Vloga in (odvečne) dileme
Delegati delavcev Slovenije se bodo 11. oktobra letos zbra-li na oceno in dogovor za poli-tično akcijo v Domu Ivana Cankarja v Ljubljani. Od tega delovno-političnega zbora slovenskega delavskega ra-zreda nas ločijo le še slabi trije tedni. Po razvejeni, zavzeti in poglobljeni aktivnosti, še zla-sti pa po tem, kako so se de-lavci lotili vprašanj in nalog, na katere opozarjajo ošnutki kongresnih dokumentov, lah-ko rečemo, da se je kongres že začel. Srečanje delegatov 11. oktobra bo tako le nujno na-daljevanje poti za poenotenje vseh delavcev Slovenije o usmeritvi in dejavnosti, ki ju narekujejo sedanje družbe-noekonomske razmere in ustavna odgovornost zveze-sindikatov.
Predkongresna aktivnost se stopnjuje iz dneva v dan. Vse več je specializiranih razprav, tematskih konferenc in vrste drugih aktivnosti. Delavci v organizacijah združenega de-la in skupnostih se v mnogih primerih ponovno vračajo k osnutkom kongresnih doku-mentov in soočajo lastno prakso z odnosi, opredeljeni-mi v njih. Pa ne le z razprava-mi! Vse več je primerov, ko so se delavci že lotili spreminja-nja samoupravnih aktov, svo-je lastne prakse. Ustvarjalno kritično vrednotenje prakste v posameznih kolektivih doka-zuje, da kongres ne bo zaobšel najoblj žgočih in odprtih vprašanj sedanjega družbene-ga trenutka; takšen pristop k obravnavi osnutkov kongre-snih dokumentov pa je zago-tovilo več za prispevek kon-
gresa k splošnim, družbenim prizadevanjem sedanjega časa.
V korak z naraščajočo pred-kongresno aktivnostjo, ki že sama po vsebini in obsegu ka-že na potrebnost poenotenega odziva in akcije Zveze sindi-katov Slovenije na sedanje družbenoekonomske razme-re, gredo tudi vse pogostejša razmišljanja o smotrnosti in potrebnosti izvedbe kongre-sa. Zastavljajo se vprašanja: ali ob tolikih sklepih, resolu-cijah in drugih dokumentih potrebujemo še nove? Čemu je kongres potreben po oprav-ljenih kongresih zveze komu-nistov, pot treh izvedenih pro-blemskih konferencah Zveze sindikatov Slovenije po 9. kongresu? Temu se pridružu-je »zaskrbljenost«, ali bo kon-gres uresničil pričakovanja delavcev.
Razrednost ni dana enkrat za vselej
Vsem tem in takim dile-mam in vprašanjem, ki jih po-raja praksa, ni mogoče odreči družbene angažiranosti, mno-gim od njih tudi ne upraviče-vati. Vselej pa ostaja odprto vprašanje razrednosti. Ali drugače: v čigavem imenu in s kakšnimi nameni se takšne dileme sprožajo?
Ze ob prvih pripravah na kongres smo se v zvezi sindi-katov, ob upoštevanju sploš-nih gospodarskih razmer, od-ločili, da bo kongres tudi po zunanjih - manifestativnih obeležjih izraz stabilizacijskih prizadevanj in da mora dobiti na pomenu predvsem po vse-
bini. Prav te dni pa je republi-ško vodstvo zveze sindikatov izpostavilo kritični presoji statutarno normo o smotrno-sti določila, po katerem je po-trebno izvesti kongres vsake štiri leta. Po zaslugi sredstev obveščanja oboje poznajo vsi delavci, delovni ljudje in ob-čani. Ob tej domnevi ostaja odprto le še to, ali bo kongres izpolnil pričakovanja delav-cev, in vprašanje njegove po-trebnosti ob tolikih sklepih, resolucijah in drugem.
Obe dilemi, ki ju vprašanji odpirata, kažeta na nepozna-vanje ali nerazumevanje ra-zredne vloge in odgovomosti zveze sindikatov v političnem sistemu socialističnega samo-upravljanja.  Pozablja se, da razredni interes ni nekaj en-krat za vselej danega, kar bi bilo mogoče preprosto uresni-čevati  z  družbeno akcijo v praksi, ne oziraje se na spre-minjanje družbenih razmer. V tem se avtorji takih dilem ize-načujejo z onimi izpred let, ko so postavljali na. dnevni red vprašanje  potrebnosti  zveze komunistov glede na uveljav-ljene samoupravne odnose v praksi. O koreninah in name-nu takšnih izumetničenih di-] lem ni treba ponovno izgub-1 ljati besed. Sedanja predkon- ] gresna aktivnost ponovno do-1 kazuje, da se delavci in delov-¦¦ ni ljudje zavedajo resnosti go-1 spodarskih   razmer,   zastojevi in dilem, odprtih vprašanj v\ razvoju       družbenoekonom-" skih in samoupravnih odno-sov; kaže na to, da se delavci zavedajo razkoraka med zapi-
(nadalj. nm 3. str.)
(nadalj. a 1. str.)
sanim in uresničenim. Lteiav-ci nikoli niso in tudi danes ne zatiskajo oči pred problemi. Toda zmotna so pričakovanja, da se bodo delavci odrekli sa-moupravlianju in prepustili razreševanje tekočih vprašanj gospodarjenja in perspektivo razvoja komu drugemu.Zado-sten dokaz temu so doseženi rezultati v pogojih socialistič-nih samoupravnih odnosov z vsemi napakami In slabostmi, ki se jih delavci zavedajo in jih razrešujejo ter presegajo. Komur pa to ni zadosti, naj se ozre na odziv delavcev na ka-kršnokoli odtujeno admini-strativno tehnokratsko ali drugačno samovoljno posega-nje v samoupravne pravice delavcev.
Prvenstvena ocena razmer in smeri akci je
Delegati v zvezo sindikatov organiziranih delavcev se bo-do 11. oktobra zbrali v Domu Ivana Cankarja na kongres, da bi poenotili ocene sedanjih družbenoekonomskih razmer
in se dogovorili za enotno ak-cijo nadaljnje krepitve in raz-voja ustavnega položaja de-lavca v združenem delu in družbi. Torej brez namena, da bi s »transparenti« izražali svojo pripadnost socialistič-nim samoupravnim odno-som, in brez utvar, da bodo na samem kongresu ali nekaj mesecev po kongresu odpra-vili inflacijo, stabilizirali go-spodarstvo, uresničili polno produktivno zaposlenost in podobno. Povsem naivno je tudi pričakovati, da lahko sam kongres pomembno omeji vse oblike potrošnje v resolucijske okvire, poveča produktivnost, izvoz in ure-sniči drage v srednjeročnih planskih dokumentih zastav-ljene naloge. Vse to so vitalna vprašanja, pomembna za vsa-kega delavca, razred, družbo v celoti. V preteklih štirih le-tih po 9. kongresu Zveze sin-dikatov Slovenije, še zlasti pa lani in v tekočem letu, so se razmere toliko spremenile, da je nujno ponovno prevredno-titi zastavljene cilje zveze sin-dikatov in poenotiti aktivnost
na novih - na kongresu izobli-kovanih programskih nalo-gah. Če kongresa ne bi skla-dno s statutom sklicali v tem času, bi to terjalo članstvo sa-mo. Tudi to je razvidno iz do-sedanjih razprav o osnutkih kongresnih dokumentov.
Da je trajna rešitev in zago-tovilo za stabilen ter hkrati tu-di nemoten dinamičen razvoj lahko samo odločanje samou-pravno organiziranih delav-cev v temeljnih organizacijah združenega dela o dohodku in o vseh oblikah dohodkovnega povezovanja, odločanje delav-cev o pogojih pridobivanja, razporejanja dohodka ter upravljanja z njim - bistveno razredno vprašanje razvoja socialističnega samoupravlja-nja, je danes jasno ogromni večini delavcev. Kljub tej enotnosti, ki je vir sleherni re-volucionarni aktivnosti in za-vesti delavcev, pa se moramo v zvezi sindikatov redno zno-va in znova vračati k temu, toda ne zaradi nekakšnega ponavljanja, ki bi vo'dilo k sa-mozadovoljstvu in verbalni enotnosti.   Potrebna  nam  je
enotnost v praksi - v spremi-njanju stvarnih pogojev živ-ljenja in razvoja. Stvarni po-goji dela in življenja danes in jutri pa so cene, realni osebni dohodek delavca, premajhna združenost dela in sredstev, premalo gospodarno ravnanje z družbenim kapitalom, zao-stajanje pri uresničevanju izvoznih in drugih resolucij-skih nalog. V korak temu gre zaostajanje v krepitvi in raz-voju delegatskega skupščin-skega sistema, ob premajhni uveljavljenosti naše vloge in odgovornosti v njem. Vsi ti in drugi pogoji neposredno opredeljujejo stvaren položaj in vlogo delavca v združenem delu, njegovo stvarno - v praksi ^uresničeno ekonom-sko in politično oblast. V bi-stvu vseh teh navedenih pro-blemov, ki bodo v središču pozornosti 10. kongresa Zve-ze sindikatov Slovenije, tiči razredno vprašanje, kdo, ka-ko, na kakšen način in s kakš-nimi cilji razpolaga s presež-nim delom. Prav zato bo kon-gres podvrgel kritični analizi vse vrste porabe, toda ne z vi-dika potrošnje ali porabniš-tva, kar zvezi sindikatov radi očitajo, ampak z vidika pro-dukcije in reprodukcije socia-lističnih samoupravnih odno-sov. Ali krajše: pogledali bo-
mo in sena osnovi spoznanj dogovorili za akcijo, kako se troši presežno delo, kako se z njim upravlja z vidika per-spektive socialističnega sa-moupravljanja.
V vrednotenju naše družbe-ne prakse se še vedno pozab-lja na spoznanje klasikov marksizma, da je najpo-membnejša produkcijska sila v družbenem razvoju razred sam s svojo organizacijo in vlogo. Na to zlasti radi pozab-Ijajo ali pa se tega ne zavedajo razni samozvani »skrbniki de-lavskega razreda«. V bolj zao-strenih družbenih razmerah, j kakršne dans pri nas pogoju-jejo gospodarske razmere, pa ne manjka tudi prikritih na-sprotnikov socializma in sa-moupravljanja, ki se zaveda-jo, da pomeni krepitev sa-moupravnih odnosov in poli-tične organiziranosti delavcev in delovnih ljudi neposredno izpodkopavanje odtujenih osnov, v katerih še vedno ko-renini njihova odtujena eko-nomska in politična srkbni-ška vloga. Pot osvobajanja de-lavca in družbe, opredeljena v ustavi, pa nujno vodi preko preseganja takih vlog. Deseti kongres Zveze sindikatov Slovenije bo nedvomno nov korak v tej smeri.
Alfred Golavšek
DOGOVORI13