■us-
NOVO MESTO - Dramska sekcija mladinskega kluba bo priredila v ponedeljek, 21. maja, ob 19. uri v Dolenjski galeriji recital v počastitev meseca mladosti. Recital je združen z razstavo o partizanskem zdravstvu.
KOČEVJE — Svet za gospodarstvo občine Kočevje je včeraj razpravljal tudi o prepovedi ribolova na slovenskem bregu Kolpe. Podoben sklep je že sprejela občina Delnice za hrvaški breg Kol-pe.
BREŽICE - Sinoči so v domu JLA prikazali ljubiteljem cvetja film in 120 barvnih diapozitivov o lanski predstavi „Cvetje in pesem“ v Brežicah. V besedilo jih je povezal organizator hortikulturnega društva Anton Krušnik.
BRESTANICA - V soboto bo tukaj osrednja občinska proslava dneva mladosti s parado in zaključnim tekmovanjem za prehodni pokal dneva mladosti. Popoldne bo na gradu koncert pevskih zborov.
SODRAŽICA - Značke okoli 50 večkratnim krvodajalcem z območja Sodražice bodo podelili v nedeljo na proslavi na Travni
gori- ^
KOČEVJE - Mladina organizira v nedeljo pohod na Mestni vrh. Zbor bo ob 9. uri pred TVD Partizanom. Pohod je posvečen dnevu mladosti.
Pred srečanjem na puntarskih tleh
Osrednja pokrajinska počastitev 400-letnice hrvaško-slovenskega kmečkega punta iz I. 1573 bo v nedeljo, 1. julija, v Kostanjevici na Krki
Na Krškem polju, natančneje v Kostanjevici na Krki, bomo v nedeljo, 1. julija, slovesno popa-' stili 500-letnico kmečkih uporov na Slovenskem in 400-letnico hrvaško-slovenskega kmečkega punta, pogumnega in edinstvenega dejanja naših prednikov. Spominu na to moralno zmago in najzrelejše gibanje, ki ga z množičnostjo in vzajemno organiziranostjo presega le še narodnoosvobodilni	boj
1941-1945, bodo veljale številne in obsežne priprave, ki so v krški občini že stekle.
Gre za osrednjo pokrajinsko prireditev v neposredni bližini krajev, kjer je pred pol tisočletjem tekla puntarska kri. O tem bo tekla beseda na velikem ljudskem zborovanju 1. julija v Kostanjevici, za katero pripravljajo posebno zanimiv spored. Tam že stoji kip Matije Gubca, delo mojstra Toneta Kralja,
TABORNI OGENJ
V KOSTANJEVICI
Pred kostanjeviško podzemeljsko jamo se bo 27. maja zbrala na zborovanju mladina iz krške občine. Vsak aktiv bo do takrat pripravil po eno točko kulturnega programa, ki se bo odvijal ob tabornem ognju.
P m
L. .
Po slovesni razdelitvi tretjih Krkinih nagrad so si gostje in mladi raziskovalci ogledali nekatere proizvodne oddelke v Ločni. Na sliki: prof. dr. Drago Ocepek, dekan FNT, podpredsednica republiškega izvršnega sveta dr.Aleksandra Komhauser in mag. dr. Miha Japelj, predsednik sveta sklada Krkinih nagrad, v prostorih nove farmacevtike. (Foto: SMikulan)
njegov bronasti odlitek pa kanijo postaviti v bližino krškega stadiona.
Visok obisk iz Švice
Prejšnji četrtek in petek je obiskal novomeško občino švicarski veleposlanik v Jugoslaviji Hans Keller. V spremstvu Bogdana Osolnika, predsednika odbora zvezne skupščine za mednarodne odnose, se je prvi dan pogovarjal s predsednikom ObS Avgustom Avbarjem, si ogledal muzej, nato pa se udeležil pogovora z direktorji nekaterih večjih gospodarskih organizacij. Drugi dan obiska v občini je švicarski veleposlanik izrabil za ogled Laboda, Novoteksa in Novolesa, pred odhodom v Ljubljano pa si je ogledal še Bazo 20 na Rogu.
Preštejmo se, Ribničanje!
Preštejmo se, Ribničanje! Preštejmo se vsi občani naše občine, kjerkoli živimo, delamo, ustvarjamo in se vsak po svoje pehamo za boljše življenje. Preštejmo se povsod, od najmanjšega zaselka do največjih naselij. Preštejmo se in strnimo svoje sile v boju za uresničitev naših želja in načrtov, izpolnitev in zadovoljitev naših skupnih potreb, ki so lahko velike in pomembne, ne glede na to, v kako velikem kraju nastajajo. Preštejmo se in strnimo svoje sile za napredek!
REFERENDUM, TO JE GLASOVANJE O UVEDBI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA NA OBMOČJIH DOLENJE VASI, LOŠKEGA POTOKA, RIBNICE IN SODRAŽICE, BO V NEDELJO, 20. MAJA, OD 7. do 19. URE. Ne pozabite tega, ne pozabite, da bo to izpit naše solidarnosti, enotnosti! Referendum pomeni tudi odločanje o naši zavzetosti za napredek, razvoj posameznih krajev v občini in občine kot celote. Zato do takrat dobro premislite in se prav odločite ZA NAŠE SKUPNE NAČRTE. (Več o; samoprispevku na ribniški strani).
FRANCE G RIVE C
Kar 14 komisij in nekaj ekip je že prijelo za delo. Kostanjevica bo do praznika dobila asfalt skozi mesto in novo varstveno ustanovo, krško mizarsko podjetje pa bo odprlo nove prostore v mestu. „Dolenjske Benet-ke“ bodo do slavja pripravile več presenečenj tudi v gradu. Vrsta proslav je medtem v Posavju že bila, še več jih pripravljajo do konca leta. Sem štejejo tudi sobotno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov v Brestanici, pripravljajo avto-moto reliNpo poteh kmečkih uporov, slovenski pionirji pa prihajajo na izlete v te kraje.
V Kostanjevici bo letos znova jugoslovanski pionirski grafični bienale, razstava v Lamutovem salonu pa nas je pred kratkim že seznanila z deležem umetnikov na temo kmečkih uporov. Pripravljajo še filatelistično razstavo, pionirji pa še posebno fotografsko razstavo. Šolarji pišejo naloge o kmečkih uporih, radio-materji se bodo pomerili z vrstniki v Hrvatskem Zagorju, mladina krške občine pa hodi po poteh kmečkih upornikov. V začetku oktobra se bomo udeležili odkritja spomenika Matiji Gubcu na^ osrednji proslavi v Stubici.
Te dni je bilo posvetovanje predstavnikov dolenjskih občin, da bi bilo zborovanje v Kostanjevici 1. julija zares množično. Mesto želi dostojno sprejeti vse, ki bodo prišli počastit spomin pogumnih prednikov in znova ovrednotit njihova dejanja.
TONE GOSNIK
Dinamo v Novem mestu
m d.*
Mladen Ramljak
Znanost-kompas k resničnemu napredku
Podpredsednica IS dr. Aleksandra Kornhauser: tovarna KRKA tudi v letu restrikcij in stabill* zaci je ni prizadela znanosti , temveč jo podpira - Zahvala mentorjem mladih raziskovalcev
11. maja dopoldne so v KRKI, tovarni farmacevtskih in kemičnih izdelkov, že tretjič podelili Krkine nagrade. Strokovni svet sklada Krkinih nagrad jih je letos po oceni znanih univerzitetnih profesoijev in učiteljev dodelil 15 študentom visokih šol iz Ljubljane, Zagreba in Beograda ter dvema dijakoma srednjih šol.
Rdeči nageljni na prsih so goreli kot njihova vzradoščena lica: ni vsakdanje iz rok uglednih in izkuše nih gospodarstvenikov prejeti priznanje vpričo podpredsednice slovenskega izvršnega sveta dr. Aleksandre Kornhauserjeve ter dekanov ljubljanske in zagrebške univerze! Niso mogli skrivati veselja: družba je
DBH
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
priznala in ovrednotila njihova prizadevanja; nekatere izsledke njihovih raziskovanj bo tovarna KRKA že lahko začela praktično uporabljati v svoji proizvodno in razvojno-raziš kovalni dejavnosti.
„Vodilna sila hitrega razvoja in napredka sta strokovnost( in znanje,“ jim je v začetku poz'dravnega nagovora omenil mr. ph. Boris An drijanič, glavni direktor podjetja, ki je med drugim poudaril, da organi samoupravljanja v KRKI vedno spodbujajo k izobraževanju. Čeprav je danes med 1700 zaposlenimi v tovarni že 300 ljudi s fakultetno izobrazbo, podjetje načrtno škrbi za nove kadre. KRKA je doslej štipendirala 476 dijakov in študentov, posebno pa podpira tudi dopolnilno izobraževanje vseh zaposlenih.
O tem, da prinaša mladi rod strokovnjakov spet nove ideale v proizvodnjo, znanost in šolstvo, je govoril na slavju dr. mag. Miha Japelj, predsednik sveta sklada Krkinih nagrad. Magister Anton Povše je nato predstavil nagrajene raziskovalce, ki so hkrati prejeli diplome ter denarne nagrade. Med nagrajenci sta letos tudi domačinki, študentki kemije Stanislava Somrak in Sandra Ulčnik 'il Novega mesta, ki sta obe dobili prvo
nagrado za enako temo: „Sinteze novih heterocikličnih spojin11. S prvima nagradama sta nagrajeni tudi nalogi Marjane Šalohar iz novomeške gimnazije ter Metličana Janeza
BREZICANI GOSTUJEJO V TRSTU
S komedijo „Naši trije angeli11 bo dramska skupina DPD Svoboda bratov Milavcev iz Brežic v soboto in nedeljo gostovala na Tržaškem. Igralci iz Proseka - Kontovela bodo obisk vrnili v začetku juniia z Nuši-čevo ,.Emancipirano ženo“. Minulo nedeljo so Brežičani z „Našimi tremi angeli ‘ gostovali v Šentjerneju.
V. P.
V Soteski so se v soboto* 12. maja, že drugič zbrali na prijateljskem srečanju nekdanji učenci in učitelji, ki so v tem kraju hodili v osnovno šolo oziroma poučevali pred več kot 30 leti. Svojim učiteljem so podelili spominske plakete. Na sliki: spomini na osnovnošolska leta so prijetni. (Foto: 1. Zoran)
V NEDELJU OB 15. URI V KRŠKEM:
Consko svetovno prvenstvo!
Prireditev v speedwayu, kakršne Krško še ni videlo - Žal brez poškodovanega Evalda Babiča
Novomeščani bodo po nekaj letih spet prišli na svoj račun: ljubitelji nogometa bodo danes ob 17. uri lahko na Stadionu bratstva in enotnosti pozdravili nogometaše zagrebškega Dinama, člana prve zvezne nogometne lige. Dinamovci se bodo pomerili z ekipo novomeške garnizije, ki ima v svojih vrstah nekaj nogometašev, igralcev zvezne in druge zvezne lige. Med njimi je gotovo najbolj znan državni reprezentant Ramljak, sicer igralec Dinama.
Majzlja, dijaka srednje farmacevtske šole' (nadaljevanje na 4. str.)
Brez Evalda Babiča, bojevitega in uspešnega domačina, so se možnosti Jugoslovanov na svetovnem conskem prvenstvu v spedwayu, ki bo v nedeljo ob 15. uri na stadionu Matije Gubca v Krškem, močno zmanjšale. Babič, ki je tako uspešno vozil na prvenstvu v Radgoni, si je namreč zlomil nogo v kolku.
Kljub temu pa bo prvenstvo izredno zanimivo, saj bodo nastopili po štirje dirkači iz Sovjetske zveze in ČSSR, trije Madžari ter po en Zahodni Nemec, Nizozemec in Avstrijec, v konkurenco teh asov pa sta se uvrstila še Jugoslovana Oršič in Nun-čič.
To bo 35. prireditev v Krškem in tretje tekmovanje za svetovno prvenstvo, ki pa bo gotovo najbolj kakovostno doslej. Favoriti so zlasti vsi štirje Rusi: Markatanov, Akse-nov, Kuzmin in Gordeiev ter vsi štir-
KOČEVJE: PRI BRODU SE JE ZAČELO
Pripravljalna dela za asfaltiranje ceste od Broda na Kolpi proti Kočevju so se resno začela. Pri Brodu postavljajo barake za nastanitev delavcev, v Kužlju so začasna menza in stanovanja za delavce, pri Fari pa postavljajo asfaltno bazo. Vodja delovišča Aleksander Nesič je povedal, da bo asfaltiranje celotnega odseka, dolgega približno 20 km, končano do leta 1975, potekalo pa bo v treh etapah. Letos bo zagotovo dokončana cesta od Broda do Krkovega, pripravljalna dela pa se bodo začela tudi na drugih odsekih, do Brige in do Štalcerjev.
je Čehi: Ondrašik, Werner, Hejl in Hadek. Možnosti naših dveh, da bi se uvrstila med osem polfinalistov so precej pičle, vendar pa organizatorji vabijo: „Vse je pripravljeno, pridite v Krško in si oglejte nastope drznih dirkačev. Takih voženj še niste videli! “
J. S.
SREČANJE PEVCEV NA BIZELJSKEM
V nedeljo, 20. maja, bo na Bizeljskem koncert otroških in mladinskih pevskih zborov iz brežiške občine. Zborovodjem in nastopajočim zborom bodo ob tej priložnosti izročili priznanja. Nastop organizira občinski svet ZKPO.
Spomenik pomembnemu belokranjskemu rojaku dr. Niku Zupaniču pred metliškim muzejem — delo kiparja Zdenka Kalina
"GflnB
Hladen zrak je dosegel naše kraje in povzročil nevihte in ohladitve. V drugi polovici tedna bo hladni zrak še vplival na vreme v vzhodni Sloveniji, tako da bo v dopoldanskem času sončno, v popoldanskem času pa bodo možne krajevne plohe in nevihte.
Griblje so se poklonile spominu na velikega rojaka. Na hiši, kjer se je skoraj pred 100 leti rodil dr. Niko Županič, znani antropolog, zgodovinar in narodoslovec, so v nedeljo, 13. maja, odkrili spominsko ploščo. Dr. Boris Kuhar, ravnatelj Slovenskega etnografskega muzeja iz Ljubljane, je navzočim opisal dr. Zupaniča kot moža, kije veliko storil za slovensko zgodovino in kulturo. Zupaničev doprsni kip pred Belokranjskim muzejem v Metliki so odkrili istega dne. Predstojnik etnološke stolice dr. Vilko Novak je poudaril, da so dr. Županiča do zdaj v domovini premalo cenili. (Foto: I. Zoran)
St. 20 (1207) Leto XXIV NOVO MESTO četrtek, 17. maja 1973
tedenski
mozaik
Toda nek drug poskus — čeprav samo miroljuben - utegne vendarle spodleteti. Če je verjeti nekaterim napovedim, se bosta Združene države Amerike in Sovjetska zveza morali odpovedati skupnemu „izletu“ v vesolje, ki sta ga načrtovali. To naj bi bila'posledica nezgode, ki naj bi jo (vse je pač pogojno, ker zanesljivih podatkov o tem ni) imela sovjetska vesoljska ladja med zadnjim poletom v vesolje. Poskus je bil brez človeške posadke, nekateri zahodni opazovalci pa so prepričani, da je vozilo v vesolju - razpadlo. Trdijo, da je zaradi tega prišlo do resnega zastoja v sovjetskem vesoljskem programu, posledica pa naj bi bila tudi preložitev načrtovanega skupnega ameriško-sovjetskega * podviga... vesolje skriva mnogo nevarnosti in neznank.. .
Tačas pa se je končal tudi znameniti upor Indijancev v Ranjenem kolenu. Po več kot 70 dneh „obleganja“ so se indijanski bojevniki iz plemena Sioux-Ogalala vdali zveznim oblastem. V zameno so dobili zagotovilo, da bo posebna senatna komisija preiskala vse njihove pritožbe in predlagala ustrezne zakonske ukrepe. Indijanci so se uprli zaradi izredno težkih življenjskih pogojev in izkoriščanja ... pipa miru je sicer pokajena, toda ali bodo bledoličniki držali besedo - ali pa bo vse po starem ...?
Medtem pa prihajajo iz Zvezne republike Nemčije poročila, da je Hitler znova zelo „v modi“. Na tržišču je neverjetna obilica knjig, ki opisujejo nacističnega diktatorja; kinodvorane, kjer predvajajo zadnji film o njemu (pripravljajo pa še tri nove) so polne; prodajajo tudi gramofonske plošče z njegovimi govori in njegovo knjigo ,j\Iein Kampf“. Sedaj skušajo sociologi pojasniti, zakaj je vse to ... nevarno obujanje spominov . ..
In za konec: v Veroni se je nekemu Italijanu znova posrečila stara zvijača: ameriškemu milijonarju je prodal - staro areno... zgodovina se ponavlja -. -
H/ločno delavsko nadzorstvo
Močna in neodvisna delavska kontrol je nujen sestavni del delavskega samoupravljanja
Pri odpravljanju raznih nepravilnosti v naši družbi, predvsem v delovnih organizacijah, pripisujemo ta čas vse večji pomen delavski kontroli in nadzorstvu. V delovnih kolektivih ustanavljajo organe delavske kontrole — v tej ali oni obliki.
Tu in tam je slišati dvom, češ, kaj delavsko kontrolo sploh potrebujemo, saj imamo razne voljene organe družbenega nadzorstva pri skupščina in dokaj dobro organiziranega dmžbenega kontrolorja — Službo družbenega knjigovodstva.
Ni treba posebej poudarjati, da taka mnenja najpogosteje prihajajo od tam, kjer so razne nepravilnosti, četudi zagrešene pod ščitom vsemogočne „poslovno st i“, postale nepogrešljiva sestavina poslovnih prijemov in od tam, kjer samoupravljanje ni bilo razvito.
Prav zato mora postati delavska kontrola bistvena sestavina samoupravnega sistema. In to močna delavska kontrola, ki ne bo obravnavala razne obrobne zadeve ali razpravljala samo o zaslužkih, dnevnicah, kilometrinah, stanovanjskih kreditih itd., temveč o vseh najbistve-
nejših zadevah finančnega in materialnega poslovanja. Zato-mora biti delavska kontrola popolnoma neodvisna, odgovorna samo najvišjemu samoupravnemu organu v temeljni organizaciji združenega dela. Njene naloge in pristojnosti morajo biti v predpisih delovnih organizacij čimbolj dosledno opredeljene. To naj bo osnovna in čvrsta opora za njeno delovanje, sicer se bodo kaj hitro pojavili ugovori, da kontrolni organi počnejo pač tisto, kar se jim trenutno zazdi. Razumljivo je, da morajo biti te njene pristojnosti zelo široko zasnovane in prav bi bilo natančno opredeliti tudi njene pravice v kontrolnem postopku. Prav gotovo bodo tako vsi delavci tudi temeljiteje informirani o finančnem in materialnem poslovanju.
O nujnosti in koristnosti delavskega nadzorstva torej ne more biti dvoma. Kljub temu,
S tano vanjsko-hotelski kompleks VVatergate v VVashingtonu, kjer je Nixonova administracija vohunila za demokratsko stranko. Vodilni ameriški dnevniki spremljajo ta dogodek z velikimi’naslovi na prvih straneh. Zadnja poteza v že po vsem svetu razvpiti politični aferi s skupnim imenom „Watergate“ je, da bosta morala sesti na zatožno klop nekdanji najmočnejši človek v Nixonovi administraciji, minister za pravosodje John Mitchel in zunanjetrgovinski minister iste vlade Maurice Stans.
KARIKATURA - SNAŽILKA
BREZ BESED
(Ismet Voljevica, Jugoslavija — s 3. mednarodnega bienala karikatur v Ljubljani)
da tudi druga faza ustavnih sprememb predvideva na tem področju nekatere pomembne novosti kot na primer „branilca samoupravljanja44, na katerega se bo lahko vsak delavec obrnil, če bo menil, da so kršene samoupravne pravice ali storjene druge nepravilnosti.
Lahko se samo vprašamo, če v naših političnih odločitvah nismo začeli prepozno vzpodbujati delavsko nadzorstvo. Pravzaprav smo začeli ponovno. Namreč, kmalu po osvoboditvi smo nekaj časa že imeli poleg rednih kontrolnih organov tudi ljudske inšpekcije, ki so jih volili sindikati in Osvobodilna fronta.
Organizirane so bile po zgledu delavsko-kmečke inšpekcije, ki je bila na Leninovo pobudo po Oktobrski revoluciji vpeljana v Sovjetski zvezi. Če-je v prvem povojnem obdobju ta oblika kontrole v administrativnem sistemu zamrla, pa jo samoupravljanje nujno potrebuje, saj je to eden izmed nujnih pogojev, da bo delavski razred v resnici lahko uveljavil svoje pravice.
TONE KRAŠOVEC
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
ugodnih vremenskih razmer prejšnji jnesec), vendar jo bodo, kot vse kaže, vendarle uspešno končali. Setev KORUZE bo izpolnila vse načrte (koruzo naj bi letos posejali na več kot 2,5 milijona hektarjih vojvodinskih polj), prav tako bodo izpolnili načrte glede setve SONČNIC (ki naj bi jih posejali približno na 200.000 ha polj), vsekakor pa bodo SLADKORNE PESE letos posejali manj, kot pa je bilo predvideno (morali bi jđ posejati na 95.000 ha polj). Strokovnjaki menijo, da zakasnitev spomladanske setve vendarle ne bo neugodno vplivala na letošnjo letino — seveda če ne bo pozneje še kaj narobe — tako da se nam za jesenski pridelek z vojvodinskih polj ni treba bati.
Prejšnji torek je začela poslovati v Beogradu tako imenovana ,,devizna borza“, torej devizni trg, o katerem smo že nekaj govorili, sedaj pa je vendarle stekel. Poslej se bodo redno vsak teden dvakrat sestajali v Beogradu predstavniki POOBLAŠČENIH BANK, ki poslujejo s tujino, ter bodo na teh sestankih v medsebojnem prometu kupovali oziroma prodajali vse tiste devize, ki so pomembne za ohranjevanje LIKVIDNOSTI v mednarodnih plačilih, kar seveda določa Narodna banka Jugoslavija. Tokrat je bilo na začetku našega deviznega trga na voljo vseh 13 tujih valut, ki z njimi posluje naša „devizna borza“, na medbančnem sestanku pa so tudi določili trgovske tečaje efektivnih valut (in to bodo poslej, kot rečeno, naredili vsak teden dvakrat).
Republiški izvršni svet je prejšnji teden obravnaval tudi nedavne dogodke v Pliberku na avstrijskem Koroškem — kjer so prejšnjo nedeljo, torej na večer pred zmago nad nacizmom revanšistične sile organizirale zborovanje, ki je pomenilo nedvomno PRAVOKACIJO. Izvršni svet Slovenije je z zaskrbljenostjo ugotovil,da avstrijske oblasti teh provokacij niso preprečile, čeprav bi bile to dolžne narediti po določilih DRŽAVNE POGODBE. To, so ocenili naši organi, pomeni nedvomno napad na dobre sosedske odnose s sosednjo Avstrijo.
ZAČRTANE
NALOGE
Osrednja dogodka minulega tedna sta bili pač obe partijski konferenci — 4. seja republiške konference ZKS, ki smo o njej zadnjič že poročali na tem mestu (trajala je dva dni, prejšnji torek in sredo) in pa 4. seja konference ZKJ, ki je bila prejšnji četrtek in petek. Na tokratni seji REPUBLIŠKE KONFERENCE Zveze komunistov so spregovorili o delu slovenskih komunistov v minulem obdobju. Konferenca ZKS je med drugim sprejela usmeritev nove ustave in sklenila, naj člani in vodstva ZK izbojujejo uresničevanje nove ustave v konkretni družbeni praksi, v določilih občinskih statutov, statutov TOZD, samoupravnih sporazumih itd.
Na dvodnevni 4. seji konference ZKJ je imel uvodni referat sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc, ki je spregovoril o dejavnosti Zveze komunistov pri uresničevanju akcijskega programa druge konference ZKJ ter o izvajanju stališč iz pisma predsednika Tita. Zvezna konferenca ZKJ je sprejela ob koncu tokratne seje vrsto sklepov — med katerimi je npr. rečeno, da je boj za URESNIČEVANJE USTAVNIH DOPOLNIL v družbeno-ekonomskih, političnih in mednarodnih odnosih ena najpomembnejših nalog članov in organizacij ter vodstev ZK. V sklepih je tudi rečeno, da je odločno zavzemanje vseh družbenih dejavnikov pri uresničevanju politike GOSPODARSKE STABILIZACIJE in razvojne politike ter pri pripravljanju politike dolgoročnega razvoja ena prvih nalog, posebno pomembna pa je tudi nadaljnja krepitev SOCIALNO RAZREDNIH MERIL, ki morajo prežemati vse oblike naše politike in prakse, sočasno z doslednim odpravljanjem deformacij na področju socialnih odnosov.
Prejšnji teden (v sredo) so se v republiški skupščini sestali delegati občin na svojem zasedanju — obravnavali so cel ,,paket“ gradiva o temeljih URBANEGA SISTEMA in prostorskega načrtovanja v republiki (to gradivo imajo ta teden v obravnavi tudi pristojni skupščinski zbori). Temelj te zasnove je, kot znano, tako imenovani policentrični
tedenski zunanjepolitični pregled
V torek je dopotoval na štiridnevni uradni obisk v Nemško demokratično republiko predsednik zveznega izvršnega sveta Djemal Bijedić. V Libanonu so boji (skorajda) ponehali, v Bonnu pa je parlament naposled ratificiral sporazum o odnosih med obema Nemčijama — pred tem pa je odstopil kot voditelj opozicije Rainer Barzel. To so bistvene značilnosti zunanjepolitične scene ta teden.
BIJEDIĆ V NDR: srečanje med VVillijem Stophom in Dje-malom Bijedićem je prvo snidenje predsednikov dveh vlad in predstavlja nadaljnje utrjevanje medsebojnih odnosov dveh držav. Predsednika se bosta pogovarjala o razširitvi sodelovanja in o mednarodnem položaju, pri čemer bo v središču pozornosti Evropa.
Nemška demokratična republika je izredno razvita industrijska država, s katero pa imamo bistveno slabše ekonomske odnose kot bi to bilo mogoče. Okoli dvesto milijonov dolaijev vredna medsebojna Jrtagovna menjava gotovo^raostaja za možnostmi.
Bijedičev obisk naj bi pomagal , ne toliko utrditi medsebojne odnose, ki veljajo za dobre, kot predvsem poiskati vse neznane poti še tesnejšega sodelovanja. Pri tem bo te poti treba veijetno iskati predvsem na področju kooperacije, specializacije in skupnega vlaganja kapitala.
Medtem, ko bomo o obisku, ki se je komaj dobro začel, obširneje poročali prihodnjič, se za trenutek vrnimo prek meja obeh Nemčij — v Bonn. Tu sta se namreč zgodili dve pomembni stvari.
ODSTOP IN RATIFIKACIJA: v zaporedju, ki gotovo ni čisto brez sleherne povezave, so bili opazovalci v Bonnu priče najprej odstopu voditelja združene opozicije (namreč CDU in CSU, se pravi krščanskih demokratov in krščanskih socialistov) Raineija Barzla, nato pa porazu te opozicije pri glasovanju v parlamentu o ratifikaciji, sporazuma med obema Nemčijama.
Nobenega dvoma ni, da je Rainer Barzel s tem plačal ceno za neuspeh opozicije na lanskoletnih novembrskih volitvah. Čeprav je za zdaj še predsednik svoje stranke (CDU), pa je dvomljivo, če bo to ostal tudi po kongresu stranke, ki bo jeseni. Prevladuje vtis, da je odstop posledica zmede v opozicijskih vrstah, ki išče svoje politično platformo v trenutku, ki ga označujejo želje po nadaljnjem popuščanju napetosti in prevladujoča podpora Brandto-vi vzhodni politiki v Zvezni republiki Nemčiji.
Vsekakor si je Brandt s potrditvijo sporazuma pridobil
pomembno točko v prizadevanjih za izvajanje svoje smeri — opozicija pa bo medtem sku&da najti sebe in program, ki bi ji pomagal strniti sedaj dokaj malodušne vrste.
BOJI V LIBANONU: so se nadaljevali, vendar so bile to v bistvu le posamične praske med vojsko in komandosi. Najhuje je mimo — če gledamo na zadnji spopad zgolj kot na prelivanje arabske krvi z arabskim orožjem na arabskih tleh. Toda pot do dokončne ureditve palestinskega problema ostaja ravno toliko dolga kot je bila.
Kajti tisto, kar v tem trenutku najbolj obremenjuje arabsko
BIJEDIČ V NDR
enotnost, niso deklarativne besede o potrebi skupnega boja zoper Izrael (teh je več kot dovolj), marveč dejanja, ki bi; to potrdila. Predvsem pa bo treba najti jasno usmeritev tako bodoče dejavnosti palestinskega odporniškega gibanja kot arabskega sveta nasploh. Stanje, kakršno vlada sedaj, ne daje ne upanja in ne možnosti za pravično rešitev bližnjevzhodne krize.
Nesporno je samo to, da koristijo spopadi, kakršni so bili te dni v Libanonu, zgolj Izraelcem.
Toda medtem, ko se arabski svet tega zaveda, pa na žalost nima — bolje rečeno — ni imel sil in energije, da bi stanje spremenil.
TELEGRAMI j
LONDON - Britanski premier Edward Heath je izjavil, da je reforma mednarodnega monetarnega fonda najnujnejša naloga, ki jo je treba opraviti.
RIM - Italijanska vlada je odobrila 270 milijonov lir za financiranje Fiatovega programa, po katerem bodo med drugim zgradili dve novi tovarni in razširili več obratov v pasivnih krajih srednje in južne Italije. V naslednjih treh letih bo v Fiatovih tovarnah dobilo zaposlitev več kot 10.000 novih delavcev.
LONDON - V Dublinu se je začelo sojenje šestim ljudem, ki sb obtoženi, da so pred kakimi sed mirni tedni poskušali z ladjo „Claif-dia“ vtihotapiti na področje republike Irske velike količine orožja in streliva za ilegalno irsko republikansko armado - IRA.
BONN - V Zahodni Nemčiji se nadaljujejo priprave za obisk generalnega sekretarja KP Sovjetske zveze Leonida Brežnjeva. Le-ta bo prišel v ZR Nemčijo 18. maja. Brežnjev se je te dni mudil v Varšavi in Berlinu.
sistem v naši republiki, torej razvojni sistem, ki upošteva več mest poleg že sedanjih večjih središč, vsako od teh bodočih središč (in nosilcev razvoja) naj bi imelo po kakšnih 50.000 prebivalcev. To naj bi pomagalo zmanjšati RAZLIKE, med mestom in podeželjem — saj se nam podeželje sedaj vse prehitro redči, izgublja število ljudi — pomagalo pa naj bi tudi odpravljati razlike med RAZVITIMI IN NERAZVITIMI območji.
Prejšnji petek je zasedal republiški izvršni svet — na dnevnem redu je bila predvsem
razprava o gospodarskem stanju RUDNIKOV v Sloveniji. Ocenili so, da so v zlasti težavnem gospodarskem položaju naši premogovniki in izvršni svet je izrazil mnenje, da bo rudnikom treba zagotoviti potrebne DOLGOROČNE KREDITE pod ugodnimi pogoji za njihove investicije v osnovna in obratna sredstva. Rešiti bo treba tudi vprašanje cen proizvodov za rudnike, tekoče bo potrebno spremljati proces MODERNIZACIJE RUDNIKOV in še in še. Mimogrede naj še povemo, da je republiški IS tokrat obravnaval sanacijo dimovodnih naprav v termoelektrarni Trbovlje II., kjer naj bi investitor prihodnje leto začel in tudi dokončal tamkaj predvideno sanacijo.
Kot poročajo iz vzhodnih krajev naše države — iz Vojvodine — se je tamkajšnja spomladanska setev poljedeljskih kultur sicer letos nekolikanj zakasnila (pač zaradi ne-
Vrata krške galerije so se spet odprla. V petek, 11. maja, so v njej odprli razstavo osemindvajsetih olj slovenskega slikaija Mihe Maleša. Ljubitelji likovne umetnosti si z zanimanjem ogledujejo Maleševo poezijo v. barvah. (Foto:	Jožica
Teppey)
V	počastitev Zleta bratstva in enotnosti se je v Novem mestu 10. maja začelo tekmovanje radio-amateijev. Tekmovanje bo trajalo do 20. maja. Sodelujejo amateiji iz vse Jugoslavije. Na sliki: radiomater Dominik Gutman. (Foto: Boštjan Krže)
Festival Ribnica in ZKPO Kočevje sta organizirala 11. maja v Kočevju, 12. maja pa še v Ribnici večer opernih arij, na katerem so nastopili solisti rimske opere. Poslušalce je posebno navdušil baritonist Guido Caputo.
(Foto: France Brus)
Za novi most čez Savo v Sevnici gre že zares. Vrtalci republiškega geološkega zavoda so minuli teden že končali sondiranje tal na bregovih, v tem tednu vrtajo v strugi. Zaenkrat vse kaže, da so tla za most ugodna. Most naj bi bil nared prihodnje leto tak čas. (Foto Železnik)
ZAL JE TAKO
„Če bi se posrečilo v naši državi zmanjšati proizvodne stroške za en sam odstotek, bi se povečal dohodek za dve milijardi novih dinarjev," so vnovič poudarili na nedavni četrti seji konference ZKJ. Ta naloga, sicer ni pretežka, če bi v resnici bolje delali in gospodarili, ostaja le želja, saj podatki iz lanskih sklepnih računov delovnih organizacij kažejo, da se stroški niso zmanjšali, temveč celo povečali. To pomeni, da smo zapravili, ne pa prigospodarili nove in nove milijone, ki bi jih še kako potrebovali. Z varčevalno akcijo, očitno precej enostransko usmerjeno, smo sicer prihranili nekaj denarja, vendar nismo varčevali tam, kjer se najbolj pozna. Lahko rečemo le „žal“, če to obžalovanje sploh kaj pomeni.
Da ne bomo vodili bitke brez vojakov
Želim reči nekaj besed o metodi katere se poslužujemo, ko vodimo akcijo za uveljavljanje novih odnosov v družbi. Pri svoji aktivnosti smo se doslej vse preveč usmerjali na vodilne ljudi in strukture v delovnih organizacijah, premalo pa smo delovali med samimi delovnimi ljudmi. Še vedno nimamo dovolj pristnega stika z delavci in ob-
O PUNTIH V DOBOVI
V Dobovi je bilo v nedeljo kviz tekmovanje o kmečkih uporih. Tovrstne prireditve se bodo do jeseni zvrstile tudi na drugih šolah v Posavju in drugod po Sloveniji, zaključna prireditev pa bo v Brežicah.
Sejmišča
NOVO MESTO: sejem je bil tokrat živahnejši kot običajno, cene pa ne bistveno drugačne. Rejci so pripeljali v prodajo 529 pujskov in 72 nad 3 mesece starih prašičev. Skupaj so jih prodali 456. Mlajši prašiči so stali od 350 do 440 din, nad 3 mesece stari pa 450 do 620 din.
BREŽICE: naprodaj je bilo kar 612 prašičev, starih do 3 mesece, starejših pa še 29. Prvi so veljali do 28 dinarjev za kilogram žive teže, starejši prašiči pa do 14 dinarjev za kilogram žive teže.
Revolucije ne moremo voditi iz pisarne, z oslombo v vodstvih, ne pa v delavcih.
čani. Če metod dela ne bomo popravili in izboljšali, bomo vodili bitko za nov položaj človeka brez materialne sile, to je brez množic.
Eden izmed razlogov, da zaostajamo v uresničevanju ustavnih sprememb, je tudi v tem, da so se komunisti premalo naslonili na delovne ljudi, na delavski razred sam. Bistvo zaostajanja ni v neznanju, kot bi nekateri hoteli to stvar prikazati, ampak v moči tistih, katerih nosilci se
Kmetijski nasveti
Slinavka in parkljevka
V sosednjih državah se je spet pojavila slinavka in parkljevka, bolezen parkljarjev, ki se zelo naglo širi in povzroča veliko gospodarsko škodo. Pri nas so odgovorni takoj udarili plat zvona: prepovedan je vnos mesa in mesnih izdelkov iz večine sosednjih dežel, sprejeti pa so še nekateri drugi preventivni ukrepi, med njimi cepljenje v najbolj ogroženih predelih. Trenutek torej, da se malo pobliže spoznamo s to boleznijo.
Slinavka in parkljevka je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki se prenaša z neposrednim dotikom zdravih in bolnih živali, z okuženo vodo, krmo ali okuženimi predmeti. Značilno zanjo je, da napade le parkljaije: govedo, prašiče, ovce in koze, ne pa kopitarjev — konj, ki so proti njej povsem odporni. Virus je zelo trdoživ in lahko živi na krmi še tedne in tedne.
Bolezen ima svoje ime po značilnih znakih, ki nastopijo v času do enega tedna po okužbi. Okužene živali prenehajo jesti in prežvekovati, poveča se jim telesna temperatura, v ustih, med parklji, pri kravah pa tudi pri seskih in včasih še kje drugje, se pojayijo z bistro tekočino napolnjeni mehurčki. Ti mehurčki se kmalu predro, tako da nastanejo majhne rane, zaradi katerih se začno živali močno sliniti.
Če ne nastanejo zapleti, pravimo, da gre za blago obliko bolezni, pri kateri živali ne poginejo, temveč le shujšajo. Lahko pa se pripreti, da bolezen poškoduje tudi notranje organe in žival lahko celo pogine. V nevarnosti so predvsem pujski in teleta.
Slinavka in parkljevka je za živinorejo tako nevarna bolezen, da so potrebni najstrožji ukrepi. Sem šteje: preventivno cepljenje, razen tega je treba onemogočiti dotik živali, z razkuževanjem (najboljše razkužilo je natrijev lug) skušamo preprečiti vdor bolezni, prekiniti je '^ba pašo ob cestah in železnicah ter najstrože nadzorovati promet z živino.
inž. M.L.
dobro zavedajo, kaj jim ustavna dopolnila izbijajo iz rok, to je upravljanje s presežnim delom. Sprememba moči nad upravljanjem s presežnim delom je v te melju razredni problem, ne pa vprašanje znanja ali neznanja.
Če je nekaj v interesu nekoga, se tudi potrudi, da bi obvladal pota in sredstva za dosego cilja. Revolucije ne moremo voditi iz pisarn in samo z razgovori z vodstvi, ampak z aktivnim, organiziranim političnim delom med delavci in občani. V tem smislu menim, bomo morali v prihodnje dogradjevati metode našega političnega dela, da Zveza komunistov kot revolucionarno jedro ne bo nastopala kot sila zunaj delavskega razreda, ampak v nje, in to v vsakem konkretnem okolju.
Misli iz razprave FRANCIJA ŠALIJA, novega člana sekretariata CK ZKS, na IV. seji konference CK ZKS
Ti si odgovoren!
Gre, a prepočasi
Druga konferenca ZKS, ki je obravnavala kmetijstvo, sc ne uresničuje v taki meri, da bi naše kmete navdajalo zadovoljstvo. Doseženi so sicer nekateri uspehi, uvedeno je zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, sprejet zakon o združevanju kmetov, pojavljajo pa se tudi nekatere nepravilnosti.
Zakon o združevanju kmetov in ustavna dopolnila krepijo sodelovanje zadrug in kmetov, vendar to še ne daje rezultatov. Dejstvo je, da kmetijska proizvodnja upada, da
premajhne izobrazbe kmetov nihče ne obravnava dovolj odgovorno in da se slabša starostna struktora kmetov. Na vasi ostajajo stari ljudje, pri katerih so zakoreninjene preživele navade in slabe izkušnje v odnosih z zadrugo. Zadruge so zaenkrat še bolj usmerjene v trgovino kot v proizvodnjo^ preusmerjanje kmetij gre prepočasi.
Opozoriti želim na slabosti v zakonu o pokojninskem zavarovanju kmetov, ki ne omogoča uveljavljanje pravice na osnovi dela, temveč na osnovi lastnine. Zakon sploh ne obravnava kmečke žene, ki je v mnogih primerih bolj obremenjena kot lastnik zemlje- njen mož, zato odločno predlagam, naj ima tudi kmečka žena iste pravice kot žena zaposlena v industriji.
(Iz razprave Ivana Požeka iz Adle-šičev na IV. seje konference ZKS)
nje za trg bi bilo možno le iz prostih bančnih sredstev.
Izkušenj na tem področju še ni, ker na našem območju še nimamo stanovanjskih skupnosti in tudi že ustanovljeni skladi še niso zaživeli. Ponekod (v Novi Gorici, Mariboru, Celju, Kranju) so dlje - lahko bi se pri njim marsičesa naučili. Sicer v novomeški občini (in nemara še kje na Dolenjskem) še dolgo ne bo odgovora na vprašanje: kdaj se bo premaknilo?
Težka je pot do stanovanja
Kdaj naprej?
Do leta 1972 smo poznali gradnjo družbenih stanovanj zlasti kot gradnjo za trg, pri čemer so gradbena podjetja zidala za vnaprej znanega kupca. Bančni krediti so bili dode-ljevani za 13 mesecev in z 10-odstot-no mero. Del kupnine je bilo treba plačati ob podpisu pogodbe, nato pa po obrokih, dokler kupec ni prejel ključa.
Stanovanjska podjetja niso mogla nastopati kot investitorji, ker niso imela niti namenskih sredstev niti niso dobivala kreditov. Pri novomeškem Dominvestu na primer so vsako leto imeli na voljo denarja le za dvoje novih stanovanj'.
Z novim sistemom, ki ga uveljavljamo na področju stanovanjskega gospodarstva, naj bi se marsikaj spremenilo: Investitor cenenih družbenih stanovanj s sredstvi občinskega solidarnostnega sklada naj bi bila občina oziroma pooblaščeno stanovanjsko podjetje. Kreditiranje grad-
P«
Delavci že razumejo
Govorice
V črnomaljski občini je vrsta obratov podjetij od drugod, zato imajo z uresničevanjem delavskih ustavnih dopolniil še več težav kot drugje. Kako daleč so z akcijo, je povedal Jože Vajs, sekretar občinskega komiteja ZK v Črnomlju:
- Politično akcijo smo zastavili v podporo samoupravljalcem v kolektivih, kjer so delovni ljudje že dodobra seznanjeni z bistvom ustavnih dopolnil. Zdaj delavstvo že sprejema stališča komiteja in občinske konference, pač pa se odpor kaže drugod: v nekaterih matičnih podjetjih, pa tudi ponekod v občinskih strukturah, ki zagovarjajo lokalistične težnje. Naš interes je jasen: delavci naj razpolagajo z dohodkom, ki ga ustvarijo, in ga po samoupravni poti nalagajo tja, kamor se njim zdi potrebno.
Sprva je bilo odpor do uresničevanja ustavnih dopolnil čutiti v paroli o socialni ogroženosti, ki bi nastala ob osamosvojitvi, zdaj nam očitajo pretiran lokalni interes in neumestne želje po odcepitvah obratov. To so zlonamerne govorice, ki izpodkopavajo dosedanja prizadevanja. Načela in pogoji o ustanavljanju TOZD so jasni in te pri nas podpiramo. Še naprej pa bomo politično delovali, da bi vsi zaposleni pred odločanjem spoznah, za kako usodne odločitve gre.
R.B.
			i						pC	I.		f	fl	
	.													
			;											
	r													
		V												
														
			1		*									
				K										
				r										
									r	\				
	t 1											A		
	U-									4-				
®5
vredno ie supisntn
— Zopet pada krivulja, morali bomo zamenjati risaija!
(Karikatura iz „Naše štampe")
•••
„Življenjska raven povprečnega Jugoslovana je letos nižja kot je bila lanije opozoril Stane Dolanc, sekretar izvršnega biroja, na četrti seji konference ZKJ minuli teden. K temu je dodal, da problemov ne bomo reševali, če ne bomo dosegli več dohodka, in to ne z zve-čevanjem cen, temveč z večjo delovno storilnostjo.
Pokazal je na bistvo: na nedopustljivo skromno naraščanje produktivnosti, na preslabo izkoriščane delovne priprave, ki stanejo veliko denarja, na naraščanje stroškov, ki prehitevajo rast narodnega dohodka, skratka: na	manjšo gospodarsko
učinkovitost, ki zavira ne samo	gospodarski, temveč
splošni družbeni napredek.
Naj izberemo samo nekaj številk, navedenih na omenjeni seji. Rast delovne storilnosti je zadnja štiri leta vse manjša; še leta 1969 je bila za 6,3 odst. večja kot
Neučinkovito
leto prej, leta 1970 je bila za 4,7 odst. večja kot leta 1969, leta 1972 pa le še za 1,9 odst. večja kot leta 1971. Delež, ki ga povečana produktivnost prispeva v večji družbeni proizvod, je v teh letih padel od 98,3 na 30,6 odst.
Priča smo ponavljajočim se ugotovitvam, neutrudnemu govorjenju in sejanju o delitvi dohodkov in o pravicah, z manj vneme pa govorimo o ustvarjanju, o delu, o dobrem gospodarjenju; morda, ker bi si z odločnim poudarjanjem nuje po gospodarski učinkovitosti nakopali očitke o tehnokratskem gledanju na družbeni razvoj ter o zapostavljanju družbenih odnosov.
In vendar: socializem ne pomeni samo boljših medčloveških, družbenih odnosov, odpravo izkoriščanja, temveč tudi vsestransko učinkovit družbeni sistem, v katerem delo v resnici dobiva pravo veljavo. Če potem posameznik ali skupina ljudi malo dela ali slabo dela, postaja s tem pravzaprav nasprotnik našega družbenega reda ne glede na to, ali ima polna usta parol o socialističnem razvoju in samoupravljanju. Se tega dovolj zavedamo?
M. LEGAN
Wa'
§t. 20 (1207) - 17. maja 1973
Stran uredil: MARJAN LEGAN
DOLENJSKI LIST
3
TEPPEY
Znanost-
(nadaljevanje s 1. strani)
S toplimi besedami priznanja je mladim raziskovalcem nato čestitala prof. dr. Aleksandra Kornhauser. Zaželela jim je, da bi jim bila znanost kompas k napredku, kajti znanost nas vodi tudi k resnici. Učiteljem in vsem mentoijem se je zahva lila za njihovo delo, posebej pa je dala priznanje kolektivu KRKE. Rešitev iz sedanjih gospodarskih zagat je predvsem v boljši proizvodnosti, prvi pogoj slednje pa je prav raziskovalno delo. Nagrajencem so nato čestitah še prof. dr. Franc Erjavec, prof. dr. Drago . Ocepek, prof. dr. Zlatič, prof. dr. Milan Osredkar za republiško raziskovalno skupnost in dr. Jože Fekeš. Krkin zgled so postavljah za dokaz, da gospodarstvo pri nas ima posluh za znanost in da gradimo vso našo stvarnost predvsem na čioveku.
TONE GOŠNIK
Na kratko
TREBNJE - Danes popoldne se bo po več letih sestala skupščina DPM. Razen vohtev novega vodstva bodo obravnavali obsežno gradivo o vprašanjih vzgoje, otroškega varstva in zaposlovanja mladih.
BREŽICE - Danes se bo prvič sestal koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in uživanju mamil. Na dnevnem redu je razprava o nalogah in delovnih
načrtih odbora.
KOČEVJE - Včeraj zvečer je občinski komite ZK razpravljal o pripravah za podaljšanje krajevnega samoprispevka.
-	NOVO MESTO - Izobraževalna skupnost bo danes sprejela merila za financiranje vzgoje in izobraževanja ter denarni načrt sklada za leto 1973.
BREŽICE — Pred današnjo skupščino je razprava o proračunu občine ter financiranju vzgoje in izobraževanja v 1973. Odbornike bodo na tej seji seznanili, kako se uresničuje program združevanja v gospodarstvu.
KRŠKO - Od danes do nedelje se bo v občini zvrstilo 10 zborov volivcev. Na njih bodo govorih o občinskem proračunu in krajevnih problemih.
KOČEVJE - Včeraj je bil imenovan strokovni štab za zatiranje slinavke in parkljevke.
SEVNICA — V nedeljo bo v sevniškem gasilskem domu prv? seja občinske konference ZMS v novi sestavi Obravnavali bodo delo od lanske decembrske seje in sprejeli program dela do 9. kongresa ZMS.
BREŽICE - Temeljna kulturna skupnost in ZKPO sklicujeta jutri posvet o razvoju kulturne dejavnosti ob knjižničarstva do amaterskih odrov, muzejske in spomeniške službe in drugih oblik. Razprava bo izhodišče za dolgoročno programiranje kulture.
15 ZLATIH V BREŽICAH
Na letni skupščini občinske zveze prijateljev mladine so 12. maja prejeli naj višje republiško priznanje -zlato značko dolgoletni in prizadevni delavci iz vrst DPM. Značke so prejeli: Ivanka Pečnik in Rok Kržan z Bizeljskega, Marija Stermecki iz Skopic, Iva Buzančič, Katica Kolar, Ana Žbontar in Albina Tomin iz Brežic, Anica Regovič in Marija Po-lovič iz Dobove, Miha Haler iz Artič, Franc Smerdel iz Mrzlave vasi in Emilija Vučanjk iz Pišec. Priznanje so podelili tudi osnovnima šolama Brežice in Artiče ter celjskemu zavodu za socialno zavarovanje.
Maleš razstavlja v Krškem
Pretanjen lirik, ki nosi s seboj izročilo ljudske umetnosti - tako je Lado Smrekar predstavil slikarja Miho Maleša na otvoritvi njegove razstave 11. maja v krški galeriji. Znani slovenski shkar je pripravil za krško občinstvo 28 olj, v katerih je „ujel vse, od mohtve do groze, od razdajanja v plesu do prilaščanja v ljubezni", kakor je zapisal Zoran Kržišnik. Sicer spoznamo Maleša na tej razstavi kot popotnika, ki vešče zapisuje svoje vtise, vendar ne z banalizirano govorico. Razstavo, ki bo odprta do 25. maja, je omogočila domača tovarna „Djuro Salaj“, za kar so se ji še posebej zahvalili. Pri otvoritvi je pel moški zbor brestaniške Svobode.
Bojanf srečno v Tunisu!
Kolesarjenje je njegov najljubši konjiček - Praktične vožnje se ne boji, težja je teorija
Področni prvaki iz „vesele šole“ so znani: mea ucenci ireijin razredov je zmagala Majda Zabukošek iz Črnomlja, peti razredi imajo najboljšo predstavnico v Oliveri Staniša iz Šmihela (Novo mesto), peti razredi v Francu Makslu iz Kostanjevice, šesti v Feliksu Stariču (Trebnje), sedmi v Goranu Šalamunu (Brežice), med učenci osmih razredov pa je najboljši Jože Kerin iz Krškega. 42 občinskih prvakov v veseli šoli (iz 24 osnovnih šol in sedmih občin) seje pomerilo 12. maja v novomeški osnovni šoli Grm (Foto: S. Mikulan)
Nič več poklicnih predsednikov
Ustavne spremembe in nova vloga sindikatov
V Semiču v Beli krajini so se 8. maja zbrali predsedniki občinskih svetov Zveze sindikatov Dolenjske in Spodnjega Posavja in razpravljali o organiziranosti sindikatov.
V	vseh občinskih organizacijah na Dolenjskem in Spodnjem Posavju zavzeto razpravljajo o novi organiziranosti in nalogah sindikatov, ki izhajajo iz novih oblik dela. Na posvetu so ugotovili, da gre za velike vsebinske spremembe, zato bo treba marsikje odpravljati ukoreninjene navade in spreminjati odnose. Skratka: gre za novo vlogo te politične organizacije delavskega razreda, ki jo narekujejo ustavne spremembe.
Obširno so govorih o delegatskem sistemu v sindikalni organizaciji v občinskem, medobčinskem in republiškem merilu. V bodoče ne bo več poklicnih predsednikov sindikalnih
FRANC ŠUŠTAR
V	soboto, 12. maja, smo se za vedno poslovili od Franca Šuštarja iz Knežje vasi. Rodil se je 11. junija 1914 v Železnem jm Dobrniču v bajtarski družini Ze kot otrok je moral služiti kruh pri tujih ljudeh, do narodnoosvobodilnega boja se je preživljal kot hlapec.
svetov niti v občinah niti v republiki; poklicni bodo samo tajniki. Dru-
-	VRSTE ZA KRUH
„Tako je bilo prva leta po vojni, ko smo dobivah kruh na živilske nakaznice,, so glasno godrnjali ljudje v soboto, 5. maja, ko so v dolgi koloni čakali na kruh pred prodajalno v Sodražici.
Že nekaj sobot in dni pred prazniki se pred prodajalno kruha zbere veliko ljudi. Vsakdo se boji, da bo ostal brez kruha, zato ljudje ob takih dnevih že zjutraj navalijo pred prodajalno kruha. Kruha namreč že v dopoldanskih urah zmanjka. V ostalih dneh je baje kruha dovolj, včasih še preveč. Ljudje pa se branijo starega kruha.
Vrste ob sobotah bi odpravili, če bi pekarna spekla več kruha kot ostale dni. Tako bi potrošniki vedeli, da bodo dobili kruh tudi ob 11. uri dopoldne. Ali pa naj bi prodajah kruh ob takih dnevih tudi v trgovinah, če pekama res ne zmore večje peke kruha. Potrošnikom se res neumno zdi čakati na kruh v dolgi vrsti in v negotovosti, da ga bo zanje zmanjkalo.
-r
gačna bo tudi vloga predsedstev pri občinskih sindikalnih svetih.
Razpravljali so še o pomenu ustanavljanja mladinskih sindikalnih delavskih aktivov v delovnih organizacijah in o odložitvi zveznega in republiškega kongresa sindikatov. Sklic letnih občinskih zborov občinskih sindikalnih svetov, ki jim poteče mandat konec leta, je prepuščen občinskim sindikalnim svetom. Lahko jih skličejo konec leta ah po republiškem kongresu slovenskih sindikatov drugo leto.
Po končanem posvetovanju so si ogledah tovarno ISKRE v Semiču, ki ima že nad 800 zaposlenih in dosega iz leta v leto večje uspehe.
—r
IZ „RIKA" STOPNICE ZA LETALA
V	torek so iz podjetja „RIKO“ v Ribnici odposlali za letališče Pula dvoje stopnic za največja potniška letala, se pravi za taka, ki sprejmejo okoli 400 potnikov. To so hkrati prve za nas izdelane stopnice, za katere pa ,,RIKO“ .že dobiva naročila iz tujine. Načrte žanje je izdelal strojni tehnik Andrej Hren, zaposlen v „RIKO”. Letališče Pula potrebuje te stopnice v turistični sezoni, ki se začne 20. maja, ker v tem času pristajajo tu velika letala, kot so BOEING 747 in druga.
Včeraj se je v Tunisu začelo mednarodno prometno tekmovanje, na katerem bodo zastopali Jugoslavijo štiije učenci slovenskih osnovnih šol: dva Kranjčana, en Ljubljančan in Krčan Bojan Malus, učenec se-dmeja razreda.
Z Bojanom je v ponedeljek odpotovala tudi učiteljica Marija Žarno-va, ki skupaj z Marijo Jelovškovo vodi prometni krožek na šoli. Bojan je tekmoval že lani, kljub temu da ni imel kolesa. Bil je peti na republiškem srečanju, letos pa se je uvrstil na prvo mesto na republiškem ter na drugo mesto na zveznem tekmovanju. Za nagrado je dobil kolo. Svoje, ki si ga je pred kratkim kupil z oce-
METLIČANI SO
SE ODREZALI
V	tednu Rdečega križa, ki je trajal od 6. do 13. maja, je občinski odbor RK v Metliki organiziral zbiralno akcijo. Tudi letos je bila dobro organizirana. V vseh trgovskih lokalih so prodajah listke z oznako RK, razen tega so v dveh skupinah poslali 90 krvodajalcev na odvzem krvi v novomeško transfuzijsko postajo. Največ krvodajalcev sta dala kolektiva BETI in NOVOTEKS. Krvodajalci iz Novoteksa so deležni še posebne nagrade podjetaj: vsak član kolektiva, ki odda kri, dobi prez-plačno 2 kg blaga iz lastne proizvodnje.
tovim in maminim prispevkom v hranilniku, je podaril sestrici, učen-r ki četrtega razreda.
Ko je zvedel, da bo šel v Tunis, je večino prostih ur posvetil vadbi.: Med prvomajskimi počitnicami je pod vodstvom tovarišice Žarnove vadil spretnostno in ocenjevalno vožnjo, pa tudi teoretično znanje je znova obnavljal. Še zadnjo soboto in nedeljo si ni oddahnil, ker mu ni vseeno, kako se bo odrezal na mednarodnem srečanju. Spremljajo g^ dobre želje vseh krških šolarjev, saj je Bojan za Andrejem Romihom že drugi vrstnik, ki je ponesel ime njihovega mesta na mednarodno kmovanje.
J.
Bojan Malus: „Rad grem n; pot, saj še nikoli nisem bil v Af riki.“
Priznanja mladine mentorjem
Kaj bo delala mladina kočevske občine v meseci mladosti?
Pred kratkim je občinska konferenca ZMS Kočevje organizirala dvodnevni seminar za vodstva mladinskih aktivov. Na njem so se pogovarjali o uresničevanju pisma predsednika Tita in predsedstva IB ZKJ v občini Kočevje, mladini in splošnem ljudskem odporu, ustavnih dopolnilih, dokumentu SZDL danes in aktualnih nalogah občinske konference ZMS Kočevje v mesecu mladosti.
Med drugim so se dogovorili, da bodo v mesecu mladosti organizirah na vseh osnovnih šolah sprejem pionirjev in pionirk v Zvezo mladine, pohod na Mestni vrh bodo priredili v sodelovanju s taborniško organizacijo, Planinsko zvezo in občinskim sindikalnim svetom, organiziran bo sprejem mladinske delegacije pri predsedniku občinske skupščine, ustanovili bodo počitniško organizacijo. Na slavnostni seji občinske konference ZMS bodo podelili pri-
Združeni v boj proti hudi bolezni
V Kočevju ustanovljeno »Združenje multipla skleroza« in njegov pomen
Ko je sovražnik okupiral našo domovino, je bil med prvimi, ki so pomagali partizanom. Pridružil se jim je že spomladi 1942, z njim pa sta šla tudi dva njegova brata. V enem izmed bojev je bil hudo ranjen. Po vojni je bil nekaj časa pomožni miličnik v Dobrniču. Nato se je oženil in obdeloval v Knežji vasi zemljo, ki mu jo je dodelila agrarna reforma.
Vseskozi je bil zelo pravičen do vsakogar, zato so ga imeli ljudje zelo radi. Kljub zahrbtni bblezni, ki si jo je nakopal kot partizan, je ostal vedrega značaja. Dolga leta je bil predsednik krajevne organizacije SZDL Knežja vas, član ZK in ZB. Za svoje delo je dobil mnoga priznanja: med njimi red hrabrosti za narod, tik pred smrtjo pa še letošnje priznanje OF. Vsem, ki smo ga poznali, bo ostal v lepem spominu.
MANCA SLAK
V Kočevju so pred kratkim ustanovili,»Združenje multipla skle-roza“, ki združuje bolnike s to boleznijo, včlanijo pa se lahko tudi zdravi občani. Združenje deluje za območje vse Slovenije inje prav taka organizacija v Jugoslaviji.
Multipla skleroza (MS) je trenutno še neozdravljiva bolezen, ki napada ljudi med 20. in 40. letom starosti, se pravi v letih, ko so si ustvarili družine in ko bi lahko družbi največ koristih. Bolnikom polagoma ah na hitro hrome roke, noge, govorni organi in drugo. Najtežja oblika je popolna ohromelost.
Nikjer na svetu doslej še ni učinkovitega zdravila za to bolezen.
Mnogi oboleli Slovenci se gredo zdravit v bolnice v Zenico k dr. Gezi Čehu, ki slovi tudi po svetu kot odličen zdravnik te bolezni. Tudi on bolezni ne pozdravi, vendar se bolnikom stanje vsaj ne poslabša oziroma se jim celo izboljša.
Na ustanovnem občnem zboru združenja so bolniki predlagali, naj bi tudi na nevrološki kliniki v Ljubljani organizirah tako zdravljenje.
Zdaj, na primer, velja bolnika samo pot v Zenico in nazaj 200 din, soci alno zavarovanje pa mu povrne le 3(
din. Tudi stroškov za uvožena zdravila, ki so zelo draga, ne dobe povrnjenih.
Bolniki MS iz vse Slovenije smo se združili v združenje, da bi si priborih nekatere pravice, ki jih imajo tudi drugi občani oziroma bolniki. Te so: svobodna izbira zdravnika in zdravstvene ustanove, povrnitev potnih stroškov, več pozornosti pri zdravljenju in rehabilitaciji, brezplačno zdravljenje itd.
Ustanovnega občnega zbora združenja, ki je bilo 6. maja v Kočevju, so se udeležili bolniki in njihovi predstavniki iz Lesc, Begunj, Kamnika, Tuhinja, Ljubljane, Radovljice in drugod. To so bili pravzaprav delegati svojih območij.
V upravni odbor združenja so bili izvoljeni: Vlado Grgurič - Kočevje (predsednik), Jože Malnar - Begunje (podpredsednik), Ivanka Palman
-	Pirče (tajnica), Jožica Mlakar -Ljubljana (blagajničarka), za člane odbora pa še: Peter Šulic - Kočevje, dr. Franc Rupnik - Kočevje in Milan Berlac - Kamnik.
Vsi zdravi ljudje in bolniki, ki so se pripravljeni boriti proti tej težki bolezni, se lahko včlanijo v društvo. Letna članarina je 12 din. Prijave pošljite na naslov: Ivanka Palman, Pirče 10,61336 VAS.
Ob zaključku naj se za udeležbo zahvalim predstavnikom občinske skupščine Kočevje in občinskih družbenopolitičnih organizacij, gostilničarju Stimcu pa za brezplačno odstopljeni prostor za sestanek.
____________________I.	PALMAN
ŠTAFETE ZMaGE
Pionirji in pionirke šolskega športnega društva Polet iz Šentjerneja so se že šestič udeležili teka štafet zmage v Ljubljani. Pionirke so bile med 44 ekipami srednjih, strokovnih in osnovnih šol 15., člani pa med 20 ekipami 10.	T. B.
znanja mentorjem, ki delajo z mladi no in deset priznanj mladim družbe no političnim delavcem, sprejeli bo do v goste slovensko mladino iz za mejstva v Italiji, organizirah turnir i malem nogometu med mladinskim aktivi, pripravili razstavo otroškil risb na temo ,.kmečki punti", ki jc bodo organizirah v sodelovanju z Li kovnim salonom Kočevje. V progra mu pa je še več drugih športnih ir kulturnih prireditev.
Mladina si je naložila zelo zahteven program, ki bo prav gotovo še bolj popestril življenje mladih v občini.
VANDA OBERSTAF
KOSTANJEVICA:
OB TEDNU GOZDOV
V	nedeljo, 13. maja, je bil v Kostanjevici zaključni del proslav ob tednu gozdov, katerih pobudnik je Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Slovenije, organizator pa Društvo inženirjev in tehnikov GLI Zasavja, Brežice. Namen teh proslav je prikazati vrednote gozda. Gozdni delavci šestih gozdnih obratov Gozdnega gospodarstva Brežice so tekmovali v disciplinah, ki so že običajne na tovrstnih tekmovanjih: v ročnem zadevanju s sekiro, obračanju meča in verige na motorni žagi, kombiniranem prere-zovanju zasek debla. Prvo mesto je dosegel Vid Hladin iz gozdnega obrata Bohor, drugo Franc Juršič iz Kostanjevice in tretje Alojz Ajdnik iz Sevnice. Nato je bila na dvorišču samostana vesehca.
A. B.
USPEH LESKOVCA
Na letošnjem 17. pohodu „Ob žici okupirane Ljubljane*1 je v partizanskem maršu na 25 km dolgi progi nastopila tudi ekipa Partizana iz Leskovca: Jože Gorenc, Jože Rostohar in Lojze Šribar so s 13. mestom med 65 ekipami atletskih društev in vojnih pošt vse Slovenije dosegli izreden uspeh. Ko so izvedeh rezultate, jih je minila celo velika utrujenost: sklenili so, da se bodo do prihodnjega leta še bolj pripravili.
•	L.	S.
Pošte treh občin ena TOZD
Ustanovljena TOZD poštnih delavcev s sedežem v Kočevju - Njen v. d. direktorja Marjan Krivec
KOČEVJE: ZANIMIV LIKOVNI TALENT
Z 38 deli se je v kočevskem likovnem salonu predstavil 22-letni Marin Berovič, slikar - amater, študent fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Prikazana dela so nastala v zadnjih štirih letih in so po razvrstitvi mala slikarjeva retrospektiva. Berovičev svet je okolica, je fantastika pod mračnim okriljem noči. Sicer so to voščenke, pasteli, akvareli, oglja, v katerih prepoznamo motive iz Novega mesta, kjer je shkar živel v mladosti in v gimnazijskih letih drugoval s sodelavci Stezic.
V	Kočevju že dolgo ni bilo zbranih toliko poštnih delavcev kot v torek, 8. maja, ko so ustanovili temeljno organizacijo združenega dela (TOZD). Sestanka se je udeležilo od 95 zaposlenih kar 75 in še direktor okrajne pošte Ljubljana Lovro Grden ter predsednik .sindikata Franc Virant.
Mnenja na sestanku so bila različna. Po dolgotrajni razpravi so ustanovili temeljno organizacijo združenega dela s sedežem v Kočevju, ki zajema vse pošte iz območja občin Kočevje, Ribnica in Grosuplje, ter nekatere pošte, ki so vezane na grosupeljsko poštno omrežje. Vseh teh pošt je 25 in ena pomožna pošta,
skupaj pa imajo 95 zaposlenih. Za v.d. direktorja je bil imenovan dosedanji upravnik pošte v Kočevju Marjan Krivec.
T. OŽBOLT
SREČANJE ČRNOMALJSKIH MATURANTOV
V	Semiču se bodo v soboto zve-č6r v hotelu Smuk zbrali maturantje, ki so končali gimnazijo v Črnomlju. Prireditveni odbor vabi vse maturante te gimnazije, naj pridejo na prijateljsko srečanje, na katerem bodo igrah črnomaljski Abadoni.
Predstavniki bolnikov multiple skleroze iz vse Slovenije so se zbrali v Kočevju in ustanovili združenje. Takih bolnikov je v Jugoslaviji okoli 5.000. (Foto: J. Primc)
4
DOLENJSKI LIST
St. 20 (1207) - 17. maja 1973
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! -
((IMEL Sl SREČO.TONE!«
Iz doline se je dvignila megla in na zgornjem koncu se je kmalu prikazala temna in vegasta, s slamo krita bajta. Bila je stara in iz njenega na pol porušenega dimnika se ni kadilo, čeprav je gospodar že vstal. v
Francelj se je dvignil z razmajane postelje in stopil čez visoki prag koče. Njegove dolge in velike hlače so mu opletale okoli suhih stegen in težki čevlji so drobili suhljad pred bajto. Vzel je kljuko in zaprl vrata, nato pa jo skril pod lonec. Na oknu je zagledal gumijasto punčko. Spomnil seje hčerke. Hudo mu je bilo, a ko se je ozrl po dolini in videl zaraščeno njivo in v travo vrženo motiko, se je razjezil ter privzdignil klobuk na kuštravi glavi. Precej je pozabil na šibje, ki se gaje odpravil iskat.
S hitrimi in dolgimi, včasih spet počasnimi koraki je stopil proti vasi. Soseda je takoj, ko ga je zagledala, vedela, kam gre. „Že spet se ga bo napil,“je dejala sinu in odšla na njivo.
Pozno popoldne je že bilo, ko se je po travnati poti prikazala majava postava. Francelj je bil pijan, da je komaj hodil. Blizu bajte se je ustavil. Niso mu bile oči tako motne, da ne bi videl hčerkine igrače, ki jo je veter prevrnil na tla.
„Hudič naj vzame ... vse,“ je rekel. Razne misli so mu mešale glavo. Njegov suhi in bledi obraz je potemnel. Vse se mu je vrtelo v glavi, a najbolj ga je mešal ta mir, ta tišina in hlad v dolini. Treslo gaje, kot bi imel mrzlico. Francelj pa se je vendar že zdavnaj, zdavnaj odločil. Žena je bila lena in mu je pobegnila s hčerko k materi. Tako je ostal sam in pletel koše, da si je prislužil kak dinar. Imel je posejane tudi precej čebule, ki je bila tako debela, da jo je vsak rad kupil. Toda doma ni bilo reda, njiva v pušči, v hiši vse narobe .. .
Naposled ga je minilo. Z odločnim korakom je stopil po vrv in jo obesil na hruško. Dal si je počasi zanko okoli vrati in skoraj je bilo po njem.
Takrat pa se je od nekod vzel Tone in s sekiro presekal vrv. Francelj je padel na tla. Ko se je zavedel, mu je Tone začel dopovedovati: „Francelj, srečo si imel, srečo, da sem prišel pravi čas mimo!“ Francelj pa je nekaj časa zmedeno gledal okoli sebe, nato presekano vrv, sekiro, potem pa še Toneta. „Hudič, le kateri hudič te je prinesel!" seje zadrl s hripavim glasom in planil po sekiri ter pričel udrihati za Tonetom, ki pa je stekel po hribu navzgor in jo še pravi čas odnesel.
Francelj se je zvrnil ob zadnji slivi, ki je stala ob poti, v travo. Čez nekaj časa se je le skobacal na noge, se vrnil v bajto in se ves spehan zvrnil na škripajočo posteljo.
Tone se je na vrhu hriba ozrl v dolino, so oddahnil in si mislil: „Imel si srečo, Tone!“
Spodaj v dolini se ni pokadil dim,ni bilo večerje, le uboga gumijasta punčka je ležala pod oknom in presekana vrv v travi, na katero je padala prva rosa.
Na nebu so se prižigale zvezde, za katere pravijo, da pomenijo našo srečo.
VESTI
*
*
*
S
*
N
S
s
s
N
I
N
s
5
S
H
S
7
— Tudi ptice so del okolja! Ste poskrbeli, da pozimi niso stradale?
— Smo! Že jeseni smo jih potolkli z zračnimi puškami.. .
(Karikatura: Marjan Bregar)
Velja za nas vse: varujmo naravo!
s
j
s
I
I
s
*
Veliko razpravljamo in pišemo o onesnaževanju človekovega okolja in res je že skrajni čas za učinkovite ukrepe. Toda najprej bi bilo treba začeti pri človeku, saj skoraj ne najdemo kotička v naravi, ki ne bi bil nastlan z različnimi odpadki, da o odplakah, ki se stekajo v reke in potoke, ter o drugi obliki uničevanja narave sploh ne govorimo.
Žc več let opažamo nepravilen odnos do žive narave. Iz leta v leto se zmanjšuje število ptic pevk, nekatere so že skorajda iztrebljene. Za to obstaja več razlogov, objektivnih, zlasti pa subjektivnih: razdiranje ptičjih gnezd, pobijanje ptič s zračnimi puškami in na druge načine, s čimer kažemo nizko stopnjo kulture in nepravilen odnos do narave nasploh.
Opozoriti je treba, da so taka dejanja kazniva. Nošenje ter uporabljanje zračne puške zunaj za to določenega prostora in brez spremestva starejših je kaznivo. Za škodo, ki jo naredijo mladoletniki, odgovarjajo njihovi starši oziroma skrbniki. Na žalost opažamo, da se v streljanju ptic poskušajo celo starejši ljudje, kar je še toliko bolj obsojanja vre-
Prosvetni delavci - rušitelji?
Odgovor na članek Iva Kuljaja o delovanju mladine v Gabrju
Ni moj namen razlagati bralcem Dolenjskega lista, za kakšno vrsto kritike gre, piscu članka o razmerah v Gabrju (Dolenjski list, št. 16) bi le priporočila, naj bi objavil tudi pismo in opisal način trkanja na vrata drugih krajevnih organizacij. Šele ko bodo bralci seznanjeni s tem, bodo lahko ocenili, za kakšno kritiko v resnici gre.
upam, da nisem zavirala družbenega napredka.
ANGELA LUZAR vodja podružnične šole GABRJF.
dno.
Lovska družine v Beli krajini, ki imajo poglavitno nalogo gojiti divjad in varovati naravo, se trudijo, da bi razmnožile fazane. Za to delo so porabile precej denarja, začetni uspehi so že vidni. Lovske družine se pritožujejo, da mladina, pa tudi starejši ljudje uničujejo gnezda teh ptic ter jih streljajo z zračnimi puškami. Ne zavedajo se, da so fazani za kmetijstvo, sadjarstvo in gozdarstvo koristni in da so okras narave. Če tu in tam naredijo na pridelkih kako škodo, to kmetovalcem bogato poplačajo z uničevanjem raznih poljskih škodljivcev in mrčesa. Razen tega so lovske družine dolžne škodo, ki jo na poljih naredi divjad, pošteno plačati. Potrebno je več obojestranskega sodelovanja in razumevanja in manj nekoristnih prepirov.
Naj navedemo, da imajo v drugih krajih, kjer je kmetijstvo bolj razvito, ustreznejši odnos do divjadi in jim še na misel ne pride, da bi fazane in druge koristne ptice nesmiselno pobijali.
Varovanje narave je dolžnost vsakega človeka. Lov ni več tisto, kar je bil nekdaj, lovske družine v imenu družbe upravljajo lovišča in v njih divjad, ki je družbeno bogastvo posebnega pomena. Zato so se pogod-
beno obvezale pred občinsko skupščino, da bodo dobro gospodarile v loviščih in gojile divjad, ki živi v vse težjih lazmerah. Lovec ni več lastnik uplenjene divjadi kot je bil nekdaj, pač pa mora le-to plačati lovski družini po dnevnih cenah, vsako pri-' svajanje in zatajevanje plena pa je kaznivo.
Menim, da se moramo vsega tega vsi zavedati, sicer bomo zanamcem zapustili puščavo, za kar nas bodo še hudo obsojali.
JANEZ ŽUNIČ
Moja odisejada
30. aprila sem prišel v Novo mesto, da bi menjal 1.500 švicarskih frankov. V recepciji hotela Metropol, kjer imajo menjalnico, so mi povedali, da nimajo toliko denarja ter me napotili v poslovalnico KOMPAS. Tudi tam niso imeli dovolj denarja za menjavo ter me napotili na pošto, kjer pa je bilo okence, na katerem menjavajo, že zaprto. Dejali so mi, da pri njih menjajo največ do 5.000 dinarjev. Vrnil sem se v poslovalnico KOMPASA z željo, da bi menjal, kolikor pač imajo. Uslužbenka me je napotila na banko, češ da je odprta do pol petih. Toda tudi tam nisem nič opravil. Spet sem se znašel v poslovalnici KOMPASA in ponujal devize, da bi mi menjali, kolikor pač imajo. Po vsej tej moji poti sodeč sklepam, da imajo pri nas deviz že preveč, saj moj primer ni bil edini.
Naslednji dan sem potoval v Zuerich. Na JATOVEM potovalnem uradu v Ljubljani sem se zanimal za vozni red avtobusov, ki vozijo na Brnik. Uslužbenka mi je zagotovila, da tja odpelje vsako uro. Odšel sem v Pražakovo ulico in čakal pri znaku „rezervirano za JATOV avtobus", ker pa ni bilo ne potnikov ne avtobusa, sem šel spet vprašat uslužbea-ko, ki pa je rekla, naj kar čakam, da bo avtobus že pripeljal. Spet sem čakal, ker pa vozila ni bilo, sem moral nazaj v potovalni urad, kjer pa mije uslužbenka pojasnila, da je avtobus že odpeljal. Začudeno sem jo pogledal in ji povedal, kje sem čakal, ona pa mi je pojasnila, da avtobus že od aprila ne vozi iz Pražakove ulice, temveč iz sosednje. Zakaj ne odstranijo znaka iz Pražakove ulice in zakaj tako malomaren odnos do potnikov?
ANDREJ JAKŠA Unter Torfeld 10 5033 Buchs A.G. ŠVICA
»Kulturo delavcu« naj ne bo le geslo
Delavec je pri nas še vse preveč prepuščen enoličnosti vsakdanjega dne. Dela ob določenem času, na določenem mestu, ob ropotu strojev, mrazu, vročini in drugih težkih okoliščinah. Vse to vpliva na njegovo razpoloženje in ne čudimo se, če marsikdo najde uteho v alkoholu.
Ob prebiranju gesla „Kulturo de-lavcem“ sem nehote pomislil, da človek ne živi samo od kruha. Zagotovo da ne, saj je bitje, ki ima čustva. Zato to geslo ne sme ostati samo na papirju, pač pa se je treba zavzeto prizadevati, da bo kultura v resnici opora vsakemu človeku pri odkrivanju dobrin in lepot življenja.
Čutim pa dolžnost, da se ustavim pri zadnjih dveh stavkih članka tov. Kuljaja, v katerih omenja prosvetne delavce. Vprašam, zakaj ni kar poimensko navedel prosvetnih delavcev, ki po njegovem mnenju zavirajo družbeni razvoj v Gabrju, saj vendar pozna moje ime in priimek! Zakaj črni še druge prosvetne delavce? Morda vidi pisec članka zaviranje družbenega razvoja v tem, ker s starši šoloobveznih otrok vred ne dovolimo in se ne strinjamo s takim izvajanjem „kulturno-izobraževalnega" dela v šolski stavbi, kot se ga lotevajo mladinci v Gabrju.
Ko je bil ustanovljen mladinski aktiv, smo mu v šolski stavbi dali sobo, ki so jo mladi uporabljali za svoje sestanke. Ob res kulturni prireditvi so imeli na voljo učilnico. Do nedavnega je bilo vse v redu, ko pa se je novo vodstvo odločilo za „re-kreacijo“, ki je po mnenju tov. Kuljaja boljša od rekreacije v javnih lokalih, se je zataknilo.
Mladinci so začeli prirejati plese ob nedeljah zvečer, trajali pa so do ponedeljka zjutraj. Ob 7. uri zjutraj se je moral v istem prostoru začeti pouk. Ko sem predsednika mladinske organizacije opozorila, da tov. PPcrhaj ni dovolil prostorov za plese in ob taki uri, sem dobila cinično pripombo: „Šola ni tvoja, pa tudi Perhajeva ne!" Razen tega me je ozmerjal še z izrazi, ki se za mladinca ne spodobijo.
Da bi še bolj pokazali svoje „moralne kvalitete in aktivnosti", so ob zadnjem plesu 25. marca letos uporabljali za stranišče kar šolsko dvorišče in zidove šolske stavbe, saj smo naslednje jutro, ko bi se moral začeti pouk, lahko videli vso nesnago, ki \ so jo pustili za seboj. Prepričana sem, da takega odnosa do stavbe in inventarja, kot so ga pokazali mladinci, ne bi dovolil nihče, niti gostilničar, „ki iina lokal za tako rekreacijo", ne. Menim, da šola ni ustanova za tako akcijo in da tako delo ne bo pospešilo družbenega napredka. Zato prosvetni delavci tli nismo tisti, ki zaviramo napredek, ampak so to mladinci sami, med njimi tudi pisec članka.	t
Naj povem še to, da nam prejšnji odbor aktiva ZMS Gabrje ni povzročal nevšečnosti. Vedno smo se spo-
razumeli in skupno sodelovali ob pripravi proslav. Nekdanji predsednik in tajnica sta se obračala name kot edino prosvetno delavko na šoli za različne nasvete in pomoč in nikoli nisem tega odrekla. Novo vodstvo me ni še nikoli prosilo za pomoč in sodelovanje, temveč je prihajalo z zahtevami, ki sem jih iz opravičljivih razlogov zavračala. Na šoli poučujem že 10 let. Vsa leta sem sodelovala v krajevnih organizacijah. Delala sem po svojih močeh in
Nečist zrak zastruplja življenje
Zelo onesnažen zrak v občini Novo mesto, srednje onesnažen v občini Kočevje, malo onesnažen v občini Ribnica (pa tudi Črnomelj)
Za področje občin Ribnica in Kočevje je bila ustanovljena skupnost za varstvo okolja, katere naloga je: pripravljati analize, zbirati podatke in ukrepati za zaščito čistoče našega okolja. Take skupnosti so ustanovljene že na republiški in zvezni ravni, pa tudi mednarodni . Prihajajo že razna poročila in zanimivi podatki, o katerih doslej niti pojma nismo imeli.
NI NUJNO
da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. - K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebne želje pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam.
KAZNOVANI ZA DOBRO DELO
Toliko se govori in piše o naši pridobitvi, o zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, zdaj pa ugotavljam, da ni tako pripravljen, kot smo kmetje pričakovali. Naj navedem svoj primer. Moj oče, star 77 let, ne bo dobil starostnega zavarovanja zaradi tega, ker mije izročil posestvo žc pred v zakonu določenem času, to je leta 1963. Sam si je obdržal nekaj njiv, za katere sem plačeval davčne dajatve. Sprašujem sc, ali ni bolje ravnal on in tisti ostali lastniki, ki so že zgodaj prepustili kmetije svojim naslednikom in jim tako zagotovili obstoj, zdaj pa so s takim nepremišljenim določilom za to svoje dejanje pravzaprav kaznovani.
ALOJZ KOCJAN, Zagrad 6 ŠKOCJAN
Po podatkih Zorana Gugiča je bila izdelana karta o stopnji onesnaženost /raka za vse občine Jugoslavije. Ta „alarmantna karta", kot je imenuje Gugič, dokazuje, da uživamo strupe v večjih ali manjših množinah, ker je čistega zraka razmeroma malo.
Iz besedila povzemam, da ima v Jugoslaviji od 500 občin samo 188 občin čisto ozračje, od teli v Sloveniji samo dve, in to Lenart in Ljutomer. V Jugoslaviji ima že kar 32 občin kritično onesnažen zrak, od tega v Sloveniji 6 (Ljubljana-center, Mostc-Polje in Bežigrad ter Celje, Ravne na Koroškem in Zagorje ob Savi). Zelo onesnažen zrak ima v Jugoslaviji 48 občin, od tega v Slovenili 12 (Jesenice, Kranj, Ljubljana-Siška, Ljubljana-Vič-Rudnik, Velenje, Domžale, Žalec, Trbovlje, Maribor, Šentjur pri Celju, Novo mesto in Ilirska Bistrica).
V skupini občin s srednje onesna-
SPET SVETLEJŠI DNEVI
Lnainsedemdesetletni Jože Zulič iz Oštrca 2 je spet vesel. Lani so mu morali zaradi zahrbtne bolezni amputirati obe nogi nad kolenom in od takrat je vse dneve preživel v hiši. Vedno delavnemu kmetu, navajenemu hoditi in delati po poljih, je ta nesreča prinesla veliko žalosti. Po združenju zdravstvenega zavarovanja kmetov z delavskim pa so mu omogočili invalidski voziček. Zdaj je tu zopet veselo in ni dneva, da se ne hi popeljal naokoli. Zahvaljuje >v vsem za pomoč.
A.B.
ženim zrakom je v Jugoslaviji 94 občin, od tega v Sloveniji 14. Mednje je uvrščena tudi občina Kočevje. Občin z malo onesnaženim zrakom
je v Sloveniji 21, med temi je občina Ribnica.
Občini Ribnica in Kočevje še nimata nevarno onesnaženega zraka. Storiti bo treba vse, da tudi v bodoče ne bosta sami zašli v težji položaj zaradi industrije in drugih vzrokov, ki bi vplivali na večje onesnaženje zraka. Opreznost je' potrebna, čeprav smo obkroženi z gozdovi in velikimi drugimi zelenimi površinami.
ANDREJ ARKO
Lepa domača pesem in umetniška beseda bi morala biti dostopna vsakomur. Organizirati bi bilo treba pevska društva, prirejati gostovanja in podobne oblike kulturnega udejstvovanja.
Naj omenim lepo pesem fantov na vasi, katerih petje bi ob strokovnem vodstvu lahko zelo napredovalo. Enako bi bilo z uprizarjanjem odrskih del. Oživeti bi veljalo stare običaje in pesmi, ki marsikje že tonejo v pozabo. Tega bogastva nikakor ne bi smeli prepustili uničenju, saj bi s tem izgubili vse.
Kulturo delavcem, kako in kje?
Organiziranje pevskih in igralskih skupin, vključevanje mladine, ki želi pokazati svoje sposobnosti, prirejanje gostovanj umetniških skupin, to bi bile stvari, ki bi olepšale življenje. Človeku je treba obogatiti vsakdanjost, mu prinesti zadoščenje, potem bo bolj vzljubil svoj jezik, običaje in druge vrednote, ki jih je treba ohraniti prihodnjim rodovom.
IVAN ŠKOFLJANEC Brege 2 Leskovec pri Krškem
Vz
V soboto so imeli na novomeškem poročnem uradu nenavaden par. Zakonsko zvezo sta sklenila Hagos Gershain in zaročenka iz Adis Abebe (Abesinija)_ Hagos je kot diplomirani farmacevt in armijski kapetan prišel na izpopolnjevanje v tovarno zdravil Krka, ki ima že več let dobre trgovske stike z Abesinijo. V času bivanja v našem mestu sije pridobil veliko prijateljev, vzljubil mesto z okolico in se naučil slovensko. Lani jeseni je zaradi nadaljevanja študija na III. stopnji zapustil Novo mesto, vendar se je odločil, da bo svojo zakonsko zvezo sklenil pred novomeškim matičarjem. Pred Rotovžem so mu čestitali mnogi prijatelji in znanci (Foto: Janez Pavlin)
27. in 28. maja licitacija pri Carinarnici Ljubljana
Carinarnica Ljubljana bo 27. in 28. maja 1973 prodajala na javni dražbi osebne avtomobile in ostalo blago.
Avtomobile v nedeljo, dne 27. maja 1973 v prostorih	Šolskega	centra	za	tisk in papir,
Ljubljana, Pokopališka 33 od 8. ure naprej, ostalo blago	pa v	ponedeljek,	28.	maja	1973
od 8. ure dalje v prostorih carinarnice Ljubljana, soba 13/11, Šmartinska 152 a.
Ogled avtomobilov in ostalega blaga (vhod z Letališke ceste) in vplačilo kavcij bo možen samo v soboto, 26. maja 1973 od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure v carinarnici Ljubljana, hala D).
AVTOMOBILI
1. o. a. FORD CAPRI 1700, GT, letnik 1968 zaleten
2. o. a. FIAT 128 ŠPORT COUPE, letnik 1973, zaleten
3. o. a. VW KOMBI BUS, letnik 1968, zaleten
4. O-a. OPEL REKORD, letnik 1967, zaleten
5. o. a. OPEL KADETT CARA VAN, letnik 1967, zaleten
6. tovor, avto HANOMAG KURIER, letnik 1960, nosil. 2 toni
7. o. a. FORD CAPRI 1500, letnik 1968, zaleten
8. o a. OPEL KADETT CARAVAN, letnik '1965, nevozen
9. o. a. FIAT 125, letnik 1968, zaleten
10. o. a. VW 1200, letnik 1965, nevozen
11. o. a. VW 1500, letnik 1970, zaleten
12. o. a. LANCIA APPIA CT, letnik 1965, zaleten
13. o. a. RENAULT 12 TL, letnik 1971, zaleten
14. o. a. OPEL KADETT, letnik 1966, zaleten
15. o. a. OPEL KADETT COUPE LS, letnik 1970, zaleten
16. o. a. RENAULT 10, letnik 1964, nevozen
17. o. a. VW TL, letnik 1966 reg. karoserije
18. o. a. FIAT COUPE 2300 S, letnik 1964, nevozen	^
19. o. a. FORD TAUNUS 17 M 1700 S, letnik 1969, zaleten
20. o. a. OPEL KADETT, letnik 1964, zaleten
21. o. a. FORD TAUNUS 20 M, letnik 1967, zaleten
22. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1967, nevozen
23. o. a. OPEL REKORD, letnik 1966, zaleten
24. o. a. FIAT 1500, letnik 1964, brez motorja
25. o. a. VW 1200, letnik 1964, nevozen
26. o. a. FIAT 1300, letnik 1969, nevozen
27. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1967 registr. karoser.
28. o. a. VW 1500, letnik 1963, nevozen
29. o. a. MERCEDES 190 D, letnik 1960, nevozen
30. karoserija za os. avto RENAULT 10, s streho in stranico karoserije
31. o. a. VW 1500, letnik 1963, zaleten
32. o. a. karoserija za os. avto RENAULT 8
33. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1964, nevozen
34. o. a. MERCEDES 220 D, letnik 1962, zaleten
35. o. a. MERCEDES 220 D, letnik 1962, zaleten
36. o. a. PEUGEOT 403, letnik 1961, nevozen
37. o. a. OPEL REKORD COUPE, letnik 1965, zaleten
38. o. a. OPEL REKORD letnik 1962, nevozen
39. o. a. OPEL KADETT, letnik 1965, nevozen
40. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, zaleten
41. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, zaleten
42. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, nevozen
43. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1965, zaleten
44. o. a. VW 1500 VARIANT, letnik 1963, reg. karoserije
45. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1963, zaleten
46. o. a. VW 1200, letnik 1959, nekompleten
47. o. a. VW 1200, letnik 1961, nevozen
48. o. a. VW 1200, letnik 1959, zaleten
49. o. a. SIMCA 100 GL, letnik 1966, nevozen
50. o. a. VW 1200, letnik 1959, nevozen
51. o. a. FORD TAUNUS GXL, letnik 1971 reg. motorja
52. o. a. OPEL REKORD, letnik 1959, nevozen
53. o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1959, zaleten
54. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1964, nekompleten
55. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1965. ree. motorja
56. pot. avtobus FORD, letnik 1963, nevozen
57. o. a. OPEL REKORD, letnik 1958, brez motorja
58. o. a. FIAT 750, letnik 1965, zaleten
59. o. a. FIAT 124 SPECIAL, letnik 1969, reg. motorja
60. o. a. VW 1200, letnik 1960, zaleten
PONOVNO NA LICITACIJI:
61. o. a. MERCEDES 190 AUTOMATIC, letnik 1964, nevozen	30.000
62. o. a. OPEL REKORD COMMODORE, letnik 1967, zaleten	18.500
63. o. a. OPEL ADMIRAL, letnik 1964, zaleten	17.000
64. o. a. VVV 1200, letnik 1962, nevozen	15.000
65. o. a. OPEL KADETT RALLY, letnik 1967, zaleten	15.000
66. o. a. VW 1300 AUTOMATIC, letnik 1970, nevozen	11.000
67. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1966, zaleten	9.000
68. o. a. FORD TRANSIT 1500, letnik 1968, zaleten	8.000
69. o. a. MERCEDES 190 D, letnik 1965, nekompleten	8.000
70. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1962, nevozen	6.000
71. o. a. VW 1200, letnik 1963,	nevozen	6.000
72. o. a. VW 1200, letnik 1959,	nevozen	5.500
73. o. a. FORD COMBI, letnik 1962, zaleten	5.000
74. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1967, zaleten	5.000
75. o. a. VW 1200 KOMBI BUS, letnik 1963, zaleten	5.000
76. tovor, avto FORD COMMER VE 5, letnik 1972, nos. 5 t. zalet.	5.000
77. o. a. FORD TRANSPIT COMBI, letnik 1965, nevozen	4.000
78. o. a. VW 1200, letnik 1962, nevozen	3.000
79. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, zaleten	3.000
80. o. a. DKW JUNIOR DE LUXE, letnik 1962, nevozen	2.000
81. o. a. DKW 306, letnik 1959,	nevozen	2.000
82.0. a. VW 1200, letnik 1958,	zaleten	1.400
83. o. a. VW 1200, letnik 1959,	nekompleten	700
84. 40.784 kom. rezerv, delov za kamione OM	60.000
85. podstavki za brezžično radiotelefonijo Face Standard	60.000
86. cca 14 ton betonskega železa prem. 6-12 mm	60.000
87. rezerv, deli za os. avtomob. RENAULT po spisku številka	6289/2	30.000
88. razno blago široke potrošnje po spisku št. 25359/1	16.480
89. cca 1.394 tm. PVC folije	2.100
90. cca 8.853 tm. poškodovanega fifulona-podloga za obleke	1.000
91. razno blago široke potrošnje po spisku št. 52/73 od 16. 2.	1973	77.690
in ostalo blago (motorji za avtomobile, motorna kolesa in drugo).
Spisek ostalega blaga, ki ni objavljen v tem oglasu, bo objavljen na oglasni deski carinarnice Ljubljana. Pravico udeležbe na javni dražbi imajo vse pravne in fizične osebe. Blago pod zap. št. 84-91 lahko kupijo samo pravne osebe, ki so registrirane in pooblaščene za prodajo in nakup takega blaga. Vse davke na to blago široke potrošnje plača kupec - podjetje pri nadaljnji prodaji.
Udeleženci javne dražbe morajo v dneh, ki so določeni za ogled blaga, t. j. v soboto 26. maja 1973, plačati 10% kavcijo od začetne cene v carinarnici Ljubljana, predstavniki podjetja pa morajo poleg tega predložiti še pooblastilo svojega podjetja.
Najmanjša kavcija za avtomobile in ostalo blago znaša 500,00 din.
Vsak kupec avtomobila, oziroma motorja mora plačati stroške event. vtisnjenja šifrskih številk motorja ali karoserije. Pri avtomobilih z oznako reg. motorja ali reg. karoserije, bo carinarnica izdala potrdilo za registracijo samo za motor, oziroma karoserij^.
Po prevzemu blaga s skladišča carinarnice, carinarnica ne bo priznala nobenih reklamacij v pogledu kvalitete in kvantitete blaga.
V nedeljo, 27. maja 1973 ne bomo sprejemali vplačil kavcij, temveč samo v soboto dne 26. maja 1973.
Vse informacije o javni dražbi lahko dobite po telefonu Štev. 316 588 od 23. 5. 1973 dalje.
IZ CARINARNICE LJUBLJANA
Začetna cena 21.000 20.000 20.000 20.000
15.000
15.000
15.000
14.000
12.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000
9.500
9.000
8.000 8.000 8.000
7.000
8.000
7.000
7.000
6.000 . 6.000
6.000
6.000
6.000
6.000
5.500
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
3.500
3.500
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
2.500
2.000 2.000
1.500 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000
„MELAMIN", kemična tovarna KOČEVJE
razglaša prosto delovno mesto
— POMOČNIKA SKLADIŠČNIKA SUROVIN
za določen čas s polnim delovnim časom
Pogoji:
— izpit za Pk delavca skladiščne službe in 6 mesecev prakse ali
— končana osemletka z enim letom prakse
Stanovanja ni.
Nastop dela je možen takoj. Pismene ponudbe sprejema splošni sektor podjetja do vključno 26. 5. 1973.
vic do vica brunarica
brunarica
5MREKR
COMU G<UO
invsakteden 10 NAGRAD --------------- v	PAVLIHI
AVTO
PREVOZNIKI
OBVESTILO
Cestno podjetje Novo mesto obvešča vse interesente, da sprejema ponudbe za kiperske prevoze agregatov, gramoza in asfaltnih mas za gradbeno sezono 1973.
V ponudbi mora biti navedena cena prevoza od ton/km za pozamezne razdalje. Z izbranimi ponudniki bodo sklenjene posebne pogodbe. Obvestilo o sprejemanju ponudb velja za družbeni in za zasebni sektor.
Čas za dostavo ponudb je do 24. 5. 1973.
ROG
Zavod Novo mesto
razpisuje prosto delovno mesto
KOMERCIALNEGA REFERENTA ZA TEKSTILNO STROKO
Pogoji: srednja ekonomska ali trgovska šola s prakso
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD Pismene vloge dostavite na upravo zavoda ali pa se osebno zglasite v Dalmatinovi 1, Novo mesto.
Razpis velja do zasedbe.
Po sklepu zavoda razpisujemo javno prodajo za
IMV—KURIR SUPER B, TRI OSNI S PODALJŠANO KABINO, letnik 70
Prodaja bo 24. 5. 1973 ob 8. uri na upravi zavoda ROG, Novo mesto, Dalmatinova 1. Izklicna cena je 37.000 din.
Interesenti naj se zglasijo na upravi.
Komisija za delovna razmerja pri Sekciji za vzdrževanje signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav Ljubljana
razglaša naslednja prosta delovna mesta:
TT MEHANKA
ZA NADZORNIŠTVO NOVO MESTO
2 ČISTILKI
ZA ČIŠČENJE SLUŽBENIH PROSTOROV V LJUBLJANI
Interesenti naj pošljejo prošnje na naslov:
TP Ljubljana - Sekcija za vzdrževanje SV in TK naprav, Ljubljana, Trg OF 7/II, do 30. 5. 1973.
metalka
Trgovsko, izvozno, uvozno, zastopniško in proizvodno podjetje
LJUBLJANA, Dalmatinova ulica 2 ZAPOSLI
15 NEKVALIFICIRANIH ALI POLKVALIFICIRANIH DELAVCEV
za skladišča v Ljubljani
Podjetje razpolaga z nekaj ležišči v samskem domu.
Pismene ponudbe pošljite ali se osebno zglasite v kadrovskem oddelku METALKE, 61000 Ljubljana, Dalmatinova ul. 2, v roku enega meseca po dnevu objave v časopisu.
STAVBNO ZEMLJIŠČE
STANOVANJSKO PODJETJE KOČEVJE
razpisuje JAVNO USTNO LICITACIJO
ZA ODDAJO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
na področju občine Kočevje.
Prvi sestanek komisije bo dne 31. 5. 1973 ob 17. uri v pisarni Stanovanjskega podjetja Kočevje, Ljubljanska c. 19/1.
Podrobni podatki so objavljeni na javnih oglasnih deskah.
„ŽITO",
DE Pekarna, Novo mesto
razpisuje prosto delovno mesto
ADMINISTRATORJA EKSPEDITA
Za to delovno mesto pridejo v poštev: moški ali ženske z najmanj popolno osemletko, KV trgovski delavci ali kandidati, ki so že delali na takšnem ali podobnem delovnem mestu.
Delo je samo v popoldanskem času. Poskusno delo traja dva meseca. Osebni dohodek po pravilniku.
Pismene ponudbe sprejema komisija do zasedbe delovnega mesta;
Komisija za odprodajo osnovnih sredstev pri Kmetijski zadrugi Črnomelj objavlja javno dražbo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1 KAMION TAM 5000
1 ENOOSNA PRIKOLICA (3 TONE)
2 ELEKTRIČNA PASTIRJA
1 CENTRIFUGALNI TROSILNIK UMETNEGA GNOJA
Licitacija bo v ponedeljek, 21. 5. 1973, ob 9. uri pri mehanični delavnici KZ Črnomelj.
DOLENJSKI LIST
Sl. 20 (1207) - 17. maja 1873
ZA DAN LETALSTVA - OBISK V ENOTI STANETA PRIMOŽIČA IN ROMANA ZUPANA
letim iz ljubezni
„Kaj pa vojaška organizacija? “
„To mora vsak človek razčistiti sam s seboj. Že če žive trije ljudje skupaj, da, celo dva, morajo biti organizirani. Noben drug kolektiv, niti družina ne zahteva manj discipline in odgovornosti, če seveda človek sploh hoče biti resen član te družbe. To je vprašanje razuma in zrelosti! “
„Pa upokojitev? “
„Z letenjem ne bom nehal, v Beli krajini bi rad pomagal ustanoviti aeroklub in urediti športno letališče pri Krasincu. Prijel bi za vsako delo v aeroklubu -samo da bi še letel! “
Prej sem imel pripravljeno vprašanje, če redno letenje poklicnim vojaškim pilotom ne postane počasi dolgočasno, utrudljivo, skratka, če se ga ne naveliča. Zdaj to vprašanje ni bilo več primerno.
„Vsak let mi je užitek. Letel bi ves dan in še ponoči, če bi mi le predpisi dovoljevali. In letel bi še vedno več .. . Uživam v operativi, se pravi, kako v zadanih pogojih najboljše, najvarnejše in tudi najlažje izpolniti nalogo . .
Ah je potem preveč, če napišemo, da letijo Vlado iz Metlike, Slavko iz Trbovelj, Tone iz Mozirja, Roman iz Ljubljane, Franci iz Postojne in vsi drugi - iz ljubezni?
V	vročično migotanje segretega zraka nad betonsko vzletno-pristajalno stezo vojaškega letališča L se je zažrlo zvenčanje reakcijskih motorjev. Hj-l trost narašča. Vročina ^ zvenči. Med stebli mlade trave zdrsneta trebuha dveh jastrebov, obložena z bombami in raketami, nad glavo, v obzorje ...
Beograda, Pariza, Moskve! Pred prvim bojnim letom vzleti posebno letalo z meteorologom-izvidnikom, ves dan pa jim poročajo po radiu tudi bojni piloti, ko lete po svojih nalogah.
.Namen tako obširnih vremenoloslo-vnih raziskav je predvsem zagotoviti varnost letenja in izbiro najugodnejšega trenutka za izpolnitev naloge. Vremenoslovci dajejo splošne podatke o vremenu za 24 ur vnaprej, posebej za čas starta, posebej za maršruto in posebej za področje, nad katerim bodo
-------------------------------- N
Orožarji pripravljajo jastrebove mitraljeze
Leteti, leteti...
letele njihove eskadrilje. Najbolj so zanimivi podrobni podatki, vezani na oblikovanost tal, kakršnih splošne meteorološke službe ne dajejo in za civilno letalstvo skoraj niso zanimivi. Tako ne more biti presenečenj,ki bi bila lahko usodna za izvršitev naloge ali celo za letalo in pilota.
Naslednjo točko dnevnega reda v sobi za predpoletno pripravo vodi poveljnik bojne skupine. Jože razporeja pilote v eskadrilje, določa startna mesta, rezerve, način letenja (na primer: v parih, brez zunanje vidljivosti in podobno). Bojna naloga je bila že včeraj podrobno preučena s celo skupino. Pi loti sprašujejo, se šalijo, tudi hudomušno zbadajo, kot da gredo ličkat koruzo. Razpoloženje dobro uglašene „klape“ preglasi smrtno resnost naloge, ki jih čaka. Pod krili jastrebov in galebov so pripete bombe, rakete; topovi in mitraljezi imajo polna naročja ostrih nabojev . . .
In prav njihov mir in sproščenost dokazujeta, da so mojstri svojega poklica. Nobene treme in napetosti, prej športna zagnanost in tekmovalni duh, česar bi morda zaman iskali pri pilotu potniškega letala ali žerjavistu v NO-VOLESOVEM skladišču, ki prav tako grozeče ziblje tovor hlodov nad glavami sodelavcev na tleh . . . Bojni piloti brezhibno obvladajo naša in tuja letala, na katerih lete. Zdaj se uče še dobro zadevati. Ne dobro, odlično, kajti prav dobro že znajo!
Preselimo se zdaj v kontrolo letenja na. visokem stolpu nad letališčem s stekleno kupolo in gozdom najrazličnejših anten nad glavo. Kontrola spremlja letala od parkirnega prostora skoraj tja do bojnega polja, kjer jih prevzame poveljstvo bitke. Hkrati je vojaška kontrola v stalni zvezi s potniško in športno civilno kontrolo, da zagotavlja varnost zračnih poti, ki so tudi pri nas že domala skrajno zasedene. Letalom posreduje tudi podatke o vremenu-.
Eskadrilja 14 je na začetku vzletne steze.
„Štirinajst pripravljen! “
Kontrolor še enkrat bliskovito preveri podatke.
„Štirinajst prosto za vzlet!“
Eskadrilja zdrvi po betonu. V nekaj sekundah doseže hitrost 200 kilometrov na uro — in že leti, že izginja kot oglata pika na obzorju ...
„Petnajst pripravljen!“
„Petnajst prosto . .
„Orel prosi za pristanek! “
Majhno izvidniško letalo je v zračnem krogu letališča. Zanj rezervirana travnata steza je prosta.
„Orel prosto za pristanek! Veter severozahodni, 2 do 3 metre na sekundo."
„Sedemnajst pripravljen!“
Tu ni časa za klepet, še za cigareto komaj! Najmanjša napaka je lahko katastrofalna. Toda tudi kontrolor je miren in nasmejan, bolj kot bi se igral z otroško železnico.
S stolpa je boljši razgled po ravnici. Tam, na označenem prostoru pripravljajo orožarji rakete in bombe, privijajo vžigalne kapice, nastavljajo sprožil-ne mehanizme. Brez srajc na prijetni majski pripeki. Od tu je videti, kot bi sadili krompir. Velika cisterna z gorivom se premika od letala do letala, kot čmrlj od cveta do cveta. Desno, blizu vzletne steze plahuta rdeče-belo pisan radar s svojimi antenskimi krili. Od tu je bolje videti, kaj vse mora biti v redu, da lahko vzleti štirinajst, pa petnajst in sedemnajst, da lahko pristane orel in vsi drugi. V senci svojih avtomobilov čakajo gasilci. Tudi ti delajo, da so piloti res lahko udarna pest letalstva!
In ko srečate vojaka v sivo modri uniformi, se spomnite, da tudi brez njega jastrebi in galebi ne morejo vzleteti, ne morejo zadeti, ne morejo biti galebi in jastrebi, ampak samo še žalosten kup železja in žic!
Spet smo doli na travniku. Naproti nam prihaja mlad fant, pilot podporočnik, v pilotskem kombinezonu, s čelado pod pazduho. Pravkar se je vrnil z bojnega poleta. Usta na smeh, še bolj se mu svetijo oči:
„Da ste to videli, tovariš major! Kakšen zadetek! To bo stalo Slavka dve steklenici piva! “
Ni kaj pojasnejvati, oči povedo vse. Več kot odlično!
Besedilo in slike: MARJAN MOŠKON
Metličan Vlado Lindič je mož v najlepših letih, čeprav spada med staro gardo, saj leti že 20 let.
„Ko so med vojsko zavezniška letala pristajala na našem belokranjskem letališču pri Krasincu, sem bil vsak dan tam. Po vojni so tam večkrat taborile naše letalske enote. Nikoh nisem zamudil takega dogodka in že takrat sem vedel, da je to zame edini poklic. Potem sem se sicer znašel kot tehnični risar v ladjedelnici „3. maj“na Reki, toda ko se je ponudila prva priložnost, Sem se med 4000 kandidati prijavil v vojaško letalsko šolo. Tako sem bil v naši prvi povojni generaciji vojaških pilotov. Šolah smo se na domačem šol-sko-bojnem letalu „212“ potem na sovjetskih jakih. Razmere in pogoji seveda takrat niso bili tako rožnati kot danes.“ je malce ljubosumno pogledal Mežnarja.
„Takrat je bila naša šola bolj špaftan-ska. Casa je bilo malo, zato so tistega, kdor ni dohajal učnega programa, kratko malo odslovili. Danes jih skoraj nosijo na rokah. Vrsto ugodnosti srffo uveljavili šele zadnja leta: urejeno stanovanjsko vprašanje, osebni dohodki in pokojnine, potovanje v tujino, prosti čas, službovanje v svoji republiki . . . Prav zaradi kraja službovanja se marsikdo premisli in ne pride v uniformo. Hkrati pa pozabi, da se mož ne more večno držati mame za predpasnik, službovanje v različnih krajih Jugoslavije mu samo širi obzorje - z letalom pa je danes Jugoslavija pravzaprav že majhna domovina. Ce bi bilo še enkrat treba iti po vseh garnizijah, kjer sem služboval jaz, bi šel z veseljem!"
Slika v naslovu: galebi vzletajo
Vlado Lindič v domačem kotičku
» Sončno jutro tega majskega petka rti bilo nič bolj nenavadno od vseh drugih. Na letališču je bilo živahno že od zore. Za vajeno oko "morda malo boij kot po navadi. Naloga, ki so jo zadali letalci, jih je vse prevzela. Mehaniki, meteorologi, radaristi in kontro-; %ji, orožarji, gasilci, sanitejci in piloti. Vsi so na nogah. Ne napeto in živčno, vendar zavzeto in zbrano nizajo predpoletna opravila z iskreno željo, da bi nalogo kar najbolje opravili.
Na letalih pregledujejo, in usposabljajo mehaniki motorje, podvozja, orožje, instrumente, radio. Ko zaslišite letala nad seboj, je videti vse tako enostavno! Letijo, ker končno — morajo leteti. Toda šele ko nekdo sešteje samo vse desetine ur, potrebnih za pripravo enournega bojnega poleta, lahko izračuna kaj to pomeni, tv Piloti se zbirajo v sobi za predpoletno pripravo. Vsi so bili že zarana pri letališkem zdravniku, ki vsak dan sproti, če treba pa tudi pred vsakim letom, preverja njihovo telesno in duševno sposobnost. Zdaj je ne vrsti dežurni meteorolog:
„Oblačnost 2 do 4/8 neba. Pojavili se bodo tanki kumulusi (kopasti oblaki) z bazo na 800 do 1000 m. Tempe-’ ratura 0 stopinj Celzija je na višini 2000 metrov, minus 10 stopinj na višini 3900 metrov. Veter je zahodnik s hitrostjo 3 do 6 metrov na sekundo ... še kakšno vprašanje? ? “
Bojna skupina Franca Tomažina, ki ga danes nadomestuje Jože Topolov-šek, se. podrobneje zanima za vidljivost, razvoj vremena, spremembe vetra, ogleduje si karte in tabele na stenah, oznake .. . Vremenoslovci dobivajo podatke iz svoje opazovalnice na letališču, od glavne vojaške meteorološke postaje, neposredno od civilnih vremenskih napovedovalnic iz
Mežnarjev Tone, rojen pred 23 leti v Črni na Koroškem, je pilot jastreba. Kdo ga je navdušil za letalstvo, kdo mu je zaupal dragoceno letalo, ki je na mednarodnih razstavah in preizkušnjah letal v Londonu in Parizu presenetilo ves letalski svet in dokazalo, da se naša letalska tovarna iz Mostarja lahko ponosno postavi ob bok vsej svetovni eliti?
,,Ta poklic me je vedno privlačil. Ko smo živeli v Slovenjgradcu, sen: občudoval nekaj let starejšega soseda, ki je bi' pilot. Letalo sem pr-' vič od blizu videl v tamkajšnjem aeroklubu. Potem sem sc prijavil v letalsko gimnazijo v Mostarju...“
Ta gimnazija je najbrž drugačna kot druge srednje šole?
,,... tu sem bil veliko več skupaj s svojimi šolskimitovariši, kot bi bil kje drugje. Skupaj smo se učili, skupaj zganjali šport in delih vse dobro in slabo. Gradih smo prijateljstvo, ki ga ni nikoh mogoče pozabiti. Ce bi šel v Ljubljano v srednjo tehnično šolo, bi se najbrž zgubil kot človek in kot strokovnjak.
Med počitnicami smo hodih na jadranje v Sarajevo in Bitolo. To so najlepši spomini, najlepše letenje. Navzlic jastrebu mi je dolgčas po jadralnih letalih. Z motornimi letali smo se srečah v Vršcu.“
Potem je študiral na vojaški letalski akademiji v Zadru.
„S to izobrazbo bi bili lahko tudi pilot civilnega potniškega letala. Boljša plača, videli bi ves svet . . . Vas kdaj zamika, da bi presedlali? “ „Ne. Tam letenje ni več letenje, letala vodijo avtomatski piloti. Leteti danes v Hongkong je doživetje, leteti jutri je še zanimivo, leteti pojutrišnjem pa je že dolgčas. Tja bom šel raje kot potnik!
V	mojem letalu pa je skoraj vse odvisno od mene, navzlic pomoči z zemlje. Tu res letim in prav vsak polet je doživetje. Tu je tudi tovarištvo, ki ga ne bi zamenjal za nobeno plačo na svetu. Govoril sem s civilnim pilotom. Res ima lepe dohodke, toda tudi moja začetna plača 3.300 dinarjev ni tako majhna. Nikakor pa ne bi mogel prenesti, da bi mi bil poklicni tovariš bolj tuj kot sprevodnik v avtobusu . . .“
Bogoljub, Milan in Gojko popravljajo električno instalacijo na jastrebu
Tu res letim!
Napredek sveta gre nezadržno svojo pot. Poglejmo načrte za leto 2000: nikjer na svetu se na primer niso odločili, da bi se usmerili na osnovne energetske vire kot so premog, nafta, voda ali plin. Dosledno povsod, celo v Zahodni Nemčiji, kjer imajo praktično neizčrpne zaloge premoga, nezadržno rastejo načrti za pridobivanje električne energije, pridobljene v jedrskih centralah. V Zahodni Nemčiji bodo, vzemimo za primer, leta 2000 tri četrtine svojih potreb po elektriki pokrili z jedrsko energijo. Svetovnemu napredku pristavljamo svoj lonček tudi Jugoslovani, za zdaj z načrti za gradnjo nuklearne elektrarne v Krškem.
Ta jedrska elektrarna, ki bo imela 600 do 800 megavatov, bo sodila v spodnjo polovico srednje velikih jedrskih elektrarn. Mnogi se začudeno sprašujejo: zakaj? Zakaj torej jedrska elektrarna v Krškem, ko pa smo zadnja leta vedno znova poudarjali, da imamo na pretek vode. Spomnimo se: odpirali smo hidroelektrarne Rama, Bajina bašta, Trebišnjica, Split, Kokin Brod in druge. Ob premogovnikih so zrasle termoelektrarne Kakanj, Tuzla, Kolubara, Kosovo, Obrenovac, z Romuni smo postavili centralo v Djerdapu, zrastel je tretji šoštanjski agregat. In kljub temu Krško.
VSAJ 500 MEGAVATOV
Hiter industrijski razvoj, dvig življenjske ravni in povečanje prebivalstva zahtevajo vedno večje količine električne energije. Po osvoboditvi je JUugoslavija porabila milijardo kilovatnih ur, leta 1960 nekaj manj kot 9 milijard, lani pa že več kot 33 milijard kilovatnih ur električne energije. Proizvodnja se je v zadnjih desetih letih skoraj potrojila. Jugoslavija pa kljub takemu povečanju še naprej ostaja na dnu lestvice v Evropi in iz tega ni težko izračunati, da lahko v naslednjem	obdobju
pričakujemo še znatno hitrejšo rast porabe električne energije kot v razvitih industrijskih državah. Da bi temu povpraševanju zadostili, bodo potrebne elektrarne z vsaj 500 megavati. Tako moč pa lahko dajo le elektrarne na jedrski pogon.
KAKŠEN JE POLOŽAJ?
Potrošnja osnovnih oblik energije (premog, nafta, voda in
plin) je bila v Jugoslaviji leta 1937 komaj 4,8 milijonov ton, leta 1970 pa 25 milijonov ton. Po dosedanjih študijah lahko pričakujemo, da bomo Jugoslovani potrebovali 1985 vsaj 80 milijonov ton: dobra tretjina bo premoga, polovica nafte, slaba desetina plina in blizu 7 odstotkov vode. Jedrske energije bomo imeli manj od enega odstotka: natančneje —
0,8 odstotka!
Hidroelektrarne bodo 1975 naredile približno 23.000 giga-vatnih ur električne energije, kar predstavlja 37-odstotni izkoristek naših vodnih zmoglji-
ZAKAJ ATOMI?
Potrebe po	električni
energiji neprestano naraščajo. Pomislimo, koliko več električnih aparatov imamo danes kot pred 10 leti! Leta 1980 bomo potrebovali dvakrat toliko električne energije kot danes. Preti nam torej nevarnost, ker je pomanjkanje premoga, vode, plina in nafte vse večje. Razen tega je tudi njihov prevoz drag. Prav zaradi tega je nuklearna energija edina možnost za zadovoljevanje rastočih potreb človeštva po električni energiji.
vosti. V naslednjih desetih letih bomo, kot računajo strokovnjaki, izkoristili še novih 20.000 gigavatov.
Rezerve premoga, surove nafte in plina znašajo pri nas 3,4 milijarde ton ekvivalentnega premoga. Kar 87 odstotkov rezerv odpade na premog. Te rezerve bi ob sedanji potrošnji električne energije lahko zadovoljile jugoslovanske potrebe za naslednjih 130 let.
Kaj pa uran? Po dosedanjih ocenah ima Jugoslavija okrog 5200 ton rezerv uranovega koncentrata, kar teoretično odgovarja 700.000 do 1,300.000 tar-avatnih ur možnostnih energetskih rezerv. Naše zaloge urana so torej tako pomembne, da moramo resno načrtovati tudi izkoriščanje tega energetskega vira.
Strokovnjaki računajo, naj bi 1985 hidroelektrarne dale 38.700 gigavatnih ur električne energije, termoelektrarne in nuklearne elektrarne pa 48.800 gigavatnih ur.
S tem, mislim, je nujnost krške nuklearne elektrarne res utemeljena. Ko so po sloven-sko-hrvaškem dogovoru začeli iskati možne prostore za gradnjo jedrske elektrarne, so v Sloveniji v okviru industrijskih con, kot so jih predvideli urbanisti, strokovnjaki ugotovili, da je iz energetskih razlogov Krško najbolj primerno. Ta lokacija je bila še toliko bolj ugodna zaradi geološke nosilnosti tal, hladilne vode in ugodne daljnovodne zveze (bodoča 380-kilovoltna mreža), hkrati pa je pravzaprav sredi najpomembnejših točk — Ljubljane in Zagreba.
POLOŽAJ V SVETU
Po podatkih mednarodne agencije za atomsko energijo na Dunaju je v zadnjih 18 letih 15 držav na svetu zgradilo 112 nuklearnih reaktorjev. Skupna' moč teh elektrarn znaša 26.848 megavatov, kar je trikrat več od moči vseh naših elektrarn, predstavlja pa komaj 2 odstotka zmogljivosti vseh elektrarn na svetu. Po že zaključenih sporazumih bodo v svetu do 1978 spustili v pogon še 189.743 megavatov novih nuklearnih elektrarn.	"	v
Kaj delajo naši sosedje? Edi no Albanci se še niso odločili za tako elektrarno. Italijani že imajo tri jedrske elektrarne, eno pa delajo. Atomske centrale že delajo Avstrijci, Madžari, Romuni in Bolgari, na gradnjo pa se pripravljajo Grki.
Po ocenah mednarodne konference o mirnodobskem izkoriščanju nuklearne energije, ki je bila 1971 v Ženevi, bodo nukle-
arne elektrarne 1985 .leta predstavljale 15 odstotkov, leta 2000 pa že 50 odstotkov moči vseh elektrarn na svetu.
Še posebno pomembno je, da na Japonskem že dela pet atomskih central. Prav pri Japoncih bi bil strah najbolj upravičen.
KAKŠNE PREDNOSTI?
Nuklearno gorivo izgori brez dima, je čisto in brez vonja. Za razliko od običa -nih goriv nuklearno ne spušča ogljikovega monoksida ali žveplovega dioksida. Nuklearno gorivo je prikladno za skladiščenje na majhnih prostorih, je ekonomičo in ima najmanjši vpliv od vseh goriv na življenjsko okolje.
saj je to država, ki je doslej edina na svojem hrbtu občutila vso razdiralnost atomske energije, kadar je naperjena proti ljudem!
KRŠKO DANES
Priprave za gradnjo jedrske elektrarne v Krškem so v polnem zamahu. Zdaj so že dobili tehnične in komercialne ponudbe, aprila pa so imeli tudi končne pogovore s predstavniki firm. Bržkone bo že junija znano, katera izmed treh firm, ki so se prijavile za dobavo opreme, bo izbrana. Na rešetu sta dve ameriški in ena zahodno-nemška firma.
Vsa investicija bo vredna od 300 do 400 milijard starih dinarjev, kar bo odvisno od moči. Krška nuklearna elektrarna bo imela moč od 630 do 850 megavatov. Pet let po podpisu predpogodbe naj bi elektrarna dala prvo energijo. Računamo lahko torej, da se bo to zgodilo sredi 1978.
Že hrvaško-slovenski sporazum predvideva, da bosta v prvi etapi zrasli dve nuklearni elektrarni. Za Krškim zdaj raziskujejo prostore za novo lokacijo. Bržkone bodo izbrali prostor med Zagrebom in Siskom. Popolnoma jasno je, da tudi pri
nas take elektrarne na uran ne bodo eksperiment ali nekaj enkratnega.
OVRŽENE BOJAZNI
V zadnjih mesecih je bilo zaradi neznanja ali pa iz zlonamernosti več vprašanj, ki so izražala bojazen za življenje ljudi ob takih elektrarnah.
Sevanju smo izpostavljeni vsepovsod: s hrano, ki jo jemo, z vodo, ki jo pijemo, s tlemi, po katerih hodimo, ali s soncem, pod katerim se sončimo. Človek, ki živi na nadmorski višini 0 m, dobi letno 100 do 125 mi-liremov sevanja. Tisti pa, ki bo živel blizu nuklearne elektrarne, bo dobil en milirem več na leto. Naj povemo s primerom: to je manj, kot če bi z letalom potovali v Pariz!
Tudi za Savo se ne gre bati. Klasična elektrarna bi jo tudi segrevala, čeprav malo manj, ker se tam del toplote izgubi skozi dimnik. Toda ekologija reke se ne bo spremenila.
So nuklearne elektrarne nevarne? Niso! Gorivo v njih ne more eksplodirati, sicer pa je odveč razlagati: Bela hiša, kjer žive ameriški predsedniki, je komaj 4,5 km od ene izmed nuklearnih elektrarn . ..
Nuklearne elektrarne načrtujejo za uporabo 25 do 30 let. Doslej sicer še nobena taka elektrarna ne obratuje toliko časa, vendar pa so strokovnjaki pred začetkom proizvodnje z obsežnimi preučevanji prišli do takih rezultatov, da danes tisti, ki elektrarne opremljajo, zagotovijo uporabo za vso življenjsko dobo nuklearne elektrarne. Ko se bo življenjska doba iztekla, pričakujejo strokovnjaki, bo večina objektov ponovno izkoriščena, sama reaktorska zgradba pa bo zaprta ali pa jo bo moč uporabiti za skladišče radioaktivnih odpadkov.
TO NI BOMBA!
V zgodovini industrijskega razvoja na svetu je običajno prišlo do nesporazumov ob novih tehničnih napredkih. Spomni-
mo se železnice, izmeničnega toka, avtomobila, letala in celo navadnega kolesa! Pri atomskih centralah je kajpak bojazen še hujša, saj se je prva oblika nuklearne energije svetu pokazala v najbolj rušilni moči — kot atomska bomba, ki je zgrmela na Hirošimo in Nagasaki.
Toda znanstveno in odgovorno delo lahko tudi to energijo uporabi v take namene, ki koristijo človeku. Človek je dovolj
OD URANA DO ELEKTRIKE
Nuklearni reaktor, parna turbina in generator električnega toka so sestavni deli nuklearne elektrarne. Reaktor daje toplotno energijo, turbina jo pretvaija v mehansko delo za pogon ge-neratoija, s čimer se dobi električna energija.
V	reaktorju se s fisijo osvobaja toplotna energija iz nuklearnega gradiva (na primer iz izotopa urana U — 235). Ohlajena voda, ki pod cirkulamo črpalko obliva jedro reaktorja, prevzema to toploto. Zaradi visoke temperature voda izpareva, para pa gre pod pritiskom (na primer 70 atmosfer) v turbino visokega pritiska.
Iz te turbine gre para v turbino nizkega pritiska, popolnoma izkoriščena para pa gre v kondenzator, kjer se spet pretvori v vodo. Ta voda se meša s svežo in se potem kot ohlajena voda spet uvaja v reaktor. Generator električne energije je neposredno vezan na sistem parnih turbin.
pameten, da lahko tudi atom- i sko energijo izkoristi v svoj prid. Zato jedrska elektrarna ni atomska bomba, ampak pomoč za življenje. J.SPLICHAL
Na fotografiji: reaktorska stavba z zaščitnim hramom in reaktorsko posodo ter toplotnim izmenjevalcem. Pogled v prerez 1200 megavat -ne elektrarne, kakršno je - v manjši obliki - prijavila na natečaj neka za-hodnonemška firma.
jedrska elektrarna j ni atomska bomba «
Minuli teden je na tej strani Slavko Kocjan z republiškega sekretariata za zakonodajo razložil novosti osnutka zakona o kmetijskih zemljiščih, v današnjem, drugem nadaljevanju pa je na vrsti osnutek zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij.
Za dedovanje zemlje, predvsem pa za dedovanje kmetij, bodo veljala druga načela, kot so do sedaj. Nova ureditev pomeni poseg v tradicijo zakonske ureditve dedovanja, čeprav so nekatera načela, ki jih skuša osnutek uzakoniti, že živela ponekod v Sloveniji. Marsikje so namreč že ravnali tako, da so kmetije kot gospodarske enote prenašali na naslednike čimbolj neokrnjeno in da so se nekateri dediči prav zaradi tega tudi odrekli dedovanju.
Problem nedeljivosti kmetije kot gospodarske enote ni značilen le za naše razmere, poznajo ga tudi drugod, na Poljskem, v Avstriji, Zvezni republiki Nemčiji itd.
~ZOPER DROBITEV KMETIJ_________________________
Razen izhodišč za zakonodajo o kmetijskih zemljiščih, ki smo jih že navedli, naštejmo še nekaj pomembnih razlogov, ki terjajo, da tudi pri nas uredimo to vprašanje. Predvsem je to drobitev kmetij. Leta 1931 je merila povprečna kmetija v Sloveniji 8,3 ha, v letu 1969 pa le 6,2 ha. Kmetije, manjše od 5 ha, zavzemajo po številu 58,6-odstotni delež, po skupni površini pa samo 16,7-odstotni delež. Prevzem kmetij je v sedanjem sistemu dedovanja zelo neugoden za dediča prevzemnika, saj mora izplačati zelo velike dedne deleže. Zato dedič — pravzemnik ne more vlagati denarja v modernizacijo kmetije, temveč se mora večkrat celo zadolžiti, da izplača deleže. Poleg tega bi nadaljnja drobitev kmetij še oteževala proizvodno sodelovanje med kmeti in organizacijami združenega dela, saj na majhnih površinah’ ni mogoče uvajati produktivne blagovne proizvodnje in moderne tehnologije.
Po osnutku bo imel zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij trojen namen:
— omejeval bo prehod kmetijskega zemljišča v last tistih, ki zemlje ne obdelujejo,
— preprečeval bo drobitev določenih kmetij kot gospodarskih enot in omogočal bo prevzem kmetij pod pogoji, ki dediča — prevzemnika kmetije ne bodo preveč obremenjevali.
KAJ JE SPLOH KMETIJA
Ena od najpomembnejših določb osnutka zakona je opredelitev pojma kmetije, ki naj bi bila zavarovana pred drobitvijo ob dedovanju. Ni namreč primerno, da bi varovali pred drobitvijo vsako kmečko gospodarstvo, temveč samo tako, s katerim bi lahko dosegli prej omenjene cilje. Dostavimo naj, da bi v primeru, če bi pred drobitvijo varovali vsako kmečko gospodarstvo, preveč utrjevali in ohranjevali že tako in tako neugodno posestno strukturo na našem podeželju.
Pri opredelitvi pojma kmetije pa se pojavlja več vprašanj, predvsem, ali naj bi za vso Slovenijo veljalo enotno merilo za določitev zavarovane kmetije. Menimo, da to ne bi ustrezalo, saj je v različnih predelili raz-
v	ličen tempo „praznjenja44 po-deželja in različna kakovost zemlje. Velika razlika je, ali ima kmet 3 ha slabih travnikov ali pa 3 ha vinogradov.
Določitev pojma kmetije, ki je zavarovana pred drobitvijo v primeru dedovanja, je pomembna tudi zato, da lastniki kmetij vedo, kako lahko v oporoki razpolagajo s kmetijo.
Vi teh razlogov in pa zato, ker je potrebno upoštevati pri
Slavko Kocjan
novosti, kijih
prinašata
ZEMLJIŠKA
ZAKONA
m
i
opredelitvi pojma zavarovane kmetije še druge družbene interese, določa osnutek, da kmetije določijo občinske skupščine z odlokom na predlog kmetijskih zemljiških skupnosti. Da pa bi bila pri tem zagotovljena vsaj načelna enotnost, je po osnutku potrebno upoštevati:
— občinski prostorski plan,
— možno ogroženost smotrnega izkoriščanja kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki bi bila posledica drobitve kmetije,
— možno otežkočanje proizvodnega sodelovanja z organizacijami združenega dela zaradi drobitve kmetije in s tem zmanjšanje kmetijske proizvodnje.
— družbeni interes na ohranitvi določenih kmetijskih in gozdnih gospodarskih enot, zlasti glede varstva okolja, njihove pomembnosti za splošni ljudski odpor, njihovo ohranitev iz zgodovinskih in kulturnih razlogov ter podobno, in
— če je potrebno preprečevati drobitve kmetije iz drugih pomembnih razlogov.
Vse kmetije bi morale biti zabeležene v posebnem registru na občini in morda tudi v zemljiški knjigi. Vendar določitev zavarovanih kmetij ne bi bila dana enkrat za vselej. Občinske skupščine bodo morale po potrebi najmanj na vsakih 5 let pregledati register zavarovanih kmetij ter ga uskladiti z merili, ki smo jih naVedli. Pri tem se bo seveda mnogokrat zgodilo, da bodo nekatere kmetije brisali iz registra ali vpisali nove.
NEDELJIVOST IN PREVZEM
Nedeljivost kmetij je po osnutku zavarovana s tem, da jo lahko praviloma deduje samo en dedič. Izjemi sta samo dve:
— kmetijo lahko na podlagi oporoke dedujeta zakonca in
— kmetija se sme razdeliti, če je več dedičev, kmetov, ki že imajo svoje kmetijsko zemljišče.
Osnutek rešuje tudi primer, če ne bi bilo dediča, ki bi bil sposoben dedovati kmetijo, in sicer takole:
— najprej naj bi skušala kmetijska zemljiška skupnost poiskati prevzemnika kmetije. Ce prevzemnika kmetije ne bi mogli dobiti v roku enega leta, bi postalo kmetijsko zemljišče družbena lastnina. Će se kmetijska zemljiška skupnost v skladu z občinskim prostorskim načrtom odreče kmetijskim zemljiščem, pa bi dedovali dediči po sedaj veljavnih predpisih.
Seveda bosta morala prevzemnik kmetije oziroma kmetijska zemljiška skupnost plačati prevzemno ceno, za kakršno bi se dogovorili z dediči. Če se ne bi sporazumeli o višini prevzemne cene in o rokih plačila, bi o tem odločilo sodišče po pravičnem preudarku, upoštevaje pri tem gospodarsko zmožnost kmetije in velikost bremen. Rok za plačilo prevzemne cene ne bi smelo biti daljši od pet let. Rok za plačilo prevzemne cene ne bi smel biti daljši od pet let. poslopja, kmetijsko	neobdelovalno
zemljišče, ki ni pomembno za
kmetijsko proizvodnjo, kmetijske priprave, orodja in živina ter objekti kmetijskega turizma ne postanejo družbena lastnina, ampak jih dedujejo dediči po splošnih predpisih.
KDO BO DEDIČ
Osnutek zakona loči, ali pride do dedovanja na podlagi zakona ali pa na osnovi oporoke. Pri tem naj pojasnimo, da pride do dedovanja po zakonu, če je zapustnik umrl, ne da bi napravil oporoko, ali pa če je
oporoka neveljavna. Nadalje se deduje po zakonu, če v oporoki postavljeni dedič ni preživel zapustnika, če je dedič nesposoben za dedovanje ali če se je dediščini odpovedal, pa za takšen primer zapustnik ni postavil druge osebe za dediča, in končno v primeru, če v oporoki dedič ni bil postavljen.
Če pride do dedovanja kmetije na podlagi zakona, moramo zaradi načela nedeljivosti kmetije določiti dediča prevzemnika. Ta se v takem primeru določi tako, da najprej deduje kmetijo zapustnikov zakonec. Če tega ni ali če se dedovanju odpove, potem deduje kmetijo tisti dedič, ki ga soglasno določijo vsi dediči. V primeru pa, da se dediči ne sporazumejo, določi prevzemnika kmetije sodišče, ki pri svoji odločitvi upošteva vse okoliščine, ki so za to pomembne.
Dedič — prevzemnik kmetije mora izpolnjevati posebne pogoje. Osnutek določa, da je to tisti dedič po splošnih predpisih o dedovanju, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče z osebnim delom. Pri tem ima prednost tisti, ki je svoj namen izkazal s tem, da je bodisi na kmetiji delal oziroma se usposobil za obdelovanje kmetijskih zemljišč, bodisi s svojim trudom, zaslužkom ali kako drugače prispeval k ohranitvi oziroma izboljšanju proizvodnih zmogljivosti kmetije.
Pravice drugih dedičev so pri dedovanju kmetije drugačne kakor pa po splošnih predpisih o dedovanju, in sicer v treh primerih. Najprej se dedni deleži po zakonu zmanjšajo na polovico, tako da dedujejo ti dediči nujne deleže. Primer: če je zapustnik zapustil dva otroka, bi po splošnih predpisih o dedovanju dedovala vsak eno polovico, po osnutku pa deduje tisti, ki ne deduje kmetije, samo četrtino, kar ustreza nujnemu deležu po splošnih predpisih o dedovanju. Nadalje pra-
vi	osnutek zakona, da imajo pravico do dednega deleža samo zapustnikovi otroci in posvojenci ter zapustnikovi starši. Te določbe imajo namen zmanjšati obveznosti dediča — prevzemnika kmetije.
V zvezi z načelom nedeljivosti kmetije pa prinaša osnutek zakona še tretji primer odstopanja od splošnih predpisov o dedovanju. Osnutek namreč določa, da se dedni deleži spremenijo v teijatve proti dediču prevzemniku. To, z drugimi besedami povedano, pomeni, da dediči dedujejo svoj dedni delež v denarju, ne pa v zemljišču.
V zvezi z dednimi deleži tistih dedičev, ki kmetije ne dedujejo, je treba omeniti še, da lahko sodišče te deleže na zahtevo upravičencev zveča ali pa zmanjša iz socialnih razlogov oziroma zaradi gospodarske sposobnosti kmetije.
ZAŠČITA MLADOLETNIH
Mladoletne dediče ščiti
osnutek na dva načina. Prvi način je v tem, da se lahko v primeru, ko kmetije ne deduje zapustnikov zakonec, na predlog odloži določitev dediča prevzemnika kmetije, dokler ne postanejo vsi zapustnikovi otroci ali posvojenci polnoletni. S tako odložitvijo določitve dediča-prevzemnika kmetije skušamo doseči, da ne bi bil prikrajšan tisti mladoletni dedič, ki bi sicer izpolnjeval pogoje za dediča kmetije. Drugi način varstva mladoletnih dedičev pa je v tem, da je dedič-prevzemnik kmetije v primeru, ko ni bila odložena določitev dediča, dolžan mladoletnega dediča uposobiti za samostojno življenje, in to primerno gospodarski zmožnosti kmetije.
Pri pravicah dedičev, ki ne dedujejo kmetije, moramo omeniti še, da se tem dedičem ne glede na zapustnikovo voljo vračuna v dedni delež vse, kar se sicer vračuna v dedni delež po splošnih predpisih o dedovanju, ki urejajo vračunanje daril in volil. Tako se vračunajo v dedni delež poleg daril in volil tudi izdatki, ki jih je imel zapustnik s šolanjem, ki presega obvezno šolanje.
Nadalnja pomembna določba osnutka zakona je tudi, da zapustnik ne more odpustiti dedne nevrednosti dediču, če je do dedne nevrednosti prišlo zato, ker se je tak dedič huje pregrešil zoper dolžnosti preživljati zapustnika, ki ga je bil po zakonu dolžan preživljati, kakor tudi tistemu, ki ni hotel dati zapustniku potrebno pomoč. Ta določba je še posebej upravičena, če je morala družba skrbeti za zapustnika, dedič pa se bo pojavil samo, da bi kaj dedoval.
Osnutek ima tudi določbo, ki varuje tiste dediče, ki kmetije ne dedujejo, pred morebitnim špekulativnim prevzemom kmetije. Zgodilo bi se namreč lahko, da bi kak dedič kmetijo prevzel in jo nato prodal, pri tem pa užival ugodnosti glede izplačila dednih deležev, ki veljajo za tiste dediče, ki imajo namen obdelovati kmetijsko zemljišče. Za tak primer določa osnutek zakona, da mora dedič sodedičem na njihovo zahtevo doplačati razliko tako, da niso prikrajšani glede dednih deležev, ki bi jih sicer dobili, če bi dedovali po splošnih predpisih o dedovanju.
Navedenih določb se mora držati zapustnik tudi pri oporoki. Predvsem ne sme tako razpolagati z volili, da bi dediča kmetije prekomerno obremenjeval. Poleg tega pa načela, ki smo jih omenili, veljajo tudi za pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja, darilne pogodbe in pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Tudi v teh primerih namreč ni mogoče razpolagati s kmetijami v nasprotju z določbami osnutka.
I
Miro Kugler: PREŠA V P1ŠECAH (grafika, 1973)
kultura
in
izobra-
ževanje
Pesem mladih na čast puntov
Na reviji bo nastopilo trinajst otroških in mladinskih zborov iz krške občine in gostje iz Šmarij pri Jelšah - Skupaj: 670 mladih pevcev
Veliko jih bere
Na osnovni šoli v Kočevju tekmuje letos za pridobitev Levstikove bralne značke kar 676 učencev. V ponedeljek, 7. maja, so mladi bralci priredili zaključno slovesnost. Tej kulturni prireditvi je kot gost prisostvoval tudi slovenski pisatelj Smiljan Rozman, ki je odgovarjal na številna vprašanja mladih ljubiteljev slovenske knjige. Število tekmovalcev je vsako leto večje in tako si je letos zaslužilo bralne značke kar 422 učencev. Od teh je le 7 mladincev, ki tekmujejo že osmo leto. Podeljenih pa je bilo 125 cicibanovih, 102 bronastih, 119 srebrnih in 76 zlatih bralnih značk. Samo diplome pa je prejelo 254 učencev. Ti uspehi oziroma rezultati so lep dokaz, da je med pionirji veliko zanimanja za dobre knjige.
V. 1.
BRALCI SPRAŠUJEJO PO ŠKALERJEVI KNJIGI
Poljudnoznanstveno delo o kmečkih puntih „Boj za staro pravdoki ga je napisal Stanko Škaler, ravnatelj Posavskega muzeja v Brežicah, je bila minule dni tretja najbolj iskana knjiga Državne založbe Slovenije, ki je tudi poskrbela za nat;s. Pred njo sta se uvrstila ie dva priročnika.
V	KOZINOV SPOMIN
Glasbena šola Marjana Kozine v Novem mestu posveti vsako leto zaključni nastop pokojnemu skladatelju in akademiku Marjanu Kozini, po katerem se imenuje. Ta bo letos 8. junija v Dolenjski galeriji, kjer se bodo občinstvu predstavili najboljši solisti in zbori. Pred tem se bodo samostojno predstavili posamezni oddelki glasbene šole. Tako bo 29. maja v Domu kulture večer harmonikarjev glasbene šole, na katerem bo izvajalo skladbe 29 učencev, ki se uče harmonike. Dan kasneje se bodo na interni prireditvi predstavili učenci, ki se uče klavirja. 5. junija pa bo klavirski večer, posvečen skladatelju Griegu.
S FILMOM NA FESTIVAL
Člani Foto-kino kluba osnovne šole Kočevje pripravljajo za IX. republiško srečanje pionirjev-kfno-amaterjev film „Raziskovalci11. Snemati so ga začeli že lani, vendar ga niso dokončali do festivala v Izoli. Film prikazuje dogodke in slike iz življenja pionirjev v naravi, govori o njihovi iznajdljivosti, radovednosti in spretnosti mladih „junakov11. Posneli so ga v bližini Mestnega vrha na Stojni. Srečanje pionirjev-filmarjev bo 8. in 9. junija v Zagorju ob Savi, film pa morajo poslati z vso opremo v Pionirski dom vljubljano do 15. maja.
400-letnico hrvaško-slovenskega kmečkega upora bodo v krški občini proslavili še z eno kulturno prireditvijo: v soboto, 19. maja, se bo na brestaniškem gradu ob 15.30 (ob slabem vremenu pa pol ure kasneje v domu krške Svobode) začela velika pevska revija, na kateri bo nastopilo trinajst otroških in mladinskih pevskih zborov (s 607 pevci^ iz krške občine ter kot gost mešani pevski zbor osnovne šole Šmarje pri Jelšah, ki ga vodi Vlado Modic.
Sodelovali bodo: otroški zbor s Senovega (55 pevcev, zborovodja Janez Ceglar), otroški zbor leskovške šole (50, Aleksandra Gajšek), otroški zbor vzgojnovarstvene ustanove in cicibanov senovške šole (45, Ivanka Dermač), otroški zbor z Velikega Podloga (40, Zdenka Žičkar), otroški zobr brestaniške šole (40, Marija Daugal), otroški zbor osnovne šole Jurij Dalmatin iz Krškega (50, Erika Lapuh), otroški zbor iz Koprivnice (40, Adolf Moškon);
Pomlad požene brstje, in kaj kulturo? Tisto, da se da iz nič ustvarjati, tudi za kulturo ne velja več (če je sploh kdaj veljalo). Odri so oživeli, obiskovalci napolnili dvorane. „Prebrodili smo krizo: ugotovitev, da gre amaterizmu spet bolje, velja za vse,“ pravijo v Novem mestu. Črnomelj ugotavlja, da kaj vrednega rodi skupna zavzetost. V Brežicah se prav zdaj ponašajo s prvo dramsko revijo - po dolgi suši. Izzivi (kulturnemu) mrtvilu vznikajo v vsaki večji vasi: kjer le premorejo malo bolj iznajdljivega človeka, ki se količkaj razume na režijo. Z ljudmi, pripravljenimi večer za večerom odsedeti dolge ure na bralnih vajah, ni težav - ponekod jih je celo več, kot jih potrebuje režiser. Zakaj nenadoma taka ihta, taka želja po sodelovanju, toliko potreb po kulturnem življenju?
Povsod razcvet
Šentjanški ravnatelj Jože Bavec bi odgovoril: „Vzeli smo jim ga (amaterizem) v trenutku, ko je začela med ljudi prodirati malomeščanska miselnost in jih jela zapirati v ozke družinske kroge. Amaterizem je kljub temu - je in bo - družil ljudi.“ Ah to pomeni, da je malomeščanski miselnosti zdaj odzvonilo, da so ozki družinski krogi razbiti, da so ljudje začutili, da jim ob pehanju za vsakdanjimi dobrinami še nekaj manjka, košček tistega, kar človeka plemeniti, kar ga navdušuje in uravnava skozi življenje? Če ni še vse tako, je nekaj neizpodbitno: kažipoti so postavljeni in označene poti za kulturni amaterizem tako vidne, da jih ni moči zgrešiti.
J. JUST
KRŠKO: GALERIJA ODPIRA VRATA - Junija bo v hramu umetnosti nasproti Valvasorjeve hiše druga likovna prireditev, odkar sc je galerija pred kratkim spet odprla: za Miho Malešem se bo z okoli 20 olji na platnu predstavil Marino Mahnič iz Seče pri Portorožu, slikar krajine in doživetij.
PRIJAVLJENIH 20 OKTETOV
-	Za veliko revijo zborovskega petja poleti v Šentjerneju se je prirediteljem v Šentjerneju prijavilo do roka 20 slovenskih oktetov. Želja, da bi pelo 25 oktetov, se ni uresničila.
MIKAVNA PONUDBA - V Novo mesto je prišla mikavna ponud-
Jutri »Dedinja«
V	Novem mestu je po dolgih mesecih napovedana prva domača premiera: jutri od 20. uri se bo amatersko gledališče pri DPD Dušan Jereb predstavilo z romantično dramo „Dedinja" pisateljev R. in A. Goetz. Pod režijskim vodstvom Rika Urha, kije pripravil tudi sceno, bodo igrali: Zvonka in Jože Falkner, Milan Bratož, Mira Lutman, Jože Bračika, Majda Rodič, Staša Vovk in Danja Bajc.
Predstavo si bo ogledala in jo ocenila republiška žirija: novomeška ,JDedinja“ se poteguje za nastop na srečanju amaterskih gledaliških skupin Slovenije (prihodnji teden v Kočevju), čeprav je rok za prijave že potekel.
Mešani pevski zbor z Rake (45, Justina Molan), mešani zbor iz osnovne šole v Podbočju (30, Ivanka Maksi), mešani zbor koprivniške šole (45, Adolf Moškon), mešani zbor krške šole (67, Erika Lapuh) mešani zbor senovške šole (63, Janez Ceglar) in mešani mladinski zbor iz Koprivnice (35 pevcev, zborovodja Adolf Moškon).
Vsak zbor bo zapel po tri pesmi, združeni otroški in mladinski pevski zbori dve, združeni mladinski zbori pa sedem pesmi (R. Hrovatin: Kralj Matjaž, N. Hercigonja: Matija Gu-
bec, R. Simoniti: Puntarska, R. Gobec: Pesem bratstva in enotnosti, V. Mihelčič: Domovina naša je svobodna, P. Šivic: Zapojmo slavospev in R. Gobec: Lepo je v naši domovini biti mlad). Združene mladinske zbore bodo vodili Erika Lapuh, Adolf Moškon in Janez Ceglar. Pri klavirju bosta Marjana Požun in Metka Jovanovič, v skupnem sporedu pa bo sodelovala tudi združena godba Senovo-Krško pod vodstvom Maksa Umeka.
GODBO SNUJEJO
Dolenjska bo dobila novo pihalno godbo: snujejo jo v Šentjerneju, kjer so se za tak orkester zavzeli zlasti delavci, zaposleni v Iskri. Za vaje se je prijavilo 25 mladih, dobili pa so tudi že nekaj inštrumentov.
DOLENJSKO POLETJE 73:
Pridejo Francozi
Koncert pevskega zbora Lyon de Cigale bo 1. junija ob 20. uri pri »treh gobah« na Otočcu
%
Nastop znanega zbora iz Lyona bo nedvomno prijetna poživitev letošnjih tradicionalnih poletnih kulturnih prireditev, ki jih v novomeški občini organizira Zavod za kulturno dejavnost pod imenom Dolenjsko poletje.
Za pevci Lyon de Cigale, ki bodo začeli Dolenjsko poletje 73, bodo
10.	junija nastopili na Otočcu znani plesalci iz Ljubljane in Muenchna na turnirju, ki bo tudi svojevrstna zanimivost za obiskovalce.
14. junija pa se bo začelo v Šmarjeških Toplicah tradicionalno filmsko gledališče. Za letni kino so predvideli štirinajst predstav. Računajo, da bodo gostom filmskega gledališča med drugim pokazali tudi izbor najboljših slovenskih kratkih filmov.
Čeprav je spored prireditev letošnjega Dolenjskega poletja šele v osnutku, je že znanih še nekaj nastopov. Tako bodo obiskovalci lahko
JUBILEJ „MOJE KNJIŽNICE"
videli na odru mlade novomeške ba-letnice in prisluhnili zabavnemu večeru z Veselimi planšarji ter pevcem Janezom Jeršinom.
Likovna razstava o puntih v avli bršlinske šole je ena prvih tovrstnih na Dolenjskem. Prikazane so najrazličnejše grafike in kipci, ki so jih učenci izdelali pod vodstvom likovnega pedagoga kot ilustracije k Aškerčevi baladi „Tlaka“. (Foto: Sandi Mikulan)
V PONEDELJEK V ŠEŠKOVEM DOMU V KOČEVJU:
Fanfare za najboljše odre
Prihodnji teden se bo v kočevskem kulturnem domu zvrstilo šest gledaliških skupin: iz Hotinje vasi , Kamnika, Trsta, Ljutomera, Maribora in Jesenic - Srečanje bo v počastitev 30- letnice zbora odposlancev
ba: ljubljanska Opera je pripravila nastop baletnih solistov Metke Meša in Janeza Mejača ter basistov Ivana Sancina in baritonista Andreja Rupnika, ki bi ga spremljal koncertni orglar prof. Hubert Bergant. V Novem mestu zatrjujejo, da bodo ponudbo najbrž sprejeli, saj nočejo zamuditi take priložnosti.
SOLISTI V ČRNOMLJU - Ob koncu minulega tedna je priredila (glasbena mladina za učence in dijake Bele krajine dva koncerta: povabili so tenorista Mitjo Gregorača, klaviristko Nado Oman in klarinetista Alojza Zupana.
NOVO MESTO:	V	GOSTEH
TRŽAČANI - „Kadar se ženski jezik zasuče“ je naslov komediji, ki jo bo Slovensko ljudsko gledališče iz Trsta uprizorilo 28. maja na novomeškem odru v okviru abonmajskih predstav, ki jih tu gojijo že več let. Tržačani so v Novem mestu že večkrat gostovali in so bili vselej prisrčno sprejeti.
BREŽICE: MIRO KUGLER SLIKA PUNT - Kmečki punti so zamikali tudi akademskega slikarja Mira Kuglerja, da je v svojem skromnem ateljeju v Brežicah napel platno in začel slikati spopad kmetov in graščinskih najemnikov pred 400 leti. „Delo mi počasi nastaja. Že sama kompozicija je taka, da zahteva ure in ure študija/' je dejal.
NOVO MESTO: „PREPROSTE BESEDE11 - Literarni krožek posebne šole v Šmihelu že drugo leto izdaja glasilo „Preproste besede“. Nedavna dvojna številka je bogata najrazličnejših kratkih spisov in risbic, ki so jih napisah učenci od četrtega do osmega razreda. Pišejo o domu, šoli, kaj radi delajo in podobno. Ne manjka tudi humorja. Naslednji ocvirek iz rubrike Za smeh zasluži, da ga omenimo vsaj na lem mestu: Jože je svoj spis o poklicu končal takole: „Po končani šoli bi rad postal avtomehanik, da bi koga privijal in podmazoval avtomobile.’
S knjižno zbirko MOJA KNJIŽNICA je segla založba Mladinska knjiga tja, kamor se šolar in dijak vedno znova zatekata - k obveznemu domačemu in šolskemu branju, pa tudi za tekmovanja za bralne značke. Doslej je izšlo v treh letnikih že 100 knjig, ki so razdeljene po razredih.
V	šolskem letu 1972-73 je izšel četrti letnik s 14 knjigami. Če jih naštejemo samo po razredih, nam že imena avtorjev kot naslovi izbranih del povedo, kako dragoceno branje se zbira v knjižnici naših šolarjev. Tako so izšle:
za 2. razred - OTROŠKE PESMICE Frana Levstika, O PSIČKU IN MUCI Josefa Čapka; za 3. razred -BILO JE NEKOČ . . . Frana Milčinskega in Koroške pripovedke; za 4. razred - UHAČ IN NJEGOVA DRUŠČINA Branke Jurca ter GOSPOD HUDOURNIK Franca S. Finžgarja; za 5. razred: ERAZEM IN POTEPUH Astrid l.indgrenove ter PRIPOVEDKE IZ DAVNINE Ivanc Brlić-Mažuranić, za 6. razred PETELINJE PERO Venceslava VVinklerja in VELIKI POTEPUH Milivoja Matošca; za 7. razred -TARAS BULBA Nikolaja V.Gogolja ter BAJKE IN POVESTI Janeza Trdine; za 8. razred - V GAJU ŽIVLJENJA Cirila Kosmača in TRIJE MOŽJE V ČOLNU Jerome Klapka Jerome.
Srečanje najboljših amaterskih gledaliških skupin Slovenije bo od 21, do 26. maja. Predsednik odbora za organizacijo tega srečanja Julij Plut je povedal:
„Rok za prijavo je potekel, zato smo že lahko izdelali razpored prireditev. 21. maja nastopi KUD „Milka Zorec“ iz Hotinje vasi pri Mariboru z igro „Veriga-ketna“, 22. maja KUD „Solidarnost" iz Kamnika z igro „Tolmun in kamen“, 23. maja Slovensko amatersko gledališče Trst z igro „Povečevalno steklo“, 24. maja KUD „Ivan Pavčič“ iz Ljutomera z „Manevri“, 25. maja amatersko gledališče „Slava Klavora“ iz Maribora z igro „Tramvaj poželenje" in 26. maja amatersko gledališče, Tone Cufar“ z Jesenic s „Snaho“.
Vse prireditve bodo ob 19.30 v Šeškovem domu v Kočevju. Vstopnice bodo po 10,8 in 6
NOV ZIDARJEV ROMAN
Eden najplodovitejših (in tudi branih) slovenskih pisateljev Pavle Zidarje za Državno založbo Slovenije napisal kratek roman s simboličnim naslovom „Starozavezna zgod-ba“. Delo, ki naj bi izšlo letos, je himna o vzponu ljubezni in zgodba o njenem banalnem padcu. Za tekst je značilna skrita polemičnost do tistih bralcev in kritikov, ki so v dosedanjih Zidarjevih ljubezenskih zgodbah videli karkoli nespodobnega.
din, stojišča po 3 din.
Nastopaj najboljša amaterska gledališča iz vse Slovenije, ki so zmagala na izbornih področnih tekmovanjih.
Srečanje je ena izmed prireditev, posvečenih 30-letnici Kočevskega zbora, ki jo praznujejo
NA BAZI 20: „AVNOJ 1943"
Stalno dokumentarno razstavo na temo AVNOJ 1943 bodo odprli na Bazi 20 predvidoma 25. maja, na dan mladosti oziroma 81. rojstni dan predsednika Tita.
v Kočevju letos. Pokrovitelj srečanja je predsednik občinske skupščine Miro Hegler.“
J. P.
ZA REVIJO ŠELE PET PRIJAVLJENIH
Odziv na razpis za občinsko revijo otroških in mladinskih pevskih zborov, ki bo 17. junija v Novem mestu, se je prijavilo šele pet zborov: iz Otočca, Šmarjete, Škocjana, Dolenjskih Toplic in zbor cicibanov iz glasbene šole Marjana Kozine. Prireditelji pri Zvezi kulturno-prosvet-nih organizacij upajo, da bodo za revijo pridobili še nekatere šolske zbore.
Zaključne slovesnosti letošnjega tekmovanja za bralno značko v Kočevju se je udeležil tudi pisatelj Smiljan Rozman (sedi v prvi vrsti v sredini), ki je odgovarjal na vprašanja šolarjev. (Foto: F. Brus)
DVE VAŽNI ZAHTEVI ZA DOBRO PISANJE
Dobro lahko pišemo samo tedaj:
1. če imamo kaj povedati in želimo to sporočiti drugemu,
2. če razpolagamo s sredstvi, da izrazimo tisto, kar želimo povedati.
Če zanemarimo v šoli prvo pravilo, potem navajamo učence na prazno blebetanje. Če zanemarimo drugo pravilo, tedaj postavljamo učence pred nemogoče naloge, ker ne morejo oblikovati svojih misli.
Jelica Zorman
PO ČEM SPOZNAMO,
DA JE OTROK V DUŠEVNI STISKI
Notranjega doživljanja, otrokovih misli, čustev in bojazni ne moremo direktno opazovati, lahko nanje le sklepamo iz njihovega vedenja. Ker izjemno doživlja, se otrok tudi izjemno vede in iz njegovega izjemnega vedenja lahko sklepamo, da z njegovim čustvovanjem nekaj ni v redu. Znaki otrokove stiske: zmanjšana umska zmogljivost, okrnjena učna in delovna zmogljivost, motnje v koncentraciji in težave pri računstvu okrnjena učna in delovna zmogljivost, metnje v koncentraciji in težave pri računstvu ob siceršnji zadostni umski zmogljivosti.
L. in M. Bregant: Otrok v stiski
KDAJ POHVALA, KDAJ GRAJA?
Pohvala in priznanje imata v splošnem večjo in trajnejšo spodbudno moč kot pa graja in kazen!
Prepogostna ali glede na otrokovo delavnost pretirana hvala ni uspešna. Neprestano grajanje in kaznovanje pa otroku prej jemlje voljo in veselje do učenja, kot pa ga spodbuja. Zdrava zahtevnost, ki upošteva otrokove zmogljivosti in ne skopari s priznanjem in pohvalo, bo vsekakor najboljša metoda. V primerih, ko gre za malomarnost in neupravičeno popuščanje pri učenju, pa je ta zahtevnost lahko tudi precej ostra in nepopustljiva.
J. Valentinčič: Kako pomagamo otroku pri učenju
rokomet
Usoda Brežic zapečatena?
Sevničani so zmagali z Mehaniko, Brežičanke uspešno prestale preizkušnjo v Zagrebu, Ribnica v Radgoni; Brežičani tepeni doma
Fo zaslugi odličnih iger novomeških košarkarjev postaja ta šport v Novem mestu vse bolj popularen. Sobotni derbi z Vrhniko si je ogledalo kar 800 gledalcev. Na sliki: skok Novoteksovega centra Ivančiča na propagandni tekmi v Kočevju.
košarka
Novoteks in Beti se ne dasta
Novomeški košarkarji so prepričljivo zmagali v derbiju z Vrhniko, Metličani pa nadaljujejo s stoticami v I.B slovenski ligi
Uvod v letošnje košarkarsko prvenstvo v slovenskih ligah je v znaku dolenjskih tekstilnih ekip: v I. A ligi je Novoteks tudi v derbiju z neposrednim tekmecem Vrhniko pokazal svoje sposobnosti in gladko zmagal, Metličani pa nadaljujejo z zmagami, ko na tekmah presežejo stotico, kar jasno kaže, da ne bodo imeli posebnih problemov za uvrstitev v ligo, v kateri že igrajo Novomeščani.
Da bi bila podobnost bolj popolna, tudi v soboto obe dolenjski ekipi gostujeta, in to proti predzadnjima ekipama na lestvicah; in kar je tudi zanimivo — proti ekipama, ki še nista zmagali. Novomeščani gredo v Litijo, Beti bo gostovala v Sežani.
Sevničani so prišli do novih točk v borbi z Mehaniko, vendar pa lahko že v naslednjem kolu spet zdrknejo na predzadnje mesto. Če pa bodo premagali Split v gosteh, potem se bodo otresli moreče skrbi o izpadu. Do konca je še pet kol — dovolj časa za uspehe in tudi za grenka presenečenja. Brežičanke so se zbudile ob pravem času: v Zagrebu so premagale Metalac in tako lahko mirno pričakujejo naslednje tekme. Ribničani so se z novo zmago približali vrhu, vendar pa kaj več od drugega mesta ob zanesljivi igri Šoštanja ne bodo mogli doseči. Zato pa so Brežičani pravzaprav že izobesili črno zastavo, potem ko so izgubili tudi drugo tekmo proti neposrednim tekmecem za obstanek v ligi. Ob taki igri jih zdaj zares lahko reši samo še — čudež . ..
Sevnica - Mehanika 25:18
Gostje iz Metkovićev so sicer po polovici tekme vodili z dvema goloma prednosti, a so jih v nadaljevanju domačini, potem ko so zaigrali globljo obrambo, hitro ujeli in tudi povedli. Gostje so potem delovali neurejeno in utrujeno, domačini pa so se popolnoma razigrali in so na koncu zmagah celo s sedmimi goli razlike. Zanimivo je, da so v prvem polčasu igralci Mehanike vodih s petimi goli! Pri strelu je bil Trbovc, ki je dal kar 14 golov.
Sevnica: Sirk, Papež, Simončič,
Krnc, Jurišič, Bizjak, Svažič 3, Koprivnik 2, Štojs 2, Šilc 4, Trbovc 14,
Možic'	E	R’	Sevnica	se	rešuje — Koprivnik
Metalac - Brežice 7:10
Zagrebčanke so se sicer po končni tekmi razjokale, kar pa jim ni moglo vrniti točk: Brežičanke so se
Brežice: Zorko, Hribernik, Molan 4, Štauber, Bah, A. Mišič 2, Smerkolj, V. Mišič 4, Engel, Toplak, Grahek, Lipej.
Brežice - Polet 15:22
Domačini so v tekmi, ki je bila pomembna za obstanek v slovenski ligi, vodili najprej z dvema goloma prednosti, vendar pa so bolj zbrani gostje kmalu izenačili in rezultat obrnili v svojo korist. Po odmoru so bili gostje gospodarji na igrišču in so prednost povečali, tako da so zanesljivo zmagah s sedmimi goli razlike. Po tem porazu imajo Brežičani le malo upanja, da bi tudi v prihodnji sezoni še igrah v slovenski hgi.
Brežice: Skočaj, Rovan, Vervega 3, Štangelj 1, Buzančič 2, Bosina, Božič 2, Zore 1, Zagode, Gorišek 4, Šetinc 2, Rožman.
V. P.
Radgona - Ribnica
21:2« ,
Domačini so po tekmi tožili, da so naredili preveč napak in da so igrah nepričakovano slabo. Imeli so tudi nekaj smole, vendar pa je sedem golov razlike hkrati dovolj zgovorno potrdilo, da so Ribničani
69:69. Takrat pa je prišlo do drugega preobrata: ko so vsi pričakovali ogorčeno borbo, je Novoteks pritisnil na vso moč in dosegel v petih minutah 20 košev, gostje pa le 5.
Novoteks: Sphchal 27, Ž. Kovačevič 10, S. Kovačevič 14, Ivančič 24, Šepetave 8, Piletič 2, Počrvina 4.
Novoteks - Vrhnika 89:74
\
Rekordno število gledalcev - na tribunah, okrog igrišča in na hribu se jih je zbralo kar 800 - je navdušeno pozdravilo zmago Novoteksa nad Vrhniko. Domači košarkarji so v derbiju pokazah odhčno igro, v najhujših trenutkih pa so jim izdatno pomagah tudi gledalci. Po vodstvu 45:40 ob polčasu so v nadaljevanju domačini povedh s 67:55 in ko je kazalo, da je zmaga odločena, so gostje z napadalno obrambo uspeli v 15. minuti izenačiti na
Beti - Zarja 112:78
Metliški košarkarji nadaljujejo z odličnimi igrami. Igrajo nepopustljivo v obrambi, hitro in točno v napadu. Tudi tokrat so dosegh stotico. Odlikovala sta se centra Dautović in Lalić, pa tudi vsi drugi so bili zanesljivi. 450 gledalcev je bilo kajpak zadovoljnih z visoko zmago.
Beti: Kosovac 2, Dautović 24, Prevalšek 2, Lalić 24, Milek 2, Rožič 10, Medek 35, Arbutina 11, Popovič 2.
M. P.
Zmaga v pravem trenutku — V. Mišič
končno prebudile in zanesljivo zmagale, potem ko so si prednost priborile že do odmora. Zlasti v prvem polčasu so igrale odhčno v obrambi, saj so dobile le dva gola!
Nov* zmaga — Andoljšek
imeli vajeti vseskozi čvrsto v svojih rokah.
Ribnica: Kersnič, Abram 6, Zuk 1, Kersnič II. 1, Metelič, Mikulin 13, Andoljšek 3, Ponikvar 2, Kersnič III. 2, Lovšin.
LESKOVEC - V prvenstveni rokometni tekmi zasavske lige so domačini premagali črnomaljski Belt 29:17. Radi je dal 8 golov, za goste pa Šimec 7. Mladinci so izgubili z Usnjarjem 8:15, čeprav je bil polčas še 5:5. Mladinci so razen tega izgubili tudi s trboveljskim Rudarjem 13:23. Pozna se, da mladi neredno trenirajo. (L. Š.)
Odličen pod košem — S. Kovačevič
Zmaga Pence
Preteklo nedeljo je bilo v Lescah republiško prvenstvo motornih letalskih modelov, na katerem je nastopila tudi štiričlanska ekipa iz Novega mesta. Novomeščani, ki so se v zadnjem letu resno lotili modelarstva, so z nastopom lahko izredno zadovoljni. Še več, z osvojitvijo prvega mesta v kategoriji gumenjakov je Janez Penca dosegel enega svojih največjih uspehov. Uvrstitve ostalih treh tekmovalcev so bile tudi solidne.
Rezultati — kategorije gumenjaki: 1. Janez Penca 1.136 točk, 5. Adolf Šušter 750, 7. Dušan Zupanc (vsi Ak N. mesto) 731 točk. kategorija - penjači: 1. Oto Velunšek (AK Ptuj) 1.139, 3. Janez Grošelj (AKN. mesto) 699 točk.	Sd
BREŽICE - Zadnjeuvrščeni Žalec ni prišel na prvenstveno nogometno tekmo in so tako domačini prišli do novih točk. Prav tako ni bilo v Brežice nogometašev Olimpa, ki bi morah igrati za pokal. Danes se bo začel nogometni turnir v počastitev dneva mladosti in vojnega letalstva. Igrale bodo ekipe Brežic, garnizije iz Cerkelj, Senovega in Sutle. Prva tekma bo ob 15.30, druga ob 17. Med tednom bosta igrala poraženca za tretje mesto, zmagovalca pa za prvo.	(V. P.)
ŠPORTNI KOMENTAR
Industrija in šport
Posnemati velja zglede Novoteksa, Beti, Trima: tudi to je lahko dobra reklama
Pogled na dve košarkarski razpredelnici po sobotnem kolu v slovenski konkurenci: na vrhu Novoteks in Beti. Uspešen start dolenjskih košarkarjev v dveh najmočnejših konkurencah, slovenski I. A in I. B ligi.
Tokrat ne gre za ocenjevanje uspehov teh dveh ekip, ki imata za zaščitnika dve znani tekstilni tovarni. Gre za oceno, koliko je lahko za industrijsko podjetje vlaganje denarja v športne ekipe dovolj utemeljena finančna naložba.
Zdaj je gotovo tako, da je reklama teh dveh tekstilnih podjetij najbolj nevsiljiva,, hkrati pa dovolj učinkovita. Novomeški in metliški košarkarji so dolgo časa živeli v senci drugih športov, preživljali zvečine hude tekmovalne čase, zraven tega pa jim je vedno zmanjkovalo denarja.
Ko je Novoteks prevzel patronat nad njimi, je imel gotovo pred očmi bolj pomoč ekipi, ki dela v istem
mestu kot tovarna. Šele z uspehi se je pokazalo, da lahko kakovostna ekipa tako naložbo tudi učinkovito vrača.
Zadnje tedne so bralci slovenskega pa tudi drugega tiska na najbolj nevsiljiv način obveščeni o tovarni. Na športnih straneh naših časnikov -v Delu, Dnevniku, Večeru, Sportskih novostih ali kje drugje, se pojavljajo naslovi z imenom Novoteksa. To je za tovarno vsekakor. boljša reklama kot plačan oglas na strani, ki jo bere znatno manj ljudi kot na primer šport.
In ko smo že pri vlaganju denarja industrije v šport: kadar bo podjetje sklenilo, da bo nek šport podprlo, bo imelo bržkone tudi toliko veljave, da bo poskrbelo, da bo ekipa, ki jo financirajo, dovolj dobra! Torej velja zglede Novoteksa, Beti, Trima in še drugih posnemati tudi vnaprej.
J. SPLICHAL
odbojka
Novomeščani pred Trebnjem
Novomeščani sedmi, Trebanjci osmi v slovenski ligi - Trebnje še čaka: izpad ali obstanek?
V zadnjem kolu slovenske odbojkarske lige sta se na Mimi v dolenjskem derbiju pomerili ekipi Novega mesta in Trebnjega. Za obe ekipi je bila tekma izredno pomembna, saj je bila odločilna za obstanek v ligi. Novomeščani so za to priložnost poklicali v moštvo celo Breščaka, ki vse leto ni igral. Do tega so imeli kajpak vso pravico, vendar niso postopali športno do Trebanjcev, ker so proti drugim nasprotnikom igrali v slabši postavi. Z zmago so se Novomeščani rešili, Trebnje pa bo čakalo na usodo slovenskih ekip v drugi zvezni ligi. Če bosta Jesenice in Kamnik igrala v zadnjih dveh kolih dobro, bodo tudi Trebanjci prihodnje leto še igrali v slovenski ligi.
Trimo - Novo mesto 1:3
Izredno slaba sodnika Marucelj in Tomič sta pokvarila dolenjski derbi, ki je obetal ne le zanimivo, ampak tudi dobro odbojko. Trebanjci so v telovadnici na Mirni dobili prvi set pred 100 gledalci, potem pa so Novomeščani dobih vse tri sete zapored — in se uvrstili na lestvici pred Trebanjce z enim samim setom boljše razlike! Podobno so se lani tešili Trebanjci na račun jeseniškega Kovi-
narja. Pri Novomeščanih so bili tokrat najboljši Breščak, Koprivnik in Goleš, pri Trebanjicihi pa sta se odlikovala poškodovani‘Opara in Sila.
atletika
Pomagal do odločilnih točk Graberski
250 nastopajočih
V organizaciji občinske zveze za telesno kulturo v Novem mestu so v četrtek popoldne organizirah atletsko prvenstvo osnovnih šol. Premočno je v obeh kategorijah zmagala grmska osnovna šola, kjer načrtno delajo z atletskim naraščajem.
Rezultati — učenci: 60 m - 1. Kraševec (Grm) 8,3; 400 m — 1. Miklavčič (Grm) 60,0; višina - 1. Ran-gus (Grm) 1,70; daljina - 1. Ritonja (Grm) 4,84; krogla - 1. Bajc (Grm) 12,39; 4 x 60 m: 1. Grm 30,3; troboj - 1. Bukvič (Grm) 130 točk.
Učenke: 60 m 1. Povše (N. mesto) 8,6; 300 m — 1. Rifelj (Otočec) 47,2; višina - 1. Zevnik (Grm) 1,40; daljina - 1. Tovšak (Grm) 4,39; krogla — 1. Valentič (Grm) 9,74; 4 x 6o m - 1. Grm 34,0; troboj - 1. Brulc (Grm) 130 točk.
Ekipno — učenci; 1. OŠ Grm 724, 2. OŠ Šentjernej 315, 3. OŠ Novo mesto 292,5 itd. Učenke: 1. OŠ Grm 821,5, 2. OŠ Novo mesto 627, 3. OŠ Šentjernej 461 točk. Sd
KOĆE V JE - V prijateljski nogometni tekmi je ljubljanska Olimpija pred 800 gledalci premagala domačine 8:0. Pri Kočevju sta dobro igrala Arko in Merhar. (Z. F.)
METLIKA - Metliški šahisti so gostovali v Ozlju, Iger so igrah v počastitev tamkajšnjega občinskega praznika. Metličani so premagah domačine 6;5:3,5. (M. P.)
ZAGORJE — Na prvem četvero-boju pionirskih mestnih reprezentanc Zagoija, Borovnice, Kočevja in Novega mesta je zmagalo Kočevje z 79,5 točke pred domačimi, ki so jih zbrah 67, Novim mestom s 57 in Borovnico s 36,5. Igrah so na 40 deskah: 35 pionirjev in 5 pionirk (J. U.)
KRMELJ - Krmeljska Svoboda je pripravila turnir četrtokategorni-kov. Zmagal je Markovič z 11 točkami pred Šribarjem z 8 ter Debelakom in Žitnikom s 7,5. Ti štirje šahisti so dobih tretjo kategorijo. Na majskem hitropoteznem turnirju pa je zmagal Šribar pred Markovičem ter Prosenikom in Žitnikom. B. D.)
NOVO MESTO - Marjeta Pučko je igrala za jugoslovansko mladinsko reprezentanco, ki je v Gradcu premagala Avstrijo 3:0. Pučkova je bila med boljšimi in je ostala še na pripravah državne članske reprezentance, ki bo konec maja igrala na balkanskih igrah v Romuniji. (S. D.)
SEVNICA - V mladinski zasavski rokometni hgi so domačini premagah Brežice 23:21. Sevničan Šumej je dal 9 golov. (E. R.)
BRESTANICA - Domačini so v prvenstveni rokometni tekmi izgubili z Leskovcem 20:33. Za domače je dal Avsenak 10 golov, za goste pa Radi 11. (L. Š.)
SEVNICA - Pod pokroviteljstvom občinske konference ZMS je mladinski aktiv v Kopitarni pripravil strelsko tekmovanje. Zmagala je ekipa Kopitarne s 625 krogi pred Stille-som - 567 krogov. Med posamezniki je Mirtelj iz Kopitarne nastrelil 234 krogov, Murene iz Stillesa pa 232. (E. R.)
NOVO MESTO - 13-letna novomeška telovadka Maja Dold je v tradicionalni anketi Pionirskega hsta postala najboljši športnik-pionir v Sloveniji. Dragoceno priznanje bo Doklova dobila junija na posebni prireditvi v Braslovčah. (L. O.)
KOČEVJE - V domu telesne kulture so se pomerili strelci Brežic in Kočevja. Pri moških je zmagalo Kočevje s 542 krogi, Brežičani pa so jih nastreljah 504. Pri ženskah Brežičanke niso imele nasprotnic: Ben-čeva je nastreljala 126 krogov, Rif-ljeva 68 in Vranščajeva 61. (Z. F.)
KRMELJ - V počastitev praznika dela so krmeljski veterani premagah Metalno 21:10 in Svobodo 17:11, Metalna pa Svobodo 15:9. V kegljanju je uprava izgubila s proizvodnjo Metalne 245:268. Domačini pa so v rokometni tekmi zasavske lige premagah Šentjernej 21:16; (B. D.)
TREBNJE - Na občinskem pionirskem prvenstvu, v streljanju z zračno puško je zmagala prva ekipa Trebnjega s 611 krogi. Slede: Mokronog, Trebnje II, Mirna in Šentrupert. V občinsko ekipo, ki bo tekmovala na republiškem prvenstvu, so se uvrstili Ostanek, Lavrinšek, Bi-jec in Rokave. (R. O.)
ČRNOMELJ - V počastitev dneva mladosti je bilo v Kumrovcu v nedeljo veliko ribiško tekmovanje, na katerem je nastopilo več kot 40 ekip. Zmagala je RD Črnomelj, pred Varaždinom in Zagrebom. Črnomaljsko ekipo so sestavljah Butala, Kvas in Moljk (F. M.)
ČRNOMELJ - Nogometaši Bele krajine so v Domžalah igrah neodločeno 1:1, gol je dal Kramarič. Mladinci so z istim nasprotnikom igrah 0:0, zastreljah pa so enajstmetrovko; (L. A.)
KOČEVJE - Na področnem šahovskem prvenstvu za pionirje in pionirke so presenetili Ribničani, ki so pri mlajših pionirjih premagah Kočevje, medtem ko pri starejših pionirkah ni bilo Mokronoga in se bodo mokronoške šahistke še posebej pomerile s Kočevjem. Rezultati: starejši pionirji: Kočevje 11 točk, Grosuplje 6, Novo mesto 4; mlajši pionirji: Ribnica 12,5, Kočevje 12,5 Novo mesto 10; starejše pionirke: Kočevje 7» Žalna 1 in mlajše pionirke: Žalna 7, Podpreska 1. Med posamezniki je pri starejših pionirjih zmagal Dulmin, pri mlajših Žilevski in Kirasič (vsi Kočevje), pri starejših pionirkah Marinčičeva in pri mlajših Pajkova (obe Žalna). (Z. F.)
NOVO MESTO - V prvenstveni nogometni tekmi ljubljanske pod-zveze je novomeški Elan z 2:0 premagal Kamnik, ki vodi na lestvici. (E. S.)
ČRNOMELJ - Rokometašice iz Črnomlja so zmagale v Škofljici s 24:5, doma pa so premagale Radeče 14:9. (A. L.)
KOČEVJE - V prvenstveni košarkarski tekmi so mladinci kočevja premagah Črnuče 65:61, člani pa so v Ljubljani izgubili z isto ekipo 72:101. Nogometaši Kočevja pa so doma izgubili s Podpečjo 2:3. (Z. F.)
S tretjega mednarodnega bienala karikatur BREZ BESED
CONSTANTIN CIOSU ROMUNIJA
DANIEL GUERRIER FRANCIJA
Dolenlsftcl lisi pred 20 leti
V Titovi štafeti
DANES GREDO na pot veslači Krke in nosijo s seboj pozdrave delovnih ljudi Dolenjske za tovariša Tita. V novomeškem okraju bo sodelovalo v Titovi štafeti 1300 tekačev. Priprave za prenos štafetnih palic ob priliki tradicionalne Titove štafete so v novomeškem okraju končane. Pozdrave dragemu maršalu bodo za njegov 61. rojstni dan tudi letos poslali vsi delovni kolektivi, množične organizacije, šole in ljudski odbori, skratka vsi ljudje novomeškega okraja.
V BELI KRAJINI je veliko zanimanje za rigolanje s plugom - velikanom, ki spreminja pusto, nerodovitno zemljo v obdelovalne površine. Letos bo prerigolanih 80 ha zemlje, od tega samo v mestnćm logu pri Metliki 40 ha. Poleg tega so že zrigolali večje površine pri Kvasici, Goljeku, Dragatušu in na državnem posestvu Okljuk.
V PRISTANIŠČE na Reki je pretekli teden priplulo več oceanskih ladij s pšenico, ki jo je Jugoslavija kupila za ublažitev posledic lanske suše. V pristanišču je bilo pretekli teden 5 ladij iz ZDA s 45.000 tonami pšenice. Da bi obvladali velik promet in omogočili dostop v pristanišče še drugim ladjam, ki so na poti, razkladajo tovor v treh izmenah. Doslej največje pošiljke iz ZDA bodo prispele čez nekaj dni. Do konca maja bomo dobili približno še 100.000 ton pšenice in koruze.
PRETEKLO NEDELJO je Gorjance pobelil sneg. Snega se naši vinogradniki in kmetovalci ob tem času ne boje toliko kot slane, ki se je tudi pojavila. 16. maja 1895 je zapadel sneg do kolena. Otroci, ki so prišli bosi v Šolo, sp se vračali po snegu domov, 14 dni je ležal. Ljudje so odstranjevali sneg z rdeče- detelje, po horah so lomili mladike in s trlicami drobili škopnike, da so ohranili živino. Čeprav je bilo grozdje in žito skoraj v cvetju in čeprav je sneg polomil veje, so imeli to leto kruha, vina in sadja dovolj.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 15. maja 1953)
Si ® IR Zgodilo se je .V.
HITER TEKAČ - V angleškem mestu Aldershot je neznanec tekel za polnim avtobusom dve milji, dokler se ni na osmem postajališču le prerinil vanj. Vestni Angleži so mu merili čas in ugotovili, da je to pot pretekel v devetih minutah in pol. Zdaj se zanj zanimajo atletski funkcionarji. Kariera zagotovljena . . .
28. ČLAN - Tasadeji, zadnje pleme jamskih ljudi, ki so jih v Indoneziji odkrili pred dvema letoma v gorah Cotabate, okrog 960 kilometrov jugovzhodno od Manile, so pred dnevi dobili naraščaj. S pravkar rojeno deklico šteje pleme 28 članov.. Počasno umiranje!
PAMETNO SVARILO - Ob lesenem mostu blizu francoskega mesta Avignon stoji pametno svarili, da je nosilnost mostu le dve toni. Zraven je pripis: „Kršilci bodo kaznovani zaradi kopanja na prepovedanem kraju!“ Povedano brez ovinkov . ..
TRIKRAT SMOLA - Nenavadno nesrečo je imel španski avtomobilist Jose Martinez na vaški cesti. Med vožnjo skozi vas Carreno se je zaletel in padel iz avtomobila. Skoraj nepoškodovan se je dvignil, takrat pa ga je podrl tovornjak, ki je pripeljal mimo. Ponesrečenec, ki je imel dvakrat srečo v nesreči, je dobil avto, ki ga je hotel odpeljati v bolnišnico, vendar se je med vožnjo prevrnil — Martinez pa je v nesreči umrl. Tudi v žalostnih stvareh drži, da gre v tretje rado!
OBEŠENJAŠKA - Neko švedsko podjetje je hotelo izvedeti, kaj bi bilo najpametneje storiti, da bi bili ob glasu zvonca vsi na svojih delovnih mestih. Hudomušnež je takoj pripisal: „Pozvoni naj tisti, ki pride zjutraj zadnji v službo. ‘ Problem pa bi bil s tem rešen ...
POZABLJIVI DIPLOMATI -Več diplomatov bo ostalo brez telefona, ker v New Yorku niso poravnali računov. Sploh imajo v tem mestu z diplomati kup sitnosti, saj je morala policija v zadnjih dveh letih napisati kar 8.000 opominov zaradi napačnega parkiranja. Sicer pa so se mnogi diplomati navadili, da po „francosko" izginejo iz New Yorka, nc da bi plačali račune, dolgove ali zdravstvene storitve. Preračunana „pozabljivost"!
VSAK DRUGI - V Kuvajtu, deželi, ki se lahko pohvali z največjim bogastvom in hkrati z največjo revščino, so se izkazali še z enim rekordom: v tej deželi nafte živi 580.000 prebivalcev, avtomobilov pa imajo več kot četrt milijona. Brez težav za vožnjo . . .
SREČNI KROJAČI - V Angliji bo računalnik v eni sami minuti umeril frak, smoking ali športno obleko - kar boste pač hoteli. Še več: vašo obleko bo tudi urezal. In kje so bo to zgodilo? V Leedsu, kakor napoveduje tamkajšnja tovarna. Bomo videli, če bo po normah JUS!
SPRETNI PONAREJEVALEC -V Bonnu je ponarejevalec priznal, da je v zadnjih petih letih ponaredil okrog 400 slik znanih mojstrov, tudi Maneta in Renoira. Zu vsako je dobil po 250 mark, kupec pa prodal znatno draže, - tudi po 100.000 mark. Tako spreten je bil 49-letni Guenther Heitmann. Policija ga je zaslišala, zaprla ga pa ni. Sicer pa je vseeno, če visijo v galerijah ponaredki, ko je toliko tatvin . . .
NESNAGA ZA VEDNO - Raziskovalci so 16 mesecev preučevali onesnaženo obalo na Bermudih. Ugotovili so, da je težko odstraniti nafto z morja. No, zdaj niti Bermudi niso več taki kot nekoč!
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Amerika je v Beli cerkvi
(Iz D r a g e) pri Beli cerkvi. Večkrat se bere v časnikih, in tudi ljudje se pogosto pogovarjajo o popotnikih, kateri se v blaženo Ameriko selijo. Vidijo se pogostokrat celi vozovi naloženi ljudi, ki se peljejo po veliki cesti, in vsi so namenjeni v dalno deželo. Pridne ljudi pa tudi doma potrebujemo. Rokodelci, posebno kovači, lahko tudi doma žive. Pravil mi je neki kovač, da je nekatere dneve po dva, tri, štiri ali še celo več goldinarjev na dan zaslužil, ko je pridno delal. Pretečene dni sem pa videl kovačnico zaprto, rekel mi je sedaj tam stanujoči oštir, da takoj vzame kovača v njo. Išče se to-raj kovač za to kovačnico, kateri želi priti, naj se v kratkem zglasi pri oštirju Franceta Homan v Dragi pri Beli cerkvi. Imel bo gotovo dosti dela in zaslužka, ter ne bo treba hrepeneti po blaženi Ameriki!
(Bol g a r s k i) knez se je vrnil v domovino s svojo novozaročeno nevesto. Pri volitvah je vlada zmagala. V kratkem se snide državni
zbor - sobranije - ki bode dovolil, da smejo biti odslej dalje vladarji bolgarski tudi katoliški.
(Med N o r v e g i j o) ip švedijo je veliko nasprotij; prav lahko se zgodi, da se Norvegija odtrga od Švedije.
(Kmetijska) podružnica v Metliki bo zborovala v metliški šoli dne 25. maja ob 10. uri predpoludne. Na dnevnem redu bo med drugim tudi razgovor o ,,poboljšku“, katerega izgovore sebi ali svojim starši, oddajajoč gospodarstvi drugim rokam. Svojedobno bo o tej važni stvari razpravljal tudi državni zbor.
(Košnja) na prodaj.,Oskrbništvo grajščine Pleterske je bode prodajalo za gotov denar v četrtek po binkoštih t.j. 25 maja t.l. na travni-kuh v Cučji Mlaki ki se imenuje tudi v „Johah44 in v Likarcah. Pride naj se do 9. ure dopoludne v Čučjo Mlako. — Več pove oskrbništvo Pleterske graščine pri Šent-Jerneju.
(Iz. DOLENJSKIH NOVIC, 15. maja 1893)
ČUDE2 SREČE
Pet minut hitrejši
Za toliko sta dekleti prehiteli botro smrt
So ljudje, o katerih pravimo: ,3amo čudež je, da si ostal živ!“ Tak „čudež44 sta doživeli Muenchenčanki Gaby Himmelseher (24) in Brigitte Stuerzel, ki svoje sreče še vedno ne moreta doumeti. Zgodilo se je pred tedni: njun avtomobil ford-mrcury, ki ga je vozila Gaby, se je prav na nadvozu umaknil nekemu pijancu, pri tem pa ga je na tramvajskih tračnicah zasukalo in vrglo skoz ograjo na 8 metrov niže ležečo železniško progo. Prisebna šofeika se je sicer močno udarila, ko je treščila z glavo v volan, vendar jo je tuleča hupia avtomobila svarila, naj kaj ukrene. Ko pa je skozi zadnja leva vrata z
Ušli sta smrti samo pet sekund pred prihodom brzo-vlaka
muko splezala iz razbitin, je z grozo ugotovila, da sta z nezavestno sopotnico na tirih, po katerih je iz daljave hrumel nočni ekspres Be-ljak-Dortmund. Z zadnjimi močmi je izvlekla prijateljico iz razbitega avtomobila, in komaj sta se dobro oddaljili od tirov, je lokokotiva že cefrala avtomobil in ga do kraja uničila.
Strojevodja je dobil živčni zlom; menil je, da tišči pred sabo v kupu brezoblične pločevine nesrečne ljudi.
NA STO NAČINOV:
Regrat
Zdravilna moč regratovih sokov
Letos je izredna sezona za nabiranje regrata: nekaj zaradi pretirano visokih cen ostalim solatam, nekaj pa zaradi precejšnje mokrote, ki je za rast regrata potrebna. Nabiralcev so polni vsi travniki. Še več pa jih bi bilo, če bi bili ljudje seznanjeni z zdravilno močjo regratovih sokov.
Zdravilni deli regrata so korenine, rastline pred cvetjem, pa tudi cvetovi oziroma cvetni koški. Iz vsega tega se pripravljajo razni čaji in sokovi.
Vendar nas zanima predvsem regrat kot zdravilno. Regratova solata je zdravilna tudi, če je pripravljena iz svežih mladih listov. Je zelo bogata vitamina C, vsebuje velike količine kalija in drugih rudninskih snovi.
Solato delajo na različne načine, najpogosteje s kisom in oljem z dodatkom krompirja ali fižola. Nekateri jo pomešajo tudi z narezano kuhano govedino ali s kuhanimi jajci. Spet drugi ga namesto z oljem polijejo z narezano ocvrto slanino.
Kako priljubljen je, nam pove dejstvo, da'ima redko katera rastlina toliko domačih imen kot regrat. REGRAT (Taraxacum officinale F. Wi-ggers) ima še ljudska imena: farška plata, jajčar, lederče, mlečec, mlečje, navadni regrat, otavčič, pljuščanec, števnica, vergrad, vir grad, žehtelnica, rumeni regrat, rumena reva, smo-lika, pljuščavkovina, želteljni-ca, žel tena, žentenje, žoltenica, žoltenje.
ANDREJ ARKO
L 21L , fi *
Koš, koš
„Koš, koš, koš!" so vpili otročaji po Mišjem dolu in drli v veliki gruči iz trgovine.
„I, kaj ga ne najdete?. “ se brž vmešam zraven, akorav-no sem brez besed hotel iti mimo.
„Lej ga! Kaj pa je temu? “ se namrdne eden od\ njih, „drugi pa doda: „Koši so vendar vrečke, v katerih so čikgume in slike. Ali še ne veš tega? “
„Jih kaj veliko nakupite? “ dalje vprašujem, kajti vsak je tiščal polno pest slik.
Povedali so mi. Vsak dan jih kupijo po pet ali deset, za kar porabijo po tisoč novcev. Tudi zastave in drugih reči, ki jim ne vem imena, veliko nakupijo, da imajo lepe zbirke.
„Kdo jih ima največ? “ sem vrtal z vprašanjem.
„Tale jih je pred nekaj dnevi kupil za trideset tisoč novcev, “ so pokazali na fan-
tiča belih las, ki je odhajal. Tudi dekletce s kitkami se je pohvalilo in mi pokazalo tri ducate vrečk ali košev, ki jih je pravkar kupilo.
„Pa vam dajo starši toliko novcev zanje? “ sem se začudil.
Pri tem vprašanju jih je zgovornost minila. Ko sem jih bolj trdo prijel za besedo, so priznali, da so jemali novce iz hranilnikov in žepov staršev. Tudi v šoli kar naprej zmanjkujejo novci, no, menda tudi takih ni malo, ki izprosijo novce za šolo, pa si raje koše nakupijo.
„Kaj pa učitelji porečejo k temu? “ sem jih opomnil, vendar se niso ustrašili. Lepo po pravici so povedali, da še tistemu, ki je zapravil trideset tisoč, ne morejo nič, kar starši ne dovolijo.
„Tem je treba pamet posoliti, “ sem dejal, vendar jih tisti dan nisem našel.
MARTIN KRPAN
Z. Htfct*
VittV
KOMU V PRID?
Srebrniki v mlinu
Ima Alojz Petje najsta* rejšo konzervo?
Ko so v črnomaljski skupščini 19. aprila sprejemali novi odlok o javnem redu in miru in odlok o komunalni ureditvi na-selij, je odbornik Ivan Žunič v predlagal, naj se prepove parkiranje na pločnikih.
,Avtomobili stojijo največkrat pred gostilnami in pešce odrivajo na cesto, “ je med drugim rekel. Prof. Janez Kambič pa je pridal:
„Ni rečeno, da jih odrivajo na cesto, lahko jih v gostilno ... “
Pri 78-letnem Alojzu Petjetu v Zabukovju pri Mirni se je nekdaj vrtelo 7 mlinskih koles, gnala so tudi žago. Iz te doline je speljala mirenska DANA vodovod tako, da mlinska kolesa nimajo več dovolj vode. Gospodar je prestavil dva niže, za prvo silo. V enem prostoru, kjer je prej ropotal mlin, so času primerno uredili garažo. Ko so podirali star strop, pa so našli 7 srebrnikov. Dva ima sin, in sicer najstarejšega, iz dobe saksonskega kralja Augusta, z letnico 1778; oče ima srebrnik kraljice iz leta 1808 "*' Maksimiljanov srebrnik iz leta 1805, Marije Terezije iz leta 1780 in še druge.
- Le kdo je imel „banko“ v zidu?
„Živeti je moral kaka 4 kolena nazaj; to je bil drug rod imenitnejših gospodarjev, ki se najbrž niso ukvarjali le z mlinom/4 meni Alojz. ,,Moj oče je umrl s 93 leti, njegov oče z 90; nihče ne pomni, kdo bi tu bil prej. Vsekakor je moral imeti nekaj zbirateljske žilice, da je hranil tako različne novce!“
Ima pa Alojz Petje še eno zanimivost: ogrsko vojaško govejo konzervo z vtolčeno letnico 1917! Konzerva ima torej že častitljivo starost 56 let, prinesel pa jo je od nekod iz Bukovine med prvo svetovno vojno. Imel jih je 8. Med italijansko okupacijo jih je zakopal z ostalimi stvarmi. Pred 25 leti jih je nekaj pojedel; bile so užitne, zato meni, da je tudi ta, ki je še preostala. Res je na zunaj nekam rjava, vendar pločevina ni izbočena. Da so bile dobro delane, je prepričan, s?’** so ga kot mlinarja v avstrijski vojski najprej določili za peka, delal pa je tudi pri konzervah. Kot pravi, so vojaki tiste čase „pozabljali44 doma tudi druge stvari, celo puške in sablje. To se mu je že pogubilo, novce.in konzervo pa skrbno čuva.
A.ŽELEZNIK
Dobro obveščeni občani — dobri samoupravljavci!
NEMČIJA
CLAN
RADIKALNE
STRANKE
D L
POVRS.
MERA
IME
SAH1STA
PUCA
UT. MERA ZA ZLATO
STARI
SLOVAN
ZELEZOV
OKSID
FILM.
NAGRADA
GORA V SRBIJI
SIMFRIM-
SKI-KOR-
GL.MEST0 ARMENSKI SSR
POLET
VENEZIA
DALJAVA
OMAMA
OKUS
ČASA
REDK.M.
1ML_
DEL,SNOVI
VODNIK
GEOL.
DOBA
II. REKA
Z. IME
TIP AVTA IZ SZ
VRTA — NINA
TLA
UJEVIC
IMMANUEl
KANT
DARUVAR
PERZEJEVA]
Mi
MRAV
SP.
MESTO
N 0 V Y
PRITOK
ML.
TEKOČINA
CISTA
TEŽA
D L
ODSTAVEK
GLAS
KLICA
EGON
TOMC
TELIČEK
DREVO
AM-UBV-
SLUŽBA
VRSTA
JABOLKA
DL
VINSKI
CVET
PISATELJICI V SOMIN:
Vrnitev Zofke Kvedrove
V šoli v Loškem potoku bodo uredili spominski muzejski kotiček naše znane pisateljice - Zbirajo stvari pisateljice
Hči pisateljice Zofke Kvedrove, 62-letna Mira Škrinja-rič iz Zagreba, je aprila letos obiskala Loški potok, ki ga je njena mama opisovala kot tisti lepi in posebni svet, kjer se lomi kraška buija ob nepreglednih črnih borovcih, na meji Kranjske in hrvat-skega Gorskega Kotarja, tam
pri Prezidu in Čabru, to je v Retjah v Loškem potoku.
Ob tej priložnosti je podarila osnovni šoli Loški potok veliko sliko (glej fotografijo) svoje matere in vseh treh hčera. Na sliki je v sredini Zofka Kvedrova, na levi je najstarejša hči Vladka (klicali so jo tudi Vladoša ali Do-
Tole sliko je podarila Mira Škrinjarić iz Zagreba, najmlajša hči pisateljice Zofke Kvedrove, osnovni šoli v Loškem potoku. Na sliki je pisateljica s svojimi tremi hčerami. Zofka Kvedrova je zapustila Loški potok z 18 leti in odšla po svetu, vendar ga je opisovala v svojih delih. Dojenček na sliki je zdaj 62-letna Mira Škrinjarić, katere 42-letna hči je tudi mladinska pisateljica (Foto: J. Primc)
ša), ki je kot študentka medicine komaj 19-letna umrla v Pragi, na desni je Maša, ki je tudi že umrla, v naročju pa Mira, ki si je vedno želela obiskati kraj, ki ga je njena mati tako lepo opisovala in ji o njem pripovedovala toliko lepega. Razen slike je Mira Škrinjarić šoli podarila dva mamina kvačkana prtička, obljubila pa je, da bo šoli, ki namerava opremiti poseben kotiček Zofke Kvedrove, darovala še nekatere stvari.
Ravnateljica šole Olga Mohar je povedala, da bo dobila tudi nizko omaro, ki je bila včasih last Zofke Kvedrove in jo imajo še zdaj v pred dvema letoma prenovljeni hiši v Loškem potoku. Žapuščine je bilo še več, pa so jo pred dvema letoma razbili, ker je bila stara in za sedanje lastnike neuporabna.
V Loškem potoku si predvsem Olga Mohar prizadeva, da bi zbrali čimveč stvari pokojne pisateljice, ki je zaslovela prav s knjigo „Hrva-tarji44, v kateri je opisala Potočane, ki so od nekdaj hodili na delo v hrvaške gozdove.	J.	PRIMC
1 I 1
I I
P
I
P
|l
i
J
ran smem:
... Srečko Kos, črnomaljski Abadon, s triumphom dokazuje, kako je ta ansambel plačan ... če mimo kitare. prijemlje v roke tudi volan tovornjaka!_______________
... Ekonomist Slavko Plaveč je presedlal med manekene. V tovarniškem časopisu Krke vneto statira na vseh slikah ...
... Darko Šetinc je spet* začel igrati rokomet: moška ekipa Brežic še naprej izgublja, po tej poti pa je začela iti tudi ženska ekipa, katere trener je...
Rešitev prejšnje križanke:
J.:
PRISTANEK V PRASKUPNOSTI
i
2. Hooo-ruk! Vratca so odskočila navzven, v zatohlo notranjost ladje je planila dišeča vlaga mahu in praproti — na piano pa sta pomolla nosove dya „kozmonavta44...
Pogled, ki se je nudil, je potrdil Paradižnikov sum: kraj, kjer sta pristala, še zdaleč ni bil Košata lipa. Ne samo da ni bil Košata lipa, df>gi bralci, vprašanje je bilo, če je bil ta čudni kraj sploh na naši zemlji!
Skočila sta Paradižnik in njegova soproga na mehki mah in se ozrla naikrog. Jaso pristanka je obdajal gozdič. Čuden gozdič, ljubi bralci! To drevje ni bilo drevje! Bila je to le velikanska praprot. Pod praprotjo in po jasi so rasli lišaji in svilen mah — kot bi tod položil najdražji tapisom. Na praproti, v rogovilastih vejah pa jate ptičev! .
Ptiči smo dejali. Oglejmo si jih od blizu. Rep
pemat, krila kot netopir, namesto 13juna pa zobat gobec. Ne recimo torej „ptiči44, ampak ,.zmajčki44!
Ptiči ali zmajčki, kakor koli že, našima popotnikoma ni preostalo drugega, kot iztovoriti svoj zvesti kabriolet in se odpeljati naokrog poizvedet, kaj kaže storiti in kje bi bilo moč stakniti droben sendvič za pod zob! Peklensko lačna sta bila že popotnika in ladijski hladilnik je bil prazen kot občinska blagajna!
PETER ROO:
SUM
				Ol‘	r	3S	m.	SS	Mu	Sm	Sit		TTi
				'i	a	i	fc	H	%	6	*-	K	h» i
				-i*	L	A	F	A	L	L	1		T
				-£«1	t	*	£	t	T	2S*.	T	i	Z
					T	1	VI	St	1	D	\	t	JL
				'S		A	t)	w,		A	M	1	5 j
★	tal.	n.	UL.	n	A	KJ	1.	t	A	&	A	T	
'Ti.	i	J		A	>%	rsr	Mil	b	L	t	■ *<	isr	«
as	\	A	X	a	b	N	iiff	i—	T	Ar	1	£	t
sd		L	1	»j	*	t	to		b	V	1	T	
rr	<;		?	a		l	k	L	V-	A		t-	C.
★	as;	V	k	(2.	IS	0	T	1	K	T	e	e.	'X
Ko ji je bilo dvajset let, je Stella našla službo. Dobila je j mesto prodajalke v neki konfekcijski trgovini v najbogatejši mestni četrti.
Nekega dne je v trgovino prišel starejši moški. Cim je zagledal Stello, ji je ponudil nič več in nič manj kot - svojo hišo. Točneje: vprašal jo je, ali bi se preselila k njemu.
Stella je bila osupla. Ni mogla do besede. Zdelo se je, da je izgubila dar govora. ,
Harry Smith, tako je bilo ime neznancu, se je nasmehnil, da bi jo opogumil.
— Premislite - je rekel. - Jasno je, da ne zahtevam, da mi takoj odgovorite. Če se odločite, boste potrebovali tole - in snel je klobuk in ji dal vizitko.
Po eni uri je Stella pozabila na neznanca in njegovo ponudbo. Verjetno se tega dogodka ne bi nikoli več spomnila, če ne bi kmalu nato povsem slučajno v nekem magazinu prebrala vesti, da je bankir Harry Smith po dveletni pravdi dosegel ločitev od svoje četrte žene.
Stelli se je ime zdelo znano, vendar se ni mogla spomniti, od kod.
Minilo je nekaj dni, in ko je iskala robček v torbici, je našla vizitko starega bankirja.
Tisto noč ni mogla zaspati. Preden pa je zaspala, se je odločila:
— Počakala bom jutro, nato pa bom videla, ali se bom premislila.
Prišlo je jutro in Stella svoje nočne odločitve ni spremenila. Še isti večer se je preselila v bankirjevo vilo.
Uradno so jo predstavili kot guvernanto. Dneve pa je preživljala na obiskih ter pri nakupih — da bi čez nekaj mesecev krenila na daljše potovanje po Evropi.
Minili sta dve leti. Nekega dne je stari bankir po krajši bolezni umrl. Prav na noč svojega 75. rojstnega dne. Ko so odprli oporoko, so ugotovili, da je za edino dedinjo določil — Stello.
Še med tem, ko je nosila žalno obleko, je Stella srečala, kot navadno rečeno, moškega svojih sanj. Bil je študent tehnike in mu je bilo ime Roger. Pozneje se je sicer izvedelo, da sta bila ljubimca še za življenja starega Smitha.
Stella in Roger sta se kmalu poročila. Nekaj let sta živela brez skrbi. Kmalu pa se je pokazalo, da bogastvo starega Smitha ni tako veliko, kot je bilo videti v začetku.
— Mislil sem, da je stari pravi bogataš, ppa ... - je imel . navado govoriti Roger.
Njuno hišo je kmalu zajelo pomanjkanje. Tako sta životarila leto dni. Tedaj je Roger zbolel. Računi za zdravnika so bili veliki in Stella je morala spet v ‘službo. Kljub temu je čez nekaj mesecev spet oblekla črno obleko. Z njo je dobila tudi zavarovalnino 10.000 dolarjev.
— Revica res nima sreče! — so govorili prijatelji.
Stella je nosila črnino nekaj mesecev, nato pa je nenadoma sporočila, da se bo poročila. To pot je bil ženin mladi zdravnik Michael. Poročena sta bila slabo leto. Vse je bilo v redu do dne, ko je Michael nenadoma zbolel. Zdravniški napori so bili zaman.
Stella je že tretjič morala obleči črno obleko. Hkrati je dobila od zavarovalnice ček za 20.000 dolarjev!
Jim se je zavalil v naslonjač in si nažgal pipo. .
— Vidiš, tole sem zvedel o Stelli, preden sem se odločil, — je rekel svojemu staremu prijatelju Jeromu, inšpektorju 25. policijske postaje.
— Pa ti je ona kaj povedala?
— Prav to, kar se je govorilo in kar sem izvedel drugje. Prijatelja sta še malce posedela, nato pa sta hitro zapustila klub.
Ko je prišel domov, je našel Stello pri pripravljanju večerje.
— Kje je kuharica? — je vprašal Jim.
— Dala sem ji prost dan.
— Saj je bila prosta pred dvema dnevoma.
— Vem, vendar nisem hotela, da bi nama bila nocoj v napoto. Danes je ...
... Pol leta, kar sva se spoznala — se je spomnil Jim in jo objel.
To noč je Jim prvič začutil krče v želodcu.
— Torej se je začelo! — je pomislil.
Ko se je čez nekaj časa prepričal, da je Stella zaspala, je vstal.
Strup mora biti nekje v hiši. Nocoj bom gotovo našel kak prašek - je mislil, ko je brskal po kuhinji.
V resnici pa ni našel nič.
— Ostane samo še garaža. Čas je hitel, rezultata pa-ni bilo. Ko je že mislil, da zaman išče, je Jim obstal.
V garaži je zaslišal tiho šuštenje.
— Kaj neki je to? -je pomislil in hkrati začutil, da se mu vrti v glavi. -■►Moral bom na sveži zrak. Gotovo mi ne prijajo bencinski hlapi.
Stopil je proti vratom. Prejel za kljuko, pa vrat ni mogel odpreti. Veter je bil zaprl vrata.
Čutil je, da izgublja zavest. Nenadoma so se vrata odprla. Sveži zrak ga je objel. Nekdo ga je izvlekel na dvoriščni pesek. Nočni hlad ga je hitro prebudil. Odprl je oči.
Nad njim je bila sklonjena Stella.
— Vedela sem, da si inšpektor in da si z mano samo zato, da bi preveril sum, ki si ga povedal vsem na policijski postaji. Mislil si, da sem jaz kriva za njihovo smrt, da sem jih jaz ubila. Niste pa vedeli kako, iskali ste dokaze. Vedela sem, da iščeš, vsako noč te slišim ko vstajaš in hodiš okoli. To seje ponovilo tudi nocoj .. .
— Pa plin v garaži?
— Ko si brskal okoli, si nehote zadel v ventil na plinski bombi. Čim sem prišla noter, sem jo zaprla.
Jim je naslednji dan poročal šefu policijske postaje. Na vkoncu je dejal, da bo ostal pri Stelli.
-Dokazal sem, da je nedolžna, kajne? Ce bi bila kriva . . .
Čez nekaj dni sta se odločila, da gresta na poročno potovanje. Mesec dni pozneje se je Stella vrnila.sama in v črnini.
Ubogi Jim se je bil nekega dne utopil na peščeni atlantski plaži. To pot je dobila zavarovalnino 50.000 dolarjev.
POTA
IN STItf
u
Dežurni poročajo
Z MESARSKO SEKIRO PO DENAR - 9. maja popoldne so novomeški miličniki prijeli Martina Dr-ganca (19), priučenega kuharja brez zaposlitve iz Pisec, ki je osumljen, da je v prejšnji noči vlomil v kavarno Metropol, z mesarsko sekiro vdrl v več predalov in odnesel 600 din. Vlomilec je že za rešetkami.
KLATEŽ - Novomeški miličniki so v soboto prijeli 22-letnega Dragomira Dorica iz Poštare Brezovice pri Virovitici, ki se je brez dokumentov klatil iz kraja v kraj in se vdajal brezdelju. Sodnik za prekrške ga je takoj kaznoval in bo 60 dni presedel v novomeških zaporih.
KRADEJO CELO LUCl - V noči na 13. maj je neznanec Ljubu Vrtovcu iz Kojskega pri Gorici z osebnega avtomobila zastava 750 ukradel obe zadnji luči. Avto je bil parkiran pri Otočcu.
OKRADENA KAPELICA - Iz kapelice v Jurki vasi so v noči od sobote na nedeljo neznanci odnesli sliko Marije z Jezusom. Slika je last Jožefe Kramaršič iz Jurke vasi, ki pravi, da je podoba stara 450 let in vredna najmanj 2.000 din.
RAZBIJAČI - Sodniku za prekrške so prijavili Novomeščana Staneta Barantina, ker je v hotelu Kandija razbijal kozarce. 12. maja so novomeški miličniki do iztreznitve pridržali Mohameda Okića in Zajima Bešiča, delavca SGP PIONIR, ker sta razgrajala v Kolodvorski restavraciji in žalila strežno osebje.
Z ustavljanjem in parkiranjem vozil na novomeškem Glavnem trgu ni vse jasno. Poleg pomanjkljivih označb se ne upošteva to, da je parkiranje zapustitev vozila, ki traja več kot 15 minut. Po temeljnem zakonu o varnosti cestnega prometa (člen 10), je torej dovoljeno do 15 minut zapustiti vozilo tudi na prostorih, kjer so postavljene parkirne ure. Čas je že, da bi tisti, ki jim je v našem mestu parkiranje bolj pri srcu kot prometna varnost, to uredili.
Otroci so pogosto žrtve prometnih nesreč, zato jih moramo čimprej in čimbolj seznaniti z vsemi nevarnostmi, ki prežijo na cesti. Prometna vzgoja v šolah je pokazala že lepe uspehe, je pa tudi privlačna, posebno za fante. Pouk ob sodobnih tehničnih pripomočkih, kakršnega kaže naš posnetek, naj bi zajel čim širši krog pioniijev in mladine.
Serija vlomov, toda brez uspeha
Stevana Išpanovića se je pri vlamljanju v avtomobile držala smola tja od postojnskega območja do naših krajev, kjer so ga dobili
S prevejanim mladeničem je imelo v začetku maja opraviti okrožno sodišče v Novem mestu, ko je sodilo Stevanu Išpanoviću iz okolice Subotice zaradi 6 velikih tatvin in 6 odvzemov motornih vozil. Senat pod predsedstvom Janeza Pirnata mu je izrekel enotno kazen: 3 leta in 6 mesecev strogega zapora.
Išpanović je bil lani služil vojaški rok v Postojni, toda 20. novembra je pobegnil in hotel priti domov. Njegovo potovanje pa je bilo zvezano s serijo vlomov. Najprej je pri Trnovem vlomil v osebni avto, iz njega pobral razne malenkosti, vžgati pa ga ni mogel. 22.novembra je pri Postojni ponovno vlomil v osebni avto, toda spet ni bilo prave bere. Še isto noč je nekomu vzel pony ekspres, se z njim pripeljal do Rakeka, tam pa je vozilo odvrgel, ker je zmanjkalo bencina.
Z vlakom je pripotoval do Ljubljane, od tam pa s tovornim vlakom do Sevnice. Ker železniškega prevoza dalje to noč ni imel, je v noči od 26. na 27.november vlomil v več sevniških avtomobilov. Prvi mu je prišel pod roke fičo Marjana Guliča, toda že po 200 metrih vožnje proti
Brežicam, je motor odpovedal. Takoj nato je vlomil v fička, last Ivana Brinovca, ukradel, kar se mu je zdelo vredno, nato pa na silo odprl še fička Maksa Zupanca. V njem ni našel prav nič zanimivega.
Kar s tremi avtomobili se je skušal peljati, a mu nobeden ni bil pokoren. Poskusil je še s ličkom Branka Baržiča, a tudi s tem ni prišel dlje kot nekaj sto metrov, končno pa se je odločil za moped Antona Vrtovš-nika, ki pa ga je pripeljal le pol kilometra naprej.
Vlomilec je naslednjo noč poskušal srečo pri Brestanici. Tu je vzel moped Juriju Proseniku, mimogrede pa „sunil“ še delovno obleko Alojza Kozoleta, ki se je sušila na dvorišču. Končno je s Prosenikovim mopedom prišel do Brežic. Pri vasi Črnec je vlomil še v zaklenjen servisni avto
Je res vse v redu?
Na občinskem sodišču v Novem mestu ugotavljajo, da število delovnih sporov močno upada
Vprašanje je, čemu gre pripisati dejstvo, da ima novomeško občinsko sodišče opraviti z vse manj delovnimi spori. Še leta 1970 so obravnavali 23 delovnih sporov, leta 1971 jih je bilo samo še 12 in v preteklem letu isto število.
Prav pri vseh so ugotovili, da so bile tožbe vložene nepremišljeno, ker se nekateri delavci spuščajo v spore, ko zanje nimajo zadostne osnove. Rezultat
SPOMIN
Mozolčeve obljube, da ne bo več kadil, ne bom pozabil, pa da bi dočakal sto ali več let.
Dober človek je bil Mozolec in vsi smo ga imeli radi. Lepo je bilo posedati z njim v družbi, prijetno modrovati, srkati dobro vino in razmišljati, kako in kaj bi bilo ukreniti, da bi se stvari zboljšale. Mozolec je vedel povedati toliko krepkih in tehtnih, da smo včasih kar zijali. Edina napaka, ki jo je možak imel, je bila ta, da je kadil kot Turek. Komaj mu je dogorevala ena cigareta, že si je pripravljal drugo in jo prižgal še na zadnjih ostankih prejšnje.
Onega dne pa ga je zgrabilo. Sedel je za mizo kot običajno, in pripovedoval, ko mu je nenadoma postalo nekam slabo. Ves poten je postal in v prsih ga je dušilo in stiskalo, srce pa razbija-
lo,	kot le kaj. Koj naslednjega dne jo je mahnil k zdravniku in zvedel, da mora nehati s kajenjem! Srce in ožilje! Saj veste, da se s takimi rečmi ne gre šaliti.
„Tovarišija! “ je zvečer svečano spregovoril zbranemu omizju. „Glejte, od danes dalje ne kadim več! Poglejte, zadnjo škatljico vržem v ogenj!“ In res je prijel škatlo cigaret in jo z igralsko kretnjo zagnal v peč. „Za kršitev
te obljube, za vsako cigareto, ki jo bom še pokadil, pa plačam tule, fantje, po en liter!“
Dal je roko in nekdo je presekal in tako je stari Mozolec nehal kaditi.
Minil je dan, minila sta dva, pa teden in več, o Mozolcu pa ne duha ne sluha. „Da se mu ni kaj zgodilo? “ - smo se zbali in eden je odhitel na Mozolčev dom.
Našel ga je, ko je ves skrušen ždel v naslanjaču in vlekel cigareto za cigareto. Jasno je, da smo bili o tem vsi obveščeni, in stari Mozolec je moral hočeš ali nočeš - pred staro omizje.
„Nisem mogel zdržati, fantje!“ je vzdihnil in bil potlej toliko poštenjaka, da smo na račun Mozolca pili pozno v jutro, pa še veliko nas je bilo . . .
In kaj je bilo tisto, česar ne bom pozabil sto let, vprašate? I, vic, cisto navaden vic, ki mi je slučajno pal v pijano glavo. V prešerni razposalenosti sem namreč zinil, takole, ko smo že glasno prepevaje korakali proti domu: „Tale Mozolc je prav tak kot naše gospodarstvo: nekaj obljubi, nato obljubo prekrši, potlej pa plačuje, drugi pa na njegov račun žrejo in pijejo. '
tega so sodbe, s katerimi se zahteve tožečih strank-delavcev -zavrnejo. Precej je bilo tudi umaknjenih tožb.
V	tožbah, kjer gre za delovne spore, so doslej kot tožnik vselej nastopali delavci, ki so tožili delovne organizacije, samo v enem primeru je bil tožen zasebni delodajalec. Med toženimi strankami so bili največkrat 1MV Novo mesto (5 primerov), po enkrat pa Gozdno gospodarstvo, Vzgojnovarstveni zavod. Zdravstveni dom Novo mesto, Zavod za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov ROG, Dimnikarsko podjetje, Novoteks in Kmetijsko izobraževalni center Grm.
Za tako močno industrializirano območje, kot je novomeško, je padec pri delovnih sporih nenavaden. Možno je, da so odnosi med delavci in delovnimi organizacijami pravilno urejeni in da zato ni pritožb. Možno pa je tudi to, da ob spreminjanju statutov, samoupravnih aktov in pravilnikov v kolektivih delavec niti ne ve, kakšna je njegova pravica. Ali pa če ve, si nc upa s pritožbo na dan zaradi sitnosti in morebitnih posledic na delovnem mestu.
R. B.
Z VELIKO HITROSTJO V SKEDENJ
6. maja ob 11. uri je voznik osebnega avtomobila Ivan Škofljanc iz Vel. Malene pripeljal v križišče Čatež-Krška vas s precejšnjo hitro stjo in zadel v steno skednja. Pri trčenju je bila laže poškodovana sopotnica Marija Škofljanc iz Malene in so jo odpeljali v brežiško bolnišnico. Škode je za okrog
7.000	din.
podjetja Gorenje, toda razen orodja v njem ni bilo nič uporabnega. Končno je v Brežicah vzel fička Andreju Srpčiču, in ko se je z njim ravno peljal skozi mesto, ga je dobil miličnik.
Na razpravi niso imeli težav z dokazovanjem številnih tatvin in vlomov, ker je obtoženec vse sam priznal in povedal, vendar mu odkritost ni dosti koristila, kajti upoštevati so morah tudi obteždno okoliščino: samo dva meseca pred odhodom k vojakom je prišel iz zapora, ieta 1971 pa je bil tudi v Subotici obsojen na 1 leto in 2 meseca zapora pogojno, prav tako zaradi tatvin.
Kaže, da Išpanović vse od otroških let dalje ni pošteno živel in tega tudi ni nameraval. Kazen, ki mu jo je izreklo novomeško sodišče, je še ena možnost: začeti znova! Sodba še ni pravnomočna.
MOPEDA SPET
V	PRAVIH ROKAH
V	noči na 13. maj sta bila v Semiču ukradena mopeda Stanislavu Bahorju iz Semiča, ki ga je pustil pred stanovanjskim blokom, in Matiji Švajgerju iz Čudnega sela, ki ga je parkiral pred hotelom Smuk. Naslednji dan so semiški miličniki našli mopeda v ciganskem naselju Štiri roke. Mopeda sta ukradla 19-letni Matija Hudorovac in 17-letni P. H. Lastnika st? svoji vozili dobila nazaj, nepridiprava pa se bosta zagovarjala pri sodniku za prekrške. .
Bolniki
Med poročili o,prometnih nezgodah velikokrat preberemo: „Zaradi hitrosti, vinjenosti, nepazljivosti Vzrokov za nesreče je res veliko, malokdaj pa pomislimo, da se je nesreča zgodila zaradi bolezni. Četudi je bila vmes nepazljivost - to da kje je vzrok? Ali ni morda v tem, da je voznik sedel za volan utrujen, morda ga je bolela glava, morda je imel pdvečano temperaturo? Do marsikatere nesreče be bi prišlo, če bi voznik, ki se slabo počuti, namesto za volan sedel doma v udoben stol ali legel v posteljo.
Pomislimo samo, koliko ljudi danes boleha za sladkorno boleznijo, koliko jih ima čustvene pretrese, želodčne in črevesne bolezni, bolezni krvi in ožilja ter motnje v delovanju srca. Veliko je takih, prav gotovo pa se motnje, ki jih povzročajo te bolezni, pokažejo tudi kdaj med vožnjo.
Prav taki bolniki bi morali zato voziti veliko previdneje, počasneje. S tem ne bi koristili le sebi, ampak tudi drugim udeležencem v cestnem prometu. Tako pa se zgodi, da so bolezni vzrok prometnih nesreč, v časopisnih poročilih pa izvemo za povsem druge vzroke, ki so bili morda le posledica te ali one voznikove težave.
J. PEZELJ
Tudi peš nisi več varen
V 4 mesecih letošnjega leta na cestah Dolenjske dva mrtva in 19 poškodovanih pešcev
Na območju občin Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj se je v prvih štirih mesecih letošnjega leta zgodilo 21 prometnih nesreč, v katerih so bili prizadeti pešci. Na novomeškem območju je bilo 15 takih primerov, v metliški občini 3, v Trebnjem 2 in v Črnomlju 1. Kar 18 teh nesreč se je zgodilo v naseljih in samo tri na cestah zunaj mest in vasi.
Posledice teh nesreč so bile hude: 2 mrtva, 12 težko in 7 laže poškodovanih. Če ugotavljamo, kateri dan je za pešce najbolj nevaren, lahko iz navedenih primerov ugotovimo, da je to ponedeljek, čas pa med 14. in 20. uro. V teh nesrečah so bili prizadeti: štirje otroci do 7. leta starosti, 6 oseb med 40. in 60. letom, štirje nad 60 let stari in 7 ljudi, starih od 14 do 40 let.
Kot ugotavljajo na UJV Novo mesto, so 16 nesreč zakrivili pešci sami, vzroki pa so: v 3 primerih alkohol, v 8 primerih nepravilno prečka rije ceste, en otrok je nenadoma skočil na cesto, eden je hodil po sredi ceste, pri dveh pa je bila kriva neprevidnost pešca.
V	5 primerih prometnih nesreč, ki so jih zakrivili vozniki, je bil ene nesreče kriv tudi alkohol, ena se je
zgodila zaradi neupoštevanja prednosti, dve zaradi prevelike hitrosti in ena zaradi vožnje po levi strani ceste.
Prav gotovo drži trditev, da danes tudi peš nisi več varen, posebno še če nisi previden. Skozi naselja in tudi zunaj njih je vse več asfaltnih cest, ki omogočajo hitrejšo vožnjo, premalo pa je označenih prehodov za pešce in premalo je prometnih znakov, ki bi voznike opozarjali bodisi na nevarnost ali pa jim prepovedovali voziti prehitro. Posledica tega je, da so ljudje na cesti nediscipli-
nirani, v tem pa je tudi eden glavnih vzrokov, da so naše ceste večkrat krvave. Ali se čutijo odgovorne tisti, ki odločajo o finančnih sred- : stvih, s katerimi bi te pomanjkljivosti odpravili?
.Lj
NOVO MESTO: ZAPRL MU JE POT - Marjan Pirc iz Ločne je 12. maja popoldne vozil avto po Cesti komandanta Staneta proti Glavnemu trgu, ko je z Novega trga zavil na prednostno cesto z osebnim avtomobilom Slavko More in zaprl Pircu pot, tako da sta avtomobila trčila. Škode je za 9.000 din.
SMOLENJA VAS: ZANESLO GA JE - Ivan Strujin iz Bršlina je v soboto okoli 2.30 vozil osebni avto proti Šentjerneju. Pri Smolenji vasi je vozilo zaneslo s ceste na levo stran in je trčilo v drevo. Voznik in sopotnik Mirko Jovič iz Bršlina sta se hudo poškodovala in so ju odpeljali v bolnišnico. Škode je za
10.000 din.
BRŠLIN: ZBIL JE DEČKA - 11. maja je peljal skozi Bršlin proti Novemu mestu Novomeščan Stane Ja-kelj. Nenadoma mu je pred osebni avtomobil pritekel 10-letni Borut Šiško. Dečka je zbil na tla, tako da so sa morali odpeljati v bolnišnico.
JAMA: TRČILA MOPEDISTA -
V	nedeljo sta se pri vasi Jama zaletela mopedista Slavko Legan iz Stavče vasi in Karel Glavič z Jame. V ovinku sta se trčila in se tako poškodovala, da sta morala v bolnišnico.
MOKRONOG: Z MOTORJEM V GOSTILNO - Ljubljančan Peter Florjančič se je v nedeljo popoldne pripeljal z motorjem v Mokronog. Ko je pred gostilno zavrl, je motor zaneslo prek pločnika v vrata gostišča. Pri trku se je Florjančič hudo poškodoval, tako da so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, škode pa je za 1.500 din.
MIRNA: NEPREVIDNA VOŽNJA - Marija Logar iz Migolice je v nedeljo na Mirni z osebnim avtom prehitevala skupino pešcev v trenutku, ko ji je naproti pripeljal mopedist Jože Lah in Migolice. Mopedist je trčil v avto in padel. Pri tem se je huje poškodoval in je moral po pomoč v novomeško bolnišnico. Gmotna škoda-: 1.500 din.
STARA LIPA:	TRČILA V
SMERNIK - 9. maja popoldne je Fanika Žagar iz Vinice vozila fička proti Stari lipi. V nepreglednem ovinku je avto zaneslo, da je tržil v smernik, nato pa seje vozilo prekucnilo na njivo. Voznica je morala v novomeško bolnišnico, škode pa je za 10.000 din.
STARI TRG: ZAPRLA MU JE POT - V križišču pri Krojaškemje zaprla pot mopedistu Stanislavu Smrketu iz Gomile, ki je pripeljal po prednostni cesti. Smrke je trčil, padel in se tako poškodoval, da so ga odpeljali v bolnišnico. Škode je za
3.000 din.
ŠMARJEŠKE TOPLICE:	NE-
PREVIDNO SREČANJE - Stanko Marinčič je 8. maja z osebnim avtom pri Šmarjeških Toplicah prehiteval tri pešce v trenutku, ko je naproti z osebnim avtom pripeljal Božo Kragelj z Brezovice pri Sevnici. Avtomotila'sta trčila, škode je za
4.000 din.
BRŠLIN: PELJAL PO LEVI - 8. maja zjutraj je Avgust Košak iz Ločne vozil osebni avto v Bršlinu pri to-
varni Iskra. Naproti mu je po levi pripeljal s kolesom Jože Sere, vanj trčil in se tako poškodoval, da je moral po pomoč v bolnišnico. Škode je za 2.000 din.
STARI TRG: Z AVTOM V JAREK - Novomeščan Alojz Mihalič je 7. maja popoldne v Starem trgu z avtom zapeljal na cesto II. reda, pri tem pa ga je zaneslo v jarek, kjer je trčil še v drog električne razsvetljave. Sopotnik Florjan Rapuž iz Češ-njic se je pri trčenju poškodoval, škode pa je za 5.000 din.
SRČNE TEŽAVE AVSTRIJCA
8.	maja so žužemberški miličniki prijeli 22-letnega Avstrijca Otta Josefa Tscheiniga, ki je prišel peš z ljubljanske smeri. V Zagradcu si je „sposodil41 kolo Franca Mlakarja, se z njim odpeljal kakšen kilometer, nato pa ga pustil ob cesti. Ko so se na postaji milice z njim pogovorili, je povedal, da je odšel na potovanje, ker se je sprl z dekletom in da se sedaj spet vrača proti domu. Potoval je peš, za kratek čas pa z Mlakarjevim kolesom. Ker gre za srčne težave, so miličniki zamižali na eno oko, pa tudi Mlakar ni bil preveč jezen zaradi kolesa. Avstrijec je imel pri sebi dokumente in so ga spustih, da je lahko odkorakal proti domovini in svojemu dekletu.
JURKA VAS: DEKLICA PRED AVTO
14. maja ob 18.45 je peljal iz Novega mesta proti Straži voznik osebnega avtomobila Ivan Bobnar iz Zbur. V Jurki vasi je z leve strani nenadoma pritekla pred avto 5-letna Jožica Brezovar iz Hmeljčiča. Kljub zaviranju je voznik deklico zbil po tleh in so jo zaradi hudih poškodb po glavi in nogi morali odpeljati v novomeško bolnišnico.
ŽEPAR - Petru Mihajloviču, učencu gostinske šole je 10. maja v Šmarjeških Toplicah neznanec iz denarnice ukradel 130 din. Naslednji dan je med delom izginilo 160 din tudi Alojzu Glavanu, delavcu Vodovodne skupnosti Novo mesto.
IZGINILA JE ŽAGA - V dneh od 7. do 10. maja je neznanec Martinu Mikliču iz Gornjih Kamene odnesel motorno žago, vredno 3.500 din. Žaga je bila ukradena podnevi, saj kaščo ponoči redno zaklepajo.
KRAJA V STANOVANJU - 12. maja je nekdo Marjanu Slamniku iz Kristanove ulice iz suknjiča v hodniku stanovanja ukradel denarnico z dokumenti in 350 dinarji.
EETRTK0V INTERVJU
Pri Gospodični se je začelo
Novograd odpira gradbišče na Gorjancih: začenja se preureditev planinskega doma Vinka Paderšiča pri Gospodični. Po pogodbi z novomeškim Planinskim društvom mora to podjetje gradbena in druga dela opraviti letos med 14. majem in 15. avgustom. Otvoritev naj bi bila jeseni.
To je poudaril tajnik novomeških planincev Tone Trunkelj, ko je odgovarjal na vprašanje, ki mu ga je v zadnjem četrtkovem intervjuju v zvezi s predvideno preureditvijo in razširitvijo te znane dolenjske turistične postojanke zastavil Franc Žu-nič, vodja pravne posvetovalnice pri občinskem sindikalnem svetu.
Tone Trunkelj
„ V preurejenem domu bo 22 ležišč. Stavba bo imela sodobne sanitarije, kuhinjo in centralno ogrevanje, da bo lahko odprta tudi pozimi, “ je nadaljeval tovariš Trunkelj. „Urejena bo tudi okolica doma s parkirišči, kar pa prav tako pomeni pridobitev. Še tole: v načrtu je tudi krajša cestna povezava z Gospodično. Cesto - gre za približno 4 km - bi uredili od Gabrja. “
„Kako se je posrečila reklamna akcija, ki jo je društvo začelo za preureditev doma? “
„Zbrali smo okoli 70.000
din, vendar akcijo nadaljujemo, ker še ni navrgla predvidene oziroma željene vsote. Sicer je denar pretežno zagotovljen. Pri tem se je,izkazal zlasti Novoteks kot glavni nosilec investicije, dobršen del pa je primaknil občinski sklad za pospeševanje turizma. “
„V nekem pogovoru ste že omenili nov turistično-planinski vodnik. Kako daleč so priprave? “
„Novi vodnik bo izšel vsaj za otvoritev planinskega doma, če ne prej. “
„S čim v zvezi pa so na novo markirane poti? “
„ Tega dela smo se lotili v okviru akcije za preureditev Doma Vinka Paderšiča. Obnovili smo več planinskih poti do Gospodične in drugih. Nova je pot: Badovinac
- Zajc - Pangerč grm - Gospodična, obnovljene pa: Novo mesto - Gospodična
- Tolsti vrh - Gornji Suhadol - Gospodična in Cerov log - Pendirjevka - Miklavž. Označena je tudi pot Novo mesto (Mestne njive) -Trška gora; načrtu pa sta še poti: Železniška postaja Mirna peč - Golobinjek -Frata in železniška postaja Uršna sela - Crmošnjice -Gače. Naj pripomnim, da bomo do konca maja dobili tudi načrt izletov. “
„Kakšno vprašanje pa boste vi zastavili? “
„Več stvari imam, predvsem pa me zanima dvoje: ali bi ne bilo možno poti za pogrebne sprevode na ločen-sko pokopališče speljati na severni strani, torej stran od Ceste herojev, ki je na tem delu silno prometna, in še; kdaj bodo urejeni pločniki od mestne vrtnarije do tovarne zdravil? Ljudje so zdaj prisiljeni hoditi po cesti, po asfaltu, in je pravi čudež, da ni ob takem vrvežu kaj več prometnih nesreč. “
I.	ZORAN
Kanalizacija že drugo skupno delo vaščanov Dolnjih dol — pred leti so takole napeljevali cevi za vodovod. (Foto: 1. Zoran)
SKUPŠČINA SKLADA ZA GRADNJO ŠOL ODLOČILA:
Dolenjske Toplice do konca!
Letos še: centralno kurjavo v osnovni šoli Katja Rupena ter projekte za posebno, brusniško in šentjernejsko šolo - Na pogodbah o prispevku še vedno premalo podpisov iz delovnih organizacij
Kar je precej časa viselo v zraku, je zdaj znano: z denarjem, ki se že leto dni zbira v posebnem skladu, bodo letos v novomeški občini dokončali novo šolo v Dolenjskih Toplicah, ki so jo Začeli graditi lani. Za ta dela bo šlo nekaj nad 6,5 milijona din.
V	skladu za gradnjo šol bo letos na voljo le 8,230.000 din, zato seje skupščina sklada na nedavni seji odločila načrt del zasukati tako, da jih bo možno v celoti plačati. Ker bo šla večina zneska za Dolenjske Toplice (dodatna dela: športno igrišče, komunalna in zunanja ureditev ter šolska oprema), bo za uresničitev drugih načrtov ostalo le nekaj manj kot 1,7 milijona dinarjev. Zato so sklenili, da bodo s tem denarjem plačah ureditev centralne kurjave v osnovni šoli Katja Rupena (1,1 milijona), preskrbeli projekte za posebno, brusniško in šentjernejsko šolo (300.000 din), s preostali i denarjem pa poravnali najrazličnejše obveznosti (npr. plačali 10-odstotni jamstveni polog).
Denarja bo letos manj, kot so računali. Občinska skupščina bo vpla-
čala le 2 mihjona dinarjev, čeprav bi morala po družbenem dogovoru prispevati letno po 3*586.000 din. Omejitve ne dovolijo, da bi nakazala predvideni znesek. Prispevki delovnih in drugih organizacij naj bi znesli letos 2,4 milijona dinarjev. Potrebno je pripomniti, da vsota še
Ukročena gnojnica v Dolah
Več kot 60.000 din bo vredna kanalizacija, ki jo grade vaščani Dolnjih Dol v škocijanski krajevni skupnosti -Vaški odbornik Avgust Gričar pravi: »Delamo vsi brez izjeme - moški in ženske«
Okli 230 m bo dolga kanalizacija, ki so jo začeli Doljani graditi prejšnji teden, najmanj 10.000 din bo vredno delo, ki ga bodo opravili vaščani, in še marsikaj drugega so izračunali in izmerili. Le žuljev, ki jih dobivajo pri tem prostovoljnem delu, nihče ne gleda in ne šteje: saj dela vsak tudi zase.
„Nismo se ustrašili, čeprav šteje vas komaj nekaj nad 20 številk in mora zdaj manj parov rok opraviti tokiko kot v večjem kraju nekajkrat več ljudi," razlaga kmet in vaški odbornik Avgust Gričar. „Kraj res ni velik in bi se marsikdo začudil, češ: v kaj ste pa šli? Kanalizacijo pa kljub temu potrebujemo. Se vsaj gnojnica in odplake ne bodo sprehajale po vaških poteh in silile v nos. Pa tudi zaradi higiene - zdaj pravijo
MIRNA PEČ: VEČINA „ZA"
Mirnopeški referendum se je posrečil: 6. maja je prišlo na volišča 1.459 ljudi ali 89,7 odstotka vseh vpisanih v volilne imenike, za uvedbo krajevnega samoprispevka je glasovalo 1.277 ljudi ali 78,5 odstotkov. Bojazen, da bi imeli v naslednjih letih zanemarjene poti ali da bi ostali brez pitne vode, je zdaj odveč.
okolja — smo morali kaj napraviti. Ljudje so spet pokazali veliko slo-
Avgust Gričar: „Za pametno stvar ni treba veliko besed“
SKLAD ZA ŠOLE RASTE
Aprila se je sklad za gradnjo šol v novomeški občini povečal za 320.483,20 din. Enajst krajevnih skupnosti je vplačalo 240.794,50 din, delovne organizacije pa 79.688,70 din. Krajevne skupnosti so prispevale v tem mesecu: Novo mesto 168.413,70 din, Šentjernej 23.104,75, Prečna 1.243,60, Brusnice 4.085,75, Žužemberk 11.401,30 Stopiče 4.796,20, Orehovica 1.670,60, Straža 20.190,20, Bučna vas 3.371,20, Birčna vas 1.576,95 in Gabrje 940,25 din.
NOVOMEŠKA TRIBUNA
go - kot pred štirimi ali petimi leti, ko so si ob pomoči krajevne skupnosti napeljevali vodovod. Pri kanalizaciji ne bodo ostali: ko jo bodo izročali namenu, bi radi imeli urejen oziroma dograjen gasilski dom in še kaj. Vaški odbornik Gričar pravi, da bi do takrat radi ustanovili še gasilsko društvo, saj v okolici strela večkrat zažiga, gasilce pa bi radi imeli pri roki.
Suhokrajinski drobiž
PRI SPOMENIKU PADLIM BORCEM NOV IN ŽFT NA CVIB-LJU še niso pričeli ureditvenih in zaščitnih del, zjito do letošnjega dneva borca ne bo urejen. Po predračunu bodo dela veljala kar
260.000	din. Do sedaj sta svojo udeležbo zagotovili le krajevna skupnost Žužemberk in kulturna skupnost Novo mesto, medtem ko na odločitev republiške kulturne skupnosti še čakajo. Republiška kulturna skupnost mora prispevati polovico potrebnih sredstev.
OKOLJE SPOMENIKA PADLIM BORCEM NOV NA DVORU so asfaltirali, v kratkem pa bodo uredili še grobišče. Za oboje sta si že dalj časa prizadevali žužemberška krajevna skupnost in dvorska borčevska organizacija. Medtem ko bodo stroške za položitev asfalta krili skupno republiški cestni sklad, občinski komunalni sklad, krajevna skupnost in poslovalnica Mercatorja, bo ureditev grobišča z ograjo vred financirala krajevna skupnost sama.
GASILCI NA AJDOVCU se pripravljajo na društveno veselico, ki bo v nedeljo, 10. junija, v Dolnjem Ajdovcu. Dobiček so namenili za gradnjo društvenega doma. Do sedaj jt. bila na Ajdovcu podružnica dvorskega gasilskega društva, sedaj pa imajo samostojno društvo, kije polno delovne vneme. Imajo dve desetini odraslih in eno pionirsko desetino.
MALI SLATNIK:
Spet na volišča
V	nedeljo: odločitev o 5-letnem samoprispevku v krajih
V krajevni skupnosti Mali Slatnik, kjer je pred letom propadlo glasovanje o prispevku za gradnjo šol v novomeški občini, so spet pripravili volilne skrinjice. Na referendumu, ki bo v nedeljo, 20. maja, bodo odrasli prebivalci vasi Krke, Male Cikave, Malega in Velikega Slatnika, Potovega vrha, Smolenje vasi in Velike Cikave glasovali o uvedbi novega krajevnega samoprispevka, ki bi ga plačevali od letošnjega 1. junija do 31. maja 1978.
Predvidene so stopnje: delavci in upokojenci po 1 odst. od neto osebnih dohodkov in pokojnin, obrtniki in gostilničaiji ter drugi s svojimi dohodki po 2 odstotka od davčnih osnov, lastniki zemljišč pa po 2 odstotka od katastrskega dohodka. S samoprispevkom zbrani denar bodo porabili za graditev vodovodov, vzdrževanje in izboljšavo krajevnih poti ter za komunalne naprave.
V naslednjih petih letih potrebujejo v slatniški krajevni skupnosti 784.500 din, od tega naj bi s samoprispevkom zbrati 264.000 din: v Krki 37.500, na Mali Cikavi
5.000, Malem Slatniku
65.000, Potovem vrhu 30.500, v Smolenji vasi
90.000, na Veliki Cikavi 5.500 in na Velikem Slatni-ku 30.500 din.
ni zanesljiva, saj upošteva tudi delež tistih 74 delovnih organizacij v občini, ki do seje skupščine sklada še niso podpisale družbenega dogovora.
Zagotovo bo uresničen le denarni načrt krajevnega samoprispevka, ki ga pobirajo v trinajstih krajevnih skupnostih. Pričakovati je, da bodo krajevne skupnosti zbrale za gradnjo šol do konca tega leta 2,8 mihjona ali 200.000 din več, kot je predvideni povprečni letni znesek v sedemle-.tnem programu. V letošnjih prvih treh mesecih so v krajevnih skupnostih zbrah 695.955 din samoprispevka. K temu je treba prišteti tudi
550.000	din, ki jih bodo v topliški krajevni skupnosti zbrali za opremo svoje nove šole.
CESTE Z NOVIM ASFALTOM
Te dni so delavci novomeškega cestnega podjetja prekrili z asfaltom del ceste Novo mesto
—	Straža in Dvor — Žužemberk. Boj pa so napovedali tudi luknjam na drugih cestah.
MOST OSVETLJEN
Pred kratkim so na mostu čez Krko v Straži zagorele luči javne razsvetljave, hkrati pa tudi svetilke, ki jih je dala postaviti krajevna skupnost od Straškega križišča do mostu. Nevarnost, da bi kdo zašel, je tako mimo.
Turistično društvo Dolenjske Toplice je nedavno imelo sestanek s člani, ki oddajajo turistične sobe. Ugotovili so, da se stvari že več let ne premaknejo z mrtve točke, za to pa je krivo pomanjkanje denarja in preslaboten čut ljudi za okolje. Kaj so navedli?
Nered mora pasti
Odvoz smeti je že dolgo problem št. 1. Malo je pripravljenih nabaviti smetnjake, ker jim ne dišijo novi izdatki. Izgovarjajo se, da odpadke sežigajo v jamah, pepel pa porabijo za gnojilo. Kupi navlake, ki rasejo ob obronkih bližnjih gozdov, dokazujejo nasprotno.
Krajevna skupnost je obljubila, da bo izbrala nov prostor za smetišče in uredila odvoz v enem mesecu. Med ljudi so poslali anketo glede, smetnjakov. Sklenili so, da bodo morala divja smetišča čimprej stran, kršitelje reda pa bodo izročali sodniku za prekrške.
Stara težava je s parkiranjem avtomobilov. Gostje parkirajo povsod, kjer se jim zljubi. Zavzeli so se, da bi naposled označili parkirišča in s prometnimi znaki prepovedali parkiranje tam, kjer je zdaj največji nered.
Obrežje Sušice je zane-maijeno in zaraščeno, grmičje zadržuje navlako, ki jo prinaša voda. Turistično društvo je že jeseni organiziralo očiščevalno akcijo, pri čemer so mladinci in učenci osnovne šole iz Sušice nametali za 14 vozov odpadkov. To je bilo lansko jesen, brezvestni ljudje pa so strugo spet napolnili s smetmi.
___________________________LS
Kam po delavce?
2 milijardi 669 milijonov din je bil celotni dohodek gospodarskih organizacij v novomeški občini lani, letos pa naj bi napravih še korak dlje in povečali dohodek za 17,1 odstotka. Na skupni seji prejšnji četrtek sta zbor delovnih skupnosti ObS in razširjeni ObSS lanske dosežke ugodno ocenila. Najbolj je napredovalo gostinstvo s turizmom, ki je ustvarilo za 26,3 odstotka več, nato industrija z 20,9, kmetijstvo pa je zabeležilo za 16,8 odst. večji porast. Nazadovalo je gradbeništvo (24 odst. za letom 1971), medtem ko je gozdarstvo ostalo za ped za prejšnjim letom. Povečali so se tudi osebni dohodki (v' gospodarstvu je bilo povprečje 1.790, v negospodarstvu 2.231 din). Menih so, da je potrebno največjo pozornost posvetiti kadrom, pa tudi delovne sile primanjkuje.
Novomeška kronika
BRUSNICE:
BLOK SE DVIGA
Prvi učiteljski blok v Brusnicah bo kmalu pod streho. Prejšnji teden so ga sezidali do zgornje plošče, nato pa dela ustavili zaradi manjše okvare na stroju. Brusničani upajo, da jim bo Novograd izročil ključe pred začetkom novega šolskega leta.
TEKMOVANJE Z ZAMUDO -Občinsko tekmovanje v prometu bo 31. maja. Komisija za predšolsko in šolsko vzgojo je prejšnji teden izdala razpis in pravila za to tekmovanje, ki bo letos za republiškim.
PARKIRNE URE NA MESTU -Prejšnji teden so na drog, s katere je neznanec že pred meseci odnesel parkirno uro, nataknili novo napravo. Upajo, da se tatvina ne bo ponovila.
ŠMARNICE PONUJAJO - Šmarnice po 2 din šopek so ponujale pretekle dni ženice izpod Gorjancev in drugih krajev po novomeških uradih. Marsikje so jih osorno zavrnili, češ da v času stabilizacije ne razme-tujejo denarja.
GLASBENI SPORED ZA DAN MLADOSTI - Kulturni spored za slavnostno akademijo v počastitev dneva mladosti in 81. rojstnega dne predsednika Tita, ki bo 24. maja zvečer v Domu kulture, pripravlja glasbena šola Marjana Kozine.
TRŽNICA - Vrvež ob bogato založenih stojnicah v petek ni ponehal do popoldanskih ur, ko se je nekaterim prodajalkam mudilo na avtobus in domov. Prevladovala je povrtnina (korenček, peteršilj, solata), tu in tam je bilo naprodaj nekaj orehov in suhega sadja, manjkalo pa ni tudi najrazličnejšega semenja. Kajpak je bilo največ povpraševanja po jajcih, tako. da so pošla ob povprečni ceni
1,10 din. Manjkalo ni tudi suhe robe in oblačil.
ROJSTVA - Rodile so: Branka Dular iz Kristanove 30 — Petro, Ma-
rija Jerele iz Uhce like Vaštetove 14
-	Jerneja, Nada Brudar iz Ragovske 14 - Matejo, Duška Božič iz Kettejevega drevoreda 41 - Karmen, Marija Tomazin iz Trdinove 20 -dečka, Majda Murn iz Resljeve 4 -dečka, Marija Keber iz Ulice Majde Šilc 14 - deklico, Marija Turk s Partizanske 21 - Gregorja in Marija Be-cele iz Kettejevega drevoreda 49 -Matejo.
POGREBI - Umrli so: Ivan Intihar, upokojenec, Nad mlini v 28, v 70. letu starosti, Zvone Perc, upokojenec iz Jerebove 20, v 51. letu, Mimica Kobe, družinska upokojenka iz Germove 3, v 81. letu ter Karel Taborski v 53. letu.
/
- Ena gospa je rekla, da je slišala, da so se v nekaterih novomeških pisarnah odločili odločno odpravljati reprezentance. Zdaj strežejo le - sami sebi . . .
Prijetno s koristnim so združili organizatorji letošnjega občinskega tekmovanja ekip prve pomoči v Brežicah. Po končanem praktičnem delu je ekipa za preskrbo postregla udeležencem z odličnim golažem, ki so ga skuhali v kotlih na nogometnem stadionu. (Foto: Jožica Teppey)
MESTNI PROMET UZAKONJEN
Občinska skupščina Brežice je z odlokom uredila mestni avtobusni promet. Določila mu je dve progi: železniška postaja Brežice - Brezina — Črne — Brežice, avtobusna postaja - Market - Čatež — Čateške Toplice. Druga proga vodi v obratni smeri. Ob delavnikih vozijo mestni avtobusi od 5. do 19. ure, ob nedeljah pa od 6.30 do 19. ure.
KOLIKO ZA KUMROVEC
Za spominski dom Zveze borcev in mladine Jugoslavije so v brežiški občini sklenili zbrati 150 tisoč din. Akcijo vodi občinska Zveza ZB NOV. Doslej se je izredno izkazala mestna organizacija Zb, saj je zbrala že blizu 5 tisoč din. V Krški vasi so zbrali doslej 940 din, v Skopicah 200 din, iz drugih krajev pa za sedaj še ni podatkov. Pri Vodni skupnosti so za ta namen sklenili prispevati 1 odst. od osebnih dohodkov ali 2910 din.
MOTEL - TOZD PETROLA?
Motel na Čatežu se namerava vključiti v podjetje Petrol kot temeljna organizacija združenega dela. Kolektiv silijo v to ekonomski razlogi. Za sedaj je motel samostojna gospodarska organizacija, ki plačuje najemnino Petrolu. Na določitev o bodočih medsebojnih odnosih bo vplivala še javna razprava o ustavnih dopolnilih v kolektivu.
ZK bo klicala na odgovor
V Brežicah kritično o nalogah iz ustave - Dopolnila čimprej uresničiti
Občinska konferenca ZK bo zahtevala odstop vseh vodilnih ljudi v delovnih organizacijah, ki so se premalo ali pa si sploh niso prizadevali za uresničevanje ustavnih dopolnil v predvidenem roku, ki se bo iztekel 30. junija letos. Tak sklep je sprejela na seji 4. maja.
konferenci izjavil direktor Agrarie Stanko Rebernik. Opozoril je pred-
Komunistom v delovnih organizacijah, nalaga odgovorno dolžnost. Organizacije in aktivi ZK morajo še ta mesec kritično oceniti, do kod so prišli pri presajanju ustave v življenje. Temu naj sledijo sklepi za odpravljanje pomanjkljivosti in ovir, ki so upočasnjevale ta potek. Komiteju morajo organizacije poročati o ukrepanju do srede junija.
V občini je večina delovnih kolektivov razpravljala o ustavnih dopolnilih in ponekod so že do sedaj kritično ocenjevali obstoječe odnose in temu ustrezno spremenili ali dopolnili svoje statute.
Večji del delovnih organizacij je delo kolikor toliko dobro opravil brez tuje pomoči, medtem ko se marsikje niso znašli in so čakali navodil. V obratih so se predvsem zanašali na osnutke matičnih podjetij, ki so bolje zasedena s strokovnimi močmi. Nekatere delovne organizacije pa so že tako daleč, da so podpisale samoupravne sporazume po ustanovitvi temeljnih organizacij združenega dela. Toda tudi tam še ne morejo govoriti o izkušnjah.
,.Štirje meseci so premalo, da bi lahko dali dokončno oceno," je na
TEK MLADOSTI, KONCERT IN TELOVADNI NASTOP
Občinska Zveza za telesno kulturo in konferenca Zveze mladine prirejata 19. maja tradicionalni tek mladosti po UUci 21. maja v Brežicah. V prosvetnem domu bo 24. maja samostojen koncert gimnazijskega pevskega zbora. Osrednja prireditev v počastitev dneva mladosti bo 25. maja. Na rokometnem igrišču bo tedaj telovadna akademija.
vsem na strpnost, kije potrebna zla-
sti v začetni dobi. Reševati je treba še vrsto stvari, na katere ob ustanavljanju TOZD niso mislili. Najmanj dve leti bo trajalo, da bodo uskladili statut, zato tudi drugod ne smejo pričakovati, da bo vse urejeno čez noč.
J.T.
Znanje - dvakrat dobrodošlo
Poslej ne smemo pozabiti na vaško mladino
Številni pioniriji se bodo te dni ločili od modrih čepiš in rdečih rut: na šolah jim pripravljajo slovesne sprejeme v Zvezo mladine. Od vodstev aktivov je odvisno, kako se bodo danes ali jutri vživeli v novo vlogo in naloge, ki jih čakajo v mladinski organizaciji na šolah, po vaseh in delovnih kolektivih. Letos se je za vodstva ZMS zvrstilo več seminarjev in tečajev z namenom, da bi delo v aktivih bolje steklo. Pa poglejmo, kaj pravijo o njih slušatelji!
ŽELJKO ŠEPETAVC, predsednik gimnazijskega aktiva ZMS: „Na
RUDI PINTARIČ, član predsedstva ZMS pri Krki v Brežicah: „Letos sem prvič obiskoval politično šolo. Veliko novega sem slišal. Takšno šolo bi mladi potrebovali dvakrat ali celo trikrat v letu, saj smo se v njej izobraževali tudi kot samoupravljavci."
srednjih šolah se delo aktivov marsikdaj zaradi organizacijskih pomanjkljivosti ni premaknilo. Letos nas je šlo na seminar za predsednike trinajst. Obravnavali smo čisto praktične stvari. Tisti, ki doslej seminarjev niso obiskovali, si niso veliko obetali, potem pa so spoznali, da le vsega ne vedo.“
ŽELJKO ŠEPETAVC
NOVO V BREŽICAH
KOGA PREDLAGAJO. Kadrovska komisija pri komiteju občinske konference ZK je evidentirala za republiški kongres ZK nadzornika vlakov Milana Lokarja, predmetno učiteljico Boženo Ostrovršnikovo, sekretarko občinske Zveze prijateljev mladine Albino Tominovo in miličnika Jožeta Topliška. Za republiško konferenco ZK pa so možni kandidati kovinostrugar Stanislav Čanžar, skladiščnik Henrik Omerzu in šef železniške postaje v Dobovi Adolf Vovčak.
„BOTER14 ŠTIRI DNI V BREŽICAH. V petek, 18. maja, bodo v kinodvorani prosvetnega doma predvajali film „Boter“, v katerem ie ponovno zablestel igralec Marlon Brando. Po številu obiskovalcev bo ta film o mafiji najbrž potolkel vse svetovne rekorde. V Brežicah bo na sporedu še v soboto, nedeljo in ponedeljek.
ROK SE BO IZTEKEL. Do 20. maja bo občinska konferenca Zveze mladine sprejemala sestavke šolarjev o dnevu mladosti. Pišejo jih učenci šestih, sedmih in osmih razredov. Z vsake šole bodo poslali na natečaj
po tri sestavke. Komisija pri Zvezi mladine bo šest najboljših izbrala za nagrade. Piscem jih bodo izročili ob praznovanju dneva mladosti.
ZJUTRAJ PREMALO KRUHA. Odkar peki ne delajo več ponoči, je v Brežicah zjutraj zadrega za kruh. Dolge kače so spet pred Slivnikovo pekarno, ker je do osme ure zjutraj po nekaterih trgovinah naprodaj še kruh od prejšnjega dneva. Pozneje je kruha dovolj, a gospodinje so večinoma le vajene nakupovati zjuttaj, pa jim je odveč hoditi po dvakrat v trgovino.
KONČNO RAZŠIRJENA CESTA. Občinska cestna služba je napravila občanom veliko uslugo, ko je razširila cesto med prosvetnim in zdravstvenim domoin v Brežicah. Nič drugega ni bilo treba napraviti kot napeljati cevi za odtok vode, nato pa zasuti jarek, v katerem se je desetletja zbirala vsakovrstna nesnaga. Tucfi robnike so postavili, zdaj manjka samo še asfalt. Pred zdravstvenim domom pa se zdaj lahko ustavljajo avtomobili, kar prej ni bilo mogoče.
v
- '-*• '
OLGA PINTERIČ
OLGA PINTERIČ, predsednica mladinskega aktiva Artiče: „Dva iz našega aktiva sva obiskovala politično šolo za mladino. Dobro bi bilo, če bi prirejali seminarje in predavanja tudi za vaško mladino, ki živi najbolj odmaknjeno. Zato ji je izobraževanje tembolj potrebno".
NADA KELHAR
NADA KELHAR, predsednica mladinskega aktiva v obratu Jutranjke v Brežicah: „Mladinsko organizacijo imamo dve leti. Težko smo jo spravili na noge, zdaj pa je zelo aktivna. Veliko sc ukvarjamo s problemi okoli temeljne organizacije združenega dela, pa tudi v sindikatu in športu smo mladi nepogrešljivi. Napotki, ki smo jih dobili v politični šoli, so za nas vse zelo koristni.“
ČIMPREJ DO PRODAJE LASTNIH PATENTOV IN LICENC
Žerjavi, dvigala in mešalci
Tovarna za gradbeno opremo na Senovem obeta za prihodnje leto 60 * 7o sodobnih gradbenih žerjavov in 100 dvigal - Trg ji narekuje hitro u
panje	 ^
„Najpozneje v petih letih moramo prodreti na tržišče z lastnimi tipi žeijavov in druge gradbene mehanizacije, ker so licence drage,“ je zapisano v obrazložitvi razvojnega programa obrata Metalne na Senovem. Obdelava tržišča je pokazala, da se ne smejo zadovoljiti le z izdelovanjem žeijavov, zato se bodo že letos pripravili na izdelovanje tovornih gradbenih dvigal z nosilnostjo 756 in 600 kg ter osebnih dvigal z nosilnostjo 1000 kg.
Tako bodo prihodnje leto napra-	mehanizaciji. V sodelovanju s Sig-
vili 60 do 70 gradbenih žerjavov in	matom iz Brestanice bodo do konca
100 dvigal. Sproti bodo prilagajali	leta izdelali 5000 gradbenih mešal-
proizvodnjo potrebam po drobni	cev.
DOLENJSKI KULTURNI FESTIVAL OBČINSTVU
Osemnajsto leto teče
V Kostanjevici bo 1. julija osrednja občinska proslava 400-letnice boja za staro pravdo
„Dolenjski kulturni festival44 si je s svojim sedemnajstletnim poslanstvom pridobil izjemen ugled po vsej naši ožji in širši domovini. S prireditvami, ki si bodo sledile tja do konca oktobra, se ustanova tudi v osemnajstem letu ne bo izneverila že ustaljenemu konceptu in pripravlja občinstvu vrsto glasbenih, gledaliških in likovnih prireditev.
Izdelovanje žerjavov pOj^. njem programubodo loške zastarelosti opust ■ ^ ta-mera vajo nove sodobn J jgdaiiji ke, ki jih bodo zmogli P ^ ^ opremljenosti tovar:ne.	px>
zaradi tega pogaja z n Liebherr za nove tipe g« jalova'1 javov, da jih bodo začeli^ prihodnje leto.	.	toVame
Za zastavljeni	n0ve	il
Senovem so potrebne	ji,
sticije, približno 5.nul^LjjjzUs1 % jev. Računajo, da bi JiljtifjaSf -
nega'denarja, ne le skr ^ ^
novem še vedno vztraja daSOy V{ nju, da so bili Pri^fajs ma]o do^ ht preusmeritev rudnik3 P j,upnih ^
od republiškega skla	uti#	f
zerv. To prepričanj	\jetaltia*	I
primerjava s Kočevje •. •asD0,D'	V
bo zmogla vsega,t0 zaradi? kor tudi to, da inv^st J dražitev ni bila	*
Očitajo si, da so bih P Q v svojih zahtevah P izpolnitvi danih obljub.
Na odru kulturnega doma bodo gostovala vsa slovenska poklicna gledališča z najboljšimi predstavami lanske ah letošnje sezone. Prav tako bogata bo letošnja likovna razstavna dejavnost festivala. V Lamutovem likovnem salonu se bodo zvrstili slikarji in kiparji France Mihelič, Dušan Tršar, Lucijan Bratuš in Boris Kobe, poleg njih pa še naša „naivca“ Magyar in Jovanovič. Vrh in zaključek likovnih prireditev pa bo Bienale grafike jugoslovanskih pionirjev, ki bodo svoja dela tokrat posvetili obletnici kmečkih puntov. Kvalitetne prireditve obeta tudi .glasbeni del festivala.
V okviru osemnajstih festivalnih prireditev bo v Kostanjevici 1. julija osrednja občinska proslava v počastitev 400-letnice hrvaško slovenskega kmečkega upora. Ta dan bodo slovesno odkrili leseni kip Matije Gubca, delo akadeniskega slikarja in kiparja Toneta Kralja. Po odkritju bo kulturni program z nastopom folklornih skupin zagrebškega „La-da“ in ljubljanskega „Franceta Ma-rolta“ ter „Partizanskega pevskega zbora“.
Četudi si je „Dolenjski kulturni festival" pridobil splošno priznanje, pa sc iz leta v leto ponavlja vprašanje njegovega financiranja. Zaradi nestalnih virov finančne pomoči se tako skoraj, vsako leto primeri, da načrtovani program skrčijo oziroma ne vedo, ah ga bodo lahko v celoti uresničili. Pa še to velja zapisati; ob res reprezentativnem programu bi veljalo v Kostanjevici končno zagotoviti tudi reprezentativne prostore za nastope. Pri tem mislimo pred-
JE PO SREDI PISMO?
Kmalu po Titovem pismu se je začela ustavljati prodaja hi-droforov, ki jih izdeluje podjetje Sigmat iz Brestanice. Med kupci je precej graditeljev vikendov in kaže, da so si mnogi izmed njih vzeli čas za premislek, preden bodo nadaljevali začeto delo.
7245 STANOVANJ
V občini Krško imajo po zadnjih podatkih 7245 stanovanj, od tega 7038 naseljenih. Začasno praznih je bilo 75, za daljši čas zapuščenih pa 132 stanovanj. Nezasedenih stanovanj je največ na podeželju
SREČANJE PEVCEV V BRESTANICI
Zveza kulturno prosvetnih organizacij in Zveza prijateljev mladine Krško vabita v soboto, 19. maja; na revijo otroških in mladinskih pevskih zborov. Prireditev bo na gradu v Brestanici in ie posvečena štiristoletnici hrvaško-slo venskega kmečkega upora. Ce bo muhavo vreme preprečilo nastop na prostem, bo koncer v domu Svobode v Krškem.
VOJNA SMETEM
Senovo je bilo nekdaj urejeno naselje. Njegov dobri glas je že nekaj časa v nevarnosti. Vedno manj je prebivalcev, ki skrbc za red v svojem okolju, zato je sklenila nesnagi postaviti se po robu krajevna skupnost; vse prebivalce, podjetja in ustanove Senovega poziva, naj spoštujejo odlok o javnem redu in miru, naj ne puščajo posod za smeti na neprimernih mestih ob cesti in naj ne odlagajo smeti res tja, kamor sodijo. Nered in nesnaga se vsako leto povečujeta, zato jima je krajevna skupnost napovedala boi, dokler se upa na zmago.
J.T.
vsem na poslopje kulturnega doma, ki v sedanjem stanju nastopajočim in gledalcem ne nudi potrebnega udobja in s tem res zbranega nastopanja in sprejemanja dramskih umetnin-	Ž.	ŠEBEK
DELA BO DOVOLJ
Sindikalna	^
pri zasebnikih v K^ ,ujg ji H c delovni program. Predse rik Molan, za tajnika w zboru izvolili Nllp,a karjevo >L gajnika Marijo. Pia« M predsednika nadzornega $tl Ivana Luzarja.	P>
pet članov, nadzorni
Sl
sev
S
A
Predstavniki Metalne so na zasedanju delavskega potožili nad kadrovskimi težavami, zaradi.katerih	J
V tovarni gradbene opreme dela 26 invalidov, 2 razen tega pa vsak dan kdo prinese potrdilo, da n> z laki ali za drugo težko delo. Tudi pri delu imajo ^ jeppe> | bi se jim ob boljši pazljivosti lahko izognili. (Foto.
KRŠKE NOVICE
BAZEN ODPRT! Ze pretekli teden so končno napolnili odprti bazen pri tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj. Letos se je otvoritev kopalne sezone nekoliko zavlekla, ker niso mogli pravočasno zagotoviti nove barve za bazensko korito. Ze v ponedeljek je v Krško prispela državna vaterpolo reprezentanca, ki bo v bazenu z ogrevano vodo vadila dalj časa.
PRAVOČASNO NARED - Gradnja otroškega vrtca v Kostanjevici napreduje v skladu s postavljenimi roki. Novomeško gradbeno podjetje Pionir zagotavlja, da bo otvoritev v okviru prireditev ob občinskem prazniku v prvih dneh julija. Kostanje-viški vrtec bo imel tri igralne in več stranskih prostorov, sprejel pa bo 60 predšolskih otrok in en oddelek male šole.
PET KOMISIJ - Pri komiteju občinske konference ZK so imenovali Člane petih komisij, ki so jih zadolžili, da spremljajo uresničevanje ustavnih dopolnil, stabilizacijska prizadevanja in razvoj samouprave v sleherni delovni organizaciji v krški občini. Do 25. maja bodo komisije obiskale delovne organizacije in sc o naštetih vprašanjih najprej pogovo-
*	I
ganov in diuibenof a
zarij.	5	V"jt	d
pričetek iger/st« *
njem moških se pre! ^t>. ^ zračno Pu5ko..t^ 0b^infrel^( *
pričele	dvanajs	^ s0 s	^	{
športne	igrt. 1	eteK P	su^	ti
ženske ekipe. 'P* v KK>5 * sporedu tekmovanj	UK	t
ske in nlo^eDn jzNA^ ,!,^"V { SE ENO PRl^pr«^ v ski pevski zbor dnjili te(^ p „e šole ianje » » »ArfS t uspchc_ Pnz ^,0 po^fM J
mu izrekajo 1 . jCJ( n#J p U.y# 1 beni strokojjjj^^jjpfjp o nje pa j0.1?1' postaj f u 'J
*or'j”11 v Pc^' '(£?. j do tretji bic» rfoveg^flfgj j
skiii p»oiurSiajo v£V0!f5 ! oktobra,
prve Poslljk^sfavlKih
Sija, k«	nifeJt/	,
MoS V0"
tl
L^K^isrilKlll
^^•.—^-v.......-. .
3r°koviie 8U.Z(l0v Je sevniški obrat Gozdnega gospodarstva Brežice priredil v sodelovanju s soiami ^tna revj° . Sozdov za učence 8. razredov. 9. maja je vodja obrata inž. Vinko Šeško vodil z ^anjke v* 8°zdaijema učence sevniške šole skozi gozdove od Radovana, Laz, Izme do §°ja za varstvo nknlia in liiihezen do pozda se začenjata nri mladih. TFoto: Železniki
1 L^ina
j^ski ob«>nih gozdov, razdeljenih med 3.000 lastnikov, je v J/j°So manišo1 ^^rat večja od površine družbenih, omogoča pa '•	0denarji , se^nj°- To je eden izmed vzrokov, da je sorazmerno
S . Svet km * 3 ^rže vanje cest ter poti.
^nilna khkelanSt,nikov Sozdov pri nal°ge- Od prostor-
JI'LLES:
!!!,,m dražijo
Poišče, fllr_- ^teriali, iver-f&apaS^1 iPd.). Cene ra 19701 I?rznjene že od
5S!^upr v^adl te^a so
^anL pr°izvodn °rgani sprc'
&am 180 vlap-?n • Program:
Sl" testavljivih Ja Za nov Pr°-pmitur „TE-
nisvNnjo ^ slogu, črtal! so
T0h|§a Pohištva rarnitur Plsar' j£L**e to tvi c »SHLRA-slce an° Pro£v^S nadomestili s m0 J® investicij-%avn °dstvo n ^Paln*cami za
W^*gani ,eJetja in samo‘
1 VJa-10 težl-i^ Pravočasno
. 0bk E°°LGUJEJO
ŽC d ^Cii *
^ne^° ^soto^no n° trcba vPlačati Seži>goVoril P°g°dbali o dru-p galif,in otrQa.Za Sradnjo mrli-
ue cistemCga Vrtca tcr na'
& K***«?«® v Scvmci. Po
J0.000 u. b»	na	občini
f „farjev ,« !. lani zbrati
fV' Ve^egledu ?o cnikov Pa Je NvS £hJ?.55-Sl9dinar-h°je oh'n zasebnu 1 organizacij,
!ezn°sti v obrtnikov je ^jetje ®skad0i„.r?dy izpolnilo.
S^at Mef iJC Se gostinsko
^?alToCate iz Krmelja S°staia avno tak^ k°nstrukcii ves
.j^NIŠKI
^ dhJe 5tan?Va*a osnutnu Scvni-
*** th Z „^anj za f Programa
^He°K?j°	doho,1uCC’ mladc
^^te,V“v"«klV0IM - Ne
^ij,11 kontr ?a 50 to A0udar‘ti jc ni bii0 n i iz8ube.
SifLhi<lram 0v- kot « ntro1**
S hih £i°v ipd p?r- pnklju-d^°> sa^Unalcev senečenje V° ?^S S°že pVre ,CcI »i bilo Srt NtEi P« 50J /ačunali na
Sfft:	Si?erd°n 60 odst-
Sna 0 Odst v v0dovorf‘ P°Vsern V .Ja« v°de tn ° lzgublja
st a Potrof takoin>e-
1(1 OH ’ da 0Vaiiisk	v<xlo-
S!?1- iJuh^ja do"1 PO(i'^
Kot0 5>n' vodp naslednjih ^Sh^^ioniraS? Zara(‘i nc-
% tudi siPa se iZl?ll, fCvcev pri
sz: Ti°=
^Ci0 bin Jg* 1932, Kisi'
s^£N^£fs'k™
skupne stvari.
Kako pa je nasploh z upravljanjem zasebnih gozdov?
„Za zasebni les je obračun ločen, ločeno pa je tudi upravljanje. Razen že omenjenega sveta kmetov-lastni-kov gozdov imajo kmetje 5 predstavnikov v centralnem svetu v Brežicah. Vedeti je treba tudi, da biološka amortizacija ne zadošča niti za stroške goznega načrta. Kdor hoče urediti te gozdove, mora vzeti denar drugod. Proti prodajanju lesa drugam, žal, največkrat ni mogoče ukrepati. Razumljivo je tudi, da kmetje, člani sveta, delijo denar tja, od koder se ga je največ nabralo," je na pripombo glede tega dejal inž. Šeško.
A. ŽELEZNIK
Upokojenci gradijo cesto
Če ne bi poprijeli sami, ne bi imeli asfalta!
Kdor se je to pomlad ali minulo jesen vozil skozi Račico in Loko, se je lahko čudil, zakaj samo stari ljudje kopljejo, izravnavajo cestišče in betonirajo jaške za kanalizacijo. Tabli na začetku in kraju naselja nista nič preveč „zgovorni“: dolžina trase 1.820 m, izvajalec Cestno podjetje Celje in ime investitorja. Ima to cestno podjetje tako stare delavce?
Dclavcev sploh ni pripeljalo! Trenutno sta v Loki in Račiči le dva poklicna „cestarja" — delovodja in delavec, ki upravlja z valjarjem. Jedro sedmerice neugnanih so upokojeni železničarji iz obeh krajev. Vodi jih prizadevni dolgoletni predsednik gasilskega društva Slavko Hočevar.
- Kako delate? - smo vprašali vodjo te nenavadne skupine.
„Vsak dan delamo najmanj po 11 ur. Delovodja cestnega podjetja je z nami izredno zadovoljen. Pravi, da krepko odtehtamo sezonske delavce. Tudi trije predstavniki republiške skupnosti za ccste so ob nedavnem obisku izjavili, da je takšna oblika dela izredno prikladna za investitorja. Pohvalili so tudi kakovost
PABERKI
sfere, to pa povzroča nadaljnje izgube. Zaradi bližine cevi in vodnikov elektrike pa prihaja še do elektrolitskega razkroja cevi in spojev. Rešitev bi bila le draga rekonstrukcija omrežja.
OKOLICO UREJUJEJO NACRTNO - Se na zadnji seji občinske skupščineje bila izrečena 'pri' pomba, da bi morali okolico blokov, sedaj, ko so jo le pričeli urejati, urejati načrtno. Bojazen je povsem odveč. Stanovanjsko podjetje je pri brežiškem projektivnem biroju REGION naročilo podroben načrt ureditve okolice Naselja heroja Maroka z načrtom komunalnih naprav, hortikulturnim načrtom in drugim. Razveseljivo je, da so letos začeli urejati okolico stanovalci prostovoljno. Če bodo vsako pomlad in tudi kasneje tako pridni, bo videz kmalu povsem spremenjen. Naselje bo tako le pridobilo. Žal seveda za marsikaj, naprimer za naprave za otroške igre, ni denarja.
RADIOKLUB DELA - Pred kratkim je pet članov sevniškega radiokluba AMATER opravilo izpit za operatorje 3. klase, štirje pa za 4. klaso. Prvi so si s tem pridobili pravico do dela na klubski primopredajni postaji, ostali pa na UKV napravah na domu. Trije člani gradijo svoje lastne primopredajnike.
našega dela. Nismo le upokojeni železničarji, vsak ima še kakšen poklic: ali je mizar kot jaz, tesar, zidar . . . Smo torej sami visoko kvalificirani delavci!"
Delajo svojo cesto, zato jo delajo z ljubeznijo. Predolgo so čakali na teh nekaj metrov asfalta. Sami občani so prispevali 30 starih milijonov. Vsak gospodar hiše ob cesti je moral odšteti 2.500 dinarjev, tista hiša, ki je oddaljena od ceste 50 m, pa 1.500. Takšen način dela ima še eno veliko prednost: lastniki hiš ob cesti niso tem delavcem delali nikakršnih težav zaradi zemljišča, ki
SLAVKO HOČEVAR:	Pov-
prečna starost skupine je nad 60 let. Nismo pa osamljeni. Pomagajo nam še nekateri delavci na železnici, ki delajo v turnusu. Sicer boste videli med nami tudi uslužbence in kmete. Vnema je velika, da bi le še modernizirali naprej do Brega!
jim ga je odvzela cesta. Nekateri so morali žrtvovati edine metre vrtička, čeprav v prahu ni imel večje vrednosti. Ce bi delali drugi, bi investitor prav gotovo lahko plačeval lepe odškodnine. Sedaj bo kmalu vse skupaj pri kraju. Izvajajo že zaključna dela. Za praznik domačega gasilskega društva bo slavnostna otvoritev ceste.
A. Ž.
KRMELJ: ODCEP NOVEGA DALJNOVODA
V glavnem so že končana vsa dela na 20 kV daljnovodu Brezje - Goveji Dol - Vrhek - Hinjce - južni del Krmelja. Odcep novega daljnovoda bo okrepil sedanje napajanje predvsem južnega dela Krmelja, kjer je bil tok že tako slab, da je bilo težko nemoteno gledati televizijski program. Novi daljnovod pomeni tudi energetsko rezervo za nov obrat LISCE v Krmelju, ki sc še gradi.
Komunala je naredila svoje
Odborniki ObS Trebnje pohvalili komunalno podjetje Trebnje za lansko delo Vodarina in plačilo za odvoz smeti ne zadoščata
Nehvaležno je skrbeti za storitve, kijih občani potrebujejo tako rekoč iz dneva V dan. Pravzaprav: kdaj je bil še kdo pohvaljen za dobro vzdrževanje ceste ali za sproti odpeljane smeti?
tudi precejšnje težave z vzdrževa-
Isto se dogaja Komunalnemu podjetju Trebnje, čeprav se prizadeva, da bi svoje delo kar najbolje opravljalo. Podjetje skrbi za 80 km cest, na katere je lani posulo nič manj kot 4.350 prostorninskih metrov gramoza, kar je nekaj več, kot je bilo predvideno. Podjetje ima
njem vodovoda v Mokronogu in na Čatežu, saj 80 par za kubični meter vode, določenih leta 1964, ne zadošča za plačevanje vseh stroškov ter odplačilo dolga. V podjetju menijo, da bi lahko shajali, če bi v Mokronogu podražili vodo za gospodinjstva
STRELSTVO:
Med prvimi v republiki
Za osrednje strelišče zbrali 13 milijonov
Kako družbeno vrednotijo strelsko organizacijo v občinskem merilu, najlepše pove podatek iz minulega leta: komisija za usklajevanje proračuna je občinsko pomoč od zaprošenega povečanja za 16 odst. zvečala za 36 odst. '
Ko smo pred občnim zborom za-
JERNEJ PAVLIN, predsednik občinskega strelskega odbora: „Vse naše delo je amatersko! “
prosili za mnenja o prehojeni poti in vprašanjih, ki zaslužijo še posebno pozornost, nam je predsednik občinske strelske zveze, človek,Jci ima največ zaslug, da je bilo zgrajeno lepo strelišče v Prapročah pri Trebnjem, dejal: „Družine bi morale še
bolj sodelovati s krajevnimi skupnostmi na svojem območju. Tako bi še več naredili za splošno ljudski odpor, enakomerneje bi tudi delih družbena sredstva. Nadalje družine bi se morale čim tesneje nasloniti na šole.“
Občinska strelska organizacija spada med številčno najmočnejše v republiki: med prve spada po številu vpisanih članov glede na število prebivalstva slovenskih občin! Koledar prireditev na osrednjem strelišču v Trebnjem kaže iz leta v leto bogato dejavnost, saj domala ne mine teden brez tekmovanja ah usposabljanja. Reno vadijo v Mokronogu, občasno tudi na Dobu, čeprav nimajo nikjer primernih prostorov. Lepe uvrstitve so dosegli tudi na vrsti republiških tekmovanj. Ko je na takem tekmovanju pionir Franc Lavrinšek iz Mokronoga izpolnil državno nOrmo „ bi moral celo na zvezno tekmovanje, a ga zaradi prevelikih stroškov niso mogli poslati. Za vnaprej so strelci zaskrbljeni, kako bo s tekmovanji in usposabljanjem, saj se je npr. strelivo za malokalibrsko puško podražilo kar za 766 odst!
A. Z.
na 1,20 din, za delovne organizacije in obrt na 1,50 din, na Čatežu pa na 3,50 din oz. na 5,00 dinarjev.
Podjetje je lani kupilo poseben kamion za odvoz §meti, tako da je odvažanje postalo bolj higiensko, žal pa tudi dražje. Z odvažanjem so zaslužili le okrog 47 tisočakov, veljalo pa jih je nad 63. Dosti bolje ni z javno kanalizacijo. Kanalščino so začeli pobirati leta 1971, vendar imajo še vedno zelo velike težave, saj se mnogi občani, predvsem na Mirni in v Šentrupertu, upirajo plačevanju kanalščine. Kar od 14 so morali lani kanalščino izterjati s pomočjo sodišča.
Lani je podjetje nakupilo tudi nekaj gradbenih strojev in vozil, potrebno pa bi jih bilo še za 1,5 milijona dinarjev. Vrednost opravljenih del v nekomunalni dejavnosti se je lani močno približalo vrednosti del v komunalni dejavnosti, v kateri podjetje nima zaslužka. Zamrznitev cen je ljudi zaenkrat obvarovala nadaljnjih podražitev, hkrati pa je povzročila podjetju težko breme, ki ga ni mogoče vleči v nedogled.
A.ŽELEZNIK
ZOBNE ŠČETKE IN PRIBORI ZA ŠOLARJE
V tednu Rdečega križa je občinski odbor v sodelovanju s krajevnimi organizacijami in osnovnimi šolami pripravil sprejem mladih članov. Vsakega novega podmladkarja so obdarili z otroško zobno pasto, zobno ščetko in lončkom. Po vaseh se vrstijo predavanja na temo letošnjega svetovnega dneva zdravja. Predavatelji so zdravniki trebanjskega zdravstvenega doma, ki za to žrtvujejo svoj prosti čas. Občinski odbor Rdečega križa želi, da bi se čim več občanov vključilo med podporne člane Rdečega križa, da bi kupovah listke v trgovinah, delovne organizacije pa naj bi se odločale za kolektivno članstvo.
JURGLIC NE MORE BITI ODBORNIK
Na seji izvršnega odbora občinske konference SZDL Trebnje minuli teden so med drugim razpravljali tudi o tem, da je treba Pavla Jurgliča odpoklicati kot odbornika zbora delovnih skupnosti občinske skupščine. Kot bivši direktor INKOT je bil izključen iz ZK, njegovo ravnanje so takrat obsodile vse družbenopolitične organizacije. Sedaj je zaposlen izven občine, zato ne more zastopati volivcev v zboru delovnih skupnosti. Postopek o odpoklicu bo izvedel občinski sindkikalni svet, zatem pa bodo na nadomestnih volitvah volih n6vega odbornika.
Darujte kri!
Včeraj se je pričela v Trebnjem letošnja krvodajalska akcija, danes se bo nadaljeval odvzem krvi na Mimi, jutri pa še v Mokronogu. Aktivisti Rdečega križa pričakujejo, da se bo te humane akcije udeležilo okrog 1.100 krvodajalcev. Tistim, ki so darovali kri že minula leta, bo občinski odbor Rdečega križa razposlal pismena vabila; k odvzemu vabijo tudi nove krvodajalce, posebno iz vrst mladine.
ZANIMANJE ZA ŠAH
Mladinski aktiv „Jožko Prijatelj-Svobodan" iz Ponikev bo priredil v nedeljo v osnovni šoli Dol. Nemška vas šahovski turnir amaterskih mladinski ekip iz vse občine. Ekipe bodo štele po 4 šahiste. Mladinski aktiv iz Ponikev pričakuje udeležbo najmanj 20 šahistov.
626
STRELCEV TEKMOVALO
Na 17 občinskih strelskih tekmovanjih minilo leto do konca aprila letos je tekmovalo 626 udeležencev. Na 4 medobčinskih tekmovanjih je sodelovalo 48 strelcev, na 11 republiških pa 57. Po številu udeležencev izstopa strelska družina Trebnje, sledi Mokronog, zadnji pa je Dob. V bodoče se bodo udeleževali tudi republiškega tekmovanja veteranov, ki so že prenehali tekmovati.
Ob prazniku dela je prejelo visoka državna odlikovanja predsednika republike kot družbeno priznanje za delo in prispevek k razvoju skupnosti 11 občanov. Na sliki: prizadevna prosvetna delavka Marija Brezovar iz Šentruperta, odlikovana z redom republike z bronastim vencem, v razgovoru z drugimi odlikovanci: Francem Ivancem z Mirne, Jožetom Zupanom iz Šentruperta in Jožetom Piškuijem iz Trebnjega. (Foto: Železnik)
DROBNE Z MIRNE
MIRENČANI ZMAGALI - 6. maja jc bilo na Mirni izbirno občinsko tekmovanje ekip civilne zaščite in prve pomoči iz krajevnih skupnosti. Sodelovalo jc 5 ekip s skupno 30 člani. Prvo mesto s 102,5 točke je osvojila ekipa domačink, zato bo zastopala trebanjsko občino na republiškem tekmovanju v Murski Soboti 26. in 27. maja. Drugo mesto je osvojila ekipa krajevne skupnosti Mokronog, tretje pa ekipa trebanjske krajevne skupnosti. Vsi nastopajoči so prejeli diplome, prva ekipa pa še darila. Tekmovanje je priredil občinski odbor za civilno zaščito in občinski odbor Rdečega križa Trebnje. Strokovno komisijo so sestavljali: dr. Mižjgoj z republiškega odbora RK, dr. Kranjc in dr. Pavlinova iz zdravstvenega doma Trebnje.
NAJBOLJ VROČI SE ŽE HLADIJO - Že ob prvih toplih dneh je bilo v bazenu pod mirenskim gradom opaziti prve kopalce. Lanska kopalna sezona ni bila kaj prida, kaže, da nekateri ne zamujajo primernega vremena za namakanje.
ŠTAFETO PRIČAKALI PRED „DANO“ - Titovo štafeto so pričakali na ploščadi pred DANO delavci, občani in šolska mladina 4. maja. Šolski pevski zbor je zapel nekaj pesmi, učenka Pustova pa je prebrala pozdravno pismo Titu. Pozdrave Titu so poslali tudi mladi kurirčki. Kurirsko torbico so sprejeli na Mirni pred šolo 7. maja. Ob kulturnem programu je govoril Tone Gracar.
NAPAČNO IZOBEŠENE ZASTAVE - Vse kaže, da bo treba prirediti kar tečaj, kako izobešati zastave. Za praznik OF in 1. maj je bilo opaziti več primerov, da so bile izobešene hrvaške zastave. Vzdušje je bilo vseeno praznično, k čemer so pripomogle tudi zastave.
RIBICI ČUVALI PODUSTI - Že 27. aprila je bilo opaziti prve distne podusti v potoku Mirna prav do naselja. K zapoznelemu ženitovanju je ribe spodbudilo prav gotovo zadnje toplo vreme. Ribiči mirenskega pododbora so izvedli nadzor in druge varstvene ukrepe, kajti v času drstenja so ribe vsestransko zaščitene.
ninskega metra lesa gre za pota 4 dinarje. To pomeni, da je v vsej občini na voljo le 3,6 milijona starih dinarjev, kar je sorazmerno zelo malo. Kot nam piše Karel Zorko, menijo občani, da gozdno gospodarstvo pobira denar za pota le od tistih, ki les prodajajo obratu, ne pa tudi od onih, ki ga prodajajo drugim kupcem.
Kot nam je zatrdil inž. Vinko Šeško' vodja sevniškega obrata, ne obstaja nikakršen sklep o tem, saj se ta denar namenja po vnaprej začrto-vanem poseku. Kdor les prodaja drugam, pač' mačehovsko ravna do
Nov korak iz nerazvitosti
Po občini
REKLI SO:
INŽ. DUŠAN ORAŽEM, odbornik občinske skupščine: Eno prihodnjih sej bi lahko občinska skupščina posvetila problemom krajevnih skupnosti, drugo pa preskrbi mesta Kočevja in sploh vsemu, kar tako veliko mesto, kot je Kočevje, potrebuje.
JOŽE NOVAK, sekretar občinske konference ZK: Premalo smo storili za združevanje gospodarstva in za razvoj podeželja. Na teh področjih moramo takoj ukrepati.
Prvi že dali za asfalt
„V teh dneh so prvi prebivalci Klinje vasi, Željn in dela Šalke vasi že vplačali prvi obrok za asfaltiranje ceste skozi naselja,“ je povedal občinski odbornik s tega območja Ivan Križaj.
V petih mesecih bodo na tem območju zbrali prebivalci 180 do 190.000 din. Vsaka hiša bo prispevala skupno 1.500 din. Iz občinskega cestnega sklada in občinskega samoprispevka bodo dobili še 680.000 din. Če bo denarja še premalo, bodo zaprosili za pomoč Združeno KGP in še kakšno delovno organizacijo.
„Računamo, da bo asfalt do avgusta že položen," je zatrdil odbornik Križaj in še enkrat poudaril, da ne bodo asfaltirane vse ceste na tem območju, ampak le ceste skozi vasi in naselja, kjer še ni asfalta, to je del Šalke vasi, Željne in Klinja vas.
Ivan Križaj: ,»Pričakujemo, da bodo ceste skozi naselja na našem območju asfaltirane že avgusta letos.“ (Foto: J. Primc)
Delavski »ZA«
„Naši delovni ljudje so na nedavnih občnih zborih sindikalnih organizacij povedali veliko želja glede urejanja svojih krajev in območij. Želijo vodovod, ceste, kanalizacijo, pota, zdravstveni dom, vrtec in drugo. Denar za vse to ni nikjer zagotovljen. Zato so ljudje predlagali, naj obnovimo samoprispevek,“ je povedal France Zajc, predsednik občinskega sindikalnega sveta Ribnica, ko smo ga prosili za razgovor, in nadaljeval:
„Naš za na nedeljskem referendumu pomeni hitrejši razvoj naše komune. Če referendum ne bi uspel, bomo v našem razvoju zaostali oziroma precej počasneje napredovali. Območje, kjer bo referendum uspel, bo napredovalo hitreje; kjer pa ne bi uspel, tja ne bo vloženo toliko družbenih sredstev, kar pomeni, da bo napredek počasnejši. Tak je predlog in sklep naših delovnih ljudi.
Pozivam vse člane sindikalne organizacije in druge občane, da se udeležijo referenduma in glasujejo za samoprispevek in za naš hitrejši napredek."
Franc Zajc: „Brez samoprispevka ne bi bilo mogoče hitro uresničiti naših želja/ (Foto: J. Primc)
Vsi zmoremo vse
Vsak naj v nedeljo opravi svojo dolžnost
lahko uresničevali m tudi uresničili le tedaj, če bomo na tak način zbirali denar. Le tedaj bomo lahko naš prispevek oplemenitili z različnimi posojili in prispevki temeljnih organizacij združenega dela.
S samoprispevkom bomo jutri, pojutrišnjem, v naslednjih letih obogatili naše kraje s sodobnimi cestami, vodovodi, kanalizacijo, dobili nov zdravstveni dom in še marsikaj; brez samoprispevka ne bi dosegli nič tega, ostali bi, kjer smo sedaj, in negodovali. Druge občine bi napredovale, mi bi nazadovali. Krivi bi bili sami.
Pred nami, zaposlenimi, upokojenci, gospodinjami, mladimi, pred vsemi volilci je 20. maja velika odgovornost, katere se moramo zavedati, jo moramo imeti pred seboj in storiti vse za uspeh referenduma. Posebno velika odgovornost je pred vsemi zavestnimi silami, pred člani Zveze komunistov, predstavniki družbe-no-političnin organizacij, odborniki, vodstvi društev. Zato naj ne bo nobenih pomislekov več. Vsak občan naj v nedeljo ve, kaj je njegova dolžnost, in to dolžnost tudi opravi! “
Prvič priznanja za letošnji dan mladosti
PRED NEDELJSKIM REFERENDUMOM V RIBNICI
Nova šola v Loškem potoku je dokaz, kaj vse se da narediti s samoprispevkom. Če občani ne bi namreč složno plačevali samoprispevka, potem Loški potok gotovo še ne bi imel te šole.
DANILO MOHAR, SEKRETAR KOMITEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS RIBNICA: „Samoprispevek, delež občanov vsakega območja v občini, vsake krajevne skupnosti, slehernega od nas je nujen pogoj za uresničitev naših skupnih želja in načrtov. Zavedati se moramo, ne le danes, pač pa vsa prihodnja leta, da bomo naše obsežne načrte
Danilo Mohar: „V nedeljo bomo glasovali za napredek naših krajev.“ (Foto:	J.
Primc)
Priznanje za delo z mladino
Občinska konferenca ZMS Kočevje je poslala vsem mladinskim aktivom, organizacijam in društvom, v katere je včlanjena tudi mladina, razpis za podelitev priznanj mentorjem mladine in mladim družbenim delavcem. Ta priznanja bo občinska konferenca letos prvič podelila za letošnji dan mladosti.
Priznanja so namenili mentorjem, ki so dosegli izredne uspehe pri vodenju mladine pri telesnovzgojnem delu, tehnični vzgoji, pri moralnem oblikovanju mladine družbenopolitični aktivnosti, na področju splošne vzgoje in izobraževanja mladine.
Razen teh bodo prejeli priznanja tudi mladi družbeni delavci, ki so pokazali največ požrtvovalnosti in volje do dela ter dosegli večje uspe-
he v mladinski organizaciji, organih upravljanja v delovnih organizacijah, šolah, krajevnih skupnostih, klubih in društvih, kulturno-prosvetnih in humanitarnih organizacijah v športu in pod.
Priznanja bodo podelili na predlog vodstev posameznih organizacij, klubov in društev.
VILKO ILC
BANJA LOKA: MALO DENARJA, VEČ VOLJE - Območje krajevne skupnosti Banja loka je obsežno, zato bi potrebovali mnogo de-naija za urejevanje posameznih zadev. Kljub temu je svet krajevne skupnosti ob sodelovanju s prebivalci posameznih vasi in zaselkov v minulem letu uspešno reševal številne naloge pri gradnji in popravilu krajevnih cest, vodovodov itd. Tudi letos bo delo nadaljeval. Pričakuje vsestransko pomoč vaščanov posameznih vasi, ker tudi letos nimajo na voljo dovolj denaija.
„ PIRČE: DOVOLJ NEKORISTNIH RAZPRAV - Razprava o bodoči kmetijski politiki je med maloštevilnimi kmetovalci pokazala, da bi morala naša družba posvetiti več skrbi proizvodni usmerjenosti kmetijske dejavnosti, manj pa številnim načelnim razpravam, ki dolej niso prinesle kmetom koristi. V razpravi o proizvodni usmeritvi so se zavzemali, da bi proizvajali tisto, za kar je potrebno manj truda in prinaša največ dohodka. To pa je predvsem mlečna in mesna proizvodnja, ki bi se dala uspešno organizirati z malo več družbene pomoči.
VAS-FARA:	VODOVODI	-
Svet krajevne skupnosti je izdelal potreben program komunalnih in ostalih del za letos. Po njegovi oceni bodo za izvedbo teh del potrebovali nekaj nad 135 tisoč dinarjev. Računajo tudi na pomoč prebivalcev posameznih vasi, čeprav so mnogi stari in bolni. Med največjo postavko so uvrstili gradnjo vodovodov za naselja Srobotnik, Planina, Padovo, Go-tenc in dograditev vodovoda za naselje Lazi.
KOČEVJE: MILIČNIKI BREZ STANOVANJ
Kočevska postaja milice ni polno zasedena, kaže pa tudi, da še ne bo, dokler ne bodo dobili več stanovanj za miličnike. Starejši miličniki, ki odhajajo v pokoj, seveda obdrže stanovanja, zato je res treba zgraditi za mlajše nova. Nekateri imajo namreč zelo slaba stanovanja.
Z avtostopom na turnir
Potovala tudi s tovarnjaki, rešilcem in taksijem Napačni vzori mladih
V drugi polovici aprila je bil v Vrnjački banji medrepubliški mladinski šahovski turnir, ki se ga je udeležilo 10 najboljših mladih ša-histov iz vse države. Slovenijo je zastopal Mirko Čuk iz Kočevja. Na dolgi poti ga je vodil Ive Stanič, znani šahovski vzgojitel in predsednik ŠD Kočevje, ki smo ga ob vrnitvi zaprosili za razgovor.
- Kakšno mesto je zasedel naš mladi Čuk?
- Bil je edini drugokategornik med samimi prvokategorniki in mojstrskimi kandidati, zato je bil, razumljivo, zadnji. Zbral je le točko in pol. Pri tem moramo upoštevati, da je zadnjo partijo predal, da sva lahko odšla dovolj zgodaj domov. Skušala sva sicer doseči, da bi to partijo odigral prej, med prostim časom, vendar na to prizadeti niso pristali, čeprav je pri nas v Kočevju običaj, da v podobnih primerih drugim vedno ustrežemo. Dve partiji pa je tudi nesrečno izgubil.
- Kakšna je razlika med vzgojo mladih šahistov pri nas in v drugih krajih države?
- V razgovoru s šahovskimi delavci iz drugih republik sem zvedel, da drugod pomagajo predvsem nadarjenim posameznim šahistom, pri nas pa skušamo s pedagoškim delom omogočiti učenje šaha čimvečjemu
DROBNE IZ KOČEVJA
NOVA POSTAJA - Gradnja nove avtobusne postaje se je dejansko začela. Na prostoru med sedanjo avtobusno postajo in nekdanjo Bračičevo šolo so se zemeljska dela že začela. Mnogi občani žalujejo za drevjem, ki je moralo pasti na tem območju, da bo prostor za postajo.
NEKATERI KAR SAMI - Stanovalci četrte stolpnice v Kidričevi ulici so s prostovoljnim delom urejali okolico. Tudi del stanovalcev sosednjega novega bloka je uredil in zasadil nove gredice in betonske posode s cvetjem. Ponekod so za praznike tudi sami stanovalci večjih stavb očistili okolico, kar je doslej opravljala krajevna skupnost. Če stanovalci sami delajo, bodo znali vse, kar so uredili, tudi varovati.
RIBIČI DELAJO - V nedeljo, 6. maja, so kočevski ribiči spet prostovoljno delali. Popravljah so jez na Rinži v Slovenski vasi. Prejšni mesec pa so popravili jez na Bregu.
ZA LEPŠE OKOLJE - Na nedavnem sestanku aktivistov Rdečega križa so razpravljali o temi „Človek in njegovo okolje* ter o zdravstveni prosveti.
VARSTVO GOZDOV - Učenci 6. razredov so šli na izlet v gozd, kjer jim je inž. Tone Prelesnik govoril o gozdovih in varstvu narave. Izlet je bil posvečen tednu varstva gozdov. Postopno bodo odšli na podobne izlete učenci vseh razredov.
SPET PREDAVANJA - Te dni se bodo spet začela predavanja o obrambi in zaščiti za civilno prebivalstvo. Na predavanjih bo lahko vsak kupil tudi komplete za osebno zaščito, ki veljajo 65 din.
- Zakaj imajo v samopostrežni trgovini tudi polže?
- Zato, da ne more nihče reči, da pri Mercatorju ne dobi vsega.
Ive Stanič: „Ni mi žal, da sva šla na pot kot „štoparja", saj sva doživela marsikaj zanimivega. Precej dela smo imeli, ko je kamen razbil vetrobransko steklo in smo po Beogradu iskali mehanika/4 (Foto: J. Primc)
številu pionirjev in mladincev. Udeležbo na turnirju smo izkoristili tudi za nakup šahovske literature, ki je pri nas sicer ne dobimo. Na sploh pa moram o šahistih iz drugih republik povedati, da so zelo disciplinirani. Ne pijejo alkohola, kadijo pa. Slovenci smo pa res pijanci. Tudi v Kočevju nismo izjema. Namesto da bi imeli mladi druge vzore, občudujejo tistega, ki več spije ah koga udari.
- Mirko Čuk mi je pred odhodom na turnir povedal, da ne ve, če bo lahko šel na turnir, ker ni denarja za pot?
- Pot za oba bi veljala okoli 400 din. Toliko denarja res nisva imela. Zato sva potovala na „avtostop“. Do Vrnjačke banje sva potovala 57 ur, premenjala 13 vozil od tovornjaka do rešilca in taksija in zapravila vsak le 56 din. Nazaj grede sva imela 7 postaj, potovala sva le 31 ur in zapravila vsak le 30 din. Med potovanjem sva doživela marsikaj, saj je bila pot celo bolj zanimiva kot turnir.
sreča v nesreči je bila, da se je voz z drvmi prevrnil, tik preden bi pripeljal na cesto, po kateri je prav takrat peljal osebni avto, sicer bi trčila. To se je zgodilo 4. maja popoldne med Vasjo in Pirčami ob Kolpi. Miha Papič iz vasi je peljal s kravo drva iz 4. maja popoldne med Vasjo in Pirčami ob Kolpi. Miha Papič iz Vasi je peljal s kravo drva iz Pirčam. Potem so vsi složno poprijeli in postavili voz spet na kolesa. (Foto: J. Primc)
sredstev le območji Ribnice in Dolenje vasi, ki gravitirata na dom, za gradnjo vrtca v Ribnici pa bo del sredstev prispeval le ožji okoliš Ribnice, ki vrtec uporablja. Tako bo precej denarja ostalo za posamezne krajevne skupnosti in njihove načrte.
-OBMOČJE SODRAŽICE: kanalizacija in asfalt proti Zavodi in Pesku v Sodražici, kanalizacija in asfalt po Zamostecu, kanalizacija, odcepi poti in javne luči v Žimari-cah, kanalizacija v Lipovščici, ureditev javne razsvetljave v Globeli, vodni rezervoar in priprava kanalizacije v Jelovcu, ureditev odcepov poti, telefon in javne luči v Podklan-cu, v Sinovici ureditev ceste proti Preski in Grabnu, ureditev mostu in dela kanalizacije v Ravnem dolu, javne luči v Pesku, vodovod na Gori, v Slemenih nova šola, v Vinicah in Zapotoku pa modernizacija vaških poti, urejanje kanalizacije in gradnja avtobusnega postajališča.
Rekel bi še to: načrti so res obsežni in morda nam ne bo uspelo vsega uresničiti. Brez samoprispevka ne bomo ničesar uresničili! Z lastnimi sredstvi bomo pridobili še veliko dodatnih denarjev iz drugih virov, za določene naloge pa bo potrebno — to naj nam bo jasno že takoj - poiskati še dodatne prispevke v posameznih krajih.
Res je, VSI ZMOREMO VSE. Na to preradi pozabljamo! Pozabljamo, da je v slogi moč, v enotnosti nepremagljiva sUa. Posameznik je osamljen, sam ni zmožen velikih del. Te lahko napravi le trdno združena skupnost po napredku hrepenečih ljudi. Bodimo torej to - množica z jasnimi skupnimi cilji in načrti, stopajmo odločno po skupni poti.
Povejmo še to: v vsakem območ-
Spoštovani občani, poslednjič bi rad kot vodja odbora za pripravo nedeljskega referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v občini Ribnica zapisal nekaj misli, osvežil nekatere stvari in morda razjasnil nekatere nejasnosti, ki so se pokazale zadnji čas. Predvsem pa bi rad vsem volilcem, vsem tistim, od katerih je uspeh nedeljskega referenduma odvisen, povedal, da bo 20. maja na tehtnici naš nadaljnji razvoj, razvoj posameznih območij in posameznih krajevnih skupnosti v občini, in da prav zaradi tega ne bi smeli in ne moremo niti malo pomišljati, ko se bomo odločali o samoprispevku. Pravilna, pametna, poštena in napredna bo samo odločitev ZA samoprispevek ...
Da na kratko ponovimo:
- Referendum, glasovanje bo 20. maja od 7. do 19. ure po že objavljenih voliščih, za samoprispevek po območjih Dolenje vasi, Loškega potoka, Ribnice in Sodražice.
- Samoprispevek bomo plačevali v višini 2 odstotka od vseh obdavčljivih dohodkov zaposleni, upokojenci, kmetje in obrtniki od 1. julija letos do 30. junija 1978, pet let.
Odlok, objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu, točno določa, kdo bo plačeval in kdo bo oproščen plačevanja; to je zapisano tudi na glasovnicah.
ZA KAJ BOMO PORABILI SAMOPRISPEVEK?
- Izoblikovali so se naslednji načrti gradenj po posameznih območjih oziroma krajevnih skupnostih:
-OBMOČJE DOLENJE VASI: gradnja vodovoda v Grčaricah ter asfaltiranje cest v Prigorici preko Za-ložja, Dolenja vas - Rakitnica preko Golnika in Dolenja vas - Lipovec, po možnosti tudi proti Blatam.
Skupna naloga vse občine pa je prispevanje za dograditev dvorane.
- OBMOČJE LOŠKEGA POTOKA: šolsko športno igrišče na Hribu, asfalt do konca Travnika, ureditev kanalizacij.po naseljih, dograditev vodovoda na Hribu in v Malem Logu.
- OBMOČJE RIBNICE: delež pri gradnji zdravstvenega doma Ribnica in šolski športni center, po krajevnih skupnostih pa bi s samoprispevkom začeli urejati naslednje: NEMŠKA VAS - kanalizacija; OTA VICE -asfalt po vasi; GORIČA VAS — asfalt po vasi, RIBNICA IN HRVA ČA - gradnja vrtca (delež k posojilom), mrliške vežice, otroška igrišča, modernizacija cest in javne luči do Zg. Lepovč, modernizacije ceste v Hrvači,BUKOVICA - oprema gasilskega doma, delež pri asfaltiranju cest po vaseh Bukovica, Dane, Sajevec, Zadolje, vodni rezervoar v Bukovici; JURJEVIČA- asfaltiranje ceste skozi naselja Jurjeviča, Kot,
Breže in delež pri začetku modernizacije ceste proti Ribnici; SUŠJE -delež pri gradnji vodovoda v Žlebiču in Gor. Lazih, delež pri gradnji kanalizacije in asfaltiranju ceste v Sušju in Slatniku; VELIKE POLJANE- delež pri gradnji vodovoda v Poljanah in delež pri rekonstrukciji ceste do Grmade; DOLENJI LAZI - delež pri asfaltiranju ceste na Bregu in do Dolenjih Lazov. Poudarjam, da bosta pri gradnji novega zdravstvenega doma prispevali del
ju bodo posebni organi samostojno razpolagah z zbranim samoprispevkom, tako da prelivanja, česar se mnogi boje, ne bo. Občani sami bodo torej skrbeh za kar najbolj pametno trošenje skupnih denarjev, seveda — če se bomo odločili za samoprispevek. To pa je naša skup-naf stvar, vseh, ki bomo v nedeljo glasovah.
Vsako gospodinjstvo je tudi že prejelo brošuro „Kamen na kamen - zrno do zrna“. Temeljito jo preberite, laže se boste odločili. V njej je o samoprispevku povedano vse. Te dni potekajo tudi zbori občartov po vaseh in v delovnih organizacijah. Tako bomo pričakali mejni 20. maj povsod kar najbolje pripravljeni.
20. maj torej, ko bomo glasovah o napredku in enotnosti, ko bo, verjamemo v to, s pravilno odločitvijo občina kot celota storila nov, velik korak iz nerazvitosti. Na svidenje na voliščih!
FRANCE GRIVEC
Na kratko
IZLET PRELOŽEN - 20. maja bo referendum za občinski samoprispevek, zato bomo ostali doma in glasovali. Nameravani prvi letošnji izlet bomo zato prelo žili na mesec junij. Točni datum bomo pravočasno objavili z lepaki in v časopisju.
V. P.
VODOVOD V ŽLEBIČU? -Žlebič je ena redkih vasi v ribniški občini, ki še nima vodovoda. Vaščani si ga že dolgo žele. Kaže, da so že blizu cilja. Zbiranje sredstev za nov vodovod je uspelo nad pričakovanjem. Režijski odbor za gradnjo vodovoda je doslej zbral 80.000 din. To je še premalo..
ČESTITKE TITU
Prebivalci Ribnice so pripravili nosilcem zvezne štafete, ki nosi pozdrave za 81. rojstni dan maršala Tita, 5. maja na trgu v Ribnici lep sprejem. Na njem je govoril sekretar občinskega komiteja ZK Danilo Mohar, ki je v imenu občanov Ribnice izrekel tovarišu Titu najboljše želje ob rojstnem dnevu. Učenci osnovne šole in glasbene šole iz Ribnice pa so izvedli kulturni program.	-r
Tudi zaposleni iz semiške ISKRE so se odločili prispevati svoj delež k stabilizaciji: maja in junija bodo delali vse proste sobote, tako ustvaijeni dohodek, ki bo predvidoma znašal 250.000 din, pa so namenili stanovanjskemu skladu. Lep primer! (Foto: R. Bačer)
Premalo zaupanja v lastne sile
Dokler Beltov kolektiv ne bo očiščen starih napak znotraj tovarniških zidov, tudi navzven kot podjetje ne more uspevati
Ko se je pred tedni razkrilo, da je BELT v težavah, ker je po združitvi s COSMOSOM zaplavalo celotno podjetje v velike izgube, in ko so udarili na plan še slabi odnosi v kolektivu, je začela ukrepati Zveza komunistov.
Najprej so na seji komiteja pretresali stanje v BELTU, pred kratkim pa so politično vzdušje v kolektivu ocenjevali še skupno na seji komiteja z najbolj odgovornimi iz podjetja. Pokazalo se je, da komunisti v BELTU niso odigrali svoje vloge. Partijska organizacija ni redno in kritično preverjala uresničevanja sklepov in tudi ni bila dovolj odločna pri odstranjevanju karieristov, malomešča-nov in oportunistov iz svojih vrst.
Kdo na izlet?
Podružnica Društva upokojencev v Črnomlju organizira v ponedeljek, 11, junija, za svoje člane izlet v Velenje. Ogledah si bodo mesto, verjetno pa bodo v tovarni Gorenje dovolili tudi ogled proizvodnje. Izletnike bo odpeljal. avtobus; iz Vinice ob 4.30, člani iz Črnomlja pa bodo vstopih ob 5. uri. Računa se, da bo povratek okrog 22. ure. Avtobus pa bo tudi Viničane odpeljal domov. Prijavijo se lahko tudi upokojenci iz Dragatuša, vendar je zadnji rok za vse prijave do 5. junija. Cena za prevoz znaša samo 52 din. Prijave sprejemajo v pisarni Društva upokojencev v Črnomlju, na Vinici pa se interesenti lahko priglasijo poverjenici Matildi Alič.
Upokojenci vabijo člane, naj se izleta udeležijo v čim večjem številu, saj bo potovanje prijetno, poučno in zabavno obenem. V Velenju bo organizirano tudi kosilo po primerni ceni.
PRVA EKIPA ISKRE
V	soboto, 5. maja, je bilo v Črnomlju občinsko tekmovanje ekip prve pomoči, kjer je sodelovalo 5 ekip iz gospodarskih organizacij in dve s terena. Nastopile so ekipe Kmetijske zadruge, obrata IMV, podjetja Begrad in Iskre iz Semiča ter prva in druga ekipa krajevne skupnosti Črnomelj. Najboljše znanje so pokazali Semičani: tako je Iskrina ekipa postala občinski prvak, sledita pa ji ekipa Begrada in druga ekipa črnomaljske krajevne skupnosti.
Ustavljali so se ob jalovih razpravah, besedičili tja v dan, vse to pa je, žal, vplivalo tudi na proizvodnjo.
Še vedno je veliko izmečka, preslaba kontrola, preveč porabljenega materiala, slab odnos do družbenega premoženja, nedisciplina in tudi veliko poškodb pri delu, Ker ni bilo pravega nadzora, so se nekateri mojstri in tehnologi obnašah neodgovorno. Ugotavljajo familiarnost in izmikanje odgovornosti. Tudi neustrezen način obveščanja je pripomogel, da so namesto Zveze komunistov javno mnenje v kolektivu ustvarjale skupine ah posamezniki, kakor je njim ustrezalo.
Tako oceno so sprejeli, obenem pa zadolžili komuniste v Beltu, naj enkrat za vselej napravijo red v odnosih v kolektivu, predvsem pa v svojih vrstah. Osnovna organizacija ZK je sprejela vrsto nalog, ki morajo biti čimprej izpeljane, kajti kolektiv mora biti ozdravljen starih bolezni, če hoče prevzeti nase veliko odgovornost in bremena v nadaljnjem razvoju podjetja.
Kakorkoli se bo kolektiv Belta odločil za bodočnost (znano je že, da bo šel stran od Cosmosa), je prva stvar: red, enotnost in zdravi odnosi
Mladina pomaga
Pred kratkim smo viriiški mladinci na pobudo krajevne skupnosti in podjetja VIATOR že drugič organizirali delovno akcijo, da bi kraj pred turistično sezono čim lepše uredili. Očistili smo prostor okrog kampa pri Kolpi ter uredili prostor okrog spomenika in pot. Na delo so prišli v glavnem vsi mladinci.
Denar, ki smo ga prislužili s čiščenjem prostora, bomo porabili za enodnevni izlet. Kam bomo šli, še ne vemo, bomo se pa kmalu odloči-
li.	Ob zaključku delovnega dne je mladinska organizacija priredila ples, na katerem je igral ansambel JLA.
Dve delovni akciji sta lepo uspeh, zavedamo pa se, da nas čaka še veliko dela, preden bomo s podobo našega kraja lahko zadovoljni.
NATAŠA KAJIN
ČRNOMALJSKI DROBIR
ZA BOLJŠO VARNOST - Komisija, ki jo je imenoval svet za vzgojo in varnost v prometu, si je pred kratkim ogledala vse mesto in ugotavljala pomanjkljivo cestno signalizacijo. Pričakovati je, da bodo stare in neustrezne znake ob cestah kmalu zamenjali novi.
NOV TEČAJ - AMD Črnomelj bo v drugi polovici maja organiziralo tečaj za voznike motornih vozil A in B kategorije na Vinici. Tudi v tem kraju je vedno več interesentov za šofiranje.
VELIK KUP - Doslej je pri referentu za borčevske zadeve pri občinski skupščini zbranih že 144 prošenj za starostno pokojnino in varstveni dodatek kmetov borcev. Kup teh prošenj pa bo še večji, kajti rok za prijave še ni minil in nekateri borci šele zdaj uveljavljajo dvojno delovno dobo.
LEP SPREJEM - V soboto, 5.
med zaposlenimi! To bo prineslo tudi več zaupanja v lastne sile.
R. BAČER
SREČANJE MATURANTOV
V	soboto, 19. maja, bo ob 20. uri v semiškem hotelu SMUK srečanje maturantov, ki so od ustanovitve do zdaj maturirah na črnomaljski gimnaziji. Na družabnem večeru, kjer bodo igrah Abadoni, pričakujejo veliko udeležbo. Nekdanji črnomaljski maturantje so po končanem študiju na višjih in visokih šolah zaposleni v raznih krajih, pa tudi v vsej Beli krajini jih je precej.
maja, so Črnomaljci na prostoru za jurjevanje zares lepo pričakali zvezno štafeto, obenem pa je na prireditveni prostor priteklo še 22 lokalnih štafet. Ko so štafetno palico s prisrčnimi pozdravi predsedniku Titu odpremili proti Koprivniku, je mladina imela še zabavni program.
ŠE ZDAJ RAZKOPANO - Ulica, ki se sredi mesta pred zdravstvenim domom odcepi proti Lokvam mimo stanovanjskih blokov, je že od lanskega leta razkopana. Gradnja sodobne ceste proti Ručetni vasi napreduje namreč zelo počasi.
KURE ZA OGRAJE - Krajevna skupnost je z nedavnim dopisom opozorila občane in lastnike hiš, da delajo kure in druga perutnina precej škode na prostem. Vsi lastniki takih Živah so dolžni poskrbeti, da se bodo kure pasle za domačo ograjo.
Na boljše gre
V	Dobličah bi radi imeli letos otvoritev
Dobhčka krajevna skupnost, ki zajema pet vasi, v preteklosti prav gotovo ni sodila med tiste, ki bi po dejavnosti šteh med boljše v črnomaljski občini. Počasi pa se je vendarle začelo tudi v teh krajih obračati na boljše, vsaj tako je zatrdil predsednik Martin Banovec:
„V zadnjem letu smo nabavili vrtalni stroj, tako se lahko bolj ukvarjamo s popravilom vaških poti. Naši občani z Dobhčke gore so pred kratkim pomagah še pri večji akciji sosednje krajevne skupnosti Talčji vrh, ko so urejali in betonirah pot. Še vojska jim je pomagala. Prostovoljno delo in prispevki pa so tudi pri nas vsakdanja praksa."
-	Kakšne načrte ima vaša krajevna skupnost v letošnjem letu?
„Lotih se bomo popravljanja mrtvašnice in pokopališča, ker nas je sram pred ljudmi od drugod, ki prihajajo k nam na pogrebe. Po hišah smo že pobirali prostovoljne prispevke, tako imamo v blagajni že blizu 3.000 dinarjev, toda akcija še ni konča-
na. Razen tega bodo občani pomagah še z delom. Večja stvar, ki smo se je lotih že pred leti, in bo, kot upam, letos končana, je naša vaška hiša. Nimamo prostorov za sestanke, zato gradimo stavbo, ki jo bodo uporabljale vse vaške organizacije, od gasilcev do Socialistične zveze in drugih. Gradnja napreduje počasi, ker je malo denarja, stroški pa soTreliki."
-	Slišati je, da v vaši vasi sestanki niso dobro obiskani. Menite, da bo udeležba boljša, ko bo prostor nov?
„Mislim, da se bo vsa družbenopolitična dejavnost popravila, ko bomo imeh dom družbenih organizacij. Stavba je že pod streho, zaprta je tudi, notranja dela pa bomo kmalu nadaljevali. Upam, da bomo letos slavili otvoritev.*4
R. B.
»Da le ne bi bilo toče...«
Zgleden primer metliške zadruge: 65.000 din iz svojega kot pomoč za-sebnemu vinogradništvu - Letos že 25 hehtarov zavarovanih
Letos je metliška zadruga že drugič organizirala akcijo za kolektivno zavarovanje zasebnih vinogradov. Po lanskem poskusu in izkušnjah je še več vinogradnikov zavarovanih proti toči. Zbrali so 46 podpisnikov, tako da je skupno zavarovanih okrog 25 hektarov zasebnih vinogradniških površin.
Največ zasebnih pridelovalcev grozdja je zavarovanih iz vasi Krma-
ZA STANOVANJA GRE
9.	maja so v metliški tovarni BETI organizirah prvi sestanek komisije za stanovanjska vprašanja z interesenti za stanovanja, da bi skupno prerešetah, komu dodeliti 6 družbenih stanovanj, ki bodo v kratkem vseljiva. Ker je prosilcev okrog 50, stanovanj pa samo 6, je seveda večina razočaranih. Predlagali .so, naj bi nova, stanovanja dobih tisti, ki izpolnjujejo največ pogojev, glede na leta službe v podjetju, potrebo na delovnem mestu in razmere, v katerih prosilci živijo. Končna odločitev o dodelitvi stanovanj pa bo v rokah poslovnega odbora.
čina, Drašiči, Vidošiči, najmanj pa se jih je odločilo s področja Radoviče, Slamne vasi in Boldraža. Pogoji za zavarovanje so bili letos z izdatno pomočjo kolektiva zadruge še ugodnejši kot lani. Zavarovanega je 60 hi pridelka na hektar, s tem da je hter mošta ovrednoten na 6 din, premija pa znaša 14,52 odst. od zavarovane vrednosti. Zadruga je podpisnikom zavarovanja poravnala polovico premije iz svojih sredstev in je ne zahteva nazaj kot lani, temveč zavarovanega vinogradnika le obvezuje, da bo jeseni odprodal zadružni kleti po dnevnih cenah najmanj 300 kg grozdja.
Ta pomoč velja zadružni kolektiv
65.000	dinarjev, odločil pa se je zanjo zato, ker je finančni uspeh pod-
Priznanje vsem, ne enemu
r -
Po večletnem plodnem delu je gradaška organizacija Rdečega križa dobila priznanje OF
Delovanje v Rdečem križu je za Gradac in njegove preuivalce že po tradiciji znano. Vse od leta 1944, ko je bila v tem kraju v času NOB ustanovljena organizacija v slovenskem merilu, so ji Gradčani s srcem vdani.
Edina organizacija v metliški občini, ki je letos prejela občinsko priznanje Osvobodilne fronte, je bila krajevna organizacija RK v Gradcu. Priznanje velja vsem članom, zlasti pa dolgoletnim in požrtvovalnim aktivistom te organizacije, kajti vsi so pripomogli, da imajo lepe uspehe. Med najboljšimi so v občini pri vseh akcijah: pri zbiranju krvodajalcev, zbiranju raznih prispevkov, v organiziranju pomoči za ostarele in osamele občane, pa tudi pri vključevanju mladih v organizacijo.
„Prav te dni bomo sprejeh v organizacijo spet 25 mladih članov,“ je povedala Malči Plut, predsednica Rdečega križa v Gradcu, vendar je izrecno poudarila, da so v obdoru delavni vsi, posebno Zofija Bajc, dolgoletna tajnica organizacije, Amalija Potočnik, blagajničarka, ki med prvimi vsako leto pobere članarino v občini, pa tudi delo funkcionarjev RK iz prejšnjih let se še zdaj I pozna.	'
Gradčani so zmeraj pripravljeni I pomagati sovaščanu, če je v stiski. I Kadar je kdo od starejših bolan, ga I obiskujejo, organizirajo zanj pomoč I v hrani, otroci mu iz trgovine prina-
Svežega vetra
No območju metliške občine je dejavnost odborov za splošni ljudski odpor očitno zaspala. Nekateri so sicer uspešno zaživeli ob manevrih „Svoboda 71“, toda kolikor bolj so se manevri oddaljevali, toliko bolj je bilo čutiti mlačnost.
Tudi podatki, ki jih je zbral občinski komite Zveze komunistov v Metliki, kažejo, da je v tej dejavnosti vrsta pomanjkljivosti. Največja je, da je med člani odborov zelo malo komunistov, razen tega pa premalo mladih in žena.
Tudi družbenopolitične organizacije in društva, ki bi se v tej dejavnosti morala izkazati, so zadnje čase spale na lovorikah iz časa manevrov. Edina izjema je Rdeči križ, ki je tudi v zadnjem času z vrsto tečajev prve pomoči usposabljal ekipe. Ni pa načrtnega dela na tem področju ne v delovnih ne družbenih organizacijah. ZLasti bi moralo oživeti taborništvo, strelstvo, radioamaterstvo in nekatere druge dejavnosti.
Komisija za SLO pri občinski konferenci ZK bo morala po sklepu nedavne občinske konference poskrbeti, da bodo pomanjkljivosti čimprej odpravljene. Poiskati mora nosilce nalog, potem pa jih tudi nadzorovati, kako so delo opravili.
Občanom bi bila potrebna še vrsta predavanj in drugih oblik izobraževanja, da bi prav vsakdo v primeru vojne ali podobne nevarnosti vedel, kje je njegovo mesto in kakšna naloga ga čaka.
šajo živila itd. Posebno je bila taka pomoč vidna ob lanski hudi gripi. Tudi občasna denarna pomoč navadno ob pravem času pride do potrebnega, čeprav marsikdo izjavlja: „Ni mi toliko za denar ah obleko kot za pozornost in dobro besedo." Gradčanom, članom in aktivistom Rdečega križa, velja le čestitati za njihov čut do sočloveka, saj večini današnjih pridobitniško usmerjenih ljudi marsikje prav tega manjka, saj večina današnjih pridobitniško usmerjenih ljudi marsikej prav tega manjka.
jetja dokaj dober in ker želi kmetom resnično pomagati, da jih ne bi morebitna naravna katastrofa tako prizadela, kot se je to zgodilo pred dvema letoma. Obenem pa s tem krepijo sodelovanje med zadrugo in člani-Jcooperanti.	-__
Kdor zna, pa zna
Akcijo za zbiranje prispevkov za gradnjo mladinskega in borčevskega doma v Kumrovcu je v metliški občini zastavil odbor že v začetku marca, do zdaj pa je nakazanih že
10.000	dinarjev, medtem ko je zbranega še 50.000 din več. Med aktivisti, ki so pobirali prispevke po vaseh, se je doslej najbolj izkazal Jože Sladič, predsednik krajevne organizacije ZB iz Podzemlja, ki je prvi zbral 3.220 din. Prav Sladičev primer kaže, da akcija tudi na vasi lahko uspe, če se je prizadevno lotijo. Domenjeno je, da bo v podjetjih pri zbiranju prispevkov pomagal tudi sindikat, na terenu pa bo akcijo podprla Socialistična zveza. V metliški občini nameravajo zbrati 60.000 dinarjev.
VEC KOT 140 PROŠENJ
Za starostno kmečko pokojnino in varstveni dodatek za kmete-borce je preko občinskega odbora ZZB NOV v Metliki odposlanih že več kot 140 prošenj občanov. Tajnik odbora Milan Bajc ima s tem veliko dela, vendar rad pomaga, kajti ta sredstva' se bodo pri marsikateri hiši močno poznala.
GREMO NA RAB
Proti koncu maja bo borčevska organizacija v Metliki organizirala že tradicionalni enodnevni izlet na Rab, kjer je pokopanih veliko svojcev in prijateljev metliških občanov. Okrog 30 prijav za izlet je že zbranih, interesenti pa naj s prijavo pohite, ker je število mest v avtobusu omejeno.
V lepo urejenem in dobro založenem novem lokalu tovarne NO-VOTEKS na Mestnem trgu strank ne manjka. Posebno radi ogledujejo kupci hlače vseh vrst. V tej trgovini je tudi postrežba prijazna. (Foto: R. Bačer)
SPREHOD PO METLIKI
V	POČASTITEV DNEVA MLA DOSTI - Zdaj potekajo mladinska športna tekmovanja v malem nogometu, šahu, namiznem tenisu, kegljanju in streljanju z zračno puško. Tekmovanja v namiznem tenisu se je udeležilo kar 8 ekip. Prvi je bil aktiv Komunalnega podjetja, druga Sla-mnaVas in tretji aktiv BETI.
TUDI V LJUBLJANI. Tradicionalnega pohoda po poteh partizanske Ljubljane so se udeležile tudi metliške mladinke. Na 8 kilometrov dolgi progi sta tekmovali dve ženski ekipi.
SE EN SALON - Metlika je dobila še en frizerski salon, tako je v mestu zdaj 5 takih lokalov. Zadnjega je odprla v lepo urejenih prostorih Milka Barbič zraven zdravstvenega doma.
OLEANDRI SO ZUNAJ - Toplo vreme je prebudilo meščane, da so znosili iz kleti oleandre in drugo cvetje ter ga postavili na okna in pred hiše. Mesto je prav zaradi tega cvetja poleti zelo lepo.
VESELICA BO LEPŠA. Pred kratkim so preorah prostor pred gostiščem Veselica, kjer je bil zasajen star vinograd. Kaže, da bodo nove trte krasile okolico Veselice, s tem pa bo tudi izletniška točka še prijaznejša.
PRIDEJO V GOSTE - 27. maja pride na obisk k metliški mladini okrog 200 mladih iz Karlovca. Gostje si bodo ogledah mesto, muzej in vinsko klet, nato pa bodo športna tekmovanja. Pometih se bodo v kegljanju, košarki, rokometu, šahu, na Veselici pa bo družabno srečanje s kulturnim programom. V začetku junija bodo Metličani obisk vrnili.
UMRLI SO: Blaž Mavretič iz Metlike, star 69 let; Marija Vrban iz Boldraža, stara 79 let; Jože Črnugelj iz Grabrovca, star 50 let; Marija Štipano vič iz Marindola, stara 77 let; Jožefa Miklič z Jugorja, stara 74 let; Alojz Janžekovič iz Radoš, star 79 let, in Marija Šegulja iz Metlike, stara 97 let.
[ REŽETE) REŠETO REŽETB REŠETO RESETB REŠETO^ ]
Sami smo odgovorni za svojo prihodnost
»Vsak razumnež bo glasoval za« — Kdor ne bo dal, tudi ne bo imel pravice zahtevati — Samoprispevek bodo zbirali po območjih, krajevnih skupnostih in krajih in ga tako tudi porabili — Ljudje se zavedajo, da prispevajo in delajo zase — Prebivalci mnogih krajev bodo dali še več kot !e samoprispevek, ker bi pač radi naredili za svoj kraj čimveč koristnega — Razveseljivo je, da se vedno več ljudi zaveda, da so sami odgovorni za svojo bodočnost, da si jo sami ustvarjajo
Pred kratkim smo obiskali nekatere občane ribniške občine z raznih območij in jih spraševali, če so za samoprispevek ali so proti, in če so zanj, za kaj in kako naj bi ga porabili. Odgovori so bili taki:
SLAVKA PUCAR, Ribnica: „Seveda sem za samoprispevek, da bomo v Ribnici kaj zgradili oziroma naredili. Če ne bomo uvedli samoprispevka, ne moremo pričakovati, da bomo kaj imeli. Predvsem je Rib-
nici potreben vrtec. Veliko mater je zaposlenih. Vsak dan prihajajo spraševat, če bi lahko vzeli v vrtec nove otroke, pa ne moremo, ker je vse polno. V Ribnici je potreben tudi nov zdravstveni dom. Sedanji/e premajhen/1
FRANC DEJAK, INLES: „Sem za to, da se samoprispevek vpelje, čeprav imam še nekatere predloge. V redu je, da vsi prispevamo za zdravstveni dom, čeprav menim, da. 'bi zato lahko imeli zavarovanci nekatere ugodnosti. Vrtec pa je bolj zadeva območja krajevne skupnosti
Ribnica, kot ostalih krajevnih skupnosti z ribniškega območja. Samoprispevek naj bi v glavnem ostal na območju, na katerem je zbran, ker oddaljeni kraji, na primer ne bodo uporabljali vrtca, imajo pa svoje potrebe, kot so ceste, kanalizacija, vodovod in podobno.“
JANEZ KOZINA. Žlebič: „Zdravstveni dom v Ribnici, kamor se naši občani zatekajo po zdravniško pomoč, je res slab. Za njegovo gradnjo so pripravljeni prispevati vsi naši ljudje. Za vrtec pa naj bi prispevali predvsem Ribničanje. Tudi ceste je treba posodobiti.Mi bomo skupaj s Sušjcm in Slatnikom zgradili še ga-
silski dom. Vsaka hiša je že prispevala še po 2.000 din za vodovod, ki ga bomo začeli graditi."
TpNE KRAJC, Dolenji Lazi: „V redu je, da bo referendum. Zbrani denar pa naj gre tja, kjer je potreba. Najprej naj gre denar za zdravstveni
dom in ostale komunalne zadeve. Vrtec pa naj bi gradili predvsem občani Ribnice, ker ga potrebujejo."
JOŽE KOŠMRLJ. Souražica: „Brez samoprispevka kraj ne bo napredoval. Zbirali naj bi ga po šolskih okoliših, ki so v občini štirje, porabili pa bi ga tudi po tistih okoliših,
krajevnih skupnostih ali celo posameznih krajih, kjer se je zbral. Ce ne bi uvedli skupnega samoprispevka, bi ga mnogi kraji morali uvesti sami zase, saj drugače ne bi mogli urejati nujnih krajevnih za^v.“
ANTON GOVZE, Zapotok: „Spadamo pod območje Sodražice. V Sodražici pa smo sklenili, naj bo denar porabljen tam,, kjer bo zbran, se pravi v tisti krajevni skupnosti ali celo samo v tistem delu krajevne skupnosti. Potrebe so povsod velike, naj bo v središču ali na podeželju. Morda so na podeželju še večje, saj si za marsikatere zadeve sami belijo glave, kako jih bodo rešili. Tu mislim kanalizacijo, vaška pota, da ne omenjam razsvetljave in družbenih prostorov, ki jih na podeželju še
zdaj, ko gre za naš vodovod. Ne zahtevamo, da bi bil naš vodovod zgrajen že prihodnje leto, pač pa le, da bo res vse narejeno, kar je obljubljeno, se pravi tudi naš vodovod.”
OLGA MOHAR, Loški potok: „Imam vtis, da bodo naši ljudje glasovali za samoprispevek. Novo šolo res imamo, imamo pa še vrsto dru-
*/•>..
kakšen tudi kaj reče proti, a ga drugi prepričajo, da nima prav.“
FRANC KOPRIVEC, Ribnica: „Vsi smo se na sestankih strinjali, da je samoprispevek potreben. Brez
marsikje ni. Predvsem pa je pomembno, da se z zbranim samoprispevkom res naredi vse tisto, za kar je bil uveden. Za druge namene se ta denar ne sme porabiti.
NIKO GERBEC, Grčarice: „Pri nas bomo, naravno, vsi za. Vedno smo bili vsi za, celo takrat, ko nismo nič dobili, zato bomo seveda tudi
njega bi bil napredek počasnejši. V Ribnici najbolj potrebujemo vrtec, športni center in zdravstveni dom. ‘
NORBERT ČERNE, Grčarice: „V programu je tudi gradnja našega vodovoda, zato sem prepričan, da
bodo ljudje glasovali za. Kdor ni za vodovod, ni pri zdravi pameti ali pa se bolj neumnega dela, kot je. Po moje bi morali biti vsi, se pravi 100-odstotno, za, a kaj, ko se vedno najde vmes kakšna špica.“
Inž. JOŽE ANDOLJŠEK, Velike Poljane: „V naši krajevni skupnosti
Lepa nova šola v Ribnici je bila zgrajena z zadnjim samoprispevkom, z novim samoprispevkom pa bi ob njej zgradili še šolski športni center
smo se odločili, da bomo glasovali za samoprispevek. Določili smo tudi komisijo za izdelavo prednostnega reda del na območju KS, ki bo kontrolirala tudi porabo s samoprispevkom zbranega denarja. Skupaj bomo dah denar za novi zdravstveni dom, ki bo tudi nam koristil; razen tega imamo v načrtu obnovo poti na Grmado, obnovo vodovoda ali gradnjo novega na Velikih Poljanah in v Dolenjih Podpoljanah.1'
FRANCE VIDERVOL, Rakitnica: „Kdor le malo razume vse skupaj, ne bo rekel ne. Kako bomo pa kaj naredili brez denarja? Dali bo-
del asfaltne ceste, vodovod za Hrib in Mali Log pa morda še kaj. To je zdaj dobro urejeno, da bomo denar zbirali po krajevnih skupnostih in da bo po krajevnih skupnostih, kot bodo določili ljudje, tudi porabljen. Zato bi bil zelo zadovoljen, če bi referendum uspel.4
LUDVIK ČEŠAREK, Nemška vas:	„Upam, da bo referendum
uspel. Le potem bomo lahko gradili, kar imamo v načrtih. Za našo vas je predvidena kanalizacija, vendar bo
mo za dvorano v Dolenji vasi, v programu naše vasi pa imamo še asfaltiranje ceste, gradnjo mostu, kar sami bomo pa zgradili še gasilski dom. Za temelje smo udarniško kopah že prejšnjo nedeljo. Samo,da nam ne bi Fige pokazali tisti, ki imajo že vse urejeno.”
ALOJZ BENČINA, Loški potok: „Ljudje vidijo, da se s samoprispev-
zelo draga. Zato je vprašanje, če bo z referendumom zbrani denar zadoščal za vse, kar imamo v načrtu. Zavedamo pa se, da ne bomo imeli ničesar, če ne bomo izglasovali samoprispevka.“
FRANCE ČEŠAREK, Sodražica: „Sem za to, da se samoprispevek uvede. V Sodražici imamo samoprispevek za razne namene (zdravstveni
gih potreb. Zavedamo se, da ne bomo ničesar dobili, če tudi sami ne bomo dali svojega deleža. Res včasih
A
kom nekaj naredi. Lep primer je naša šola. Zato bodo. glasovali za, saj vedo, da bomo potem spet dobili
dom, vodovod, pokopališče, prvi TV pretvornik), odkar pomnim. Samo z občinsko denarno pomočjo bi naša KS le životarila. S samoprispevkom pa bomo lahko marsikaj zgradili. Smo že sprejeli program del.“
i
Ko jih je
dobil nekaj močnih po hrbtu in glavi, zlasti pa ko je videl, da sta dva njegova oboroženca obležala mrtva na tleh, je pozabil na svoj ugled in ukazal oboro-žencem umik. Prav naglo so jo morali ubirati, kajti razjarjeni kmetje so jih preganjali še dolgo iz vasi. Urban, domačin, je poklical vaščane nazaj. Trije mrliči so obležali na kmetovem dvorišču zaradi ene krave. Kmeta—župana so prenesli v hišo mrtvega. Udarec s težkim ročajem biča je bil smrtonosen. Oba mrtva oboroženca so prenesli na gmajno in ju tam zagrebli.
Sporočili so v Kočevje o tem dogodku in zahtevali navodila, kaj naj ukrepajo v prihodnjih dneh. Vedeli so, da grad ne bo molče požrl tega poraza.
Še tisto noč so štirje jezdeci odjezdili na podeželje z novico o oskrbnikovem početju, v mestu pa je bobnar sklical enajsterico odbora Zveze kmetov in meščanov na posvet. Sklenili so zapreti mestna vrata, pomnožiti stalne straže in izgnati iz mesta vse grajske uradnike in izterjevalce davščin. Med podložniki in gosposko je nastalo vojno stanje. Vsi so to z navdušenjem pozdravili, nihče pa ni vedel, koliko časa bo trajalo in do česa bo pripelja-
lo.	Kajti nezadovoljni niso bili samo Kočevci, vrelo je tudi med kmeti na Dolenjskem in Gorenjskem, po celem Kranjskem. Prav tiste dni so se mudili v Kočevju odposlanci kmetov okrog Škofje Loke, v tesni zvezi pa so bili Kočevci tudi z Dolenjci iz okolice Črnomlja in Novega mesta. V vseh teh krajih so imeli enako željo znebiti se
davkov in dajatev, kakor so to storili v Kočevju.
Tri dni po dogodkih v Slovenski vasi, 23. februarja 1515, je zasedal pri gostilničarju Damijanu svet enajstori-ce. Jonke je navzočim povedal, kaj se je zgodilo pred dnevi, nato pa predlagal, naj sprejmejo sklepe, kako v bodoče nastopati proti grajskim. „Kajti samo dvoje je mogoče: ali predpisane davke plačati, česar seveda ne bomo storili, ali pa se braniti, kakor smo že nekoč sklenili. Od vicedoma in cesarja ne pričakujmo pomoči, ker je ne bo! Preostane nam samo eno, grajskim oborožencem se upreti s silo. Brez orožja pa ne pojde, zato moramo naše kmete oborožiti. Kaj prida orožja nimamo, in kar ga je, je slabo. Toda na naši strani je veliko število ljudi, ki s cepci, kiji, vilami in motikami oboroženi pomenijo veliko silo. V vseh vaseh naj se ljudje oborožijo s tem našim orožjem. Kjerkoli bi se zopet prikazala svojat izterjevalcev, naj se vasi obveščajo med seboj in ena drugi takoj priskočijo na pomoč. Jasno jim povejmo, naj se z orožjem uprejo vsaki sili in brez usmiljenja tolčejo po grajskih. Če gospodu baronu primanjkuje hrane, naj si jo poišče v svojih gozdovih, kmete pa naj pusti pri miru.“
Ko so nekateri imeli pomisleke, češ koliko časa bo vse to trajalo, jim je Jonke odgovarjal, da bržkone tako dolgo, dokler se baron Thurn ne spametuje ali pa pride od vicedoma sprejemljiva odločitev na njihovo pritožbo ali pa do tedaj, dokler vmes ne poseže cesar. Da je sicer možna še ena pot za skrajšanje tega stanja, težka sicer in kruta, a na koncu koncev krvavo potrebna: „Tistim gori v gradu temeljito podkuriti! Še pred to zadnjo možnostjo pa moramo le povprašati grofa, ali res vztraja pri novih davščinah ali pa se morda le premisli in nas ne sili do skrajnega. Nekdo mora gor v grad. To je za tistega človeka nevarna stvar, kajti imel bo opravka z dvema človekoma, ki nimata ne srca ne vesti. Ta naš odposlanec bo moral biti pripravljen na vse! Zato je še najbolje, če pojde h grofu on sam, je dejal Jonke. Z baronom in oskrbnikom bo treba voditi razgovor v njihovi govorici, poslanec ne bo smel nasesti lepim obljubam, in kar je glavno, moral bo pokazati vso kmečko odločnost in borbenost.
Tovariši so ga enoglasno pregovarja-
li,	naj ne sili v levje žrelo, kajti on je njihov voditelj in kaj bo z njimi brez
njega. Jonke jih je prepričal, da je najbolje, če pojde sam h grofu, kajti za svojo Zvezo kočevskih kmetov in meščanov ga ne skrbi, ker sta tu še Urban in Koenig, ki sta oba že dobro vpeljana v vse in imata zveze z ostalimi kraji na Kranjskem in Koroškem in tudi onstran Kolpe na Hrvaškem.
Naslednjega dne se je Jonke odpravil na grad. Pri grajskih vratih je stal oboroženec s težko helebardo v rokah in mu zastavil pot. Ko mu je povedal, da bi rad govoril z baronom, je stražar poklical oskrbnika Steržena. Ta seje zelo začudil, a tudi razveselil, ko je zagledal Jonkeja. S prijaznim obrazom ga je vprašal, kaj ga je zaneslo na grad, ko vendar vse kaže, da so kmetje že pozabili poti, ki vodijo tja gor. Jonke je zahteval, naj ga priglasi baronu, ker mora z njim nujno govoriti. Po dolgem odlašanju ga je oskrbnik peljal v palačo k baronu, "
Baron Thurn je prav tiste dni bil od sile nataknjen. Žena mu je sporočila iz Ljubljane, da se s hčerko dobro zabavata na imenitnih predpustnih veselicah, kar pa je tudi zelo draga stvar, zato ga prosita, naj jima pošlje dve sto goldinarjev ali pa zadolžnico na ljubljanskega Juda, ki jima bo dal denar.
ZA GUMARSKI POKLIC
Izobraževalni center Industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
SAVA KRANJ
razpisuje za šolsko leto 1973/74
60 MEST ZA ŠOLO ZA GUMARSKE DELAVCE (ENOLETNA - UČENCIIN UČENKE),
30 MEST ZA POKLICNO GUMARSKO ŠOLO (DVOLETNA - UČENCI),
4 MESTA ZA POKLICNO ŠOLO KOVINARSKE STROKE'
2 MESTI ZA POKLICNO ŠOLO ELEKTRO STROKE
POGOJI ZA VPIS
a) v šolo za gumarske delavce (učenci in učenke):
— najmanj 6 razredov osnovne šole,
— starost do 18 let,
— uspešno opravljen test ročnih spretnosti in zdravniški pregled v ambulanti SAVA;
b) v poklicno gumarsko šolo in poklicne šole ostalih strok:
—	8 razredov osnovne šole,
— starost do 18 let,
— uspešno opravljen test ročnih spretnosti in zdravniški pregled v ambulanti SAVA.
UGODNOSTI V ČASU ŠOLANJA Učenci prejmejo:
— mesečno nagrado, ki je odvisna od učnega uspeha in znaša
v prvem razredu od 330 do 500 din, v drugem razredu od 370 do 550 din, v tretjem razredu od 420 do 620 din,
— povračilo prevoznih stroškov nad 40 din, če se učenec vozi v šolo,
— delovno obleko in čevlje,
— topel obrok (malico),
— učne pripomočke (skripta, šolske zvezke),
— učencem v dijaškem domu pa podjetje prispeva še polovico stroškov za vzdrževanje v domu.
Učenci se po končanem šolanju lahko takoj zaposlijo v podjetju.
Izobraževalnemu centru SAVA Kranj, Medetova 1, Kranj (64000), predložite:
— prošnjo za sprejem v šolo,
— zadnje šolsko spričevalo,
— prošnjo za sprejem v dijaški dom (velja za oddaljene učence),
— izjavo staršev, da bo učenec ostal po šolanju toliko časa v delovnem razmerju, kolikor bo trajalo šolanje.
i
Prošnje s prilogami pošljite najkasneje do 20. junija letos.
obilo informacij za vaš oddih
karavana
'(Z)«
posebna turistična številka
112 strani; 32 barvnih strani, veliki format, cena 10.-din
V ŠOLO ZA K0NFEKCI0NARJE!
POKLICNA TEKSTILNA ŠOLA KRANJ-DISLOCIRANI ODDELEK „BETI", METLIKA
razpisuje vpis v I. letnik:
KONFEKCIJSKA SMER PROFIL KONFEKCIONAR
60 učencev - moški in ženske Šolanje traja dve leti in ima teoretični in praktični pouk. Pogoji za vpis:
— dokončana osnovna šola ~ telesno in duševno zdravje
Za vpis je potrebno poslati ravnateljstvu poklicne šole ,,Beti" v Metliki naslednje dokumente:
— prošnjo
— zadnje šolsko spričevalo — zdravniško spričevalo
— rojstni list.
-	Prošnje za vpis sprejemamo do 30. 6. 1973. Preizkus znanja iz slovenskega jezika, matematike, spretnosti in spoznavanja barv bo 2. 7. 1973 ob 9. uri v prostorih šole.
STIPENDIJE
N/
ttovoteJ&P
NOVO MESTO
razpisuje za šolsko leto 1973/74 naslednje štipendije:
1. TEHNIŠKA TEKSTILNA ŠOLA
a) predilski oddelek — 2 štipendiji
b) tkalski oddelek — 2 štipendiji
c) kemijski oddelek — 2 štipendiji
d) konfekcijski oddelek — 12 štipendij
2. TEHNIŠKA ŠOLA ZA STROJNO STROKO - 1 štipendijo
3. TEHNIŠKA ELEKTRO ŠOLA oddelek za jaki tok — 1 štipendijo
4. ADMINISTRATIVNA ŠOLA - 5 štipendij
5. EKONOMSKA ŠOLA - 5 štipendij
6. VIŠJA ŠOLA ZA SOCIALNE DELAVCE - 1 štipendijo
7. FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO - 1 štipendijo
8. FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO oddelek za jaki tok — 1 štipendijo
9. FAKULTETA ZA SOCIOLOGIJO, POLITIČNE VEDE IN NOVINARSTVO
kadrovsko-organizacijska smer — 1 štipendijo
10. VIKOKA ŠOLA ZA TELESNO KULTURO rekreacijska smer — 1 štipendijo
11. EKONOMSKA FAKULTETA - 4 štipendije
Pod točkami 1a, 1b, 1c, 1d, 2, 3, 7 in 8 imajo prednost moški kandidati.
Pogoji za dodelitev štipendije:
— kandidati za srednje šole morajo imeti v zadnjem obiskovanem razredu najmanj prav dober uspeh in odlično oceno v vedenju;
— kandidati za visokošolski študij morajo imeti v četrtem razredu srednje šole in pri zaključnem izpitu vsaj dober učni uspeh,
— kandidati, ki že študirajo na fakulteti, se lahko udeležijo razpisa, če bodo imeli pogoje za vpis v višji letnik in če so pri dosedanjih izpitih dosegli v povprečju vsaj dobro oceno.
Prosilci naj prošnji priložijo zaključno spričevalo ali potrdilo o dosedaj opravljenih izpitih z ocenami 1n kratek življenjepis.
Višina štipendij je določena po pravilniku o izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju.
Prošnje sprejema kadrovski oddelek tekstilne tovarne NOVOTEKS, Novo mesto, do 30. junija 1973.
BREZICE
PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE AGRARIA BREŽICE
razpisuje naslednja
UCIMA MESTA
1. 1 AVTOMEHANIK
2. 8 PRODAJALCEV V TRGOVINI Z ŽIVILI
3. 2 PRODAJALCA V TRGOVINI Z REPRODUKCIJSKIMI MATERIALOM (MOŠKI)
4. 2 MESARJA - KLAVNIČARJA
5. 1 MESAR - SEKAČ
Učenci morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
Pod 1. — končana osnovna šola
Pod 2 — končana osnovna šola z najmanj dobrim uspehom Pod 3 — končana osnovna šola z najmanj dobrim uspehom Pod 4 — končanih 6 raz. osnovne šole Pod 5 — končana osnovna šfcla
Prednost imajo učenci z območja občine Brežice.
Prošnje je treba poslati najpozneje do 25. 5. 1973 Upravi podjetja, splošni sektor, Brežice, Šentlenart 72.
ŠTIPENDIJE
Belokranjska trikotažna industrija „BETI", Metlika
razpisuje za šolsko leto 1973/74 naslednje štipendije
- ' NA SREDNJI UPRAVNO-ADMINISTRATIVNI ŠOLI
—	2 štipendiji
- NA EKONOMSKI SREDNJI ŠOLI - 1 štipendijo
- NA VIŠJI KOMERCIALNI ŠOLI - 1 štipendijo
- NA TEKSTILNI FAKULTET! - 2 štipendiji
- NA EKONOMSKI FAKULTET! - 1 štipendijo
- NA VIŠJI TEHNIČNI TEKSTILNI ŠOLI - 2 štipendiji
Prednost imajo prosilci z boljšim učnim uspehom in materialno šibki.
Interesenti naj vložijo prijave na razpis do 25. 5. 1973 v splošnem kadrovskem sektorju podjetja.-
laiaNin
NOVO MESTO
POTREBUJEMO DOBRE SODELAVCE!
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE „PIONIR"
NOVO MESTO
UVAJA NOVO TEHNOLOGIJO PRI GRADNJI STANOVANJ IN HIŠ
Zato bomo potrebovali dobre sodelavce.
Vse, ki jih zanima zaposlitev pri Pionirju, vabimo, da se oglasijo na neobvezen razgovor pri vodji kadrovskega oddelka. Kandidati morajo biti stari 18 let, zdravi in pripravljeni delati v montažnih skupinah na terenu; praksa pri delu v gradbeni operativi je zaželena, ni pa pogoj.
Posebno bodo zaželeni sodelavci^ ki znajo prijeti za delo in se z veseljem strokovno izpopolnjujejo.
Podjetje nudi možnost hitre priučitve za priučenega delavca in za čas dela v montažni skupini po končani priučitvi osebne dohodke, ki jih drugače prejemajo kvalificirani delavci.
NaŠ naslov: SGP „Pionir", Novo mesto; Kettejev drevored 37.
PROSTA UČNA MESTA!
SPLOSNO GRADBENO PODJETJE „PIONIR"
NOVO MESTO
razpisuje večje število prostih učnih mest za:
1. UČENCE ŽELEZOKRIVCE
2. UČENCE MIZARJE
3. UČENCE AVTOMEHANIKE
4. UČENCE STROJNE KLJUČAVNIČARJE
5. UČENCE AVTOKLEPARJE
6. UČENCE AVTOLIČARJE
7. UČENCE STRUGARJE
8. UČENCE ELEKTROMEHANIKE
9. UČENCE AVTOELEKTRIČARJE
Pogoji: dokončana osnovna šola
Pismene prošnje in zadnje šolsko spričevalo pošljite do 20. junija na naslov: SGP „PIONIR", Novo mesto, kadrovski oddelek.
ZA
TESARJA ALI ZIDARJA!
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE '
„PIONIR"
NOVO MESTO
sprejme v učno razmerje:
- VEČJE ŠTEVILO TESARSKIH VAJENCEV
- VEČJE ŠTEVILO ZIDARSKIH VAJENCEV
Kandidati za sprejem morajo imeti dokončano osnovno šolo. Pogojno sprejemamo tudi kandidate z uspešno dokončanim sedmim razredom osnovne šole.
Izredno ugodni pogoji - celotne oskrbne stroške plača podjetje!
Pismene prošnje in zadnje šolsko spričevalo pošljite do 20. junija na naslov: SGP „PIONIR", Novo mesto, kadrovski oddelek.
ŠTIPENDIJE!
Splošno gradbeno podjetje „PIONIR"
Novo mesto
razpisuje proste štipendije za šolsko leto 1973/74, in sicer:
1. VEČ ŠTIPENDIJ NA GRADBENI FAKULTETI,
2. ŠTIPENDIJO NA VISOKI ŠOLI ZA POLITIČNE VEDE, SOCIOLOGIJO IN NOVINARSTVO,
3. ŠTIPENDIJO NA ŠOLI ZA SOCIALNE DELAVCE,
4. VEČ ŠTIPENDIJ NA GRADBENI SREDNJI ŠOLI,
5. ŠTIPENDIJI NA EKONOMSKI SREDNJI ŠOLI,
6. ŠTIPENDIJE NA UPRAVNO-ADMINISTRATIVNI ŠOLI - II. LETNIK.
Izpolnjene prošnje na predpisanih obrazcih Državne založbe, potrdila o opravljenih izpitih oziroma zadnje šolsko spričevalo pošljite do 1. julija na naslov: SGP „PIONIR , Novo mesto, kadrovski oddelek.
y>t^^l207^
tedensK6led
' Petek, 18. maja - Erik Sobota, 19. maja - Peter Nedelja, 20. maja - Bernardin Ponedeljek, 21. maja - Drejče Torek, 22. maja - Emil Sreda, 23. maja - Dezider Četrtek, 24. maja - Marija
BRESTANICA: 19. in 20. 5. ameriški barvni film „Človek iz Oklahome1*.
ČRNOMELJ:	18. 5. japonski
barvni film „Z lepoto in otožnostjo". 20. 5. ameriški barvni film „Francoska zveza“. 23. 5. ameriški barvni film ,,Rančarji napadajo “.
KOSTANJEVICA: 19. 5. mehiški barvni film „Srebrna maska“. 20. 5. italijanski barvni film	, JCralj
mitraljez “.
KRŠKO: 19. in 20. 5- francoski barvni film „Nicolas Fihbert v vojni in ljubezni". 23. 5. slovenski film
” METLIKA: Od 18. do 20. 5. francoski barvni film „Umreti od ljubezni**. 23. in 24. 5. francoski barvni film „Sirena Misissipija**.
MIRNA: 19. in 20. 5. „Bilo je enkrat na divjem zahodu**.
NOVO MESTO: Od 18. do 21. 5. ameriški barvni film „Kavboji**. Od 22. do 24. 5. francoski barvni film „Ostrostrelec z Ažurne obale**. -POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 18. do 22. 5. italijanski barvni film „Pozabljeni revolveraš**.
RIBNICA: 19. in 20. 5. danski barvni film „Mazurka v postelji**.
SEVNICA: 19. in 20. 5. ameriški film	„Peklenska	steza
Indianapolisa**. 23. 5. francoski film „Vstopnica za pekel**.
ŠENTJERNEJ: 19. in 20. 5. „Orli nad Londonom**.
TREBNJE:	19. in 20.	5.
italijanski barvni kavbojski film „Garingo**. 23. 5. ruski mladinski film „Po ščukini zapovedi**.
Qg
SLUŽBO DOBI
TAKOJ SPREJMEM dva dimnikarska vajenca. Zadostuje 6 razredov osnovne šole. Poleg lepe mesečne nagrade nudim brezplačno hrano in stanovanje. Drago Stopar, Bohinjska Bistrica.
SPREJMEM DEKLE, ki bi se rada zaposlila v Ljubljani, in ji pomagam. Kaplan, Ljubljana, Galjevica 14.
UČENCI 8. RAZREDOV, POZOR! Sprejmem vajenca za slikopleskar-sko obrt. Branko Simončič, Građenje 7, 68220 Šmarješke Toplice.
VEČ KV in priučenih zidarjev, NK delavcev ter vajencev takoj zaposlim. Plača po dogovoru, prenoči šče preskrbljeno. Delo v Ljubljani in izven nje. Zidarstvo Drobnič, 61000 Ljubljana, Tržaška 39, telefon 62-586.
SLUŽBO IŠČE
43-LETNA ŽENSKA išče službo. Najraje bi se zaposlila v kakšni kuhinji. Gre tudi k družini z otrokom. Naslov v upravi lista (1196/73).
STANOVANJA
ODDAM enosobno stanovanje. Naslov v upravi lista (1190/73).
IŠČEM enosobno stanovanje, po možnosti z opremljeno kuhinjo. Boštjan Krže, Dolenjski list, Novo mesto.
Motorna vozila
PRODAM
PRODAM fiat 750, letnik 1971, s prikolico. Franc Potočar, Vel. Bučna vas 35, Novo mesto.
PRODAM kombi furgon DKW v voznem stanju, registriran za leto 1973, lahko tudi po delih. Alojz Kirn, Dobravica 15, Šentjernej.
PRODAM ŠKODO, letnik 1968, dobro ohranjeno, kamin in električni štedilnik. Naslov v upravi lista (1187/73).
UGODNO PRODAM generalno popravljen traktor Holder z obračalnim plugom in kosilnico. Franc Rader, Krško.
AMI 8, november 1970, ugodno prodam. Šekoranja, veterinar, Bizeljsko.
PRODAM OSEBNI avto PrinZ letnik 1970. Novak, Na Lazu 1, Novo mesto.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1966, prevoženih 70.000 km. Naslov v upravi lista (1210/73).
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1970. Dular, Jurka vas 11, Straža.
PO UGODNI ceni prodam fiat 750 po delih. Dušan Žibert, Zagrebška 19, Novo mesto.
PRODAM PEUGEOT 403, letnik 1966, dobro ohranjen (nove gume, radio, rezervni deli, diferencial, srednje steklo itd.). Cena 18.500,00 din. Šifra „ODLIČNA VOŽNJA**
PRODAM FIAT 750, letnik 1968. Cena ugodna. Tone Golob, Črmo-šnjice n. h., Stopiče.
PRODAM FIAT 750, letnik 1964, registriran za leto 1973, v voznem stanju. Potrč, Slančeva 2, Novo mesto.
PRODAM traktor Dcutz 18 KS s kosilnico in plugom, vprežno škropilnico in slamoreznico na puhalnik. Pšata 32, Dol pri Ljubljani.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1964. Nace Kovačič, telefon 22«*474 popoldne.
PRODAM novo žetveno napravo za alpino. Silvo Gregorčič, Sp. La-kenc, Mokronog.
PRODAM dobro ohranjeno kosilnico Alpina. Hosta, Sela 16, Šentjernej .
PRODAM konjske grablje Fahr. Ignac Selak, Luterško selo, Otočec.
PRODAM brezhibne vprežne nemške grablje. Ferkolj, Kronovo, Šmarješke Toplice.
UGODNO PRODAM gumi vozove, 13, 14 in 15-eolske. Tomc, Lavrica 14, Škofljica.
PRODAM nove in stare mlatilnice smukarice in pajteljne na rešeta za žito. Anton Hočevar, Cužnja vas 38, Mokronog.
PO UGODNI ceni prodam rabljeno spalnico, primerno za kmete. Naslov v upravi lista (1204/73).
PRODAM vprežni obračalnik za seno in plug-obračalnik. Ivan Šešek, Vižmarska pot 42, Ljubljana— Šentvid.
PRODAM viseče večdelne kuhinjske omarice, štedilnik na drva (desni) Gorenje in 200 kosov fasadne opeke. Informacije vsak dan od 15. ure dalje. Vrhovčeva 2, Novo mesto.
PRODAM kompletno ostrešje za hišo in vikend. Naslov v upravi lista .(1213/73).
PRODAM dobro ohranjeno spalnico (olivni jesen). Franc Gorenc, Zagrebška 16, Novo mesto.
POD UGODNIMI pogoji prodam malo rabljen pralni stroj. Hadl, Kristanova 12, Novo mesto.
PRODAM motorno kosilnico Irus ter 300 sadik žametne črnine. Brulc, Vinja vas 13, Stopiče.
PRODAM zapravljivček (feder voz), obnovljen na gumi kolesa, kotel za žganjekuho in 22 eolski komat. Anton Vrtin, Golek 1, Dra-gatuš.
KOŠNJO TRAVE prodam v Gracar-jevem turnu pri Orehovici. Heri Schoeppl, Hrastje, Šentjernej.
PO UGODNI CENI prodam dva se^ nika 5x7minl2x5ms tremi hlevi za prašičke in kaščo. Prodam tudi dobro ohranjeno stoječo bano in košnjo sena. Marko Badovinac, Irča vas 33, Novo mesto.
MIZARJI! Prodam italijansko mehanično stiskalnico 250 x 125 cm. Viktor Blatnik, Črmošnjice 4, Stopiče.
PRODAM dobro ohranjen globok otroški voziček. Novo mesto, Vrhovčeva 3.
UGODNO PRODAM dva divana in štedilnik na drva ter preko 100 let staro dobro ohranjeno kredenco. Ogled možen v nedeljo dopoldne. Terezija Kupljenik, Vrhovčeva 1, Novo mesto.
UGODNO PRODAM dobro ohranjen televizor Rex. Dana Kovač, Adamičeva 25, Novo mesto.
PRODAM dolgo belo poročno obleko. Naslov v upravi Usta (1220/73).
UGODNO PRODAM dobro ohranjeno spalnico z žimnicami. Celič, Trdinova 5, Novo mesto.
Gor. Kamence 16, Novo mesto.
POSESTVO (8 ha) z gospodarskim poslopjem v dostopnem kraju v okolici Sevnice dobite v last za oskrbo enega družinskega člana. Informacije: Jože Železnik, Bo-štanj 69.
RAZNO
KMEČKI FANT s službo in majhnim posestvom želi spoznati dekle od 20 do 30 let, zaradi ženitve. Ponudbe pod: .,LEPO JE BITI NA DEŽELI**.
MIZARJI! Moderne stroje za vašo obrt od enostavnega poravnalnika do kombinirke s petimi operacijami, kombinirane rezkarje, debelinske stroje, stroje za izdelavo ladijskega poda in profilov, skobeljne gredi itd. izdeluje dipl. ing. Pavel Ledinek, izdelava lesnoobde-lovalnih strojev, Maribor, Pajkova 6, telefon 32-155.
SODARJI! Moderne stroje za vaše delavnice, kombinirane stroje za obdelavo dog, rezkarje, gargl aparate, sodarske stružnice itd. izdeluje dipl. ing. Pavel Ledinek, izdelava lesnoobdelovalnih strojev, Maribor, Pajkova 6, telefon 32-155.
POROČNI PRSTANI! - Za lepa in moderna poročna prstana se vam splača pot v Ljubljano k zlatarju v Gosposki 5 (poleg univerze). -Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
DNE 2. maja 1973 sem izgubil žepni nož na relaciji od vasi Kladje do Blance. Nož je za odpiranje zamaškov, patenten za odpiranje in za-* piranje ter rdeče barve. Ker mi je drag spomin iz Biliča, prosim poštenega najditelja, da ga proti nagradi vrne. Alojz Fakin, Blanca 37,68283 Blanca.
V SEVNICI od Ceste na Grad do železniške postaje je izgubljena zlata zapestnica. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne. Naslov v upravi lista. (1238/73).
KUPIM
POSEST
KUPIM dobro ohranjen puhalnik. Naslov v upravi lista (1185/73).
KUPIM športni otroški voziček. Pi smeno sporočite na naslov: Jožica Jurak, V Brezov log 45, Novo mesto.
»m ranu
Ob bridki izgubi mojega moža in našega očeta
JOŽETA KOBETA
s Pristave
se zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom za vso pomoč in vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se Gozdnemu gospodarstvu in podjetju Ela iz Novega mesta za podarjene vence ter župni-ku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Frančiška, sinovi Tone, France in Jože z družinami, Martin z ženo in Lojze
Tragično se je končalo življenje našega očima in strica
FRANCAPERGERJA
upokojenca iz Gabrijel
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrazih sožalje. Zahvala vaščanom za nesebično pomoč ob nesreči, dr. Levstiku iz Krmelja, osebju kirurškega oddelka splošne bolnice Novo mesto za njegov trud, g. župniku za obrede, DU Tržišče za spremstvo s praporom in Borisu Debelaku za poslovilne besede. Še enkrat vsem najlepša hvala!
Žalujoči:	Lado	Močnik,
Stanko Močnik, Franc Lindič, Angelca Kandolf, Fric Perger z družinami in drugo sorodstvo
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
MARIJE BOLTEZ
iz Gabija 81
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za pomoč in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se Zvezi borcev Gaberje za poklonjeni venec, tovarišici Jakšetovi za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: sinova Tone in Janez z družinama, hčerki Francka in Micka z otroki ter drugo sorodstvo
Namesto venca na grob svojega nekdanjega ravnatelja Ivana Jurčeca je poklonila tov. Mira Jovanovič 100,00 din naši pionirski organizaciji. Iskrena hvala. Pionirji OS Milka Sobar-Nataša.
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša dobra žena in zlata mama
•JOŽEFA KES iz Velikih Poljan pri Škocjanu
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Zahvala vaščanom za nesebično pomoč. Posebna zahvala častiti sestri Bonimiri Breznik, gdč. Zinki Mirtič, zdravniku iz Škocjana, sestri Cvetki in duhovščini za spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči:	mož	in	hčerka
Pepca z družino
Ob boleči izgubi mojega dragega moža, očeta in brata
VINKA MARINČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo za organizacijo pogreba občinskemu odboru ZB Kočevje, krajevnim organizacijam ZB in SZDL Kočevska Reka ter političnim organizacijam Žužemberk. Lepa hvala govorniku ZB Kočevje za izrečene poslovilne besede.
Žalujoči: žena Slavka, sinovi Vinko, Jože, Lojze, sestra Neža, bratje Miha, Alojz in Ludvik z družinami ter drugo sorodstvo
Ob tragični izgubi mojega moža, našega očeta in naše mame
JOŽETA IN MARIJE ZORAN iz Pahe 1
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali ter vsem, ki ste pokojna spremili do njunega zadnjega doma. Posebno se zahvaljujemo podjetju Labod in Gozdnemu gospodarstvu iz Novega mesta za podarjene vence in vso nudeno pomoč. Zahvaljujemo se tudi vsem domačim.
Žalujoči: žena oziroma snaha Amalija ter otroka Jožica in jožko.
Ob bridki in mnogo prerani izgubi našega moža, sina in očeta
MATIJE KRALJA
iz Kapljišč št. 7
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo učencem in učiteljicam osmega in tretjega razreda osnovne šole Podzemelj, kolektivu KZ Metlika, gasilskemu društvu Podzemelj ter dekanu za spremstvo in tolažilne besede.
Žalujoči: žena Amalija, oče, hčerki Marija in Anica ter brat in sestra z družinama
PRODAM novo hišo. Adamičeva 5, Novo mesto.
PRODAM več njiv. Franc Koklič,
Ob prerani smrti moža
IVANA KOVAČCA
se zanvaijujciiio vsem darovalcem cvetja, gasilcem za spremstvo in govor ob grobu ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje in ga spremili na zadnji poti.
Žena Cvetka z otroki Ivico, Anico, Sandijem in Jožkom, bratje in sestre z družinami in družina Dombi Kočevje, 8. maja 1973
Ob mnogo prerani smrti našega dobrega moža, očeta, brata, strica in dedka
ŠTEFANA KAPŠA
s Prelogov pri Semiču
Namesto venca na grob pokojne Marije Gerden iz Gornje Nemške vasi pri Trebnjem poklanja kolektiv Mizarstva Dvor 200,00 din Zvezi slepih Novo mesto. Za poklonjeni znesek iskrena hvala. Zveza slepih Novo mesto.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata, sina, brata in strica
FRANCA GRANDLJIČA iz Mirne peči
se iskreno zahvaljujemo sosedom in vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali ter sočustvovali z nami. Iskrena hvala organizacijam ZZB, ZK, ZROP, SZDL Mirna peč za organizacijo pogreba, občinskemu odboru ZZB Novo mesto za. pomoč. Hvala govornikom, pevcem in godbi. Posebna hvala kolektivom KZ Krka, Novoteksa, Keramike Novo mesto za podarjene vence. Iskrena hvala vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so nam izrekli sožalje. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Globoko žalujoči: žena Pavla, hčerka Silva z družino, mama, brata, sestre z družinami in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi moža, očeta, starega očeta, brata in strica
KARLA TABORSKEGA
iz NOVEGA MESTA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za podarjene vence in cvetje ter izrečeno sožalje. Posebna hvala KPD Dob, ZB Mokronog, ZB Novo mesto in drugim političnim organizacijam ter govornikom, godbi in pevcem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Antonija, sin z družino, hčerki, bratje in sestre ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob tragični in mnogo prerani izgubi ljubega sina
JUSTINA KOČNARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in vence in nam izrekli sožalje. Posebna hvala za poslovilne besede tov. Zemljaku in pred. mladine Dragu Mirtu in Dušanu Virantu. Zalivala tudi RK in zvezi mladine ter družinama Vidmar in Radij za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: oče, mama, brata Matjan in Jože ter drugo sorodstvo
Blanca, 8. maja 1973
Antonija Bregant, Žaloviče 20, prepovedujem pot čez gmajno in kopanje kanalov na mojih njivah in vseh mojih parcelah ter delanje kakršnekoli škode. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Prepovedujem vsako onesnaženje, in zidanje po moji parceli na Mandr-gah, dokler ni rešeno vprašanje lastništva, ker bom kršilce v nasprotnem primeru sodnijsko preganjala. Prepovedujem tudi prodajanje nepremičnin brez moje vednosti. Pavla Gačnik, Zamostec 54, Sodražica.
Anton Zupančič, Jezero 22, Trebnje, prepovedujem pašo kokoši in hojo po parcelah ter hojo živine po mojem travniku. Obenem prepovedujem tudi hojo po mojem vodnjaku v Štempljah, Kjer je pitna voda. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Jože Bregant, Žaloviče 17, Šmarješke Toplice, prepovedujem hojo in vožnjo po mojem travniku na Vel. njivi in delanje kakršnekoli škode na mojem kozolcu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Izdelujem in prodajam plastične vodovodne cevi. Ljubljana, Janševa 15, telefon (061) 321-937 od 14. do 15. ure.
MAMICE! Stekleničko vašega dojenčka boste hitro in brez truda očistile. Ščetko nabavite pri ščetarstvu ARMIČ, TRŽAŠKA 52, LJUBLJANA.
Obveščamo stranke o novem delovnem času v damsko-frizerskem salonu MILKA, Partizanska 3, Novo mesto. Salon je odprt ob ponedeljkih od 13. do 20. ure, v torek, sredo, četrtek in petek od 6. do 20. ure, v soboto od 6. do 13. ure. V ponedeljkih dopoldne in soboto popoldne zaprto. Zaprto je tudi ob nedeljah in praznikih.
Strokovno popravljamo televizijske, radijske in gospodinjske aparate ter brivnike Braun. Servisna delavnica Iskra, Prekopa pri Kostanjevici.
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje, podarili pokojniku vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Albini Mavsarjevi in govornikoma za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Zofija, sinovi, hčerke, zetje, snahe, vnuki in drugo sorodstvo.
Našima dragima mami in atu Kristini in Francu Pfeiferjevima iz Bo-štanja želimo ob 254etnici skupnega življenja še mnogo srečnih dni v medsebojnem razumevanju. Sin Vilko, hčerki Tinca in Rozika z možem Zvonkom ter vnuk Marko.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje	.	„
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Štajdohar in Ivan Zrnc UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Marjan Moškon,
Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran m Alfred Ze-jez ni k
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 din - Letna naročnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dolarjev oz. 30 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9	.
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 40 dm, 1 cm na določeni strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ah zadnji strani lista 80 din. Vsak mah oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadalinja beseda 1 din Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik st. 5 od 1. 7. 1972 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. Ust SFRJ, 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informacije Ib SRS št. 421-1/72 od 31. 1. 1973)
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. S?lftft-fi01-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi m tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: Poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00,
15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do
8.00,
ČETRTEK, 17. MAJA:	8.10
Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30	Kmetijski nasveti - inž. Vukadin Šišaković: Varstvo vinske trte proti gozdni gnilobi. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ...	14.10
vic do vica brunarica
brunarica
5MREKH
COANM CMAO
!T /sak teden 10 NAGRAD v PAVLIHI
Odločilna Titova dejanja do II. zasedanja AVNOJ-a. 10.25 Pesmi boja in dela. 10.45 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
-	vmes ob 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.50 Pogovor s poslušalci.
13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Z domačimi ansambli. 14.05 Popularne operne melodije. 14.30 Humoreska tega tedna — F. Kosmač: Rešilni. 15.05 Radijska igra - Vsevolod Višnjevski: „Vojakova pot“. 16.00 - 18.05 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer!
22.20	Zaplešite z nami.
PONEDELJEK, 21. MAJA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - inž. Helena Zgodnik:	Kakovost vin letnika 1972 na Primorskem. 12.40 S tujimi pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam < . . 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
16.00	„Vrtiljak". 18.35 „Interna 469“. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15	Minute s triom Jožeta
Burnika. 20.00 „Ti in opera44 - 77. oddaja. 22.15 Za ljubitelje jaza.
TOREK, 22, MAJA:	8.10
Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - mag. Milan Žolnir:	Biologija in
škodljivost pšeničnih stenic. 12.40 Z domačimi	ansambli.	13.30
Priporočajo vam . . . „Na poti s kitaro41.	16.00	„Vrtiljak".	17.10
Popoldanski simfonični koncert. 18.15 V	torek	nasvidenje!	19.00
Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Vilija Petriča. 20.00 Z mladimi	pevci	zabavnih melodij
zbranimi na avdicijah po Sloveniji.
20.30 Radijska igra — Svetislav Ruškuc: Vrata na 78 obratov. 22.15 Popevke se vrstijo.
SREDA, 23. MAJA:	8.10
Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - Ivan Rak: Rojenje pri čebelah. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . ..
14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 17.10
Naša glasbena galerija - Tako pojo mladinski zbori. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Komorno glasbeni studio. 22.15 S festivalov jazza.
Četrtek, 24. maja: 8.10
Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - inž. Franc Šonaja: Izkušnje naprednih kmetij so važne za pospeševanje proizvodnje. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam . . .
14.10	„Mladina poje44. 14.30 Sestanek z orkestrom Henry Mancini. 15.36 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 17.10 Koncert po željah poslušalcev.
18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15	Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer -.Balade Paprice Kerempuha. 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov.
TELEVIZIJSKI _______SPORED
RADIO BREŽICE
>>Gladina poje44. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 17.10 Koncert po željah poslušalcev.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute	z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Simfonični orkester RTV Ljubljana z deli sodobnih poljskih skladateljev.
PETEK, 18. MAJA:	8.10
Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Spanring:	Možnosti povečanja površin pod zrnatimi stročnicami.
12.40	Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam..,. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.30 Napotki za turiste. 16.00 „Vrtiljak44. 18.15 „Signali44. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra. 20.00 Naj narodi pojo — 7. oddaja. 20.30 „Top-pops 1 344. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 19. MAJA:	8.10
Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični r.ipotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - inž. Franc Juvane:	Nasveti	za
organizacijo prašičereje v kooperaciji. 12.40 Po domače.
13.30 Priporočajo vam .. . 14.10 S pesmijo in besedo po* Jugoslaviji.
15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 17.20 Gremo v kino.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom bratov Avsenik. 20.00 „Middle of The
Road4‘. 20.50 Z jugoslovanskimi
pevci in ansambli. 21.30 Zabavna radijska igra - Dr. Waiter Gerteis: Inšpektor Jones pripoveduje „Pričevanje dveh samokresov44.
22.20	Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 20. MAJA: 6.00-8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke - ziltan Devavari: „Kralj voda44. 9.05 Koncert iz naših krajev.
10.05	Še pomnite, tovariši...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža
IVANA INTIHARJA
iz Novega mesta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sostanovalcem za poklonjeno cvetje, izraženo sožalje in vsestransko pomoč. Še posebno se zahvaljujemo zdravnikom in drugemu zdravstvenemu osebju internega oddelka novomeške bolnice, godbi, pevcem, tovarni Novoteks in gasilcem ter govorniku za poslovilne besede. Prav tako se zahvaljujemo č. g. duhovniku in vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti.
Žalujoča: žena Fani
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka
JOŽETA PEZDIRCA
iz Trnovca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti. Hvala za podarjeno cvetje, vence in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo SZDL,PGD in ZB Lokvica, govorniku tov. Maneku Fuksu za poslovilne besede ob odprtem grobu in proštu za spremstvo. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: družina Pezdirc in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata
MIHAELA LISCA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so v težkih urah sočustvovali z nami, ga spremili na zadnji poti in njegov grob zasuli s cvetjem. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Zakrajškovi, dr. Trobišu, dr. Kapšu in vsemu strežnemu osebju pljučnega oddel. bolnice Novo mesto; zahvala župniji11 zailk 9Pravlieni obred, gasilcem in pevcem pevskega zbora „Gorjanci iz Straže pri Novem mestu. Hvala vsem za ustna in pismena sožalja. Se enkrat vsem prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Ivanka, sin Stane z družino, sin Vilko z družino in sin Miško Pir.ce, Novo mesto, Sunnyvale Kalifornija
ČETRTEK - 17. MAJA: 16.00
-	16.15	-	Napoved programa,
poročila, šport in turistični napotki.
16.15 - 16.30 - Nove plošče RTB.
16.30 - 17.00 - Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma, obvestila in reklame. 17.00 - 18.00 -Glasbena oddaja. Izbrali ste sami.
SOBOTA - 19. MAJA: 16.00 -
16.30	- Pol ure za pop glasbo.
16.30	-	16.45	- Sobotno
kramljanje. 16.45 - 17.00 - Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam ter melodija za vas. 17.00 -
17.15 - Kuhajte z mano. 17.15 -
17.30 - Za naše najmlajše in skladbica iz brežiške glasbene šole.
17.30 - 18.00 - Narodnozabavne na valu 192 m.
NEDELJA - 20. MAJA: 10.30 -Domače zanimivosti - Uvodnik: Pred dnevom jugoslovanskega vojnega letalstva. Za naše kmetovalce: inž. arh. Ciril Zupanič: Predpisi o gradnjah na podeželju. Poročilo s seje občinske skupščine Brežice. Obvestila in reklame ter spored kinematografov. 12.00 —
15.00	- Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK - 22. MAJA: 16.00 -
16.15 Napoved programa in srečanje z ansamblom. Veseli hribovci. 16.15 - 17.15 - Poročila. Jugoton vam predstavlja. Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista. Obvestila in reklame ter filmski pregled. 17.15 - 17.30 -Tedenski športni komentar. 17.30 -
18.00 - Mladinska oddaja.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ________________________
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Jože Gorenc se je porezal po levi roki s cirkularko; Pavao Plevko je padel s stola in si poškodoval desno ramo; Matilda Trbušič je padla v hlevu in si poškodovala desno nogo; Ljudmila Gramc je padlg na pragu in si poškodovala glavo in desno kljucnico; Franca Janca je nekdo povozil z avtom in mu poškodoval desno roko; Antonija Bizjak je padla iz lestve in si poškodovala desno nogo;
ČETRTEK, 17. MAJA: 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) - 17.45 Otroški spored (Lj) -	18.15
Obzornik (Lj) - 18.30 Tišina na vrsti je nemi Film (Lj) - 18.55 Neznani leteči predmeti - serijski barvni film (Lj) - 19.45 Risanka v barvah (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.30 Tearsovski:	Zahod nad jezersko deželo IV. del (Lj) - 22.20 Poročila (Lj)
PETEK, 18. MAJA:	16.45
Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) - 17.45 Pisani svet - II. del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Profesor Baltazar - barvna risanka (Lj) -
18.40 Cesta in mi:	Kako se obnašamo v cestnem prometu (Lj)
- 18.50 Pet minut za boljši jezik (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Kratek film (Lj) - 19.15 Naš ekran (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV' barometer (Lj) - 20.30 Iz zakladnice svetovne književnosti T. Treiser Carrie - 22.30 XXI. stoletje
- serijski film (Lj) - 22.55 Poročila
SOBOTA, 19. MAJA:	14.55
Wembley: nogomet Anglija:Škotska
- prenos (do 16.45) EVR - v odmoru rezerviran čas (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Mr. Magoo vam predstavlja - barvni film (Lj) -
19.00 Risanka (Lj) - 19.10 Mozaik j^Lj) - 19.15 Od danes do jutri - v kabaret (Bgd) - 19.45 Risanka barvna (Lj) - 19.50	Cik-cak	(Lj) -
20.00 TV	dnevnik	(Lj)	-	20.25
3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.30 Lice ob licu - barvna oddaja (Bgd)
- 21.20 Junaki cirkuške arene (Lj) -• 21.50 Šerif v New Yorku -serijski barvni film (Lj) - 22.40 TV kažipot (Lj) - 23.00 Poročila
NEDELJA, 20. MAJA: 8.20 Neznani leteči predmeti - serijski barvni film (Lj.) - 9.30 Po domače s Štirimi kovači (Lj.) - 9.55 Kmetijska	oddaja	(Bg.)	-	10.55
Mozaik (Lj.) -	11.00 Otroška
matineja: Z nasmehom na pot, Skrivnosti	Jadrana	(Lj.)	-	11.50
Poročila (Lj.) - 11.55 Delavski amandamaji (Lj.) -	12.40 TV
kažipot (do 13.00) Nedeljsko popoldne (Po domače z ansamblom Mihe Dovžana, Moto kros Orehova vas (Lj.) - 17.10 Mladi za mlade (Lj.) - 18.00 Poročila (Lj.) - 18.05 Velike bitke II. svetovne vojne: Bitka	za Pacifik	(Lj.)	-	19.40
Risanka (Lj.) - 19.45 S TV kamero v kolektivih (Lj.) - 19.50 Cikcak -(Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) -
20.30	3-2-1 in TV barometer (Lj.) -
20.35	V avtobusu — serijski film (Lj.) - 21.25 Naši humoristi (Zg.) -
21.40	Športni pregled	(JRT) -
22.10	Poročila (Lj.)
PONDELJEK, 21. MAJA: 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg.) - 17.45 J. Grabovski: Volk in kozlički - II. del (Lj.) - 18.05 Risanka (Lj.) -
18.15	Obzornik	(Lj.)	-	18.30
Skrivnosti Jadrana - barvna oddaja (Lj.) - 18.55 Mozaik (Lj.) - 19.00 Mladi	za mlade	(Bg.)	-	19.45
Risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.)
- 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.30 Zukovicki: Sami brez angela - TV drama (Lj.) - 21.40 Po sledeh napredka* (Lj.) - 22.35 Poročila (Lj.)
TOREK, 22. MAJA:	17.15
Delavski amandmaji (Lj.) - 17.45 E. Peroci: Ivo fotograf barvna oddaja (Lj.) - 18.00 Risanka (Lj.)
- 18.10 Obzornik (Lj.) - 18.25 Dalmatinske klape - posnetek iz Omiša (Lj.) - 18.55 Mozaik (Lj.) -
19.00 Pritlikavost in rastni hormoni (Lj.) - 19.20 Skandinavska srečanja
- barvna oddaja (Lj.) - 19.45 Barvna risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) -
20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj.) -
20.35	Diagonale (Lj.) - 21.25 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — 4. del barvne TV nadaljevanke (Lj.) -
22.15 Poročila (Lj.)
SREDA, 23. MAJA:	16.45
Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg.) - 17.45 Z nasmehom na pot — serijski film (Lj.) - 18.10 Obzornik (Lj.) -
18.25 Od filma do filma (Lj.) -
18.45 Živa filozofija - oddaja TV Beograd (Lj.) - 19.10 Mozaik (Lj.)
- 19.15 Prijatelji glasbe (Zg.) -
19.45 Kozmetnično ogledalo -barvna' oddaja (Zg.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) -
20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj.) -
20.30 Cartouche - barvni film (Lj.)
- 22.25 Poročila (Lj.)
ČETRTEK, 24. MAJA: 16.45
Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg.) - 17.05 Mesto izobilja (Lj.)	-	18.15
Obzornik (Lj.) - 18.30 Tišina, na vrsti je nemi film (Lj.) - 18.55 Neznani leteči predmeti - serijski barvni film (Lj.) - 19.45 Risanka barvna (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) -
20.00 Kam in kako na oddih (Lj.) -
20.40	Četrtkovi razgledi (Lj.) -
21.30 T. Arsovski: Zahod nad jezersko deželo - V. del (Lj.) -
22.15 Poročila (Li.)
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 20. MAJA: 10.30 Reklame in oglasi. 10.55 Po domače. 11.10 'Kdo so čuvarji našega neba (ob 21. maju — dnevu letalstva JLA). 11.25 Zabavna glasba z uganko. 11.50 Nedeljski intervju. 12.00 Za vsakogar nekaj.
12.30 Poročila. 12.40 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev. 15.00 Zaključek programa.
SREDA, 23. MAJA:	16.00
Poročila. 16.10 Reklame in oglasi.
16.35	Po domače. 16.50 „O dnevu mladosti44 (pred 25. majem, rojstnim dnevom maršala Tita).
17.05	Kotiček za šoferje, Martin Češenj: Vozniki in pešci. 17.10 Disko klub brez imena. 17.40 Obiskali smo sevniško malo šolo.
18.00	Zaključek programa.
SOBOTA, 26. MAJA: 16.00 SOBOTNI VRTILJAK. 16.15 Pet minut za ... 16.20 EPP (I. del).
16.30 Poročila. 16.35 EPP (II. del).
16.45	Mini anketa. 17.00 Zaključek sobotnega vrtiljaka in napoved programa za nedeljo.
STANKO
ŠKALER
1
9 j
ll
Ustavili so se pri cerkvi svetega Petra v Leskovcu. Tu so nekaj časa počivali. Bili so že skoraj na cilju pohoda tega dne; Sotla je bila od njih oddaljena le še dobra dva kilometra.
„Domov se bomo vrnili čez most pri Klanjcu, prav tam, kjer smo pred enim tednom šli čez Sotlo na Štajersko. Cesargrajčani že lahko vidite svoje vasi in domačije.
Dolga in težavna je bila naša pot. ■'daj, ko smo že skoraj spet na domačih tleh, se lahko nekoliko odpočije-mr>, saj bomo še pred večerom v Klanjcu“, se je Ilija obrnil na svoje izmučene zagorske kmete.
poraz gregoričevih
UPORNIKOV PRI KUNŠPERKU
>'o oddihu so nadaljevali pot proti Kunšperk in naprej proti Klanjcu. * ricliževali so se kraju, kjer je sotelska
dolina pred Klanjcem najbolj ozka. Tedaj so zadnje vrste kmetov opazile, da se jim od Sotle v naglem diru bliža skupina konjenikov.
„Če jih ni več, s temi bomo hitro opravili, “ je hrabil kmete Ilija in jih uredil za obrambo.
Toda še preden so pridrveli konjeniki do njih, so se proti njim iz gozda pod kunšperškim gradom usuli pešci.
V	zadnjem hipu je Gregorič preuredil vrste kmetov za obrambo v dveh smereh.
Sovražnikovih pešcev je bilo veliko več kot konjenikov. Med njimi so uporniki spoznali slovenske kmete, ki so jih iz kunšperške graščine nagnali v boj proti puntarjem. Njihova oborožitev ni bila dosti boljša kot so jo imeli uporniki, zato so se lahko pešcem uspešno postavili v bran. Zadrževali so jih na jasi pod kunšperškim gozdom in se hoteli sami prebiti v gozd. Z na-
sprotne strani je pritiskala na kmete plemiška konjenica, bila pa je premalo številna, da bi jih lahko obkolila. Uporniki so precej časa odbijali sovražnikov napad iz obeh smeri in so bili v boju s pešci celo v rahli premoči.
Tedaj pa je pridrvela od Klanjca na Hrvaškem večja enota konjenikov, ki sta jo vodila dva častnika. Silovito so navalili na upornike in jih naglo obkolili. Kmete so razbili v posamezne skupine, da so se le še nekaj časa s težavo upirali hudemu pritisku konjenice. Njene helebarde in kiji so na bojišču sejali smrt. V kratkem času je padlo nekaj desetin kmetov.
„Umikajmo se proti gozdu. Le tako se bomo lahko rešili iz sovražnikovega obroča, “ je pozival Ilija svoje bojevnike.
Za mnoge pa je prišel njegov poziv že prepozno. Posamezne skupine so imele namreč že tako velike izgube, da se niso mogle več osvoboditi sovražnika in so se morale vdati.
Ob zatonu dneva je bilo na bojišču okoli petdeset mrtvih kmetov, kakšnih štirideset pa je sovražnik ujel.
Nekatere skupine kmetov so dosegle gozd in se rešile. Med njimi je bilo tudi več puntarskih voditeljev. Zaman je sovražnik med ujetimi in mrtvimi kmeti na bojišču iskal Gregoriča. Tudi on je bil med tistimi, ki sta jih skrila in rešila tema in gozd.
Novica o porazu Gregoričevih puntarjev se je z bliskovito naglico razširila med gospodo po vseh bližnjih gradovih. Že v nedeljo, 8. februarja zvečer, so za kmečki poraz zvedeli v gradu Bizeljsko in Pišece. Lastnik Pišec, Ožbalt Geriaher, je pohitel in že zgodaj zjutraj sporočil to novico v
Brežice.
Brežiški gospod Krištof Gali pa jo je še vročo sporočil v dveh pismih poveljniku Uskokov Joštu Thurnu. Tako je v njih opisal kmečki poraz pri Kunšperku:
„Danes zgodaj mi je pisal Ožbalt Geriaher priloženo pismo. Kot bo gospod lahko iz njega zvedel, so bili kmetje pri Kunšperku poraženi. Čeravno sem to že vnaprej predvideval, kar nisem \mogel verjeti, da je bilo res tako, kot mi sporoča na koncu svojega pisma Geriaher.
Takoj ko sem dobil njegovo pismo, sem poslal na Bizeljsko dva svoja človeka, da bi zvedela, kako se je to dogajalo.
Novice, ki sta mi jih prinesla, sporočam gospodu. Kot sta mi povedala tista dva, ki sta bila na Bizeljskem, naj bi bili hrvaški kmetje skupaj.z Ilijo pobegnili. Verjetno se zadržujejo okoli Klanjca ali v bližini Krapinskih Toplic.
Danes je tudi prenehalo streljanje. Kmetje celo prosijo za milost, toda nikakor jim še ne smemo zaupati. “
Takoj za tem pismom je plemič Gali poslal iz Brežic Joštu Thurnu še eno z naslednjo vsebino:
„Ravnokar se je vrnil eden mojih ljudi, ki sem ga poslal pozvedovat o porazu kmetov. Zvedel je od nekoga, ki je sam bil zraven, da so bili pri svetem Petru pod Kunšperkom potolčeni tisti uporniki, ki so šli prej mimo Radeč in skozi Planino.
V	boju z upornimi kmeti so sodelovali tudi kunšperški in bizeljski podložniki. Ti so napadli upornike od spredaj, drugi pa s hrvaške strani od zadaj. Nato so prišli še drugi ljudje iz
Kunšperka. S kmeti je bil IUja in več uporniških voditeljev, ki so jih vse razen Ilije pobili. On pa je pobegnil v hribe, vendar mu sledijo in ne bo se mu posrečilo pobegniti. “
Brežiški plemič je o porazu kmečke vojske pri Kunšperku pisal z velikim veseljem. Iz njegovega pisma je videti, da si je oddahnil, ker se mu v njegovi graščini ..ni bilo več treba bati upornikov. Trudil se je, da bi s pomočjo svojih ljudi zvedel čimveč o kmečkem porazu, zato so njegova pisma zelo blizu resnice.
Drugače je s pismom grajskega gospoda iz Mokric, plemiča Štefana Gre-gorijanca. Tudi ta je isti dan kot njegov sosed iz Brežic pisal poveljniku Joštu Thurnu o porazu kmetov pri Kunšperku. Njegove novice pa so zelo nejasne in tudi neresnične.
Kmečki poraz je v njegovem pismu opisal takole:
„ V naglici želim vaši milosti sporočiti, da je Ilija na pohodu svoje kmečke vojske od Sevnice do Jurkloštra povsod zbiral k sebi štajerske kmete. Prišli so tudi na Planino in tam prenočevali.
Začudil sem se, ko sem zvedel, da so Ilija in še trije kmečki voditelji, po imenu Gregor Gušetić, Fastrić in Štan-talič, ponoči skupaj zbežali iz taborišča in pustili upornike same. Ko so to zjutraj videli štajerski kmetje, so se posvetovali in nato napadli ter pobili kmete iz Cesargrada in Šusedgrada ter še druge, ki so prišli tja z Ilijo.'Pobegnilo jih je zelo malo, med drugimi se tudi Ilija skriva nekje v hribih okrog Ptuja.
To sem želel sporočiti vaši milosti. “
Marko Zavrl
Mirne
Zadovoljen, če je uspeh
Trgovski potnik pa predsednik krajevne skupnosti? Službena potovanja, večinoma zunaj domačega kraja, to šteje v delo Petra Zgonca, potnika pri ljubljanski Gasilski opremi, ki je v Trebnjem letos prejel priznanje OF. Na službo se ne izgovarja, sicer ne bi bil predsednik šentru-perške krajevne skupnosti, političnega aktiva v kraju, član občinske konference Z K...
Ne gre ravno za majhno krajevno skupnost. Šentru-perška zajema 21 vasi, kjer živi 2.650 občanov. Občani vedo povedati, da je razvoj zdaj živahnejši kot vsa povojna leta. Žal šele zadnja leta, v času, ko je predsednik Peter Zgonec.
Za srečanje z njim sem izbral pol urice pred slavnostmi za krajevni praznik, ki ga slavijo hkrati s 1. majem. Govor je ležal že napisan na mizi. „Kratek, kar najbolj strnjen pregled dela krajevne skupnosti med dvema praznikoma, da ne bi utrujal poslušalcev, “ pravi. Vmes so prihajali v pisarno krajevne skupnosti: učenci šentruper-ške šole, lovci, kdor je še potreboval kakšno pojasnilo.
Tako odgovornih halog ljudje ne jemljejo radi na svoja pleča. Bolj od uspehov krajevne skupnosti pravzaprav človeka zato zanimajo osebnostne črte tistih, ki jih vodijo. „Zadovoljen sem, če vidim uspeh, “ pravi preprosto predsednik Zgonec.
„Kako vseeno zmorete? Za tako delo je treba živeti med občani!“ sem vztrajal z vprašanjem.
„Potrebna je pomoč drugih, podpredsednika KS, tajnika, občanov. Čas si je treba enostavno vzeti. Ljudem, ki pomagajo, je treba dati priznanje !“
Na mizi je imel pripravljenih 14 pismenih priznanj, med njimi niso pozabili niti 8. razreda osnovne šole, ki je zadnjem letu v kraju izvedel niz koristnih akcij. Zvezno priznanje konference mest krajevni skupnosti Šentrupert ni bilo namenjeno le komunalnim uspehom, temveč tudi skrbi za družino, vsemu, kar želimo, da opravlja krajevna skupnost.
V Šentrupertu so našli način, kako aktivirati denar in ljudi za vzdrževanje vaških potov. ,,Pri tem je sodelovalo doslej le šest odst. občanov. Zakaj ne bi tega bremena pravičneje razdelili? Odločili smo se za referendum. Uspeh je bil presenetljiv: glasovanja se je udeležilo kar 95 odst. občanov. „Za“ je bilo kar 79,89 odst. volivcev! Pravilno pojasnjeno sprejemajo ljudje za svoje!“ Kdor ima njivo, gozd, vikend ali obrt, mora prispevati po ključu, ki so ga izglasovali. Ne bo več izvijanja, ljudska volja je postala zakon. Da trditev o tem, kaj zmore krajevna skupnost, ni prazna, so lahko občutili vsi, ko so dva meseca pred referendumom prenehali vzdrževati poti.!
Besede predsednika Petra Zgonca zvenijo prepričljivo, kot morajo sicer pri njegovem poklicu.
ALFRED ŽELEZNIK
Človeška ribica v Krkij
Miha Zupančič jo je našel, ko jo je prinesel narasel studenec v Krko, vendar je poginila
Belokranjci in Belokranjce ob juijevanju
„Pridite pogledat k nam na Dvor!“ nas je povabila po telefonu v petek Nežka Primc s pošte na Dvoru. Miha Zupančič iz Podgozda je namreč nekaj ur prej ujel človeško ribico.
„V petek okrog 13. ure smo se vračali iz hoste, kjer smo klestili drva," je pripovedoval Miha doma pred hišo, ki kot jastreb nad piščanci stoji visoko v bregu, medtem ko spodaj Glavanov in Debelakov mlin z jezom ustavljata zeleno Krko. „Ko smo se vračali, smo šli pit studenč-niso iz Debelakovega izvira. To je voda, da malo takih! No, ko smo prišli blizu studenca, sem zagledal nekaj belega. Mislil sem, da je riba - zagledal pa sem človeško ribico. Tole, ki je žal že mrtva“, je pokazal z roko na kozarec, v katerem je v špiritu plavala človeška ribica, „sem potegnil iz Krke. Bila je obtolčena. Druga ribica je plavala niže v Krki, da je nisem mogel več dobiti.11
Bržkone je človeška ribica, ki je poginila nekaj ur po tistem, ko jo je Zupančič potegnil iz vode, končala
zaradi poškodb, ki se lepo vidijo na telesu.
Človeška ribica ali močeril (proteus anguinus) živi v temačnih vodah dinarskega krasa od Slovenije do Hercegovine. Navadno je komaj
Ko se bo tristo parov zavrtelo...
9. in 10. junija pripravljajo v Črnomlju jubilejno jurjevanje
Letošnje deseto jurjevanje po vrsti, ki ga štejejo tudi za neuradni folklorni festival, bo še posebno skrbno pripravljeno. Glavni odbor in pet pododborov v Črnomlju skrbijo, da bo program zanimiv in ne predolg, da bo jedače in pijače dovolj, da bo prostor lepo in slavnostno
urejen, da bo parkiranje vozil zagotovljeno in da se bodo gostje po prireditvi lahko zabavali.
Kot obetajo organizatorji, bomo letos lahko videli v narodnih nošah kot običajno nekaj sto Belokranjcev in Belokranjic. Nastopilo bo 10 do-
Slepa petelinova ljubezen
V zanosu se je dal prijeti lovcu na Bohorju
„Z rokami da je ujel divjega petelina? Taje pa lovska! “ boste rekli. Pa ni. Planinci so za pričo. Na svoje oči so se prepričali, ko so prišli gledat ujetega lepotca. Na Planino nad Sevnico ga je prinesel šef gozdnega obrata „Bohor“ Henrik Žibret.
Tisto jutro je imel sejo delovne enote na Netopirju sredi Bohorja.
Zgoden je bil, pa se je s fičkom ob šestih in petnajst minut odpeljal proti Grmadi. V predelu Lojbce se je srečal s petelinom. Presenečen ga
je zagledal sredi ceste, kakih 40 metrov pred seboj, slepega in gluhega za vse okoli sebe.
Petelin je klepal, stopal sem in tja, kak meter poskočil in spet zaklepal. Čez čas je Žibret ugasil motor, petelin pa nič ... Celo naravnost proti avtu se je napotil. Žibret je previdno segel na zadnji sedež po fotoaparat in med režo na vratih ujel pevca v objektiv. Zaljubljeni petelin se tudi za to ni zmenil, hodil je naprej levo in desno mimo avta po cesti.
Žibret je čez čas vžgal motor, misleč, da bo petelin odletel. Ta pa nikamor. Tedaj je stopil iz avta in prišlo mu je na misel, da bi petelina ujel. Lepi samec je ves čas samo klepal. Če bi bil brusil vmes, bi opazil vsiljivca in jo že zdavnaj popirtal. Tako pa ni ničesar slišal.
Lovec Žibret ga je zlahka ujel. Odnesel ga je v avto in še potem, ko ga je držal pod pazduho, je petelin v presledkih nekajkrat zaklepal. Na Planini ga je pri Španovih dal v klet, da bi se popoldne vrnil ponj.
Takrat ni vedel, ah naj ga spusti ali ne. Za vsak primer je vprašal na Lovski zvezi v Celju, kaj napravi. Odgovorili so mu, da je tak zaljubljeni petelin za lovišče izgubljen. Tako ali tako je obsojen na smrt, naj ga torej obdrži.
Zdaj ima petelina v rokah prepa-rator v Celju. Nagačil ga bo in lepi pevec z Bohorja bo poslej krasil Zi-bretov dom.
J. TEPPEY
mačih folklornih skupin, razen teh pa bodo svoja kola, plese in starodavne pesmi predstavili še gostje iz Hrvatske in naši Gorenjci. Tudi značke, ki bodo obenem veljale za vstopnice, bodo nove, zanimive, da se bodo otroci najbrž kar trgali zanje.
Pokrovitelj nad prireditvijo je podjetje VIATOR, ki bo pomagalo tudi pri organizaciji. Prevzelo bo gostinske usluge, obenem pa bo iz drugih krajev, kjer ima podjetje poslovalnice, vozilo ljudi na ogled največje belokranjske folklorno-zabav-ne prireditve.
Gostje bodo na stojnicah lahko kupili izdelke domače obrti, v načrtu pa je še razstava starih belokranjskih predmetov, od statev do kuhinjske posode. To ljudje še hranijo na podstrešjih in se jim ne zdi zanimivo, gostje od drugod pa bi to „šaro“ gotovo občudovali.
R. BAČER
Miha Zupančič kaže, kje je studenec prinesel v Krko človeško ribico.
kaj večja od 25 črn, ostaja mlečno bela, ker je brez pigmenta, le močno prekrvavljene škrge živo rdeče odsevajo od belega telesa. Pravijo, da koža človeške ribice ni izgubila zmožnosti, da razvije kožno barvili, in bi torej na svetlobi lahko dobila temnejše tone. Močerilarji sodijo k dvoživkam.
Proteus, ki ga je Zupančič potegnil iz Krke, je prišel po naraslem studencu, za katerega pa nihče od domačih ni vedel, kje izvira.
J. S.
NA KRESNO NOČ V MOKRONOG!
Prizadevni mokronoški turistični delavci se že lep čas pripravljajo na veliko turistično-fol-klorno prireditev Kresno noč, ki bo v soboto, 23. junija. Mokro-nožani, znani po velikih pustnih prireditvah, želijo obuditi stare običaje ob kresovanjih. Naprosili so strokovnjake za narodopisje, da jim posredujejo izvirne napotke o tem, kakšen je bil značilen dolenjski vinski hram ipd. Pripravljajo še vrsto zanimivosti.
DOLENJSKI JADRALCI -3.540 KM
Kos prevzel vodstvo - V 3. razredu najboljši Novak -1. razred se ogreva
Včasih 10 ljudi pri hiši, zdaj 7 v vsej vasi
Od Lazov do Madžarske in Amerike - Včasih tudi varčnost ni dobra
Henrik Žibret: „Na tako presenečenje nisem bil pripravljen.“
Jože Bauer iz Lazov ob Kolpi je 16. marca dopolnil 90 let in je daleč okoli najstarejši. Sin pravi, da je oče dobričina in ne bi nikoli nikomur storil kaj žalega.
Oče vsako leto obljublja, da ne bo več kosil, ko pa pride čas koš-nje, pograbi koso in gre. Še lani je kosil in kaže, da bo letos tudi.
Zdrav je oče najbolj poleti, ko se veliko giblje. „Gibali pa so se oče tudi, ko so bili mladi,“ pove sin, ki je ostal na kmetiji. „Notri v Madžarsko so preprodajali tekstil, rute, nogavice. Vse to so nosili na hrbtu, kot Ribničanje.“
Vojsko je Jože Bauer služil v Celovcu. Leta 1909 pa se je takoj po poroki odpravil v Ameriko in tam delal v rudniku. Leta 1919 se je
vrnil za stalno. Pokojnine ne dobiva, pač pa priznavalnino.
Ko je primerjal življenje v vasi včasih in danes, je Jože Bauer dejal: „Ko sem bil mlad, je bilo v vasi živahno, vse je bilo po'no. Pri vsaki hiši so imeli par volov, a zdaj imamo le še pri nas enega. Dokler sem bil mlad, je bilo lepo, zdaj sem pa star siromak. Prej je bilo v'eni hiši, samo v naši na primer, 10 ljudi, zdaj pa nas je v vsej vasi 7.“
Oče ni nikoli kadil in tudi pijan ni bil nikoli. Največ je pojedel žgancev, repe in zelja, še danes pa ima rad tudi mlečne stvari in kavo. Ob tem pa je veliko delal, dobro gospodaril in sc ni nikoli prepiral. Skoda je, da je bil celo preveč var-
čen, zaradi česar mu je v zadnji vojni propadlo 250.000 din, s čimer bi lahko kupil takrat dve lepi hiši..	J.PRIMC
IŠČEMO OSKRBNIKA
Teniški klub Novo mesto išče oskrbnika. Interesenti sc lahko zglasijo vsako popoldne na teniškem igrišču na Loki.
Piloti Dolenjskega letalskega centra in Novega mesta so zadnje dni resneje zajezdili svoje „kište“ in že se je začelo tudi prvo „prerivanje11 na vrhu lestvice za dolenjskega prvaka. Ugodno vreme in bližajoče se slovensko in državno prvenstvo, ki sc bosta hkrati začela v Lescah na Gorenjskem 2. junija, sta še bolje vzpodbudila pilote. Trenutni vrstni red je takle:
1. razred: Smid 118 točk, Zupančič 88,5; J. Keršič, Gorenc in Uhan po 85,5;
2. razred: Kos 707 točk, Zavrl 573, B. Keršič 204;
3. razred: Novak 342, Štemberger 316, VVindischer 175, Kopar 118;
dvosedi: Stariha-Bizjak 322, Za-vrl-Strugar 118, Kos-Pekolj 85,5; Golob-Grobovsek 57.
Generalna uvrstitev: 1. Slavko Kos 707, 2. Marko Zavrl 691, 3. Alojz Novak 342, Marjan Štemberger 316, 5. B. Keršič 204, 6. Jože Windischer 175 itd.
Vsi jadralni piloti skupaj so bili v zraku 280 ur in preleteli 3.540 kilometrov (letni načrt 8.500 km in 820 ur), poleg tega pa so izpolnili 8 pogojev za dosego značke „srebrni C11. V nedeljo je bil tudi dosežen letošnji rekord v urah letenja, saj so bili naši
piloti z 8 jadralnimi letali v zraku kar 41 ur.
MarKo £avn (Zi) z Mirne si resno prizadeva, da bi zmagal med dolenjskimi jadralci (Foto: M. Moškon)
Jože Bauer, najstarejši prebivalec Lazov in daleč naokoli, v krogu domačih. (Foto:'Primc)
MILINA SODOBNE PRAVLJICE
Spominjam se, da nam je mama, ko smo bili majhni, pripovedovala ob večerih pravljice: o Rdeči kapici, o Sneguljčici, o volku in sedmih kozličih, o hudobni mačehi in o nadvse poštenem kraljeviču, o sedemglavem zmaju, ki gaje moral premagati junak, če je hotel priti do zaklete lepe deklice, o Trnuljčici, o močnem in neustrašnem mladeniču, ki je rešil ubogo deklico iz zakletega gradu. Ko se je mama ' zvečer utrujena vrnila domov iz službe in mi še nismo spali, nam je zapela pesmico, povedala pravljico, ki si jo je včasih tudi sama izmislila. Napeto smo poslušali, trepetali za življenja dobrih in se veselili, ko je bilo hudo in hudobno
premagano. In vedeli smo, da je zlo zmeraj uničeno in da dobrota in pravičnost vedno zmagata. Potešeni smo zaspali...
Tega je že dolgo. Zdi se mi, da je dolgo. Mama se je postarala, mi smo odrasli, si izbrali žene in dobili svoje otroke, ki tudi zvečer nočejo spati. Moja žena je zaposlena v tovarni. Utrujena se vrača s posla in vesela je le enkrat v mesecu: prvega. In takrat se pogovarjava in najin otrok, ki ne mor^ spati, posluša sodobno pravljico.
„Še dvesto juijev in imela bova fiča.“
„Sosedovi imajo ranault, midva pa komaj spraviva skupaj za tega ubogega fičaka. Pa
barvno televizijo imajo!“
„Da, milijon in pol! Kje naj ga iztaknem? Hudiča, da le imam več denaija!“
Denar in spet denar. Sto tisočakov nama manjka za pralni stroj, tristo juijev za dnevno sobo, milijon za sodobno kuhinjo, nekaj tisočakov za krznen plašč. In najin otrok, ki zvečer ne more zaspati, naju posluša. Namesto Rdeče kapice — dvesto jurjev, namesto Sneguljičice — milijon za sodobno kuhinjo. Že od rojstva naju tako posluša. In letos bo šel v sedmi razred.
Nekega dne je žena kriknila. Predal, kjer sva hranila denar, je bil prazen. Po dolgem izmotavanju je otrok priznal, da ga je sunil, da je gostil pri-
jatelje, jim kupil tranzistorske sprejemnike in ne vem kaj še vse. Ker so oni imeli vedno denar, ga je hotel imeti tudi najin otrok. Nad krajo sva bila razočarana. Obupana. Žena in jaz, saj nikoli nisva učila otroka, naj krade. Le po kom se je vzel, pobalin? Žena ni nikoli kradla, jaz še manj. Vse sva mu nudila. Prav vse.
Žena pričakuje drugega otroka. Pred dnevi je prišla iz knjigarne z velikim kupom knjig pod pazduho. Same pravljice za otroke. Nekaj se jih je že naučila na izust.
Moja mama, ki mi je pripovedovala pravljice, ko sem bil majhen, in zdaj stanuje v sobici na podstrešju, se je ob tem le bridko nasmehnila. Saj se je lahko.
TONI GAŠPERIC