, v kolikor so bile te reforme posrečene in v prid gospodarstva. Toda eno moramo povdariti J in to je, da toliko poštenosti in neodvisnosti od kvarnih vplivov še ni bilo v finančnem ministrstvu, kakor danes, ker se poskuša z vidnim trudom za vsak problem najti takšno rešitev, ki ne gre samo v prilog poedinim dosedaj vsake zaščite deležnim vplivnim osebam, temveč širokim množicam našega naroda. In taka finančna politika naj bi se vodila že od vsega početka, pa bi vladale v socialnem, gospodarskem in političnem oziru drugačne razmere. Naša trditev, da je revizijska knjiga odnosno kontrola finančnega organa bolj učinkovita, kakor pa so vsakodnevni vpisi gostilničarja v trošarinski register, so izpodbijali referenti, da je lažje tihotapiti potom revizijske knjige, kakor pa potom trošarinskega registra, ter se v tem pogledu ni dalo v početku vobče govoriti. Trdovratnost referentov, ki so sestavljali to uredbo in pravilnik je bila tako velika, da je moral končno, t. j. 10. februarja poseči vmes sam pomočnik finančnega ministra g. dr. Ante Filipančič, ker je hotel dati neko koncesijo gostinstvu dravske banovine, ki je vsa leta redno in celo prevestno plačevalo državno in kasneje banovinsko, kakor tudi občinsko trošarino na alkoholne pijače. Ce ne bi bilo njegovega posredovanja odnosno njegove uvidevnosti, bi se še danes trošarinski registri vodili v vseh krajih. Tako pa je dosežen vsaj viden uspeh, saj ni treba v krajih izpod 1000 prebivalcev, t. j. cca 85% gostinstva v dravski banovini voditi registrov in so poleg tega rešeni tudi prijav glede pretakanja vina v njihovih kleteh, kar je sedaj z novim pravilnikom popolnoma odpadlo. Res je, da je vodenje registra ostalo v veljavi le v maloštevilnih krajih in da bo zvezna uprava v doglednem času podvzela korake, da se register tudi v teh krajih vsaj v dravski banovini ukine. Najbolj mučno prizadene vodenje registra ljubljanske gostilničarje, kjer ni bila dosedaj uvedena kontrola njihovih kleti po finančnih organih, saj so morali pri uvozu na mitnicah plačati občinsko in banovinsko trošarino od vse uvožene zaloge vina in žganja. Zaradi ne-rednosti pri trošarinskih uradih v nekaterih mestih v drugih banovinah, je naš predlog, da naj se pusti pobiranje državne trošarine v Ljubljani še nadalje izborno urejenemu, mestnemu trošarin-skemu uradu —propadel. Ko smo enkrat dosegli vsaj gotovo olajšavo v pogledu trošarinskih registrov, smo razpravljali o kreditiranju državne trošarine, povdarjajoc da je izključeno gostilničarju v današnjih časih plačati za nabavko vina pri vinogradni- Koliko gostilničarjev gre na letni dopust in odmor? 1 do 2*|0!! Vsi drugi pa se nmčijo in delajo brez ozira na zdravje! Zato vsaj doma pijte Radenski zdravilni vrelec C? V V tistega z rdečimi srci, nafto najboljšo prirodno mineralno vodo f Zdravje in užitek! iHHBBnnnBunmHHaani icu še državno trošarino, ko pa včasih ne more niti vinogradniku izplačati celokupnega zneska. Tej naši zahtevi so se upirali sploh vsi referenti, trdeč da je bolje ukiniti državno trošarino, kakor pa omogočiti kreditiranje, ki se naj bi vršilo po našem predlogu v obliki obrokov, dovoljenih po finančni direkciji. Referenti so zavračali našo zahtevo s tem, da bi bilo preveč intervencij pri finančnih direktorjih od strani poslancev, senatorjev in drugih vaških političnih priganjačev, ter ne bi potem takem država prišla nikdar do plačila trošarine, saj je vse polno takih dokazov, ki pričajo, kako so se dosedaj davkoplačevalci z raznimi intervencijami izogibali plačilom davkov. Končno smo morali biti zadovoljni, da so se dale v pogledu shranišč gotove olajšave s tem, da so se takse, ki so znašale dosedaj za odobritev 2.000 din in 1.000 din vsakoletno, izdatno znižale in omogočajo vsakemu, kolikor toliko večjemu točilcu, držanje shranišč, kjer se plača državna trošarina šele od one količine, ki se iznosi iz shraniščne kleti. Razvrstitev shraniščnih taks bomo objavili prihodnjič, dočim smo jih sedaj sporočili že s posebno okrožnico našim združenjem. Poleg navedenih zahtev se je obravnavala tudi poenostavitev pri plačilu trošarine, ki je bila dosedaj vezana na veliko zamudo časa in na nepotrebne »troske. Po novem pravilniku sc lahko plača državna trošarina po poštni pplož-aici na pošti, ne pa na davkariji, kakor je bilo to predpisano preje, sicer pa itak »ledi vse to v pravilniku, ki je objavljen aa drugem mestu. Tudi za vinogradnike-gostilničarje se je dosegla olajšava, ker se jim pripo-'znajo na njihovo prošnjo vinogradniške kleti za shranišča ter jim ni treba plačati nikake takse. V navedenem smo v kratkih obrisih »poročili našemu članstvu obseg in uspeh šestkratnih konferenc na finančnem ministrstvu z namenom, da članstvo uvidi naravnost nepremostljive ovire, ki smo jih morali prebresti, da smo končno tu in tam vendarle zlomili odpor referentov, ki so nam vse razlage podirali z raznimi primeri, saj so razmere po drugih banovinah naravnost neverjetne. Vsled grehov in vsled teh razmer, ki so po drugih banovinah, je prisiljeno tudi gostilničarstvo v Sloveniji trpeti. 2alostno dovolj, da se v 21. letih ni moglo napraviti v pogledu enakosti pri plačevanju davščin in taks nobenega napredka. Ce se bo sedanjemu finančnemu ministru posrečilo odpraviti večkrat naravnost smešne predsodke davkoplačevalcev v drugih pokrajinah, potem bo zaslužen za državo, ker je več storil kakor pa vsi njegovi predniki, ki so imeli !e preveč obzirov na preteklost. Vprašanje je le, če se bo vse izvedlo, kar se namerava in kar je v resnici v interesu •države same. Končno še pripominjamo, da je pri zadnjih konferencah sodelovala tudi za TOI po svojem zastopniku. Iz vsega tega se vidi, da je zvezna organizacija takoj na lastno pobudo pod vzela vse korake In je tudi z njej lastno borbenostjo dosegla vsaj delno omiljenje novih trošarinskih predpisov, ki so razburili po pravici vse na tem vprašanju zainteresirane sloje. I Pravilnik o spremembah j in dopolnitvah v pravilniku za izvrševanje za-j kona o državni trošarini i- V februarski številki našega lista smo j | opozorili članstvo, da je zvezna uprava j po dolgotrajnih in nemalo mučnih kon-| ferencah v finančnem ministrstvu do-: segla precej hitro vsaj delno spremembo trošarinskega pravilnika in da bomo te j spremembe objavili takoj, kakor hitro j , bodo objavljene v »Službenih Novinah«. j V naslednjem prinašamo sedaj te spre-; membe s prošnjo, da članstvo z njimi I izpopolni pravilnik, katerega smo v zadnji številki priložili. Pravilnik se glasi tako-le: Clen 1. I V dstavku 3. člena 103. pravilnika | za izvrševanje zakona o državni trošarini se dodaje naslednja točka, ki se glasi: I »a) Ce se proizvaja fino vino skladno s predpisi zakona o vinu iz predmetov, na katere je državna trošarina plačana (vino, vinski destilat, sladkor), se po-' bere državna trošarina na fino vino po odbitku dokazano že plačane trošarine na surovino. Proizvajati se mora fino vino pod nadzorstvom finančnih organov in se mora trošarina takoj plačati, če se ne odpravi vino v trošarinsko skladišče. Spori, ali je treba neko vino šteti za fino vino ali ne, se obravnavajo po določbah členov 11. in 12. trošarin-; skega pravilnika.« Clen 2. V odstavku 7. člena 103. pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini se dodaje naslednja točka, ki se glasi: »a) Ce pa kak član proizvajalčeve zadruge ali rodbine, ki živi v skupnosti, i trguje z alkoholnimi pijačami, jih toči ali predeluje, izgubijo tudi ostali člani zadruge svojstvo proizvajalca iz odstavka 6. tega člena. Vendar se za vino, shranjeno v skupni proizvajalski kleti, ki ni v istem poslopju, kjer se alkoholne pijače točijo, ne pobere takoj državna trošarina, marveč se vodi za tako vino posebna beležnica, v katero vpisuje pristojni oddelek finančne kontrole na proizvajalčevo prijavo vse proizvedene količine vina; proizvajalec pa je dolžen ! prijaviti pristojnemu oddelku vsak iznos j iz kleti. Ce nabavi član zajednice, ki je I obenem tudi trgovec, točilec ali predelovalec, vino iz take skupne kleti, mora predhodno plačati državno trošarino. Za hišno porabo članov zadruge-rodbine ! se določijo količine vina, ki so predpi- t sane v odstavku 9. tega člena.« Clen 3. V odstavku 10. člena 103. pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini se dodajeta naslednji točki, ki se glasita: »a) Na pošiljke vina, ki jih odprav- ; ljajo proizvajalci iz odstavka 6. iz svo- j jih kleti ali trgovci iz skladišča po že- • leznici, pošti ali z ladjo, plača kupec državno trošarino lahko, ko izreši po- j' šiljko na prejemni postaji ali pristanišču, če se je prijavila odprava pošiljke vnaprej pristojnemu oddelku, ki izda za pošiljko spremnico po obrazcu št. IV. Ce bi se v takem primeru trošarina ne mogla pobrati od kupca oziroma s prodajo pošiljke, jamči za plačilo odpoši-ljatelj. b) Železnice, pošte in ladje ne smejo sprejemati v odpravo vino brez sprem-nice ali potrdila o plačani državni trošarini, ki se mora priložiti prevoznim listinam, niti ne smejo pošiljko izročiti prejemniku brez obvestila pristojnega oddelka finančne kontrole.« Clen 4. V odstavku 14. člena 103. pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini se dodajeta naslednji točki, ki se glasita: »a) Pri prodaji vina po točilcih ali trgovcih zasebnikom v istem kraju niso trgovci in točilei dolžni predhodno overjati račune pri organih finančne kontrole, marveč jim izdajo samo navadne račune, v katerih je navedena postavka trošarinske knjige oziroma registra, pod katero je prodaja zabeležena, V krajih, kjer voditev registra ni obvezna, ni navajanja registrske postavke. Za vsako prodajo točilcu ali trgovcu v kraju kakor tudi za vse prodaje izven kraja pa morajo biti računi predhodno od finančnih organov overjeni. b) Na prošnjo trgovcev z vinom na debelo sme pristojni glavni oddelek finančne kontrole dovoliti, da smejo sami izdajati račune s potrdilom o plačani državni trošarini, Ivi jih oddelek neizpolnjene vnaprej overi. Ti računi-potrdila (obrazec št. V) se morajo izdajati v treh primerkih in morajo navajati tele podatke: ime, priimek in kraj proda-dajalčev, ime, priimek in kraj kupčev, količino prodanega vina, število in prostornino sodov, v katerih je vino, prevozno sredstvo, postavko knjige vnosa in iznosa in znesek plačane trošarine. Te račune-potrdila tiska ministrstvo za finance v blokih po 50 računov v treh primerkih in jih oddaja trgovcem proti povračilu stroškov za natisk, ki jih ministrstvo določi. Bloki imajo številko serije, listi pa imajo zaporedne številke, poleg številke serije pa označbo »Unikot«, »Duplikat« in »Triplikat«. Izpolnjujejo pa sc ti bloki s tintnim svinčnikom in dvojnim indigovim papirjem tako, da ostane odtis tudi na zadnji strani prvega in drugega lista (unikata in duplikata). Unikat spremlja pošiljko; duplikat pošlje oddelek za prejemnika pošiljke pristojnemu oddelku, triplikat pa ostane pri bloku kot kritje knjige vnosa in iznosa. Oseba, ki uporablja bloke, jih mora izdajati za vse prodaje ne glede na svojstvo kupca, tako v krajevnem kakor tudi v izven-krajevnem prometu.« Clen 5. V odstavku 16. člena 103. pravilnika Za izvrševanje zakona o državni trošarini se dodaje naslednja točka, ki se glasi: »a) Trgovci z vinom na debelo smejo izjemoma ob pogojih, predpisanih v točki a) odstavka 10. tega člena, pošiljati iz skladišča izven svojega kraja vino kupcem brez plačila državne trošarine s spremnico po obrazcu št. IV. Pristojni oddelek finančne kontrole določi v spremnici rok, do katerega mora vino kupcu prispeti. Kot dokaz o plačani državni trošarini služi vrnjeni duplikat spremnice s potrdilom oddelka, pristojnega za kupčev kraj, ki se priloži skladiščni knjigi.« Clen 6. V odstavku 18. člena 103. pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini se dodaje naslednja točka, ki se glasi: »a) Proizvajalec iz odstavka 6. tega člena mora, če nese vino lastnega pridelka s spremnico na trg, da bi ga prodal, pri povratku vrniti to spremnico občini ne glede na to, ali je vso količino vina prodal ali ne. Ce ne proda vsega vina, si mora dati pri povratku na spremnici potrditi količine, ki jih je prodal oziroma ki jih neprodane vrača domov. Ta potrdila izdajajo mestne trošarinske postaje (mitnice), če jih ni, pa pristojni organi finančne kontrole. Ob-\ činski uslužbenec, ki izdaja spremnice, mora zlasti paziti, da jih izda samo tistim osebam, ki imajo lastni proizvod in z lastnega zemljišča. Za pravilni postopek pri izdajanju spremnic je tisti občinski uslužbenec, ki jih je izdal, osebno odgovoren.« Clen 7. V odstavku 20. člena 103. pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini se dodaje naslednja točka, ki se glasi: »a) Registre ni treba voditi v krajih z manj ko 1000 prebivalci, izvzemši kraje, kjer so industrijska in rudarska naselja ali ki so oglašeni za turistične kraje kopališkega značaja. Vendar so točilei pijač tudi v krajih z manj ko 1000 prebivalci dolžni hraniti potrdila o plačani državni trošarini za nabavljene količine alkoholnih pijač in jih morajo finančnim organom na zahtevo pokazati. Prav tako morajo dati finančpim organom tudi podatke g. porabljenih količinah alkoholnih pijač.« Clen 8. Na koncu člena 103. pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini se dodaje nov odstavek, ki se glasi: »(2S) Da se olajša vknjiževanje, ravnanje in obračunanje trošarine po členu 12. zakona o državni trošarini in členu 8. trošarinskega pravilnika, bo dovoljeval minister za finance obračunsko plačevanje državne trošarine na vino, dano v promet iz trošarinskih skladišč, vsem tistim trgovcem z vinom, ki imajo tro-šarinska skladišča za vino in daje na leto najmanj 30.000 litrov v promet. Zneski državne trošarine na vino, ki »e da v promet na podstavi obračunskega plačevanja trošarine, morajo biti zavarovani z garantnim pismom denarnih zavodov ali z državnimi vrednostnimi papirji po borznem tečaju. Izjemoma se sme z odobritvijo ministra za finanoe sprejemati od kmetijskih zadrug po zakonu o gospodarskih zadrugah za zavarovanje trošarine osebho jamstvo Članov njihovih upravnih odborov.« Clen 9. V odstavku 7. člena 109. pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini se dodaje naslednja točka, ki se glasi: »a) Ce pa kak član proizvajalčeve zadruge ali rodbine, ki živi v skupnosti, trguje z alkoholnimi pijačami, jih toči ali predeluje, izgubijo tudi ostali člani zadruge svojstvo proizvajalca iz odstavka 6. tega člena. Vendar se na žganje, hranjeno v skupni proizvajalski kleti, ki ni v istem poslopju, kjer se alkoholne pijače točijo, ne pobere takoj državna trošarina, marveč se vodi fct tako žganje posebna beležnica, v katero vpisuje pristojni oddelek finančne kontrole na proizvajalčevo prijavo vse proizvedene količine žganja; proizvajalec pa je dolžen prijaviti pristojnemu oddelku vsak iznos žganja iz kleti. Ce nabavi član zajednice, ki je obenem trgovec, točilec ali predelovalec, žganje iz take skupne kleti; mora predhodno plačati državno trošarino. Za hišno porabo članov zadruge-rodbine se določijo količine, predpisane v odstavku 9. tega člena.« Clen 10. V odstavku 10. člena 109. pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini se dodaje naslednja točka, ki »e glasi: »a) Ce pošljejo proizvajalci žganja ali trgovci na debelo iz svojega skladišča kupcu žganje s spremnico brez plačane državne trošarine, se uporabijo povsem določbe točk a) in b) odstavka 10. člena 103. trošarinskega pravilnika.« Clen 11. V odstavku 17. člena 109. pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini se postavlja namesto drugega in tretjega stavka tole: »O proizvodnji žganja se mora voditi register po obra»-cu št. H, in sicer v dveh primerkih.« Clen 12. V odstavku 21. člena 109. pravilnika za izvrševanje zakona o državni tro- PMta aiazipjamn na nma BOH PIVO PlUOVOrnB Union Prava domača kapljica FRUŠ°K0G0VsKiABiSER PRI/OURSTNA I/1NA J SGDIH IN STEKLENICAH UELEKLETAIISTVA ^ORSK' °° ZEMUN- M&SERGVA i Zastopstvo v Ljubljani M. CESAR LJUBLJANA VII - Gasilska 3 Tel. 2369 Zahtevajte cenik! sarini se dodaj«? naslednja točka, ki se glasi: »a) Trgovcem z žganjem na debelo se izjemoma dovoljuje pošiljanje žganja iz trošarinskega skladišča kupcem izven njih kraja brez plačane državne trošarine ob pogojili in na način, predpisan v točki a) odstavka 10. in točki a) odstavka 16. člena 103. trošarinske-ga pravilnika.« Clen 13. Odstavek 23. člena 109. pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini se spreminja in se glasi: »(”) Proizvajalci iz odstavka 8. tega člena, ki nameravajo pred odpravo iz žganjarne žganje prekuhati, morajo to ob obračunu pismeno prijaviti v dveh primerkih po obrazcu št. IH. V prijavi mora proizvajalec navesti: mesec, dan in uro, ko začne žganje prekuhavati in ko to konča, vrsto, količino, jakost in število hektolitrskih stopenj žganja, ki ga namerava prekuhati. Na .podstavi te prijave ugotovi finančni organ število hektolitrskih stopenj alkohola v žganju in vpiše to na zadnji strani obeh primerkov prijave in na koncu registra po obrazcu št. n. En primerek prijave se priloži registru, drugega pa hrani oddelek v svojem arhivu.« Clen 14. V zadnjem stavku odstavka 24. člena 109. pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini se namesto >22« postavlja: »n«; Clen 15. V odstavku 31. člena 109. pravilnika /a izvrševanje zakona o državni trošarini se dodaje naslednja točka,, ki se glasi: »a) Tudi za žganje veljajo določbe, predpisane v točkah a) in b) odstavka 14: člena 103. trošarinskega.pravilnika.« Clen 16. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih novioah«. V Beogradu, dne 20. februarja 1940; št. 11.664-in. Minister za. finance dr. J. Sutej ; s. r. (Ta pravilnik je stopil v veljavo dne 22. februarja 1940%, ko je bil prvič .objavljen v »Službenih novlnah« s tega dne, štev. 42.) Opozorilo na novi pravilnik o številu in vrsti meril ter priprav za merjenje Od načelstva mariborskega sreza, oddelka kontrola-mer, smo prejeli v ob« javo sledeče-; »Opozarjate se • na novi pravilnik o številu in vrsti meril ter priprav za merjenje, katere morajo imeti gostilničarske obrti. Pravilnik je objavljen v Službenih novinah št. 264-XCI’ z dne 17. XI. 1939. Po čl. 1. omenjenega pravilnika morajo imeti gostilničarske obrti za prodajo in krčmarenje vina, piva in drugih alkoholnih pijač: a) garnituro pločevinastih tekočinskih meric v velikosti 2 litra do 1 centilitra. b) potrebno količino steklenic, čaš, vrčev in bokalov. Tekočinske merice pod a) naj se upo-trebljavajo za prodajo alkoholnih pijač čez ulico, a steklenice .in čaše pod b) za postrežbo gostov v samem lokalu. Merila pod a) in b) morajo izpolnjevati pogoje v smislu pravil o obliki, sestavi in oznamenovanju meril in priprav za merjenje. Po ČL 2. gostilničarske obrti, katere prodajajo jestvine po težini morajo imeti poleg zgoraj omenjenih meril tudi tehtnico 1 do 2 kg. nosilnosti, kakor potrebno garnituro uteži v velikosti od 2 odn. 1 kg do 1 gr Po potrebi se lahko uporabljajo tudi tehtnice večje nosilnosti odn. večje uteži. Po čl. 3. je predpisana količina meril po točki a) čl, 1. in 2. najmanjša .količina, katero mora vsaka gostilničarska obrt brezpogojno imeti v svojih prostorih. Po potrebi se lahko ta količina poveča, nikakor pa ne zmanjša. Po čl, 4. bodo merila našteta v čl. 1. in 2. pregledana in po predpisih žigosana po organu kontrole meril. Razen steklenih meril, podležejg ostala m er da občasnemu pregledu, ki se vrši vsako drugo leto. Po čl. 5. ni dovoljeno uporabljati v gostilničarskih obrtih nežigosana merila brez ozira kakemu namenu ona služijo. Po čl. 6. neizvršenje prednjih odredb teh pravil se kaznuje po čl. 33. do 45. zakona o merah. Po čl. 7. dobijo pravila obvezno moč 6 mesecev po objavi v Službenih novinah, t. j. 17. V. 1940.« Omejitev prodaje tekočega goriva Prodajalci, bencina in bencinske meša? nice smejo prodajati ta goriva samo osebam, ki imajo karte ali dovolila za nakup. Vsa cestna motorna vozila s pogonom na bencinsko mešanico so kategorizirana in sicer: Na potniške avtomobile, na tovorne avtomobile, na motocikle in na avtobuse. Taji turisti,,ki prihajajo v našo državo z lastnimi motornimi vozili dobivajo na kupon za potniške avtomobile 50 litrov, za motocikle, na kupon po 4 litre in. za avtobus na kupon 95 litrov. Te karte dobijo tuji turisti pri. obmejni — vstopni carinarnici proti plačilu njih vrednosti. .Pri iz3topu iz naše drža ve. vrnejo turisti karte izstopni carinarnici. Pri vrnjenih kartah morajo biti vsi kuponi, ki po.svojih datumih niso dospeli. Ce tuji turist karto izgubi ali so od karte odrezani naslednji kuponi, mora plačati na carinarnici kot odškodnino po 200 din za vsak nevrnjeni kupon. Pri vstopu vozila izmeri obme j. carinarnica količino bencina, ki je v rezervoarju vozila ter zabeleži najdeno količino na karti in . priobči lastniku, vozila,, da ne sme imeti pri izstopu Jz naše države v rezervoarju več tekočega goriva, kot ga je imel. ob vstopu. Za motorna vozila gasilskih čet se izdajajo karte za nakup bencinske mešanice, kakor da bi bila ta vozila vsak dan v rabi. Ker se ta vozila samo kdaj pa kdaj uporabljajo* mora voditi vsaka gasilska četa dnevnik o porabi tekočega goriva. Rezerva, ki jo smejo gasilske čete imeti, ne sme biti večja od tiste količine, kolikor se je more kupiti na 4 kupone kart izdanih za njih vozila. Prodajalci bencina in bencinske mešanice prodajajo ta goriva v zimskih mesecih do 17. ure, v letnih mesecih pa do 19. ure in sicer samo tistim osebam, ki predložijo pravilno izdano dovolilo ali karto in v količini na katero se dovolilo glasi. Na podstavi kart se sme oddajati bencinska mešanica samo tiste dni, na katere se kupon glasi. Oddajati gorivo na kupone, katerim je veljavnost žo iztekla ali na kupone za naslednje dni jo strogo prepovedano. Kontrolo o izvrševanju teh predpisov izvršujejo organi finančne kontrole in inšpekcijski organi uprave državnih monopolov. Kdo izdaja dovoljenje za podaljšanje policijske ure Dosedaj so smele podaljšati policijsko uro izjemoma in po potrebi uprava policije v Ljubljani in predstojništvo mestne policije v Mariboru in Celju, v vseh drugih krajih pa občine. Z haredbo VIII. No. 1668-1 z dne 27. februarja 1940 pa sme za posamezne obrate in za posamezne dni podaljšati policijsko uro izjemno in po potrebi uprava policije v Ljubljani, predstojništvo mestne policije v Mariboru, Celju in Kranju, policijski komisariat na Jesenicah ter mestni kapetanat v Ptuju v svojem okolišu, v vseh drugih občinah pa sreska načelstva. Ta naredba je stopila 1. marca 1940 v veljavo in ie kakor se nam dozdeva izdana na podlagi raznih pritožb banovinskih svetnikov ob priliki zadnjega zase- danja banskega sveta, kjer so se pritoževali, da se po deželi preveč veseljači in pijančuje. Ce je naša domneva pravilna, potem moramo pripomniti, da so banovinski svetniki pozabili povdariti, da so veselice že davno saradi visokih taks in davščin iginile iz gostinskih obratov in da se zato neovirano vršijo po kmetskih hišah. S poostritvijo te naredbe ni tedaj pričakovati, da se bo veseljačenje ukinilo, če bodo upravne oblasti mirno gledale, da, se ljudstvo razveseljuje namesto v gostinskih obratih, ki so stalno pod. nadzorstvom, raje po privatnih hišah, kjer se vršijo vse mogoče zabave. Zakaj niso gg. banovinski svetniki malo bolj odkriti in ne opišejo razmere na deželi tako, kakršne so v resnici. fr T _ v__t, x kor pa resnica, Ce je bilo dvajset let tako, zakaj bi bilo enaindvajseto leto drugače. Ni res?! Zasedanje ban. sveta V februarju je zasedal banski svet, kateremu je bil predložen v razmotriva-nje banovinski proračun za leto 1940.-1941., ki predvideva 139,861.260 din dohodkov in izdatkov, iz česar sledi, da je proračun za prihodnje proračunsko leto za 2,807.990 din večji. Iz ekspozeja g. bana posnemamo, da so proračuni podeželskih občin narasli od leta 1938.-39. na 1939.-40. od 86,130.000 na 91,680.000 din. Zadolžitev občin raste stalno ter jo cenimo danes že na 70,000.000 din. V naši banovini je nastanjenih 18.869 ino-zemcev. V svojem ekspozeju se je tudi osvrnil na pobijanje komunizma, kjer pa niso bili navedeni vsi vzroki, ki so tekom 21 let pospeševali širjenje te bolezni našega ljudstva: Seveda bi se moralo tu tudi našteti razne krivce, ki so vedoma ali nevedoma zakrivili, da se je opasnost komunizma v našem narodu tako povečala, da se jo mora obravnavati celo pri zasedanju banskega sveta. Pospeševanju kmetijstva posveča banska uprava veliko brigo ter pazi na načrtno pospeševanje strokovne kmetijske izobrazbe z otvarjanjem kmetijskih in gospodinjskih šol ter v raznih kmetijsko gospodinjskih tečajih. Vinogradništvo podpira banovina s posojili za obnovo vinogradov s tem, da skrbi za oddajo dobrega trsnega materiala in pomaga ustanavljati velike zadružne kleti. Elektrifikacija lepo napreduje ter je bilo lani zgrajenih za 124 km novih daljnovodov. Največ se je na novo gradilo na Dolenjskem, v veliki meri tudi na Notranjskem in Spodnještajerskem. G. ban je nadalje ugotovil, da postaja naravni prirastek našega prebivalstva vedno manjši, ki ga povzroča bela kuga, ki se je razpasla po naših mestih in že sili tudi na deželo. Tekom zasedanja je več banovinskih svetnikov povdarjalo širjenje alkoholizma odnosno pijančevanja na deželi, nismo pa mogli ugotoviti, da bi eden izmed teh svetnikov povdaril, da se širi pijančevanje z ustanavljanjem novih gostinskih obratov, predvsem krčem, ki so posvečene izključno konzumu alkoholnih pijač. Omenilo se tudi ni veseljačenja in pijančevanja po kmečkih domovih, kjer se veseljači ne samo do jutra, temveč kar po več dni skupaj, kar gotovo ne koristi pobijanju, alkoholizma. Z veseljem pa povdarimo zahtevo g. Nande Novaka, predsednika Županske zveze in odbornika Gostilniškega združenja v Kamniku, da se naj točenje alkoholnih pijač v trgovinah prepove. „Prizadu nakupuje vino in žganje Z uredbo drž. trošarine so pritisnili ,v onih krajih, kjer ni bila uvedena banov, trošarina na vino ali se je samb pavšalno odmerjala, tam. trgovci in gostilni? čarji na vinske cene, kar je vzbudilo veliko nevoljo prizadetih vinogradnikov. Z ozirom na ta pojav, katerega nismo za-, sledili v dravski banovini, se je finančno ministrstvo odločilo, da bo potom> »Prizad« trdi, da si je že oskrbel pri-milijonov din kredita, interveniralo. potom nakupa vina in žganja v prizadetih krajih na vinskem tržišču. V prvi vrsti bo baie »Prizad« začel z nakupovanjem vina in žganja v Srbiji, nato pa v Dalmaciji, v kolikor bi se potreba po tej, intervenciji tudi na Primorju pokazala. »Prizad« trdi, da si je ž eoskrbel primerne kleti za shrambo vina in žganja, dočlm ne daje podrobnejših podatkov, kako si sploh zamišlja vso organizacijo nakupa in prodaje. Bojimo se namreč, ker poznamo naš organizacijski talent, ki je do danes še vsakokrat odpovedal, da bo ta nakup povzročil našemu gospodarstvu, in pa naravno tudi državni blagajni precejšnjo izgubo. Čeprav je iniciativa finančnega ministra hvalevredna, vendar se bojimo, da se niso izvršile vse predpriprave, ki so za takšno obsežno trgovino z blagom, ki je lahko kvarljivo, nujno potrebne. »Prizad« trdi, da bo vino izvažal v inozemstvo, odnosno ga predelal v žganje in v alkohol. Ce pa pogledamo mednarodne pogodbe, vidimo, da je izvoz jako omejen. Zato bi morala vlada najti čimprej možnost, da. si zagotovi tržišče, kamor bi nakupljeno vino izvažala, ker preti sicer bojazen, da se bo pri slabem negovanju vino pokvarilo. Mi sicer želimo finančnemu ministrstvu vso srečo pri tem eksperimentu, ker vemo, da ga je k temu napotil le dober in pošten namen varovati interese vinogradnikov, vendar smo glede uspeha skeptični, ker nas izkušnje uče, da nismo v najčeščih slučajih ravno zaradi slabe organizacije, ki bi morala biti od nakupa do prodaje točno izvedena — dosegli zaželjenega cilja. PRAVILNIK O VIŠINI PRISPEVKA-OBČIN. TAKS NA BIVANJE TUJCEV TUJSKO-PROMETNIMA ZVEZAMA V LJUBLJANI IN MARIBORU S 1. aprilom 1940. morajo oddati vse občine, ki pobirajo občinske davščine na bivanje tujcev 20% od pobranih zneskov pristojnima tujsko-pro-metnima zvezama. Ta prispevek se plačuje od takse na bivanje tujcev, davščine na prenočnine; prav tako, pa tudi od vsake druge iz tega naslova izvirajoče in istemu namenu služeče morebiti drugače označene dajatve (posteljni davek, prenočnina in pod.). Za tujca po tem pravilniku se šteje vsakdo, ki nima v kraju stalnega ali rednega bivališča in ostane tam vsaj preko ene noči. Nestalnega bivališča je pa vsakdo, ki ne biva nepretrgoma 6 mesecev. ■>WV Pristna in priznano pitna HALOŠKA VINA priporoča cenjenim gostilničarjem VINARSKA ZADRUGA V PTUJU Kdaj se vrši kontrola sodo\ v proračunskem letvi 1940-1941? c j: % 3 V C CO > CL» KJ O X > O TJ O 99 i = c — tn Oi E E 0> > o 2 -C . s 5 U o 00 | 3 >' -S o ^ , O O h +* a o M a N C 03 -*-» K/l O OJ in E o ■+-* 3 J JC *= t/t o t; .2 3 S oo c c o o ao o'S C* a n TJ ca 8 u 0) 09 V 3 ON d LA d O CM d CM CM CM CM ro CM CM CM ON O — NO *— r^. 00 CO o CM ro CM CM ro CM CM CM CM ro LA CM d ro CM d vO CM CM T-* CM CM CM CM T— T— v£> d d LA CM CM CM CN 00 ON r—1 - CM T— CM .• j CM 00 LA 00 LA 'O* CM - c r CM CM CM r 00 ro o . - CM v— CM r - CM Tt- r^. Tt" ro t— CM CM CM CM CM •**-’ LA d M" 00 M" CM CM T— CM CM CM CM v— r- d CM d d CM CM M* ON CO O r— t— ro » C r— CM CM • •* ** On 00 LA CM * •* •» t— T— • ro 00 CM On CM 00 O T- t— CM v« c*. r— r" CM T-* r— • 00 CM r*. «— 00 vO ro *— *— r-« CM *-* d CN v— d d d LA CM d T"'* r— v- T— CM T— N"“ N— T— •» • • . - - - LA MO O LA On nO ON r-1 T— T- t-« T*’ T- T—' V* 00 CM CM CM CM CM CM 00 O J 00 CM CM ro O CM ro « r" 'r- d . d d od ro 1 CM ro CM CM CM CM CM CM 1 LA d O LA ON d LA CM d CM co CM CM T“ CM CM CM CM V ON On M" LA T“* d CM CM T* CM CM CM CO CM CM ro ro 'M' d od CM a CM CM ro CM CM 00 00 ro *» CM r-» CM •* r V0 ON ro CM On . . CM CM ro ON C* CM CM CM CM CM CM CM • • LA O T— CM 00 CM v-* X d T-* T— T— ON M- ON d d T— LA co CM CM CM CM CM ro CM CM CM d T— d m- d LA* d 00 CM CM CM CM CM CM CM T— T— LA LA d LA rO d CM CM CM CM CM CM T' » M" fO On CM LA ro LA CM CM CM CM CM v* T— “ • rO CM 00 ro N—' CM vO CM CM T“* CM CM CM T— ** r CM CM O ro CM CM t— CM CM CM CM ro O C M N M rt* f— CM 03 CM O. ■«— M- CM CM r- Cg tA CO “ S O O ro t- CM t- VTv On 03 v—' T— t— M* oo *- t— v— T- CO d ° LA 00 OOIAOONv—OncO OJOlr-OJr-Nr-r LA LA vo co f** la l/l N \0 ^ . • t- v- v-* 40 E X3 E i-. d 40 E o

o. > o g «.2. .2 Š S £ g > € S- .y -c •c o- o — * -g ;>* J o -r. CA *q g =» O 2 V) c/) _ d § 5 O cG - n c -S TJ O NJ ^ c O isa 55" ® oi — <3> o ^ O- ca M M O M +- . d -a *“ ca — *-> .E. cj> IT o ca -ra 3 g 5 a! ^ j. C ^ — O 3 -J L* '3. ca 3 O C .Jsl TJ > „ O g ON l fi 6 l (A - §. 2 2 II 21 ■O S ~i. o . > ** o c E « o N ey S? a E g £ •§ v- O i- N > > C ^ 'O 1 5 "O . ca c Ja ca 3 10 o CO T3 o o > A o ca "ča > -o .°o T3 'c* ca .g 3 S 3 o x: Q-’S ^ S o-3 •» •o c 43 T 3 A cy 43 •O a *SL > «4 50 ^ c a cy ^ o •a *o -o ca o s « a Z g 0 Kriza razuma ... V današnjih dneh nam prihaja na misel seja bivšega deželnega zbora za Kranjsko, ki se je vršila v letu 1906., torej v času, ko so Rusi doživljali v Mandžuriji velike poraze in ko smo stali pred aneksijsko krizo, ki je bila le predhodnica kasnejših usodepolnih dogodkov. V teh časih se je na Kranjskem bil srdit boj med dvema strankama: med tedanjo vladujočo stranko SLS in med opozicijo, kateri je stal na čelu dr. Ivan Tavčar. Še danes nam lebdi pred očmi razpored sedežev, ki so ga zavzemali deželni poslanci bivšega kranjskega deželnega zbora. Visoko za mizo je stal sloki dr. Šušteršič, na njegovi levici je bila razporedena večinska stranka z dr. Janezom Ev. Krekom na čelu, v sredi je imela opozicija svoj prostor, kateri je načeloval, kakor smo rekli, impozantni dr. Ivan Tavčar, dočim mu je na njegovi desni strani delal družbo tuoi pok. dr. Ivan Triller. Na desni strani dvorane pa so bili razporejeni poslanci kranjskega veleposestva. Kmalu po otvoritvi seje je dobil besedo dr. Triller, ki je bil izredno dober govornik, saj ni bil zastonj advokat po poklicu. V svojem govoru, ki je bil naslovljen na tedanjega deželnega predsednika dr. Schwarza, je opozarjal vlado, da naj upošteva nacionalne in kulturne interese prebivalstva tedanje vojvodine Kranjske. Pri zaključku svojega govora pa je s povzdignjenim glasom opozarjal merodajne činitelje na nek dogodek, ki ga je lepo opisal francoski romanopisec. Začel je nekako tako-le: Gospoda! V spomin mi prihaja ob tej priliki in za te razmere pomemben neki dogodek, ki ga tako lepo opisuje francoski romanopisec in je primeren, da se ga spomnimo v današnjem času. »Vlak poln potnikov brzi mimo zapornih signalov in rdečih luči v temno noč. Potnike se polašča groza. Eni hite k zavori, drugi odpirajo vrata in okna, ostali pa se šalijo in prepevajo, dočim se na stroju odigrava drugi del drame. Strojevodjo je zapustil razum. Tudi mi se vozimo s takim vlakom. Potnike se polašča strah, trezni hite k zavori, da preprečijo nesrečo, zbeganci in obupanci hite k izhodom, da se rešijo, če se še rešiti da, flegmatiki pa so se že davno predali usodi v roke, kajti na stroju se odigrava drugi del drame ...« Po končanem govoru mu je naravno ploskala opozicija, z začudenjem pa smo opazili, da mu je vneto ploskal tudi dr. Janez Ev. Krek. Vse to se je godilo, če se ne motimo v letu 1906., ko so bile politične razprtije na vrhuncu in ko smo stali pred silno nevarnimi zunanje političnimi dogodki. Takrat je zmagal razum in ta slika je še danes ostala živa staremu študentu iz mladih dni, kajti takrat je prvič videl, da lahko razum in strpnost premagata krizo. S praznim želodcem ... Neka tvrdka iz južnejših krajev je prevzela gradbo neke važne ceste ter je iskala in še išče ceneno delavno silo, ki je posebno v Bosni in Hercegovini v izobilju na razpolago. Nam bi bilo končno vseeno, kakšna cesta se gradi in kdo jo gradi, če ne bi bili opozorjeni na gotov postopek tvrdke, ki nikakor ni v soglasju z današnjimi prilikami, v katerih živimo. Tvrdka objavi v Bosni in Hercegovini ter Liki, da potrebuje gotovo število delavcev, kateremu pozivu se naravno mnogi odzovejo, meneč, da bodo s tem pomagali družinam. Ko se lačni in raztrgani javijo pred tehnično pisarno tvrdke, jih ona zavrne češ, da naj se javijo drugi dan, nakar sledi še tretji in četrti dan, ne da bi tvrdka vprašala, kje bodo ti reveži, ki jih je izpeljala iz njihovih domov v naše kraje, dobili hrano in prenočišče v dneh nestrpnega čakanja. Ko so enkrat tako sestradani, da začnejo prosjačiti in prit;skati na tvrdko, jim tvrdka ponudi delo, toda pod vsemi drugimi pogoji, kakor jih je svoječasno objavila. Obvezati se morajo, da bodo plačali toliko in toliko za hrano, ki jo morajo jemati v kantini tvrdke in da bodo plačali tudi za skupno ležišče v barakah gotovi znesek. Obvezati se morajo nadalje, da bodo kupovali vse predmete pri tvrdki, tako da tem revežem pri obračunu ničesar ne ostane. Ko delovni čas izteče, se napotijo ti siromaki s praznim žepom in s praznim želodcem in še bolj raztrgani, kakor so prišli na svoje domove v trdnem prepričanju, da je siromak suženj brezvestnega oderuha. Za nas ni tako postopanje vseeno, ker vendar potujejo te sestradane delavske čete skozi naše kraje nazaj v Bosno in Hercegovino in nadlegujejo ob cesti ležeče posestnike, občinske uprave in gostilne za milodare. Vse je mogoče, da se ta ali oni izmed teh izkoriščanih trpinov znajde sčasoma v zaporu kot komunist, ker si upa kritizirati tak postopek. Skoda le, da nimamo zakona, po katerem bi se podjetnika kaznovalo vsled veleizdaje, ker ustvarja s tem svojim postopanjem neugodno razpoloženje ter ruši temelje države. Ali ni to primer, s katerim se ustvarja nezadovoljstvo, ki se običajne pri nas naziva — komunizem. Prijateljem dobre vinske kapljice! Ako ljubite dobro kapljico in želite imeti nemoten užitek, pridajta vinu približno tretjino Rogaške slatine »Tem pel«. Okus bo popolnejši in — — — Rogaška slatina ima še to prijetno lastnost, da prepreči neprijetne posledice kakor glavobol, zgago, želodčno kislino itd. Vzemite torej k vinu vedno Rogaško slatino »TEM.PEL«! ^Krik po pravici Besedilo in vsebina vsakega zakona mora odgovarjati zdravemu razumu ter pravičnosti do vseh državljanov. Zakon mora biti tudi demokratičen in sposoben, da odreja pravice in dolžnosti ljudem po strogo objektivnih vidikih, enako za vse državljane. Ker življenjska vrednost zakona ni samo in v prvi vrsti odvisna od njegove dobre in slabe vsebine, temveč tudi od tega, kako se ta zakon v življenju izvaja. To so držav-no-pravni pogoji demokracije, na katerih se vzgaja narod v dobre državljane. Tudi v naši državi se uvaja s polno paro demokratizacija, vsak čas dobimo nove zakone in uredbe, ki imajo namen, preurediti državo v duhu, ki trenutno vlada pri nas. Posebno pažnjo se polaga kmetskemu vprašanju. Ta stan je res dosegel v primeri z drugimi, zavidljive uspehe, za katere mu moremo samo čestitati. Z raznimi uredbami se mu je vsled teze, da je grunt temelj države, uredilo njegovo vprašanje, da se mu sedaj ni treba bati kakih gospodarskih , pretresljajev. Jasno pa je, da če se favorizira enega, ne bi smel račun plačati drugi. Tako so v sklopu države tud; drugi, nič manj važni činitelji, to so gostilničarji in obrtniki, katerim je bila vedno dana možnost gospodarskega uveljavljenja, da so živeli v nekakem pravičnem razmerju in sožitju z ostalimi sloji. To lepo razmerje se je pa na mah porušilo. Tako stoji danes gostilniški in obrtniški stan, ki je s svojo bitnostjo nemalo uplival ugodno na državne in samoupravne finance na robu propada. Razumljivo je, da je in mora biti zasebna lastnina okrnjena po omejitvah v zaščito splošno-koristnih interesov naroda, toda če se nekaj da Janezu, se ne sme vzeti Tonetu, ker v socialno Domača žganjarna in destilacija „JELEN” Velika zaloga vseh vrst pristnega domačega žganja, raznih likerjev, ruma, malinovca, vermoutha itd. na drobno in na debelo. * Dobro blago! - Nizke cene! IVAN ZALETEL Telefon štev. 710 ŠT. VID NAD LJUBLJANO Novi grobovi v redu, kjer so interesi poedinca več vredni, kot pa interesi skupnosti in kjer je vsled tega mnogo takšnih, ki nimajo zadostne prehrane, zdravega stanovanja, primernega oblačila in možnosti duševnega ter telesnega razvoja. Pred nekaj dnevi smo govorili z zaso-pihanim detektivom, ki nam je potožil, da ima mnogo opravka s »pobijanjem komunizma«. Ob tej priliki smo mu priporočali domače zdravilo. Svetovali smo mu, da naj da komunistom, ker jih itak ni mnogo pri nas, večkrat po veliko kranjsko klobaso, en liter močnega »Štajerca« in pa velik kos belega kruha, pa bo vse to iztisnilo iz še tako gorečega komunizma komunizem. Same besede in svarila pa ničesar ne zaležejo, ker se z njimi ne more nikogar nasititi. Vprašanje komunizma je več ali manj vprašanje nenasičenega želodca, katerega krulenje poslušamo že eno-indvajseto leto, pa se ni nihče našel, ki bi predpisa! za to bolezen tako domače in vsakomur poznano učinkovito sredstvo. t Rattej Ivana. Dne 25. februarja je zatisnila v Vojniku poznana gostilni* čarka ga. Rattej Ivana, ki je dosegla 73 let starosti, svoje oči. Imenovana je bila žena ustanovitelja gostilniškega združenja v Vojniku ter priznana po-bomica stanovske ideje. — Žalujočim j naše sožalje. | f Trobiš Karl. V Višnji vasi pri Voj-i niku je umrl g. Trobiš Karl, po domače j Step dne 6. januarja 1940. — Zalujo-j čim naše sožalje. Vinarska razstava v Ptuju V prostorih bivšega hotela »Oster-berger« v Ptuju je bila dne 10. marca dopoldne otvorjena razstava Vinarske zadruge v Ptuju in I. Vinarskega muzeja v Jugoslaviji. Pri otvoritvi so bili navzoči kot zastopnik g. bana načelnik kmetijskega oddelka g. Podgornik, zastopnik mesta in sreskega načelstva ter ostale važnejše oblasti in ustanove. Otvoritev je pozdravil v imenu zveze in ptujskega združenja zvezni odbornik g. Berlič Joško povdarjajoč, da so pri tej razstavi z vso ljubeznijo sodelovali najbolj na vinski trgovini poklicani interesenti, t. j. Vinarska zadruga v Ptuju, Gostilniško združenje v Ptuju in Podružnica Vinarskega društva. Na razstavi je bilo razstavljenih 173 vzorcev iz Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Haloz, kakor tudi iz Slovenskih goric in iz ormoškega okoliša. Iz ličnega razstavnega kataloga posnemamo, da sega vinarstvo ptujske okolice 2.000 let nazaj, zato ni čuda, da je ta gospodarska panoga zapustila IVsem cenj. vinskim trgovcem in gostilničarjem vljudno sporoCam, da Impregniram nove in rabljene sode (tudi pokvarjene) z CALVENTON ELEKTRIČNO APARATURO Popolnoma nevtralno sredstvo po strokovnjakih preizkušeno in odobreno • Dolgoletna vzdržljivosti Zelo nizke cene! 100°/,sigurnost! v-a tozodevjin ponr»vnah. pr nc pjrC) S0{jar ? Ljubljana - Dravlje urejeni državi se ne sme ničesar zgoditi, kar bi bilo v nasprotju s socialnim duhom, ki vodi to državo. Vendar se vse pogosteje dogajajo slučaji, da medtem, ko je kmet' zaščiten, prodajajo njegovega soseda - vaškega gostilničarja in ga a družin# vred vržejo na cesto, kljub temu, da je plačeval več javnih bremen kot vsa vas. Tudi tistemu, ki ni mogel ali ni hotel plačevati davkov, ki so mu slednjič narasli na čedno svotico, se mu zaradi tega, ker je ignoriral vse državne predpise, postavlja spomenik 'v obli- j ki davčnega odpisa, medtem, ko se go- j stilničarju predpiše petkratna kazen, ■ afco le 1 dan zamudi s plačilom trošarine ali takse. Naravnost pomanjkljivi so tudi sta- ; novsko-zaščitni predpisi za gostilničarje in obrtnike, ali jih pa ljudje, ki jim je poverjena praktična aplikacija, izvajajo iz strankarsko-političnih ozirov. Suš-marstvo, ki se je v svrho popolne demokracije bohotno razvilo, se nikakor ne more omejiti. Skoro v vsaki drugi hiši je gostišče, kjer je omogočena romantično navdahnjenemu človeku, da se lahko za trenotek odtrga okovjem civilizacije. V mlečnem litru pristni kranjski figove, ki se toči v oljnati kozarec (seveda ne »za denar« temveč kar , »tako«), jedilni pribor, nož, ki ga rabi- j jo otroci pri svojih podvigih, neženira- ; no razpravljajo o človeških tajnostih in j potankostih, ples, hrupno veseljačenje, : poboji itd., vse to lahko nudi gostilni- j dar jev konkurent razvajenemu gostu, ; Jri si morda le prevečkrat zaželi tako odobje. Tukaj se skriva sovražnik št. 1, . a katerem govori nedeljski uvodnik »Slovenca«, ki demoralizira in ugonab- j Ija slovensko ljudstvo. Gostilničar, ki vrši svojo obrt po taksnih, davčnih, hi-gijenskih, nravstvenih in policijskih predpisih, ki se vsak čas poostrujejo, more vse to le mirno gledati — v prazni ! gostilni. Gospodje, ki grme danes s prižnic proti škodljivemu uplivu in obisku gostiln, naj pogledajo malo po naših : vaseh, in videli bodo, kaj se dogaja po takih privatnih beznicah. Vsi veliki napori in upravičene zahteve gostilničar- j akih organizacij se rešujejo samo z obljubami, v moralno oporo gostilničarskih organizacij se rešujejo samo z obljubami, v moralno oporo gostilničarju, ia nekako lažje pričakuje čas, ko mu *apoje boben. Sistem zmagovalca, ki hoče zasužnjiti in gospodarsko uničiti podjarmljene narode, ni tako krut, kakor tukaj, ko se hoče uničiti stan, ki je za lastno državo doprinesel najmanj ' toliko žrtev kot ostali sloji. —ljan. HOTELIRJI IN GOSTILNIČARJI I Nabavite* si za Vaše goste planinsko cvetlični med u v MEDARNl LJUBLJANA - Židovska 6 ® Vas «?Ht)oiip o'>str<že Nekaj o komunizmu Zadnje čase se mnogo razpravlja v *a§i javnosti o opasnosti komunizma. Res je, da razjeda po nekaterih državah komunizem današnji ustroj družbe, do-dim se v drugih državah sploh ni mogel razmahniti, čeprav je imel za agita-«jo popolno svobodo. Iz tega se vidi, da komunizem ni pravzaprav tako opasen, ie se ne ustvarjajo pogoji, ki so za Sirjenje te socialne bolezni ugodni. Komunizem postaja opasen tam, kjer vlada nered, kjer se izdajajo zakoni, da je po njih ne postopa, kjer ima kapital svoboden razmah na škodo delavca, katerega smatra za sužnja, kjer država ne plačuje svojih nameščencev zadostno in UREDBA O KONTROLI CEN Minister za trgovino je predpisal uredbo o kontroli cen, ki kontrolira cene predmetov, ki jih navajamo na drugem mestu. Uvozniki, trgovci na debelo in proizvajalci (tu ne spadajo lastni proizvodi po kmetovalcih) ne smejo za predmete za katere je potoin te uredbe odrejena kontrola zviševati cene v notranjem prometu, ne da bi prej dobili odobritev od pristojnega oblastva. Zvišanje cen se lahko prijavlja posamezno ali pa skupno. Skupna prijava se vlaga preko pristojne prisilne združbe. Pristojno oblastvo mora najkasneje v 15 dneh uvoznikom in trgovcem na debelo najkasneje v 7 dneh izdati rešitev. Do-tično oblastvo pa lahko določi tudi nižjo j ceno od cene, ki se v prijavi zahteva. Za predmete, na katere se nanašajo predpisi te uredbe, so prodajalci pri vsaki prodaji proizvajalcem in trgovcem v državi zavezani izdati račun. Pristojno oblastvo za kontrolo cen je j banska uprava. Preden izda odločbo v J pogledu zvišanja cen, mora zaslišati j mnenje krajevnega odbora za pobijanje I draginje. Pritožbo zoper odločbe banskih uprav je vlagati v 5 dneh na trgovin-j skega ministra, vendar pritožba ne zadrži odločbe od izvršitve. Zoper odločbo ministra trgovine in urada za kontrolo cen ni dopustna tožba na državni svet. SEZNAM PREDMETOV ZA KONTROLO CEN. Kontrola cen se po uredbi o kontroli cen uporablja na te predmete: kruh, moko, (izvzemši 0, Og, Ogg) otrobe, domače testenine, riž, kavo in njene na-dometske, čaj, jedilno olje, razen v steklenicah in konvah do 5 kg, mast, sveže meso, milo izvzemši luksuzno, sveče vseh vrst, pa-rafin, drva, premog, molino, amarikan vseh vrst, srbsko platno vseh vrst, beljeno bombaževo platno, pravi gradi 2 najcenejših vrst, kreton 2 najcenejših vrst, bomba-j ževa preja, sukanec od 200 do 1000 jardov vseh vrst, flanela in barhent za | obleke, volna in volnena preja za ple-! tenje in vezanje, sekire, lopate, kopače, j kose, srpe in motike. temu okolišu trajne sledove. Slavni rimski cesar Probus, ki je vladal od 262—282. leta po Kr. roj. je ukazal svojim legijam, da se nai tudi v Panoniji, ki je bila tedaj pod rimsko oblastjo, nasade novi vinogradi. Zgodovinski razvoj vinarstva je nazorno pokazal vinarski muzej, ki je j edinstven v državi in ki se bo naravno | sčasoma izpopolnil. Obiskovalci so imeli j priliko vpogledati v rimsko vinarstvo > s starodavnimi spomeniki, z bogato keramiko in steklenimi izdelki, od katerih so bili nekateri izdelani v znamenitih svoječasnih steklarnah v Rušah. V tem muzeju so bili razstavljeni tudi pravilnik in lep znak sodarskih pomočnikov ter še razni drugi predmeti, ki so potrebni pri vinarstvu. Mislimo, da so posetniki ugotovili, kakšna kapljica se prideluje v naših Haloških goricah in smo prepričani, da se bodo naši gostilničarji često in često oglasili v Ptuju, kjer ima Vinarska zadruga krasne kleti z obilico vinskega pridelka, tako da lahko postreže vsem odjemalcem. Pri tem opozarjamo še na to, da ima ta »Vinarska zadruga« najnovejši aparat za parafiniranje sodov, o katerem smo že svoječasno pisali v našem listu in katerega si naj člani ogledajo, kadar pridejo v Ptuj. Upamo, da so bili razstavljalci, kakor obiskovalci z navedeno razstavo popolnoma zadovoljni. OPOZORILO GOSTILNIČARJEM, KI IMAJO V SVOJIH OBRATIH RADIJSKE APARATE IN GRAMOFONE Kljub našim večkratnim opozorilom, da naj plačajo gostilničarji za te aparate tudi avtorsko takso v smislu sporazuma, ki ga je sklenila dne 28. januarja 1938 zvezna uprava z Avtorsko centralo, ugotavljamo da je še vseeno lepo število onih gostilničarjev, kateri avtorskih taks niso plačali. »UJMA« ima v rokah točne dokaze, ki jih je dobila od strani davčnih uprav vseh onih gostinskih obratov, ki imajo v svojih lokalih radijske aparate ali gramofone. Pri poslovalnici »UJMA« za dravsko banovino smo intervenirali, da ne bo izročila zamudnikov odvetniku, da se preprečijo nepotrebni in visoki stroški. »UJMA« je naši intervenciji toliko ugodila, da bo čakala na plačilo še do 1. aprila 1940 potem pa bo vse zamudnike izročila odvetniku. Zato opozarjamo po-slednjikrat vse prizadete, da plačajo zaostalo avtorsko takso (10 din na mesec) nemudoma na čekovni račun št. 10.485 pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani, ki se glasi: »Udruženje jugosla-venskih muzičkih autora (Ujma) v Za grebu, poslovalnica za dravsko banovino Ljubljana«. Glasom omenjenega sporazuma velja znižana avtorska taksa samo za one gostinske obrate, ki plačajo avtorsko takso pravočasno, to je za 6 mesecev v naprej in ima torej »UJMA« že zdaj pravico zahtevati mesečno 30 din, kar pa na našo intervencijo ne bo storila, ak« se člani odzovejo pozivu do 1. aprila 1.1. CINI RAZNIH SOL IN TEČAJEV Prosvetni minister je odločil po mnenju glavnega prosvetnega sveta: Da ustreza dovršeni 6. razred višje ljudske šole izobrazbi 2 razredov srednje šole in daje šolsko kvalifikacijo jsa zvaničniško zvanje po § 10. zakona o uradnikih. Da ustreza 2. razred višje osnovne šole dovršen v času od leta 1920. dc leta 1923. izobrazbi 2 razredov srednje šole in daje šolsko kvalifikacijo za zva-! ničniško zvanje po § 10. zakona o urad- i nikih. Da ustreza državna trgovinska akademija z završnim izpitom izobrazbi popolne srednje šole, in daje šolsko kvalifikacijo za uradniška zvanja. Da ustreza strojna in elektrotehniška šola vojne mornarice z završnim izpitom izobrazbe 2 razredov srednje šole in daje šolsko kvalifikacijo zvaničniško zvanje. Da ustreza 3-letna strokovna nadaljevalna šola, 3-letna obrtna nadaljevalna šola in 3-letna trgovinska nadaljevalna šola izobrazbi 2 razredov srednje šole in daje šolsko kvalifikacijo za zvaničniško zvanje. V pogledu činov ljudskih šol v dravski banovini do 31. oktobra 1924. leta je omeniti, da ustreza 8-letno šolanje i z 8 razredom na ljudski šoli 8 razredni« ali s 7 razredom na ljudski šoli 7 raz-rednici v Sloveniji, dovršenima do 31. oktobra 1924, če so imele te šole čin 4 razredne odnosno 3 razredne meščanske šole, izobrazbi dovršene nepopolne srednje šole in daje šolsko kvalifikacijo za uradniška zvanja. 7. ali 6. razred na ljudski šoli osem-razrednici ali 6. razred na ljudski šoli Pivovarna Jos. Tscheligi v Mariboru Koroške c. 2 - Telefon 233S priporoča svoje izborno PIVO NAJBOLJŠE 4 ! KVALITETE m Dolenjske toplice zdravil, družba z o. z. odda restavracijo. Ponudbe sprejema v Ljubljani Dalmatinova 1. njo, da s© pravočasno pred začetkom letošnje turistične sezone uredi to važno vprašanje in da se turističnim krajem, odnosno turističnim obratom zagotovi možnost zadostne preskrbe s petrolejem. PRISTNA seansi sedeanrazrednici v Sloveniji, dovršena do 31. oktobra 1924 ustrezata izobrazbi 2 razredov srednje šole in dajeta šolsko kvalifikacijo za zvaničnika. 8-letno šolanje s 6 razredom na ljudski šoli šestrazrednici ali s 5. razredom na ljudski šoli petrazrednici v Sloveniji dovršenima do 31. oktobra 1924, ustreza izobrazbi 2 razredov srednje šole in daje šolsko kvalifikacijo za zvaničniško itvanje. Osemletno šolanje dovršeno na ostalih ljudskih šolah v Sloveniji (eno, dvo in štirirazrednica) do 31. oktobra 1924, ustreza dovršeni osnovni šoli in ne daje šolske kvalifikacije po uradniškem zakonu. Med vojno dovršeni 4. razred gimnazije ustreza izobrazbi nepopolne srednje šole in daje šolsko kvalifikacijo za uradniška zvanja. POZIV Gostilničar, ki bo s 1. aprilom odjavil obrt na sedanjem mestu, želi vzeti v najem kako majhno gostilno. Sprejme tudi kakršno koli službo proti popolni oskrbi in majhni plači. Pojasnila daje uprava Gostilničarskega vestnika. ] Iz tujsko - prometnih zvez Tujsko-prometna zveza v Mariboru ; nam je poslala sporočilo, da se je zaradi pomanjkanja petroleja, ki se je občutil že v letošnji zimski sezoni v turističnih krajih, kjer še ni električne razsvetljave, obrnila na upravo državnih monopolov in na merodajna oblastva s proš- Iz organizacij Poročila občnih zborov priobčujemo po vrstnem redu in po razpoložljivosti prostora. Občni zbor v Vojniku. V gostilni g. Špesa se je vršil dne 10. januarja 54. redni občni zbor tega združenja, katerega se je udeležilo 49 članov. G. predsednik Schnabl je otvoril občni zbor in opisal delo zadružnega odbora v preteklem poslovnem letu, nakar je poročal g. tajnik Spes o obširnem pisarniškem delu, kar ie zbrano članstvo z odobravanjem vzelo na znanje. Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je imelo združenje 12.252 din dohodkov, izdatkov pa 11.020 din. Premoženje združenja znaša skupno 4.712 din. V imenu nadzornega odbora je podal poročilo g. Sotelšek, kateri je predlagal razrešni-co, ki se je tudi soglasno sprejela. Proračun izkazuje pri dohodkih in izdatkih 13.796 din ter se je tudi proračun soglasno dobril. Pri predlogih in slučajnostih se je mnogo obravnavala občinska trošarina na sadjevec, ki jo nameravajo ponovno uvesti na področju tega združenja nekatere občine. Združenje zahteva, da se občinska trošarina na sadjevec odpravi, ker je to pijača za najrevnejše prebivalstvo, če pa tega ni mogoče storiti, potem pa se mora zatrošariniti istotako tudi sadjevec, ki ga prodajajo kmeti in se bavijo s točenjem istega v jako mnogih slučajih celo občinski odborniki, ki bi morali paziti v občini na red in na točno izvajanje predpisov. Poleg drugega so se razpravljale razne stanovske zadeve, ter je bil končno sprejet tudi predlog, da se vsakega, ki se ni udele- 4S & 0 £ <5 kupujte ie pri Vinarski zadrugi V/ Ptni — Zaradi neočiščenih ulic sejm v Celju odpovedan. »Nova doba« prinaša poročilo, da je bil kramarski sejm, ki bi se moral vršiti 2. marca odpovedan, ter niso bile ulice v Celju dovolj očiščene od snega. Ta odpoved ni škodovala samo gostilničarjem, temveč tudi drugim poslovnim osebam ter meče prav slab* luč na mestne očete pri njihovi brigi m pojačenje gospodarskega življenja v njihovem mestu. Kaj bi rekli mestni očetje v Celju, če bi jim gostilničarji, ki ne uživajo prav nikake zaščite in ne najdejo nobenega razumevanja, odgovorili, da ne morejo plačati davščin, ker so — njihovi žepi prazni.. Razglasi žil občnega zbora, pa se ni opravičil, kaznuje z globo. Sresko načelstvo v Slovenjem Gradeu I razglaša razsodbo okrajnega sodišča v Šoštanju, s katero je Pokleki Martinu, roj. 11. IV. 1891 v Šoštanju, oženjene-j mu delavcu, prepovedano zahajati v i krčme od 23. II. 1940. do 23. II. 1941 P £ TER STEPI« (Lastnik Mirko Stepič) Veletrgovina z vinom Ljubljana MII. (Sp. Šiška) Telefon 2171 sc priporoča cenj, gostilničarjem s solidno postrežbo prvovrstnih vin SPECIALNA TVRDKA___ Z A HARMONIK E_____ IZDELOVANJE HARMONIK JOSIP FLEISS • (Prej F. Lnbas & sin) • LJUBLJANA, TYRŠEVA 36 Oi DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE „union“‘LJUBh3flnfl PRIPOROČA SVOJE IZBORNE IZDELKE: SVETLO IN ČRNO limon pido v sodih in steklenicah vsem cenj. gostom in gostilničarjem Z odličnim spoštovanjem Delniška družba pivovarne Za uredništvo ki Zv ttofcaiee v Celju: Jm1|» — Za lastnika: »Zv«n sulrui. gostil, obrti d»». tas*viB« r LjnMjftni*: Karol. Ob« v Ctelj*.