Poglejte na itevilke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Telephone: CHclgea 3-1242 No. 244 — Stev. 244 K—atcred « Swod CI— Mttcr Sgptwnber »tk 1840 t the Office M New \>rfc. K. Y„ under Act «/ Coo^rew of Mwi* 3rd, 187» PtHiUUlCAL UIV. OEC ; a 194/ 12 ii*> u mnuj vie SOT VIDIH DOBIVATI J( C "GLAS NARODA" po poŠti naravnost na svoj dom (iXTMi mM hUJ ta prasnlkev). Čitajte, kar Vas zaninfl H < NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 15, 1941 —PONEDELJEK, 15. DECEMBRAf I94'l Volume XLIX. — Letnik XLIX RUSI POTISKAJO NEMCE OD MOSKVE RUSKA KAVALARIJA PRESTREZA UMIKAJOČE NEMCE. — VELIKANSKE NEMŠKE IZGUBE. — TOPLOMER JE 56 STOPINJ POD NIČLO. — NAJVEČJI PORAZ NEMCEV V SEDANJI VOJNI Rusi so pretoili široko vrzel v nemški črti zapadno od Ele-ea in LrVnija ter so napredovali več milj v smeri proti O-relu. Odrezali so tudi zadnje oddelke umikajoče se vojske ter pritiskajo na oslabeli krili z veilikin številom tankov. Na celi fronti Rusi odrožejo posamezne oddelke od smeri u- VOJNA NA IZTOKU Japonci na Luzonu uničeni Kot poroča ameriško vrhovno poveljstvo, so bili uničeni vsi japonski oddelki, ki so se mika in list "Pravila" poziv- jizkrcali na Luzonu, največjem Ija vojake, da ne nehajo ]Kxli-ti Nemcev. dokler ne uničijo sovražnika do 'zadnjega moža. Ruski armadi na tem kraju fronte zapoveduje gen. Ko-Ktenko. Ko so Rusi zavzeli Elec, lavni in Jefremov, s»o takoj pričeli prodirati dalje in so zavzeli -še nadaljnih 4()0 va- trgov in me«»t. K"> i- na nekem drugem kraju u,- -ki poveljnik skušal zopet zbr it i svojo armado, jo prldrvi'a uiska kavalerija in Nemce razguala ter zavzela 15 vasi in trgov. Pn L Moskvo so Nemci doživeli velikanske izgube, ko s'o skušali zadrževati rusko armado in virovati svoje umikanje. Pri Ivi inu je Obkoljen močan nemški oddelek, ki se dosedaj še ni mojrel rediti \v. zagate. Pri iMožaisku, kjer ho Rusi pričeli svojo p rot i ofenzivo •">. decembra, so napredovali 13 milj ter zavzeli 16 vasi v dveh dneh. Rusi tanki napredujejo i>ri Zvenigorodu. Južno od Moskve sta generala Boldin in Belov s svojimi kavalerijski-jni in tančnimi oddelki dobila velik vojni plen. Armada maršala Timošenka je zopet pričela prodirati, navzlic močnemu nemškemu odporu, ter je prekoračila reko Mius, ob kateri so hoteli Nemci postaviti svojo novo bojno črto. Sedaj se 'boji nadaljujejo na zapadnem bregu reke. Armada generala Reminzova se je zapletla v 1>oj z Nemci pri Tagonrogu. Na severni fronti, malo nižje od Leningrada je armada generala Pa v lov ič a na neimenovanem kraju potisnila Nemce nazaj in zasedla 100 vasi. .Iz vseh krajev dolge fronte prihajajo ista poročila: van za vasjo zavezeta. nemške divizije se umikajo; zavzeteara je bilo mnogo vojnega materiala. To je najhujši poraz, ki ga je šp Adolf Hitler doživel. List Pravda pravi, da je ruska protiofenziva prekrižala Hitlerju njegove - račune in razblinila domnevianje, da jo nenrška a\rmada nepremaglji- otoku Filipinskega otočja. Soboto so japonski »bombniki ou poldne pa do ene popoldne bombardirali Nicholas ie-tal"šče blizu Manile. Prišli so .v dveh skupinah. Ameriški detektorji so jih zasledili in ae-roplani so jim i>oleteli nasproti in tudi protizračni topovi so se pripravili. YeP otopili štiri japonske transporte i 11 j.>o-škodovali tri, pri Legaspi ju pa poškodovali dva. Japonski aeroplani so zoj>et fknšalr napasti Manilo, toda ;iineriŠki aeroplani so jih vedno pognali nazaj, tako da je nekaj -bornih padlo le v morje. Holandci potopili japonske transporte Hohandske podmornice so v sOboto j »otopi le štiri japonske transportne pamike nedaleč od Malajskega .polotoka in je utonilo 4000 japonskih vojakov. Včeraj je zopet bolanoska ■podmornico imela uspeli na lovu na japonske transporte. Potopljena sta zopet bila dva blizu Malajskega i>olotoka. Japonci zavzeli Guam Mornariški department v \Va«liiiigtomi naznanja, da se ameriške garnizije še vedno u-;|>irajo .laponeem na nialib o-tokih Wake in Mulaw na Pacifiku, da pa so Japonci najbrž zasedli otok Guam. Vojna v Mala ji Poročilo iz Tokio pravi, da je japonski poveljnik pozval Hong-ko:ig, da se |hh~;a. toda angleški poveljnik je zajUtpKO. zavrnil, nakar so Japonci proti Hong-Kongu pričeli ofenzivo. V teb bojih pa Ktiajci An gležem pomagajo in Japon<-e napadajo od zadej. Naznanjeno je tudi, da so Japonci vda rili iz T ha i la uda v Bu rmo. Rusija Japonski ne bo napovedala vojne Ruski poslanik v Washiug-•touu Maksim Litviiiov je časn-i karskim poročevalcem včeraj rekel, o »kušal napotiti ottw skupini k sklenitvi prostovoljne pogo-ube, ki 1>o onemogočala vsako stavko. Sidney Ilillman, so ravnatelj urada produkcijske uprave, je TTOXriit-A'tmWiMt -mmiifOLO A*- nft-tenen. deracijo in CIO, naj bo takoj uveden po vseh vojnih industrijah s*etiemdnevi oziroma 1 !)S-urni delovni teden. Po Hillmanovem mnenju je nadvse potrebno čimprej uvesti maksimalni delovni čas. Iz vladnih k rog«) v se poroča, da bo vojna industrija vkratkem prevzela večje število WPA delavcev. \* kraje, kjer manjka delavcev, se bodo \VPA ljudje vozili delat ša na večje razilalje kakor roi so upanja vseli podjann-ljenili evropskih narodov, ki so na milost in nemilost v rokah sovražnika. — Nedavno sem vam rekel, Konec procesa v Trstu Švicarski brzojavni urad naznanja, da je bilo v Trstu od HO "izdajalcev" obsojenih na smrt 9 obtožencev zaradi svo-jega delovanja proti državi. +S jili je 'bilo Obsojenih na zaporno kar/en od .'j do MU let. — Trije so bili oproščeni. Vseli 60 je bilo obdolžeuih zarote, ki je imela namen razstreliti mostove, vprioarjati snibotažo v italjanskrh munieij-skili tovarnah, biti v tajni zvezi z Jugoslovani in celo umoriti ministrskega pedsednika M ussolinija leta 1938. Imena oseb, ki s'o na smrt obsojene, niso bila objavljena. Newyorsko pristanišče podminirano Vsi vhodi v newyorsko pristanišče so podmiaiiraui. Prihajajoče in odhajajoče ladje morajo spremljati posebni pa-trolni čolni. VOJNO ZAVAROVANJE LASTNINE Ravnatelj urada za zvezna liosojila, .1 esse Jones je naznanil, da je vlada postavila Vojno zavarovalno korporacijo (War Insurance Corporation) S kapitalom 100.000,000, da bo-t:o mestni in podeželski prebivalci mogli zavarovati svojo 'astnino proti škodi, ki bi jo mogel prizadeti kak sovražni napad. Ta korporacija pa nebo samo zavarovala hiše in druga poslopja. temveč tudi jwljske pridelke in vrtove. 'Začasno ne lw) treba posameznikom prispevati nobenih i plačil za zavarovanje. V LIBIJI SE NEMCI UIMKAJO Nemške in laške čete v Libiji se še ilalje umikajo, toda pri KI Gazali so se Angležem pofetavtfi v bran in vnela se je zelo vroča bitka. Nemci in Ita-Ijaui so v nevarnosti, da bodo obkoljeni. i, decemlbra so Nemci napadali Min-k-Moskva cesto ter so ogrožali Golicin, ki se nahaja manj kot 30 milj od Moskve in od koder o vsej sili vstopiti v armado. Naborni komisiji je rekel: — Do najmanjših podrobnosti poznam japonski način rokoborbe (jiu-jitsu) ter bi rad svoje znanje preizkusil na nekaterih Japoncih. Naborna komisija >ga je pa zavrnila. Baskin namreč meri 6 čevljev ter 7 in pol inča ter je potemtakem :za ameriškega vojaka za poldrugi iuč previsok. Turška bo ostala nevtralna Tutlška vlada je v Washington sporočila, da bo ostala ^nevtralna v sedanji vojni. Tozadevno obvestilo je državnemu tajniku Hullu izročil turški poslanik Af. M. Ertegun. Princesa Štefanija aretirana v Philadelphiji V Philadelphiji je bila aretirana princeha Štefanija llo-henlohe-Waldenhurir ter z dvema Nemcema odvedena na i»ri-selniško |x»stajo v Gloucester, N. J. Princeso so nameravali še spomladi deportiraiti, j>a se ji je posrečilo prepričati oblasti, da ni zapletena v špijo-•Mažno zaroto. Ameriški časnikarji pognani domov Ko so se hoteli v sredo dopoldne ameriški časnikarji v Berlinu udeležiti časnikarske konference, jim je bilo ob vhodu v dvorano rečeno: — V protislovju z mednarodno politiko so bili nemški časnikarji v Združenih državah aretirani. Vrnite se. ne v svoje tirade, pač pa naravnost domov. Med aretiranimi sovražnimi tujci (Nemci, Italijani in Japonci) v Združenih državah je bilo res pet nemških časnikarskih poročevalcev. Mihajlovič postal teneral Jugoslovanska vlada v Londonu je polkovnika Dražo Mi-dn so rra naftr'alngri St+ri peti-1 ttajloviča V priznanje na Tije- ne človeštva. To je premalo rečeno. peščtei ■zli.h ljudi ter njih ovnu voja-škim in strankarskim organizacijam je u-spelo, naprtiti človeštvu tako strašno zlo. Sramotno bi bilo za našo generacijo, če bi tem ljudem ne dali take šole, da jo bo pomnifei zgodovina tisoč let. ---Morala nemškega in italijanskega naroda 1k> silno prizadeta, ko se bosta začela zavedati. da so proti njima Združene države z vso svojo silno močjo in neizčrpnimi naravnimi viri. govo "sijajno delo" povišala v čin generala. Jugoslovanska armada skupno z grško armado zadržuje na Balkanu več stotisoč nem-^kih in italjanskiih vojakov. Pred vojno je bil Mihajlovič profesor na vojaški akademiji v Beogradu, nekoč pa je bil 'udi vojaški ataše j v Sofiji. Ko je »bil Kralj Peter prisiljen s svojo vlado pobegniti iz dežele, je Mihajlovič prosil generala Dušana Simoviča, da mu dovoli, da organizira armado. Ko mu je Simovič dovolil, je Mihajlovič odšel v gore, kjer je zbral ostanke jugoslovanske — Vsied vojne na Daljnem iztoku nikakor ne bo usahnil vir ameriške pomoči Angliji j vojske ter jo organiziral in se in Rusiji, pač bodo pa ZdruŽe-1 bori proti Nemcem in ne države zastavile vso svojo Daljanom. produktivno silo, da jim bo mogoče primerno olmrožiti vse, ki se bore proti osiŠHMi. Glede Rusije — Rusija in Japonska živita namreč še vedno v prijateljskih od noša jih, —je bil Winston Churchill pre-cej red kol H'sed en. Zato je tem bolj značilen članek, ki <*a je oibjavil Beaverbrookov 'Evening Standard**, in v katerem je med drugim rečeno: — Edinole Rusija lahko mlloči, kako "se bo obnesla na Daljnem iztoku vojna proti največjemu sovražniku človeštva. Vse naše upanje je vsmerjeno v ruski proti ofenzivno silo. Zadnji ruski uspehi pred Moskvo nas navdajajo s prepričanjem, tla 'ho Hitlerja baš v Rusiji zadela zaslužena usoda. OBOROŽITEV AMERIŠKIH TRGOVSKIH LADIJ fer dosedtoj v Rmsiji izgobiJ 15,000 tankov. 13,000 aeropla-nov, 19,000 tppov ih 6,000,000 mož. Uničena je skoro ena generacija Nemcev. General Tjeonid Govorov pravi, da je Motfkva bila v zelo veliki nevarnosti. Od 1. do proti of entziva, ki je popolnoma preobrnila položaj. WA BO radio posta ja v New Yorku je iz Vicbyja »vjela poročilo. ki 7jravi, da se Rusi in Nemci pred MoskVo 'bore v mrazu 56 stopinj Fahrenheita pod ničlo. SVOBODNA HRVATSKA NAPOVEDALA VOJNO WABC radio postaja v New Yorku je vjela poročilo iz Berlina, ki naznanja, da je vlada 'Svobodne Hrvatske" izjavila, da se smatra v vojnem stanju z Združenimi državami. — Ze prej sta pa Bolgarska in Slovaška izdala isto vojn p deklara- cij°- . . _. t, ____ Ameriške trgovske ladje no začeli oborožiti proti napadom p odmornic hi bombnikov ka nam kaže kako postavljajo top na krovu neke aine riške tovorne ladje. sii- ^LA 8 NARODA" — New York Monday, December 1 5, I 941 V STAN O V L J E N L. 1891 99 "GLAS NARODA (TOICK OF TBI PCQfLK) Kwn*d »B.1 rubllsh^t by Siavnric Pabiinhiitt Company, (A Corporation). Frank S«H»er, President; J. Iropsha, Sec. — Place of buflneaa of the wnroMLiJoa tad addrcme* of above oWret*: 21« WEST 18th STRUT, NEW york, n. x. 49th Year "Blat Naroda" it leaned every day excel* Saturday«, Sunday« and Bolldaya Subwrtprloc Yearly $0.—. Advertisement on Agreement. Za celo leto velja list aa Ameriko tn Kanado $6.— ; mb pol leta $8.—; aa fetrt leta $1.90. — Za New York aa celo leto $7.—; aa pol leta |3 fi0. 2a inoaematvo aa celo leto J7,—; u pol leta $3.50. , "•»i Naroda" lahaja thU dan IxvseroAl mbot, nedelj In praanlkoY. WLAH NAK01»V ti« WEST I8tb STREET, NEW fORK. Telephone • CHeltea 1—124) M. X. GOSPODARSKI NAČRT SE JE OBNESEL O egipčanskih faraonih p ripovedujejo, da so imeli navado preoblico dobre letine spraviti za slabe čase. Nekoč je bilo baje sedem dotbrih M, katerim je sledilo sedem slabih. Ce bi ee ne ibil narod vr dobrih letili založil z žitom in drugimi pridelki, bi moral v dobi pomanjkanja lakote umreti. Ta stara egipčanska metoda se tudi v današnjih modemih časLh prav dobro obnese. Leta 1938 je kongres odoflbril načrt tedanjega poljedelskega tAjnika Wallaee-a. Danes čedalje bolj potrjuje domneva, da 'bo varčevalni načrt v veliki meri pripomogel k nagli zmagi demokracij nad totalita rnimi državami. tedanji {poljedelski tajnik Wickard je mnenja1, da bo Civilne svobode • I ** i. C » tuj er o dee v Generalni pravdnik Biddle j njegovi starši ali predniki so zagotavlja varovanje ljud^kili bifi Nenlci aH Itedijani, oziro-pravic za časa vojne, obenem ' ma Japonci. V pomoč in vzpod-n« — —- Aw^^htt^ • btklo sovražnika je, a"ko tovarnarji z obrambnimi kontrakti ža orožje, ki naj brani demokracijo, nočejo dajati dela Črncem. . V4/To duL4evno a azorozewnje, 0 kateTem govorim^ nam jpreti v sled sanSega obstoja vigilarft-nih; po noči jaliajočiii in tajnlli organizacij, ki tako rade bi je-rrtali postavo v svoje lastile roke V pomoč in vzpodbudo inoEerriskemu sovražniku je še improvizirana vojska takozva nili deputy sherifov rekrutira- 1 "nih i-zmled neodgovornih; elementov jim dajo orožje v roke in oblast, započeti vlado terorja v kakem indusfrijalnem kraju, ali pa. letter bande nias-kiranili ljudi jaliajo ponoči v južnih pokrajinah, • ali kadar kdo skuša' zlorabljati funkcije lokalneera obrobnega sveta v svrho diletantskoga lova na namišljene volume. . '"V pomoč in vzpodbudo zai-nAnjoirtu sovražniku je, kadar pa preti strogo postopanje pro^ ti vsakemu nelovalnetmu počen jan ju. ' V jasni izjavi o ravnanju ju: stičnega department a je gene: neTalni pravdnik (Attorney Gene: al) zagotovil Amerikan-ce inozezmskega rojeva," tla se bodo ustavne »svobode Akrb-no varovale, da bo za potrebno strogo postopati proti poedrn-cem, ki bi skrahli duševno raz-oroževati ameriški narod s svojim upornim delovanjem. iBiddle je govoril v Detroitui pred ameriško slovansko konferenco ob isti uri. ko so ja-pontske 'bombe padale na paei-fično posest Združenih držav. Rekel je zastopnikom desetih milijonov Cehov, Poljakov. Jugoslovanov. Rusov in Ukrajincev. da bo justičnn oblast sici-r lovila zsrasrairie, ali ščitila dru-?e proti zatiranju in zapostavljanju. Generalni pravdnik je poudaril. da najmogočnejše orožje JERRY KOPRIVŠfii in njegov orkester na. plohah Terežiuka Polka Na planiac^i—ra&k Štv?M 575 In feUe&ESNE UNIVERSITY TAMBCRICA — štv. M 571 Za tez« oenlk in cene plošč se obrnite na: JOHN MARSICH Inc. 463 West 42nd Street. New York !' S Peter T E L E FO X namenjena zaščiti farme rja pred izredno nizkimi cenami, več dov. Opozoril je, da nevarnost koristila odjemalcu kot je v davkih prispeval za podvig ameriškega farme rstva. Ameriško farmers t vo mora v sedanjem čžfsu preživljati eno svojih najtežjih preizkušenj. Povpraševanje po vsetli živilih, poscfl>no po svinjini, masti, janjetini, mleku, t>iru, jajcih in prerutnini je strahovito naraslo, kajti z vsem tem n i treba preskrbovati le Amerike, pač pa tudi Anglijo in njene zaveznice. — Pa naj bo povpraševanje še tako veliko, — pravi Wickard, — ameriški farmer mu bo kos, in sicer zato, ker so se v zadnjih štirih letih nagrmadile s pomočjo varčevalnega programa ogromne rezerve. Brez teh rezerv bi ne bilo mogoče dobaviti potrebnih živil za narodni obrambni program, že vsaj ne pred veliko letino prihodnjega leta. — Tako pomanjkanje bi pomenilo tudi nenadomestljivo izguba časa. Angležem in drugim (zaveznikom bi mogK komaj kaj pomagaiti, in še domač emu prebivalstvu bi marsičesa manjkalo. Poleg vsega tega bi pa morala ameriški narod vse izredno drago plačevati. Izkušnje- »velike suše — v letih 1985 in 1936 — so bile izredno dobra šola. Koruza se je slabo obnesla. Zaradi pomanjkanja krme je bilo treba* pobiti milijone in milijone govedi. Danes stane v Ohicagu bušelj koruze 75 centov, dočim je ibilo treba leta 1937 plačati za bušelj $1.21. Tudi svinjina in govedina- sta bili takrat dražji kakor danes. Odjemalci so vprizarjali štrajke ter očitali zveznim uradnikom, da umetno povzročajo pomanjkanje. V ča-sili izredno velike farmske produkcije, kakršna je bila naprimer leta 1920 in 192 1, povečajo farmerji svoje črede in začno rediti obilo kokoši, da s pridom poralbijo preobilico žita. Ko je pa enkrat živina godna1 za zakolj, jo mora farmer pod ceno prodati. To pa n e povzroči samo omejitev ži-vinoreje, pač pa tudi omejitev posevka. Posledica tega so višje cene, in sitara igra se spelt znova začne. Poljedelski varčevalni program je omogočil farmerjem spraviti preobilico za poznejšo porabo. Z letošnjim pridelkom bi s tem, kar je v skladiščih, je Amerika za nekaj let preskrbljena. Največ je koruze, dovolj pa tudi bombaža, pšenice in tobaka. V zvezi s tem je izjavil zvezni koordinacijski administrator E. M. Evans: — Kakšen blagoslov bi bil, kakšno zalogo sile *bi imeli, če bi pred leti tudi industrija uveljavila rezervni program ter so založila z aluminijem, je klom in bakrom Imeli bi uravnovešeno preobilico, ki bi bila najboljša zaščita proti inflaciji. i virjena, proti totalitarnemu nasilju sta kak Amerikance, ki je podlegel _ _ _ . narodna sloga in združena vo-1 masni histeriji, kar je ono: za nagrmadena rezeiva poljskih produktov, ki je bila prvotno ljn vseli demokratičnih naro- čim stremi nazistično fašistična propaganda, nepravično mbdofržu.ie svoienra bližnj^a, širi nesrmisolme govorice in brez razloga nahniska oblasti proti ovojen^n bližnjemu. "'Kakor vi. erojim tudi jaz enostavno prepričan je," je rc-k^l Biddle. "di diktatorstvo. plemensko sovraštvo, ver^o zatiranja in ukinjene svobode tiska in grovora — štiri usuž-njenja — ne morejo za vedno trajati nikjer na tej zemeljski kroglji. Kakor vi, sem prepričan. da ni več prostora za vlado nasilja in osmrmičevanja ki je prišlo do vahunca, ko se otroke uči 3pijojistvo proti lastnini staršem- Kakor vi, srm siguren, da taka vlada mora pasti." " Biddle je pohvalil upornost, jo še vedno pojcazujejo svobodoljubni ljudje v zasedenih deželah Evrope, zlasti Jugoslovani in poudaril da tftka trdna vztrajnost je s lična ameri-•vkentu duhu. '1 ^fi v Amkriki,'' je izjavil, "s^ zanašamo na orožje in se oborožujemol Ali. kolikor je to važno, ne mislim, da to je vse-. Ne verujem, da naša sedanja in pričakovana oboroženi! sila je ono, kar tvori podlago tega našega prepričanja, da v vojni in v miru mi ostanemo svobodni. Z unimi, ki jih žene bič na Poljskem ali ki. čakajo, da bodo ustreljeni v Srbiji, jaz mislili*, da to prepričanje počiva na široki, trdni volji, skupni volji vseli ljudi, katerih skupna vera je svobo da, katerih skupno sovraštvo je suženjstvo Jaz "verujem, da fedružena vol ia" vseli nas kot državljanov demokracije bo stala; kot skala ob katero se so vražni val mora neki dan rraz- "Oporno počenjanje, ki preti tej sloffi, ni vedno La3iko od-kiiti, ikakor Jc trdil geaci'alni nnpada z orožjem ni večjega pomena kot nevanio-t duševnega rnzoraževariia, ki morejo povzročiti brezbrižnost, -pomanjkanje čnstvenesra ravnotežja alr zločinska zloraba s ^trn-n? onih, v roko katorih je ' bila domokraicija poverjena. "Ta nevarnost ni široko raz-je trdil Mr. Biddle. Predpravice svobodnih državljanov uživajo dandanes boljšo zaščito v tej naši deželi. kot jo morejo uživati kjerkoli drugje na tem, od vojne i azoranem svetu. Vendarle, o-iio duševno rasoroževanje. o katerem govorim, nam preti vsak čas, kadar kdo ogroža ustavne pravice poedincev ali manjšinskih skupin. Vsak pre-grešek proti demokraciji, storjen znotraj dežele, pomenja pomoč in vzpodbudo za sovražnika demokracij'"- izven dežele. "To razorozevanje preti vsaik čaa, ko se poskuša podžigati sovraštvo proti kaki osebi ali skupini oseb iz ^razloga plamena, vere ali inožerasskega ro^tva. V pomoč in vzpodbudo sovražniku je. ko neki ne-fcdhnji narodni junak se spušča na nejunaško nižino javnf-ca čuvanja na plemenski predsodek. V pomoč- in vzpodbudo sovražniku je. ko se napoveduje bojkot proti malemu trgovcu- katerega edini zločin je, da m Nemcem bo odvzeta gostilniška pravica Državna oblast za opojne pijače OState Liquor Authority) je sklenila, da Ncmecm ne bo več dana pravica za prodajo alkoholnih pijač. Obstoječe pravice, ki so bile izdane Nemcem, bodo ostale v veljavi do 3. marca, tedaj pa jim bodo odvzete. Lakota v Atenah V Istonbul na Tunško je dospelo po' ovinkih poročite, da je v mnogilh grških mestih izbruhnila lakota ter da umre samo v Atenah vsak dan vsled pomanjkanja nad osem sto o- .st'h. Tako je bilo okrog 1. decembra." Pozneje se je umrljivost baje še povečala. Neobičajen sklep delav. organizacije lz Kast St. Louis, HI., poročajo, da je tamkajšnji" koncil Ameriške delavske federacije ( naročil vsem svojim 21 tisoč Članom, naj gredo v dolenji del mesta ter naj pomečejo na ce-i sto vse (blago iz nemških. italijanskih in japonskih trgovin. V dveh obrokih si je vzel življenje Note za, PIANO -HARMONIKO ali KLAVIR ~ Po 35c komad: ' SLOVENIAN DANCE VANPA POLKA_ PO JEZERU KOLO_ ohio valley sylvia polka ~_ | TAM NA VRTNI GREDI maribor waltz _ ij5payaj milka moja ORPHAN WALTZ _ dekle na vrtu -:oj. mArIčka. Peoljaj pravdnik. Kajti ono se dosti-'krafc vT^si pod krinko patriotizma in se skriva za lažno vdanostjo in loyalnostjo. Tako uporno počenjanje i>gra na naše bojazni. . "ISktrša se," je rekel Biddle. ^okrwuti te bojazni in jih na^-per jati proti poedipcc-m ali manjšinam, ki slučajno pripadniki neke»ga plenijena, voro-izpovedi ali tujega izvira. Huj-sikan.ie ptoti inozemcem se resi no vi® celo v dvoranah kongresa Združenih d ržav." £Za borbo proti takim počen-janjem se morank) zanašati na Federal Bureau, of Investigation, ki je del justičnega de-partmenta kot povsem odgovorno in zmožno organizacijo — zairotovil je generalni pravd h i k'. Ta urad dela pbča^i in nkrbno in udarja le tedaj, ka-dair je gotov. Eazlozil je, da poudarja izkušenost FBL ker upa, da bo tako svaril onih limoho diletaritskih detektivov, ki mislijo, da so v stanu odkriti inozemske všpijone in agente. Nasvetoval je. nsj prepustijo to (Wo riastavl,jeni*eiP FBT. FBI je označil kot dejstva prfna^ajočo panoco vlade. lvOna odklanja stališče, ki je doVpdlo do crestapovih metod proti onim, ki* jilh sumniči oziroma hoče sumničiti. Nimsa političnih predsodkov niti ne rivna kot sodišče." Pokazal ie na delovanje PBL ki je nedavno pronašla slučaje spi.jonaž!e, odkrila gotova dejstva ali priporočanja. FBI pa želi sodelovanja vs^li Voyalnih državljanov in bo preiskala rs »k o vpravičano sugestijo, istočasno pa vpoštevala, da je del njene nalosre boriti se proti vsakenlu zavijanju demo-kVatiČncfga: ideala. Kakor je zatrdil Mr. Biddle, Civil Liberties Section justič-neera de^artmetna "bo igrala stalno važnejšo vlogo v zadevah ljaše dežele. Že dela na tihem v sodelovanju' z lokalnimi oblastmi in praviiiki. da se zaiščitjjo pravice poedincev in manjšin. "Vodilo tega oddelka civil-: nih svobod je Bill of Rie-hts," je izjavil Mr. Biddle. "Zlorabe, ki jih hoče popraviti- so zanrkanja onrh predpravič, ki jih ustava enarko jamči vsem državljanom te de^eJe. Na pri-mor. era izmed svrh tega od- Telefon je čudovita iznajdba; - - Križ ^)ož.p, kaj bi počeli, če bi telefona ne Ibilo? , Koliko potov bi morali napraviti, koliko podplatov In vse stupaj te velja samo en nikelj. Pa reči, če se izplača ali toe* •" - Dokler ni ibilo telefona, je moral zaljdbljenec včasi uiBje ill mljie da'leč, onw> branili druge proti zatiranju in zapostavljanju "'•Medtem se zavedanj da ni-kak vladni uMroj ne more sam očuvati ali zagotavljati demokratični ideal, ravno tako. kakor nikak ustroj ira! ne- more "zatretf. NaVse tadnje, ko pri-'de do tesra, da n^bra narod po veti kot demokracija, smo mi Sami oni, ki bodo odločili.,r ADVERTISE IN . . "GLAS NARODA" sveti jezi in ogorčenju, pa naj milijonske doibičke. In kar je glavno, tak pogovor stane samo pet centov. Več sicer tudi vreden ni, naposled pa nikelj tudi ni noben denar, ko gre vendar za zatrdilo vroče ljubezni. : Pri tem je tudi to dobro, da ni /mogoče po telefonu videti in vohati. Iznašli so sicer nekakšen te-levižeu, to jo gledanje na daljavo, toda iznajdba še ni prav izpopolnjena. - ■ '/ Po navadnem telefonu se pa ne more videti. Kajti če bi bilo to mogoče, bi- zaljubljenec opazil, kako se je, ko je pozvonilo. iztrgala kraljica njegovega srca1 iz objema drugega ter poredno mežikala, ko mu je zatrjevala svojo ljubezen. In če bi ibilo mogoče po telefonu vohati, bi »bile njene prve besfede: <— Če že moraš piti, kaj lesenega pij, ne pa tako žmrljivno. Stopi stran za .pol koraka in hitro povej, če ne, me bo vrglo znak. 'Vidite, to je tista vehka prednosti telefona. Marsikateri zaljubljenec* in marsikateri zakoniki' isiož je ne more pre-U valiti. ' Starejši ljudje že še nekako prestanejo brez 'telefona, toda ne prav dolgo. Ivo začne iti domača hči v svoje štirinajsto leto, mora telefon v liiso. — Kaj pa, če bi kdo liena-uoma zbolel, — prepričuje sta-rlže. — Tako na solnem smo. Kako bi priklicali zdravnika? Ali če bi se kakšna drugača nesreča zgodila"! Saj bi hili vsi pivj mrtvi, predno bi prišli ljudje do nas. Li če požabuu številko strani, S katere moram delati šolsko nalogo? Ali naj grem ol> devetih zvečer pol ure aaleč k svoji prijateljici? Tako vztrajno prepričuje mater in očeta, dokler se res ne dasta, prepričati in napeljeta v hišo telefon. Zdravnika, hvala Bogu ni trebil in tudi nobena druga nesreča se ne zgodi, šolske naloge so pravilno narejene, toda štirinajstletna frklja stisne prihodnjega dne v Išoli petnajstletnemu fantu v roke listek in mu »aSepeče: — To je pa telefonska «te-vilka. Pokliči me med polpeto in i>olšesto uro zvečer. Takrat sem sama doKia. Mati gre kupovat, očeta pa' še ni domov. 'In mlada ljubezen praznuje svoj praznik. -- (Konec jiitri..)._T _ . Btojevskl) Po 70c zvezek Oo Ohrida in Bitolja (Ivan Melik) Po 7 5c zvezek Belfegor (&-tur Bernede) Po strani Uobak (Dainir Fei^el) Zlati Panter (Sinclair Cluck) Rdeča Megla «o. K. Frich) Po $1 zvezek Ugrabljeni milijoni (E. G. Seliger) Veridieus (Pater Kajetan) Sivko (E- S. Thomiwon) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Prigod be čebelice Maje (Waldemar Bonsefa) Pingvinski otok (Anatole France) Pisane zgodbe (Janko Kae> Po $1.25 zvezek Skrivnostni studenec (Pavel Keller) . Po $1.50 zvezek Zlofin at kazen (F. M. Dostojevski]) Tigrov! zobje (Mavrice La&Ianc) Krištof Dimae (Jack London) Misterija (Gustave le Rouge) Po $2.50 zvezek Viinjeva repatica (VI. Levstik) Naročite pri: KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO, 21ff West 18th Street, New York. N. Y. -GLAS NARODA" — New Torti Monday, December 15, 1941 T3TAN0TUEN L. lili D A J T E - KNJIGO ZA BOŽIČNO DARILO jplWIIMjBlllllllllll lllllllllll Mil IBIIIIIIIWIIIIIIIIB—IIHliHlIMII : V slovenščini spisano : ur: i t,...... T..... i t...... t— Z1VI VIRI Spisal IVAN MATIČIČ Knjiga Je svojevrsten pojav t slovenski književnosti, kajti v nji Je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskopa t. a roda «xl davnih poietkov v starem slovanstvu do današnjega dne. Knjiga Je veroo zrcalo našega šivljenja ln trpljenja, ln kdor jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mu more nuditi katerokoli naSe zgodovinsko delo. 13 POGLAVIJ — 413 STRANI V PLATNU VEZANO Cena 2. Poštnina plačana TGXI RVAL *'t <; v.\ a . j j ' -. ' ' Sveta gora pri Gorici V angleščini spisane <3orica loži na razpotju Soške in Vipavske doline. Mesto ima lepo zdravo in prometno lego Tu ni odprta le pot proti severu v Soško dolino, amoč prebivalcev. Za časa svetovne vojne je mesto zelo trpo-le. Sedaj je pozidano in je sončita Gorica prehpo središče goriških Slovencev. Xajlep>a pa je goriška okolica: Vabljiva je. zelena, rodovitna in polna zgodovinskih (.'Spe-Tiinov. Povsod je soliica v Lzdbilju in Gorica povsem zasluži ime sončnega mesta.. .na fev.. Goro. Ta je dala ruž-dreti oltarje in prodala vse dragoceaiosti. Cerkev in samostan so porušili. Žalostni Goriča:o še vedno romali k razvalinam. Zelja, da bi mogli ponovno častiti ^Jater božjo, na dostojno opremljenem izvoljenem mostu, se jim je končno uresničila. Leta 1793 se je Mafij* vrnila na svojo goro. Spremljalo jo jo nad 40 ti*oč ljudi. ^larijino svet išče >o o-skrbovali duhovniki, pozneje frančiškani. 1-fCta 1913 je morala sytto-gorska kraljica zopet bežuti, PrSšlh je v Tjjubljano- >Tje.n dom na Sv. Gori so porušile 'Z gr rii-ikcjga Gn. tla je zelo BOŽIČNO DARILO za MLADENIČA, KI SE ZANIMA za TEHNIKO .I^, razglod. Xas zanima pred-T 11 K NEW ■ vs( m ee-4a. ki .se onstran Sol- ENCYCLOPEDIA OF odocspi ™ Sv. Goro. Tu je leta 1923 4'begunka'' Marija Vrnila. Sorična Gorica je videla njeno zmagoslavno vrnitev. Veličastni sprevod je vodil kn« zonadskof dr. Franči še k Sede j. na« je Gorica in Sveta Go r« "so posebnega pomena, ker predstavljata srce in dušo na še lepe »sončne Goriške, ki jo skrajui zapadni dei naš t slo venske oziroma jugoslovanske zemlje, tki sedaj ječi pod tujčevim jarmom, appamo. dra no -bo več dolgo, ker prišel bo kmalu dan, »ko se bo tudi ta del našp zemlje združil skupno z ostalimi d<4i v veliki, -.vobodni juŽ-noslovanski državi, naši -skupni Pošljite božična darila zgodaj Poštna uprava opojSarja javnost, da »že sedaj pričnete ku-t*6vati božična darila in jih pošiljati." Pošta pjuporoča geslo: Kupite sedaj, skrbno zavijte, napišite natančen naslov, napišite tudi svoj naslov, odpožljite pravočasno. Generalni poštar je riaena-Tttl, da. na Božič, 25. decembra poštni uradi ne txxlo odprti in da pisina in druge poštne po-šlljatve ne 'bodo dostavljene naslovnikom. •'* Zato je potrebno, vsakdo pošlje Jx>žfčire dopisnice in zavitke pravočasno, da jih bo rim goce strankam dostaviti pred božičnem dnem. granate. Po končani vojni se'materi — Jugoslaviji! Sovražna otoka v Sredozem---skem morju-- MACHINE SHOP PRACTICE Spisal znani profesor 11a Stevens je znana ltožja pot Na 682 ni visokem hribu si je svetogor-ska kraljica izbrala kraj svojega domovanja mod goriškimi Slovenci. T^opo jo tu. Že institute of Technoioej v angleMinl j ob bežnem pogledu imamo sko-(JEOHCK W. BARNWELL j raj v-o goriško dolino na dlani. P.kIIugo za mehanično znanje si more-j Sveta Gora SO je imenovala te dobiti 8 kuj igo NEW ENCYCLOPE_ < Skaln icrT. Tu je pasla p»lK>žna Urška Fori igo j iz G liga rja. Tu- I»IA OF MACHINE SHOP PRACTICE (v angleSčinl>. Ta velika knjiga popisuje in v slikah pokaže temeljna dela mehanike. Razloži vse natanko, kar mora znati najboljši mebanlk; IKjJasnuje vporabo vsakega stroja, o-rinlja in meril. PonCl vas, kako je treba vporobltti načrte (blue prints) ter vam tudi daje mnopo račanskili tubel, da morete pospešiti svoje delo. Ne glede- na to, aH ste čple početnik, vam bo ta knjiga zelo koristna ln mnogo vredna. — 1000 slik in rlzb. Ci76 strani, trdo vezana knjiga stane Samo Knjiga za lovce, ribiče in ljubitelje narave IZŠLA JE NOVA KNJIGA V AN-GIJOŠClM O ŽIVLJENJI AMEBI-SHE DIVJAČINE POD NASLOVOM AMERICAN WILD LIFE v knjigi je natančno popisano življenje posameznih živali, živefth na subt m. v morju in v zraku, tako da bo vsakdo, ki ljubi naravo iu njeno pestro živalstvo, knjigo bral z velikim zanimanjem, ker bo v njoj našel marsikaj iz življenja divjih živali, kar mu dosed a j se id bilo znano. Prvotno jo bilo nameravano to velita delo izdati v i**tlh knjijiali, toda je slednjič izSLu .v eni sami kujigl, ki pa pri vsem svojem skrftmju prinaša POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE. Knjigo bo z užitkom bral lover, ker navaja in |M»pisuje vse živali, ki jili je dovoljeno in prepovedano streljati; farmer, ker »o popisane živali, ki na polju koristijo ali škodujejo ter slednjič ribif, ker so v knjigi naštete VSE RIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH. t Poleg jM/ljudnega |x>pisa iii pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij) ; 6 slik v naravnih barvah, v velikosti cele strani, ter ima 778 til rani. Velikost knjige je 9 x 6 inrev. Knjiga opisuje sesavce, ptiče, ribe, kače in živali, ki so ravnotako na suhem kot v vodi doma. — Vezana jc v močno platno z zlatimi Črkami. POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENO: Sedaj S3«50 NaroČite pri: KNJIGARNI Glas Naroda 216 West 18th Street ; Nelv di v zače-tku »unija leta 1530 .je p; "ternala svojo črcdico pravna vrh. Ko jo zazvonilo poldne, je pokleknila in molila. Prikaže se ji Marija iz Detetom v naroK-ju. Z milim glasom ji narofi: Rem paboy.na Ui^ka; depu uaj mi tu na Skaln.iei re-ziunaja je cesar Jožef n. 8. aprila poslal uikaz, da se morata cerkev in samfo-etan podreti. (Posebna koma-sija je 28. jaauairja ITS6 prigla live tisočletji je l>Ilo Siedo-zenitko morje izkl^jifeni prostor svetovno zgodovinskega dogajanja. 'Ob njegovih oiia-lah, na njegovih otokih so živeli narodi, ki so predstavljali Vi lesile starega sveta. Važni feredozunski otoki >o bili v zgodovini Kreta, Rodos in Ciper, toda že takrat je xauel naraščati pomen dveh dragih otokov: Malte in Panteilerije. Pantelerija je lnajlien skalnat ptoček, 75 kvadr. kni velik, Pantelerija se dviga iz morja lani. kjer sta si obali Evropi in Azije najbližji (Gibraltar t?u ne .pride v postev.) to je sredi sicilske mortice ožine ?n je bil že v starih ičasili poln skrivnosti; leigeiida pravi, da je tu doživel grfcki ba jeklom i junak Odisij del svojili prastolovsčin, od tu so napadali barbarski morski roparji ieničanske, pT-ske in rjuiske trgovske hadje. Feničani, E^ipčani.-Griti, Kar-tažani, Binlljani. Arabci in drugi so po v-nšti obvladovali in imeli • v po^ti otoke na Sredozemskem! morju. Vsi ti narodi .so zapustili sledove za salx>. Xa Malti živi o-krog 250,000 duiš. Govore težko rrzvozljivo meša ni go arab-5c*ine, tur^čine, ^grščine in ita-lijan3čfri£. Xa otoku Pantole-nija živečih 9000 tpi\'l)ivalcev govori sieilijansko. tudi tu je najti muoffe arabske in tur-Ako >lodi. Taiko je že v jeziku tod živečih ljudi dokaz u\ vlogo, ki jd irrtata oba otoka: vojaško opori^-e za tiste «ile, ki hočejo gospodariti nad Srodo-zpn^kiiri morjem. (Pantelerija, trdnjava in ]k>-nos italijanske vojske, je imela že v davnini podotyno vlogo kot danes: močnega stražarja morske orzine pri Siciliji. Ker je otok majhen, ne morejo na njem zgraditi večjega oporišča. za uioinarrco. L»e manjše pomorske vojaške enote se lali-ko sem zatečejo. Letališče ni fieobhodno potrebno na tem o toku. Na bližai j i Siciliji ima Ralija dovolj velikih letalskih oporiSe. - > ' - taisto drugačen ^je položaj Malte. Malta je vefcja in lah ko služi v^e dni^nsftnim* najine^ noiu kot Pantelerija. -Angleži iiiiajo na ^9alti hojmoen^e sredozemsko oporišče, močnejše »kot na Gibraltarju. Lep košč-ek zemlje je Malte. Glavno n»esto ima francosko ime La Vallette, šteje 50.000 prebivalcev, ima lepo romantično lego ob cvetočih pobočjih obale do vulkanskih višin na otoki;. Mesto je *v resnici se-rttaviljeno' iz pet predmrstij ali mestu iih delov, vsak del zase je ^Skljvfcčeua , in no3avisna. trd- njava. Ena teh trdnjav, prav ub obali ležeča, je domovina angkiike sredozemske mornarice. Imenuje se po * pravici Port o Grande. VOc oddelkov brodovja lahko zapluje v zaliv pa je še vedno dovolj prostora za trgovske lad.K*. Angleži so na<*otoku veliko >torili. Velikanske iitni in skladišča so polne hran^,-goriva za ladjt, o-rožja in icfcmicije. Velike, sončne, z rožami o-krašeno ulice vodijo tlo bolnišnic, mbavišč za mornarje-, tr-goviiv gledališč in vojašnic. Pantelerija jo preniajhna, da bi la'hiko iniela na svojih skalili vse to. Ker je niajlmn, jo je tudi težko zadeti iz zraka. Xa Malti lahko zgrade močno ob-rainfbo, so pa tivli mnogo l>ol j izpostavljeni sovražnim na^ja-dem iz zraka. Po. Začetku so-vraižnosti med Italijo in Anglijo so Angleži preselili ženo in otroke iz Malje na Ciper in v Rript. V pristanisčii pa je vedno več ladij in vojaštva, T>okler Angleži di*ži Malto, še boi v Rreo pred napadi iz zraka itd. V njir-Jiem čas-u jim še ui&lo ni padlo na um, zaščititi svoje obale tako. kot so na prsner Francozi zaščitili mejo z Maginotovo čr; to. Pri obrambnih delih na o-lvdi so se oprli na stare "Mar-.^•llove stolpe'*, postavljene svoj čas proti Napoleonovian tKhjninv ladjam. . Aprila imseca lt*04 je sklenila angleška vlada postaviti tik ob obali na južni strani o-točja večje "število trdnih stol-jpov, da bi od tam odvrnili nevarnost izkreavanja na nezavarovani obali. Vsega so zgradili 10;i take stolpe, in sicer-74 na južni obali vzdolž Rok&va lited Folks tonom in Crafordom ostalih 29 pa so postavili v večjih razdalja^, ali zato tudi toč-nojše in večje,' na vzhodni obali vzdolž Essex an "Suffolk med Soiutham|)tonom in Adenbur-gon>. 'Stolpom so dali ime "Martellovi stolpi'*. Prvotno •«o ljudje mislili, da so jih tako imenovali v east nekoga bajeslovnega Martella. ki je dal pobudo za zgraditev teh »tolpov, vendar to ne ustreza resnici Imenovali so jrh po "Mortella stolpur1 na Komki, kjer so bili malo prej leta 1794 ?arditi boji in so vojaški opazovalci spoznali velik pomen takih stolpov. Martt-llove stoLpo so gradili iz granitnih kvadrov. Bili so okrogli, pri izerqlji so imeli 15 metrov v premeru, visoki so bili 10—15 metrov, proti morju pa $o imeli tri metre debele steno za strelce. Na vrh so na- M Give the gift that signifies America is not to be caught napping. mesti H topove ® vrtljivo podlago. Posadka takega obramfb-uega stolpa je inula enega častnika in 24 mož. Po zahodu Napoleonove, ^lave se za stolpe ni več nihče zanimal. V nekaterih-' M) naselili ciiriniki in morski čuvaji, nekatere je uporabljala. policija, večina njih pa je bila prepuščena divjim jesenskim nevihtam in deževju. K0LIC V NARODNI GARDI. {Hrvatski vijolini>t Vlado Količ se je v .soboto vpisal v narodno gardo države New Xork. ' BONDS STAMPS Svojim jugoslovanskim ; prijateljem v Združenih drža vali naznanja naslednje: V teh zgodovinskih dneh je dvojna dolžnost vseh ameriških Jugoslovanov, da vsak po svoji .moči prispeva k obrSfni-4»i svoje nove doniovinri Naša dolžnost ni samo. da ma's^uje-irro Pearl Harbor, temveč tudi zločinski najjad na Beograd. A ko ne morete vstopiti v ar-rnadn ali mornarico stopite v narodno gado. Hitlerja iu Mussolnija moramo poraaiti, in obenem osvol»oditi >\~ojo domovino t»amo s tem. da nudimo Ameriki vse za končno zanago. Že od začetka krvave nem-5ko-angleŠke vojne kažejo ne-kiiteri na Napoleonov printer^ kontinentalne VQjne z vsemi sredstvi — raizen letalstva — proti Angliji.- Čeprav &? Napoleonov načrt v pogledu njegovega vpada v Angli jo ni u-resničil. je vendar povzročil mod Angleži veliko strahu, in skrbi. Vsa obrambna dela, ki .jih je angleška vlada takrat pripravila za vsak primer, so dolgo ostala nen^a priča in tih opomin. ' Ban^:, ko se je po 150 letih nevarnost sovražnega vpada na angleška tla v nmogo resnejši obliki ponovila. «0 se Angleži pomnili na stare, od zoba časa, izglodane obrambne naprave, in jih skušajo zopet postaviti v službo domovine, glavni znak angleškega značaja, ki se zelo izrazito kaže pri vseli Ijueteh oftštran Ro-'kavskega preliva, j kemfn dnevu posrfcoj, naj rešuje svoje skrbi. S tam je povezano za noaagleža vedno pr spisi ISiagjbfe• "VOultiBfr^rrp^miteBk.-sr 4nglb&k0 slovensko belilo. Sefltavll dr. J. Cern. V«sanr 0e&a $2.00 BODOČI DRŽAVLJANI naj ottofr knjiilf. — "How t« beroae s ftiUieo ot th« UoUe^ • States". V tej knjigi ao vse pojaenll« ln aako- nl za naseljence Cena 35 centov domaČi živinozdravntk, tplaal Fr*ftJo Dolar. 278 »trani. Cena trda ves CfeiUl $1.50 Eelo koristni knjiga ca vsakega Bvinorejca; * epi« raznih bolezni In BdrajtJenJe; slika GOVCDOWUA. Spisal K s^grart. 148 stranL 8 slikar-' KNJIGA O DOSTOJNEM .VEDENJU. 111 strani $1.- Cena 50q « ' T i.V MLB&AB8TVO. a»l*al jaHUm Fstc. 8H snka»l 198 stranL Knjiga as mlekarje In ljubitelje nlekaratra OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 at rani. \>... Knjiga je Danf^njeoa r prrl vrati ra stavbno, umetno In strojno kMučSTnl£srstvn tele-aoUvaratTo. • Cena ODKRITJE AMERIKE, spisa 1 ti. MA^AR. TBJe deli:-162, 141, 138 strani. Cena raebko »e* Poljuden ln natančen opis O^krlda norega »Teta. 8pla se filta. kakor sanUnlva purest Jter le sestavljen po QajboljQb virih. Cena 50c . . - ^ - • - " UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lekmajer, 163 strani. ZDRAVILNA ŽBUfiCA. 12, stranL .50c Cena ,250 Naročite pri: Veselje do improvizacije, do od-l ♦ ,, r _ ■-"* _ /rt .v„' i laganja obrairibe pred nevar-1 nost.ifbin do odlaganja odlomil-j mh dejanj. na poslednji - trenu- j 216 W. 18th Street k— - New York, N. Y. t "GLAS NARODA" — Mew fort Monday, December 15, 194T OSPOD iz KONOPIŠTA Napisal: I. WINDER. 148—— • • ▼ ■TA NOT1J1N L. 1991 Uspeh brezzičnega brzojava lanskim; jtc v Londo- iki je bil takrat še v povojih. nu v starosti 78 let uitirl kapitan William Kendal, prvi pomorščak. ki je pred '62> leti poslal na Scotland Yarid prvo 'brezžično vest. In adravnik dr. Crippen je bil prvi zločinec ki so ga ujeli na prijiavo po breosžrčnem brzojavu. Pred 32 leti je bila v Londonu. v Angliji, v Ameriki, domala po v*em svetu «enza/cija: dneva in predmet vseh pogovorov: znani londonski zdravnik dr. 0:ippen je umoril svojo 'ženo in s svojo čedno asistentko "Ethel Clare de Neve izginil brez sledu — najbrž jo Na policiji *o imeli prijav, na- če bi se posrečila, znanil in prstnih odtisov celo iz kolonij, da se že Medtem posvetovanjem na Hičevenj. stanovanju so v Sclioenbrunmi člani mmmijskega kabineta po zarotniško stikali glave. Pravkar so bili prejeli spored pnestolonasled-nikovega potovanja in potovanja vojvodinje Hohenber^ke. ivakor je bilo razvidno iz teh sporedov, se je hotel dati prestolonaslednik v Bosni kar nujslovesneje pozdraviti — in Cliot-kova naj bi bila deležna v- eh časti, ki se -spodobijo sanvo deželni vladarici. Spored so bili do ti-ga trenutka prikrivali dunaj-*>kemu dvoru. Bil je škandal, bilo je p|iavo, brezprimerno za-sramovanje. Prastari grof Paar in prepadeni knez Miontc-nuovo, ki nista cesarju nikoli javljala neprijetnih novic, «ta Izprevidela, da morata predložiti ta spored cesarju. Niti minute ni bilo izgubiti; prestolonaslednika dvojica je bila že na I>oti, in nihče razen cesarja ni mogel prepovedati izvedbe sporeda, ki ga je bil Franc Faulinand določil. Generalni pribočnik in cesarjev prvi višji dvornik nista dvomila, da bo Franc Jožef, ki mu je bilo haliesburwko dvorno obredje sv. tejše od svetega pisma, takoj odredil razveljavlje-nje sporeda. Toda cesar je razočara! zvesta služabnika. Zmajal je z »lavo in samo dejal, da se letos nekoliko prej kakor j h) navadi, v«■ ««*«-.-o. juniju kot kaka mlada gospodična, ni Aparati njegovega parnika ne doseejo celine, zato mora ve«t še enkrat oddati parnikfu * '.Sardinia", ki je bil bliže celini, ta pa jo je oddal naprej v London. Tu pa se začne zmeda, zaradi katere bi se zločinec krate-lu izmuznil izpod prstov pravice, ki ga je že držala. Policija v Londonu je ve«t prejela od "Sardhne" in je seveda mislila, da je zločinski par na "Sardiniji," zato je naročila njenemu kapitanu, naj ju bud no opaauje in ne izpusti izpred oči. Toda "Sardinia" na ta poziv ne odgovori. Policija in je popihal "čez lu-žo". Vsa'vsa javnost, ki lov spremlja, javnost se je zanimala za tega je pred uganko. Prva brez-uglednega zločinca, vsak jo ho- žična vest naj bi se ponesrečite! sodelovati pri lo a*u za njim. la, ko se vendar tako lepo uliši. niso vec videli iz papirjev. ParnUc "Montrose" s kapitanom W. Kjendalom je bil takrat že drugi dan na širokem morju. Vozil je iz Anitverpna v Quttbec. Proti večeru, že v sentimentalnem' mraku, gre kapitan pogledat po ladji, če je vse v redu. V nekem kotu u-gleda dva moška, obrnjena pio ti njemu, ki se objemata jn po-ljubujeta. Po prijavi sta to To udeležili velikega sokolskega zleta. "Dne 28. junija — ti-di dan, k. nama ga je prebiti v Sarajevu," si je mislila Zofija, "o kako strašno!" V slavnostno okrašenem hotelu "Bo^na" v kopališču Ilidži je spet .zagledala Franca Ferdinanda. Bil je dobre volje, potovanje ga m bilo utrudilo, vožnja s parnikom je bila po-krepcala. sprejem v Mostarju zadovoljil. Potiorek. ki o-a je bil pr.eakal na dalmatinski obmejni postaji Mefckoviču, je kar sijaj. W*jen» poklical pribočnika k seb,. "Srbske zastave morajo pri tej priči s streh'" temno zariphm ob^zoni je poprosil prestolonaslednika naj ne zameri te nevšečnosti. Fnmc Ferdinand se je na^meh-ml m mahnil z roko. Talko dobrohotnega in prizanesljivega je bil Potiorek pie-»tol.,naslednika še malokd ledniško dvojico, ali nr bi hotela popoldne — mdino urad-li^gn sj>oreda — napraviti kratek izlet v Sarajevo; življenje glavnega mesta, ki ga odlikuje ve« mik in čar jutrovskih de-ecI. hi visoka gosta gotovo zanimalo. Posebno vojvodinja utegne najti na orientalski čanšiji. ki bo .v nedeljo, med urad-Tiim, fila\-nostnim obokom visokih gostov, znprta, mar^ikai kar je vredno, da ogleda. "Ne. hvala," se ie uprla Zofija. "ra>ši ostanem popoldne se tu v tem hotelu je tako lepo mirno in tiho." rarMJ ^nlinand pa, videč, da se oči feldcajgmojstm Po-tiorka proseče upirajo vanj, je aekel po kratikem preinišlie-vanju: \ J izl Zofi-ia' da vendar lahko privoščiva majhen Zofijine oči so moledov&le: "Prosim ne. Prosim, prosim, nikar!" A Franc Ferdinand se je bil že odločil in veselo zaklical-"Naprej! Peljimo t ' (Nadaljevanje prihodnji6.) všeč. Tn kapitan Kendal je storil, česar še nikdar ni storil v svojem pomorskem življenju — tudi to pot mu prizanesimo sodbo, zla«t i k . r je delal se je godilo 19. junija 1909. Ti^k vpije, da ie policijo spet nekdo potegnil, najbrž pomočnik Crippenov. ]»ra* i zločinec pa je medtem že bog\-e kje na varil m. Parlament zahteva od notranjega ministra pojasnila, ka j je s tisto "Sardinijo" in njeno brezžično brzojavko, povsod veliko razburjenje, pfl ne toliko zaradi zločinca in go- Bna rečnosti za pravico, kot zaradi!""^ novosti — brezžični bizojav in njegova praktična vrednost. Ti-daj pa pride 26. julija na Scotland Yard nova brezžična NEVIDNI POTNIKI (Kitajci že več kot 800 let go-je posebne vrste mravlje, ki se hranijo z gosenicami m z drugim mrčesom, da bi tako obvarovali pred gosenicami svoje nasade pomaranč in nkandarin. V takem vrtu se niti za najkrajši čas ne more zarediti nobena gosenica. MIravlje stalno tekajo po »teiblih in vejah dreves, nasadom pa ne store prav nobene »kode. Na otoku Javi prinašajo domačini mravlje s polja in gozda in jih dajejo na stebla mango ckevesa, da bi ga očistile raznega škodljivega mrčesa . Dočim je ta vrsta mravelj v vsakem pogledu koristna, je še mnogQrvrst drugih, zelo škodljivih in nevarnih mravelj. Te so strašne škodljivke, ki lahko v razmeronna kratkem času o-pustošijo cele nasade. Pred njim so zlasti v nevarnosti veliki nasadi kave v Braziliji. Mravlje plezajo na bilke in jih grizejo teT fim požro vse zelenilo. Še strasnejše ?o mravlje po-tovalke. I^rnogo jih je v Afriki. najbolj znane so «nafu mravlje. One so dejansko gospodarji velikih pokrajin in so pravi strah živali in ljudi. Za »nafin mravlje ni nobenih za-Velikanske kolone teib Razveselite za ožič svojega prijatelja! Pošljite nam $2.— in mi mu bomo v Vašem imenu pismeno voščili božične praznike, poleg tega mu bomo pošiljali tudi štiri mesece "Glas Naroda.'* Uverjeni bodite, da bo Vašega voščila in božičnega daru resnično vesel. Uporabite ta naročilni listek } 4'GLAS NARODA", | 21G West 18th St., New York Pošljite za I na: naslov: — I - meseca (cev) "Glas Naroda" Moje ime je: ifoj naslov: "Fir mravelj se prebijajo neobčutno fftozi -pragozdove; če nalete na kako žival ali človeka, ga napadejo t: velikim* pogumom in ---------- — ------------KUSUU1V1II III | * "ii-iniVC -i—.- brzojavka, sedaj naravnost si vztrajnostjo. Najhujši so nji- štf I Za pol leta $3.— ituiuHlfa iiir— M ,____• .. . k? ■ „ . I Tukaj priložim M. O. za Sf. I Pričnite pobi-tjate dne - ^ J Za 4 mesece $2. pa mika "Montrose." V Scotland Yard je nastalo še večje razburjenje. Xi«so vedeli, česa na j se drže, ali prvega brzojava ali drugega, oba sta bila oddana na tako mladi in zanimivi iznajdbi — brezžično. Malo iz potrebe, malo pa tudi iz veselja, da se morejo "službeno" posluževati te novosti, brzozjavljajo uro za uto V - --------ju, IJUJU uiu ta UIU službeno; zvečer, ko sta odba-jpreko morja in iščejo "Mout- iala spat. je oprezoval pri vratih nwie kabine in opazil, da mJadi moSki ni moški, ampak ženska, neka prijateljica Mr. Robinzona ali kaj. Kapitan ie imel glavo na pravem koncu kot vsi mornarji, je bilo takoj vse jasno. V tiralici za dr. CVippcnom. ki ntu .jo je izročila v upoštevan ie Scotland Yard, stoji, da se ^ri« Neve rada pre-obl ece v moškega in tako pohajkuje okrog po svetu. Ne da bi vzbujal kak brun ali nreis-koval na dolisro in široko, je spo ročil policiji v daljnem Londonu svoje odkritje. Poslal i« rirulfn mori? nrvo vest ,j>o brezžičnem brzojavu. ro.-e" in se slednjič res prepričajo. da je iskani morilec na njenem krovu in da je namenjen v Kanado. Še isti dan je odplul na ukaz vlade iz Liver-poola na brvoparnikun adzor-nik lle^. Pred pristaniščem Father Pbin so dohiteli Montrose. KV> je pimik "Mjont rose" ustavil.. >;o šli najprej na krov nadzornik TV\v in detek-slutečega dr. Oipnena in njegovo spremljevalko. "Odkod pa veste, da sem na krovu?" V preplašen jecljal zdravnik in nadzornik "Dew moi ie zmaco-f=la\-no odgovoril: "Po novi iz-if jdbi — br^i*ičnem brzoja- T52 ■ Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, peemi itd. imvjno v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem Molltvenike v krasni vezavi importirane iz starega kraja... Slovenski molitveniki: KVIŠKU SECE 'ZVu x 3% In če t — 234 strani vezava umetno ............ 25«. KVIŠKU SRCE — (it. 355) 2% i 3% lučev — £24. strani v belem celolida ...... .5Qc KVIŠKU SRCE — fit. 408) x inčev — 224 strani Cena 75 centov RAJSKI GLASOVI — (it. 408) 2Vz * 4 i n«ev — 255 atrrtl vstevii Sr. Kri ter Pot Cena RAJSKI GLASOVI — (fit. 416) ZVz X 4 InCev — 255 strani vstevii Sv. Kriiev Pot Cena SL50 SKRBI ZA DUŠO 416> 8x4% InCev — 512 strani Cena $1.75 f NEBESA NAŠ DOM — (it. 415) x 4% Uičev — 384 InCev Cena 75« SVETO PISMO (Ker se nam Je posrečilo dobiti te molltvenike po telo nizki ceni, Jih tudi moremo prodajati po gori o-znafeni ceni. Zaloga pa nI opsebno velika, zato Jih naročite čimprej, da Vam bomo mogli i njimi po-atrečl. - AngleSki mohtveniki: (ZA MLADINO) Key »f Deavea fino Tim mm ....... v nanje vesano ... CATHOLIC POCKET MANUAL v fino asnje vesano......1.— Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. hovi napadi na otroke v zibel kah ali na r-mee ni:d spanjem Veliko škode ^povzroče med živino; ko žival začuti prisotnost snafu mravelj, postane nemirna, podere ojrraie in se razibeži na vse st«nni. Navadno «e pri tem vsa polomi. Če nalepi na kako rži val glavna kolona snafu mravelj, ostanejo od nje v kratkem čas« le «e bele kosti. Leji^egn okostnjaka si ne moreš m»liti, kot ga zaposte snafu mravlje Nekatere vrste mravelj poto-valk pohijejo samo ponoei. Po dnevi jih je vobče težko najti. Zato se pojavijo v ljudskih naseljih vedno nr^lo, nepričakovano. . Xa svoj naein eo zanimive mravlje Jirtiee. Naglo si kopljejo rove pod zendjo, kjer potujejo. Na čelu take kolone so pionirji; oni irradijo rov. za njimi pa gredo ostale mravlje. Kilometre in kilometre potujejo skozi džungle in stepe, po-f pol noma nevidne in skrite, kot strašna kača. T vročih tropskih kraj'di k0 mira vi je potoval-ke velika nezgoda, pred katero je človek skoraj brez moči. Za poljedelske kraje so lahko ^ Wi; i J .j . . ŠEST NARODNIH PESMI »udi 'koristne, ker uničujejo M škodljive žuželke in gosenice-. IšEST NARODNIH TESMI Kolona mravelj potovalk sa ma po sebi je zelo zanimiv pojav. Kot vojaški oddelek ima patrole in izvidnic?, zaščito od *ada;i m straže ob bokih, ki čuvajo in svarp svoje tovari-šice pred nenadnimi nevarnostmi. OGLASU |TE V "GLAS NARODA PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALUE. SLOVENSKE PESMI Zbirka 9 narodnih pesmi Izdala Glasbena Matica v Clevelanda. Cena — Sl^O toil Adamih—K JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI r» moAki ibor..........................M M U FERDO JUVANEC: Zjutraj....................... Slovanska ...................jo PETER JEREB: Pelta rote; VASILIJ M IRK: Podoknlr*.........t* ZORKO PRELOVEC: Ko so fantje proti vasi fii____.ti Le enkrat »e ................. Slava delu ...........JW »rane VeotuHni—6E8T ME&AN1H IN MOŠKIH ZBOROV ...... ZAMOTANA REČ. V kateri smeri vozi ladja v PanamHkem prekopu iz Atlantskega v Tihi ocean? Vsakdo bi si mislil da vozi pač od vzhoda proti zapadu ,,— a stvar ni tako preprosta. Pogled na zemljepisno karto nam: namreč pokaže da je Srednja Ameri-ka tako zakrivljena, da leži Tihi ocean baš tam, kjer ^re Panamski prekop, vzhodno od Atlantskega oceana. — To ima za posledico le malokomu znano dejstvo, da mora ladja iz vzhodnega morja v zapadno pluti dejansko proti vzhodu in ne proti zapadn. Orda Juvanee—Ifc MLADIH LET, moški tbori ««•••••• Peter Jereb—OSEM ZBOROV (metki m aseftanD .............M Rojake prosimo, k o pošljejo m naročnino, da m poslužujejo — UNITED STATES oxiroms CANADIAN POSTAL MONET ORDER, ako j« yarn le priročno Moški zbori 08KAR DEV: Bardca; OJ, moj iocel ,e lov; Kam ml. Caatje, dm r vas poj demo ......................JM OSKAR DEV; •k .Srečno, Uabca moja; Ko ptlči-ea na to je gre: Sod; MoJ oSU ma konjička dva; Dobi v sem pisemce; Slovo; Je vplhalla lnft A% BMIL ADAMIČ: Modra devojks (belrkranJaka.. ti Vso noč pri potod ...........M Jurjera ......................JU Hodi Micka domo; Kaj drnge-(a. hočem; /Pravica ........J« UR. VOLA Kič: Rožmarin; JOS. PAVčlC: Potrkan ples ......JU 12 STARE ZALOGE pa ima rno še naslednje pesmi, kateriro smo znižali cene: Ameriika si«venska lira. (Helmar) J« Orlovske himne (Vsdaplvee)__M Slsvensld akordi, 22 metenlk hi m^kih thorev (Kari Adamič) .1« Trije metan i tbori (Glasbena Ma-Ucm) .......................... j« V peprinfCnl noči. h an tata ta sale, sbor in orkester. (Sattner).... 3% Mladini, pesmi ta mladine s klavirjem (e. Adamič) _____________ M Dre pesmi. CPrelovee) z ker in sel«_______________ Na« himni, droclame __________ Oerskl odmevi. (Laharnar), tvesek. miki O. .2f n i« ZA TAMB17RICE: NA GORENJSKEM ,TE FLETNO, podponri slovenskih narodnih pesmi za tatnburice, zložil Mar ko Bajnk...............7R Slovenske narodne pesmi ta tambn-r»ibl t bor (Bajnk) __________ .7» Bom M na planine«, (Bajnk). Jt ZA CITRE: Poduk ta d tre. — « tvetkl — (BeieUakl) ___________________ ZA KLA1TR: Bori pridejs. — Karačnlea —__M Ifl« narodnih pesmi ta metki lo »bor, Emil Adamič ____L— V*?™"1™ ,n i-««OBMINQ: FANTJE NA vasi. 18 n.rnrtnlb Votrtč; F« cradlsl ..........JI m mofild abor. «rU Pregelj.. M Naročilo poffljlte aa: M Glas Naroda 99 ti« west istk street NEW YORK. N. X.