Št. 51 (1030) Leto XX NOVO MESTO, četrtek, 18. decembra 1969
- Hočemo olajšati delo šolarjem in šolnikom, zato bomo glasovali z »DA«!
»Vsi kot eden smo za to, da Topliška dolina dobi novo šolo, saj že od osvoboditve čakamo nanjo. Naši otroci in prosvetni delavci, ki delajo v nemogočih pogojih, ne zdržijo več. Ker naš DA toliko pomeni, mislim, da bodo le redki glasovali z NE,« nam je povedal upokojenec Ignac Osana iz Dolenjskih Toplic. (Več o referendumu lahko preberete na .9. strani.)
Podpora rlačrtu rudnika
15. decembra je bila seja zbora delovnih skupnosti občinske skupščine Kočevje, na kateri so razpravljali o preusmeritvi rudnika. Najpomembnejši sklep je bil, da zbor daje vso podporo programu za preusmeritev, ki ga je izdelal sam rudnik. Upoštevati pa je treba tudi inačici o ustanovitvi obrata VEGE iz Ljubljane v Ko* čevju in zaposlitev rudarjev v nekaterih kočevskih podjetjih. Razprava je bila zelo živahna in ostra — udeležili so se je tudi predstavniki gospodarske zbornice — več o njej pa bomo poročali prihodnjič.
Stopnje in denarni načrt
Za zdravstveno varstvo na Dolenjskem bo prihodnje leto za 10 odst. več denarja kot letos
10. decembra je skupščina zdravstvenega zavarovanja delavcev v Novem mestu — sestala se je zadnjikrat v tem letu — po štiriurni razpravi sprejela okvirni denarni načrt sklada za leto 1970 in prispevne stopnje, ki bodo veljale prihodnje leto. Seje-so se udeležili tudi predstavniki zdravstvene slu|be in občinskih sindikalnih svetov iz Novega mesta, Krškega in Metlike.
Sklad bo imel za zdravstveno varstvo prihodnje leto za 10,2 odstotka več denarja, kot ga bo porabijono letos. Tako povečanje je tudi v skladu z republiškim priporočilom in je hkrati iatn stvo, da bomo na Dolenjskem ohranili zdravstveno varstvo najmanj na letošnji ravni. Seveda so zdravstveni zavodi zahtevali precej več denarja, kot jim ga je bilo možno zagotoviti.
Stopnja osnovnega prispevka — plačuje se od kosmatih osebnih dohodkov zaposlenih — bo prihodnje leto v petih dolenjskih občinah 5,4 odstotka. Od letošnje bo večje za 0,2 odstotka, kar da v denarju 1,4 milijona din. Ta denar pa’bo dan bolnišnici in zdravstvenemu domu v Novem mestu za njuno dograditev in posodobitev.
Spremembe je doživela tudi participacija. Tako bo moral zavarovanec, ko bo prejemal zdravilo na recept, pla-
čati iz svojega žepa 4 din (letos 3 din), za vsak prvi obisk zdravnika na domu in za vsak prvi specialist Kini pregled po 10 din. Ker pa so v razpravi (zlasti predstavniki občinskih sindikalnih svetov) ugotavljali, da participacija že zdaj preveč in predvsem prizadene bolnega človeka so doplačilo zmanjšali.
I. Z.
Združevanje in sodelovanje
Medobčinski svet ZKS je poslal vsem trem občinskim konferencam ZK v Posavju poročilo o delu v minulem obdobju. Poročilo omenja predvsem integracijske pobude ne le za delo komunistov v političnih organizacijah, ampak tudi za sodelovanje v gospodarstvu. To svojo nalogo bo še temeljiteje opravljal novoizvolje-I ni svet v prihodnjem man-i datnem obdobju.
Na sto tisoče mladih ljudi, ki so prišli v JLA brez poklica, se je tukaj usposobilo za življenje. Duhovno in strokovno obogateni se vračajo domov in si laže začrtajo nadaljnjo življenjsko pot. Tudi Halimi Šali (na sliki) je kot nešteti mladi vojaki, napisal še s tresočo roko prve črke, vendar ga bodo te vedno spominjale na JLA. (Več o življenju pripadnikov naše armade preberite na 4. strani današnje številke.)
Za dan JLA
Prisrčno pozdravljamo vse borce, oficirje in uslužbence vseh rodov Jugoslovanske ljudske armade, kovačnice bratstva in enotnosti naših narodov ter zibelke naše svobode! Tople pozdrave tudi vsem naročnikom in bralcem našega tednika v vrstah JLA!
HRVAŠKO-SLOVENSKO SODELOVANJE OB KOLPI
Z enotnimi načrti bo laže prodreti
Dve slovenski in tri hrvaške občine ob Kolpi snujejo skupne načrte za razvoj turizma in^ napovedujejo tesno sodelovanje tudi na drugih področjih - Na petkovem posvetu v Črnomlju prvi sklepi
12. decembra so se v Črnomlju sestali predsedniki občinskih skupščin ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz občin Črnomelj, Metlika, Ozalj, Duga Resa in Vrbovsko. Navzoči so bili tudi nekateri poslanci in predsednik slovenske gospodar-, ske zbornice Leopold Krese. Po posvetu v hotelu Lahinja so si gostje ogledali še tovarno BELT.
Na posvetu so nadrobno razpravljali o turističnih na-
spodarske organizacije za investicijska vlaganja na to področje. Kot kaže, obstajajo oelo možnosti za vlaganje tujega kapitala.
Imenovali so stalni koordinacijski odbor, ki bo zasedal najmanj vsake tri mesece in bo reševal ne samo turistična, temveč tudi gospodarska in druga vprašanja. Znova so poudarili, da Koiipa prebivalcev ob njej sploh ne razdvaja, temveč se že zdaj odvija dobro sodelovanje. V prihodnje bodo skupno reševali vprašanja šolstva, zaposlovanja, gradnje cest in mostov, tokrat pa so se dogovorili že za prve skupne akcije.
Tako bodo vse obkolpske občine prepovedale odvažati pesek iz Kolpe, ker hočejo, da bi reka obdržala sedanje
značilnosti; uvedli bodo enoten reaim v lovu in ribolovu in nikjer ne bodo dovolili graditi vikendov v bliži-
(Nadaljevanje na 5. strani)
20-letnica tovarne BELT
Jutri, 19. decembra, bodo v kolektivu črnomaljske že-lezolivame in strojne tovarne BELT počastili 20-letnico obstoja. Slavje se bo začelo s svečanim zasedanjem centralnega delavskega sveta, nato bodo odprli novo proizvodno dvorano ' in gostom razkazali tovarno. Tovarna BELT je viden vzpon dosegla zlasti v zadnjih 8 letih, medtem ko letošnje poslovno leto končuje z rekordno proizvodnjo, vredno 36.000 din.
Prispevki za Banjaluko
V zadnjem tednu dni (do minulega ponedeljka) • so v kočevski občini prispevali za ponesrečence v Banjaluki še: občinska skupščina Kočevje (uslužbenci) 707,75 dinarjev, osnovna organizacija RK Vas-Fara 1291 din, prosvetni delavci osnovne šole Vas-Fara 370 din, Stanovanjsko podjetje Kočevje 409,25 din in Zdravstveni dom Ko-čevje-Ribnica 975 din.
CELULOZA je spet brez lesa
Ena izmed največjih tovarn na našem območju '»Djuro Salaj« v Krškem stoji zaradi pomanjkanja lesa, ki se ponavlja iz leta v leto
Delavski svet tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« v Krškem je v ponedeljek, 15. decembra, na skoraj osemurni seji v prisotnosti občinskega vodstva ZKS, SZDL in sindikata, predsednika občine Krško in predstavnikov družbeno-političnih organizacij v kolektivu razpravljal o vzrokih za pomanjkanje osnovne surovine — lesa. Iskali so tudi odgovore na vprašanja o informiranosti, o odnosih v kolektivu, samoupravljanju in strokovnjakih, ki jih je zastavil delavskemu svetu podjetja zbor delovnih skupnosti ObS Krško na svoji zadnji seji.
En papirni st~oj v tovarni že stoji, pri obračunu osebnih dohodkov za december
Vsak dvajseti kočevski občan je krvodajalec
V kočevski občini je letos oddalo kri okoli 950 občanov, medtem ko je bil plan 800 odvzemov - V teh dneh so proslave krajevnih organizacij RK, na katerih podeljujejo priznanja večkratnim krvodajalcem
bodo morali poseči v rezervni sklad, čez novoletne praznike bo tovarna stala pet dni, v januarju pa bodo porabili za osebne dohodke še preostanek rezervnega sklada. Kako bo februarja, ne more v i500-članskem kolektivu še -nihče reči, čeprav nikomur ni vseeno za kruh in zaslužek, če k približno
(Nadaljevanje na 5. str.)
jalec vsaki dvajseti občan, medtem ko je v Sloveniji poprečno vsak petindvajseti. V zadnjih desetih letih so kočevski krvodajalci oddali nad 3000 litrov krvi.
Krvodajalce je pozdravil in se jim zahvalil za nesebično pomoč tudi predsednik občinske skupščine Kočevje Miro Hegler, medtem ko so se slo-vestnosti udeležili tudi predstavniki drugih družbeno-političnih organizacij.
(Nadaljevanje na 30. str.)
OD 18. DO 28.
DECEMBRA Nekako od 18. do 21. decembra prehodno izboljšanje, nato zopet dolgo razdobje padavin, deloma dež, deloma sneg, šele po 27. decembru močna ohladitev s snegom.
Dr. V. M.
Ena prvih proslav krvodajalcev in hkrati naj večja v občini je bila 5. decembra v hotelu PUGLED v Kočevju. Na njej so podelili krvodajalcem iz območja krajevnih organizacij RK Kočevje, Rudnik, Dolga vas in Livold dve diplomi, 28 zlatih in 54 srebrnih krvodajalskih značk. Kot vsako leto, tako se je tudi letos te proslave udeležil v imenu Glavnega odbora RK Slovenije Ivan Andrejc, ki ga Slovenci, posebno pa kočevski krvodajalci, poznajo še bolj pod imenom Brežnikov Vanč. Krvodajalcem se je tokrat predstavil kot »Vanč-Lunik« in jih več ur s svojimi šalami prisrčno zabaval.
vič. Zahvalil se jim je za njihovo razumevanje in pomoč ter poudaril, da je že nekaj let v kočevski občini krvoda-
Zlate značke je letos dobilo na proslavi v Kočevju '28 krvodajalcev, srebrne (na sliki) jih je dobilo 54, dva krvodajalca, ki sta dala kri nad dvajsetkrat, pa sta dobila diplomo in spominsko darilo. (Foto: Primc)
V svečanem delu. proslave je krvodajalcem najprej spregovoril predsednik občinskega odbora RK dr. Miha Petro-
črtih posameznih občin, ker jih nameravajo uskladiti-ter v bodoče, enotno razvijati obkolpski turizem na slovenski in hrvaški strani reke. Ob ugotovitvi, da je Kolpa ena najbolj čistih in lepih rek v Jugoslaviji, ob tem pa še ni turistično pokvarjena, so lepe možnosti za. razvoj turizma. Sklenjeno je bilo, da bodo vse občine prispevale sredstva za izdelavo skupnega razvojnega načrta v turizmu, s katerim nameravajo zainteresirati večje turistične in druge go-
DOLENJSKI LIST
tedenski
mozaik
V Latinski Ameriki so skuhali že dosti revolucij in spodnesli že dosti predsednikov, toda takšnega udara, kakor je bil v ponedeljek v Panami najbrž še m bilo: medtem ko je bil panamski predsednik na konjskih dirkah v Mexico Cityju, je njegov podpredsednik, ki ni šel na konjske dirke, ampak je ostal v Panami, postal predsednik ... V Sovjetski zvezi so odkrili novo zvist pornografije. Doslej smo poznali pornografijo v besedi in sliki, toda na sestanku sovjetskih pisateljev so obsodili tudi »pornografijo v glasbi« in druge škodljive zahodne vplive na umetnost... V Frankfurtu bi morali soditi devetnajstletnemu fantu zaradi razgrajanja in upiranja organom javne varnosti. Sodnik je ukazal policiji, naj temeljito »očisti« sodno dvorano, ker so mladi obtoženčevi prijatelji »navijali« za svojega kolega, Policija je tako temeljito »očistila« dvorano, da je poslala domov tudi obtoženca. Proces so preložili... Češkoslovaški časopis »život stranrj« je obtožil avstrijske in zahodnonemške socialne demokrate, da bi radi pomagali na noge socialnim demokratom v ČSSR'. časopis med drugim piše, da je prišel v Prago eden izmed glavnih voditeljev zahodnonem-Ških socialnih demokratov Fritz Erler, ki je obljitnl svojim češkim somišljenikom izdatno finančno pomoč. Fritz Erler je umrl 24. februarja 196T . Ameriški kemiki so izdelali novo bombo, ki vsebuje dve kemični snovi. Vsaka zase je neškodljiva, ko se pa pomešata, se iz tega izcimi smrtnonevaren živčni plin. Spet nova »znanstvena pridobitev«... V Da-homeju so prejšnji teden spet izvedli državni udar. Tam jih niti več ne štejejo. Kaše, da so v Afriki državni udari v modi in v obratnem sorazmerju z velikostjo države, Cim manjša je država, tem več je državnih udarov ... Predsednik sveta li-
ŠE VEDNO NEREŠENO
Kdaj kmečke pokojnine?
Za pokojninsko zavarovanje kmetov še vedno ni denarja - Kdo upa jamčiti, da ga bo prihodnje leto aii čez pet let več? - Ali naj skrb za stare kmečke ljudi odlagamo brez prestanka?
Upal sem, da se bo pri urejanju kopojninskega zavarovanja kmetov kamlu nekaj spremenilo, pa sem spet zgubal upanje, da bi kdaj dočakal pokojnino. Tako je glasno razmišljal starejši, a še vedno podjetni kmet, ki je za svojo pokojnino pripravljen prispevati ustrezni delež. Njegovo upanje se je zvečalo, ko so predlogi kmetov našli svoje mesto tudi na prvi strani najpomembnejšega republiškega časopisa. Splahnelo pa je, ko so razprave republiških organov spet stekle po starem tiru.
■ Kmetje že precej časa razpravljajo o »položaju kme-
TELEGRAMI
TRIPOLI — Britanci so se začeli umikati iz dveh oporišč v Libiji. Libijska vlada se je začela pogajati tudi z Američani, da, bi se umaknili iz Wheelusa, največjega letalskega oporišča ZDA v Sredozemlju in sploh zunaj ZDA.
BONN — V Bavensburgu v pokrajini Baden-Wurttemberg se nadaljuje sodna obravnava proti petim ustaškim teroristom in organizatorjem diverzantskih akcij v Jugoslaviji.
TOKIO — Premier severnokorejske vlade Kim Ir Sen je dejal, da se Severna Koreja ne bo vmešavala v spore med Kitajsko in ZSSR. Trditve zahodnega tiska, da se je Severna Koreja opredelila v tem sporu, je premier označil pot »podtikanje«.
ATENE — V Atenah je pristalo etiopsko potniško letalo »boeing 707« z dvema mrtvima potnikoma. Dva etiopska agenta v letalu sta povedala grškim oblastem, da sta morala ubiti oba potnika, ker sta hotela ugTabiti letalo. Toda po izpovedi driigih potnikov obstaja sum, da gre za kaj drugega.
TEHERAN — V iranskem glavnem mestu so ustrelili deset iranskih državljanov, ki so tihotapili mamila. To je bilo prvo ostro kaznovanje. po novem iranskem zakonu o preganjanju tihotapcev in uživalcev mamil.
WASHINGTON — V krogih, ki so blizu Pentagona, pravijo, da utegne biti preiskava o pokolu v vietnamski vasi Song My končana sele na pomlad.
■ ' ■
PO ATENTATU — Takšno je bilo razdejanje, ko je eksplodirala bomba v kmetijski banki v Milanu. Bil je petek in banka je bila polna ljudi. Eksplozija je ubila 14 oseb, huje ali laže pa jih je ranila kakih sto. Vso italijansko javnost je pretresel ta strašni zločin. Na tisoče policistov išče sledove za atentatorji. Desno na sliki ležita na tleh dve trupli, pokriti z rjuho. Levo je miza, pod katero je eksplodirala bomba.	/
ta«, o določilih, kdo se lahko prišteva med kmete. Take razprave je sprožilo zdravstveno zavarovanje kmetov. Prej podeželski prebivalci niso iskali takih razlik med sabo, zlasti ne po zadnji vojni. Kategorije zavarovancev pa jih silimo k razmišljanju. Delavci imajo svoje socialno zavarovanje. Obrtniki svoje. Kmetje pa imajo le zdravstveno zavarovanje, dokler ne bo sredstev, da bi lahko vzdrževali tudi pokojninsko in invalidsko. K razpravam jih spodbujajo visoki prispevki in pomanjkanje sredstev.
Pri delavcih je točno določeno, da so socialno zavarovani le tisti, ki so redno zaposleni ali jim družba prizna, va začasno brezposelnost, pri obrtnikih pa le obrtniki. Zakaj ne bi bilo enako pri kmečkem zavarovanju? Določiti bi morali enako natančno kot pri delavcih, kdo je kmet. Tisti sloj prebivalstva, ki bi izpadel iz teh treh kategorij, pa naj bi uvrstili v novo kategorijo občanov.
■ Zakaj pristojni organi ne upoštevajo takih predlogov?
Nihče ne zanika, da bi se z določitvijo »položaja kmeta« razmere kmečkih zavarovancev izboljšane in bi bilo več možnosti za skorajšnjo uvedbo pokojninskega zavarovanja Pravijo' pa, da bi, to povzročilo nov problem. Kdo naj bi skrbel za tiste, ki ne premorejo sredstev za svoje zavarovanje?
■ Kmetje se ne čudijo vprašanju (za ljudi bi morali poskrbeti!), temveč tistim, ki le sprašujejo, ne iščejo pa ustreznega odgovora. Ali so ljudje, ki zaradi razmer v prejšnjih družbenih ureditvah in sedanjih težavah pri iskanju zaposlitve, pa tudi starosti nimajo dovolj sredstev, le del »kmečke družbe« ali vse naše družbe? Od odgovora je
odvisno, kdo je dolžan skrbeti za njih: ali le kmetje ali vsa družba.
če delimo delovne ljudi na tri kategorije socialnih in zdravstvenih zavarovancev: delavce, obrtnike in kmete, potem bi morala za tiste, ki jih po določitvi »statusa kmeta« ne bi mogli uvrstiti v nobeno od teh kategorij, skrbeti vsa družba. To bi bila sicer dodatna obremenitev za nekatere gospodarske dejavnosti Toda kmetijstvo je tudi gospodarstvo, zasebno enako kot družbeno. Vzlic raznim težavam v gospodarstvu pa je kmetijstvo še vedno na najslabšem.
S predlaganimi spremembami ne bi urejali le socialnih problemov kmečkega in drugega podeželskega prebivalstva, da bi kmetje laže in prej dobili pokojninsko zavarovanje, temveč bi hkrati krepili tudi kmetijsko dejavnost. Dobro kmetijstvo pa nam je potrebno tako kot kruh. Tega še nihče ni poskušal zanikati.
J02E PETEK
tedenski zunanjepolitični pregled |
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
■ DEVET ČASTNIH DOKTORJEV — Ob 50-letnici rednega delovanja ljubljanske univerze so bile velike slovesnosti. Predsednik republiške skupščine Sergej' Kraigher je izročil rektorju univerze dr. Romanu Modicu red zasluge za narod z zlato zvezdo, s katerim je predsednik republike Tito odlikoval ✓ljubljansko univerzo, čestitke so izrekli zastopniki številnih jugoslovanskih in tujih univerz. Rektor univerze je podelil naslove častnih doktorjev Josipu Brozu Titu, Edvardu Kardelju, Srečku Brodarju, Jovanu Hadžiju, Milku Kosu. Aliji Koširju, Feliksu Lobetu, Francetu Steletu in Aloisu Tavčarju.
Po slavnostni promociji se je v imenu počaščenih zahvalil predsednik Tito, ki je v svojem govoru med drugim dejal, da je šele z zmago našega narodnoosvobodilnega boja in revolucije, s pravilno ureditvijo nacionalnega vprašanja, dobila ljubljanska univerza možnosti za vsestranski razvoj. Nato je Tito govoril o našem narodnoosvobodilnem boju, ki ga nekateri v svetu devajo v nič in sprevračajo zgodovinske dogodke. Vsem takim poskusom se bomo odločno postavili po robu, ker pomenijo napad na našo socialistično samoupravno družbo, na enakopravnost naših narodov in na neodvisnost Jugoslavije. Tito je spomnil na to, da so napredni ljudje Slovenije, denimo France Prešeren in Ivan Cankar prispevali k ideji mednacionalnih odnosov brez zavisti in sovraštva ter opozorili na usodno povezanost boja slovenskega naroda z bojem vseh narodov Jugoslavije. Ivan Cankar je razumel, da lahko majhni narodi, ki jih nenehno ogrožajo močnejši sosedje, izvojujejo svoj obstoj samo, če v bratski skupno-
sti z drugimi narodi najdejo skupno zaščito. Socialistična Jugoslavija je skupnost enakopravnih narodov, kjer so se v načelnem pogledu pravilno urejala vsa vprašanja mednacionalnih odnosov. Svobodno in popolno enakopravnost vseh narodov in narodnosti Jugoslavije jamčita federativna ureditev in sistem samoupravljanja.
Predsednik Tito je v petek obiskal kranjsko tovarno »Sava«, ki je znana po svojevrstni organizaciji samoupravljanja.
■ BANJALUKO MUČIJO TUDI BOLEZNI — Mestna sanitarna inšpekcija v Banjaluki je zaradi hude epidemije gripe razglasila izjem-
Samoupravni sistem zagotavlja popolno enakopravnost narodov
no stanje. Prepovedali so vsa javna zborovanja. Doslej je zbolela več kot polovica prebivalstva. Skoraj v vsaki družini razsajajo gripa, zlatenica, pljučnica ali bronhitis. Večina obolelih pa nima niti kje ležati, manjka kurjave, ni elektrike. Prejšnjo sredo je Banjaluko spet zajel tudi potres okoli pete stopnje. Odbor solidarnosti univerze v Beogradu je začel akcijo pomoči tem prizadetim krajem s tem, da je pozval vse, naj sredstva za običajne novoletne čestitke raje namenijo v sklad za pomoč Banjaluki.
■ POL RABA ZBOLELO ZA GRIPO — Epidemija gripe je zajela mnoge kraje v naši državi, prav tako pa tudi mnoge druge države. Na otoku Rab je gripa prejšnji te-
den priklenila na postelje polovico prebivalstva,
■ SPREJETA RESOLUCIJA — Republiški in enotni zbor delovnih skupnosti slovenske skupščine sta prejšnji torek sprejela resolucijo o smernicah ekonomske politike in o politiki zbiranja ter uporabe sredstev za splošno potrošnjo v prihodnjem letu.	^
■ ELEKTRIČNI VLAK DO DOBOVE — V petek so slovesno odprli elektrificirano železniško progo od Zidanega mosta do Dobove. S tem se je vožnja od Ljubljane do Brežic skrajšala približno za eno uro. Magistralna proga od Jesenic do Dobove, dolga 180 km, je zdaj v celoti elektrificirana.
■ KAKO BO S CENAMI V PRIHODNJEM LETU? Letos so se živ ljenjski stroški v Jugoslaviji povečali za 10 %. Prav takšno povečanje pričakujejo tudi v prihodnjem letu. Ne bi pa smeli dovoliti še večjega skoka cen. Na cene naj bi vplivali zlastd z ustreznim uvozom blaga, ki ga manjka. Osnutek resolucije o ekonomski politiki v 1. 1970 predvideva, da bo odloženo povečanje stanarin za prvih šest mesecev 1. 1970. Prav tako naj bi se prihodnje leto ne podražila elektrika.
■ CENEJŠI TELEVIZORJI — Elektronska industrija Niš obljublja, da bo ob novoletnih praznikih pocenila svoje televizorje za 25 %.
■ REŠEVANJE »PROLETER-KE« — Jugoslovanska potniška ladja »Proleterka« je prejšnji torek nasedla na čereh v bližini otoka Murter (blizu Šibenika). V ladijskem trupu so tri velike luknje, skozi katere dere v ladjo voda, ki jo morajo nenehno črpati. Na pomoč so poklicali posebne strokovnjake iz Londona, ker je ladja nasedla zelo nerodno.
Grčijo so pretekli teden v petek izključili iz Zahodnoevropske zveze (WEU) oziroma iz Evropskega sveta- ki je nekakšen »parlament« te zveze s sedežem v Strasbourgu. Pravzaprav se je Grčija izključila sama. Ko je grški ma iz Evropskega sveta, ki je nekaj dni pred sestankom sveta prepričeval Pariz, naj ne glasuje za izključitev, uvidel, da je vse zaman, se je umaknil z izjavo, da je Grčija dovolj demokratična in človekoljubna-
Čeprav je sprva kazalo, da ne bo velika večina članic sveta glasovala za izključitev, je bila pri glasovanju proti samo ena država: Ciper. Celo Britanija in Francija sta se nekaj dni pred glasovanjem odločili, da bosta glasovali za izkjučitev, čeprav so ZDA pritiskale r*. vseh 18 članic sveta, naj ne izključijo Grčije, ki varuje jugovzhodni sredozemski bok atlantskega pakta.
Izključitev Grčije iz Zahodnoevropske zveze ne bo imela večjih posledic, učinek je predvsem moralni. Zveza je bila ustanovljena kot kolektivna obrambna organizacija Francije, Velike Britanije. ZR Nemčije, Italije in Beneluksa pod »natovskim dežnikom«. Pozneje je postala predvsem zahodnoevropski politični debatni klub brez pravih gospodarskih in političnih pooblastil in pristojnosti. Zagovorniki zahodnoevropske politične integracije vidijo v zvezi in svetu prihodnjo skupno vlado in parlament zahodne Evrope.
Z izključitvijo Grčije pa je Zahodna Evropa vendarle pokazala, da se zgraža ne samo nad diktatorskim režimom v Atenah, ampak tudi nad tem, kaj ta režim počne z ljudmi v svojih zaporih. Sprva so najbolj odločno zahtevale izključitev skandinavske države, ko pa so se množila preverjena poročila o mučenjih v grških ječah, je postajala javnost v vseh državah članicah čedalje bolj ogorčena.
Komisija za človekove pravice je sestavila poročilo, dolgo 1200 strani- četrtina tega poročila je posvečena pričevanju Grkov in Grkinj, ki so bodisi sami doživljali mučenje ali so bili priča mučenju.
Med pretresljivimi opisi trpljenja in mučenja, ki jih vsebuje poročilo, je tudi pri' čevanje Grkinje, ki je bila noseča, ko so jo zaprli, kei so v njenem stanovanju našli
tri ilegalne letake. Prosila je poiciste, naj ji prizanesejo, ker je noseča. Policist ji je odgovoril, da je bolje, če ne rodi, ker bo njen otrok prav takšen, kakršna je ona. Zatlačili so ji cunje v usta, da ne bi kričala, in jo začeli neusmiljeno pretepati. Vrgli so jo v celico in v temi je začutila, da krvavi. »Začela sem kričati,« je izpovedala žrtev, »Izgubila sem otroka, izgu-
Izklju-
v ■ i
citev
bila sem otroka!« Potem je prišel stražar in mu je pokazala, da krvavi. Po enournem čakanju so jo vendarle odpeljali v bolnišnico, kjer ' so zdravniki ugotovili, da ne bo mogla več roditi, ker je spavila.
Ko so tuji novinarji vprašali inšpektorja atenske policije Lambruja, če pozna nekega Lendakisa, ki so ga v ječi nečloveško mučili, je ta odgovoril, da ga pozna in da je z njim »prijateljsko kramljal«.
Vsi Italija, a tudi javnost v drugih državah se je zgrozila ob eksplozijah podtaknjenih bomb v kmetijski banki v Milanu in na treh mestih v Rimu- Milanska eksplozija je terjala 14 človeških življenj, ranila pa jih kakih sto, med njimi več oseb hudo.
Na tisoče policistov išče zločince, ki so očitno zelo dobro pripravili atentate- Ko to pišemo, zločincev še niso odkrili, a tudi niso sporočili, da bi bili prišli na kako obetajočo sled. Morda pa je policija previdna in noče prehitro na dan s podatki.
Toda pritisk javnosti je silovit. Med Italijani, ki so pretreseni zaradi teh zločinov, so tudi skupine, ki bi rade izkoristile položaj v svojo korist. To velja predvsem za skrajnjo desnico, ki je napovedala demonstracije. Notranje ministrstvo jih je prepovedalo. Ljudje ugibajo marsikaj o razlogih za atentate, toda gotovo niso daleč od resnice tisti, ki menijo, da zločincem ni bil pogodu miren in demokratičen razvoj v Italiji.
DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov!
2
podjetje PIONIR
Z eno tnimi načrti
(Nadaljevanje s 1. strani)
ni reke, dokler ne bodo izdelani urbanistični načrti.
V	vseh petih obkolpskih občinah živi 87.940 prebivalcev, od katerih je komaj 16.123 zaposlenih. Povsod imajo precej skupnih težav pri rasti gospodarstva in večanju števila zaposlenih in povsod je kmetijstvo v izredno slabem položaju.
Na posvetu je ravnatelj zimske šole in poslanec Anton Troha razložil tudi načrt za gradnjo naselja miru na Vinici, kar so sklenila v vsem Obkolpju podpreti, saj menijo, da bo celotni turizem z uresničitvijo teh načrtov veliko pridobil.
RIA BAČER
Posavje - enotno območje
Pred dnevi se je v Brežicah sestala medobčinska komisija za prostorsko načrtovanje v Spodnjem Posavju. Prisotni so bili predstavniki sevniške, krške in brežiške občine teir direktor DOMIN-VESTA iz Novega mesta. Dogovarjali so se o usklajevanju urbanističnih programov v posavskih občinah, ki bi se nato vključile v program širše Dolenjske in s tem tudi v program republike Slovenije. Za skupno programiranje bo v Posavju. prišel prvi na vrsto turizem. O teh -vprašanjih bo v kratkem sklicanih še več razgovorov.
Industrija razveseljivo napreduje
Ob tričetrtletju 1969 so uspehi v večjih podjetjih v Črnomaljski občini za 30 odst. večji od lanskih v istem obdobju. V Iskri je proizvodnja narasla za 22 odst., v Bel-tu za 25 odst., v obratu IMV za 48 odst., v obratu BETI pa celo za 171 odst. Pod lanskoletno ravnijo je edino proizvodnja v Belsadu.
POPRAVKA
Tiskarski škrat nam jo je spet zagodel na 26. strani zadnje številke, ko bi se podpis k sliki na vrhu strani moral pravilno glasiti: »Na sliki levo je prva stavba v Sloveniji, zgrajena za trg leta 1980.«
Na 27. strani pa bi se peta vrsta v okviru levo spodaj morala glasTTi: ... do konca leta 1969.
Vljudno prosimo, da oba popravka upoštevate in napi oprostite ti dve in nekatere druge manjše tiskarske napake, ki niso nastale po naši krivdi.
UREDNIŠTVO
f* •	•	vv
Sejmišča
Novomeški sejem
15.	decembra je bilo na novomeškem sejmišču naprodaj 897 prašičkov, prodanih pa je bilo 552. Manjši so šli v denar po	140	do	200	din,
večji pa po	210	do	580	din.
Cene so bile tokrat malo nižje kot na sejmu prejšnji teden.
Sejem v Brežicah
V	soboto, 13. decembra-, je bilo na brežiškem sejmu naprodaj 775 večjih in manjših prašičkov, prodanih pa je bilo 513. Za mlajše so zahtevali 11.50	in	12	din, za
večje pa 7.50 din	za	kilo-
gram žive teže.
Naj zraste krepko drevo!
56 slovenskih gradbenih' podjetij je prejšnji teden pbdpisalo okvirni sporazum o samoupravnem dogovarjanju ter sporazum o najnižjih obračunskih osnovah za delitev oseb-'nih dohodkov in vrednotenje dela v kalkulacijah, o osnovah za delitev dohodka v podjetjih, o najmanjši ureditvi bivališč za delavce in o zaposlovanju ter izobraževanju delavcev.
S sporazumom se začenja novo, samoupravno obdobje v gradbeništvu, ki bo odpravilo mnoge dosedanje nepotrebne raz-like med podjetji in ustvarilo boljše odnose med njimi. Iz izjav, ki jih je bilo slišati ob podpisu sporazumov, je bilo že kar takoj razvidno, da ne gre za trgovske dogovore.
Slovensko gradbeništvo se je dogovorilo, da se bo v 56 podjetjih enako zavzelo za delavca in poskušalo na ta način izboljšati strokovnost, sto-
rilnost in kvaliteto del ter odpravljalo fluktuacijo. Iz -samoupravnega dogovora gradbincev veje spoznanje, da je človek v naši samoupravni ureditvi prvi in da je treba ves razvoj graditi na človeku. Zato so prav človeku — delavcu gradbincu — namenjena samoupravno dogovorjena določila o najnižjih osebnih dohodkih, o nastanitvi in o zaposlovanju ter izobraževanju.
Veseli smo, ker so na našem območju prav vsa gradbena podjetja (z izjemo kočevskega podjetja ZIDAR) podpisala ta samoupravni dogovor. V hudi zimi in visokem snegu je zrasel cvet, ki se bo gotovo razrasel v veliko, krepko drevo! Vsem gradbincem naše iskrene čestitke z dobro željo, da bi sporazume uspešno uresničevali ter našli veliko posnemovalcev v drugih strokah!
M. JAKOPEC
Če želite
odgovor ali naslov iz malih oglasov nam pošljite v pismu dopisnico ali znamko za 50 par.
UPRAVA LISTA
CELULOZA je spet brez lesa
(Nadaljevanje s 1. str.)
200 milijonom starih dinarjev, ki jih bodo porabili iz rezervnega sklada za izplači-
lo	osebnih dohodkov, prištejemo za okoli 400 milijonov starih dinarjev izpada v proizvodnji, je to /a družbo in kolektiv skupaj 600 milijonov starih din škode. Edini vzrok je pomanjkanje lesa: lesno skladišče v tovarni je prazno.
Preden začnemo ugotavljati vzroke slabe preskrbe tovarne z lesom, je treba podčrtati, da se pomanjkanje lesa- in zastoji proizvodnje v tovarni kot posledica ponavljajo v zimskih mesecih iz leta v leto že celo desetletje. Kljub temu do danes še ni v merilu republike rešen problem preskrbe tovarne z lesom. Ko so na seji iskali vzroke slabe preskrbe, so jih našteli več, prevladujejo pa trije. Brez dvoma ne moremo prepustiti skrbi in odgovornosti za oskrbo s surovi-
nami zgolj kolektivu tovarne, ki se je pri nabavi lesa srečal s tržnimi zakoni, ki so izven njegovih moči.
Proizvajalec lesa — gozdna gospodarstva — so raje prodajala les drugim, ker so s tem več zaslužili, zanemarjali pa so dobavo lesa to-yami »Djuro Salaj«. Cez dogovorjene cene celuloznega lesa tovarna ni mogla, ker ima še vedno plafonirane cene svojim izdelkom. 2al pa so gozdarji tudi v primerih, ko so jim ponudili več, odklanjali dobavo.
Po svoje je k pomanjkanju celuloznega lesa za domače potrebe prispeval tudi izvoz gozdarskih izdelkov. Takšen izvoz ni razumen, saj je surov les veliko manj oplemeniten z delom kot izdelki papirne industrije.
Na seji so ugotovili, da so pravočasno opozorili vse odločujoče organe o zastoju, ki jim grozi, in prosili
za posredovanje. Zlasti zamerijo republiškemu izvršnemu svetu in sekretariatu za gospodarstvo, ki se v oktobru nista udeležila posveta, sklicanega od republiške gospodarske zbornice. Občutek nemoči je zavel iz ugotovitve, izrečene na seji: pravočasno smo prosili za posredovanje, toda samoupravna odgovornost obstaja v našem sistemu samo v podjetju — v višjih organih je ni!
Sklenili so takoj obvestiti o svojih težavah republiške organe in dobavitelje lesa, poskusili dobiti les iz uvoza, in kolikor se bo dalo, na domačem trgu. Glede informiranosti so ugotovili, da je slabša, odkar ni več tovarniškega glasila Celulozar. Samoupravne odnose bo treba razvijati v večjem medsebojnem zaupanju, to pa bo v bodoče preprečilo tudi beg strokovnjakov iz tovarne.	MILOŠ	JAKOPEC
V Stari vasi pri Krškem gradi podjetje PIONIR novo pekarno. Investitor je ŽITO iz Ljubljane. Snega se na gradbišču niso ustrašili. Delo bodo nadaljevali, dokler ne bo zmrzovalo. (Foto: Jožica Teppey)
Odkar Industrija motornih vozil iz Novega mesta izdeluje osebne avtomobile, prihajajo ponje kupci iz vse Jugoslavije. V večje centre pa jih pošiljajo po železnici, da bi tako kupcu, ki je plačal avto z devizami, izročili AUSTIN-IMV 1300 kar najhitreje. (Foto: Mirko
S skupne seje delavskih svetov MELAMINA in LIKA v Kočevju (Foto: D. Mohar).
Pred združitvijo MELAMINA in LIKA
Referendum, na katerem se bodo člani obeh delovnih kolektivov odločili za združitev ali proti njej, bo že sredi januarja
Pavel Siročič že osmo leto vzdržuje, šivalne in druge stroje v metliški konfekciji KOMET. V tem času je napravil veliko izboljšav na strojih in pripomočkov. Pred kratkim je po lastni zamisli izdelal strojček za izdelavo obrobnega traku, kar je za KOMET velika pridobitev. Na sliki: mehanik Pavel Siročič ob strojčku, ki ga je sam izdelal.	(Foto:	M.	Vesel)
12. decembra je bila v HOTELU PUGLED v Kočevju skupna seja delavskih svetov kemične tovarne MELAMIN in LIK. — Lesne industrije Kočevje, na kateri so sprejeli sklep o razpisu referenduma . za združitev . obeh teh podjetij, sklep je bil sprejet skoraj soglasno, saj je proti njemu glasoval le en Član delavskega sveta MELAMIN.
Nadalje so določili, da bo referendum 15. januarja, se pravi čez približno mesec dni. Izvolili so tudi ločeni komisijd za. izvedbo referenduma.
Pred sprejetjem teh sklepov so člani obeh delavskih svetov razpravljali o predlogu za spojitev podjetij, ki ga je pripravila posebna komisija, v kateri so bili predstavniki obeh podjetij. Pismeni predlog, ki je obsegal skoraj 30 tipkanih strani, so dobili člani obeh delavskih
svetov že približno teden dni pred skupno sejo. Na sami seji pa sta predlog za združitev podrobneje obrazložila še direktorja obeh podjetij Jože Košir in Alojz Ješelnik, kii sta nato odgovarjala tudi na vprašanja posameznih članov obeh delavskih svetov. Bistvenih pomislekov proti združitvi na seji ni bi-
lo,	pač pa so bile predvsem poudarjene prednosti združenega podjetja, ki se namerava v prihodnjem letu združiti še s podjetjem SLOVENIJA LES.
Posojila borcem so razdeljena
Najpotrebnejši borci so dobili stanovanjske kredite
Upravni odbor sklada za stanovanjsko izgradnjo borcev NOV v Brežicah je razdelil 1.530.000 dinarjev posojila 247 prosilcem. Sredstva so razdelile krajevne organizacije, ki so upoštevale stanovanjske razmere vsakega upravičenca posebej.
Kredite za stanovanja je prejelo razmeroma veliko število prosilcev. Najnižja vsota je bila 1.500 dinar/ev, najvišja pa 30.000 dinarjev. Podelitev kreditov je bila tokrat izredno uspešna in le v dveh primerih so zabeležili ugovor, ki so ga sprejeli in zadovoljivo rešili. Za posoji-
lo prosi še tretjina upravičencev, vendar so najnujnejši problemi že rešeni. Prosilci, ki niso prišli na vrsto, bodo dobili denar pozneje. Občinska skupščina še ni pokrila svojega deleža k že odobrenemu posojilu republiškega odbora , ZZB NOV Slove-
nije.- Prispevati je dolžna 60.000 dinarjev.
Letos so izboljšala tudi priznavalnine. Trenutno prejema priznavalnino 41 upravičencev v zneskih od 80 do 257 dinarjev. Občinska zveza ZB NOV j'e skupaj z upravnim odborom sklada za borce predlagala povečanje priznavalnin in študijskih pomoči za 50 dinarjev. Občinska skupščina je to odobrila. Do pomoči in priznavalnine ima zdaj pravico večje število borcev in njihovih otrok.
Dela bo tudi za nezaposlene ženske
Na zadnji seji sveta za gospodarstvo občinske skupščine Kočevje je bilo največ besed izrečenih o tem, kako omogočiti delo vedno večjemu številu nezaposlenih žensk. Od skupnega števila zaposlenih v občini jih je samo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih toliko, da je število teh že preseglo 7 odst. od števila zaposlenih. Veliko pa je še takih, ki niso prijavljeni na zavodu, pa se želijo zaposliti. To velja še posebej za Poljansko, Kolpsko in Dragarsko dolino. .
Člani sveta za gospodarstvo so zelo ugodno ocenili načrte invalidskih delavnic IDEK. Te delavnice so bile ustanovljene šele letos. Poleg usposabljanja duševno in
telesno prizadete mladine ter rehabilitacije invalidov bodo odpirali tudi take dejavnosti, ki naj bi omogočile primeren zaslužek občanom na vasi in težje zaposljivim
Portret tega tedna
Ta teden sem obiskala zobozdravnico dr Zdenko Gošnik. Novomeški šolarji, posebno tisti, ki imajo težave z zobmi, jo dobro poznajo, saj je ena od samo dveh otroških zobozdravnic, kolikor jih premore novomeška zobna poliklinika.
—	Kako ocenjujete stanje otroškega zobozdravstva v novomeški občini? -
»Otroško zobozdravstvo se je v zadnjih letih zelo izboljšalo, saj je ustanovljen šolski oddelek, ki opravlja tudi sistematske preglede otrok. Vendar je za celotno občino ena šolska zobna ambulanta z
dvema zdravnikoma le premalorV občini je pri-bližno 8.500 šoloobveznih otrok in 6.000 predšolskih otrok, tako da odpade na enega zobozdravnika približno 5.000 pacientov, smelo pa bi jih biti največ 2.000. Zato bi potrebovali vsaj še dva zobozdravnika.
—	Kakšne pomanjkljivosti ugotavljate zobozdravstveni delavci pri skrbi za zdravo zobovje otrok?
»Ker starši in otroci sami precej skrbijo za svoje zobovje, je zelo zanemarjenega zobovja pri ot-
rocih vedno manj, posebno v mestu. Prezgodaj iz-drti mlečni zobje pogosto povzroče nenormalno rast stalnih zob in pride pogosto do ortodontskih anomalij. Ce je zdravljenje pravočasno, lahko te napake popravimo, sicer pa je prepozno. Veliko škode
Ne šele, ko že boli!
otrokom, še bolj pa odraslim pacientom, pa naredijo »šušmarji«, ki jih v Novem mestu ni malo in za drag denar nestrokovno popravijo ali prezgodaj izpulijo zob. Čudim se, da jim nihče ne stopi na prste!«
' — Na kaj opozarjate starše glede zgodnje nege zob pri otrocih? »Starši morajo predvsem vedeti, da je zdravo zobovje otrok zelo važno za prebavo, s tem pa za rast in zdravje otrok. Zato naj začnejo otroke že zgodaj navajati na zobno kr tačko ter naj jim ne dajejo preveč sladkarij! Otroke naj tudi vzgajajo tako, da se zobozdravnika ne bodo bali. Z majhnimi otroki je treba imeti dosti potrpljenja, vendar rada delam z njimi. Težave so le z nediscipliniranimi in razvajenimi otroki. — Zlasti pa moram starše opoaori-ti, da posvetijo posebno skrb izraščanju šestice (prvega stalnega kočnika).
—	Kateri problem v otroškem zobozdravstvu v novomeški občini bi bilo treba najprej rešiti?
»Osrednje vprašanje je pomanjkanje prostorov in zobozdravstvenih delavcev. Treba bi bilo organizirati sistematske preglede na šolah, saj prihajajo %s podeželja otroci k zdravniku šele takrat, ko jih že boli. Posledica tega so seveda nepotrebne bolečine in zanemarjeni zobje otrok.«
A.	VITKOVIC
ter invalidnim osebam v mestni.
V Kočevju so se že lotili izdelave cvetja in plastike. To delo opravljajo v prostorih kočevske železniške postaje, cvetje pa sestavljajo tudi po mnogih domovih. Za sestavljavce cvetja so najprej organizirali krajši tečaj. prednost so dali nezaposlenim in socialno šibkej-šjim. Ko se bo ta dejavnost razvila, bodo omogočili delo na domu še drugim.
V Travi, Dragi in podpre-ski bodo organizirali pletenje plastičnih mrežic za na trg. Tudi tu bodo imeli najprej kratek tečaj. Prijave zbira učiteljica v Travi.
V Kolpski dolini bodo razvili izdelovanje raznih izdelkov iz plastike. Pri tem jim bo največ pomagal Anton Baucar, zelo znan izdelovalec plastike iz Petrinj.
Člani sveta za gospodarstvo bodo predlagali občinski skupščini, naj ta prizadevanja vsestransko podpre in to dejavnost za nekaj česa oprosti plačevanja davščin. Priporočili bodo tudi podjetjem v občini, da bj mogli uresničiti načrte dslavnic IDEK.
M. C.
Malo odziva za vpis posojila
V podjetjih trebanjske občine skorajda ni odziva pj:i vpisovanju posojila za modernizacijo železnice- 'To je po svoje tudi razumljivo: naj> večja podjetja, ki bi lah-J ko prispevala kaj več, so v rekonstrukciji, obrati s sedeži zunaj občine pa o tem ne morejo sami odločati. Gospodarstvo občine je bilo že v preteklosti precej obremenjeno s prispevki, kar je še zmanjševalo že tako sorazmerno majhne sklade.
Ostareli kmetje brez pomoči
Socialnovarstvena služba v krški občini odkriva vedno več samotnih starih ljudi na kmetijah. Ti so brez delovne sile in mnogokrat brez najnujnejše oskrbe v bolezni. V občini narašča tudi število tistih starih ljudi, ki jih je prizadela ohromelost, pa nimajo nikogar, ki bi skrbel zanje. Socialni delavci poskušajo za to pridobiti svojce, če jih imajo in če so na ostarele gospodarje na kmetijah pozabili.
Kaj je s črpalko?
Gradnja bencinske črpalke v Semiču je v zaključni fazi. Sneg je dela rrfočno zavrl, vendar ne bo dolgo, ko bo črpalka začela obratovati. Montirati morajo le še števce za prodajo goriv in urediti okolje.
Oglašujte v Dol. listu!
Blagovnica NOVOTEHNA na novomeškem Glavnem trgu je poznana po veliki izbiri keramičnih ploščic. (Foto: M. Vesel)
NOVOTEHNA skrbi za kupce
Blagovnica NOVOTEHNA na Glavnem trgu je vedno dobro založena
Blagovnica NOVOTEHNA na novomeškem Glavnem trgu je med naj večjimi prodajalnami v Novem mestu. Poslovodja Franc Rodič nam je povedal: »Pri nas se trudimo, da imamo vedno bogato izbiro vsega tehničnega blaga in da vedno zadovoljimo potrošnika.«
— Kaj z veseljem ponudite?
»Pravo zadovoljstvo je pokazati
kupcu našo zalogo in izbiro vseh vrst obložnih ploščic. Imamo domače in uvožene. Tudi sanitarno keramiko, ki sodi zraven, imamo v barvah in prav tako domače izdelave in uvoženo. Tudi pripadajočo armaturo imamo vedno na zalogi.«
— Prodajate tudi na kredit?
»Seveda, veliko blaga prodamo na
kredit. Posebno ugodne pogoje nudimo pri nakupu pralnih strojev GORENJE. Dobite ga lahko na 6-mesečno ali 12-mesečno odplačevanje brez pologa in brez porokov. Do konca leta pa nudimo še izredno ugodnost: kdor kupi stroj za gotovino, ga dobi za 30.000 Sdin ceneje, kdor pa kupi su-peravtomatski pralni stroj GORENJE — SUPERAVIOMAT PS-653 na kredit, ga dobi za 20.000 Sdin ceneje. To je res izjemna prilika, ki jo nudi pred novim letom le naše trgovsko podjetje v vseh svojih prodajalnah.«
— S čim imate že založeno prodajalno?
»Veliko imamo elektroinstalacij-skega in vodoinstalacijskega materiala. Naša prodajalna je znana tudi po tem, da imamo veliko gospodinjskih strojev in pripomočkov, še posebno zadovoljne so gospodinje, ko pridejo kupovat posodo. V gornji etaži naše prodajalne imamo naj večjo izbiro vsakovrstne posode v Novem mestu. Tudi porcelana in steklenine ne manjka.«
— Kaj pa obloge za tla?
»Tudi tega imamo veliko. Izbirate lahko med vinas ploščicami, podoli-tom, likolitom in podobnimi oblogami. Imamo pa tudi tople pode, stra-gulo,. tapisom in drugo.«
— Imate pred novim letom kaj posebnega?
»Te dni- smo dobili prav lepe garniture za sanitarne prostore. To je preproga za pred kopalno kad, za pred stranišno školjko in obloga za pokrov straniščne školjke. Tega veliko prodamo. Sedaj pred novim letom smo organizirali prodajo raznih okraskov in lučk za novoletno jelko.«
— Kaj pa prihodnje leto?
»Tako kot doslej bo naša glavna in edina skrb zadovoljiti kupce.«
Nad 2000 jih je obolelo za gripo
Nad tričetrt bolnikov prihaja v zadnjih dneh v zdravstveni dom v Kočevju zaradi gripe - Letos slabo zanimanje za cepljenje
Pred kratkim smo obiskali direktorja zdravstve- spomladi, jeseni smo šolam nega doma Kočevje—Ribnica dr. Mirana Cilenška in ponovno poslali pozive, ven-se z njim pogovarjali o letošnji epidemiji gripe v ko- dar doslej še nimamo no-čevski občini.	bene prijave.
Kdaj ste to jesen zabeležili prve primere gripe in koliko ljudi je po vaši oqeni — ker verjetno niso vsi iskali zdravniške pomoči — za njo zbolelo?
V	kočevski občini je gripa izbruhnila med 15. in 20. novembrom. Do zdaj je po moji oceni zbolelo za njo nad 2000 občanov. Mted vsemi bolniki, ki iščejo v teh dneh pomoč v našem zdravstvenem domu, je okoli 80 odstotkov takih, kj so zboleli za gripo. V tem obdobja se je zaradi gripe povečalo tudi število obiskov zdravnikov na domu. V običajnih pogojih so zdravniki opravili na dan 4 do 5 obiskov na domu, zdaj pa jih 20 io 25, včasih pa t/udi Več.V^
Je v občini v temv obdobju kdo zaradi gripe umrl?
Samo zaradi gripe ne, ker letošnja ni huda in ob pravilni negi bolnik v 4 do 5 dneh ozdravi. Umrlo pa je nekaj starejših ljudi — doslej trije — ki so razen dru-
gih bolezni imeli hkrat.j še gripo.
Kakšen je letos odziv delovnih organizacij na cepljenje proti gripi in ali ste cepili tudi šolanje?
Letos je odziv na naše pozive delovnim organizacijam in šolam za cepljenje bolj slab, če ga primerjamo z lanskim letom. Lani namreč pri nas ni bilo gripe, zato so verjetno nekatere delovne organizacije letos cepljenje zanemarile. Prvo cepljenje smo končali v osmih delovnih organizacijah in v njih že začelj z drugim. Naknadno so se prijavile še 3 delovne organizacije. Otroke po šolah smo cepili letos
Predlog - k zavodu Celje
Po zakonu je vsaka občina dolžna ustanoviti ali pripojiti se in sofinancirati enega izmed medobčinskih zavodov za spomeniško varstvo. Predlagano je, da bi sevniška občina, podobno pa tudi občini Krško in Brežice, pomagali vzdrževati tak zavod v Celju, ki bi delal hkrati za potrebe teh občin. Po predlogu bi morali Sevničani prispevati 20.000 novih dinarjev. Zavod bi opravil opis kulturnih spomenikov in zanimivosti na območju občine, preučil 'njih stanje ter izdelal osnove za'delo zavoda v občini.
Kot vsako leto razprodajamo tudi letos v mesecu decembru razno tekstilno blago in konfckcijo po znatno znižanih cenah.
O tem se prepričajte pri
»OeleteUsfil « ČRNOMELJ
nm
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali Sami! — To stran ste napisali sami!
sami
sami
Žal mi je zaradi lipe v Stranski vasi
Lipa, slovensko drevo, mi je že od nekdaj močno pri £rcu. Prav zato mi je bilo zadnjič, ko sem bral o stari lipi v Stranski vasi, ki so jo podrli, zelo hudo. Verjamem, da so vaščani ogorčeni. Tudi jaz sem.
Sprašujem se, zakaj je Jožefa Hutevc iz Dol. Lokav-nic dovolila, da so podrli lipo, ki je bila ponos Stranske vasi. Sprašujem se, kako je mogel Martin Turk, njen svak, narediti tako »junaško« dejanje za borih 30 din.
Vaščani se jezijo, stare lipe pa ni več. Sprašujem se, kaj pravijo na to pristojni orga-gani. Po mojem mnenju bi bilo prav, da spregovorijo o tem tudi odborniki občinske skupščine. Taka drevesa bi bilo treba zaščititi. Lahko se zgodi, da bo še kje padla stoletna vaška lepotica■ Lahko se zgodi, kajti drugje še Sivijo »Jožefe Hutevc«, ki se za tak okras vasi ne menijo.
FRANCI BARTOLJ
Lubi muji brauci!
Zdej sm bul podobn kakšni sestr Martini kukr sammu seb zatu su je u muj vas kr use obležalu sammu seb zatu ku je u držim pa še jest nesm nč taprau. Ampek jest se na dam u postio pa tudi na moram sej je treba za celo vas u mest po are-nije hodet pa po cel vas čaje kuhat pa tud u kakšno peč zakurt. Ja kedu pa bo če na bom jest? Pa sm zadnč po arcnije u mest šu, pa skor u apoteko nesm mogu tulk Idi je blu not. Zgleda da je tud drgod use bounu. De le nč hujšga nab blu! Pa tu glih pred novem letem ku je narveč dela pa ku-hajna pa prajna pa kup-vajna! Mene je muja Ti-na u mest poslala z enem dougem cegelcem na katerga je use napisala kuga moram kupet de nab pozabu pa mislte de sem lahku? Sm pršu u taprvo
štacuno pa je blu tulk Idi not kukr jeh pr nas na nobenem sestanki nej. Pa sem šu u tadrugo štacuno pa še not nesm mogu tulk Idi je blu. Sm že mislu da zastonj dajejo pa mi je ena tuvarišica povedala de majo popust.
Teku tist dan nesm mogu nč opraut pa še do kolen sm biu od plojdre vs mokr čeprou so u cajtngah pisal de bodo u mest use ulce sprut spucal. Doma sm jeh pa še od Tine taku slišou de nemam nobene vole več u mest hodet. Pa tudi u plučah mi je začelo nekaj Čudnu piskat pa u glav me nekaj kuha taku de se prou bojim de tud mene na bo u postio vrglu. Zdej grem pa Tini rečt de naj mi fajn uroč čaj skuha sej praujo de tu narbul pomaga.
Vas lepu pozdraula vaš MARTINEK BREZŠUL
V	petek je prvič pritekla voda na Malkovec. Težko smo pričakovali trenutek, ko je voda iz 120 m nižje točke pritekla na vrh Malkovca. Ta voda bo napajala tudi okoliške vasi. 20. decembra bo tekla voda iz vseh pip, ki so že instalirane v hišah.
Malkovčani smo mislili, da bomo imeli otvoritev novega vodovoda že na dan republike, toda zaradi električnih del to ni bilo mogoče. če upoštevamo, da smo začeli delati šele 8. avgusta letos in da znaša predračun teh del 12 mili' jonov Sdin, je bilo delo vsekakor hitro opravljeno. Vsak potrošnik na Malkovcu je ob delu na kmetiji prispeval nad 200 ur prostovoljnega dela in plačal okrog 350.000 Sdin, kar je precej za eno leto. Pomoč pa smo prejeli samo od METALNE iz Krmelja. Morda bo zdaj občina tudi pomagala, ker še nismo plačali vseh računov.
Malkovčani bomo hvaležni
vsem, ki so ali bodo pomagali pn zaključnih delih vodovoda. Posebno pohvaliti pa je treba uporabnike, ki so s pridnim in vztrajnim delom pripomogli, da je v tako kratkem času pritekla voda do vsake hiše v vasi. L. U.
NI NUJNO,
da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. — K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebno željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam.
UREDNIŠTVO DL
Napovedovalko Natašo Dolenc poznajo poslušalci radia in gledalci televizije po prijetnem glasu in prikupni zunanjosti. Po priimku bi lahko rekli, da je Dolenjka. Vendar mi je povedala, da je pristna Ljubljančanka, svojo mladost pa je preživela v Kamniku. Od 1962 je napovedovalka pri RTV Ljubljana. Za bralce Dolenjskega lista je povedala nekaj več o življenju napovedovalke.
— Kdo lahko postane napovedovalec?
»Prvi pogoj je primeren glas, dobra dikcija in ustrezna izobrazba, zlasti znanje tujih jezikov. Vsak napovedovalec obiskuje več mesecev jezikovni tečaj govorne tehnike. Vsakega začetnika spremlja trema, ki jo lahko prežene le z močno voljo in vajo. Napovedovalec mora večkrat pozabiti nase, na svoje osebne težave in vedno enako prijazno želeti poslušalcem dober dan. Televizij, ski napovedovalec pa ima še težje delo, ker gledalci spremljajo vsak njegov gib. Mislim, da je lahko dober napovedovalec na televiziji le tisti, ki se je že veliko naučil pri radiu, to pomeni, da je že zdavnaj pozabil na tremo in mu je mikrofon res dober znanec.
— Zvedel sem, da govorite francosko, nemško In deloma italijansko, sodelujete pa tudi pri oddaji »glasba ne pozna meja«. Kako pa je s tem?
»Enkrat na mesec se odpeljem v Maribor, ki leži na ' mednarodni radijski liniji Dunaj — Maribor — Zagreb —Beograd. Tu oddajo posnamemo, ker jo pri nas predvajamo nekaj dni pozneje, ko jo opremimo s slovenskim besedilom. Sicer pa je oddaja živa in vseh devet evropskih radijskih
Nataša Dolenc - ni Dolenjka!
Malkovec ima vodovod!
Osnovna sola v Mimi peči ima urejen prevoz učencev višjih razredov iz podružnične šole v Globodolu do Mirne peči. Učenci višjih razredov se že drugo leto vozijo v šolo in iz šole s kombijem, ki ga vidite na sliki. (Foto: J. Pungerčar)
postaj je vključenih naenkrat. Napovedovalci se pogovarjamo, kot bi sedeli za eno mizo, čeprav je vsak v svojem mestu. Vsako leto pa je v enem izmed sodelujočih mest javna zaključna oddaja, kakršna je bila pred leti tudi v Ljubljani, lani pa na Dunaju.«
—	Vodite tudi oddajo Spoznavajmo svet in domovino. Kakšna je vaša naloga v Studiu 14?
lenjska mesta, ki so res prijazna, lepa in zanimiva.«
—	Kaj želite bralcem Dolenjskega lista?
»Radijskim poslušalcem na Dolenjskem želim, da bi imeli dober sprejem, televizijskim gledalcem pa, da bi imeli vedno jasno sliko. Želim tudi, da bi ob jesenskih in zimskih večerih z veseljem prebirali Dolenjski list, ki je tudi meni všeč.«
STANKO SKOČIR
»To je res težka in odgovorna naloga, ker moram poznati ves program, upošte. vati oba sonapovedovalca v posameznih krajih in paziti na odgovore tekmovalcev. Razen tega moramo včasih oddajo popestriti s kakšno šalo ali pogovorom.«
—	Ali ste/ nastopili kdaj na Dolenjskem in v Posavju?
»V Brežicah sem enkrat vodila zabavno prireditev za trgovce. Dvorana Prosvetnega doma je bila nabito polna in brežiška publika mi je bila zelo všeč. Drugod po ^lenjskem nisem nastopa- * <4. pač pa sem obiskala do-
Pomoč iz Švedske
Po televiziji sem videl katastrofalen potres v Banjaluki. štejem si v dolžnost, da prizadetim v tej nesreči tudi jaz pomagam v denarju. Kakor ob potresu v Makedoniji tudi danes pošiljam po Zvezi borcev pomoč v znesku
12.000	Sdin.
V	tovarni, kjer delam, je tudi več švedskih državljanov sodelovalo v nabiralni akciji. Želim, da bi to spodbudilo še druge Jugoslovane, ki živijo v tujini.
ALOJZ ZVAR Surahamar Švedska
Takemu človeku
človeški odnosi so zares silno zapleteni. To sem spoznal pred kratkim, ko sem v čakalnici zdravstvenega doma v Novem mestu čakal zaradi specialnega pregleda za oči. Zraven mene je sedel starejši možakar. Pogovarjala sva se in mi je povedal, da nosi očala že 20 let, pa kljub temu slabo vidi. Ker se mu vid iz leta v leto slabša, se je oglasil pri zdravniku, ki mu je povedal, da mu rastejo očesne mrene in da bo moral v bolnico. Mož se mi je prikupil in smilil- Vse obenem-
čakalnica -je bila nabito polna. Vprašal sem ga, če bova kmalu prišla na vrsto. Odgovoril mi je, da on lahko čaka do večera, ker je doma iz Bršlina. čas je hitro mineval, jaz pa še nisem prišel na vrsto. Ura je bila že 15 in 25 minut, ko sem stopil k vratom. Odločil sem se, da bom prosil sestro, naj rne spusti naprej, ker sem iniel točno čez pol ure vlak. Ko so se vrata odprla, je možakar vstal in pred menoj nalagal sestro, da ima kmalu vlak za Metliko in da zato prosi, da gi čimprej sprejmejo. Jaz nisem mogel tako hitro povedati svoje prošnje. Možakar pa si je pokril obraz z rokami in se smejal. Zamudil sem odhod vlaka, vendar sem kljub temu pohitel, da bi ga morda še ujel. Nise mimel sreče, vlak je že odpeljal. Na srečo sem poznal železničarje na tovornem vlaku. Usmilili so se me in me sprejeli, kajti sicer bi moral čakati naslednji vlak še štiri ure.
ne zaupam več
Možaku, s katerim sva na hitro sklenila tovarištvo, sem zaupal, kjer sem mislil, da je pošten človek, pa me je razočaral• Ne morem razumeti, da so med nami taki ljudje.
JOŽE ŽAGAR, Mirna peč 1
Pozdrav iz Pulja
Ze dva meseca služim vojaški rok v Pulju. Pred kratkim so me sorodniki v Novem mestu naročili na Dolenjski list. Ne morete s» misliti, kako vesel sem bil prve (praznične) številke domačega tednika. Z nekaj mornarji, ki so tudi iz novomeške občine, smo ga prebrali od vrstice do vrstice, od strani do strani.
čeprav Pulj ni tako daleč od Novega mesta je tu prav težko dobiti slovenski časopis. Zato sem toliko bolj vesel, da lahko ,Dolenjca’ dobim' kar lahko v kasarno P.
B.	B. Sergeja Mašere.
Vidim, da naš list še vedno lepo in obširno piše o novostih iz naših krajev. Zato jaz in nekaj mojih tovarišev vsako številko ,Dolenjca' kar požiramo.
Želim, da bi vaš list še naprej tako redno prejemal. Ob tej priložnoti pozdravljam vse svoje mlade tovariše iz gostinske šole v Novem mestu, bralce ,Dolenjca’ in svojo mamo iz Šmihela pri Novem mestu. Želim mm veliko uspehov in pošiljam pozdrave!
DUŠAN GALIČ V. P. 1159/97 V E-7 Pulj
Nataša Dolenc
Foto: Dušan Jovanovič
Na zdravje, stoletnica!
5. decembra je slavila stoti«, rojstni dan Ana Krošelj iz Dečnih sel. Za ženo, ki ni imela v življenju nič dobrega, je sto *let življenja še toliko daljša doba. Z dvanajstimi leti si je jubilantka začela služiti kruh pri tujih ljudeh. Garala je vse življenje in kljub temu čila in zdrava dočakala stoletnico. Predstavnika Socialistične zveze Miha Haler in Karel Godler sta častitljivo staro ženo obiskala in ji iskreno čestitala ter jo skromno obdarila za njen praznik. Želimo ji še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu. (Foto: Martin Zupančič, Artiče)
~
METLIKATRANS
ni
„ grad v oblakih"
Eno leto je minilo od ustanovitve podjetja METLIKATRANS. Podjetje je nastalo v času, ko so se po vsej Sloveniji in Jugoslaviji rojevali veliki načrti za modernizacijo cestnih omrežij, obenem pa je bilo čutiti pomanjkanje gradbene opreme, v kateri predstavlja prevoz razsutega in gradbenega materiala velik delež. To se je dogajalo istočasno, ko je novi zakon prepovedal opravljati prevoze zasebnim avtoprevoznikom z večjimi kamioni. V Metliki je bilo veliko prevoznikov, ki so čez noč ostali brez dela. Vse to sod« v sklop razlogov za ustanovitev novega podjetja, ki je začelo delati z osmimi odkupljenimi zasebnimi tovornjaki.
S NAJLEPŠE SE ZAHVALJUJEMO VSEM POSLOVNIM PRIJA-S TELJEM ZA IZKAZANO ZAUPANJE, OBENEM PA ŽELIMO,
1 DA BI TUDI V NOVEM LETU USPEŠNO SODELOVALI. NA-8 ŠE ČESTITKE Z NAJBOLJŠIMI 2ELJAMI VELJAJO VSEM S DELOVNIM LJUDEM METLIŠKE OBČINE IN SOSEDNJIH S OBČIN TER DELOVNIM KOLEKTIVOM, POSEBNO PA TISTIM S POSAMEZNIKOM IN PODJETJEM, S KATERIMI NAS VEŽE-
2 JO POSLOVNI ODNOSI.
•	DELOVNI	KOLEKTIV	PODJETJA
METLIKATRANS
jetja na Reki, v Pančevu, na območju Maribora, Cestno podjetje Zagreb itd.
Letos 9 milijonov din dohodka
Če, primerjamo sorodna prevozna podjetja, ki poslujejo že dalj časa in imajo na leto okoli 20 milijonov dinarjev brutopro-dukta, METLIKATRANS pa jev prvem letu poslovanja dosegel realizacijo 9 milijonov, lahko ugotovimo lep uspeh in drzen začetek.
Ljudje, ki so bili v kolektivu od prvega dne, so se skraja počutili tako kot zaposleni v industriji, ko se je ta začela izgrajevati. Veliko je bilo takih, ki so mislili, da so načrti METLIKATRANS A gradovi v oblakih, in nekateri so napovedovali propast že v nekaj mesecih.
Razumevanje izven Slovenije
- Do današnjih prevoznih zmogljivosti in doseženega uspeha so podjetju pomagali zlasti poslovni partnerji izven Slovenije. Prav zato je podjetje prisiljeno in vezano svoje usluge nuditi predvsem njim, čeprav tovrstnega avtoprevozništva v Sloveniji
To gotovo ni bila osnova za uveljavitev podjetja in prevzem večjih del, vendar je bil začetek. Takoj pa je podjetje iskalo možnosti za nabavo novih motornih vozil. Reči je treba, da so imela zelo srečno roko, saj so v enem letu ustvarili svoj strojni park, ki sestoji v glavnem iz novih specialnih vozil, na katere lahko naenkrat naložijo in prepeljejo okoli 750 m3 materiala.
Nezaupanje ni trajalo dolgo
Pri vseh poslovnih partnerjih, s katerimi so začeli delati, so skraja naleteli na nezaupanje, a se je kmalu izkazalo, da ME-TLIKATRANS ni samo podjetje na papirju, temveč da je sposobno opravljati zahtevne posle. V letošnjem letu je podjetje opravilo celo dela, ki bi jim bila težko kos podobna podjetja z dolgoletno prakso.
Zdaj imajo čvrste pogodbe za triletno opravljanje prevozov s podjetji, med katerimi so tudi gospodarske organizacije s 30 starimi milijardami dinarjev realizacije. Tako je podjetje VIADUKT iz Zagreba, sodelujejo pa tudi z nekaterimi manjšimi podjetji, kot so RADLO-VAC v Slavonski Orahovici, ,pod-
V Rosalnicah so letos začeli graditi svojo mehanično delavnico, ki ,bo sposobna
opravljati vsa popravila
Podjetje ima po prvem letu obstoja že toliko vozil, da lahko naenkrat naloži in
prepelje 730 m' materiala
primanjkuje. Večkrat slišijo očitke, da premalo upoštevajo slovenske potrebe, žal pa pri domačih večjih podjetjih niso bili deležni take pomoči kot drugje.
Z dobro poslovnostjo si je podjetje pridobilo ugled, tako da danes spet dve večji gospodarski organizaciji iz sosednje republike ponujata kredite za nakup novih gradbenih strojev, ne samo za tovorne avtomobile, temveč tudi za nakladače, buldožerje in specialna vozila za prevoz sipljivega materiala na kratke razdalje. Kaže, da bodo na ta način kmalu dobili 20 novih vozil, METLIKATRANS pa se mora obvezati, da bo za podjetja, ki dajo kredit, vozilo vsaj eno leto. Poslovni partnerji so pripravljeni skleniti tudi triletne in petletne pogodbe.
„Ne delamo si utvar"
Kakor je izjavil direktor podjetja Franc Vrviščar, sd kljub sorazmerno dobrim uspehom ne delajo nobenih utvar, da bo vedno tako lepo teklo.
»Zavedamo se, da bo treba vlagati še velike napore, da bi se podjetje obdržalo in doseglo potrebno akumulacijo za odplačevanje obveznosti, ker ob ustanovitvi nismo dobili od družbe
niti dinarja. Nekaj več kot 30 zaposlenih, kolikor jih je zdaj pri podjetju, bo moralo skrbeti za ustvarjanje lastnih obratnih sredstev, kar pa bo spričo velikih anuitet zelo težavno.«
Ob 9-milijonskem prometu letos imajo le 15.000 din obratnih sredstev, s katerimi morajo prav spretno žonglirati, da ne prihaja do zapletov v poslovanju, zlasti zato, ker tudi METLIKATRANS čuti nelikvidnost gospodarstva. Doslej pa žiro račun ni bil še niti en dan blokiran, redno so izplačevali osebne dohodke, čeprav imajo veliko dolžnikov in zahtevajo upniki takojšnje plačilo. Tudi najmanjšega rezervnega dela ne dobijo brez bariranega čeka, , gorivo morajo plačati najkasneje v 15 dneh, sicer jim dobavo ustavijo.
Kakor je omenil tovariš direktor, pričakujejo več razumevanja od domače Dolenjske banke in hranilnice. Glede na razpoložljivo dokumentacijo po 9-mesečnem poslovnem obračunu v letu 1969 bi lahko v banki spoznali, da s posojilom za obratna sredstva ne bi prav nič tvegali.
Dobri šoferji so kapital
Pri METLIKATRANSU je med zaposlenimi zelo pester nacionalni sestav, saj so na plačni li-
sti tako domačini, kot Bosanci, Srbi, Hrvati in celo Ceha imajo v svoji sredi. Dobri šoferji predstavljajo za podjetje veliko vrednost, ki je ni mogoče nadomestiti z nobeno materialno dobrino.
Podjetje ima v najemu nekaj tovornih avtomobilov od zasebnih lastnikov, največ od občanov z domačega območja. Imajo pa veliko ponudb tudi iz sosednih občin, vendar nekatere odklanjajo, ker nekatere občinske skupščine ljubosumno gledajo na tako sodelovanje. To pomanjkljivost bi lahko uredili, če bi prišlo do pogovora s prizadetimi občinskimi skupščinami.
0 načrtih za prihodnje leto
V	letu 1970 nameravajo zgrar diti in opremita lastno mehanično delavnico, ki bo sposobna opraviti vse remonte, razen tega dopolniti gradbeni park s specialnimi gradbenimi stroji. Tako računajo, da se bo strojni park za eno tretjino povečal, medtem ko bo celotni dohodek znašal že najmanj 15 milijonov din.	^
Na tiho snujejo še marsikaj, vendar nočejo napovedati stvari, katerih uresničitev še ni povsem zagotovljena.
ft DOLENJSKI LIST
\
Pismo staršem!
J Dragi starši, dragi volivci v krajev-
• ni skupnosti Dolenjske Toplice!
J V nedeljo, 28. decembra 1969, boste O na območju krajevne skupnosti Do-
• lenjske Toplice glasovali za samopri-J spevek z »DA« ali »NE«. Učenci osnov-« ne šole smo prepričani, da boste gla-
• sovali z »DA« in s tem prispevali svoj J delež za opremo nove šole in telovad-
• nice.
• Vsakdo med vami ve, da smo vsi, J ki obiskujemo pouk v stari zgradbi in
• ostalih prostorih, raztresenih po Do-
• lenjskih Toplicah, za marsikaj pri-^ krajšani. Od srca si želimo, da bi tudi
mi imeli nove in svetle učilnice, v ka- • tere bi hodili z veliko večjim veseljem. £
Zelo bomo veseli in ponosni, ker £ nam boste pomagali, da bodo naše % želje, ki so tudi vaše, čimprej uresni- • čene!	J
Zato vas prosimo, pojdite VSI na J volišče in glasujte za nas, za našo lep- # šo prihodnost in lepše življenje nas • vseh!
UČENCI OSNOVNE ŠOLI iz • Dolenjskih Topile, • Gornjih Sušic, « Poljan in Soteske •
Šola s telovadnico je želja vseh nas!
•            •
Prof. VINKO CIRNSKI —
ravnatelj na osnovni šoli v Dolenjskih Toplicah nas je na kratko seznanil s težkim stanjem na tej podeželski šoli.
— Kakšno je	sedanje
stanje šolskega	prostora
in kakšni so delovni pogoji na šoli?
»Stanje je nevzdržno! Sedanja zgradba je bila zgrajena 1887, ima samo štiri učilnice. Nima nobenih kabinetov niti ostalih prostorov za sodobni pouk. Ker je število učencev večje, kot jih lahko sprejmemo	v naše
učilnice, smo morali iskati še nekatere dodatne prostore, ki so od matične sole oddaljeni 100 do 200 metrov. Največje težave so ob slabem vremenu, ko je treba prenašati učila in šolsko malico. V zadnjih letih so se pojavile tudi težave, da imajmo v nekaterih razredih preveč otrok, novih oddelkov pa ne moremo odpreti. Iz zgornjega je razvidni, da je čimprej treba zgraditi novo šolska zgradbo, ki je temu kraju bila obljubljena že od osvoboditve dalje.
Ze pred desetimi leti" jo bil -izdelan program, ki temelji na stanju in potrebah po izgradnji osnovivh šol v novomeški občini. V tem programu je predvidena tudi gradnja- nove šolske zgradbe v Dolenjskih Toplicah, ki ne bi služila samo ožjemu šolskemu okolišu, temveč bi sprejela tudi učence iz podružničnih šol, (Poljane, Gor. Sušice, Soteska). S tem bi odpravili podružnične šole, na katerih je pouk še vedno kombiniran. Zaradi pomanjkanja prostorov je zelo težko organizirati tudi kakšne oblike izven-razrednega dela. Ne moremo organizirati celodnevnega bivanja učencev na šoli, zlasti za tiste učence, ki živijo v težkih družinskih razmerah. Nič manj potrebna ni mala šola, ki bi omogočila učencem lažje napredovanje, učiteljem pa pridobitev časa in občutno razbremenitev. Tudi učiteljski zbor dela v nemogočih pogojih: 15 ljudi se stiska na tesnem prostoru 15 kvadratnih metrih. V istem prostoru pa je še ravnateljska in tajničina miza.
Prepričan sem, da so bila zagotovila, da dobimo v Toplicah 1. 1971 šolo, resna.«
— Delate v težkih pobojih, vendar so bili doseženi nekateri uspehi. Kaj menite o tem?
»Splošni letni uspeh je 86 do 90 odst., osmi razred pa naredi 45 do 50 odst. učencev, ki pri nas začnejo v prvem razredu. Kolektiv je prizadeven, kljub temu da se stav otrck ni najbolj ugoden.«
— Kaj pričakujete od nove šole?
»Predvsem naj poudarim: vsi pričakujemo, da bomo z novo šolo' dobili 'ustrezne prostore za sodoben pouk. Ravno tako bomo imeli boljše možnosti za organizacijo izvenrazredne dejavnosti. Pri vsem tem pa imam v mislih tudi telovadnico, brez katere si težko zamišljam sodobni pouk telesne vzgoje.« — 28. decembra bo referendum. Kaj mislite o tem?
»Odkar sem v Dolenjskih Toplicah, na vseh množičijih sestankih slišimo zahteve in želje ljudi po novi šoli. Tudi na zadnjem sestanku smo govorili o samoprispevku in so ljudje jasno podprli ta predlog. Zato sem prepričan, da bomo volivci tudi na tajnem glasovanju rekli svoj ,DA’.«
Spomnim se Cankarjevega Martina Kačurja
ANICA BRKIČ je ena tistih prosvetnih delavk, .ki so najdalj časa na osnovni šoli. Poiskali smo tudi njo šoli. Poiskali smo tudi njo.
Ne damo lahko, vendar dali bomo ...
MILKA STRAJNAR (zgoraj) — mati petih otrok iz Gradišča: »Ne bomo dali lahko, vendar bomo prispevali za moje in za vse naše otroke. Laže kot denar, ki ga je zelo malo, pa bi kmetje dali les.«
N — Kaj lahko poveste o učiteljskem poklicu in učiteljskem delu na podeželski šoli?
»Učiteljevo delo je bilo vedno težko in odgovorno, ker ima opraviti z ljudmi, ki se šele oblikujejo. Vzgajanje sodobnega človeka pa je tem težje in odgovornejše, ker ima razvitejša družba vedno večje zahteve; pogoji za delo pa so slabi. Na tej šoli nas je več kot polovica, ki vztrajamo že od osvoboditve. Verjemite nam, da si ne predstavljamo, da bi nam bilo kdaj bolje! čas bi pa že bil, da se izboljšajo delovna pogoji in da bi učne in vzgojne uspehe dosega--li z manjšim trošenjem življenjskih moči. Morda bo za koga izmed nas že malo prepozno, kot je bilo prepozno za Cankarjevega Martina Kačurja.«
— Vi ste predmetna učiteljica slovenskega jezika. Kakšne težave nastopajo pri vašem delu?
»če bi bili v šoli prostori, v katerih bi se učitelji lahko pripravljali na pouk, bi odpadlo prenašanje kupov zvezkov in knjig do-
mov. Težko je prenašati tovore papirja, zlasti v dežju in snegu, ker se knjige in zvezki uničujejo. V sedanjih pogojih dela se učitelji za pouk pripravljamo doma in nas nihče ne vpraša, v kakšriih razmerah. Večkrat delamo v ozkih, temnih kuhinjah, v starih, vlažnih poslopjih, kjer ni pravega miru. Na šoli tudi nimamo knjižnice, tako da prenašam včasih knjige otovorjena kot mula, namesto da bi jih imela pri roki.« t
Čudim se, kako zdržijo
IVANKA SALMIČ (spodaj) — gospodinja iz Poljan: »Ne čudim se otrokom, da prenašajo tako slabe delovne pogoje, saj boljših še tako niso videli, občudujem pa prosvetne delavce, da vzdržijo. Res je treba biti požrtvovalen! Ker tako vztrajajo, jim tudi zaupamo, da bodo s pomočjo družbe naloge speljali do uspešn?ga konca, če gradimo, potem sem za popolno šolo s telovadnico- čakanja in prošenj je bilo dovolj, zdaj več ne prosimo, ampak zahtevamo.
sem prepričan, da bodo ljudje glasovali za podaljšanje samoprispevka. Ne smemo več dovoliti, da se bodo otroci stiskali v nekdanjih gostinskih prostorih tal prosvetnem domu, raztepeni na vseh koncih Dolenjskih Toplic. Ta dolina je med revolucijo veliko dala, zdaj pa tudi lahko nekaj pričakuje.«
Razumljivo, prispevali bomo
JOŽE ZUPANČIČ — delavec iz Gornjih Sušic: »Nikoli ne vprašamo glede denarja, kadar gre za otroke. Nova šola je potrebna, zato jo bomo tudi zgradili. Tako kot sedaj res ni mogoče delati!«
Če so povsod, bomo tudi mi
LUDVIK MARKOVIČ (spo-daj) — kmet s Podturna: »Nisem proti referendumu, čeprav nimam majhnih otrok, če povsod uspejo, bomo tudi mi. Vendar se nekateri bojijo, da bo breme prehudo, ker ima kmet dajatev že tako čez glavo.«
Čakanja je bilo že kar preveč
MILKA ŠTRAVS (spodaj) — gospodinja s Podturna: »Radi bomo prispevali, samo da -pridemo do nove šole. Obljub je bilo toliko, da smo že mislili, da je šlo vse po vodi. Vse kaže, da bomo končno le uspeli.«
Le kje se vse učijo ti bogi otroci?
VINKO NOVAK (zgoraj) — obrtnik s Podturna: »Ker je to edina pot, da -pridemo do nove šole In telovadnice,
- Starši, pridite na volišče in glasujte za srečnejšo prihodnost otrok!
- Sodobnejša šola -boljši učni uspehi!
- 28. decembra vas bomo pozdravili na volišču - vaši otroci!
Nekaj pojasnil v zvezi z referendumom
Na območju krajevne skupnosti Dolenjske Toplice se razpiše referendum za uvedbo krajevnega sar moprispevka za:
1. sofinanciranje nabave opreme za novo osnovno šolo v Dolenjskih Toplicah,
2. financiranje komunalne dejavnosti na območju krajevne skupnosti Dolenjske Toplice.
Na referendumu glasujejo občani, ki so vpisani v volilne . imenike na območju krajevne skupnosti.' - Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo štirih let, in to v višini 1 odst. od neto osebnih dohodkov oz. pokojnin, ki presegajo 500 din mesečno, 3 odst. od davčnih osnov obrtnikov, avtoprevoznikov, gostilničarjev in drugih oseb z lastnimi dohodki ter 2 odst. od katastrskega dohodka zemljišč v lastd občanov. Plačevanje krajevnega samoprispevka, so oproščeni delavci in upokojenci, katerih osebni dohodki oz. pokojnine ne presegajo 500 din mesečno, občani od socialnih podpor in invalidnin, lastniki kmetijskih zemljišč, katerih katastrski dohodek ne presega 500 din, vajenci, dijaki in študentje od vajenskih nagrad oz. štipendij.
Referendum se izvede v nedeljo, 28. decembra 1969, opravi pa ga po načelih, ki veljajo za volivce odbornikov občinskega zbora občinske skupščine, občinska volilna komisija.
Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: »O u-vedbi krajevnega samoprispevka za dobo štirih let, ki bi se zbiral za sofinanciranje nabave šolske opreme za novo osnovno šolo v Dolenjskih Toplicah (80. odst.) in financiranje komunalne dejavnosti (20 odst.) oz. v vaseh Laze, Uršna sela in Travni dol v celoti za komunalno dejavnost, in sicer v višini 1 odstotka od neto osebnih dohodkov in pokojnin, ki znašajo več kot 500 din mesečno, 3 odst. od davčnih ćsnov, obrtnikov, avtoprevoznikov, gostilničarjev in drugih oseb z lastnimi dohodki ter 2 odst. od katastrskega dohodka zemljišč v lasti občanov, glasujem: »DA« — »NE«.
Obljubljena je bila že 1964. leta
LOJZE BRADAČ (spodaj) — predsednik krajevne skupnosti Dolenjske Toplice: »Nova šola nam je bila obljubljena 1964, vendar iz tega ni bilo nič. Sedaj pa sem prepričan, da nam bo uspelo. Saj je treba tako malo, pa bodo naši otroci prišli do šole, s katero se bomo lahko postavili. Ljudje so obljubili pomoč, nekaj denarja bomo zbrali tudi pri delovnih organizacijah. V glavnem pa so ljudje pripravljeni pomagati z lesom, prevozi in prostovoljnim delom.«
kultura
in
izobra-
ževanje
Kaj predlagate vi 1
V nedeljo zbor slavistov
V	nedeljo, 21. decembra, bo občni zbor novomeške podružnice Slavističnega društva. Pretresli bodo dosedanje delo in sprejeli načrt za nar slednje obdobje- Na občnem zboru bodo izvolili tudi novo vodstvo podružnice, ki šteje trenutno okoli 30 članov. Udeleženci občnega zbora bodo poslušali tudi strokovno predavanje-
Razstava šaljivih listov podaljšana
Razstata satiričnih in humorističnih listov v študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu, odprto ob 100-letnici izhajanja tega tiska v ■' Sloveniji pred mesecem in pol v počastitev občinskega praznika so zaradi izrednega zanimanja podaljšali do konca leta.
Cankarjeve nagrade
Ob obletnici Cankarjeve smrti je bila 12. decembra v Trubarjevem antikvariatu v Ljubljani slovesnost, na kateri so podelili prve nagrade Ivana Cankarja za najboljša dela, ki so izšla pri Cankarjevi založbi lani in letos, in za tri repenzije.
Nagrajeni so bili: dr. Boris Majer za razpravo »Med znanostjo in metafiziko«, dr. Marjan Britovšek za delo »Revolucionarni idejni preobrat med prvo svetovno vojno«, dr. Vladimir Pertot za delo »Ekonomika mednarodne menjave v internacionalizmu« in kritiki (recenzenti): Jože Snoj za študijo »Resničnost in nad-resničnost v Pastemakovem Doktorju Zivagu«, Andrej Kirn za recenzijo knjige dr Borisa Majerja »Med znanostjo in metafiziko« in Vene Taufer za recenzijo knjige Vi tomila Zupana »Sončne lise«
Obnovljene freske
13. decembra so v cerkv sv. Danijela v Celju sloves no odprli obnovljeno gotske kapelo. Vsa restavratorska de la (freske in drugo) je opra vil akademski slikar Vik to: Povše, ki je doma iz Dolenj skih Toplic, pomagali pa s< mu študenti univerzitetnegi profesorja Mirka Šubica- Spo menik je predstavil javnost akademik profesor dr. Franci Stele. :
^npyr
[TD
PETAR GRGEC: Zimsko veselje (tuš, 1969)
Že predolgo je pastorka
Nov način financiranja kulture prihaja o pravem času
Občinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij je sklenila predložiti občinski skupščini zahtevek za 91.150 dinarjev pomoči. Njen odbor je na zadnji seji obravnaval • položaj kulture v občini ter možnosti, da bi nadoknadili že zamujeni čas, ko ;e bila kultura zapostavljena pri splošnem družbenem napredku.
Za samostojno skupnost
Pred krakim je bila v Ribnici razprava o osnutku zakona o kulturnih skupnostih. Prisotni kulturni in drugi de. lavci so ugotovili, da je ustanovitev kulturne skupnosti potrebna za poživitev dela kulturnih organizacij in društev, za programiranje dela na področju kulture in za tesnejše sodelovanje med kulturnimi organizacijami. 'Zdaj nekatere kulturne organizacije v občini (pevski zbori, Ribniški festival, knjižnica, muzej) delajo, ostale pa so zaspale (predvsem kultumo-prosvetna društva). SZDL bo imenovala iniciativni odbcy: za ustanovitev kulturne skupnosti.
Sklad ustanavljajo
Predsedstvo občinske konference Zveze mladine Ribnica pripravlja analizo o štipendiranju in kadrovski politiki v občini. Mladina se tudi zavzema, da bi občinska temeljna izobraževalna skupnost čimprej ustanovila sklad za štipendiranje in posojila. Nekatere delovne organizacije so že obljubile, da bodo prispevale vanj. Predsedstvo mladine organizira te dni tudi sestanke mladinskih aktivov v delovnih organizacijah, rta katerih razpravljajo o uveljavljanju mladine v organih samoupravljanja.
Občinsko vodstivo kulturno-prosvetnih organizacij meni, da je treba narediti /se, da bi poživili kulturno udejstvovanje vsaj v tistih Krajih, kjer se životari. Pomagati je ‘treba amaterskim Kulturnim društvom v Šentjanžu, Krmelju, na Blanci, Loki in še v nekaterih manjših Krajih, razen tega pa poskrbeti za živahnejše kulturno življenje v središču občine, v Sevnici.
V Sevnici so ustanovili iniciativni odbor, katerega naloga je ugotoviti možnosti amaterskega kulturnega dela. Pomembna pridobitev za Kulturo bo lokalna radijska postaja, ki bo posredovala dosežke kulturnih skupin širšemu krogli poslušalcev. Obetajo tudi načrte za galerijo otroškiji likovnih del.
Al'prav se piše...
Mali kulturni barometer
■ SRBSKI KULTURNIKI V SLOVENIJI — Pred kratkim je bi-la na Studijskem potovanju v Sloveniji skupina kulturnih delavcev iz Srbije. Obiskala bo tudi druge republike.
■ »POLIKARP« NA TELEVIZIJI — Prejšnji teden je Ljubljan. ska televizija posredovala Cankarjevega »Polikarpa«, delo, ki ga je dramatiziral Mitja Mejak. »Polikarpa je režiral Mirč Kragelj, v glavnih vlogah pa so nastopili znani slovenski dramski igralci.
■ DEVET ČASTNIH DOKTOR-JEV — Na osrednji proslavi v počastitev 50-letnice slovenske univerze je rektor Roman Modic promoviral devet častnih doktoi* jev. Ta naslov so dobili: predsednik republike tovariš Tito, član sveta federacije Edvard Kardelj, in sedem vseučiliščnih profesorjev:	Srečko	Brodar, Jovan
Hadži, Milko Kos, Alija Košir, Feliks Lobe, Alods Tavčar. Predsednik Tito je slovensko univerzo ob 50- letnici obstoja odlikoval z visokim odlikovanjem.
■ SPOMENIK ZNANSTVENI-N IKOM A — V okviru proslav 50-letnice slovenske univerze so odkrili slovenskima znanstvenikoma Juriju Vegi in Josipu Plemlju spomenik.
■ RECITAL PREVEDENE LIRIKE — Društvo slovenskih knjižnih prevajalcev se je odločilo, da bo v prihodnjem letu z recitali predst avilo »občinstvu v slovenščino prevedeno liriko tujih literatur. Taki literarni večeri bodo v več krajih.
■ NASA RAZSTAVA V KAIRU — Ob 1000-letnici glavnega mesta Združene arabske republike so odprli razstavo jugoslovanskega sodobnega slikarstva. Prikazana pa so dela 56 slikarjev iz vseh jugoslovanskih republik.
■ SLOVENSKE SKLADBE NA JAPONSKEM — V okviru prireditev »Jesen v Osaki« so izvedli tudi nekaj del slovenskih skladateljev Primoža Ramovša in Iva P&triČ& •
■ UMETNIŠKI JUBILEJ — V
Mariboru, kjer živi in dela zadnje čase, je pred kratkim praznoval 50-letndco umetniškega delo-vanja skladatelj in dirigent Jakov Cipci.
■ KNJIGE ZA DARILO — Mladinska knjiga je pripravila za novoletno darilo knjižne zbirke za otroke in odrasle bralce. Kdor hoče presenetiti znanca, prijatelja, brata z lepim knjižnim darilom, ga lahko kupi tudi v prodajalni Mladinske knjige v Novem mestu.
NAČRTOVANJE PROGRAMA
Nedavno sem dobil od neke organizacije vabilo, naj se udeležim njenega sestanka, na katerem bodo med drugim »načrtovali program bodočega dela za prihodnje obdobje«.
Sestavljalec besedila za vabilo se je hotel bržkone učeno izraziti, slabo poznavanje jezika pa ga je zavedlo, da je namesto jasne in razumljive misli naredil skrpucalo.
V	šoli so nas učili, da bodimo v izražanju kratki in razumljivi, da uporabljamo samo toliko besed, kolikor je potrebnih, da povemo misel.
Ce bi sestavljalec besedila upošteval to pravilo, bi moral namesto »bomo načrtovali program bodočega dela za prihodnje obdobje« napisati »bomo načrtovali delo za prihodnje obdobje « Seveda bi v tem primeru tudi »prihodnje obdobje« lahko mirne duše izpustil, saj načrtov za nekaj, kar je že mimo, tako in tako tudi ta ali ona organizacija ne more delati.
S tem skromnim primerom uvajamo na tej strani Dolenjskega lista 'novo stalno rubriko, nekakšen jezikovni kotiček. Odslej ga bodo pisali strokovnjaki — slavisti in v njem obdelovali zglede napačne rabe besed v govoru in pisavi. Prednost bodo imeli primeri slabega ali neslovenskega izražanja in vsi drugi primeri, ki žalijo čut za lepoto materinščine.
IVAN ZORAN
V občini se uveljavlja spoznanje, da je bila kuiiura preveč dolgo odvisna od naklonjenosti posameznikov, ki so 'se zavedali njenega poslanstva. V pravem času prihaja zakon o Kulturnih skupnostih, ki naj bi utrdil način financiranja in zagotovil. stalne vire denarja, s katerim bo njeno vodstvo financiralo sprejett preigram.
Kolikšna bo stopnja
V prihodnjem letu bodo morali tudi vzgojno-izobra-ževalni zavodi plačevati a-mortizacijo od nepremičnin. Stopnja od amortizacije naj bi bila enaka najnižji stopnji, ki velja za gospodarske organizacije. Ta sredstva bodo namenjena za ureditev obstoječih stavb, za nabavo učnih pripomočkov in učil ter za preureditev ali novogradnjo.
Reprodukcije na platnu
Državna založba Slovenije je pripravila ljubiteljem likovne umetnosti prijetno presenečenje z izdajo reprodukcij na platnu. Med prvimi reprodukcijami so dela sloven-
Vsak vlagatelj, ki ima v DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI vloženih najmanj 500 novih dinarjev, je zavarovan za primer nezgodne smrti. Razen visokih obresti za hranilne vloge skrbi DBH tudi za vaše nezgodno zavarovanje!
V'
Se naprej mecenstvo
Na vprašanja odgovarja Marjan Pureber, član pevskega zbora DPD Svoboda Dušan Jereb
■ Kakšno dejavnost bi podpirali vi, če bi bili v enem izmed organov kulturne skupnosti?
»Petje in igranje na odru, ker je obojega premalo.«
| Mislite, da bo za pevski zbor, v katerem sodelujete, boljše v kulturni skupnosti kot zdaj?
»Pevski zbor ima zdaj mecene v več delovnih organizacijah. Tudi v kulturni skupnosti bi kazalo s tem nadaljevati, ker bi zbor ob neposredni podpori še laže napredoval in dosegel raven, da bi nastopal še pred bolj zahtevnim občinstvom, kot je novomeško. Nilfakor pa nočem reči, da tega zbor ne bi dosegel ob primerni politiki samo v okviru kulturne skupnosti.«
B Kako bi, na primer, vi ustanovili kulturno skupnost? I > »Za občinsko skupnost nisem, ker se mi ne zdi prav, da bi kulturo ogradili z občinsko mejo. Več-
ja, se pravi medobčinska ali pokrajinska skupnost bi imela večje delovno območje, pa 'tudi več denarja. To bi koristilo samo občanom, ker pri kulturnih dobrinah ne bi bili zapostavljeni. Pri ustanavljanju kulturne skupnosti bi morali porabiti tudi dobre izkušnje tistih območij, ki so se že zedinila glede tega, kakšne skupnosti so jim potrebne.«	I.	Z.
99Filter 58“ - številka 2
skih mojstrov — impresionistov GFvOHARJA (Cvetoča jablana), Jakopiča (Križanke, Sava), Jame (Vrbe), Sternena (Rdeči parazol) in drugih umetnikov: Pilona, G.A. Kosa, Kregarja. Založba pripravlja tudi izdajo del Leonarda da Vinoija, P. Bruegh-la, Moneta, Cezanna Picassa in drugih slavnih umetnikov.
Izobraževanje oficirjev
Pred kratkim je bila v Ribnici seja občinskega odbora Zveze vojaških rezervnih starešin (nekdanja ZROP). Na njej so se pogovorili o programu strokovnega izobraževanja rezervnih oficirjev in podoficirjev za prihodnje leto in o nekaterih drugih zadevah, ki so v zvezi z delom te organizacije. Pogovorili so se tudi o proslavljanju 22. decembra, praznika naše armade.
V nakladi 350 izvodov je izšla te, dni druga števika na ciklostilu noVomeške občinske skupščine razmnoženega literarno polemičnega lista »Fiter 58«. Preden napišemo karkoli o vsebini, naj povemo, da .zdaj a ta list skupina mladih ustvarjalcev, ki sd po svojem prepričanju in zagnanosti nadaljevalci dejavnosti prejšnjih, le kratko dobo delujočih skupin v Novem mestu.
Več o sami skupini je napisal Andrej Bartolj v daljšem, o novomeški kulturi in umetnosti razmišljajočem prispevku. Med drugim je poudari, da gre za tako imenovano »underground« — zunaj družbeno-političnih institucij ustanovljeno in delujočo — skupino, za katero je značilno gledanje na kuturo in umetnost iz »netradicionalističnega« zornega kota. V skupini so torej ljudje, ki jim ni vseeno, kako kdo presoja umetnostna vprašanja.
Milan Markelj je v tem duhu napisal in objavil zapis o nihilistični poeziji. Tej literarni zvrsti dandanes mnogi »neupravičeno« odrekajo »umetniškost«, čeprav izpričuje svojo »resnico«, da je »vse nič«.
Zdravko Slak je poslal listu kritično polemičen zapis o delu občinske konference ZMS (v Novem mestu). Med drugim se mu
Razstava del umrlih
Kot že večkrat bo študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu pripravila razstavo del v letu 1969 umrlih kulturnih delavcev: -pisateljev pesnikov, skladateljev, znanstvenikov, prevajalcev in drugih. Razstavo bodo odprli v začetku januarja prihodnje leto.
ne zdi prav, da v predsedstvu konference ni nobenega (?) srednješolca in študenta.
Trije člani uredniškega odbora »Stezic«, glasila novomeških gimnazijcev, so pojasnili, zakaj so odstopili. Milovan Dimitrič pa je dal objavita nadaljevanje potopisnega zapisa iz Vzhodne Nemčije.
Razdelek »Literat« je objavil s psevdonimi podpisane pesmi štirih ustvarjalcev.	I.	Z.
»Mladost v belem« z večjim pogumom
Zveste tradiciji so izdale dijakinje šole za zdravstvene delavce v Novem mestu novo številko svojega glasila »Mladost v belem«. Izšla je v prvih dneh decembra. Kot nam sporoča uvodnik, je precej gradiva pripravljenega že ob koncu minulega šolskega leta.
»Mladost v belem« tudi tokrat preseneča z obilico gradiva, kar je za dijaški list precej nenavadno. To dokazuje, da nastaja glasilo ob zelo dobri organizaciji sodelavcev in prispevkov in da tudi mentorjevi (prof. Jože Škufca) nasveti niso bili bob ob steno.
Ob listanju najnovejše številke opazimo, da je rubrika »Mladi literat« spet najbolj zajetna. Prinaša številne pesniške in prozne zapise, ki so jih spodbudila ljubezenska doživetja, razpoloženje, razmišljanje. Izpovedovanje je iskreno, nepotvorjeno, kot more biti pri dekletih, ki se hkrati s šolo prebijajo v poklic.
Poleg tega so v glasilu odmerjeni kotički za razvedrilo (križanka), dobro voljo (šale) in obveščanje (delovni načrt mladinske organizacije na šoli itd.). Med vrsticami, ki obveščajo, beremo, da bo »Mladost v belem« v tem šolskem letu še nekajkrat zagledala luč sveta. Za ta pogum je treba izdajateljicam izreči le pohvalo.
I. Z.
Več za cirkus kot za knjige
Za Prešernovo knjižnico dajejo občani 3.660 din na leto, za stripe pa 7.000 din na mesec
Poverjeniki Prešernove družbe v kočevski občini so razdelili knjige in koledar za leto 1970. Občina šteje. 17.500 prebivalcev. Osem poverjenikov je zbralo 122 naročnikov na te knjige.
Z izdajo knjig in koledarja je torej ta koristna kulturna ustanova zaslužila na območju občine v vsem letu 3660 din oziroma komaj toliko, kot iztrži običajno lastnik cirkusa ali električnih avtomobilčkov v Kočevju v eni sami nedelji!
V	samem mestu Kočevje so trenutno štirje poverjeniki Prešernove druž-
be. Med 7375 prebivalci mesta so zbrali skupno 97 naročnikov, kar 76 izmed njih pa jih je pridobil Drago Podreberšek, ki je poverjenik za območje Rudnika.
In kaj je v središču mesta? Tu cveti gola literatura, stripi, kriminalke in podobna »umetnost«. ki je svojevrstno kulturno merilo občanov oziroma meščanov. Ljubitelji takega čtiva potrošijo zanj kar 7000 din na mesec '(!), se pravi na leto približno 2^-krat več kot izdajo za knjige Prešernove družbe!
A. ARKO
OGLE*
DALO
MLA
»DIH
Še pred novim letom plošča Tatjane Gros
Tatjana Gros iz Šmihela pri Novem mestu, priznana pevka zabavne glasbe, se je pred kratkim vrnila s turneje po Skandinaviji in *	Nemčiji
»Malce sem utrujena,« ml je priznala Tatjana Gros, »ker prav zdaj snemam v Ljubljani za novo ploščo, ki bo izšla še pred novim letom pri Jugoto-nu. Vstajam ob 5. uri zjutraj, ker poleg vsega nadomeščam obolelo mamo, ki je vzgojiteljica na Posebni šoli. Rada imam otroke in sem srečna, kadar sem med njimi. Mislim, da so tudi učitelji veseli moje pomoči. Za griži Vit
po je namreč zbolelo veliko otrok in učiteljev.«
—	Kaj nam bo prinesla tvoja plošča?
»Na njej bo valček »Ptujska noč« Jožeta Matjašiča, popevka »Moje žalostne oči« Mojmira Sepeta, »Zimski dan« Jureta Robežnika in skladba »Ti« Car-
mella Zammitte v slovenskem prevodu, s katero sem zmagala lani na Malti.«
— Tisti, ki te radi poslušajo, so te pogrešali na Slovenski popevki in na opatijskem festivalu. Kako to, dfk nisi sodelovala?
»Nisem bila doma. Najprej sem bila na turneji po osrčju Evrope, prav pred kratkim pa sem se vrnila iz Skandinavije, kjer sem skupaj z Arsenom Dedičem, Ivom Robičem, Elviro Voča, Vasilijem Ra-dojčičem, Bebo Selimovi-čevo in Aleksandrom Sali-jevskim pela za naše izseljence. Bila sem edina slovenska predstavnica.«
, +
— Kakšne vtise prinašate s popotovanja?
»Povsod so nas prisrčno sprejeli. Nagradili so nas z dolgimi in navdušenimi aplavzi. Knjiga vtisov je polna zahval, ker smo jim za kratek čas prinesli s seboj košček domovine. Na tej turneji sem pela slovenske narodne,
— Kaj misliš o opazkah, da je tvoja zlomljena noga prinesla letos srečo Radojki Šverko?
»Radojka dobro poje in je prav, da si je v zabavni glasbi priborila tisto mesto, ki ji gre. Dobrih pevcev ni nikoli preveč.«
M. P.
vov.
V	prvi skupini tekmovalcev
—	tekmovanje je bilo namenjeno osnovnošolskim ekipam — je zmagala osnovna šola iz Starega trga (Cvetka Majerle, Lučka Koce in Friderik Veber), drugi je bil vaški aktiv iz. Adlešičev, tretji pa aktiv s Preloke. V težji skupini je zmagala črnomaljska gimnazija (Jožica Barič, Tanja Gregorič in Jožica Po-Cič), druga je bila BETI iz Metlike, tretje mesto pa sta si delili ekipi PKŠ in žuniči.
Priprave na konferenco ...
V	trebanjski občini je precej delavske mladine. Občinska konferenca ZMS je sklicala konec decembra konferenco, na kateri bodo obravnavali naloge in pro-beleme mladih v gospodarskih organizacijah. Razgovori bodo v »Kemoopermi«, »Modnih oblačilih.« »Dani«.
V Dobličah lepi načrti za delo
Na letini mladinski konferenci v Dobličah so izvolili novo vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen JOže Pore-ber. Sprejeli so tudi delovni program za zimsko sezono ;n prihodnje leto. Predvideno je, da bo mladina < sodelovala v Župančičevem natečaju, da bodo ustanovili šahovsko sekcijo, da bodo naštudirali program za Silvestrovo in da bodo pripravljal; proslave za državne in druge praznike.
Najboljši ekipi sta prejeli nagrado 300 din, drugouvrščeni 200 din, tretjeuvrščeni pa 100 din.
Na tej oddaji so se poslušalcem predstavili tudi trije ansambli. Gledalci so izpolnili glasovalne lističe, ki so pokazali, da so jim bili najbolj všeč pevci črnomaljske garnizije, drugi so bili Pre-ločani, tretji pa Dragatušča-ni- Nastopajoči vojakii so osvojili prvo mesto in nagrado 150 din.
V	pestrem programu so sodelovali tudi učenci glasbene šole in godba na pihala iz Črnomlja. Ob koncu oddaje je prejel kapetan rokometnega kluba Janez Avguštin lep prehodni pokal za zmago rokometašev na nedavnem tur-'niirju.
Javna oddaja je lepo uspela, med poslušalci je bilo veliko mladih ljudi. Mladinci, ki bi radi dokazali, da so oddajo dobro pripravili, so v svoji sredi pogrešali starejše gledalce.
A. LATERNER
Mladina zaprosila za pomoč
Mladina, ki se združuje v vaških mladinskih aktivih v trebanjski občini, nima denarja za organizacijo mladinskih zabav ob novoletni jelki. Zato so zaprosili gospodarske organizacije v občini, naj jim prispevajo nekaj denarja in jim tako pomagajo, da bodo novo leto lepo praznovali.
L. R.
A. ŠUŠTERŠIČ
M. VELKAVRH
A. ŠTUCELJ
V. KOVAČIČ
Na vasi je še veliko mladih, ki bi morali v zimsko šolo
Po površnih izračunih bi moralo obiskovati vsako leto zrmsko kmetijsko šolo vsaj 60 mladih ljudi iz širše Dolenjske - Sem so všteti predvsem sinovi in hčere velikih kmetov - Na šoli pa je le 25 mladih
Na našo oddajo ni bilo starejših
Javna oddaja, ka jo je pripravila občinska konferenca ZMS iz Črnomlja v počastitev 50-letnice SKOJ, sindikata in KPJ, je pred kratkim močno razgibala črnomaljsko mladino. Za javno tekmovanje so se prijavile ekipe iz vaških, tovarniških in šolskih akti-
Ko smo sprejemali nešteto priporočil, resolucij in sklepov, kako naj se uspešnejše razvija naše kmetijstvo, smo rekli na glas: »Kmečka mladina mora v šolo!«
Ko je bilo največje delo r>a kmetijah opravljeno, se je letos vrnilo v šolske klopi na KSŠ v Novem mestu 25 mladih kmečkih ljudi. Doma na kmetijah jih je ostalo še desetkrat, dvajsetkrat toliko. Zavest, da mora tudi kmet marsikaj znati, še na prodrla v vse naše vasi. Mladi kmetje, ki so se odločili za šolo, so to storili po lastnem preudarku ali na željo staršev; družbeno-poli-tične organizacije, katerih člani so, so jih samo opozorile na možnost izobraževanja. Popolnoma pa je tu odpovedala mladinska organizacija, ki prek vaških aktivov ni poizkušala med mladimi vzbuditi zanimanja za prepotrebno šolanje kmečke mladine.
Mladi ljudje, ki zdaj obiskujejo šolo, bodo svoje znanje znali uporabiti. Takole/ so povedali:
ALOJZ ŠTUCELJ - 23 let, Griblje pri Črnomlju:
»Ko bom od očeta prevzel kmetijo, bom lab,ko že natančno vedeJ, če se mi to iziplača. Nef^aj zadnjih let se
Kje sp mladi?
V	delovnih organizacijah brežiške občine so mladi zastopani v samoupravnih organih. Zanimiv je primer iz tovarne pohištva, kjer je od 390 zaposlenih 143 mladincev, pa kljub temu ni bil nihče predlagan v centralni delavski svet. V upravni odbor je bil predlagan en mladinec, pa niti ta ni bil izvoljen.
Neresnične govorice o »Discoljlubu«
že nekaj časa se po Novem mestu veliko goji vori (še ppsebno med mladino), da bo v prostorih pod kavarno na
I' Glavnem trgu odprt za mladino »Disco-klub«. -iRes bi bilo lepo, če bi mladi Novomeščani preživljali svoj prost} čas v klubu, kjer bi poslušali naj novejšo beat glasbo, Vendar »disco-kluba« pod kavarno ne bo. Ančka Blatnik, . upravnica kavarne CENTER, je povedala, da so mladi res prosili, naj bi klub dobil zatočišče v spodnjih prostorih kavarne. Toda uprava kavarne ne namerava sedanjega bara uporabljati v druge namene.
M. G.
doma uspešno ukvarjamo z živinorejo in - prašičerejo. Vedno sem si želel, da bi se tudi pri vrtičkarstvu nekaj spremenilo. Zdaj imam ponudbo od »Belsada«, ki bi bil pripravljen sikleniti z nami dolgoletno pogodbo za odkup nekaterih povrtnin. Ce bodo cene ugodne, odkup zagotovljen in moje znanje tako; da bom lahko uspešno kmetoval, se bom z veseljem odločil za ta?xo obliko sodelovanja.«
MARIJA VELKAVRH — 19 let, Savlje pri Ljubljani:
»Presenečena sem, ker sem v obeh letnikih edina ženska. Verjela sem, da se tudi Dolenjke zanimajo za tovrstno šolanje, ki bi jim prav gotovo koristilo. V Novo mesto sem prišla na željo staršev, saj v Ljubljani nimamo kmetijsike šole. Zal mi je, ker je v učnem programu premalo vrtnarstva, ki mene še posebej zanima. To poizkušam nadoLcnaditi z obiski
Kluba ni, ker je skladišče še polno
Črnomaljski mladinci se u-pravičeno jezijo. Gostinsko podjetje je namreč že pred mesecem dni obljubilo, da bo izpraznilo prostore, v katerih imajo skladišče. Mladinci nameravajo tamkaj urediti mladinski klub, kjer ^odo poslušali predavanja, igrali šah, gledali filme in razstave. Obljube gostinsko podjetje še ni izpolnilo, čeprav so mladinci že večkrat prosili, naj skladišče izpraznijo.
■	KRŠKO — Igralci NK Celu-lozar so imeli skupno sejo s člani upravnega odbora kluba. Pogovorili so se o uspehih in neuspehih kluba v jesenskem delu prvenstva VCNL SRS. Z uvrstitvijo na sedmo mesto v razpredelnici niso preveč zadovoljni, saj je takšno mesto precejšen neuspeh kluba. Temeljito so analizirali delo in ugotovili, da je njihovemu neuspehu botrovala neuigranost moštva, stalno menjanje ter slabi obiski treningov. Morda se je le za zadnje dalo najti opravičilo, kajti igralci so bili na svojih delovnih mestih precej zaposleni in so delali tudi v popoldanskem času. Beseda je tekla tudi o osnovanju enotne slovenske nogometne lige. Vsi prisotni so se strinjali z osnovanjem takšne lige. S tem v zvezi so sklenili, da bodo kmalu začeli s pripravami moštva za spomladanski del prvenstva. Vsi se bodo potrudili, da se bo moštvo spomladi uvrstilo med trt najboljše, fjorda so na tem sestanku premalo razpravljali o slabostih v preteklem obdobju, ker so v glavnem govorili o bodočem delu. Nekateri igralci so celo izjavili, da ne bodo več igrali, če ne bodo redno obiskovali treningov. Skupni sklep vseh udeležencev sestanka je bil, da se bodo resno pripravili za novo sezono.
(L. H.)
/Mali oglas,
ki ga objavite v Dolenjskem listu — zanesljiv uspeh! Prebere ga 150.000 gospodinj, vdovcev, kmetovalcev, dijakov, uslužbenk in vojakov doma in po svetu! Poizkusite!
v vrtnariji. Na naši kmetiji, ki je blizu Ljubljane, mislimo uspešno razvijati predvsem vrtičkarstvo in vrtnarstvo. To se nam bo najbolj izplačata.«
»Pri nas doma imamo
ANTON ŠUŠTARIČ — 19 let, Prilozje pri podzemlju: majhno kmetijo, komaj 4 ha obdelovalne zemlje. Še ko sem bil čisto majheni sem se moral po ves dan 'ubadati z domačimi deli. Oče je že nekaj let v Nemčiji, kmetuje pa samo mama. Prav zaradi nje sem se za šolo težko odločil, vendar mislim, da je bolje potrpeti nekaj mesecev, !<cot da bi na kmetiji životaril še sa naslednja desetletja. Odločil sem se, da bom najprej moderniziral kmetijo 'in združil razparcelirano zemljo, ki jo je zdaj težko obdelovati.«
VINKO KOVAČIČ — 18 let, Drama pri Šentjerneju:
»Nekaj prepotrebnega znanja sem si pridobil že doma. Moj oče je napreden kmet in se hitro navduši za vse, kar je novo. V šolo sem odšel na lastno Aljo, ker bi mu rad pomagal. V zadnjih letih smo postali močri kooperanti kmetijske zadruge »Krka« iz Novega mesta. Na Kmetiji vzredimo 40 telet in 8000 piščancev na leto, uredili smo hleve in napajališča. Ko se bom vrnil domov, bom veliko več vedel o krmljenju in pitanju živine. Šola mi je bila potrebna.«
M. P.
Premalo mladincev za sekcijo
Kočevska ribiška družina si že več let prizadeva, da bi ustanovila mladinsko sekcijo, '.ti mora šteti najmanj 10 mladincev. Prijavljencev, ki jih zBira tajnik Marjan Krivec (na pošti), je še vedno premalo. Članarina za mladince in ribolovna dovolilnica veljajo na leto okoli 100 din_ se pravi nekoliko manj kot za člane, čeprav imajo mladinci pri lovu enake pravice in dolžnosti. Edina razlika oziroma omejitev je, da morajo, dokler ne opravijo izpita (in postanejo redni člani), loviti v spremstvu ribiča.
Vinica: mladina je dobila prostor
Vaški aktiv .mladine na Vinici je dobil prostor za delovanje v gasilskem domu. šola je pomagala mladini z opremo, saj je podarila klubu nekaj klopi, miz in pisalno mizo. Organizirali so že dva plesa. Uvedli so vstopnino, ker bi radi na ta način zbrala denar za gramofon. Še pred novim letom namerava prizadevna mladina organizirati veseli večer za ljudi z Vinice in okoličane. Delo v aktivu zelo ' zaživelo, "vodi pa ga učitelj Miro Bartol j.
Tekmovanje ob dnevu JLA
Garnizija JLA in občinska konferenca ZMS iz Črnomlja sta razpisala športno tekmovanje v malem nogometu, rokometu, odbojki, kegljanju, streljanju in namiznem tenisu v počastitev dneva JLA. Prijavilo se je 10 ekip iz občine Črnomelj in ekipa »Beti« iz Metlike. A. L.
Veseli večer na Preloki
Predšolska mladina je rie-davno tega vaščane razveselila s samostojno naštudiranim programom. Prvi del prireditve je bil resnega značaja z deklamacijami' in petjem, drugi del pa namenjen razvedrilu občanov. Dve vaški ekipi sta se na odru pomerili v znanju in spretnostih, za prijetno vzdušje pa je skrbel domači ansambel z lastnimi skladbicami ter napovedovalcema Tinetom in Ano.
MARTIN PLUT
Odslej redne mladinske ure
Mladinci na poklicni kovinarski šoli v Črnomlju so imeli pred kratkim redno letno konferenco. Izvolili so novo vodstvo, sprejeli okvirni delovni program in kritično ocenili svoj šolski neuspeh (izdelalo je’le 45 odstotkov vseh). Predlagali so, da bi organizirali odslej redne mladinske ure, kjer bod) predelovali programska načela in statut pravila mladinske konference ZMS, obravnavali pa bodo tudi dogodke doma in po svetu. Sklenili so, da bodo posamezniki tekmovali med seboj v znanju, in menijo, da se bo. učni uspeh na tak način morda le popravil.
»DEHORS« igra v Ljubljani
Ansambel »Dehors«, ki je več let razveseljeval goste na Otočcu, igra zdaj redno v Festivalni dvorani v Ljubljani. Vodja ansambla je povedal, da je bila vožnja do Otočca za člane utrudljiva. Tudi tisti Novomeščani, ki še igrajo v ansamblu, študirajo v Ljubljani in jim vožnja jemlje precej časa.
Člani ansambla »Dehors« so sklenili, da bodo zdaj še resneje delali. Imeli bodo redne vaje, pripravljajo pa se tudi za snemanje na RTV Ljubljana.
Mladina sebi in vam
V	soboto, 13. decembra zvečer, je bila v Kočevju zabavna prireditev »Mladina sebi in vam«, ki jo je organiziralo predsedstvo občinske konference Zveze mladine. Na njej so nastopili domači in tuji ansambli, pevci ter recitator. Na programu je bil tudi intervju z domačimi športniki-mla-dinci in predsednikom ter tajnikom predsedstva občinske konference ZM. Posebna zanimivost je bila modna revija podjetja TRIKON. Dvorana je bila nabito polna poslušalcev oziroma gledalcev. Več o prireditvi prihodnjič.
#
POTA m STitf
Kruh brez dela
Miličniki zasegli igralne avtomate
Kočevski miličniki so 10. decembra zaplenili igralne avtomate, s katerimi so nekateri gostilničarji in drugi na nedovoljen način obirali ljudi.
Skupno so zaplenili štiri take avtomate, katerih lastniki so jih uporabljali sami ali izposojali gostilničarjem oziroma jih dajali v najem. Prvi taki avtomati so se v občini pojavili oktobra letos.
Zvedeli smo, da so podobno akoijo izvedli tudi miličniki v Ljubljani, ki so nato avtomate tudi preizkusili. Ugotovili so, da ostaja v avtomatu 70 odstotkov vanj vrženega denarja, kar predstavlja čista zaslužek za lastnika oziroma »kruh brez dela«. Preostalih 30 odstotkov dobe najbolj »srečni« igralci vrnjene v obliki dobitkov. Podoben preizkus nameravajo izvesti tudi kočevski miličniki. ' Lastniki zaplenjenih avtomatov se bodo morali zagovarjati pred sodnikom zaradi kaznivega dejanja igranja na srečo. Zasebniki namreč sploh ne morejo dobita dovoljenja, da bi lahko imeli take igre. Kaznovani so lahko z denarno kaznijo ali pa zaporom do enega leta in globo.
J. PRIMC
ZADEVA ŽIBERNA PRED SENATOM OKROŽNEGA SODIŠČA
„Pojdi z menoj, boš nekaj videla"!
je dejal Ciril Jamnik svojemu dekletu kmalu potem, ko sta se z Janezom Murnom vrnila od Krke, kjer sta pustila hudo P[6*e‘ penega Janeza Žiberno — Kako se je klobčič odvijal na sodišču?
KR«
NE
Jamnik in Murn sta se znašla pred sodniki zaradi sodelovanja v tragičnem dogodku, ki se je pripetil letos poleti v Novem mestu. Obtožnica navaja, da sta 19. jiil^a med 1. in 3. uro tako pretepla Janeza Žiberno, da je nekaj ur kasneje v novomeški bolnišnici podlegel poškodbam.
Pretepanje se je začelo v baru na Glavnem trgu. Jamnik je napadel Žiberno, ga‘ udaril in spravil iz lokala. Zunaj se je Jamniku pridružil tudi Murn. Žiberno sta odvlekla po stranskih poteh
— po Seidlovi, Jenkovi in Šolski ulici in ga spotoma
— kot stoji v obtožnici — silovito tolkla, brcala in teptala.
Dragi del križevega pota se je za Žiberno začel na Strojarski poti. Jamnik in Murn sta žrtev vlekla po tej poti do Krke pod Seidlovim mlinom, kjer sta jo vrgla v reko. Jamnik je nekajkrat potisnil Žiberno pod vodo. Nato sta z Murnom odšla.
Žiberna je imel še toliko moči, da se je zvlekel do mlina in obležal ob zidu. O-koli 5. ure so ga našli in odpeljali v bolnišnico. Bil je zelo hudo poškodovan. Trebušno votlino mu je- zalila kri, nosna kost, spodnja čeljust in prsnica so bile zlomljene, prav tak0 rebra; odrgnine, podplutbe in krvavitve je imel domala po vsem telesu.
Jamnik na Murna, Murn pa...
Jamnik in Murn sta morala na zatožno klop zaradi dejanja, ki ga obtožnica imenuje »vzem življenja na grozovit način«. Kot nadalje navaja obtožnica, Jamnik tudi ni bi<l v najboljših odnosih z Žiberno. (Hodil je z dekletom, ki je bilo prej Zi-bemovo in s katerim je imel Žiberna otroka.)
V triurnem zagovoru je Ciril Jamnik v glavnem ponovil razloge, ki so £a privedli do obračuna z Žiberno.
tudi Murn zapodil v Žiberno in mu primazal nekaj zaušnic ter odmeril udarec s pestjo. Kaj je bilo potem, se ne spominja vsega; ve le, da se Žiberne ni lotil več. Takrat tudi ni vedel, kaj namerava Jamnik. Sam je bil pač močno pijan.
Je Žiberna še tam?
Popoldne je sodišče zaslišalo tudi dve priči: Majo še-gedin in Marijo Hlišč.
Maja šegedin je sodišču povedala, da sta se Jamnik in Murn po tistem pri Krki — takrat še ni vedela, kaj se je zgodilo — vrnila domov, se pravi na Jamnikov dom, kjer je bila ta čas sama z otrokom. Skuhala jima je kavo, potem pa sta ji povedala. Cez čas ji je Jamnik tudi rekel: »Pojdi z menoj, boš nekaj videla!« In sta se res odpravila: k Seidlovemu mlinu gledat, če je Žiberna še tam.
Pri Seidlovem mlinu je Jamnika in Šegedinovo videla Marija Hlišč, ki je pred senatom nastopila kot druga priča. »Tega dne smo vstali že ob 4.30,« je pripovedovala. »Na obisku smo imeli sorodnike iz Srbije. Mož je šel prvi ven in zagledal nekoga pri zadu. Ko mi je povedal, kaj je, sem rekla, naj gre takoj na milico. In je šel. Nedolgo zatem sta prišla Jamnik in Segedinova. Zdi se mi, da me je ona vprašala: »Kje pa je?« »Tam,« sem pokazala. Jamnik je tudi vprašal, če je že kdo prijavil, nato sta s Šegedinovo odšla. Žiberna je premaknil glavo in prosil vode.«
Kako je potekala razprava včeraj, bomo poročali prihodnjič, ker je proces ob zaključku današnje številke v sredo dopoldne še potekal.
IVAN ZORAN
Krakovski gozd: dve nesreči hkrati
Milan Cikuša iz Zagreba se je peljal 9. decembra popoldne z osebnim avtomobilom domov od Ljubljane. V Krakovskem gozdu ga je na zasneženi cesti zasukalo in zaneslo na levo stran. Nasproti Je Dušan Gnidovec pripeljal tovornjak ljubljanskega Zavoda za var. nost prometa in treščil v Cikuševo vozilo, škodo so ocenili na 9.000 din.
Čez nekaj minut se je na tem kraju pripetila še ena nesreča. Zvonimir Mihalič iz Zagreba se je z osebnim avtomobilom zaletel v tovornjak Zagrebčana Josipa Kunšt-ka, ki se je zaradi prejšnje nesreče ustavil. To trčenje je povzročilo za 6.200 din gmotne škode.
HUMOR IZ SPISOV
Ni kriv
Sodnik: Obdolženi ste, da ste s tovornjakom začeli voziti vzvratno, ne da bi se poprej prepričali, če je cesta za vami prosta. Zaradi telja ste trčili v osebni avto fiat 850, ki je ustavil za vami. Kaj pravite na to? Ste krivi?
Obdolženec:	Nikakor	ne,
tovariš sodnik! Jaz sem se že prepričal, pa nisem nič videl. Kaj pa morem, če je bil za menoj fičo, ki je tajco majhen? če bi bil za menoj tovornjak, bi ga že videl, fi-ča pa pri najboljši volji nisem mogel...
Ne bo držalo
Sodnik: Je res, da niste hoteli ustaviti, ko vas je miličnik ustavljal?
Obdolženec: Ne bo držalo. Miličnik me sploh ni ustavljal. Res je nekaj mahal, pa sem mislil, da me priganja, naj vozim hitreje.
VLADIMIR BAJC
Trdil je, da takrat, ko je prišel v bar, ni vedel, ali se bo z Žiberno pogovarjal ali tudi pretepal. Ker se mu je Žiberna porogljivo smejal, se je odločil za pretep. Ni pa mislil, da se bo tako končalo.
Jamnik je poudaril, da je bolj kot on udrihal po Žiberni Janez Murn, ki se mu je pridružil pri MERCATORJEVI trgovini v Seidlovi ulici. Trdil je, da ga je celo miril in da je bil Murn sploh glavni pobudnik za udarce na vsej poti do Krke. Sam je le nekajkrat s peto preizkusil, če je Žiberna še pri zavesti. Tudi v Krki je bil on tisti, ki je preprečil, da se ni Žiberni še kaj hujšega zgodilo. I
Za Jamnikom je povedal svoj zagovor Murn. Povedal je, da je tisti večer prišel v kavarno in bar potem, ko je po ' napornem betoniranju zlil vase večjo količino vina in žganih pijač. (V baru je celo Žiberni plačal rum.) Gredoč iz bara je v Seidlovi ulici videl dva moška, ki sta se tepla. V njiju je spoznal Jamnika in Žiberno. Ko je vprašal Jamnika, zakaj tepe Žiberno, mu je le-ta odvrnil, da zato, ker je Žiberna nekaj nečednega naredil svojemu (in Majinemu) otroku. Prepričan, da je to res, se je
Kot v času copernic...
Lahkoverno dekle je Ciganki dalo vse, samo da bi ji zagovorila nezvestega fanta
Nekega dne je 22-letna M. R. na železniški postaji v Trebnjem potožila 39-letni Olgi Mariji Brajdič iz Žabjeka, da jo je zapustil fant. Ciganka ji je takoj obljubila, da bo fanta zagovorila, da se bo mladi M. vrnil. Seveda pa tega ni hotela narediti zastonj.
Poškodovan mopedist
13. decembra se je okoli 18. ure zgodila pri Mrtvicah težja nesreča, v kateri je bil poškodovali mopedist Vilko Vrečič, poštar iz Stare cerkve. Kot smo izvedeli iz ne povsem uradnih virov, ga je podrl osebni avto, ki ga je vozil Alojz Čampa iz Kočevja.
Poljane: dva ranjena, 25.000 din škode
Čoro Skodlar iz Ljubljane se je peljal 13. decembra popoldne z osebnim avtomobilom po poljanskem klancu. Na mokri cesti ga je zaneslo v osebni avomobil, s katerim se je peljal naproti Gabrijel Ferjan iz Ribnega. Po trčenju se je Skodlarjev avtomobil prevrnil, Ferjan in njegov sopotnik Franc Pisek pa sta bil* poškodovana. škodo so ocenili na 25,000 din.
Poljane: med prehitevanjem ga je zadel
13. decembra dopoldne se je peljal Ljubljančan Jože Arh z osebnim avtomobilom proti Zagrebu. Pri Poljanah je začel prehitevati tovornjak, ko pa je videl, da mu naproti vozi osebni avtomobil Nemec Jiirgen Luschart, je zavrl in se umaknil na desno. Bilo pa je že prepozno, saj je Arhovo vozilo med tem že treščilo v Luscharto-vo. Tri osebe so bile ranjene, škodo pa so ocenili na 18.000 din.
Mrtvice: sneg ga je zaustavil
Miroslov Skmički iz Zagreba je 11. decembra potoval z osebnim avtomobilom proti Ljubljani. Pri Mrtvicah je zapeljal na kup plu-ženega snega, zadel je v beton, ski smernik in se dvakrat prevrnil. Voznik in žena sta se poškodovala, gmotno škodo pa so ocenili na 15.000 din.
Žužemberk: tovornjak obvisel
Anton Pečjak iz Ljubljane je vot zil 10 decembra tovornjak iz Žužemberka proti Zagradcu. Pri Belem grabnu je prišel nasproti TRANSTURISTOV avtobus, ki ga je vozil žužemberčan Rudolf ■ Sobe rl. Pred srečanjem sta voznika zavrla, vozili pa je zaneslo in sta se zaleteli, Avtobus je potisnil tovornjak s ceste, kjer je obvisel na nasipu. Voznikov sopotnik v tovornjaku Vlado žunič si je poškodoval glavo in noge. Škodo so ocenili na. 20.000 din.
- Krakovski gozd: avtomobilist v tovornjak
9. decembra popoldne je Jože Kukoviča iz Dečnih srt pri Brežicah vlekel s -tovornjakom tovornjak Primoža Rueha iz Brežic. V Krakovskem gozdu sta se ustavila. . Za njima je pripeljal z osebnim avtomobilom Dragutin Posavec z Reke in zadel Ruehovo vozilo. Laže je bila ranjena Ankica Posavec. Škodo so ocenili na 5,500 din.
Novo mesto: sem ter tja - pa pod cesto
Alojz Brulc iz Bršlina se je pe. ljal 12. decembra z osebnim avtomobilom po Ljubljanski cesti v Novo mesto. Ko je zavrl, ga je zaneslo sem ter tja, nakar je zdrknil prek pločnika, se prevrnil in obstal pri drevju pod cesto. Voznik je bil laže ranjen, škodo pa so ocenili na 4.000 din.
Ruhna vas: trčenje na mokri cesti
Franc Florjančič iz Nožič pri Domžalah je 9. decembra popoldne vozil tovornjak proti Ljubljani. V Ruhni vasi se je ustavil za nekim vozilom ob cesti. Nikolaj Curk iz Burdanj pri Ajdovščini je precej hitro pripeljal tovornjak na ta kraj in treščil v Florjančičevo vozilo, ker ga je na mokri cesti zaneslo. Škodo so ocenili na 5.000 din.
Krakovski gozd: Tržačan je zaviral
9. decembra popoldne sta se na zasneženi cesti v Krakovskem gozdu srečala avtomobilist Girolamo Omati iz Trsta in voznik tovornjaka Zvonko Franjič iz Osijeka. Tržačan je zavrl, nakar ga je zaneslo v tovornjak, škodo so ocenili na 5.800 din.
Nesreča na vmesnem delu mostu čez Savo in Krko
29. oktobra zvečer se je pripetila prometna nesreča na mostu čez Krko in Savo v Brežicah. Voznik avtobusa Josip Penežič iz Kladnika je vozil na' redni avtobusni progi Ljubl'ana—Kumrovec in se na most. srečal s tovornjakom, ki ga je vozil Vlado Aj-lec iz Brežic. Penežič je pri srečanju zmanjšal h'trost in zapeljal na desno, Ajlec pa je počasi vozil mimo avtobusa in pri tem zapeljal preveč desno da je zadel železno ograjo, jo • zlomil in se prevrni' m. travnik. Na tovornjaku je za okrog 10.000 din škode.
Lešnica: zadel dva tovornjaka
Ludvik Kranjc iz Ljubnega se je peljal 9. decembra z osebnim avtomobilom proti Zagrebu. Pri Lešnici je začel prehitevati tovornjak kranjske PLANIKE, ki ga je vozil Anton Obrulek. Ko je videl, da prihaja naproti tovornjak LJUBLJANSKIH MLEKARN, je zavrl. Na zasneženi cesti ga je zanašalo, nakar je treščil v oba tovornjaka. Škodo so ocenili na 7.000 din.
Jurka vas: po trčenju še v drevo
Pri Jurki vasi sta se 8. decembra srečala tovornjaka, ki sta ju vozila Stane Pirc in Anton Vovko. Pirčevo vozilo je zanašalo sem in tja, zadelo je prikolico Vovkovega tovornjaka, nato zletelo s ceste in se ustavilo ob drevesu. Škodo so ooenili na 3000 din.
Dekle ni imelo denarja pri sebi, zato je dalo Ciganki za predujem zlate uhane in uro. Dogovorili sta se tudi, da se naslednjega dne dobita pri M- na domu-Rečeno — storjeno, in Olga
Zaseda presenetila voznike
Na pobudo komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu so v trebanjski občini letos opravili cestne preglede motornih vozil. Posebna skupina ljudi, ki so jo sestavljali miličnik, dva mehanika in član komisdje, je na raznih cestnih odsekih pregledala 381 motornih vozil: 242 osebnih avtomobilov, 62 tovornjakov, 54 mopedov, 10 traktorjev, 9 motorjev in' 4 avtobuse. Ugotovitev je. bila zelo porazna: med pregledanimi vozili je imelo vsako drugo napake.
107 vozil je imelo hibe na svetlobnih napravah, 32 na zavorah, 19 na gumah, 15 pa razne druge pomanjkljivosti. Okoli 40 odstotkov vozil je imelo manjše napake, ki so jih takoj odpravili ali vozniki sami ali mehanik. Večino pomanjkljivo opremljenih vozil je morala v mehanične delavnice, sedem pa so jih zaradi prehudih napak in pomanjkljivosti izločili iz prometa.
Po podatkih imajo najbolj pomanjkljivo opremljena vozila traktoristi (80 odstotkov), za njimi mopedisti (53 odst.)
vozniki osebnih avtomobilov (39 odst.), vozniki tovornjakov (19 odst.) itd.
Pri pregledu so vozniki trdili, da jim je) žarnica »prav zdajle« pregorela, da je bilo zjutraj še vse »dobro«, da so namenjeni v »delavnico«, na »tehnični pregled«. Skratka, izgovorov, privlečenih za lase, je bilo še in še.
Pregled je pokazal, da vozniki premalo skrbijo za svoja vozila, da premalo mislijo na to, kako lahko prav z malomarno oskrbovanim prometnim sredstvom ogrozijo sebe in druge.	KJ
se je res oglasila pri dekletu- Spet je obljubila, da bo fanta spravila nazaj, to pa je M. veljalo 500 din.
10. avgusta sta se M. in Olga srečali v Straži. Tokrat je dalo dekle Ciganki 600 din in kostim čez deset dni sta si napovedali sestanek v parku za novomeško pošto. Ciganka je M. naročila, kaj naj prinese s seboj, da bodo »uroki« bolj delovali.
M. je prišla v Novo mesto 20. avgusta in prinesla 360 din, plašč, volnen pulover, letno obleko in nekaj perila. 8. oktobra pa j" Olga obiskala dekle na domu. Tokrat je Ciganka zahtevala 300 din in dve odeji za zimo. M. ni imela denarja, hotela si ga jej izposoditi pri sosedih, pa se je vrnila prazna. Prosila je Olgo, naj počaka do naslednjega dne: spet se bosta sešli v parku za novomeško pošto, kjer ji bo dala denar in vse drugo.
M. pa tokrat ni šla na sestanek v Novo mesto, ampak prijavit goljufico Olgo na postajo milice.
Olga Marija' Brajdič, mati štirih otrok, je dobro znana po goljufijah z vedeževanjem in raznimi »copmijami«, ki je z njimi lajšala denarnice lahkovernih ljudi.
NOVOMEŠCANI SO SE ODDAHNILI
Lažni režiser prijet!
Za krajo skoraj 40.000 din po novomeških stanovanjih osumljen 21-letni Jovan Adžič
Prejšnji teden smo na kratko poročali, da so delavci javne varnosti prijeli mlajšega moškega, ki naj bi bil v času od 30. julija do 6. decembra letos trinajstkrat vlomil v stanovanja Novomeščanov in ukradel iz njih nekaj manj kot 40.000 din. V ponedeljek, 15. decembra, so povedali tildi ime prijetega; gre za 21-letnega Jovana Adžiča, Beograjčana iz Ulice maršala Birjuzova 8, ki je začasno bival v Novem mestu. Po podatkih javne varnosti je bil Adžič že kaznovan zaradi podobnih dejanj, kazen pa je prestajal v KPD Kruševac.
Dosedanje raziskave so pokazale, da so se vlomi zgodili ob prvem mraku ali v zgodnjih večernih urah. Vlomilec je izrabil nepazljivost ljudi, ki so puščali okna in vrata na balkonih odprta. Preden je vstopil, se je prepričal, ali je stanovanje prazno. Zanimivo je, da je jemal samo denar. Predmetov se je izogibal, ker se je očitno bal, da ga ne bi pri ljudeh izdali.
Ko so Adžiča prijeli, je imel pri sebi nekaj denarja. V poizvedbah pa so delavci javne varnosti zbrali več podatkov, po katerih je Beo-
grajčan v zadnjem času zapravil veliko denarja, kupoval draga darila ter omogočal svojim znancem in znankam v Novem mestu lahko življenje. Tistim, ki ga še niso dobro poznali, se je predstavljal za režiserja beograjskega narodnega gledališča.
Novomeška uprava javne varnosti se zahvaljuje občanom, ki so kakorkoli pomagali, da so osumljenemu Adžiču prišli na sled in ga prijeli. Hkrati pa opozarja vse tiste občane, ki so storilca videli na delu, pa tega niso povedali, naj to storijo zdaj!
12 DOLENJSKI LIST	'	štr	51
/
V torek, 1-. decembra zjutraj, sta v Novem mestu sedla na zatožno klop 33-letni Ciril Jamnik, avtomehanik iz IMV, in 28-letni Janez Murn, radiomehanik iz novomeškega obrata ISKRE. Obdolžili so ju krivde za smrt 36-letnega Janeza Žiberne, kemika iz Novega mesta. Proces se je začel z branjem obtožnice, nakar je petčlanski senat okrožnega sodišča poklical na zagovor oba obdolženca in zaslišal dve priči. Obravnava je bila javna, poslušalo pa jo je tudi okoli 60 Novomeščanov.
NAMIZNI TENIS
ATLETIKA
Na občnem zboru ObZTK Krško je sodelovalo 33 zastopnikov šport, nih organizacij iz občine Krško. Udeležil se ga je tudi tovariš Na-prudnik, predstavnik republiške zveze za telesno kulturo, ki je s
ODBOJKA
sko igrišče da je oddaljeno 30 metrov od odbojkarskega iri s svojo svetlobo ni vplivalo na boljšo vidljivost, ker je bila vmes tribuna. Trener je še omenil, da je med tekmo zaradi teme bilo zgrešenih več žog. Na koncu je pripomnil, da je sodnik1 tekmo zaključil in ni zahteval, da se tekma nadaljuje, ter da je bil razgovor s sodnikom nemogoč, ker je bil ta obkrožen od številnih navijačev.
Prepričan sem, da se vsi prisotni na tej tekmi spominjajo dogodkov in se ne morejo strinjati s trditvami Maribora in njihovega trenerja, saj so izjave daleč od resnice. Ravno tem pa so nasedli nekateri člani sekretariata odbojkarske zveze.
Mariborčanom je s svojimi izjavami pomagal še tovariš Rajko Šugman, ki je na isti seji izjavil, da pozna novomeške navij&če in da verjame trenerju OK Maribor. Mariborčani niso samo izgubili tekmo, kot je bilo sprejeto na prvostopenjskem razsodišču, temveč so storili še niz prekrškov, pred katerimi je odbojkarska zve-za zatisnila oči.
ROBERT ROMIH
Mladen Gluhak najboljši avtomobilist
Športni novinarji so izbrali za najboljšega avtomobilista Jugoslavije v letošnjem letu našega znanca z dirke na Gorjancih 22-letnega zagrebškega dirkača Mladena Gluhaka. Najboljši jugoslovanski avtomobilist je na Gorjancih nastopil v kategoriji B do 1300 ccm in osvojil prvo mesto, drugi pa je bil Mariborčan Aleš Pušnik, ki je dosegel tudi hitrostni rekord.
Deseterica najboljših avtomobilistov:	1. Gluhak (Za-
greb), 2. Palikovič (Zagreb),
3.	Šverko (Zagreb), 4. Boško-vič (Beograd), 5. Strok (Beograd), 6. Novakovič (Zagreb),
7.	Nagy (Beograd), 8. Pušnik (Maribor), 9. Krasna (Koper),
10.	Jankovič (Beograd),
I	-	'
Novo mesto že v drugi ligi!
Od tu in tam
■ MOKRONOG — V nedeljo, 28. decembra, se bo v klubski sobi zadružnega doma začel šahovski tumir za osvojitev IV. kategorije. Igrani čas bo vsako nedeljo od 9.30 dalje. Šahiste, ki želijo sodelovati, vabimo, da se prijavijo v osnovni šoli pri tovarišu Jožetu Hočevarju. (J. H.)
■ NOVO MESTO — Športno uredništvo Dolenjskega lista' je sodelovalo v športni anketi zagrebških SPORTSKIH NOVOSTI, ki izbirajo najboljšega športnika, športnico in ekipo v Jugoslaviji. Naše uredništvo se je odločilo za Miroslava Cerarja, Djurdjo B jedo v in za košarkarsko reprezentanco Jugoslavije. (P. S.)
■ KRŠKO — Karate klub Kr-ško prireja dvakrat tedensko tečaj za začetnike, ki bo trajal vse do začetka junija. Tečaj obiskuje redno 30 začetnikov, večinoma dijakov TSŠ. Najboljši tečajniki bodo poleti lahko obiskovali karate šolo v Medulinu pri Pulju. Zadnje dni decembra pa bo nekaj članov kluba obiskalo v Zagrebu dopolnilni tečaj karateja, ki ga bo organiziral center BUDOKATI, katerega član je karate klub Krško. Na tem tečaju bodo obravnavali izpopolnjevanje karate tehnike ter športne borbe. (L. H.)
■ NOVO MESTO — Športno uredništvo Dolenjskega lista je zadnje dni prejelo veliko število anketnih listov, kjer naši bralci izbirajo najboljše športnike na Dolenjskem. Največji odziv je iz Sevnice, Vavte vasi in Novega mesta. (I. P.)
Q KRŠKO — Iniciativni odbor za smučarske skoke v Krškem bo prvo nedeljo v februarju priredil v Rorah na 35-metrski skakalnici meddruštvene smučarske skoke. Na njih bodo sodelovali tekmovalci iz Šentjerneja, Mirne, Sevnice, Senovega in Brežic. Upamo, da ne bodo organizatorji pozabili na skakalce iz Bele krajine in Novega mesta. (L. H.)
B NOVO MESTO — Končan je tretjekategomiški tumir. S pol točke prednosti je zmagal Vene, ki je zbral 9,5 točke. V vsem turnirju je doživel samo en poraz. Končni vrstni red: 1. Vene 9.5, 2. Klevišar 9, 3. Hrovatič 8.5, 4. Vidmar 7.5, 5. Rakovič 6, 6. Poljan. *šek 5, 7. Poredoš 4.5, 8. Božovič 4,
9.	do 10. Komelj in Škandali 3.5,
11.	in 12. Kobaš in Pucelj 3. — (I. S.)
■ KRŠKO — Pred kratkim smo obvestili javnost, da je dom TVD Partizan v Krškem brez električnega toka, ker so ga zaradi neplačanih računov odklopili. Vodstvo tehnične srednje šole v Krškem pa se je odločilo, da priskoči na pomoč TVD Partizan, saj potrebujejo telovadnioo za telesno vzgojo svojih dijakov. Dogovarjali so se z upravnim odborom, da bi prevzeli v upravljanje celotni dom in omogočili društvu, da ima svojo vadbo v poznih popoldanskih in večernih urah. Ce bo prišlo do sporazuma med vodstvom TVD Partizana in vodstvom TSŠ Krško, bo vodstvo šole do konca letošnjega leta uredilo telovadnico. Poleg tega bi prihodnje leto obnovili tudi poslopje; prekrili streho, popravili okna in vrata, napeljali v stavbo novo električno napeljavo ter centralno ogrevanje. To je verjetno edina rešitev, da TVD Partizan Krško reši svojo stavbo pred propadanjem, članstvu pa zagotovi vadbo v dobrih delovnih pogojih. Verjetno bo vodstvo šole kupilo tudi potrebno orodje m rekvizite, kar bi še bolje vplivalo na razvoj osnovne telesne vzgoje v Krškem. (L. H.)
■ NOVO MESTO — Pričel se je drugokategomiški šahovski turnir, na katerem sodeluje 12 šahi-stov. Prva dva bosta dobila I. kategorijo. Na turnirju igrajo naslednji igralci: Ilc, Istenič, Jenko, Vene, Klevišar, Šporar, Udir, Mia-dineo, ščap, Bjelanovič, Petkovič, in Milič. V prvem kolu je edino zmago zabeležil Vinko Istenič, ki ■je premagal Toma Petkoviča. —
(S. R.)
■ NOVO MESTO — Danes zvečer ob 18. uri bo v Domu armije tradicionalni šahovski dvoboj na 20 deskah med pripadniki JLA in šahisti Novega mesta. Vodstvo šahovskega kluba je sklenilo, da se udeležijo tega dvoboja, ki bo odigran v počastitev dneva JLA, 22. decembra. (I. P.)
■ ČRNOMELJ — Tekmovanje v počastitev dneva JLA, ki bi moralo teči v 6 disciplinah, se je izrodi-
lo.	Organizatorja, garnizija JLA Črnomelj in ObZTK ZMS Črnomelj, sta odpovedala tekmovanje v malem nogometu in rokometu zaradi snega, tekmovanja v šahu pa so se udeležile samo tri ekipe. Ravno tako je odpadlo tekmovanje v namiznem tenisu, ker dvorana ni bila pripravljena. Pokazalo se je, da ni priporočljivo, če sta organizatorja dva, kajti naloge sta si razdelila, vendar kaže, da se nista popolnoma razumela. Res je škoda, da tako zanimivo tekmovanje ni steklo. (A. L.)
Vesna Saje, novomeška atletinja, se je'letos uvrstila med najboljše metalke kopja v republiki. (Foto: S. D.)
Novomeška občinska kegljaška liga se je spet začela, v njej sodeluje 8 ekip. Kandidati za prvo mesto so ŽELEZNIČAR, PIONIR in KRKA.
Bliskovit vzpon novomeške atletike
Novomeški atleti so v letošnji atletski sezoni naredili največji vzpon v naši republiki. Zlasti so presenetile nadarjene mlade atletinje, ki so si prislužile mesto takoj za vodilnima ženskima ekipama, Mariborom in Celjem. Na zadnjem atletskem kriteriju velikih mest v Celju so bile sicer četrte, pred njimi je bila repereze-ntanca Ljubljane, vendar sta to ekipo sestavljala kluba Olimpija in Slovan. Med najboljšimi so Jakšctova, Ga-zvodova, Zagorčeva, Sajetova in Pučkova.
Moška vrsta je precej slabša kot ženska, vendar je kljub temu šesta v republiki. V zadnjem času so vrste novomeških atletov okrepili znani atleti prof. Penko, Popovič, inž. Kostelec, pa je vrednost ekipe takoj porasla. Vendar iz leta v leto moška atletika napreduje in si bo verjetno kmalu priborila mesto med najboljšimi. Imena mladih atletov Hribernika, Pckolja,
Svenerja, Suliyja, Viranta, Kristana, Bučarja, Cvelbarja, Rahnfta', Šimuniča, Dragoša itd. veliko obetajo.
Za takšen nagel in kvaliteten vzpon novomeške atletike so nemalo zaslužni Draga Mislej, prof/ Jože Glonar in Marjan Špilar, ki marljivo vadijo z atleti.
V	tem letu so novomeški atleti postavili precej novih klubskih in dolenjskih rekordov, največ so vredni dosežki deklet.
Najboljši rezultati novomeških atletov v letošnji sezoni: MOŠKI
—	60: 1. Verček 7,2, 2.—4. Švener, Hribernik, Pckolj 7,3; 100 m: 1. do 3. Hribernik, Pekolj, Somrak; 200 m: 1. Hribernik 23,6, 2. Pekolj 23,7; 300 m:	1. Kuzma 39,8, 2.
Rahne 40,1; 400 m: 1. Hribernik 53,5, 2. Rahne 55,3;	800 m: 1.
Cvelbar 2:09,0, 2. Rahne 2:13,8; 1000 m: 1. Cvelbar 2:44,4, 2. Bučar 2:47,4; 1500 m: 1. Košir 4:22,0,	2.
Bučar 4:26,5; 3000 m: 1. Bučar
9:42,2; 5000 m: 1, Bučar 17:09,5; 110 m ovire: 1. Simčič 19,8, 2. Virant 20,0; daljina: 1.—2. Suhy in Somrak 6,55-m; višina: 1. Kristan 1,80 m, 2. Dragoš 1,70; krogla: 1. Penko 14,36 m, 2. Virant 13,02; disk: 1. Virant 40,77, 2. Možina 34,86; kopje: 1. Suhy 55,71, 2. Smodej 54,30; troskok: 1. Šimunič 12,70 metra. ZENSKE — 60 m: 1. Jakše 7,8, 2. Gazvoda 7,9; 100 m: 1. J;0jše 12,7, 2. Gazvoda 12,8; 200 m: 1. Gazvoda 27,2; 2. Jakše 28,1; 400 m:
1.	Kosmač 64,4, 2. Perše 65,4; 600 m: 1. Perše 1:46,1, 2. Henigman
1:48,1; 800 m: 1. Perše 2:33,0, 2.
Vene 2:43,6; 100 m ovire: 1. Gazvoda 17.2, 2. Lužar 19,0; daljina: 1. Saje 5,10 m, 2. Bajc 4,70: višina:
1.—2. Pučko in Mrvar 1,40 m; krogla: 1, Zagorc 10,39 m, 2. Facja 9,07 m; disk: 1. Hunier 28,50 m, 2. Zagorc 26,75 m; koDje: 1. Zagorc 35,78 ni, 2. Saje 32,06 m.
S. DOKL
ObZTK Krško pred novimi nalogami
V krški občini gre za telesno vzgojo samo 70 par na prebivalca - Občinska zveza za telesno kulturo se zavzema za ustanovitev šolskih športnih društev na vseh šolah v krški občini
Na črnomaljski osnovni šoli se lahko pohvalijo z lepo in sodobno urejeno telovadnico, žal je takih objektov na Dolenjskem malo, pri gradnjah novih šol pa ravno za telovadnice zmanjka denarja. (Foto: S. Dokl)
svojo razpravo pripomogel k še večji uspešnosti občnega zbora.
Po 5-letnem delu starega odbora ObZTK je občni zbor sklenil, da bo potrebno v bodoče temeljito spremeniti delo, tako da bo postala občinska zveza resnični usmerjevalec politike telesne kulture v občini.
V	občini Krško deluje poleg 10 športnih osnovnih organizacij še 5 šolskih športnih društev. Občni zbor je bil mnenja, da bo potrebno v najkrajšem času ustanoviti ŠŠD tudi na tistih osnovnih šolah, kjer ga še nimajo.
Sklenili so, da bodo popisali vse športne objekte v občini in ugotovili lastništvo. Ugotovili so, da so stare telovadnice v izredno slabem stanju, da ni opreme oziroma da je že zastarela. S tem v zvezi so sklenili, da se bodo čimprej sestali s predstavniki krajevnih skupnosti, občinskega sindikalnega sveta, občinske konference SZDL ter občinske skupščine in poiskali skupno rešitev.
Kot rdeča nit se je v razpravi ponavljalo težko finančno vprašanje. Ugotovili so, da je 25.000 dinarjev, ki jih dobi ObZTK od občinske skupščine, premalo. Če bi bila ta vsota še enkrat večja, bi bila komaj dovolj velika za delo vseh 10 osnovnih organizacij, zmanjkalo pa bi spet za šolska športna društva, ki so tuSi slabo opremljena.
Predstavnik PK Celulozarja je dejal, da je edina rešitev v tem,
da nekatera znana društva, kot PK Celulozar in odbojkarski klub Brestanica, iščejo pokroviteljstvo v delovnih organizacijah .
Podatek, da se v občini Krško porabi na leto za, telesno vzgojo le 70 par na prebivalca, da veliko misliti. Zato bodo s težavnim stanjem v kratkem seznanili občinsko skupščino in predložili perspektivni načrt razvoja telesne kulture v občini. Občni zbor je ‘ naročil novemu odboru ObZTK, naj izdela načrt in z njim seznani občinsko skupščino še do konca letošnjega leta.
Občni zbor je sklenil, da bo v bodoče ObZTK dodeljevala finančna sredstva le tistim organizacijam in društvom, ki bodo poslala programe dela s predračuni. Razen tega so poudarili, da mora občinska zveza razvijati množičnost v organizacijah in sodelovati pri vzgoji vaditeljskega kadra.
Program dela je zelo obširen' upamo, da bo novoizvoljenemu 9-članskemu odboru ObZTK Krško uspelo, da ga v celoti izvede. Prepričani smo, da je novo vodstvo pripravljeno narediti vse, da bo telesna kultura v občini zadihala s polnimi pljuči.
LADO HARTMAN
■	NOVO MESTO — Mlade novomeške telovadke so dobile za pomoč pri vadbi še enega prizadevnega športnega delavca, oficirja JLA Branka Mihajloviča. —
(S. R.)
Marjan Somrak na namiznoteniškem turnirju v Logatcu ni izgubil nobenega niza, vsa srečanja je odločil v svojo korist.
Novomeška namiznoteniška ekipa, ki so jo sestavljali igralci Marjan Somrak, Ivo Kapš in Miro Burger, je z velikim uspehom zaključila tekmovanje v tretji slovenski namiznoteniški ligi. Tekmovanje je teklo tudi kot kvalifikacija za vstop v kvalitetnejšo in zahtevnnejšo II. slovensko namiznoteniško ligo. Novomeščani so si že ob prvem delu prvenstva priigrali več točk naskoka, tako da je sobotni in nedeljski nastop v , Logatcu bil samo še potrditev njihove premočne igre. V skupnem seštevku točk so prepričljivo osvojili prvo mesto (z 8 točkami prednosti) pred drugouvrščenim Beži. gradom.
Ta prepričljiva zmaga potrjuje, da bi novomeški namizni tenis spet lahko zabeležil podobne uspehe kot pred nekaj leti, ko so bili mladi namiznoteniški igralci med najboljšimi v republiki. Pri svojem delu bi potrebovali neznatno materialno pomoč, ki bi jim dala še več volje in poleta, da bi se potegovali celo za sodelovanja v najkvalitetnejši republiški ligi, kamor bi po svoji kvaliteti tudi sodili.
Rezultati Novomeščanov v Logatcu: Novo mesto — Idrija 5:1, Novo mesto — Dolsko 5:1, Novo mesto — Logatec 5:1, Novo me. sto — Kondor 5:0, Novo mesto
—	Bežigrad 5:1, Novo mesio — Vrhnika 5:1. Marjan Somrak je dobil vsa srečanja brez izgubljene, ga niza, Miro Berger je izgubil eno igro, Ivo Kapš pa tri.
Končna lestvica:
1. Novo mesto 14	14	0	70:11	28
2. Bežigrad	14	10	4	58:33	20
3. Vrhnika	14	9	5	57:37	18
4. Logatec	14	8	6	49:39	16
5. Idrija	r**7	7 37:50 14
6. Kondor	14	5	9	48:49	10
7. Dolsko	14	3	11	28:58	6
8. Suha	14	0 14 0:70 0
POLEMIKA O SPORNEM SREČANJU
To je le nekoliko prehudo!
Po izjavah sodnika na odbojkarski tekmi Novo mesto - Maribor Roberta Romiha je odbojkarska zveza nasedla izjavam OK Maribor in njegovega trenerja - Romihova izjava je razjasnila tudi zakulisno dejanje, ki meče slabo luč na odbojkarsko zvezo
Ta sestavek je napisan kot od-govor na-članek z naslovom »Bodo Novomeščani res ogoljufani?«," ki smo ga objavili v prejšnji številki Dolenjskega lista. Tokrat p«, občujemo izjavo sodnika Roberta Romiha, ki je sodil sporno sre. čanje med odbojkarji Novega Mesta in Maribora.
Odbojkarski sodnik Robert Ro-mih piše takole:
Odbojkarski klub Maribor je vložil dve pritožbi zoper odločitev prvostopenjskega razsodišča (obe prvotni razsodbi sta bili v korist Novega mesta), razen tega mu je s posredovanjem trenerja Maribora uspelo z izmišljenimi podatki prepričati oziroma zavesti nekatere člane izvršnega odbora oziroma sekretariata odbojkarske zveze, da so prišli do odločitve o ponovitvi tekme. V obeh pritožbah in izjavi trenerja Maribora z dne 26. novembra na sestanku sekretariata je več neresničnih podatkov, tako da so novomeški odbojkarji in navijači lahko ogorčeni. Odbojkarska zveza ni razčistila te zadeve z obema vodjema ekip, ki sta dolžna zastopati svojo ekipo v spornih vprašajih. Nekateri člani na prej omenjeni seji so vprašali, zakaj ni prisoten zastopnik Novega mesta, odgovora pa ni bilo! Zanimivo je, da sekretariat ni upošteval poročila sodnika, čeprav je bilo pri-
loženo zapisniku te tekme, in je podvomil o resničnosti tega, ker ga je k temu spodbudil trener Maribora.
V omenjeni pritožbi OK Mari. bor je navedeno: da se je tekma pričela s polurno zamudo ob 15.30 (dejansko ob 15.15), ker igralcev Novega mesta ni bilo pravočasno na igrišče, da je igrišče bilo neprimerno za igranje, da odbojkarska mreža ni bila pripravljena za igro, da je tekmo prekinil in zaključil sodnik in da igralci Mari. bora niso zapustili igrišča; organizatorji da so bili opozorjeni na pravočasni pričetek tekme; da tek. ma ni bila odigrana do konca, ker Novomeščani niso preskrbeli ustrezne dvorane. Na koncu je omenjeno, da so bile garderobe v malomarnem stanju, da ni bilo semaforja itd.
Na seji 26. novembra pa je trener Maribora še dodal, da že dolgo pozna Roberta Romiha kot realnega človeka in dvomi, da bi poročilo, ki je bilo priloženo zapisniku, pisal on, temveč ga je nekdo drug. Omenil je še pristransko sojenje Romiha, ko sodi v Novem mestu. Opozoril je tudi na napeto vzdušje med številnimi navijači, ki so prisilili igTalce Maribora, da so izven igrišča pazili na svoje avtomobile, ker bi jim jih lahko poškodovali. Košarkar-
j; y^$$S>S&t»»XSik^
Te dni je prišla v prodajo peta plošča priljubljenega ansambla Henčka Burkata z naslovom »Sred velkega oltarja«. Na njej je 12 lepih poskočnih viž, ki jih pojo TONE KOZLEVČAR, VASJA MATJAN in TOMAŽ BRANK. Vse pesmi sta uglasila HENČEK BURKAT in BORIS KOVAČIČ, opevajo pa življenje na Dolenjskem. Henčkov trio s pevcema VASJO MATJANOM in TOMAŽEM BRANKOM (na sliki).
Bodica, ki kroži
Po Kočevju kroži tale »bodica«, za katero nekateri trdijo, da je povsem resnična: »V nekem domačem podjetju sta dala hkrati odpoved direktor in delavec. Direktorju je kolektiv ob slovesu podelil 3000 din nagrade in mu plačal poslovilno večerjo v hotelu, delavcu pa so zagrozili, da mora obvezno vrniti delovno haljo, sicer jo bo moral plačati!«
KAJ SO PRED 70 LETI PISALE
Dolenjske Novice.
Izhajajo 1. in 16. viacega meseca. Cena jim j« za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld., za t>ol leta 50 kr. — Naročnino sprejema taniti dati, plača za dvostopno petitrvrsto 8 kr.
J. Krajec v Novem mestu, dopise pa uredništvo.	za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Utopljenec stal v vodi
■ (UTOPLJENEC) — Dne 6. decembra našli so blizu novomeškega sejmišča proti desnem bregu utopljenega moža. Stal je skoro pokoncu v vodi, ktera mu je nakaj malega čez glavo segala. Bil je to nek posestnik iz Kala, ki je bil prišel v mesto na trg. Imel je 2 desetaka v listnici, v žepu pa 2 goldinarja in nekaj drobiža ter venec fig, ktera je menda svojim otrokom namenil. Najbrž je vinjen v vodo zabredel.
■ (POŠTNI NABIRALNIK) — se napravi v Bršljinu s 1. decembrom 1899 pri gosp. Pickl — novi prodajalni. Ravno tam dobivala se bodo tudi pisma ter recepisi za bližnjih 12 vasi.	•
■ (POTRGANI LEPAKI) — Velik strah pred nastopom mestne in meščanske garde godbe na lok je kazal postreš-čeku potrgati lepake, s katerimi se je naznanjal koncert dne 2. decembra t. 1. — Ni li to kaznivo dejanje?
■ (PRAŠIČ JOREJCI POZOR!) — Zaradi zaprtije na Hrvaškem in Ogerskem utegne biti na Miklavževemu sejmu kaj /živahna kupčija. Toraj pozor!
■ (PREDSTAVA) — v domu katol. društva rokodelskih pomočnikov v nedeljo 26. t. m. se je sponesla vrlo dobro. Igrali so najprej veselo igrico »Zamujeni
Predsednik Radiokluba Novo mesto YU 3 DJR Dominik Gutman pri novem japonskem sprejemniku-oddajniku. (Foto: Milenko Marinkovič)
YU 3 DJR v alarmnem in reševalnem sistemu
vlak«. Vsi igralci so dobro rešili svojo nalogo; posebno pa se je izkazal tudi to pot g. Cigler, v ulogi mojstra Petra. Ta glavna uloga pač ne bi mogla biti v spretnejših rokah. — želeli bi le še, da se občinstvo nekoliko bolj zanima za gledališke predstave naših vrlih rokodelskih pomočnikov ter se v obilnejšemu številu udeleži prihodnje predstave.
■ (VESELO ZNAMNJE NAPREDKA)
— Ko se je kmetijska šola na Grmu leta 1886. pričela, oglasilo se je komaj toliko učencev, kolikor je bilo deželnih ustanov za njo razpisanih, namreč 12. To ponavljalo se je potem še več let zaporedoma. Takozvani plačuj oči učenci bili so takrat pravcate bela vrane, tega, za kmetovalce pač prekoristnega deželnega zavoda. Letos razpisanih je bilo le 5 deželnih ustanov in zglasilo se je za nje nič manj kakor 18 prosilcev, in vrhu tega še 5 prosilcev plačujočih učencev, torej vseh skupaj 23.
— Obžalovati pa je le to, da se nahaja med učenci prilično najmanj — Dolenjcev.
■ (MEH ZA ŽVEPLAN JE GROZDJA PROTI PLESNOBI) — izumil in naredil je gosp. Jože Hudaklin iz št. Jerneja. »Novice«, iz kterih dopisa smo to povzeli, jako hvalijo ta nov meh. Tudi mi hočemo to orodje priporočati, ko nam dojde od naših strokovnjakov poročilo.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. in 15. decembra 1899)
10. decembra 1969 je zveza radioamaterjev Slovenije organizirala prikaz delovanja alarmnega in reševalnega sistema v Sloveniji. Ob 16. uri je na amaterskem frekvenčnem območju 3,7 MHz v SSB telefoniji centrala po-
Zlata jama brez zlata
Ribniška stara trafika — tako jo imenujejo, odkar so dobili še eno, ki ji pravijo »nova« — je po mnenju domačinov prava zlata jama, saj ima večji \promet kot nova, razen tega pa je bila do nedavnega edina trafika v Ribnici. Prav gotovo je njer no matično podjetje (Tobačna tovarna Ljubljana) z njo že toliko zaslužila, da bi jo lahko dostojno obnovilo. Prostor je star, oprema tudi, lokal pa je razen tega še majhen in temen, da mora v njem skoraj neprestano goreti luč. »Zlata jama« naj bi bila vs<%j primerno urejena, če že ne bo nikoli zlata.
staje A najprej poklicala vse | centralne področne postaje, ' med katerimi je tudi novomeška YU 3 DJR. Potem so vzpostavili zvezo tudi s klubskimi C postajami. Vse je potekalo po predvidenem programu brez kakršnihkoli zastojev in nesporazumov, disciplinirano in točno. Iz-vežbanim operaterjem delovanje v alarmno-reševalnem sistemu ne predstavlja nobenih težav.
V novomeškem (radioklubu je bil za to priložnost prvič uporabljen nov, moderen japonski primopredajnik, s kakršnimi so opremljeni skoraj vsi močnejši radioklubi v Jugoslaviji. Tako je> naš radioklub dobil še več možnosti za vzpostavljanje radijskih zvez z vsemi državami in kontinenti. Zdaj bodo lažje krepili medsebojne stike za humano pomoč med radioamaterji vsega sveta, saj njihovo delo ne pozna državnih meja ne drugih razlik.
Odbor Radiokluba Novo mesto se zahvaljuje za obisk ob prikazu občinskim predstavnikom, oddelku za narodno obrambo in civilno zaščito ter predstavniku ZROP
in jih v podobnih primerih spet vabi v klub.
JOŽE KONDA
Vrvež na železniški postaji v ^ z domačini prisluhnili pozdtf* Brežice Vink*
30 nagrad razdeljenih
med 605 reševalcev
Do podaljšanega roka za pošiljanje rešitev nagradne križanke, ki smo jo objavili konec novembra, smo dobili 605 rešitev. Komisija uprave našega lista je v ponedeljek opoldne mod pravilnimi rešitvami izžrebala naslednje razpisane nagrade:
7 denarnih nagrad so dobili:
200 diu — Franc Čebin, Kočevje, Prešernova 18; 150 din — Franc Iskra, Gor. Ajdovec 15, p. Dvor pri žužemberku;
100 din — Anica Pelko, Tržišče 2 na Dolenjskem;
80 din — Margareta Bregar, Ribnica na Dol., stolpič I;
60 din — Vidko Vlašič, Dolenjci 22, p. Adlešiči;
50 din — Leja Runovec, Na Resi 6, Krško;
40 din — Anica Bučar, Luterško selo 2, p. Otočec ob Krki.
23 knjižnih daril pa so dobili:
Milan Eržen, Novo mesto, Mestne njive VII.; Franc Strniša, Semič 19; Elka Grilc, Sevnica, Trg svobode 1; Irena Andrejčič, Kočevje, Mestni log 2; Tinko Vimpolšek, šentlenart 120, Brežice; Bojan Macur, Senovo 217; Ivanka Flajs, Brezje 10, Krmelj; Vinko Borovnik, Topolšica 98; Ana Klevišar, Kanižarica 8, Črnomelj; Marjan Bonča, Trebelno 12, Mokronog; Irena Radej, Blanca 12; Vera Ilc, Dolenja vas 52 pri Ribnici; Ljudmila Preskar, Globoko 33; Jožica Kotar, Drča 9, p. Šentjernej; Vera Kovačič, Cesta krških žrtev 29, Krško; Cvetko Sniolič, Ljubljana, Cigaletova 11; Tonček Žlajpah, Mokronog 48; Zlatka Bobnar, Cvišlerji 13, Kočevje; Pepi Kržičnik, Ljubljanska 1, Kostanjevica; Sonja Bezenšek, CBE 44/a, Metlika; Anica Medic, Šentjernej 25; Ivanka Kaferle. Ivanja vas 14, p. Mirna peč; Marija Djukić, Partizanska 17, Novo mesto.
Denarne in knjižne nagrade smo danes poslali s pošto, novo nagradno križanko pa pripravljamo za prihodnji četrtek — v naši razširjeni novoletni številki!
Lep pozdrav vsem reševalcem križank!
UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA
VODORAVNO: 1. kiks; 5. galeb; 10. stolp; 15. kolk; 19. obet; 20. oliva; 21. tesar;'22. abel; 23. žanr; 24. regal; 25. arena; 26. rene; 27. arterija; 29. kotel; 31. vladar; 33. lala; 34. vagon; 35. nat; 36. strina; 39. miner; 40. kriterij; 45. eni-ca; 46. eter; 47. bric; 48. Ada; 49. lava; 50. kone*; 52. rampa; 53. vdih; 54. Ela; 55. kaval; 56. cekas; 57. kokot; 58. colnina; 60. vikar; 61. golota; 62. atol; 63. saper; 64. krma; 65. Uragan; 68. polet; 69, imenjak; 73. Kotor; 74. sonar; 75. malin; 77. ata; 78. Aman; 79. splet; 80. garač; 81. oker; 82. nak; 83. vist; 84. masa; 85. Stane; 86. anarhist;, 89.' malik; 90. spacal; 91. jur; 92. dativ; 93. stol; 94. terasa; 97. serec; 98. klarinet; 102. udav: 103 nravi; 105. Irian; 107. Tito; 108. resk; 109. jelen; 110. javsk; -111. elan; 112. Ante; 113. enota; 114. Anita; 115. vata.
Jugoslovanska alpinistična odprava, ki je osvojila snežna in ledena vrhova Himalaje ANAPURNO II in ANAPURNO IV, se je v torek opoldne po avtomobilski cesti vračala domov v Ljubljano. Zagorele in hrabre fante smo prestregli na Karteljevem, kjer smo jih slikali pri kombijih IMV, ki so .tih popeljali na 22.000 kilometrov dolgo pot. O vozilih novomeške avtomobilske tovarne so govorili najlepše, saj jim na tako dolgi poti niso delali nobenih preglavic. (Foto: S. Dokl)
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
prinod
stavba
Življf
progi
slove
1
pero'
tricn
voŽU-voŽfl' sta ' delo’ jet'J; zacU
Okr°l' stavni potova1 ob v* sen
priporiir na n°; vočenJe spremi
vožnj0, slej »a nam Je ko s111' ušesih
rppot^
kom°tl mirno l na,
treU» J nosil '■ smo žih
dobrot' skega I
In 0 govor ■
pr0?ar'
spod^'
S5lws|$i|£
mm
.
Ob 13.30 je vlak po isti progi odpeljal nazaj proti Ljubljani in tako opravil tudi preizkusno vožnjo za nove tri vlake, ki so v ponedeljek začeli voziti na tej progi.
ANA VITKOVIČ
MIDVA
Bila sta lep par. Sprehajala sta se vsak večer,, ko jo sonce ugašalo za zelenimi vrhovi fri ko je toplota njegovih zadnjih žarkov spremenila dan v nekakšno sladko medle-nje. Opazovala sta porajajoči se večer in se veselila svojih čustev, ki so postajala vsak dan globlja. Hodila sta tesno objeta po drugih poteh kot ponavadi. Tekla sta skupaj po travnati rebri, ostri gorski veter ji je mršil lase. Kako se je znala smejati! Vzdignil jo je v naročje. Položil jo je v visoko travo, da bi lahko od blizu gledal te žave, vlažne ustnice, priprte vejice, za katerimi se lesketa črni. soj mokrega oglja. Položil ji je roko na prsi, na dva premikajoča se grička in zaprl oči. Začutil je lahen pritisk njenih prstov, potegnila ga je k sebi in zdelo se jima je, da se je pod njima zganila zemlja, da jo ziblje v svojem velikem varnem naročju in vse naokoli je utihnilo. Plavala sta v prozorni zelenkasti vodi, ona nekaj metrov pred njim. Obrnila so je in mu pomahala. Le kje je to videl?
»Milan!« Zbudil se je iz sanjarjenja in videl, da sedita v parku, obdana z raznovrstnim cvetjem. »Kaj je?«
Za trenutek se je obotavljala, iskala je besede,	s kate-
rimi bi najbolj primemo izrazila svojo misel.
»Sd že kdaj imel... žensko? ...«
»Kako to misliš? če sem...«
»Tako,« beseda se ji je zataknila, »mislim... imel...«
Molčal je. Vprašanje ga je neprijetno presenetilo, kr>* bi ga kdo polil z mrzlo vodo. Legel je vznak in strmel v prazno. Zakaj sprašuje? Okleval je, nazadnje	pa	le pri-
znal: »Ne.« In takoj dodal: »Zakaj sprašuješ?«
»Kar tako. Ne vem. Zares šem vesela.«
Tiho se je zasmejala in vzdignila glavo z njegove rame. V slabotni svetlobi je objela njegov obraz z dlanmi. Zvila se mu je pod ramo in se ugnezdila tam kot mačka v toplem košku.
»Pa ti?«
Morda je preslišala njegove besede. Sprehajala se je po svetu domišljije in trenutek tišine, ki je sledil njegovemu vprašanju, se mu je bolestno zarezal v srce. Nekaj ga. je stisnilo, zbodlo v prsih. Sunkovito se je zravnal in jo odrinil.
»Pa ti?« Presenečeno ga je pogledala. »Jaz? Tudi ne. Kaj si pa mislil...?«
»Nič nisem mislil.«
»Pa si tudi ti vesel, kajne?« »Sem,« je pošteno priznal in si oddahnil. V tem trenutku na prepoznal njenih oči. Vročično so se lesketale; pritajil je dihanje, ko je začutil njeno telo. Potem ga je z nesluteno močjo krepko objela. Podzavestno je priprl oči in se ni upal ganiti. Kot v prelepih sanjah je zaslišal njen nežni šepet: »Ti moj, nikoli me ne zapusti.'.. Milan!«
Z vso močjo jo je stisnil k sebi. Vse se je razblinilo, ostala je samo ona.
VIDA ZUPANČIČ
(Honorar 100 din)	V
PR V A	LJUBEZEN
Bil je prvi ples v tem šolskem letu. S Petrom sva srečna plesala tesno drug ob drugem. Na uho mi je šepetal, kako je srečen, da je z mano. čutila sem njegove poljube na laseh in njegovo božanje. Njegove ustnice so drsele ob mojem obrazu in komaj sem čakala na njegov poljub.
Po končanem plesu me je spremljal domov.	Med potjo
me je poljubljal in me stiskal k sebi. Kmalu	sva prišla
4	do hiše, tiho odprla vrata in šla v sobo. Sedla	sva na po-
♦	steljo ter se poljubljala. Tesno sem se privila k	njemu, da
J	ne bi čutila, kako je njegova roka drsela po mojem telesu.
+	Bolj čutila, kakor slišala sem njegove besede: »Tako sem
♦	srečen, ko sem s tabo!«
£ Tudi jaz sem bila srečna, ker sem bila vsa njegova. Nje-
♦	govo telo sem prekrila s poljubi in pozabila na vse.
♦	To je bila prva ljubezen in ne bom je nikoli pozabili.
X	Nisva je znala obdržati in po nekaj mesecih sva se raz-
♦	šla, naveličana vsega tega. Najina nekdanja trdna ljubezen
J	je umrla in kmalu sva se razšla prijateljsko — brez pr e*
♦	pira in brez solza.
♦	Včasih ob večerih	pa. mi je vendar hudo. Takrat sem
X	sama, vsa zamišljena	in potrta in takrat si želim njegove
♦	toplote. Toda Petra ni, da bi se mi nasmejal ter me objel.
♦	Kadar si ga najbolj	zaželim, začnem premišljevati, kako
4	je bilo lepo in kako	bi bila srečna, če bi bil zopet poleg
♦	mene, čeprav vem, da je vse to brez pomena.
♦	SUZANA
4	(Honorar 50 din)
SODOBNO
Homoseksualec vpraša znanca:
- Bi šel z menoj za pet jurjev?
Vprašani odkima:
- Za noben denar. Nisem te sorte ...
- Kaj pa za sto jurjev?
- Ne, ne, nikakor...
- Pa za milijon?
- Prmejduš! Ampak samo enkrat...
- Saj sem rekel! Homoseksualca, že dobiš, samo - denarja ni!
vi potem, ko so Iz vlaka izstopili gostje in
Run besedam predsednika občinske skupščine asa. (Foto: Jožica Teppey)
V narodne noše oblečena skupina železničarskega kulturnega društva TINE ROŽANC je med vožnjo s pesmijo in glasbo zabavala povabljence, ki so se peljali na slavnostnem vlaku. (Foto: Jožica Teppey)
Z OTVORITVE ELEKTRIFICIRANE PROGE ZIDANI MOST-DOBOVA
l elektriko - hitreje in ceneje!
u._________________________________________________
nie okrog tisoč delavcev je v zadnjih mesecih potekalo ob železniški ’>dani most-Dobova, katere otvoritev je imela velik odmev v vsej 1ski javnosti - Praznik prebivalcev v občinah SEVNICA, KRŠKO
in BREŽICE
“• decembra, točno ob devetih, je z drugega ljubljanske železniške postaje odpeljal elek-, ylak proti Zidanemu mostu z oznako: Posebna !a Ljubljana—Dobova. To je bila otvoritvena ,a Po novo elektrificirani progi od Zidanega mo-0 Dobove, to pa je bil hkrati tudi slavospev 1,6 zmage vseh železniških in neželezniških pod-ki so sodelovala pri elektrifikaciji in moderni-*e pomembne proge.
4°0- gostov in pred-,v teh podjetij, ki smo Proti Dobovi, je že ?u v vlak zajel Slovenk, h kateremu je ^ tudi lepo okraše-anjost vagonov in oz-z glasbo, ki nas je r° vso pot. To ni bila n^šne smo bili dojeni po železjnici, ko 7 nekaj časa potem Otopili iz vlaka, v Sevalo enakomerno * koles in pisk lo-Tudi smo lahko skozi odprta ok-p bi se nam bilo da nam bo veter 'e v obraz. Udobno elf na mehkih sede->rigrizovali ponujene ^tev/ardes« ljubijan-^ tinskega podjetja.
naj bi tekel po-^ potniki, če ne o , Njenem velikem go-pomenu za Po-
savje, Slovenijo in "Jugoslavijo sploh. Inž. Jure Pirš, ki je vodil delo na 50 km dolgi progi, mi je povedal:
»Delo je potekalo med normalnim prometom, ki je smel biti čim manj oviran. Delali smo v zelo težkih pogojih, ker je bilo treba zaradi prometa delo prekinjati in premagovati najrazličnejše težave. To ni bila samo elektrifikacija, temveč tudi modernizacija proge, ki smo jo podedovali od ranjke Avstrije.
Treba je bilo preurediti spodnji ustroj proge, zravnati krivirie in ovinke zaradi večje hitrostii, urediti tire, sigj nalno-vamosfcne in telekomunikacijske naprave, zgraditi perone po postajah, električno napajalno postajo v Krškem in še dosti drugega. Elektrifikacija proge je s tem dovršena, modernizacija pa še ne v celoti. To nas še čaka.«
Vlak je drsel proti Zidane-
inu mostu, kje ga je pričakalo sonce in vzraaoščena množica ljudi, ki je spremljala slavnostno izročitev prometu elektrifikacij skega dela dvotirne proge do Dobove- V nagovoru predstavnikov občinske skupščine in železniškega podjetja je izzvenelo priznanje za velik gospodarski pomen tega dela magistralne proge Jesenice — Dobova in s tem priznanje družbeno-po-litičnim in gospodarskim sku-nostim, Z2TP Ljubljana, delovnim skupnostim v tej sestavi, projektantom del za obnovo proge ter podjetjem INGRAD iz Celja, ISKRI iz Kranja in PIONIRJU iz Novega mesta, ki so sodelovali pri gradnji. Zahvalili so se tudi vsem občanom, železniškim delavcem, bankam in gospodarskim organizacijam, ki so s prisevki in posojili pripomogli k temu uspehu-
Ob 10.45 je vlak krenil po novi progi proti Dobovi in se ustavil še na vmesnih post^ jah v Sevnici, Krškem in Brežicah, kjer so ga pozdravili prebivalci in predstavniki oblasti ter gospodarskih organizacij teh krajev z govori, godbo in z radostnimi obrazi, iz katerih je sevalo zadovoljstvo in ponos, kakor bi vsak izmed njih hotel reči: »To pa je res tudi za nas nekaj, saj bomo odslej eno uro prej v Ljubljani in nič več ne bomo požirali saj.!«
Tudi za Dobovo, kamor je vlak pripeljal ob 11.45, je bil petek velik praznik. Na pogostitvi v prosvetnem domu je z obrazov povabljenih ftgi-nila še zadnja zaskrbljenost, kakor da so pozabili na vse skrbi in težave in je ostal le dokaz uspeha in želje, da bi bila proga čim bolj rentabilno izkoriščena.
Sef postaje v Dobovi Franc Vovčak ob sprejemu slavnostnega vlaka. (Foto: Jožica Teppey)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Prvega elektromotornega vlaka v Brežice so pionirji osnovne šole bratov Ribar slovesno pričakali z za-v rokah. (Foto: Jožica Teppey)
Novoletna jelka v škripcih
Letos prijateljem mladine primanjkuje denarja za novoletne prireditve. Prispevki podjetij so še vedno dobrodošli, čeravno je novo leto pred vrati. Organizatorji upajo, da se bodo odzvale vse večje delovne organizacije in posnemale zgled, ki so ga dali zasebniki.
RADIO BREŽICE
PETEK, 19. DECEMBRA: 18.00— 18.10 — Napoved programa in poročila. 18.10—18.30 — Nove plošče RTB, obvestila in reklame. 18.30—
19.30	— Glasbena oddaja-: Izbrali ste sami.
NEDELJA, 21. DECEMBRA: 11.00 Domače zanimivosti — Iz naših krajev in Kulturna kronika — Pred dnevom Jugoslovanske ljudske armade — Magnetofonski zapis s konference občinske Zveze prijateljev mladine — Za naše kmetovalce — Nedeljski pogovor s poslanko socialno-zdravstvenega zbora skupščine SRS Tončko Lovše
—	Pozor, nimaš prednosti! — Ob. vestila, reklame in spored kinematografov. 13.00 — Občani čestitajo in pozdravljajo. ,
TOREK, 23. DECEMBRA: 18.00 —19.00 — Novo v knjižnici — Ju-goton vam predstavlja — Iz naše glasbene šole — Obvestila, reklame in spored kinematografov.
1 00—19.30	— MLADINSKA OD-
DAJA — s poročilom zasedanja občinske konference ZM Brežice.
IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Jožica Seliur iz Orehovega — deklico,Antonija Sa-čan iz Šmarja — Marka, Marija Blatnik iz Dol. Orel — dečka, Marija Kostrevc iz Brežic — dečka, DjuriVa Papo iz Strmca — Dražena, Jožefa Zalar iz Dol. Leskovca — Francija, Karolina Tiho-le iz Ledin — dečka, Marija Div-kovic iz Brežic — Mojco, Marica Jakšič iz Farkašsvca — Nenada, Marija Klavžar iz Pišec — Rudija, Zinka Ambrožič s Senovega — Tatjano, Anica Kuhar iz Mrtvic — Marijo, Božena Iveta iz Crnca — Leona, Jožefa Baškovič iz Krške vasi — Edija, Andjela Sintič iz Drenja — Roberta, Marija Virč s Čateža — Vesno, Jožefa Lcpšina iz Globokega — deklico, Valerija Prajo iz Kiseljaka — Antona, Erna škof iz Nove vasi — Silva, Marija Pavlič iz Pečjega — Marjetko, Marija Bogovič iz Raven — Silvo, Lucija Beluhan iz Laduča — dečka, Marija Vrhovšek iz Šutne — Petra, Jagica Rekič iz Brežic — Ivana in Martina Denžič iz Stare vasi — Srečka. — Čestitamo!
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici:
Janez Glogovšek, delavec iz Artič, je padel po stopnicah in si pcćkodoval rebra; Jože Mlakar iz Podgorja ja padel na poti in si poškodoval prsni koš; Martina Zubo-vič. gospodinja s Senovega, se je porezala s steklom po levi rami; Nedeljku Malbašiču, delavcu iz Rastuša, je padlo na levo nogo železo in mu jo poškodovalo; Danijela Pezdirca, delavca iz Leskovca, je nekdo pretepel in mu prizadel poškodbe po glavi in levi roki; Jože Rupar, upokojenec iz Brežic, je padel na dvorišču in si zlomil levo nogo; Franc Canžar, dijak iz Se!, si je pri smučanju zlomil nogo; Ivan Savnik, kmet iz Pesjega, je padel s hleva in si poškodoval glavo; Antonija Medvedec, gospodinja iz Vel. Obreža, je padla po stopnicah in si zlomila desno nogo v gležnju; Ivana Glagšiča, kmeta iz Srebrnika, je nekdo zabodel z j nožem v hrbet.
Prostovoljke v zadnji krvodajalski akciji 13. t. m. čakajo na odvzem krvi v brežiškem zdravstvenem domu. (Foto: Jožica Teppey)
ZAPIS S PRVE SEJE NOVO IZVOLJENE KONFERENCE ZK
Kako iz začaranega kroga revnih
Nihče ne računa na dotacije, pač pa na spodbudnejše oblike pomoči po gospodarskih merilih - Podjetja morajo planirati tudi za jutri
Na sobotni seji občinske konference v Brežicah so komunisti prišli na dan z besedo o številnih težavah, ki spremljajo gospodarstvo. Na to so navezali zahtevo po boljši zasedbi strokovnjakov, kajti v delovnih organizacijah so ti povečini zelo šibko zastopani.
Zavedajoč se, da domače delovne organizacije kljub povečanim naporom ne bodo sposobne za pospešena širjenje in napredovanje, so v razpravi poudarili zahtevo po učinkoviti pomoči slovenske družbene skupnosti temu nerazvitemu območju. Obenem so opozorili na večjo pripravljenost po združevanju sredstev znotraj občine, če gre za naložbe v koristne in obetajoče .objekte. Ob vsem tem pa ne kaže izpustiti iz rok nobene možnosti za pridobitev zunanjega kapitala.
Drage stanovanjske parcele
Pred kratkim je bila lici-tacija parcel na Brglezovem. Izklicna <;ena na meter površine je bila 41 dinarjev in se je dvignila celo na 52 dinarjev pri nekaterih parcelah. Za 6 parcel je bilo 10 interesentov. Štirje so torej izpadli. Stanovanjsko podjetje je kupilo od lastnika kvadratni meter zemljišča po 15 dinarjev. Nanj je napeljalo vodovod ter nasulo dovozno pot z gramozom.
Postavljeno je bilo vprašanje, kako zbuditi zanimanje pri odgovornih članih delovnih 'skupnosti za to, da bodo delo bolje organizirali in gospodarneje poslovali. Kot odgovor na to je bilo omenjeno ustreznejše nagrajevanje vseh zaposlenih in še posebej strokovnjakov, večja skrb za socialno varnost in boljši posluh za urejanje stanovanjskih zadev.
Konferenca je opozorila, da se v marsikateri delovni organizaciji neupravičeno povečujejo socialne razlike med zaposlenimi. Velik del nekvalificiranih delavcev zasluži komaj za najnujnejše, zato se tudi po miselnosti oddaljuje od samoupravljal-skih teženj. Nujno bi bilo, da se ti minimalni prejemki povečajo, kar je seveda vezano tudi na boljše poslovanje. Marsikje bo treba odpreti nova delovna mesta za strokovnjake, v nasprotnem primeru se bo odpor do njih kmalu maščeval.
Na seji so sprejeli tudi poročilo o delu medobčinskega sveta ZK Posavje in izvolili novega sekretarja ter člane komiteja konference. Sekretarske dolžnosti so zaupali Francu Skindru, diplomiranemu pravniku iz Brežic. To delo bo opravljal poleg svo-
je redne zaposlitve. V medobčinskem svetu ZK bodo zastopali brežiške komuniste dosedanji sekretar komiteja Franc Buko<vinsky, inž. Franc Filipčič, prof. Stanko Skaler ter Ivan Zivič.	J.	T.
KS ČATEŽ IMA POLNE ROKE DELA
Srečanje s Francem Zevnikom
%
Cesto do Šentvida, vodo v kraške vasi
»Čatež najbolj pogreša trgovino in cesto. Zdaj bomo kmalu oboje dobili, asfalt skozi vas, družbene prostore in trgovski lokal,« mi je razložil predsednik krajevne skupnosti Franc Zevnik. »Te naše želje so stare že nekaj let. Posluh zanje so pokazali občinska skupščina, restavracija GRIČ, AGRARIA, KRKA in zdravilišče Čate-ške Toplice. Vsi skupaj amo zmogli več kot vsak zase.«
»Kaj vas potem čaka?«
»Krajevna skupnost je že začela graditi cesto k priljubljeni izletniški točki Šentvidu. En kilometer je napravljen, 50 metrov pa je še odprtih. Do sem so zanjo prispevali krajevna skupnost in posestniki ob njej, za nadaljevanje pa pričakujemo odziv pri turističnih delavcih oz. pri podjetjih, ki želijo Šentvid urediti v privlačno turistično točko.«
»Kaj pa voda, jo imate povsod?«
»Na Čatežu smo z njo že preskrbljeni. Letos je končan tudi vodovod Soben j a vas—Žejno. Občinska skupščina je precej prispevala, pa krajevna skupnost tudi. Najbolj pereča je oskrba z vodo na Čerini in Dobnem. KS je naročila
Franc Zevnik je prizadeven predsednik čate-ške krajevne skupnosti. Pri delu, ki se ga loti, ne odneha, dokler ne doseže cilja.
meritve in predračune. Drugo leto bodo ljudje že lahko začeli kopati. Mi vsi si želimo, da bi ves ta kraški predel čimprej dobil vodo, saj jo morajo ob vsaki suši dovažati.«
J. T.
ZAPIS S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V BREŽICAH
Za nobeno ceno ne smemo zaostati!
Skladi v delovnih organizacijah so manjši od lanskih - Družba jemlje gospodarskim organizacijam prevelik del dohodka
jam, naj te stvari hitreje rešujejo. Posebno razpravo bo namenila tudi obrtništvu :n kmetijstvu v zasebnem sektorju. To dvoje v analizi za zadnjo sejo ni bilo obdelano.
j teppeY
Prikrajšani zaradi majhnega odkupa
Kmetijska zadruga Bizeljsko bo letos težko izpolnila plan. Zaradi majhne ponudbe živine je imela za 9.000 dinarjev manj dohodkov, kot jih je planirala. Tudi zaslužek pri vinu je letos manjši. Lani je znašal bruto zaslužek za liter vina 40 oz. 50 par, medtem ko je letos padel na 20 par.
Medsebojne terjatve in nelikvidnost se povečujejo, čeravno je položaj na trž.šču ugoden in čeravno so s<? krediti povečali. Res pa je tudi to, da si je družba olre-zala letos spet večji kos kruha od lanskega in da je zaradi tega gospodar skim organizacijam ostalo toliko manj. Draginja je vplivala na porast osebnih prejemkov, ki so jih dvigali marsikje neodvisno od produktivnosti.
Posledico tega so najbolj občutili skladi. ‘Razmerje med osebnimi dohodki in skladi
NOVO V BREŽICAH
■ v SOBOTO ZVEČER je bilo v Brežicah javno žrebanje hranilnih vlog kreditne banke Celje. Prireditev je bila združena z zabavno glasbenim programom. Obiskovalce so zabavali: trio Mihe Dovžana, vokalni kvintet Gorenjci, Ivanka Kraševec in Jana Osojnik. Izžrebali so 125 nagrad. Glavna nagrada je bil avto Zastava 750; prejel ga je varčevalec pri celjski hranilnici. Za varčevalce pri ekspozituri kreditne banke v Brežicah so izžrebali pet nagrad: 2 vlagatelja sta dobila potovanje v Pariz in London, en varčevalec nagrado 1000 dinarjev in 2 varčevalca dobitek po 200 dinarjev.
■ PODJETJE PTT iz Novega mesta je občinski skupščini Brežice predložilo predlog za modernizacijo telefonske mreže. V prvi fazi naj bi pri avtomatski telefonski centrali” v Brežicah povečali število priključkov od 300 na 500, v drugi fazi pa za nadaljnjih 300 številk. Program predvideva tudi izgradnjo avtomatskih telefonskih central v Globokem, na Bizeljskem, v Cerkljah ter na
Jesenicah na Dolenjskem. Predvideno je tudi večje število priključkov v Dobovi ter ureditev novih zvez z Novim mestom in Zagrebom.
■ V SOBOTO, 20. DECEMBRA bodo vojaki cerkljanske garnizije počastili dan, JLA. Za mladino ter občane spodnjeposavskih občin pripravljajo člani vojaškega kluba Cerklje kultumo-zabavne prireditve. Za predstavnike ob. činskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij ter upokojene oficirje bodo dan pred praznikom pripravljeni sprejemi. Na predvečer bodo na akademiji nastopili zagrebški umetniki, ki bodo prikazovali odlomke iz vojaškega življenja ter obudili spomine na 50-ietnico ZKJ.
■ PLANINCI BREŽIŠKE OBČINE so imeli danes teden občni zbor. Tudi letos so to zborovanje združili s potopisnim predavanjem. V prosvetni dom so povabili prof. Mirka Kambiča iz Ljubljane. Predaval je o potovanju po Sredozemlju in Španiji. Poslušalo ga je tudi precej šolarjev.
BREŽIŠKE VESTI
se!
Hvala vsem, ki ste dali kri!
Zadnja krvodajalska akcija v Brežicah je bila za organizatorje veselo presenečenje. Kljub gripi je bil odziv zelo dober, kri je darovalo 296 občanov. V akcijo sta se vključila razen RK in komisije za krvodajalstvo SZDL, sindikat ter občinska skupščina s priporočilom za prosti dan krvodajalcem. Tokrat so se odzvali kolektivi, ki jih prej nikoli ni bilo na seznamu. Tudi zdravstveni delavci so sodelovali. Med okoliškimi kraji sta se zlasti dobro odrezali vasi Kopice in Pišece. Občinski odbor Rdečega križa še enkrat izreka vsem darovalcem top-
lo	zahvalo!
se je porušilo ne glede na priporočilo skupščine, naj delovne organizacije ne dajo v sklade manj kot 20 odst. dohodka za razdelitev. Trenutno razmerje v občini je 83:17 medtem ko je bilo lani <50:20. Dohodek za razdelitev sicer raste za 16.1 odst., toda dohodek za sklade kljub temu pada za 5.5 odst.
Na seji je poročevalka oddelka za gospodarstvo opozorila na pomanjkljivosti pri planiranjti. Dogaja se, da delovne organizacije ne ocenijo pravilno poslovanja za leto dni vnaprej, zato nekatere močno presegajo plan, druge pa ga sploh ne dosegajo. Skupščina je priporočila, naj v podjetjih dobro preučijo svoj položaj in si začrtajo jasno poslovno politiko v prihodnosti. To bo prav gotovo pomagalo, da bodo plani realnejši.
Zel dobro se je pokazala letos začeta praksa svera ?a gospodarstvo, ki od časa do časa obravnava podrobnejše analize posameznih podjetij, predvsem tistih, ki so za občino pomembnejša. Tako analizo so doslej napravili za Tovarno pohištva v Brežicahr zdaj so na vrsti Cateške To-
plice, sledila pa jima bosta še Kovinoplast Jesenice :n Rudnik Globoko.
Skupščina bo na eni izmed prihodnjih sej obravnavala potrebe po strokovnjakih v občini in sprejela priporočila delovnim organizaci-
Praznik v Dobovi
Blizu 500 domačinov se je v petek malo pred 12. uro zbralo na železniški postaji, kjer so sprejeli goste s prvega vlaka na novo elektrificirani progi Zidani most — Dobova. Približno 500 povabljencev je izstopilo in odšlo nato v prosvetni dom, kjer so jim pripravili majhno pogostitev. Vlak ,se je ustavil na dobovski postaji zj dve uri, nakar je odpeljal goste nazaj proti Ljubljani.
Več denarja zahtevajo
Občinska zveza prijateljev. mladine Brežice je na zadnji seji predsedstva obravnavala proračun za prihodnje leto. V njem zahteva od skupščine več sredstev, sicer ne bo mogla izpolniti obsežnih nalog, ki jih je zapisala v načrtu. Od občinske skupščine oziroma od njenega proračuna zahtevajo prijatelji mladine 69.700 din.
Drago bizeljsko vino
Bizeljski vinogradniki letos dobro odkupujejo svoj vinski pridelek. Odkupna cena se suče med 3,5 in 4 dinarji za liter. Povsod na Štajerskem so cene nižje. Dražje odkupujejo samo še teran in dingač, ki sta zaščitena. Na ceno bi-zeljčana je tokrat po vsej verjetnosti vplivala tiha tekma, med dvema odkupovalce-ma, med domačo zadrugo in Slovenija vinom.
Kvintet
BERGER
s pevko Melito Avsenak
bo gostoval v nedeljo, 21. decembra, popoldne
ob 15. uri
v DOBOVI,
ob 17. uri
na BIZELJSKEM
in ob 20. uri
v GLOBOKEM
Pridite na zanimivo gostovanje, za katerega vam je pripravil kvintet BERGER nov program!
Kljub temu da se je letos povečala gospodarska aktivnost v občini in je dohodek narasel, gospodarske organizacije niso izboljšale poslovnega uspeha. Skladi, ki sc jih ustvarile, so manjši kot v preteklem letu.
Odlikovanja za gasilce
Izročitev priznanj najstarejšim gasilcem - Podelila jih je republiška gasilska zveza
ŠAHOVSKO SREČANJE PO RADIU, člani sevniškega radiokluba so za dan republike prikazali šahovsko tekmovanje po radiu. V Krškem so si izposodili oddajnik UKV, ki pa ni dovoljeval, da bi se pomerili Krmeljčani in Sevničani doma, marveč so morali Krmeljčani bliže — v Boštanj. V boštanjskem mladinskem klubu je bilo dovolj gledalcev, ni pa jih bilo v mrzli grajski sobi na sevniškem gradu, kjer so igralci sedeli v plaščih in kučmah (na sliki). — (Foto: A. Železnik)
OD VSEH NAS JE ODVISNO, KAJ BO S PRESTOPNIŠTVOM
Vse več jih je na stranpoteh
Na območju uprave javne varnosti Celje, kamor spada tudi sevniška občina, je vsak četrti storilec kaznivega dejanja - mladoletnik!
Zadnja leta je bilo na ob močju sevniške občine, zla sti pa v Sevnici sami. storjenih več kaznivih dejanj, ki so jih povzročili mladoletniki ali celo otroci. Ker je ugotovljeno, da število takih de janj narašča, je o tem skle-
Večje nagrade vajencem
Po novem bodo morale znašati mesečne nagrade vajencem na območju sevniške občine najmanj 150 dinarjev v prvem letu učenja, 200 v drugem in 250 v tretjem. To velja za vse vajence — ne glede na to, ali se učijo pri zasebnih obrtnikih ali v delovnih organizacijah. Nagrade morajo dih izplačane najpozneje do 5. dne v mesecu oziroma ob plačanih dneh v delovnih organizacijah. Občinska skupščina je sprejela tudi odlok o naj nižjih osebnih dohodkih delavcev, ki delajo pri zasebnikih. Ti znašajo od 500 dinarjev za gospodinjske pomočnice do 800 din za avtomehanike, elektromehanike, kleparje, ključavničarje m druge podobne poklice.
nil razpravljati toidi svet za občo upravo, ki je bil skli can 16. decembra.
Po poročilu uprave javne varnosti Celje zadnja štiri leta prestopki otrok m mladoletnikov stalno naraščajo izjema je le lansko leto. Leta 1964 je bilo na primer vsega 2.063 kaznivih dejanj, dve leti kasneje' pa že 3.034. Pri vsem tem najbolj skrbi, ker se povečuje število težjih kaznivih dejanj. Med tem časom se je spodnja »vrednostna meja« tatvine, ki so jo delavci UJV dolžni raziskovati, povečala za petkrat (od 50 na 250 din), vendar se število kaznivih dejanj ni zmanjšalo.
Poseben problem so pobegi mladoletnikov od doma ali iz vzgojno-pobol:jševaln’h domov, ki so se v zadnjih štirih letih povečali skoraj za polovico. Sevniškn postaja milice ima večkrat deio z mladoletniki, ki pobegnejo iz VPD Radeče Tako je snar primer, ko je v času 6 mesecev neki varovanec pobeg nil trikrat in vsakič vlomil v trgovino v is4em kraiu.
Kaj pripomore k porastu
mladoletniškega prestopništva, je znano. Izredno pomembno vlogo imajo pri ;em film, tisk, televizija, pa *udi spremenjen način življenja. Tisti, ki se poklicno ukvar jajo s preprečevanjem kazni vih dejanj mladoletnikov, pri čakujejo pomoč nas vseh.
M L.
V počastitev stoletnice gasilstva na Slovenskem je sevniška občinska gasilsk i zveza v soboto, 13. decembra, priredila sklepno slovesnost, na kateri so ob slavnostnem govoru in kulturnem programu podelili javna priznanja 17 gasilcem, ki jih je republiška gasilska zveza nameni-
Čas je -zediniti se
Kaže, da bo dalj časa trajajoče »brezvladje« končano. Na razpis delovnega mesta direktorja v Mizarski zadrugi v Sevnici se je prijavil diplomirani ekonomist Stane Ka-lužar, ki izpolnjuje pogoje razpisa Doslej je bil zaposlen v luki Koper.
Kot je znano, ima Mizarska zadruga v sodelovanju s podjetjem Slovenijales v načrtu gradnjo nove tovarne za tipsko stilno pohištvo- To bo zahtevalo veliko dela in složnosti vseh zaposlenih, da bodo načrti čimprej uresničeni.
Znanja je premalo
Požarnovarnostni ukrepi v podjetjih sevniške občine so pokazali, da so po večini kar dobro oskrbljena z gasilsko opremo. Povsem drugačna pa je podoba, ko gre za usposob ljenost te opreme ter zlasti še za usposobljenost ljudi, ki naj bi jo uporabljali. Vsem delovnim organizacijam, kjer so bile ugotovljene pomanjkljivosti, so naročili, do kdaj naj jih odpravijo
la tistim, ki že 40 in več let sodelujejo v gasilski organizaciji.
Z območja sevniškega gasilskega društva so diplome prejeli: Jože Smodej, Ivan Hohkraut, S'ianko Blaznik, Miloš Drnovšek. Franc Teraž. Ivo Sakelšek, Franc Božič, Alojz Stopar, Anton Perušek, Jože šeško in Franc šonta.
Iz prostovoljnega gasilskega društva Bučka so dobili priznanja:	Alojz	Marjetič,
Alojz Hribšek, Anton Ili.iaš in Jože Bukovec. Priznanji sta prejela tudi Franc Mirt iz krmeljskega društva ter Herman Gričar z Brega.
Veliko število priznanj dokazuje, kako globoke ttorsni-ne ima gasilstvo v sevniški občini, kjer ima zaradi precej razvite lesne industrije še poseben pomen. Gasilci pa ob svojem osnovnem poslanstvu ne pozabljajo na družbeno vlogo organizacije: že leta in leta so v mnogih krajih ena izmed pomembnih oblik javnega življenja.
Inž. Ješelnik v. d. direktorja KK »Zasavje«
Delavski svet kmetijskega kombinata »Zasavje« je na seji prejšnji teden imenoval za začasnega vršilca dolžnosti direktorja inž. Albina Ješelni-ka, sekretarja občinskega komiteja ZK. Dosedanji direktor inž Zvone Pelikan je, kot smo že poročali, dal odpoved. Albin- Ješelnik bo te dni prevzel posle kot neprofesionalni sekretar.
Prijavite se za oddajo!
Mladinski aktiv iz Bo-štanja vabi mlade instrumentaliste (skupine in posameznike), recitatorje in pevce iz sevniške občine, naj nastopijo na tradicionalni prireditvi »Pokaži, kaj znaš«, ki bo predvidoma februarja prihodnjega leta. Vsi, ki se počutijo sposobne, da bi lahko nastopili pred javnostjo, naj pošljejo prijave do 20. januarja, navedejo pa naj tudi osnovne podatke, kako želijo nastopiti. Prijave zbira občinska konferenca ZMS Sevnica, prijav-ljenci pa bodo o sporedu preizkusov obveščeni naknadno.	A. Z.
ŠE VEČJI POMEN OBČINSKEMU KMETIJSKEMU SKLADU
Izpopolniti sistem davčnih olajšav
Sevnica: sprejeti so sklepi in priporočila, kako pomagati kmetijstvu
ki bi se lažje lotil svojih nalog.
To so. v glavnem sklepi in
Zgorel s hlevom in živino
Tragedija se je v nedeljo dogodila na samotni kmetiji na Okroglici v sevniški občini
Kako strašno smrt 'je v nedeljo, 7. decembra, dočakal 42-letni Mirko’ Blatnik,'" lastnik samotne kmetije na Okroglici pri Razboru, !ahko samo ugotovimo: zgorel je skupaj s hlevom in živino.
Gostinsko podjetje
SEVNICA
-• k
vabi na veselo
I silvestrovanje} ■	■
"v kolodvorski restavraciji.* ■	■
S Izbran meni in pristna £ domača pijača.
■
Igral bo ansambel »YPSILON«!
ker ni bilo v bližini • nikogar, ki bi mu prišel na pomoč.
Preden so najbližji sosedi lahko prišli na pomoć, je bilo že prepozno. Ognja niso mogli več omejiti, čudno pa se jim je zdelo, kje je lastnik hiše. šele ko so natančneje pregledali pogorišča, so ugotovili, da so med zoglenelimi ostanki vola, Krav--; in telice tudi zoglenele kosti lastnika.
Na postaji milice v Sev-ci so nam povedali razlago komisije celjske iprav3 javne varnosti. Pokojni B atnik se je najbrž zadušil, ko je šel v goreč hlev reševat živino, in kasneje zgorel skupaj z njo.
Glede vzroka požara pa na slednje: po vsej verjetnosti se je hlev vnel zaradi samovžiga stelje, možno pa je tudj, da se je poslopje vnelo zaradi odvrženega ogorka. Bližnja lesena lastnikova hiša ni pogorela.
Razmere v kmetijstvu, od katerega živi v sevniški občini še 40 odstotkov prebivalcev, so napotile občinsko skupščino, da je na oktobrski seji posvetila veliko časa tem vprašanjem. 25. novembra je spre jela še sklepe in priporočila, po katerih se bo ravnala občinska kmetijska politika v prihodnje-
Po mnenju skupščine je v občini nujno potrebno okrepiti kmetijski sklad, ki naj bi pripomogel k napredku za sebnega kmetijstva. V ta s'.clad je treba vplačevati tudi del dohodka, ki ga ima občina od kmetijstva.
V letu 1970 naj ostane dosedanji sistem, davčnih olajšav, ki ga je treba le še dopolniti, ta.ko da bo še bolj spodbujal k usmerjanju v sodobno specializirano kmetijstvo. Tudi zaradi tega je nujna ustaljenost cen kmetijskih pridelkov, k čemur lahko prispevajo le zajamčene cene, kar mora zagotoviti širša družbena skupnost.
Ker je vlogo nekdanjih kmetijskih zadrug na območju sevniške občine prevzel kmetijski Kombinat »ZASAVJE«, je po mnenju skupščine potrebno v okviru tega podjetja okrepiti kooperacijsko enoto, ki naj opravlja tudi pospeševalno službo. Tudi med samimi Kmetovalci po vaseh sta potrebna boljša organiziranost in tesnejše sodelovanje. Sedanja razdrobljenost kmetijske posesti nenehno priganja k načrtnejšemu združevanju. Ustaviti je treba nadaljnje drobljenje zemljišč.
Občinska skupščina Sevnica tudi predlaga, da bi preučili možnost za ustanovitev posebnega republiškega sklada za financiranje kmetijske pospeševalne službe. V občini bi bilo koristno pritegniti vse gospodarske organizacije, da bi posodile denar občinskemu kmetijskemu skladu
ugotovitve občinske skupščine. Na podlagi tega je treba narediti načrt dolgoročne usmeritve kmetijstva v občini, ki mora upoštevati stvarne razmere, v njem pa mora biti tudi nakazana vsaj okvirna rajonizacija kmetijske proizvodnje.
Volitve in imenovanje
Na prvi seji novoizvoljene občinske konference ZK so bili za člane komiteja izvo-njeni: Franci Avsec, Maks Bilc, VojKo Dvojmoč, Zvonko Hočevar, inž. Albin Ješelnik, Zofka Koren, Franc Perme in Franci Pipan. V medobčinski svet ZK za Posavje so bili izvoljeni: Jože Bogovič. Jože Knez, Štefan Senica in Rado Umek, v častno razsodišče pa:	Maks	Bilc,
Pepca Malešič, Mirko Brim-šek, Lojze Udovč in Marinka Hafner.
člani Komisije za kadre, organizacijo in razvoj ZK so: Dušan Brelih, Zdravko Balog, Mara Sorčan, Franc Perme in Boris Kozamernik, komisije za družbeno-ekonomske odnose pa: Andrej Martinc, Zofka Krivec, lov Pinterič, Rudi Pavčnik, Zvone Kranjc Tone Marolt in Ignac Vintar
VESTI IZ LOKE
■ ZA ONKOLOŠKO BOLNIŠNICO. Krajevna organizacija ZK v Loki je iz svojih skromnih sredstev prispevala za gradnjo Onkološkega inštituta 75 novih dinarjev.
■ ZEMLJIŠČE ZA GRADNJO. V Loki je odmerjeno zemljišče za gradnjo stanovanjskih hiš. To je lep prostor ob cesti proti železniški postaji, ki ga bodo graditelji lahko zelo veseli.
S. Sk.
Kje je skrb za prevoz delavk?
Z območja Krmelja, Šentjanža in Tržišča se vsak dan vozi z avtobusi na delo v Sevnico precejšnje število mladih deklet in žena. Mnoge so zelo oddaljene od avtobusnih postajališč, zato je z zimo prišla stara nadloga, kako čakati v mrazu in snegu- Nikjer ni urejenih vsaj zasilnih prostorov, kjer bi delavke in drugi potniki čakali, da prispe avtobus, ki zaradi snega zamuja in - čas čakanja še podaljšuje. Prav bi bilo, da bi vodstva podjetij, kjer so delavke zaposlene, mislili tudi na te stvari, ki konec koncev močno vplivajo na delovno storilnost in izostajanje z dela. Take zahteve so ljudje postavljali na minulih letnih konferencah Socialistične zveze-
B. D.
Razmah gradnje vodovodov
Po zadnjih podatkih je v sevniški občini že blizu 40 krajevnih vodovodov, -car je izredno veliko. Večina je bila zgrajena zadnja leta, predvsem po zaslugi velike pripravljenosti ljudi, ki so sami prijeli za delo. Občinska skupščina je akcije spodbujala tako, da je namensko prispevala del denarja.
SEVNIŠKI PABERKI
■ NISO VOLJNI PRISPEVATI.
Občinski odbor RK v Sevnici je pripravljen orireditl tečaj prve pomoči, katerega naj bi se udeležili zlasti vozniki motornih vozil. Lani so vsi obiskovalci oziroma njihove delovne organizacije prispevali del denarja za plačilo predavateljem, letos pa kaže, da bodo denar zbrali precej težje.
■ PREUREDITEV KUHINJE. Že dalj časa preurejajo veliko kuhinjo v sevniški restavraoiji, kjer bodo kuhali na plin in elektriko. Otvoritev bo predvidoma ob koncu decembra. Zdaj kuhajo v zasilnih kletnih prostorih, ven. dar se osebje trudi, da v delu restavracije ni zastoja.
■ P02AR TUDI STANE. Ne davni hudi požar na Orehovem pri Sevnici je veljal občinsko gasilsko zvezo nič manj kot 1600 dinarjev. Seveda je to neznatno v primerjavi s škodo, ki bi jo ogenj zanesljivo povzročil, če ne bi gasilci tako hitro posredovali.
■ NARED ZA DEDKA MRAZA. Trgovine še že odevajo v praznično podobo. Prihajajo novoletni prazniki, ki se jih veselijo posebno otroci. V prodajalnah je na voljo že cela vrsta najrazličnejših igrač in drugih daril.
■ NASTOP ANSAMBLA BER. GER. Po daljšem presledku je v nedeljo v dvorani sevniškega gasilskega doma znova nastopil Franjo Berger s svojim ansamblom in malo Melito. Tudi v Sevnici se je pokazalo, da je ta skupina godcev zelo priljubljena.
■ TEŽKO DO SADIK. Kmetijski kombinat bi kupcem olajšal pot do drevesnih sadik, ki jih ima na prodaj v velikih količi-
nah, če bi natančneje označil, kje jih prodaja.
■ *;'] >1 KRUH NE GRE. Trgovci s podatki dokazujejo, da ob nedeljah nima pomena imeti odprte trgovine. Ko so z zadnjim odlokom določili, da je treba prodajati vsaj kruh (kupite ga lahko v okrepčevalnici kolodvorske restavracije), je bila bera kaj pičla:	prvo nedeljo so prodali 8 kg kruha, drugo pa le 4 kg.
■ POLOMLJENE ŽELEZNIŠKE ZAPORNICE. V noči od četrtka na petek je neznan voznik tovornjaka zlomil obe zapornici in zvil zaporniški mehanizem na križišču dolenjske proge s savsko cesto pri železniškem mostu v Boštanju. Zatem je z vozilom pobegnil proti Radečem. Da je pri tem železniškem prehodu toliko nesreč, je vzrok tudi premajhna osvetlitev zapornic. Na tej prometni cesti bi morala biti vsaj signalna luč, če že ne javna sve. tilka.
■ ZAČETEK VADBE. Na zadnji seji vodniškega zbora TVD Partizan iz Sevnice je bil narejen urnik telesnovzgojne dejavnosti v zimskem času. Umik obsega splošno vadbo, igre z žogo in judo. Zimsko vreme bo izkoristila tudi smučarska sekcija.
■ KDO NAJ POPRAVI STOP. NICE? Bolniki prihajajo peš v sevniški zdravstveni dom po malomarno vzdrževanih kamnitih stopnicah, ki jih tudi ob snegu nihče ne očisti. Resda je zdravniška pomoč blizu, vendar vseeno ne kaže izzivati nesreče, ki se lahko pripeti na neurejenem dohodu. .
SSVNISKI. VESTNIK
OBCm
Kostanjevica na Savi?
V	Kostanjevici so že '.ep čas v prodaji kosta-stanjeviške razglednice, ki imajo na hrbtni strani napis »Kostanjevica rm Savi« namesto Kostanjevica na Krki. Razglednice je založila Foto Tehnika Zagreb, Ilica 36. Samovoljna prekrstitev imena kraja je povzročila pri prebivalcih nemalo jeze in hudovanj, toda pomagati si ne morejo. Lahko si mislite, kako je pri srcu človeku, ko pošilja znancu ali sorodniku pozdrav iz domačega kraja v'želji, da bi mu svoj kraj predstavil, pa nosi razglednica. na hrbtni strani napačen -napis. Podjetnost ne more biti sama sebi namen, in če je že šlo Foto Tehniki iz Zagreba za zaslužek, bi pač lahko natisnila pravilno ime kraja, ne da bi ga popalila. Vsi v Kostanjevici in v Krškem, ki te razglednice prodajajo, naj jih vrnejo založniku z zahtevo, naj napis popravi, prav pa bi bilo, ko bi vzeli zadevo v roke tudi občinski inšpekcijski organi!
PRVA VOŽNJA Z ELEKTRIČNO LOKOMOTIVO
Na vlaku je bilo 500 gostov
Pogovor s strojevodjem Aleksandrom Skukom
PAPIRKONFEKCIJA KRŠKO SE USPEŠNO MODERNIZIRA
Novi stroji, nova skladišča
Za krmilom prvega vlaka na električni pogon je 13. decembra sedel strojevodja Aleksander Skuk, instruktor za vlečna vozila iz Zaloga. Ko je prispel na oiij v Dobovo, sem stopila za trenutek k njemu in ga vprašala, koliko potnikov je pripeljal.
»Nekaj nad 500 povabljencev je na vlaku. Vožnja je potekala v redu in organizacija je bila brezhibna.«
— Kakšna je bila največja hitrost, ki ste jo danes dosegli?
»115 km med Krškim in Brežicami, ponekod pa sem vozil tudi samo 60 km na uro.«
— Kje so izdelali lokomotivo, ki jo vocaite?
»Kupljena je bila na Poljskem. Danes vozim dve kompoziciji oz. dva štiričlenska elektromotorna vlaka.«
— Kako dolgo bi vozili brez postanka- od Izubijane do Dobove in kako dolgo bo trajala pot po voznem redu?
»Vožnja bi trajala uro in trideset minut, če se spotoma ne bi nič ustavili. Po voznem redu pa bo
Praznovanje dneva armade
V	ponedeljek, 22. decembra, bo ob 18. uri v Domu svobode na Vidmu osrednja proslava v počastitev dneva JLA. Kulturni program zanjo so pripravili pripadniki garnizije Cerklje.
Strojevodja Aleksander Skuk
potovanje dolgo dve uri in tri minute.«
Hvala lepa za odgovore in srečno pot nazaj v Ljubljano!
J. TEPPEY
RAZISKAVE CVIČKA DAJEJO KORISTNE NAPOTKE VINOGRADNIKOM
Zaupanje in pogum - dober začetek
Pobude za obnovo vinogradov prihajajo tudi iz kmečkih vrst
Novoustanovljeno združenje vinogradnikov , v Krškem vzbuja upanje na hitrejše umikanje starega pred napredkom. V krški občini je bilo pred drugo svetovno vojno še 1420 ha vinogradov. Zdaj jih je nekaj nad 300 hektarov manj, saj so stari nad 70 let in počasi umirajo.
Silvestrovanje v Sremiču
V	prostorih hotela Sremič
v	Krškem bo lahko dočaka-
lo	novo leto 170 gostov. Zabaval jih bb ansambel STEP iz Brestanice. Za rezervacijo je treba odšteti po 80 dinarjev na osebo.
Krvodajalci niso razočarali
Kljub bolezni se je za odvzem krvi prijavilo v zadnji akciji precej Krčanov. 9. decembra je ekipa transfuzijskega zavoda iz Ljubljane obiskala mesto in okolico. Akcija ni uspela tako kot prejšnje, kar je razumljivo zaradi velikega števila obolenj. 178 darovalcem so odvzeli kri, deset prostovoljcev pa so odklonili. Na majhen odziv je vplivala predvsem gripa, ki je zelo razširjena in povzroča precejšnje izostanke na delovnih mestih. Največ krvodajalcev je bilo iz Celuloze, in sicer 87, a tudi krajevna organizacija iz Zdol je zbrala tokrat precej prostovoljcev.
■ OBISK ZDRAVNIKA VEN-DAR CENEJŠI. V pretekli števil, ki smo poročali, da se bodo nekatere zdravstvene storitve podražile. Po predlogu naj bd v prihodnjem letu plačevali obisk zdravnika na domu in prefeled pri specialistu po 10 dinarjev. Skupščina komunalne skupnosti Novo mesto predloga ni sprejela. Za oboje bodo zavarovanci plačati le po 8 dinarjev. Drugi predlogi, o katerih smo pisali na tem mestu, pa so bili sprejeti brez sprememb.
■ PET DNI POČITKA. V tovarni papirja so se odločili, da bodo za novoletne praznike za pet dni ustavili stroje. Delati bodo prenehali 31. decembra. Stroje bodo ponovno spustili v pogon 5. januarja. S proizvodnim planom ta ukrep ni bil predviden, sprejeli so ga šele nedavno zaradi kritične situacdje z lesom. Na zalogi imajo trenutno le za 15 dni surovin. Dotok je minimalen, kar je posebno zaskrbljujoče v zimskem času.
Vsa povojna leta ni bilo večjih obnov in taiko se je na južnih obronkih Posavskega hribovja in Gorjancev zmanjševali pridelek vina. Poraba cvička pa narašča iz dneva v dan. Obnova s temi potrebama ni bila usklađena. Pr-
vi	koraki so že storjeni. AGROKOMBINAT se je odločil za obnovo zasebnih vinogradov in lastnih vinorodnih površin. Vinogradniki, združeni v sedanji obliki, bodo sami spodbujali smotrno in urejeno obnovo na zasebnih površinah. Njihovo združenje bo skrbelo za kredite, odločalo bo o višini obresti in vračilnih obrokih. Skrbelo bo za sortni izbor trte, za redno oskrbo z gnojiiti, s cepljenkami, za uvajanje sodobne mehanizacije ter ne nazadnje za strokovno izobraževanje članov.
Kmetje, ki so uvideli prednosti tega združenega na-
■ KAKO BO OKRAŠENO ME. STO. Večkrat je bilo slišati pripombe, da mesto ob novoletnih praznikih ni tako okrašeno kot sosednji občinski centri. Da bd bilo letos drugače in lepše, je krajevna skupnost že napravila delovni načrt in pričela z ak-oitjo. Okrasili bodo Hočevarjev trg, prostor pred občinsko skupščino. pred Elektrotehno^ zavarovalnico In mostom. Prostor pred hotelom Semič bodo spremenili v pravljični grad. Okrasili bodo tudi Cesto 4. julija in križišče v Resi. V novoletno akcijo so vključili delovne organizacije, obrtnike, gostince ter ustanove v mestu.
■ OBILNE SNEŽNE PADAVI-NE so tudi letos spremenile mestne pločnike v neprehodne poti za pešce. Teh skorajda ne čistijo ali pa delo zelo slabo opravljajo. Organi, ki nadzirajo izpolnjevanje občinskih odlokov, hi morali ostreje ukrepati proti zasebnikom ali proti podjetjem, ki so odgovorna za red na cestah in na pločnikih.
stopa, vidijo v tem trdne temelje za boljše pridelovanje pristnega dolenjskega ovička.
Obnovo vinogradov je začel AGROKOMBINAT Krško pred tremi leti. Vsako leto naj bi po tem načrtu pridobili 50 hektarov sodobno urejenih nasadov vinske trte.
V	zasebni lasti predvideva ta načrt 400 do 500 hektarov obnovljenih vinogradov v de-sebih letih. Občinska skupščina je za obnovo v zasebnem sektorju dala letos
Predsednik vodovodnega odbora Franc Juvane je povedal, da jim pomaga graditi vodovod tudi vojska. Pripadniki JLA sodelujejo pri izkopu in so že veliko napravili.
Celotna trasa je dolga sedem kilometrov. To je samo glavni vod, a odcepov bo gotovo še za dva kilometra. Predračun za glavni vod je 760.000 dinarjev. Vse skupaj bo veljalo najmanj 1 milijon dinarjev.
Vseh gospodarstev je 286. Prebivalci glede soudeležbe niso bili enotnega mnenja.
V	vasi Gorica je od 32 eden odklonil prispevek, na Drnovem 6 od 78, še več pa J3 bilo takih na Bregah in delno v Mrtvicah ter v Jelšah. Poznavalci razmer pravijo, da v Jelšah so kmetje, ki tak prispevek zmorejo, vandar marsikdo misli, da bo pozneje prišel do priključka bolj poceni. Tako je bilo pri elektriki, a tu so se odloči-
li	drugače: za vsak naknadni priključek bodo pobrali po 3.000 dinarjev. Vodovodni odbor poziva k solidarnosti vse občane, še je čas, da si premislijo, pa tudi jeze in sporov bo manj, Č3 pri-
AGROKOMBIN ATU 250.000 dinarjev posojila.
Obnova vinogradov je vezana na raziskave cvička. Financirajo' jih: siklad Borisa Kidriča, AGROKOMBINAT Krško in občinska skupščina Kršiko. Letos poteka tretje leto teh raziskav in bo trajalo še dve leti. To delo opravlja Kmetijski inšitut SR Slovenije — Zavod za sadjarstvo in vinogradništvo.
Raziskave dajejo že sedaj koristne podatke, kjer so sestave zadnjih treh letnikov pridelka takšne, da imajo vsa leta nekatera enaka razmerja različnih sort vinske trte najboljše rezultate. Za obnovo imajo ti izsledki velik pomen.
stanejo pravočasno. Vasi bodo imele vodo tudi za primer požara, medtem ko so bile do sedaj prepuščena same sebi.	J.	T.
Športno srečanje z vojaki
V	nedeljo, 21. t. m. bo ob 9. uri v Krškem tradicionalno športno srečanje občinskih reprezentanc Brežice, Krško in Sevnica z garnizijo Cerldje v šahu, streljanju in kegljanju.
Sprejem prvega vlaka
Več sto občanov je pretekli petek ob 11.21 uri pričakalo na železniški postaji Krško prvi vlak z električno vleko. S tem je bila uradno odprta elektrificirana proga Zidani mos—Dobova. Goste, ki so prispeli s tem vlakom, je pozdravil podpredsednik občinske skupščine Slavko Smerdel, pionirji osnovne šole Krško so pričakali vlak z zastavicami in nageljni, ob njegovem prihodu pa je igrala tudi godba na pihala. Vlak je prispel natančno ob napovedanem času.
KRŠKE NOVICE
Za premislek imajo še čas
Vasi Drnovo, Gorica, Vihre, Jelše, Brege in Mrtvice si gradijo vodovod. Vaščani zbirajo po tisoč dinarjev na gospodarstvo. Tretjino stroškov jim bo poravnala občinska skupščina Krško.'
Zima ga je dala, pomlad ga bo vzela. V Krškem si zavoljo pešcev nihče ne dela skrbi. Celo na mostu si morajo sami steptati pot, in nič boljše ni na pločnikih sredi mesta. (Foto: Jožica Teppey)
Tiskarski in kartonažni obrat sta povečala proizvodnjo
Srečanje ob novem stroju v kartonažnem obratu. Desni na sliki: direktor Papirkonfekcije Jože Račič. (Foto: Jožica Teppey)
Podjetje Papirkonfekcija iz Krškega se je uspešno vključilo v sodobno gospodarjenje, ki ga narekujejo ukrepi gospodarske in družbene reforme.
Podatki o gospodarjenja za prvih devet mesecev letos kažejo na ugodno gospodarjenje v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Celotni dohodek se je ,po/ečal za 3,6 odst., neto produkt za 17,8 odst., dohodek za razdelitev pa za 10,3 odst). Podatki so še toliko bolj razveseljivi, ker istočasno ugotavljajo, da so se poslovni stroški zmanjšali za 0,7 odst. in da se je amortizacija povečala za 29,7 odst. Zadnje dokazuje, da podjetje resno razmišlja o modernizaciji svojih zmogljivosti.
Program za večjo investicijo si je kolektiv zastavil že pred tremi leti. V načrta je imel dograditev novih poslovnih prostorov za skladišča in kartonažni obrat. Ker sredstev niso mogli zbrati takoj, so organi upravljanja
novih strojev, med drugim avtomatski kartonažni stroj in tiskarske stroje. M. 2.
Čimprej načrt!
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Krškem je poslalo občinski skupščini priporočilo, naj se čimprej loti sestavljanja perspektivnega plana. Na nujnost tega koraka opozarja še zlasti zato, ker sodi, da mora imeti občina jasno začrtar.o pot nadaljnjega razvoja in gospodarske rasti.
sklenili, da bodo investicijo uresničevali postopoma.
Tako so v prvi fazi pridobili 660 kvadratnih metrov manipulacijskega prostora, drugo fazo pa so dokončali letos. Zdaj imajo že 1.205 kvadratnih metrov na novo pridobljenega prostora. V obdobju, ki sledi, bodo opravili še delo, ki so ga odložili za tretjo fazo.
V. tiskarniškem obratu so letos povečali proizvodnjo za 50 odst., v obratu kartonaže pa so jo kar podvojili. Kolektiv je nakupil tudi več
; .	;	Kfri	“
TREBNJE: SREČNO 1970 (Foto: M. Legan)
ZAKAJ SO POSAMEZNIKI PRENEHALI Z OBRTJO?
Je odmera dajatev res pretirana?
Davčna uprava: v odmerah obrtnikom niso bile zajete niti tri četrtine ustvarjenega prometa - Primerjava s podatki iz družbene obrti
Ker je v trebanjski občini nekaj posameznikov prenehalo opravljati obrt, je občinska skupščina naročila davčni upravi, naj pripravi poročilo o odmeri, v katerem bo natančneje razvidno, kako je s tem v zadnjih letih. Skupščina želi v interesu občine podpirati razvoj obrtništva, seveda poštenega obrtništva, ne pa špekulacij in zaslužkarstva.
V poročilu je za vsakega obrtnika posebej — skupno za 77 — navedeno, kakšno odmero je imel v latu 1968 to pa sta leti, v kateiih je nastala razlika, na kamero kažejo tisti ,ki so . prenehali z obrtjo, češ da so dajatve prevelike.
Za gostilničarje, ki jih je v občini 29, je znašala odmera za lansko leto od najmanj 5.0QO dinarjev do največ 43.400 din. V tem je vključen prispevek od djhodka, prispevek zbornici, davek na t.ujo delovno silo ter prometni v-davek*. ki v znaša več kot polovico odmere in ki ga gostilničar Vračuna v ceno tako kot na primer trgovec v trgovini.
Dol. Prapreče: preprečiti nesreče
V tej vasi imajo napajališče na Temenici, tako da morajo vso živino voditi prek vse bolj prometne ceste, ki vodi proti Radohovi vasi. Razumljiv je torej poziv vaščanov, naj Cestno podjetje poskrbi za prometne znake, ki bodo opozarjali na nevarnost.
Lanska odmera — podobno bo tudi letos — je resnično precej večja od predlanske, vendar se dajatve niso povečale toliko, kot so se cene gostinskih uslug. Predlanskim je bila odmera pavšalna, lani pa že po napovedih in zbranih podatkih. Lani ^e bila uvedena tudi progresivna obdavčitev, kar pomeni, da je bil večji dorno-dek obremenjen tudi z večjim odstotkom. Razen tega se je povečal davek na nujo delovno silo.
Davčna uprava meni, aa odmera ni previsoka, *io pd dokazuje s podatki iz družbenih gostinskih obratov, kjer ima na voljo natančne podatke o poslovanju in dajatvah. *
Pri zasebnih avtoprevoznikih v obeh letih ni bilo bistvenih razlik v odmori. Davčna uprava ugotavlja, da je bil pri tem skoraj v celoti izpuščen promet, opravljen za zasebnike, ker ni bilo evidence o teh prevozih.
Kar zadeva druge obrtnike, menijo na davčni upravi, da ■ ožmera ni bila pretirana. Ce so nastale precejšnje raziike pri nekaterih obrtnikih, so
se pojavile zato, ker ni bil zajet dejanski promet v prejšnjih letih. To velja predvsem za dva kovača, ki sta se ukvarjala s proizvodno obrtjo in sta zdaj, ko bi morala od nje tudi več prispevati, v znak protesta prenehala z obrtjo.	M.	L.
Zanj so nove dolžnosti
Beseda, dve z novim predsednikom organizacije SZDL v Velikem Gabru
PETER PODOBNIK
Preden je šel k vojakom, je več let delal v mladinskih vodstvih: najprej v vaškem aktivu na Selih-šumberku, kjer je bilo njegovo prvo delovno mesto po končani gimnaziji in višji pedagoški šoli, zatem pa je sodeloval tudi v delu občinskih, komitejev ZMS v Grosupljem in Trebnjem.
Po končani vojaščini se je z letošnjim šolskim le-
tom zaposlil v osnovni šoli Veliki Gaber. »V mladinski organizaciji naj delajo zdaj mladi. Mi smo laredili, kar smo mogli in znali. Če je človek oženjen, je ...« je hitel- naštevati opravičila, ko smo ga spomnili na njegovo aktivnost pred odhodom v vojsko.
Toda za Petra Podobnika imajo že nove dolžnosti, ne manjše, temveč večje: v nedeljo so ga izvolili za novega predsednika krajevne organizacije Socialistične zveze v Velikem Gabru. Že prej pa so ravnatelja šole Slavka Kržana izbrali za novega predsednika tamkajšnje krajevne skupnosti. V prihodnje torej ne bo mogoče trditi, da prosvetni delavci ne sodelujejo v javnem življenju okolja, kjer poučujejo.
»Ce že moram prevzeti to funkcijo, bom z delom skušal upravičiti zaupanje,« je dejal Peter in že odhitel v razred.
M. L.
Spet podpora krompirjevi tovarni
Ponovno zagotovilo predstavnikov republiškega sekretariata - Kako hladiti mleko in ne zmanjšati odkupa? - Razgovor o klavnicah
Danes teden sta obiskala Trebnje inž. Ivo Klemenčič in Lojze Komelj, predstavnika republiškega sekretariata za gospodarstvo, ter se z zastopniki občine, KZ Trebnje, KG Slovenska vas in Mesno prehrambnega podjetja pogovarjala o gradnji tovarne za predelavo krompirja, o organizaciji odkupa mleka ter o klavnicah.
Glede tovarne za predelavo krompirja sta ponovno po-
udarila, da republiški izvršni svet in gospodarska zbornica podpirata zamisel in soglašata, da bi bila ta tovarna zgrajena na Mipni ter da je treba gradnjo začeti naslednje leto. Investitorju — Kolinski iz Ljubljane — bosta izvršni svet in zbornica pomagala pridobiti potrebni denar za gradnjo. Da bi stvari pospešili, so se na koncu dogovorili, da bo januarja ponoven sestanek, na katerem bodo sodelovali vsi,
OBIŠČITE
BLAGOVNICO
Kmetijske zadruge Trebnje
v zadružnem domu, kjer vam nudijo veliko izbiro
TEKSTILA, GALANTERIJE IN POHIŠTVA na kredit
Odprto NON-STOP!
Vsem kupcem želimo ugoden nakup in srečno novo leto 1970!
K
e
:
Dobrnič: naredili so več kot prej vse desetletje
Priznanje svetu krajevne skupnosti - Pomoč pri nakupu avtomobila in elektrifikaciji Reve
Obveščamo cenjene potrošnike, da smo pred kratkim odprli v TREBNJEM št 10 — pri Vladu KRESALU
PRODAJALNO VINA
in drugih pijač. Trebanjci, poskrbite, da boste imeli za novo leto pristno metliško črnino.
Prvovrstna kvaliteta in nizka cena. Želimo vam srečno novo leto 1910!
Kmetijska zadruga METLIKA
Tako uspešnega zbora volivcev, kot je bil v nedeljo, 14 decembra, v Dobrniču že lep čas ni bilo. K temu je pripomogel tudi obisk: zbora so se udeležili poleg drugih predsednik ObS Ciril Pevec, tajnik Jože Godnjavec, direktor KZ Slavko Nemanič, občinsko konferenco SZDL pa je zastopal Marjan Legan.
Po poročilu predsednika krajevne skupnosti Feliksa Pekolja je v razpravi sodelovala cela vrsta ljudi. Dajali so javna priznanja za akcije, ki jih je krajevna skupnost opravila ob pomoči ob-"činske skupščine, ki ima zadnja leta veliko razumevanja za delo krajevnih skupnosti. Vaščani več vasi so trdili, da je bilo zadnji dve leti glede cest narejeno več kot prej celo desetletje.
Prebivalci doline in obrobnih vasi seveda tudi tokrat niso mogli mimo nekaterih še neurejenih problemov. Dobrniška dolina je še vedno brez avtobusne zveze s Trebnjim. Ker avtobusne proge noče uvesti nobeno prevozniško podjetje, obstaja upanje, da bo tudi druge ljudi lahko vozil šolski avtobus, če bo tako dopolnjen
zakon, ki je v javni razpravi.
Na zboru so sklenili ustanoviti posebno komisijo, ki bo preučila, kakšne so možnosti za gradnjo vodovoda v Koritih in Vrbovcu. Udeleženci so bili zadovoljni, ko jim je predsednik ObS Ciril Pevec obljubil pomoč pri nakupu gasilskega avtomobila za dobmiško gasilsko društvo ter pri elektrifikaciji zadnje vasice, ki ima štiri hiše in ime — Reva.
Koristen je bil tudi razgovor o kmetijstvu, v katerem je na vprašanja in pripombe kmetov odgovarjal direktor zadruge.
Mirna: kredit za vrtec odobren
Republiška skupnost otroškega varstva je odobrila okoli 230.000 novih dinarjev posojila za ureditev otroškega varstva na Mimi. To je le polovica denarja, potrebnega za preureditev stare osnovne šole. kjer bo vrtec dobil prostore v prvem nadstropju. Preostali del denarja bo prispevala občina sama. Celoten znesek omogoča, da bo za otroško varstvo dobro poskrbljeno za vrsto let.
ki imajo kaj opraviti s to odločitvijo.
Zanimiv je bil tudi razgovor o odkupu mleka. Znano je, da so zahteve pri odkupu poostrene in da bi bilo že od sredine leta treba odkupljeno mleko hladiti, kar zahtevajo zvezni predpis in predpisi o higieni mleka. Hladilne naprave so precej draga zadeva, zato bo potrebno število zbiralnic občutno zmanjšati. Ker bo že to prizadelo kmetovalce, so v razgovoru menili, da je nesprejemljivo zahtevati od kmetov, naj prispevajo za nakup hladilnih naprav, saj dobita premijo za mleko mlekarna in kmetijska zadruga.
. V izmenjavi mišljenj glede strogih higiensko-tehničnih predpisov, ki bodo veljali za klavnice, sta poudarjala predvsem, da bo sekretariat za gospodarstvo prek inšpekcije vztrajal glede njih, manj pomembno pa je zanj, katero klavnico naj bi zaprli in katera bo še lahko delovala, seveda če bo izpolnjevala zahteve.
Trebnje: delitev članov na oddef?'~
Pod vodstvom sekr3taria krajevne organizacije ZK Janeza Mihevca se je prejšnji teden sestal nov sekretariat organizacije, da bi zastavil delo. Po sklepu letne -on.e-rence bo trebanjska organ nacija ZK, ki šteje čez 170 članov delovala v treh ovlei-kih, ki bodo omogočili nepo-srednej ši vpliv posam e—‘h članov. Sekretariat je ra/delil vse komuniste v tri oiie;-ke, upoštevaje sposobnost -n delavnost posameznikov, e pri oddaljenih članih je ur. > števal, da je primemo, če spadajo vsi v isti oddelek.
V sredo bo seja skupščine
Na letošnji zadnji seji občinske skupščine Trebnje — sklicana je za prihodnji teden — bodo odborniki obeh zborov sprejeli nov statut občine. Statut obravnavajo na zborih volivcev, ki se bodo končali ta teden. Razen tega bo skupščina obravnavala letošnje gospodarjenje podjetij in ustanov, na dnevnem redu bo še odlok o prispevkih iin davkih za prihodnje leto ter nekatere druge zadeve.
Izvoljen je bil Stane Kolenc
V petek, 12. decembra, je v komunalno obrtnem podjetju Trebnje delavski svet volil direktorja. Ob tajnem glasovanju je dobil dosedanji direktor Stane Kolenc 12 glasov, drugi kandidat Pavle Jurglič, vodja kovinskega obrata, pa en glas. Ker je komunalna dejavnost širšega javnega pomena, mora po občinskem odloku dati k izvolitvi soglasje še občinska skupščina.
Komunalno obrtno podjetje je zadnja leta postalo eno močnejših podjetij v Trebnjem, predvsem pa je letos pridobilo z vselitvijo v nove prostore.
Danes ogled KEMOOPREMF
Popoldne bo v Trebnjem se-. ja izvršnega odbora občinske konference SZDL, na kateri bodo govorili o tezah »SZDL danes«, o osnutku statuta občine ter o financiranju organizacije Po seji bo ogled podjetja Kemooprema, ki je to leto zelo. napredovalo-
POPRAVEK
V sestavku »Volitve in imenovanja«, objavljenem na tej strani prejšnji teden, je tiskarski škrat izpustil besedico »razsodišča« in s tem spremenil smisel. Pravilno se stavek glasi: ... za predsednika častnega razsodišča Alojz Krhin... Za napako se opravičujemo.
TREBANJSKE IVERI
■ ZA NACRTE ZAGOTOVLJENO. Republiška skupnost otroškega varstva je odobrila denar za izdelavo načrtov za otroški vrtec v Trebnjem. Pri tem bo treba dobro preučiti, kakšno' stavbo naj bi zgradili, da bo varstvo otrok odpravljeno za dalj časa. Ne bi se kazalo še enkrat prenagliti, kot je bilo z montažnim vrtcem, ki so ga postavili angleški mladinci.
■ REDKI NA CESTI. V teh dneh se je močno zmanjšal avtomobilski promet na cesti Ljubljana—Zagreb. Tako je po oceni milice v nedeljo peljalo po njej komaj desetino običajnega ševila avtomobilov. Lastniki se še bolj kot zime bojijo velikih količin soli, ki so na cesti. Zmanjšan promet občutijo posebno gostinci: v nedeljo je bil motel skoraj čisto prazen.
■ VLAK JE EDINO ZANESLJIV. Odkar velja predpis, da morajo v avtobusih vsi potniki sedeti, se ob nedeljah in praznikih, ko je več potnikov, dogaja, da avtobus, ki ima postajo v Trebnjem, v kraj sploh ne zavije,
marveč vozi kar naprej, če se pritožite na avtobusno podjetje Gorjanci ali kam drugam, dobite samo odgovor, da je predpis tak in da poskusite pri naslednjem avtobusu. Zanimivo bi bilo vedeti, kako bo to vplivalo na poslovni uspeh podjetja.
■ ENI SO, DRUGI NE. Novo-zapađli sneg je vsako leto svo. jevrstna preizkušnja za vse tiste lastnike hiš in lokalov, ki mejijo na javne ceste. Medtem ko nekateri očistijo dostope, drugi pustijo sneg vnemar. Da je treba počistiti pred svojim pragom, zahteva konec koncev tudi občinski odlok.
■ POTREBEN ŠE TELEFON. Letos je Trebnje dobilo na C vib. lju novo, lepo urejeno veterinarsko postajo, vendaJ je še vedno brez telefona, kar povzroča ljudem pri iskanju veterinarske pomoči vseh preglavic kot prej. Ker so tudi nekateri lastniki hiš pripravljeni sodelovati in prispevati za napeljavo, bi skupho s postajo najbrž zmogli sicer precejšnje
stroške napeljave.
TB&BAMKMOm
Na nedavni proslavi RK v Stari cerkvi so podelili priznanja krvodajalcem, in sicer 9 zlatih in 12 srebrnih značk ter eno diplomo. Ta organizacija RK je med najbolj delavnimi v kočevski občini. (Foto: Drago Mohar)
Vsak dvajseti kočevski občan je krvodajalec
V kočevski občini tudi letos krajevne organizacije RK slovesno podeljujejo večkratnim krvodajalcem priznanja: diplome ter zlate in srebrne značke. Na sliki s slovesnosti v Kočevju. (Foto: Primc)
Dedek Mraz otrokom letos še ne bo prinesel vlečnice
Praznovanje novoletne jelke se bo začelo v Kočevju po 26. decembru - Zbranih 6800 din
Slavja za dan
naše armade
V zvezi s slavjem dneva JLA bo v Kočevju več prireditev. 20. decembra ob 11. uri bo predsednik občinske skupščihe priredil v HOTELU PUGLED sprejem za spomeničarje, narodne heroje, upokojene oficirje in še nekatere druge. Slavljencem bodo prišli čestitat predstavniki dijakov gimnazije in učencev osnovne šole. Zvečer bo v šeškovem domu svečana akademija, na kateri, bodo nastopili učenci in dijaki gimnazije, osemletke in glasbene šole. Po akademiji bo v HOTELU PUGLED družabni večer za rezervne in aktivne oficirje.
21. dec. popoldne pa bo v Gaju tekmovanje v kegljanju in namiznem tenisu, na katerem bodo nastopile štiri ekipe rezervnih in aktivnih oficirjev iz Ribnice.
Dogodki prehitevajo
Na zadnjem sestanku predstavnikov gospodarskih organizacij, ki ga je sklicala občinska skupščina, je bilo med drugim ugotovljeno, da je komisija za družbenoekonomski razvoj občine pri delu nekoliko popustila in da bodo nekateri dogodki njeno delo najbrž prehiteli (združevanje podjetij, preusmeritev RUDNIKA itd.). Vendar komisija sodeluje z zavodom, ki pripravlja program razvoja občine. Osnutek tega programa bo predvidoma dan v razpravo marca ali aprila. Komisija bo o svojem delu kmalu poročala občinski skupščini.
Gibanje prebivalstva
V novembru sta se na območju matičnega urada Kočevje rodili dve deklici, poročilo pa se je 12 parov. Umrli so: Leopold Potisek, upo-kojenec iz Salke vasi, star 93 let; Janez Mramor, elektrotehnik iz Kočevja, star 34 let; Amalija Šercer, družinska upokojenka iz 2urg, stara 77 let; Anton Panter, kmet iz Ograje, star 73 let; Prane Deržek, vodja kovinske delavnice iz Kočevja, star 39 let; Katarina Kač, družinska upokojenka iz Koblarjev, stara 90 let; Matilda Barle, gospodinja iz Salke vasi, stara 74 let; Franc Cerkvenik, upokojenec iz Kočevja, star 65 let, in Karolina Delač, upokojenka iz Kočevja, stara 65 let.
■ ■ ■ DIVJAD SE JE POMAKNILA V DOLINO, posebno jelenjad, čeprav Se ni veliko snega in hudega mraza. Tropi prihajajo prav do hiš in na vrtove na obrobju mesta. Pri strelišču so pred kratkim opazili dva Jelena in osem košut. Prišli so prav do ceste in po njivah pobirali zeljnate peclje in obirali mlado vrbovo grmičje ob Rinži. Lovec, ki je bil v tem revirju na službe, nem obhodu, je odstrelil najslabšo košuto.
■ ■ ■ LETOS JE BILO VČLANJENIH v Avtq-moto društvu Kočevje 341 občanov. Od tega je 'bilo 297 avtomobilistov, 11 motoristov in 33 podpornih članov. Društvo Je v tem mesecu začelo nabirati nove člane in pobirati članarino za prihodnje leto. Zaradi ugodnosti, ki jih imajo člani Avtojmoto zveze Jugoslavije, pričakujejo, da bo društvo imelo v prihodnjem letu okoli 30 odstotkov več članov.
■ ■ ■ TELOVADBA ZA ŽENSKE se je začela. Pri TVD Partizan se je začela redna rekreacijska vadba za starejše člane in članic*. Člani prihajajo na vadbo redno že več let, s članicami pa Je nekoliko težje. Ženski oddelek je pred leti že obstajal, a je nato zamrl. Upajmo, da bo zdaj več vol le in resnosti. Rekreacij, ska vadba za oba oddelka je vsako sredo ob 19. uri v telovad-
(Nadaljevanje s 1. str.)
V	kulturnem delu sporeda soN nastopili učenci glasbene in osnovne šole Kočevje. Za plesno glasbo so posrbeli »Roški fantje«, za humor pa/ kot smo že omenili, Breznikov Vanč.	•
Podobne proslave so že bile ali pa bodo tudi v ostalih krajevnih organizacijah RK
Letos so bili v kočevski občini odlikvani naslednji krvodajalci iz delovnih organizacij in krajevnih organizacij RK:
Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje: Matija Pirnar, Jože Fras in Anton Vlašič (vsi zlati znak — kri so dali 10 in večkrat), Marija Kalan, Jože Hočevar, Jože Sever, Frcnc Tušek, Drago Žagar (vsi srebrni znak — kri so oddali 5 in večkrat';
ITAS: Ježe Legan (diploma in spominsko darilo — kri oddal 21-krat), inž. Stane Aadamič, Alojz Goljevšček, Stane Pogorelec, Janez Pekolj, Prgnc Kiselak, Jože Rajšelj, Adolf Rudolf in Vladimr Krašovec — vsi zlati znak; Alojz Ivančič, Marjan Zakrajšek, Alojz Klepač. Anton Malnar, Slavko Poje., Jože Tomšič, Karel Žlebič, Edvard Plešnar, Vinko Arko in Dušan Vidmar — vsi srebrni znak;
TEKSTILANA: Matevž Erjavec, Stane Pahulje in Marija Grmov, šek — vsi zlati znak; Ivana Levstek, Vika Jakopin, Marta Volf in Marija Troha — vsi srebrni znak;
Občinska skupščina: Jože Polo-vič — zlati znak, Branka Šobar
—	srebrni znak;
LIK: Pavla Žagar, Ivan Potisk in Marija Vidmar — zlati znak; Stane Begolin, Martina štimac, Drago Filipič in Stefan Soš — srebrni znak;
MELAMIN: Franc Volf in Marija Miklič — zlati znak, Franc Šturm in Franc rink — srebrni znak;
TRGOPROMET; Angelca Klun, Franc Grebenc, Marija Ciglič, Slavka Pogorelc, Erika Miklič in Alojz Pirnar — srebrni znak;
AVTO: Tomislav Ličen — srebrni znak;
nicah doma telesne kulture.
U ■ ■ PREDLOGE ZA DOTACIJE iz občinskega proračuna so morale poslati organizacije in društva do- 15. decembra občinski skupščini. Predlogi so morali biti utemeljeni s tem, kaj sta društvo oziroma'organizacija letos delala in koliko denarja sta porabila. Upajmo, da bodo pri občinski skupščini ta poročila dobro pretehtali in na osnovi analize dela v preteklosti dodeljevali nove dotacije. Merilo naj ne bo želja po denarju, ampak dejansko o-pravljeno delo. Podobna poročila so dostavljala društva in organizacije tudi v preteklih letih, vendar nekateri menijo, da niso bila dovolj proučena.
■	■ ■ DA NE BO POMOTE
—	banana s prekrasnim cvetom Je bila vzgojena v domu telesne kulture in nato pred dobrim mesecem prenošena v avlo osnovne šole, ker je tam višji strop. Uprava doma je to banano poklonila šoli. Fotografije te banane so bile v časopisih z različnimi obrazložitvami. »Ni odlika, kititi se s pavovim perjem,« pravi star pregovor, ki bi ga morali vedeti tudi pedagogi, ki vodijo biološki krožek. Učenci kočevske osnovne šole niso namreč mogli v mesecu dni bistveno vplivati na njeno rast in vzgojo, zato podpis pod sliko v zadnjem Dolenjskem listu ne ustreza stvarnosti.
PETROL: Stane Bauer in Anton Pirnar — srebrni znak’;
INKOP: Leopoldina Gričar — zlati znak, Alojz Lovšin — srebrni znak;	/
ELEKTRO: Drago Murn in Drago Vidoni — srebrni znak;
Zdravstveni dom: Franc Mrvar
— zlati znek;	x .
OPREMA:* Cvetko Lipovac —
zlati znak, Alojz Petek in Franjo Petrinčič — srebrni znak;
Osnovna šola:	Katica	Pimšar,
Marija Filipič in Miha Majerle — srebrni znak;
Stanovanjsko podjetje: Ivan Novak — srebrni znak;
Kreditna banka: Pavla Pirc — srebrni znak;
SDK: Marjana Hodnik — srebrni znak;
Tiskrma: Milena Coklec — srebrni znak;
HOTEL PUGLED: Ignac Vidrih
— zlati znak;
i KOMUNALA:	Anica	Zupan —
zlati znak;
MLEKARNA:	Marija	Guštin —
zlati znak;
Kovinarska šola: Fr.nc Reven in Alb'n Vidic — srebrni znak;
Ostali obrtniki:	Katica	Marti-
nec — zlati znak; Sanda Cilenšek, Marija Slak in Zli-tko Vardjan — srebrni znak;
RK Kočevska reka; M loš Božič in Ivan Poje — zlati znak; Jože Poje, Drago Krulič Ivan Okraj-šek, Srečko Turk, Alojzija Zidar, Franc Turk, Iv n Seroer, Ančka Poje in Ciril Cimprič — srebrni znak;
RK Stara cerkev: Franc Kram-_ žar — diploma in spominsko da-" rilo, Antonija Levstek, Marija Kovač, Julka Pinosa, Janez Hočevar, Vinko Vesel in Karolina Rus — zlati znak; Angela žele, Mirko Pantar, Jože Umek, Štefka Hočevar, Janez Knavs, Ančka Oblju-bek, Benitl Kump in Duš..n Vidmar — srebrni znak;
RK Rudnik: Ivan Jerman — diploma in spominsko darilo, Anton Kravanja, Milan Rus, ’ Edo Pirc, Alojz Šušteršič tn Ludvik Sočič — zlati znak; Leopold Hribar. Vemer Košič Alojz Pevec, Andrej Vidmar — srebrni znak;
RK Dolga vas: Nežka Klepač —-srebrni znak;
RK Kostel: Neža Marincelj in Franc Žagar — srebrni znak;
RK Stari Log: Franjo Domunkoš
— srebrni znak;
RK Mozelj: Angelca Kotnik tn Ivanka Kavran — srebrni znrk;
RK Spodnji Log: Justin Škol — zlati znak, Marijana	Kavran	—
srebrni znak;
RK Predgrad-Laze:	Frnnc P-‘tn-
člč — zlati znak Jn	Marija Špe-
har — srebrni znak;
RK Vimolj: Viktor Majerle -srebrni znsk:
RK Struge:	Milan	Habjan	—
srebrni mak'
RK Cvlšlerji: Marija Antolin — srebrni znak;
RK Draga: Franc Vesel — srebrni znak.
Predstavniki občine Ribnica in šelezniškega transportnega podjetja Ljubljana so bili le na tistem delu sestanka, ko je tekla razprava o pokrivanju izgube na ko-čevskj progi. Predstavniki železnice so poudarili, da bo kočevska proga (oziroma dostavni tir) obratovala po novem letu le v prime.’u, če bodo občine še letos pokrile svoj del izgube (polovico jo pokriva republiški izvršni svet) in če bo še pred koncem leta podpisana nova pogodba o pokrivanju izgube na tej progi.
NovoIptni ponust
Od 18. do 31. decembra bo v NAMI v Kočevju za kupce novoletni popust: 10-odstotni bo za konfekcijo, metražno blago, dekorativno bla^o, preproge, obloge tal, vse perilo in pletenine, opremo za dojenčke, volno, igrače, obutev in izdelke tovarne GORENJE (hlad;lniki, štedilniki, pralni stroji, žarne peči), 5-odstotni popust bo veljal za pohištvo, že zdaj pa vel la 25-odstotni popust za nekatere televizorje ET in bo veljal do 10. januarja
Pomočniki dedka Mraza iz Kočevja so imeli 9. decembra spet sestanek, ra katerem so pregledali, katere naloge so že izpolnili hi katere morajo še.
Doslej so zbrali pri delovnih in drugih organizacijah za organizacijo praznovanja novoletne jelke in za -obdaritev otrok 6800 din, računajo pa, da bodo v naslednjih dneh zbrali še najmanj 4000 dinarjev. Sklenili so, da bodo porabili le manjši del tega denarja, in sicer samo za čim prijetnejše praznovanje novoletne jelke, ostali denar pa bodo prihranili.
Ostanek denarja namreč ne bi zadoščal za nakup manjše v’ečnice. zato bodo zanjo zbirali še prihodnje leto oziroma toliko časa. dokler ne bo denarja z,i vlečnico dovoli. Hkrati bodo še naprej zbirali podatke o vlečnicah (zmogljivost, ceha itd.) in predlagali dedku Mrazu, komu naj jo da v upravljanj. Verjetno bo ito TVD »Partizan«.
Sklenili so tudi. da se bodo novoletna slavia začela po 26. decembru. Na ta dan bo mesto zvečer že okrašeno. Mesto bo tudi ozvočeno, da bodo vsak dan od 15. do
Občni zbor sindikata
Za ponedeljek, 22. decembra, je sklican občni zbor občinskega sindikalnega sveta Kočevje. Na njem bodo razpravljali o sindikalnem delu v preteklih dveh letih, sprejeli zaključke za bodoče delo, sprejeli poslovnik občnega zbora in izvolili novo občinsko sindikalno vodstvo.
V	razpravi so se prisotni \ med več inačicami odločili za tisto, po kateri bo polovici izgube (700.000 din nn leto) še naprej pokrival lepu-bliški izvršni svet, zn preostalo polovico pa naj oi železnica povišala prevozne tarife na tem dostavnem tiru. Nekateri so se navduševali še nad inačico, po kateri bi del izgube pokrivale tudi občinske skupščine. Vendar med tema dvema pred’ogo-ma ni bistvene razlike, saj bi v drugem primeru tako in tako vsaka občinska skupščina svoj del izgube pokrila z denarjem, ki bi ga zbrala pri delovnih organizacijah.
Ko so razpravljali o narodni obrambi, so sklenili, da bodo v občini Ustaiv^/ili poseben sklad za r^eno financiranje. Z delovnimi organizacijami pa se bodo predstavniki občinske skupščine neposredno dogovarja'
11,	koliko bodo v ta sklad prispeyale.
Planirani letošnji proračunski dohodki bodo okvirno doseženi, vendar bo imPin temeljna izobraževalna skuo-nost ori dohodkih nekaj presežka, prav toliko pa bo
20. ure lahko predvajali glasbo. 29. in 30. decembra ob
16.	uri bo šel skozi mesto sprevod Dedka Mraza s spremstvom in godbo. V šeškovem domu bo več predstav igrice »Dedek Mraz prihaja«, skoraj po vsaki pa bo dedek Mraz obdaril otroke — seveda le otroke članov tistih delovnih kolektivov, pa tudi posameznih staršev, ki mu bodo naročili, naj njihove otroke obdari.
Na drsalno revijo
Tudi v Kočevju prodajajo vstopnice za drsalno revijo HOLIDAY ON ICE, ki bo v dvorani Tivoli v Ljubljani od 23. do 29. decembra. Kočevska podružnica SAP, ki bo prodajala vstopnice za to prireditev tudi po delovnih organizacijah, je prejela vstopnice za 26. in 27. december, in sicer za predstavi, ki bosta ob 16.30. V Kočevju prodajajo le vstopnice, ki so po 20 in 25 din-, medtem ko so sicer po ceni od 15 do 35 din.	\
Posvet odbornikov
Za danes popoldne je v Kočevju sklicano posvetovanje samostojnih obrtnikov in predstavnikov obrtnih delovnih organizacij, fr a njem bodo razpravljali o raznih problemih obrti (prispevki, davki, krediti, poslovni pr o- _ stori, oprema delavnic, oskrba z materialom in o-rodjem, zaposlovanie in izobraževanje obrtnikov, inšpekcije, kontrola, šušmar-stvo, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje obrtnikov, obrt kot postranski no-klic itd.), Izvolili pa bodo tudi odbor za obrt ki bo imel sedež v Kočevju.
imel čisti občinski proračun primanjkjaja.
Med razpravo o tem, Kakšno stopnjo proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki je glavni vir proračunskih dohodkov, naj bi uvedli v prihodnjem le’u so bili predstavniki gospodarstva seznanjeni s petimi pre-dlogj (4,27 — republiški predlog in 5,40, 5, 4,90 in 4 80 odstotka), vendar se dokončno niso odločili za nobenega.
Spet podražitev?
Ze pred nekaj tedni so kočevski dimnikarji zaprosili občinsko skupščino za dovoljenje za podražitev svojih storitev, vendar ga še niso dobili. Dimnikarji so namreč predlagali, da bi storitve občutno podražili, nekatere celo kar za 100 odstotkov. Občinski upravni organ, ki je pri. stojen za cene, bo pred odobritvijo novih cen predlog dimnikarjev dobro proučil.
Seja občinska kupščine
. Za 23. december je sklicana seja občinske skupščine Kočevje, na kateri bodo razpravljali o poročilu Zavoda za zaposlovanje Ljubljana, o poročilu Delavske univerze o izobraževanju odraslih, o o-mejitvi proračunskih sredstev, o premoženjskopravni zadevah, sprejeli pa bodo tudi nekatere odloke in sklepe.
DROBNE IZ KOČEVJA
Dvakrat tepene delovne organizacije
Kočevske delovne organizacije morajo plačati izgubo na kočevski progi, razen tega pa niso upravičene do regresa, ker je ta proga industrijski tir - Ustanovili bodo sklad za narodno obrambo
11. decembra je bil v Kočevju sestanek predstavnikov občinskih skupščin Kočevje in Ribnica ter delovnih organizacij z območja obeh občin, na katerem so razpravljali o pokrivanju izgube na dostavnem železniškem tiru Grosuplje—Kočevje, o financiranju narodne obrambe ter izpolnjevanju proračuna občine Kočevje za letos in proračunskih možnostih za prihodnje leto.
Pravica še vedno ni zmagala
Sodišče je neupravičeno odpuščenim delavkam iz Sodražice prisodilo denar, podjetje TORBICA pa ga ni izplačalo v dogovorjenem roku
Delavke obrata TORBICA v Sodražici, ki ga je matično podjetje ukinilo, so tožile podjetje in uspele: vsem 14 delavkam bi moralo podjetje TORBICA iz Ljubljane izplačati osebne dohodke za ves čas, ko so bile brez dela — vendar denarja še danes niso dobile.
Po posebni pogodbi, k: so jo s podjetjem	TORBICA
sklenile odpuščene delavke
—	pri tem sta delavkam pomagala občinski sindika.nl svet in pravna služba pfi republiškem svetu sindikatov — septembra letos, bi morala TORBICA izplačati delavcem ves zapadli osebni dohodek od dneva neupravičenega dopusta, to je od junija 1968 do septembra letos, v treh obrokih (oktobra, novembra in	decembra
letos).
December je tu, delavke pa še vedno niso dobile niti prvega obroka. Pač pa so novembra letos prejele od javnega pravobranilstva Novo mesto obvestilo	oziroma
• ’ *: +
terjatev, da morajo Zavodu za zaposlovanje Novo mesto do 10. decembra letos vrniti ves denar, ki so ga prejele
v	času, ko niso bile zaposlene. če tega ne bodo storile, bodo tožene. Kako naj delavke denar vrnejo, če jim ga TORBICA ni izplačala?
Zaradi takega postopka (predvsem podjetja TORBICE, pa tudi ostalih) ni čudno, če prizadete delavke izgubljajo vero v pravico, v odločitve sodišča pismene dogovore in podobno (ki jih nihče ne upošteva). Delavke so zaprosile ribniškj občinski sindikalni svet, naj jim novno pomaga, da bodo dosegle svoje pravice.
K. O.
Deset let obstoja je pred kratkim praznoval kolektiv Vodovodne skupnosti Kočevje-Ribnica. Na sliki pet članov kolektiva, ki so pri Vodovodni skupnosti zaposleni že vseh 10 let in so zato dobili v znak priznanja ure, ter predsednik sindikalne podružnice (desni). Na sliki ni šestega nagrajenca Rudija Jakliča, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti slovesnosti. (Foto: Drago Mohar)
Spomladi k ribniškima ribnikoma
V ribnika na Starih njivah pri Ribnici bodo ribiči spomladi spustili šarenke, ščuke in krape - Spodnji ribnik bo namenjen tudi kopalcem - Pri urejanju je ribičem precej pomagalo tudi vojaštvo
Ustanovili bodo pletilski obrat
Pred kratkim smo obiskali predsednika ribiške družine Ribnica dr. Božidarja Voljča in ga zaprosili, naj nam pove vse o prizadevanjih družine za ureditev ribnikov pri Ribnici in o ureditvi potoka Izber pri Sodražici za noiistop ribolov. Zvedeli smo naslednje:
Nad 100 žensk bi se rado zaposlilo
Na nedavnem sestanku v Ribnici, ki so se ga udeležili predstavniki občinske skupščine, družbeno-polliič-• nih organizacij, direktor Zavoda za zaposlovanje Novo mesto Ludvik Kebe, direktor Delavske univerze Kočevje Matija Cetinski, direktor R1-. KO Stane škrabec in predstavnik Loškega potoka Jože Mohar, so se dogovarjali o pripravah za ustanovitev pletilskega obrata v Loškem potoku.
»V Loškem potoku je nad 100 žena in deklet, ki bi se rade zaposlile,« je povedal Jože Mohar, »zato tak obrat tu ni le zaželen, ampak nujen.« Kmetijska zadruga bi za pletilski obrat odstopila del prostorov v svoji stavbi na Hribu. RIKO bo dalo na uporabo 10 pletilnih strojev, denarno pomoč za ustanovitev obrata pa je obljubil tudi INLES.
Na sestanku so sklenili, da bo Delavska univerza Kočevje že v decembru organi-
O zdravstvu in zavarovanju
Pred kratkim je bila v Ribnici prva javna razprava o osnutku zakona o zdravstvu in osnutku zakona o zdravstvenem zavarovanju. Sklicala jo je SZDL, vodil pa jo je zvezni poslanec Vinko Kastelic. Prisotne je zanimalo predvsem, kakšne bodo v bodoče pravice zavarovancev in kako bo urejeno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmetov. Razpravljali so tudi o financiranju zdravstvene službe in delu komunalnih skupnosti za socialno zavarovanje.
zirala v Loškem potoku pletilski tečaj. Po treh mesecih bodo izmed tečajnic izbrali nekatere, ki bodo jedro novega obrata, ostalim pa bi dali delo na dom. Delavke, ki bodo izbrane za no-vj obrati, bodo morale nato opraviti še trimesečni tečaj, ki ga bo plačal Zavod za zaposlovanje Novo mesto.
Vse kaže, da bo želja Fo-točanov kmalu izpolnjena in da bo Loški potok že prihodnje leto imel svoj pletilski obrat.
Na Starih njivah pri Ribnici sta bila že pred vojno dva Rudeževa ribnika. Ker jih doslej nihče ni obnavljal, sta bila poškodovana in zanemarjena.
Oba ribnika so letos ribiči z velikim razumevanjem in pomočjo domače vojaške enote obnovili. Vodstvo ribiške družine pa je nekoliko razočarano, ker so le redki člani družine pomagali pri obnovi.
Kljub temu sta oba ribnika že obnovljena, čez zimo ju bodo preizkusili, kako se bosta »obnašala«. V spod-
njem ribniku, ki je bil obnovljen zadnji, mora »dozoreti« še dno.
Spomladi, predvidoma aprila, bodo v ribnika viožili ribe in ju odprli za ribolov.
V	zgornjega nameravajo vložiti postrvi — šarenke, v spodnjega pa ščuke in belice (krape, klene). Spodnji ribnik bo primeren tudi za kopanje, medtem ko je zgornji nekoliko premrzel.
Ob ribnikih na Starih njivah bi bilo prav lahko urediti prijetno rekreacijsko središče za domačine in turiste. Vendar ribičj sami te-
KAKO BO PO NOVEM LETU?
Občani se boje, da bi ostali brez mesa
Z novim letom bodo ukinjene vse klavnice v ribniški občini, ker ne odgovarjajo novim higiensko-tehničnim predpisom - Kako bo potekala pozimi oskrba z mesom v težko dostopnih krajih, še nihče ne ve
Predstavniki kmetijskih zadrug Ribnica in Loški potok ter zasebni mesar Jože Arko iz Sodražice, ki oskrbuje občane ribniške občane z mesom, so se pred kratkim sestali, da bi se dogovorili, kakšna bo oskrba po novem letu.
Z novim letom bodo namreč morale vse klavnice obvezno poslovati v skladu z določili novega pravilnika, ki jim določa minimalne hi-giensko-tehnične pogoje. Vse tri klavnice v ribniški občini teh pogojev ne izpolnjujejo, najmanj pa jih ribniška.
V	uvodnem delu razprave so vsi prisotmi novi pravilnik kritizirali in ugotavljali, da se bo oskrba z mesom na območju občine močno poslabšala, posebno na območju Loškega potoka.
Nadalje so menili, da novi pravilnik ščiti velike klav-
nice, ki so se doslej izkazale za nedonosne, in da Djdo njegove posledice občutile manjše klavnice ter seveda prebivalci podeželja.
Pri tej svoji kritiki pa so bili zelo verjetno nekoliko premalo kritični do sebe. Manjše klavnice so namreč lahko donosne tudi zaradi tega, ker so v higiensko-teh-ničnem oziru slabše opremljene, kot so velike. Zato imajo tudj manj sr.roškov in so donosne. To pomeni, da so verjetno donosne prav na račun slabše higiene in tehnike, kar hoče novi pravilnik preprečiti.
Nadalje so sklenili, da bodo vse klavnice v občini z novim letom prenehale delovati. Meso bo mesnicam in trgovinam dovažal najugodnejši ponudnik, se pra-
vi	klavnica, ki bo ponudila najugodnejše pogoje.
Vprašanje pa je, kako Do pozimi zaradi slabih vremenskih pogojev in prometnih zvez oskrbovano t, mesom območje Loškega potoka. yerjetno je, da bi morali dovoliti klavnici v Loškem potoku delo vsaj še to zimo, kasneje pa bo morala kmetijska zadruga tudi za to območje organizirati dovoz mesa.
J03E PRIMC
Cene v Kočevju in Ribnici
Pretekli teden so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene:
Kočevje:	RibVlca:
(cene v din za kg) krompir	0,78	0,80
sveže zelje	2,00	2,00
kislo zelje	2,30 in	2,90	2,20
kisla repa	2,30	2,20
ohrovt	3,60	—
cvetača	—	3,50
fižol v
zrnju	5.15 do	5,85	6,00 in 7,00
čebula	3,65	3,80
česen	14,40	13,00
solata	4,70 in	11,30	5,00
radič	12,70	11,50
paradižnik	6,00	8,00
korenje	2,00	2,00
peteršilj	4,40	4,00
zelena	4,40	—
jabolka	1,40 do	1,80	1,00
hruške	—	1,60
grozdje	5,00	4,80
limone	6,40	6,20
pomaranče	5,8®	5,30	in	6,00
mandarine	7,20	8,10
banane	6,20	6,20
jajca (cena za kos)	0,78 do	0,90	0,87
Prvo dvostezno avtomatsko kegljišče v ribniški občini je odprl pred kratkim gostilničar Zdenko Mohar v Loškem potoku. Enostezno avtomatsko kegljišče pa ima že gostilničar v Prigorici. (Foto: Drago Moliar)
ga ne bodo zmogli. Pričakujejo, da jim bosta pri tiem pomagala krajevna skupnost in ribniško Turistično društvo, ki se je doslej vse premalo zanimalo za prizadevanja ribiče. Predvsem bi bilo treba ureditj okolico ribnikov in postaviti manjšo stavbo, v kateri bi bila bife in shramba za pribor ter orodje.
Na večje razumevanje turističnih delavcev so ribiči naleteli pri urejanju Izbera (Izvera) v okolicj Sodražice. Ta potok so ribiči zajezili in vanj pred kratkim vložili šarenke, da jih domačini in ru-risti že lahko odUvljajo. Vsa dela so opravili v tesnem sodelovanju s Turističnim društvom Sodražica, ki namerava v bližini postaviti manjšo vlečnico. Na tem območju sta tudi dve stavbi, ki ju bodo ribiči in turistični delavci, če bo šlo vse po načrtih, uredili za svoje in hkrati turistične namene.
J. PRIMC
Gripa hudo razsaja
V zadnjih treh tednih se ja gripa močno razpasla v ribniški dolini. Obiskala je vse vasi in v nekaterih krajih ni družine, v kateri ne bi imeli vsaj enega bolnika. Ponekod pa je zbolelo tudi več družin-skih članov. Najraje se je zahrbtna bolezen lotila odraslih. Potrošnja tablet za ublažitev vročine in zdravljenje gripe je močno porastla, prav tako pa tudi potrošnja čajev in limon. Največ bolnikov je bilo v prvi polovici decembra.
V	prvih dneh decembra in konec novembra je bila namreč nagla sprememba temperature.
Proslave dneva JLA
V	ribniški občini se bodo proslave dneva JLA začele 20. decembra, ko bosta proslavi v Loškem potoku in Sodražici. 21. decembra bosta proslavi v Dolenji vasi in Ribnici. Dopoldne bo slovesnost v ribniški vojaški enoti, zvečer pa akademija v domu TVD Partizan. Tega dne- bodo v Ribnici tudi športna tekmovanja na katerih bodo razen vojske sodelovali rezervni oficirji iz Ribnice in Kočevja. 22. decembra bo ribniška vojaška enota nagradila tri najboljše spise učencev višjih razredov osemletk, ki so pisali naloge -o življenju in delu pripadnikov JLA. Osnovne šole bodo tudi same nagradile nekdaj najboljših spisov o JLA.
Upokojenci poročajo
Društvo upokojencev Ribnica v teh dneh pobira članarino (8 din) in zavarovalnino (19 din), po novem letu pa bodo volili nova vodstva podružnic in sklepali o pomoči tovarišem v nesreči v Banjaluki. Vsem svojim članom želi društvo SREČNO NOVO LETO.
Svet delovne skuonosti
občinska uprave občinske skupščine Ribnica
razpisuje prosta delovna mesta za:
1. REFERENTA
za invalidske in borčevske zadeve
Pogoji:
a) višja šola upravne ali pravne smeri
b) srednja šola upravne ali finančne smeri
2. REFERENTA v davčni upravi
Pogoj: višja šola finančne upravne ali pravne smeri
Za kandidate, ki stopajo prvič na delo v občinski upravi, je določeno poizkusno delo.
Kandidati, ki prvič stopajo na delo, se sprejmejo na delo kot pripravniki.
Nastop službe je možen takoj. Pismene ponudbe z življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi sprejmemo do vključno 31. 12. 1969
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
■ ■ ■ KAtU- NA PROSTEM morajo stati avtobusi, ki prenočujejo v Sodražici. Prav bi bilo, da bi zanje zgradili garaže, da ne bi bili izpostavljeni mrazu in drugim vremenskim nej^i likam. Zdaj namreč res m nič čudnega, če se prav ti avtobusi pogosto kvarijo.
■ ■ ■ ZA TELEFON JE ZAPROSILA krajevna skupnost Suš-je občinsko skupščino Ribnica. Namestili naj bi ga v zadružnem domu. Območje krajevne skupnosti je precejšnje, v Sušjah je tudi šola, telefona pa nimajo. Prošnjo naj bi občinska skupščina upoštevala, ko bodo tu obnavljali telefonske napeljave oziroma po. lagali podzemeljski telefonski kabel.
■ ■ ■ MOČNO JE ZAVRTA gradbena dejavnost zaradi snega in mraza. Najbolj se to pozna pri zasebnih gradnjah. Sicer pa je bila letos gradbena sezona zaradi dolgega lepega vremena razmeroma dolga. Na območju občine je bilo spet zgrajenih precej novih stanovanjskih stavb, kar velja
predvsem za Ribnico in okolico. Vse kaže, da bo tudi prihodnje leto gradbena dejavnost zelo razgibana. Graditelji pa se boje, da do v prihodnjem letu bolj težko dobiti gradbeni, material in da se bo spet podražil, kot se dogaja vsa zadnja leta.
■ ■ ■ VAŠKI VODOVOD nameravajo v prihodnjem letu zgraditi v Gorenjih Lazih. Pripravljal, na dela so se že začela. Vodo bodo zajeli v bližnjem vaškem studencu. Tudi 21ebičani se že več let pogovarjajo o gradnji vodovoda, vendar še niso prešli od besed k dejanjem.
■ ■ ■ OBČINSKE CESTE, ki so na območju krajevne skupnosti Sušje, pluži KOMUNALA, ostale vaške poti pa morajo plu-žiti prizadeti prebivalci sami. Pluženje organizira krajevna skupnost, ki potrebuje letos za te namene okoli 1200 din. Na območju občine do preteklega tedna ni prišlo do večjih zastojev v prometu. ker so bile ceste primemo SDlužene.
REŠETO
S?
Zdravstvo je preseglo plan
V	črnomaljski občini je bilo letos v 9 mesecih opravljenih v ambulantah splošne medicine okoli 33.000 pregledov, kar je 79,5 odst. planiranega dela. V istem času je zdravstvena služba dosegla 137-odst. plan pri varstvu žena, saj je opravila 3938 pregledov.
8 kilometrov peš v šolo
Otroci iz oddaljenih krajev, kot so Pounovičd in Zuniči, ki obiskujejo osnovno šolo v Adlešičih, so bili ob prvem snegu spet brez prevoza v šolo. že lani so bile zaradi neredno plužene ceste velike pritožbe, a letos je prišlo do istih nevšečnosti. Avtobus podjetja »Gorjanci« ni mogel voziti, ker komunalno podjetje ceste ni usposobilo za promet. Ali ni žalostno, da morajo otroci zaradi malomarnosti posameznikov pešačiti 8 kilometrov do šole?
Bomo pustili človeka umreti?
Odbornik Slavko Lozar iz Rožanca je na zadnjem zasedanju občinske skupščine Črnomelj prosil, naj bi se zavzeli za Jožeta Grahka, blizu 60 let starega možaka iz njegove vasi- Več kot 24 let je je bil zaposlen — tako je povedal odbornik — zdaj zaradi tuberkuloze ne more več delati. Hodi od hiše do hiše, kjer mu dobri ljudje dajejo hrano, spi po hlevih in se ne zdravi. Lahko, da celo prenaša bolezen. Odbornik je dobil zagotovilo, da bo za bolnega Grahka poskrbela socialna shjžba. To je eden od primerov, kakršnih je najbrž več, a na občini zanj ne vedo, ker ena socialna delavka ne more biti kos vsemu delu v pisarni in na terenu.
Ne vedo za 15. amandma
2e na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta so povedali, da delavstvo v podjetjih sploh ni seznanjeno s tem, kaj pomenii 15. amandma, o katerem je zadnje čase toliko slišati. Tezo so potrdili tudi na občinski konferenci ZK, ob tem pa razglabljali, po čigavi krivdi slaba obveščenost. Prevladovalo je mnenje, da so za osveščenost delovnih ljudi dolžne skrbeti vse organizacije, predvsem pa sindikat oziroma komunisti v sindikatu. V tej zvezi so predlagali, naj bi pri občinski skupščini odprli referat za samoupravljanje, da bi se s temi stvarmi vsaj eden v občini kvalificirano ukvarjal.
„Vztrajali kadrovski
bomo, da bodo priporočila o politiki dosledno uresničena"
Ob predvidenem 100-odstotnem povečanju brutoprodukta v občini je treba imeti še enkrat več strokovnjakov, sicer ne bo napredka
Na občinski konferenci Zveze komunistov v Črnomlju so 10. decembra postavili na ostrino uresničevanje politike ZK in priporočil v praksi. O pomanjkanju strokovnjakov in drugačni kadrovski ter štipendijski politiki so govorili že pred tremi leti, a je danes strokovnjakov še manj, kot jih je bilo takrat. „
V lepo zastavljenem, a tudi kritdčnem poročilu je sekretar občinskega komiteja
ZKS Jože Vajs govoril o delu konference v minulih dveh letih. Največ pozorno-
Leopold Jelenič - 60-letnik
12.	novembra je Leopold Jelenič iz Črnomlja praznoval 60. rojstni dan. Preneka-teri Belokranjec ga pozna še iz vojne. Že pred vojno se je kot mlad gostilničarjev sin pridružil naprednemu gibanju zato je ob razpradu stare Jugoslavije že vedel, kje je njegovo mesto. t
Polde je bil član občinskega komiteja in odbora OF v okraju Črnomelj, načelnik za ljudsko zdravstvo tn socialno politiko, šef notranje uprave, v Črnomlju, inšpektor za de-
lo,* upravnik gostišča Lovski rog, porotnik, danes pa je še član ZB, vojaških vojnih invalidov in navdušen lovec.
»Lovska strast je pri nas že v družini. Rad bi še več hodil v gozd, pa zaradi slabega zdravja ne morem-«
—	IN KAKO JE DANES POSKRBLJENO ZA BORCE?
»Borčevske pokojnine niso slabe, vendar je za borce na vasi in za matere padlih še
premalo poskrbljeno• Ti ljudje se s svojim delom ne morejo več preživljati, podpora pa je tako majhna, da z njo ne morejo živeti. Takih pri-
LEOPOLD JELENIČ
merov je dosti posebno v oddaljenih belokranjskih vaseh.«
Leopoldu Jeleniču želimo še mnogo zdravih let in mirno roko za lovski strel.
A. V.
sti je posvetil prizadevanju komunistov za gospodarski razvoj občine. Z več podatki je podkrepil ugotovitev, da v pridobivanju strokovnjakov doslej ni bilo prav nobenih uspehov. O tem je dejal:
—	Veliko s^o že govorili
o	kadrih, toda če primerjamo stanje v naši občini s podatki o kadrih v republiki in z jugoslovanskim povprečjem, pridemo do porazne slike. Na 100 zaposlenih v gospodarstvu je v Sloveniji
1,6 visoko izobraženih, medtem ko imamo pri nas le
0,7 odst. ljudi z visoko izobrazbo. če primerjamo število študentov visokih in višjih šol z jugoslovanskim povprečjem, vidimo, da imamo na 1000 prebivalcev trikrat manj študentov. Kdo naj načrtuje razvoj podjetij in spremlja sodobno tehnologijo? Kdo naj vnaša novosti v proizvodnjo in raziskuje tržišča? Potrebna je močna politična akcija vseh organizacij in občinske skupščine, da spremenimo odnos do strokovnjakov na vseh ravneh. To velja tako za gospodarske organizacije kot za področje družbenih služb, vključujoč javno upravo.
Več članov konference je navezalo razpravo na te besede. Ugotovili so celo, da nekateri direktorji še danes, kljub mnogim priporočilom, izražajo zadovoljstvo nad sedanjo izobrazbeno strukturo
v svoji delovni organizaciji. Razen tega tudi menijo, da povečano štipendiranje ni potrebno, češ da strokovnjaki tako odhajajo. Konferenca je menila, da so taka stališča nevredna komunista, ki mora biti nosilec napredka.
V	razpravi je sodeloval tudi član CK ZKS inž. Rado Dvoršak. V zvezi s kadrovsko problematiko in razvojem gospodarstva je govoril tudi o nerazvitosti, ki Je bi-la na konferenci nekajkrat omenjena.
Za Banjaluko
V	zadnjem času so pri občinskem odboru Rdečega križa v Črnomlju dobili še naslednje prispevke:	parna
pekama je dala tisoč din, Rdeči križ Semič 200 din, osnovna šola Črnomelj 1.132 din, šolarji iz Doblič 18 din, kolektiv lekarne 225 din, o-brtno komunalno podjetje 395 din, lekarna iz skladov 500 din, Rdeči križ v Adlešičih 493 din, učenci semiš-ke šole 293 din, vaščani Doblič 200 din, uslužbenci veterinarske postaje 200, rudnik Kanižarica 6 025, veterinarska postaja iz skladov 500 din, Rdeči križ v Dra-gatušu dodatno 1051 din in RK Črnomelj 2.608 din. Vsega skupaj so v Črnomlju zbrali že 83.217 din v gotovini in 32.425 din v blagu.
Pogumneje v združevanja!
Sindikat se zavzema za usklajevanje samoupravnih aktov z zakonodajo ter za koristno združevanje - Podpora klubu OZN na Vinici
Ko je občinski sindikalni svet razpravljal o preteklem delu in bodočih nalogah, se je skozi razpravo kot rdeča nit vleklo usklajevanje samoupravne zakonodaje v delovnih organizacijah in odnos vodilnih ljudi do samoupravljanja.
Močno so poudarjali potrebo po hitrejšem vključevanju domačega gospodarstva v integracijo. Ugotovili so, da podjetja, ki že na ta ali oni način sodeluj vjo z močnejšimi partnerji, dobro poslujejo in da bi morali drugi kolektivi zglede posnemati. Navadno pa prihaja do združevanja prepozno, za-to so spet opozorili, da je treba poslovno sodelovanje
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE ČRNOMELJ
Če si velik siromak, se bojiš posojila
ZDRAVSTVO: Neurejene razmere v Poljanski dolini in novogradnja SOCIALA: En sam človek ne more biti kos množici socialnih težav BORCI: Še 800 jih čaka na stanovanjska posojila in vsi so potfebni
10. decembra je bila na skupni sejd obeh zborov občinske skupščine Črnomelj dosežena sklepčnost, Čeprav je veliko obolelih za gripo in kljub slabo prevoznim cestam. Tudi predsednik občinske skupščine je zbolel, namesto njega pa je sejo vodil podpredsednik Rade Vrlinič.
Poročilo o delu zdravstvene službe kaže, da so se razmere v zdravstvenem domu močno uredile, vsaj kar zadeva nekdanje razprtije. To je zasluga integracije, so dejali na seji, medtem ko vseh prednosti združitve zdaj še niso mogli ocenita.
V	razpravi je poslanec sv>
ČRNOMALJSKI DROBIR
■ NA OSREDNJI PROSLAVI,
ki bo jt čast dneva JLA 22. decembra ob 19. url v Prosvetnem domu, bodo razdelili tudi pokale ekipam, ki so se najbolje uvrstile v Športnih tekmovanjih več panog.
■ DELAVCI KRAJEVNE SKUPNOSTI so popolnoma očistili sneg z glavne ulice in parkirišč, da se mestni in avtobusni promet lahko nemoteno odvijata.
■ V NOVI DOLENJKINI TR. GOVINI opravljajo zaključna dela s pospešeno naglico, ker računajo, da bo trgovina že 25. decembra odprta. Ob tej priložnosti napovedujejo veliko razprodajo pohištva in tekstilnega blaga.
■ ZAVOD ZA KULTURNO-PRO-SVETNO dejavnost bo predvldo. ma v drugi polovici decembra organiziral tečaj za pridobitev kvalifikacije poklicnih šoferjev, tečaj za administrativne delavce ter tečaje angleščine in nemščine po avdiovizualni metodi. Prijave sprejemajo na zavodu.
■ GRIPA V ČRNOMLJU SE NI POPUSTILA. Ljudje, ki niso sposobni delati, čakajo po več ur na vrsVo pri zdravniku, da jim potrdi bolniški stalež. Zdravstveni dom in lekarna že dolgo nista imela toliko dela.
■ ORGANIZATORJI REŽISERSKEGA TEČAJA računajo, da so se snežne razmere že toliko uredile, da lahko s tečajem nadaljujejo. Udeleženci se bodo zbrali spet v soboto, 20. decembra, ob 16. uri v prostorih osnovne šole Črnomelj.
■ POTUJOČI KINO bd lahko
že začel delati v več krajevnih središčih, a se predstavniki mladih iz Tribuč in Doblič še niso oglasili glede dogovora za dan in uro predvajanj filmov. S tem so prikrajšani drugi kraji, kjer na predstave že komaj čakajo. Za uspešno delovanje potujočega kina je namreč potreben točen spored za vse kraje v občuni.
KOVICE	'
čmomaJ/sfce komurm
cialnozdravstvenega abora dr. Albin Pečaver dejal, da je v Beli krajini zdravstvena služba prav dobro urejena v primerjavi z nekaterimi drugimi dolenjskimi občinami, soglašal pa je s predlogom odbornikov, da bi se potegoval^ ^ gradnjo zdravstvenega doma, ker v sedanjih prostorih niso zagotovljeni pogoji za nadaljnje razvijanje strokovnosti dela.
Izkazalo se je, da kaicor razcepljenost Poljanske doline slabo vpliva na šolstvo, tudi na področju zdravstva razmere niso urejene. Odborniki so naročili predsedstvu občinske skupščine, naj se s predstavniki Kočevja pomeni o tem, kajti zdaJ so zaradi občinskih meja prizadeti šolarji ih bolniki.
K poročilu o delu lekarne ni bilo prav nobenih pripomb, medtem pa je bila socialna služba predmet obravnave. Ob ugotovitvi, da se med 17.000 prebivalcj občine kopičijo socialni problemi in da je na občinskem referatu za socialno delo samo ena delovna moč (edini primer v Sloveniji!), so sprejeli priporočilo, naj v letu 1970 namestiijo vsaj še enega socialnega delavca. Dosedanja praksa jiamreč kaže, da bi lahko ta alj oni primer rešili z mnogo maqj sredstvi, če bi ga obravna-
vani pravočasno, kar pa zdaj ni mogoče.
.Nadalje so se	odborniki
zadržali pri obravnavi poročila o dodeljevanju stanovanjskih posojil borcem. Izrecno so poudarili, di na delo komisij in	upravnega
odbora sklada za	dodeljeva-
nje posojil nihče ne gleda z nezaupanjem, pač pa so nakazali nove težave v stanovanjski izgradnji	za borce.
Vse izvirajo iz dejstva, da Je na razpolago okoli 4 milijone din, 1070 upravičenih prosilcev pa bi potrebovalo naj-mai\j 10 milijonov din sred-
stev. Doslej je bilo odobrenih 212 stanovanjskih posojil in nihče tudi za novogradnjo ni dobil več kot
30.000 din. Porabljenih je približno 3,5 milijona din in jasno je, da s preostalimi
500.000 dinarji še več let, za posojila ne bo prišlo na vrsto preostalih 800 prosilcev.
še bolj pereče pa je dejstvo, da je 53 borcev, katerim so bila posojila že odobrena, umaknilo zahtevek, ker nimajo niti toliko sredstev za preživljanje, 1a bi po- ■ sojila lahko odplačali. Odborniki so predlagali, naj bi izredno težke socialne in stanovanjske probleme reševati prek občinskega odbora ZZB s pomočjo večjih priznavalnin.
iskati takrat, ko podjetjem še dobro gre, kaj tj le tako lahko pri združitvi nastopajo kot enakovreden partner.
Tudi izdelavi srednjeročnih razvojnih programov je bilo posvečeno precej pozornosti. Menili so, da morajo biti razvojni načrti domačih delovnih organizacij usklađeni s programom občine in širše dolenjske regije, da bi se belokranjsko gospodarstvo uspešneje uveljavilo in otreslo pečata zaostalosti.
Odhajanje v tujino so obravnavali s poudarkom, da si je treba v podjetjih pri-J zadevati za- ustvaritev čim boljših delovnih in drugih, pogojev, ki so zdaj često1 vzrok za odhajanje.	j
Plenum občinskega sindikalnega sveta je sklenil, da bo po svojih najboljših močeh materialno in moralno podpiral Klub OZN na vinjski osnovni šoli. Izvoljeno pa je tudi novo občinsko vodstvo organizacije, v kateri je dve tretjini novih članov.
Dejal je. da bi bilo škodljivo negovati občutek nerazvitosti, ker ta lahko pripelje do manjvrednostnega kompleksa namesto do po-večpne aktivnosti. Poudaril ie fcudi. da je za nerazvite edina rešitev v integracMskih
i	Drocesih, v katerih se Iz delovnih organizacij sredstva na posloven način prelivajo k manj razvitim.
Informacijo o trenutnem srospodarskem položaju občine je ooial Franc Cimerman. Dosedanji organi konference so dobili razrešnico, hkrati pa nalogo, da posle opravljajo še do izvolitve nove konference.
Na posvet«, ki je bil 12. decembra v hotelu Lahinja, so se predstavniki občin iz Metlike, Črnomlja, Duge Rese, Ozlja in Vrbovškega dogovorili za stalne oblike sodelovanja in skupno načrtovanje turizma. Na fotografiji: gostje iz sosednje hrvaške republike med razpravo. (Foto: Ria Bačer)
Brez gneče in prav radi se malčki zvrstijo pri umivalnikih, ki so tako lepi, vsenaokrog pa se bleščijo keramične ploščice.
Male gospe v novem domu
V novem metliškem vrtcu je zdaj 35 otrok zaposlenih staršev - Otroci in vzgojiteljici z veseljem delajo v lepih prostorih
štiri male gospe, od katerih še nobena ni stara pet let, so sedele kraj velikega okna. Imele so v rokah punčke s pravimi lasmi in jim delale frizure.
Tako se otroci prosto igrajo, kadar to določa program, sicer 1» tovarišici Branka Hauptman pri večjih in Manja Fux pri manjših skrbita za delo po načrtu.
že ob pol šestih zjutraj pridejo prvi otroci v vrtec, kajti njihove mame imajo v tovarni službo ob šestih. Nekateri pridejo kasneje, tako da so zbrani šele ob osmih. V vrtcu ostanejejo malčki do 15. Ure. Medtem dobijo malico, kosilo, gredo na sprehod, po kosilu spdjo, tovarišice skrbijo, da so čisti in da jim je bivanje v novem domu zares prijetno.
Za to oskrbo plačujejo starši 90 din na mesec,
medtem ko je bila oskr-bovalninav gradu 70 din. Kot pravita tovarišici, starši radi plačajo 20 din več za bivanje v tako lepi in sodobni stavbi, kot je sedanja. Prve dni je nekoliko nagajala centralna kurjava, sicer pa so delovni pogoji taki, da lepši ne bi mogli biti. Umivanje in kosilo sta v novem vrtcu postala pravcati obred. Prej niso ime-
li	dovoj stranišč in ne umivalnikov, zdaj pa je povsem drugače. Prej so uporabljali pločevinaste krožnike in jedli s starimi žlicami, zdaj se pri kosilu, serviranem na porcelanu, učijo uporabljati jedilni pribor.
Ob otvoritvi vrtca so s prispevki staršev in drugih ljudi kupili precej novih igrač, še več pa jih pričakujejo od dedka Mraza. Baje bo v košu prinesel vsega, kar vrtcu še manjka.	R. B.
PIŠE INŽ. JULIJ NEMANIČ (NADALJEVANJE IN KONEC)
Vinogradništvo ima največ možnosti za razvoj
Združevanje kapitala je ena izmed potreb sodobnega gospodarstva - Po obnovi vinogradov bi lahko uvedli stalno sodelovanje s kletjo
Tam, kjer teče najboljše vino
Janko Pečarič iz Čuril je uradno priznan za najboljšega pridelovalca belega vina v vsej metliški občini - Prve nagrade ni pričakoval!
— Kako se vam je posrečilo doseči tako kvaliteto?
— Vinogradništvo je pri nas že v rodu. 2e moj ded in oče sta se ukvarjala z vinogradi. Moj stari o*.e je pred 85 leti rigolal stare vinograde, jaz pa sem dobil bolj slabo zapuščino. Fied tremi letj sem v Repici med Vidošiči in Krmačino zrigolal 25 arov starega vinograda in uredil 28 arov novih terasastih nasadov. Letos sem dobil s teh parcel prvi pridelek. Na razstavo sem dal dva vzorca črnega vina in en vzorec beline. Crno vino je dobilo diplomo, belo pa celo prvo nagrado.
— Ali ste pričakovali tako uvrstitev?
— Po pravici povedano, nisem. Mislil sem si, da je moje vino med najboljšimi, da pa je doseglo prvo mesto, me je presenetilo.
— Koliko vina ste pridelali letos in alj imate kupce zanj?
— Pridelal sem okoli 40 hektov vina. Kupce imam ve-
V	hotelu bo silvestrovanje
Gostinsko podjetje si pod novim vodstvom prizadeva ustreči gostom. Vneto se pripravlja na silvestrovanje in plesni večer, ki bo prav tako 1. Januarja v hotelu in na Veselici. Rezervacija in menu veljata 60 din kakor lani. Veliko mest je že zasedenih. Igral bo beat ansambel Abadoni iz Črnomlja.
Tudi kmetje imajo možnost integracije, toda ne med seboj, temveč s kmetijsko zadrugo. Prav vinogradniška dejavnost ima naj lepšo možnost, da naveže sodelovanje vinogradnika z vinsko kletjo. Trenutno je množično sodelovanje nemogoče, ker je premalo kmetov, ki bi imeli sodobne vinograde za kooperacijo, po obnovi vinogradov na način, ki sem ga že omenil, pa bi bilo sodelovanje možno.
Uspeli bomo samo s kvaliteto
Da zadostimo sestavu metliške črnine, ni nujno, da istočasno trgamo vse vrste grozdja, ki jo sestavljajo, ker grozdje ne zori naenkrat. Po prvem pretoku konec novembra in v začetku decembra pa je čas za tipiziran j e metliške črnine.
Zadružne kleti so metliški vinogradniki vajeni že izpred vojne. Vseeno bi za mlajše ljudi opisal, na kak način bi lahko uvedli sodelovanje. Vinsko klet bi po takem načinu poslovanja lahko imenovali »proizvodna zadružna klet«.
Beseda proizvodna klet pove, da gre za klet, ki je te-
Opozorilo lastnikom novih hiš
Na podlagi zakona o prispevkih in davkih občanov si morajo vsi lastniki na novo zgrajenih stanovanjskih stavb priskrbeti dovoljenje za uporabo hiše in oprostitev plačila davka za stavbo-Uporabno dovoljenje bo izdal odsek za gospodarstvo pri občinski skupščini Metlika v soglasju s pristojnimi občinskimi organi, oprostitev pa davčna uprava za dobo 25 let, in sicer le na podlagi uporabnega dovoljenja. Oboje si mora vsak lastnik novozgrajene hiše priskrbeti še ta mesec.
činoma stalne. K meni hodijo po vino Ljubljančani, iz Kočevja in raznih krajev Gorenjske. Letošnje letine še nisem oddal. \
— Kaj menite o sedanjem položaju zasebnega vinogradnika?
— Boli me, da kmetije garamo vse leto in za vino
Bosa v parku
Mestno gledališče ljubljansko bo v soboto, 20. decembra, ob pol osmih zvečer gostovalo v Metliki s komedijo Simona Neila »Bosa v parku«. Vstopnice so v predprodaji v Turistični pisarni, pa tudi pri posameznih delovnih kolektivih. Prijatelji gledališke umetnosti iskreno vabljeni.
Hvala vsem krvodajalcem!
Decembra je spet 76 kr-vodjalcev iz metliške občine darovalo kri na novomeški transfuzijski postaji. Občinski odbor Rdečega križa se ob koncu leta prisrčno zahvaljuje vsem občanom, ki so letos sodelovali v krvodajalskih akcijah, in jih prosi za enako razumevanje v novem letu.
Janko Pečarič
malo dobimo, tisti pa, ki ga samo pretočijo v steklenice in nosijo na mize, poberejo dober zaslužek.
—	Se bo vinogradniška tradicija v vaši družini še nadaljevala?
—	Upam da. Moj edini sin je sicer izučen avtomehanik, a ko je prišel od vojakov, smo ga pregovorili, da je ostal na kmetiji.
R. B.
DELOVNE ORGANIZACIJE!
Z vplačilom v kreditni sklad Dolenjske banke in hranilnice, brez zahteve po vračilu, dobite 200 % posojila za zidavo stanovanj! Poslužite se ugodnosti takega načina kreditiranja stanovanj!
sno povezana z vinogradniško proizvodnjo, medtem ko zadružna klet pomeni, da klet sodeluje s proizvajalci grozdja na svojem področju ter da nudi proizvajalcu ekonomsko in socialno zaščito.
Klet jamči odkup grozdja po primernih cenah za celotno proizvodnjo in to tudi v letih slabe kvalitete, nudi stalno strokovno pomoč pri obnavljanju vinogradov in organizaciji proizvodnje, s posojili pomaga obnavljati vinograde in kreditira nakup reprodukcijskega materiala. Kmetje sodelujejo v organih upravljanja in imajo pravico odločati- Vse to bi lahko nudili, ob tem pa bi imela klet samo korist.
Tveganje v poslovanju kleti bi zmanjšali, ker bi cene grozdju oblikovali po odbitku stroškov od bruto dohodka. Dotok grozdja za predelavo bi bil v tem primeru zajamčen, kar bi zagotovilo tudi količinski in kakovostni obstoj sortimenta proizvodov. Razen tega bi prek strokovne službe vplivali na cenejšo in bolj kvalitetno proizvodnjo grozdja, klet pa bi \ zaradi boljšega pridelka pri potrošnikih dosegla večje zaupanje in boljšo ceno.
Kmet naj bi več dobil za grozdje
Kooperacija med vinogradnikom in vinsko kletjo ni smoter, temveč le sredstivo za dosego boljših uspehov na obeh straneh. Namen kleti bi moral biti vinogradniku čimveč plačati za grozdje, da bi mu pomagali k ekonomski okrepitvi in k napredku^ Ena od oblik določanja c«'* ne bj bila naslednja:
Pred trgatvijo se določi minimalna garantirana cena, medtem ko bi dokončen obračun naredili po trgatvi. Takrat bi upoštevali kvaliteto, dobit, tržne pogoje, količino prevzetega grozdja in plan proizvodnje za naslednje leto. Kooperantom bi zadrža-
li	na primer 20 odstotkov vrednost^ oddanega grozdja, ob zaključku tretje četrtletne bilance pa bi bil kmet deležen delitve čistega dohodka iz kleti, obenem pa bi mu obračunali tistih 20 odstotkov, zadržanih ob trgatvi. V primeru izgube pa bi moral proizvajalec kleti pomagati s tem, da bi jj prepustil tistih 20 odst. vrednosti oddanega grozdja-
Izčrpani vinogradi so v škodo
Trenutno metliška klet ne posluje z vso zmogljivostjo, ker nima toliko lastnega vina. Odvečno posodo daje v najem drugim podjetjem, da ne bi Stala neizkoriščena.
V	Rosalnicah ne spijo
Na letni konferenci krajevne organizacije SZDL so ugotovili, da se odbor sicer ni pogosto sestajal, vseeno pa so bili člani delavni. Ker so se v vasi že prej temeljito pogovorili o kmetijstvu in gozdarstvu, so tokrat obravnavali predvsem delo krajevne skupnosti. Vaščani bi radi uredili pokopališče, ker pa ga uporabljajo vaščani treh vasi, bo krajevna skupnost prevzela pobudo za skupno akcijo. V Rosalnicah si želijo tudi pe-rišče in, pitno vodo, kar je že večleten problem. Kaže, da bodo te stvari urejene že v prihodnjem letu.
Ugotavljajo pa, da so vinogradi okoli Metlike zastareli, da hitreje propadajo, kot se obnavljajo. Izčrpani vinogradi in košenice, kjer je trta nekoč rasla, pa delajo lastniku samo škodo. Davek plačuje, a ni pridelka.
Ko zmeraj ugotavljamo, da mladina beži v mesta, bi se lahko tudi vprašali: ali ni lepa priložnost, da bi listi, ki le ostanejo doma, povečali svoje parcele, obnovili velike nasade in postali tržni proizvajalci ter kooperanti s kletjo?
Menim, da bi morala * takih primerih posredovati družba in pomagati, da bi zagotovili obstoj te panoge, ki bi lahko dajala zelo velik narodni dohodek.
Samim sebi prepuščeni vinogradniki bodo verjetno s svojimi skromnimi sredstvi obnavljali vinograde nenačrtno, ne bodo posvečali pozornost} sortnim sadikam in majhne površine ne b ?do zmogle preživljati družin. Brez surovinske baze pa je obsojena na životarjenje tudi mettliška vinska klet.
Rešitve torej poznamo, razvoj vidimo. Tisti, ki smo jim zaupali ob volitvah našo usodo za štiri leta, to so odborniki in poslanci, pa so dolžni po svojih močeh prispevati k reševanju teh vprašanj.
NOVOTEKS v štirih izmenah
Ob letošnjem tričetrfclet-ju je metliški obrat No-voteksa za 35 odst. povečal celotni dohodek v primerjavi z istim obdobjem lani, kar je lep uspeh in v glavnem zasluga proizvodnje, vpeljane že v štirih izmenah, in pa porasta produktivnosti. A-mortizacijska sredstva so se v odnosu na • lansko tričetrtletje povečala za trikrat, ostanek dohodka pa je uresničen z 88 odstotki glede na letni plan. Zanimivo je, da je število zaposlenih celo za 3 odst. manjše, kot je bilo lani, čeprav so oktobra ob uvedbi štirih delovnih izmen na novo zaposlili 20 delavcev in delavk. Obrat Novoteksa je razen tega letos namenil za investicije v osnovna sredstva 540 tisoč din.
Vsa Metlika bo novoletno okrašena
Socialistična zveza v Metliki se je zavzela, da bo mesto pred novim letom kar naj lepše okrašeno. želijo, naj bi mesto ne veljalo za eno naj lepših samo v turistični sezoni, temveč tudi v zimskem času. Dogovorjeno je, da bodo delovne organizacije postavile 13 lepo okrašenih jelk na vidnih krajih. Jelke bo dostavilo gozdno gospodarstvo, delavci komunalnega podjetja pa jih bodo razvozili že 18. decembra. Pri okrasitvi bo sodelovalo tudi podjetje Elekt-do. Obenem je SZDL s posebnim dopisom pozvala trgovine, naj čim-prej uredijo novoletne izložbe. Aranžerji treh najlepših jelk bodo dobili od SZDL za prizadevnost denarno nagrado.
V	torek seja skupščine
V torek, 23. decembra, bo v Metliki seja občinske skupščine, na kateri bodo obravnavali gospodarjenje po podatkih o tričetrtletju, razpravljali bodo o načrtih za investicije v gospodarstvu in negospodarstvu v naslednjih 5 letih ter dali soglasje k stopnjam prispevkov za zdravstveno varstvo. Na dnevnem redu je še sprejemanje nekaterih odlokov in reševanje tekočih zadev.
Precej so že zbrali
Na metliškem območju so doslej zbrali za prizadete v potresu v Banjaluki 17.790 din v gotovini in 10.000 din v materialu. V zadnjem času je prispevala kmetijska zadruga Metlika 2.000 din, krajevna organizacija RK v Rosalnicah 760 din, in Rdeči križ iz Rosalnic še 280 din.
Sprejem pri predsedniku
V počastitev 22. decembra je v ponedeljek, 15. decembra, predsednik občinske skupščine Metlika Ivan 2ele priredil sprejem za predstavnike garnizije iz Črnomlja. Po sprejemu so si gostje ogledali še tovarno BETI in se seznanili z njenim delom in razvojnimi načrti.
SPREHOD PO METLIKI
■ NA NEDAVNI SEJI OBČINSKEGA SVETA Zveze kulturno-prosvetnih organizacij in seji, ki jo je sklical IO ObK SZDL, so navzoči vneto razpravljali o osnutku zakona o kulturnih skupnostih in finansiranju kulturnih dejavnosti v domači in sosednji črnomaljski občini. Večina navzočih je bila mnenja, da bi se osnovala kulturna skupnost, ki bi zajemala vso Belo krajino.
■ ZASTOPNIKI GASILSKE ZVEZE SLOVENIJE in domačega gasilskega društva so se sestali v Metliki v nedeljo, 7. decembra, ter naredili dokončni obračun za letošnje proslavljanje stoletnice slovenskega gasilstva. Ugotovili so, da so bile vse proslave v Metliki izvedene z veliko prizadevnostjo in organizatorsko sposobnostjo, kar je zlasti gasilstvu v domači občini prineslo lepe uspehe.
■ NA POBUDO SZDL V MET. LIKI je bil minulo soboto sklican sestanek predstavnikov vseh večjih delovnih kolektivov, ki naj bi poskrbeli za čim bolj učinkovito novoletno okrasitev mesta.
Tako lahko spet upamo, da bodo prihodnje dni Metliko poživile -številne pisane luči in novoletne jelke, ki bodo vzbudile v mladih in stanih praznično razpoloženje.
■ PREDSEDNIK TURISTIČNE-GA DRUŠTVA v Metliki tov. Ju-lij Nered se je v soboto, 13. decembra, na Bledu udeležil prijateljskega srečanja zastopnikov turističnih krajev, ki so jim bile v letošnjem tekmovanju za najlepše urejen turistični kraj v Sloveniji podeljene nagrade in diplome. Kot je znano, je Metlika v lem tekmovanju med 40 kraji zasedla častno šesto mesto.
■ TRGOVINA MLADINSKE KNJIGE v Metliki je poskrbela za učinkovito reklamo, da bi ljudje za bližajoče se praznike čimbolj segali po dobrih knjigah. Razen druge propagande vabita ljubitelje knjig dva velika transparenta, od katerih je eden obešen nad cesto pri Cimermanovi hiši, drugi pa je pribit na ograji gradbišča bodoče Metalkine trgovine na metliških Dragah.
V trgovini Mladinske knjige v Novem mestu je že nastopila »nakupovalna mrzlica«. Razumljivo, da gredo najbolj v promet novoletne voščilnice in okraski za novoletna drevesca. (Foto: S.Dokl)
Pri izobraževanju le počasi naprej
Na seji občinske skupščine so menili, da bo treba najeti posojila pod ugodnimi pogoji za gradnjo obeh novomeških osnovnih šol in šole v Škocjanu in Dolenjskih Toplicah, ker zbranih sredstev ne bo dovolj
11.	decembra je bila v Novem mestu 7. redna seja obeh zborov občinske skupščine Novo mesto, ki jo je vodil predsadnik Franci Kuhar. Osrednja točka dnevnega reda je bila problematika izobraževanja in vzgoje v občini. Po izčrpnem poročilu Zavoda za šolstvo ie stanje osnovnega šolstva, posebne osnovne šole v Šmihelu in srednjih šol nezadovoljivo. Razmišljanja vredna je vest, da podeželski učitelji nimajo primernih stanovanj in urejene prehrane, zato skušajo podružnično šolo čimprej zapustiti in iditi v večja krajevna središča. To je namreč eden izmed velikih vzrokov, da učni uspehi učencev niso najboljši. V času pomanjkanja učnih kadrov je marsikatero delovno mesto ostalo prazno za dalj časa, še danes pa prav v šolah v oddaljenih krajih ni strokovnjakov za pouk predmetov in predmetnih skupin v višjih razredih osnovnih šol.
Zdravstvena služba ne pozna počitka
V	novomeškem zdravstvenem domu smo izvedeli, da glavni val gripe nekoliko po-nehuje, najhuje pa je bilo od 5. do 12. decembra, ko je vsak zdravnik obdelal 80 do 100 bolnikov v ambulanti-Rekord obiskov na domu pa so imeli novomeški zdravniki 9. decembra, ko so skupno opravili 150 obiskov-
Čeprav so nekateri trdili, da je gripa lažjega značaja, je tokrat umrlo na območju zdravstvenega doma Novo mesto več starih ljudi, v glavnem zaradi nastalih komplikacij. še več težkih primerov pa so s svojo požrtvovalnostjo odstranili prizadevni novomeški zdravstveni delavci, ki v teh dneh niso poznali počitka.	Sd
Po podatkih Zavoda za šolstvo SRS — organizacijske enote Novo mesto izdela v osmih letoh uspešno 8 razredov le 48,3 odst. vseh učencev. Za slabe učne uspehe so prav gotovo krivi s’a-bi učni prostori, pomanjkanje sodobnih učnih pripomočkov, slabi življenjski pogoji učiteljev ter preobremenjenost šolskih otrok, ki prihajajo predvsem na podeželju inčrpani k pouku.
Izobrazba učiteljev se je v zadnjih letih nekoliko izboljšala. TIS je v lanskem letu primemo stimuliral učitelje po opravljenih izpitih
Vnovčite kupone obveznic za Skopje !
Z zakonom o ljudskem posojilu za obnovo in graditev Skopja je bilo razpisano posojilo, ki bo odplačano v sedmih letih. Pravica do anuitete zastara v petih letih od dneva, ko zapade. Prva anuiteta je zapadla 1. februarja 1965 in bo zastarala 1. februarja 1970- Vplačniki naj zato vnovčijo tudi druge kupone obveznic tega posojila, ki so že zapadle v vnovčenje- Kupone lahko vnovčijo pri vseh SDK podružnicah. To opozorilo velja vsem tistim, ki nameravajo dvigniti celoten vpisani znesek posojila naenkrat in niso doslej vnovčili še nobenega kupona, če ne bodo vnovčili kupona št 1 do 1. februarja 1970, jim bo zapadel!
25 odstotkov cenejši
Tudi v trgovini ELEKTROTEHNA v Novem mestu lahko kupite televizijski sprejemnik Ei Niš s 25-odstotnim po. pustom.
Obrtniki, pomagajmo prebivalcem Banjaluke!
Vsi vemo, kako huda nesreča je zadela prebivalstvo Banjaluke. Nesreča je še toliko hujša, ker se je to zgodilo pred zimo. Zato je pomoč zelo nujno potrebna. Razna podjetja in organizacije so zbrale in še zbirajo prispevke za pomoč našim nesrečnim sosedom. Pridružuje se jim tudi Združenje samostojnih obrtnikov Dolenjske v Novem mestu. Organizirane so že posamezne ekipe, ki bodo pri samostojnih obrtnikih pobrale prispevke. Da bi stvar hitreje stekla, lahko oddaste za pomoč namenjeni prispevek v naši pisarni na Prešernovem trgu št. 5 (Dom kulture-klno Krka), kjer bo prispevek proti potrdilu prevzel naš administrator, ki dela tam vsak torek in četrtek od 8. do 12. ure.
Prosimo, ne čakajte naših nabiralcev, marveč čimprej oddajte svoj prispevek v pisarni!
ZDRUŽENJE SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV DOLENJSKE, NOVO MESTO
Dobro za podjetje in ljudi
V	podjetju GORJANCI ima 172 članov kolektiva stanovanje in vsak peti avtomobil
V	Bršlinu partizanski večeri
Pred praznikom JLA 22. decembra so vojaki v vojašnici Milana Majcna v Bršlinu opravili uspele partizanske večere- Ob tej priložnosti so imeli kratke kulturne programe, poleg teh pa so jim udeleženci revolucije pripovedovali svoje doživljaje-
Ni denarja za kanalizacijo
Okoli 16 milijonov starih dinarjev kanalščine porabimo v novomeški občini na leto za vzdrževanje obstoječe kanalizacije, kakšnih 30 milijonov pa jih je na voljo za gradnjo nove kanalizacije. O tem. kako rešiti tako pereče vprašanje kanalizacije, pa se lah ko samo pogovarjamo, saj stane ena sama čistilna naprava 150 do 200 milijonov starih din. Za prvo silo "sta v Novem mestu potrebni dve takšni čistilni napravi. Kreditov za gradnjo kanalizacije pa ni mogoče dobiti.
Še o prevozu šolarjev
Na zadnji seji občinske skupščine so razpravljali tudi o prevozu šolarjev iz manjših odročnih vasi v večja središča. Ugotovili so, da ponekod šolarji še vedno pešačijo po 5 ali več kilometrov do šole, da pa jim prevoza s kombijem ne morejo zagotoviti, ker so ceste slabe in neprevozne. Odborniki občinske skupščine so se dogovorili, da se bodo temu vprašanju še posvetili. Urediti bo treba vaške poti, če pa to ni mogoče, bo treba otrokom zagotoviti zavodsko oskrbo-
Šola za otroške sestre
Na novomeški šoli za zdravstvene delavce bodo v prihodnjem šolskem letu odprli oddelek za otroške sestre. Ta odločitev spremlja nenehna in velika potreba po tovrstnih kadrih. Otroške sestre naj bi delale v predšolskih in šolskih varstvenih ustanovah in na šolah ter otroških oddelkih v bolnici.
če v VAŠEM
DELOVNEM
KOLEKTIVU NI
POVERJENIKA
PREŠERNOVE
DRUŽBE,
POSTANITE
TO VI.
Ni mladih pevcev ne godbenikov
Na novomeški glasbeni šoli obiskuje glasbeni pouk 140 učencev. Glasbena šola jim daje dovolj osnove za nadaljnje šolanje na srednjih, višjih in visokih glasbenih šolah- Čeprav je za obisk glasbene šole med mladimi Novomeščani dovolj zanimanja, pogrešajo mlade ljudi pri novomeškem pevskem zboru in pri godbi.
Izkoristite priliko, ki vam Jo nudita Ei Niš in ELEKTROTEHNA!
na pedagoški akademiji, kamor se jih je vpisalo v zadnjem času kar 55.
Na seji občinske skupščine so odborniki menili, da bo treba desetletni medobčinski program o gradnji novih šol podaljšati še za deset let, če bomo hoteli izboljšati delovne pogoje učiteljev in učencev.
Tudi na srednjih šolah se srečujejo z velikimi ježava-mi. Novomeške srednje šole nimajo primernih delavnic, učilnic in telovadnic, na gimnaziji pa nimajo zadovoljivo urejene kanalizacije in ogrevanja.
Posebno vprašanje so tesni in neprimerni prostori šmihelske posebne šole. Odborniki so menili, da bo treba v prihodnje razmišljati o novi gradnji posebne šole s primernimi delavnicami in tako zagotoviti prizadeti mladinj ustrezno šolanje in jo usposobiti za ‘iamo-stojno življenje.
M. P.
V	podjetju Avtopromet GORJANCI dela 256 ljudi. .Delo je naporno in zahteva od članov kolektiva in od njihovih družin veliko odpovedovanja. Voznik tovornjaka, ki vozi na dolgih progah, se lahko le malokdaj ustavi pri svoji družini, življenje v družinskem krogu je za večino izmed nas nekaj samo po sebi- umevnega, za večino delavcev podjetja GORJANCI pa je to posebno doživetje.
Samoupravni organj in vodstvo kolektiva se zavedajo, da je treba zato delavcem zagotoviti neko protivrednost. Zelo skrbijo za svoje ljudi in za dokaz o resničnosti tega naj služi nekaj zanimivih in razveseljivih podatkov.
Izmed 256 članov kolektiva ima svojo lastno hišo, svoje stanovanje ali pa si hišo gradi kar 172 delavcev. S stanovanjem je torej preskrbljenih 67 odst. delavcev, kolektiv pa je v zadnjih šestih' letih namenili za to 660 tisoč din kreditov. Dali so jih pod ugodnimi pogoji, z 1-odstotno obrestno mero in odplačilnim rokom 15 et.
Praksa GORJANCEV je dokaz, da bi morale delovne organizacije še naprej ob-
držati stanovanjski sklad, -ker je to najprimernejši način za reševanje stanovanjskega problema.
Življenjska raven članov kolektiva se kaže pri GORJANCIH tjudi v motorizaciji: 124 delavcev ali 48 odstotkov vseh ima svoj avtomobil. En avtomobil pride v kolektivu (vključujoč družinske člane!) na 5 ljudi, Sloveniji pa na 12 ljudi. V GORJANCIH so torej presegli republiško povprečje, podjetje pa kljub temu dobro stoji, ker v njem razumno gospodarijo in ne pozabljajo ne na podjetje ne na ’judi.
Šivalni tečaj v Dolenjskih Toplicah
Novomeška prodajalna šivalnih strojev »Bagat« je organizirala v Dolenj. Toplicah šivalni tečaj, ki ga obiskuje 23 deklet in žena. Stroški tečaja so le 80 din, zato ni čudno, da so se za tečaj prijavile vse tiste, ki jih krojenje in šivanje veseli. Organizatorji menijo, da da šivalni tečaj toliko osnove, da si zna tudi manj vešča šivilja sešiti nezahtevne kose oblek zase in za svojo družino. Taki tečaji so potrebni in koristni.
Kaj delajo novomeški upokojenci?
Dom v Čitalniški ulici jim je prijeten kotiček, kjer se zbirajo, kramljajo in sploh preživijo lepe ure - Nenehno skrb pa posveča društvo stanovanjskemu vprašanju - Dva bloka: že v letu 1970 vseljiva
Novomeški upokojenci, zvečine Dolenjci, so veseli ljudje, zato se kaj radi zbirajo v klubu Društva upokojencev v čitalniški ulici. V lepo opremljenih prostorih se počutijo kot doma, če ne celo bolje, saj premnogi nimajo niti malo udobnih stanovanj, kakor se spodobi za ljudi, ki so dali vse moči skupnosti.
Stanovanjsko vprašanje je v Novem mestu zelo pereče. To občutijo zlasti upokojenci, ki jih imajo mnogi za družbi nepotrebne. Upokojenci so se prav zato oklenili svojega društva, ki pa za taka vprašanja ni gluho. Bodi povedano, da društvo pomaga članom do denarja za urejanje stanovanj in gradnjo novih, da stanovanja kupuje ali jih zamenjuje, poleg tega pa je začelo (za upokojence) zidati dva bloka s 26 stanovanji. Oba bloka bo društvo zgradilo s posojilom iz sklada pri socialnem zavarovanju oziroma z denarjem, ki se je v tem skladu nabral letos in lani. Nekaj tega denarja bi morala dobiti upokojenska društva v Straži, Šentjerneju, Dvoru in Žužemberku, odrekla pa so se ga pod pogojem, da bodo dobila denar, ki se bo nabral v letu 1970.
Kljub dobremu medsebojnemu razumevanju pa vsem upokojencem, žal, ni
možno ustreči. Pri novomeškem društvu je namreč že toliko prošenj za boljša stanovanja, da bosta še celo oba nova bloka komaj ublažila pomanjkanje upokojenskih stanovanj. Da pa bo vsaj to uresničeno, se je tireba zahvaliti Zvezi združenj borcev NOV v Novem mestu, ki je s soudeležbo sklada za borce močno podprla zamisel upokojencev. Oba bloka bosta dozidana in vseljiva avgusta prihodnje leto.
Lep je ta kotiček ...
Kot smo omenili, ima društvo svoj dom. Poleg pisarne so v njem še sejna soba, dva večja klubska prostora s kuhinjo, obrtni lokal v pritličju in pomožni prostori. Obrtni lokal Je v najemu, vse druge prostore pa uporablja društvo. Nedavno je bila stavba precej preurejena in je danes res prijazen dom. v katerem se upokojenci tudi razvedrijo. Na voljo so jim klubski prostori, kjer lahko gojijo dramatiko, sodelujejo v pevskem zboru itd. Drušfcvo prireja za Članstvo izlete, skrbi za prireditve in zabave.
V	klubu dobijo mrzla jedila in drvbro ter cenejšo pijačo, poleg tega pa Jim je na voljo šah, lahko se udeležujejo predavanj ali pa po svoji volj; izrabijo čas.
Novo ime kmetijske šole Grm
V	zadnjem času je postala bodočnost srednje kmetijske šole dokaj nejasna. Ker ima šola bogato tradicijo in je od ustanovitve 1886 izobraževala učence s 'celotnega slovenskega območja za najrazličnejše poklice v kmetijstvu, se je v zadnjem ča-
DVE KRATKI IZ DOLNJE STRAŽE
■ ELEKTRIČNO NAPELJAVO
so pred kratkim obnovili v Dolnji Straži. Krajevna skupnost je ža obnovo že prispevala svoj delež, tokrat pa so se zares izkazali tudi vaščani, ki so več dni prostovoljno delali in poskrbeli tudi za drogove.
■ VODA IZ KAPNIC, ki jo
uporabljajo prebivalci Dolnje Straže, po poročilih novomeškega živilskega laboratorija ni primer, na za pitje. Ljudem so priporočili, naj vodo pred uporabo dobro prekuhajo. Vaščanom se še ne obetajo boljši časi, da bi se lahko pohvalili z vodovodom. Straški vodovod je preobremenjen, zajetje pa je nižje kot Dolnja Straža.
su vključila tudi v pospeševalno službo na Dolsnjskem pri urejevanju sodobnih kmetij in uvajanju sodobne mehanizacije.
Kmetijska šola je organizirala več oblik izobraževanja kmetov. Zato je delovna skupnost šole predlagala svetu za prosveto m kulturo občinske skupščine Novo mesto, da bi se sedanja KSS Grm preimenovala v Kmetijski izobraževalni center Grm. Predlog so obravnavali na zadnji seji občinske skupščine v Novem mestu in ga sprejeli. Centru bo tako omogočeno, da bo razvijal strokovno izobraževanje v kmetijski stroki v raznih oblikah in raznih enotah v najtesnejšem stiku s strokovnimi organizacijami v kmetijstvu in s kmetijskimi proizvajalci. Redno dejavnost šole bo financirala izobraževalna skupnost SRS Slovenije, izobraževanje odraslih pa bo odvisno od samofinanciranja.
Naval na ambulante zdravstvenega doma v Novem mestu je nekoliko pojenjal, vendar je še vedno težko dobiti sedež v čakalnici- čakati pa je treba še precej, saj se pri zdravstvenih delavcih čuti že precejšnja utrujenost. (Foto: S. Dokl)
Novo mesto ima premalo zaklonišč
Vojna nas ne bi našla nepripravljene - Izdelani so ustrezni načrti za vojno stanje, ustanovljene so enote civilne zaščite, občani so obiskovali tečaje - Dobro bi bilo, če bi ljudje poskrbeli za zalogo živil
Jb vi« fct* vij vL kL	iL	kLi
♦DOLENJKA*
Vas pričakuje v svojih trgovinah na Dolenjskem # in v Beli krajini *
LOVSKE
SPECIALITETE
v novomeškem hotelu
KANDIJA
Za
sladokusce jelen, srna divji prašič in druga divjad
POIZKUSITE!
Začetek prve točke dnevnega reda na zadnji občinski seji je bil kaj poučen in zanimiv. Delavci RTV Ljubljana so zbranim odbornikom predvajali dva filma o obrambni pripravljenosti in civilni zaščiti in reševanju, ki sta bila posneta pred letom dni v Kranju.
Fislm, ki so si ga ogledali, jim je prikazal, kako mora biti civilno prebivalstvo v stalni pripravljenosti. .Že med ogledom filma so se nekateri na pol šepetaje spraševali, kako smo na vojno nevarnost pripravljeni v novomeški občini. Načelnik oddelka za narodno obram-, bo Kostga Virant je zbrane odbornike v obširnem poročilu seznanil, da v Novem mestu zadnje čase nismo držali rok križem. Posebno pozornost so posvetili izobraževanju prebivalstva. Organizirali so več tečajev, razdelili brošure, izdelali pa so tudi ustrezne načrte za primer vojnega stanja. Tudi delovne organizacije imajo že pripravljene načrte za preusmeritev proizvodnje v primeru vojne.
Na seji so ugotovili, da imamo za te namene premalo denarja. Doslej smo v ta namen trošili 200.000 dinarjev, leto dni prej pa po-
V	načrtu je spevoigra
Pred letom ali več je bila zelo delavna dramska sekcija, ki je prirejala igre v mestu in na podeželju. Zadnji čas jo spet oživljajo/ Pri tem ji pomaga mešani pevski zbor upokojencev, ki ima pevske vaje zelo redno in že razmišlja tudj o izvedbi lažje spevoigre. Pevski zbor šteje 27 članov in članic, vodi ga poseben odbor, medtem ko so vaje pod vodstvom pevovodje Toneta Marklja. Zbor je imel že več nastopov (kresovanje, martinovanje, dan republike itd.).
Letos šest izletov
še najbolj je društvo ustreglo svojemu članstvu s prirejanjem izletov. Letos jih je bilo šest: 15. aprila na Notranjsko (45 udeležencev), 27. maja. v Istro, 22. in 2. julija v Bosno, naslednji izlet je vel.ial ogledu zgornjega toka Krke in krajem, ki Jih je opisal Jurčič v svojih povestih, spotoma pa tudi Bazi 20 na Rogu, septembra so šli prek Vršiča v Trento in na Tolminsko, 21. oktobra pa po Dolini gradov. Na vseh izletih je bilo 350 upokojencev in upokojenk., (Komisija za organizacijo izletov že razmišlja, kam bi šli upokojenci prihodnje leto.)
Na izletih so društveni funkcionarji na vezali stike z upokojenskimi društvi v drugih krajih: Cerknici, Trbovljah, Celju. Upokojenci iz tega krajev so že bili, ha obisku v Novem mestu, kjer so jim gostitelji pokazali vrsto novomeških in dolenjskih zanimivosti.
Delo je razdeljeno
Delo novomeškega društva se povečuje, zato ne zadošča več samo upravni od-
bor potrebne so komisije, pododbori, sekcije. Društvo ima ožji odbor, da lahko v izjemnih primerih hitro odloča in izvaja sklepe upravnega odbora. O tem ožji orl-£or poroča na sejah upravnega odbora. Posebna komisija skrbi za reševanje stanovanjskih zadev in delitev sredstev, taki organi pa so še: odbor za gradnje, komisija za urejevanje delovnih razmerij, komisija za reševanje sporov in komisija za kultumo-prosvetno dejavnost s pevsko in dramsko sekcijo.
Posebna skrb za astmatike
Društvo, ki sicer skrb} za čim bOij^e počutje, je svojim članom letos preskrbe- f lo tudi cenejšo kurjavo. Po pogodbi z gozdnim gospodarstvom v Novem mestu je društvo preskrbelo 84 upokojencem 704 kub. metrov bukovih drv.
Med upokojenci je precej astmatikov, ki si ob majhni pokojnini ne morejo privoščita zdravljenja. Zato je društvo začelo pri podjetjih akcijo za zbiranje denajra, s katerim bi poslali na morje (pozimi ali spomladi) zdravljenja najbolj potrebne člane.
Društvo si prizadeva, da omogoči upokojencem čim lepše življenje. Prav zato je dalo svoj prispevek za zidanje novega doma upokojencev v Metliki (in rezerviralo nekaj postelj), prispevalo pa tudi za ureditev doma v Impoljci pri Sevnici, kjer ima na voljo nekaj mesti.
Da gre društvu tako, gre zahvala njegovemu predsedniku Karlu Šmidu s sodelavci.
POLDE CIGLER
lovico manj. Delovne organizacije so zadnje čase skrbno odrejale sredstva, ki so bila določena za te namene.
Za narodno obrambo bomo morali poslej storiti še več. V Novem mestu je premalo zaklonišč, v novozgrajenih stanovanjskih biokih se je dogajalo celo to, da so prostore, namenjene za zaklonišča, preurejevali v stanovanja. Sklenili so, da bodo odslej priporočali projektantom, naj zaklonišč ne črtajo iz načrtov, investitorji pa naj ne izbirajo najcenejših poti, kadar se odločajo za gradnjo blokov.
Svet za narodno obrambo je v zadnjem letu nekajkrat organiziral vaje, ki so se jih udeležili vojaški obvezniki, prav tako pa so s primernimi tečaji poučili ostalo prebivalstvo, kako naj se vede, če bi prišlo do napa-' da. V veliko pomoč je tudi popis prebivalstva, saj so matere z otroki in otroci že določeni za evakuacijo in bi se teh navodil strogo drža-
li,	če bi prišlo do nevarno-
Podaljšajte vozniška dovoljenja!
Ker z nepodaljšanimi vozniškimi dovoljenji ni dovoljeno voziti motoma vozila v cestnem prometu, vam priporočamo, da podaljšate vozniška dovoljenja še do 31. decembra 1969. Po tem roku vozniških dovoljenj ne bo mogoče podaljševati, pač pa jih bodo razveljavili in bo treba ponovno delati vozniški izpit.
V	Vavti vasi urejajo kanalizacijo
Krajevna skupnost je dala pobudo, da bi v Vavti Vasi letos uredili kanalizacijo. Prebivalci so se za uresničitev te nalQge zavzeli. Dela pa so se ueknoliko zavlekla, ker so pri izkopavanju naleteli na velike skale, ki so jih brez strojev le počasi odstranjevali.
IZ NOVOMEŠKE«! PORODNlžNiCEIeaM
sti. Na seji skupščine so se odločili, da bodo prebivalcem priporočili, naj si oskrbijo vsaj enomesečno zalogo živil vnaprej.
M. P.
Spomnili so se nas!
Za nas, upokojence ptt stroke, bi leto minilo in se obrnilo na novo tiho in neopazno, če se ne bi zgodilo nekaj, kar nas je dvignilo iz enolične vsakdanjosti starih ljudi.
V	nedeljo, 10. avgusta smo bili povabljeni na tovariško srečanje, ki ga je priredilo Podjetje za PTT promet iz Novega mesta tudi letos na Mimi. Dan je pomenil za nas doživetje in je kar prehitro minil.
Na slovesnosti, prirejeni nam v čast, se je poslovila od članov kolektiva in od nas upokojencev dosedanja direktorica Podjetja za PTT promet Novo mesto, tov. Dragica Rome, ki odhaja V pokoj. Hkrati se je vsem z daljšim nagovorom predstavil novi direktor tov. Jakob Berič.
Tov. Dragici Rome želimo upokojenci še mnogo lepih in srečnih let, novemu direktorju pa veliko sreče in uspešnega dela na novem delovnem mestu.
Iskreno se zahvaljujemo kolektivu, ki se nas je spomnil za dan republike s čestitko in darilom, in mu želimo v prihodnjem letu veliko napredka in delovnih uspehov!
UPOKOJENCI PODJETJA ZA PTT PROMET NOVO MESTO
Na tečaju vse o motornih žagah
Tudi na Dolenjskem je veliko kmetov, ki imajo ročne motorne žage. Lastniki večkrat ne vedo, kako bi jih uporabljali, čistili in popravljali, zato so že nekajkrat predlagali, naj bi šolski center za kovinarsko stroko, ki ima servis za ročne motorne žage, organiziral take tečaje.
Njihova želja bo uresničena.. Tečaji se bodo začeli v začetku prihodnjega leta in bodo povsod tam, kjer se bo zanje prijavilo več kot 20 ljudi. Na tečaju bodo predavali učitelji, ki so bili na specializaciji. Učni pripomočki in slike, ki se jih bodo tečajniki posluževali, so že pripravljeni.
Zagrebško podjetje »Unico-merc«, ki je uvoznik ročnih motornih žag, bo podarilo po novem letu šolskemu centru kombi s potujočo delavnico in tako pomagalo, da bodo tečaji tudi na podeželju čimbolj uspešni. Prošnje tečajnikov že zbirajo na šolskem centru za kovinarsko stroko v Novem mestu.
Rudi KrošI, vodja servisne delavnice za ročne motorne žage na šolskem centru za kovinarsko stroko, rad svetuje zasebnim lastnikom ročnih motornih žag, ki se pogosto oglašajo, ker ne vedo, kako je treba žage vzdrževati, jih mazati in čistiti ter popravljati.
(Foto: M. Padovan)
Novomeška kronika
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Stanka Pre. dovič lz Dolenje Lokvice — Lidijo, Antonija Špehar iz Bednja
— Natašo, Ana Vukič iz Metlike
— Nikola, Tončka Primc iz Kostanjevice — Jožico, Cirila Surina iz Ločne — Roberta, Alojzija Tomšc iz Kostanjevice — Mateja, Ivanka Ilc iz Črnomlja — Damjana, Zofka Prah iz Smečič — Jožeta, Ana Blažič iz Straže — Barbaro, Frančiška Lokovšek iz Jedinščice — dečka, Kristina Klemenčič iz Hrušice — dečka, An. tonija Majerle lz Jelševnika — dečka, Lojzka Meserko iz Dolenje vasi' — deklico in Ana Kren iz Dolnjih Sušic — dečka. — Čestitamo!
■ IZLOŽBE novomeških trgovin so že lepo urejene. Letos so aranžerji pohiteli z delom. Skoraj 15 dni pred novim letom vabijo napisi in lični zavitki kupce, naj se oglasijo v trgovinah in izberejo darila za svojce. Pred izložbami se posebno radi ustavljajo malčki, ki opazujejo bleščice in igrače.
■ REZERVACIJE za Silvestre-cv sprejemajo v hotelu »Kandija«, kjer je treba za prostor in večerjo v veliki dvorani vplačati 70 din, za tiste, ki bodo v mali dvorani ali točilnici, pa velja cena 65 din. V kavami »Metro, pol« so bile rezervacije za prostor brez večerje po 20 din. Prostor je le še v restavraciji, kjer pa za Silvestrovo ni treba vplačati rezervacij. Tu bo veljalo načelo: kdor prej pride, prej žanje. Dovolj prostora je v spodnji kavarni, kjer bo cena rezervacij za prostor in menu veljala 60 din.
■ DROGERIJA na Glavnem trgu bo preurejena, če bo šlo vse po sreči, še pred novim letom Delavci obrtno gradbenega pod jetja so z deli že pri koncu. Dro gerija je v času prenavljanja po slovala v tesnem skladiščnem pro štoru. Novi poslovni prostori bo do večji in lepo urejeni.
■ POPUSTE PRI NAKUPU nekaterih izdelkov ob novem letu so že določile nekatere trgovine. »Novotehna« daje popust za nakup pralnega stroja in še neka. terih gospodinjskih pripomočkov, nekaj popusta bo tudi pri »Merkatoriu«.
■ POSVET o delu specializiranih •rganizacij, ki vključujejo tudi mladino, je bil v Novem mestu včerai popoldne. Posveta se je udeležil tudi predstavnik republiške konference ZMS.
■ ŠOLSKE STENCASE so začeli urejati učenci rvviovne šole na temo »Dan JLA«. Občinska konferenca ZMS je sklenila, da bo nagradila najbolje urejene
šolske stenčase na to temo in jih razstavila 22. decembra v dvo. rani v bršlinskih vojašnicah.
■ SILVESTROVANJE za upokojence bo priredilo novomeško Društvo upokojencev 31. decembra zvečer ob 19. uri v klubskih prostorih. Rezervacija z večerjo za eno osebo je 20 din. Prijave bodo sprejemali v klubu društva do 27. decembra, če bo na razpolago dovolj prostora.
■ NA TRGU so bile v ponedeljek cene take: solata 5, grozdje 4,5, mandarine 6,5, limone 6,5, pomaranče 4,5, cvetača 6, paradižnik 6, ohrovt 4, špinača 8, fižol 4 din. Jajca so bila po 1 dinar.
■ RODILA JE: Jožica Deželan z Ljubljanske ceste — Slavko.
Ena gospa je rekla, da bi novomeškim trgovcem naložila kazen,- naj kupijo avtobus za brezplačne prevoze v Ljubljano, ker niso hoteli organizirati novoletnega sejma na novomeški tržnici, ko jim je bil ponujen. Zdaj se bomo morali zaradi njihove lenobe voditi na ugodne nakupe za novo leto v Ljulijano, kjer bomo pustili tudi prometni davek...
Pogovor z zdravnikom
Voda je pritekla tudi na Vel. Malence
30. novembra so spustili vodo iz zajetja na Gomilah v novo zgrajeno vodovodno omrežje do Vel. Malene. Tega dogodka se je razveselilo 37 vaščanov, ki so dva meseca gradili zajetje, kopali m zagrinjali jarke za vodovod. Pn tem 33 opravili okoli 4.800 prostovoljnih ur in prispevali v gotovini 3,500.000 starih dinarjev. Razpeljano vodovodno omrežje, ki so ga položi-
li,	meri skoraj 3 km. Nekaterim vaščanom, ki so imsli urejene priključke, je Hirati pritekla voda tudi v stanovanja.
Drugo leto nameravajo začeto delo dokončati. Tako bodo zgradili zbiralnik nad vasjo, kjer se bo zbirala voda na principu prostega pada iz 2,4 km oddaljenega zajetja.
Pohvaliti moramo skoraj vse vaščane, ker so zelo prizadevno sodelovali pri gradnji. posebno aktivno vlogo pa je imel vodovodni odbor, ki ga vodi tov. Martin S'-sfa-nič.
F. S
Zobna ambulanta v šoli
V	prostorih nove osnovne šole v Brežicah bodo na priporočilo zdravstvenih lelav-cev in občinske skupščine uredili zobno ambulanto za učence. To pozdravljajo vsi starši, ker v zdravstvenem domu ni možnosti za sprejemanje šolske mladine. Če bo imela šola svojo ambulanto, je pričakovati, da bodo prišli na vrsto vsi otroci, razen tega pa ne bodo Izgubljali toliko časa za čakanje kot zdaj, ko so pomešani z odraslimi.
• novi slovenski mesečnik •
karavana
odkriva
«"	.	i
160 strani 3 din
mn iilftiifrur"’
V kočevski občini v teh dneh drugič cepijo proti gripi člane osmih delovnih organizacij, prvič pa v treh. Odziv na vabilo za cepljenje je bil letos slabši kot lani, kljub temu pa ima sestra Nika iz Zdravstvenega doma (na sliki) s cepljenjem kar precej dela- (Foto: Primc)
STARO,'PA VENDARLE VEDNO PEREČE VPRAŠANJE
Mladim, je treba povedati resnico o kajenju
Kajenje ni znak »možatosti, zrelosti in odločnosti« za doraščajoče mlade ljudi, prej slaba navada, ki pa jo marsikje neodločni starši sami dajejo otrokom z osebnim slabim zgledom - Poučimo mlade ljudi, kako dragocena in enkratna dobrina je človekovo^ zdravje in močno, vzdržno ter
krepko telo
Škodljivost kajenja
V	dnevnem tisku beremo, da ponekod kadi polovica srednješolskih učencev. Žalostno je, da med kadilci najdemo celo učence osnovnih šol, tudi dijake 4. razreda. Strokovnjaki trdijo, da se u-čenci začnejo zelo zgodaj zanimati za kajenje in da tretjina vseh dijakov že pred 15. letom začne kaditi. Statitisti-ka kaže, da se učenke navajajo na tobak pretežno v 16. letu. Takih pojavov je veliko več med mestnimi otroki kot med otroki s podeželja.
Zakaj otroci kadijo?
Ankete med dijaki kažejo, da so jim bili pri tem vzor njihovi starejši tovariša ali vrstniki, ki že kadijo. Hoteli so se z njimi izenačiti in so jih posnemali. Nekateri mladi pravijo, da je kajenje znak »možatosti, zrelosti, odločnosti«. Veliko anketiranih dijakov je povedalo, da so jim bili vzor v kajenju njihovi starši — kadiloi in predavatelji — kadilci v šoli. Nekateri so izjavili, da so pokadili prve cigarete v počitnicah v družbi tovarišev, nekateri pa so začeli kaditi tudi na raznih zabavah za mlade v domu ali šoli, v otroških in mladinskih organizacijah, kjer
ni bilo strogega nadzorstva, pa tudi nihče jih ni opozarjal na škodljivost kajenja.
Otroci — kadilci pripovedujejo, da so brez znanja staršev jemali njihove cigarete, da so z denarjem, ki je bil namenjen za malico, šolske knjige in druge pribore, kupovali prve cigarete. Med mladoletnimi prestopniki je veliko kadilcev, ki so celo kradli dertar staršem, samo da bi zadovoljili hudi strasti po kajenju.
Zanimivi so podatki o kadilcih — dijakih, ki sta jih ugotovila dva ameriška znanstvenika. Po teh podatkih ka-• di v višjih razredih 43 odstotkov ameriških dijakov, ■'•med dekleti pa je 36 odstotkov kadilk.
Kako pomagati otrokom?
Starši, predavatelji in medicinski strokovnjaki lahko veliko pripomorejo k temu, da otroci ne podležejo škodljivi navadi kajenja. Mladi se zanimajo za osebno zdravje in zahtevajo, naj jim razložijo, zakaj ljudje sploh kadijo. Starši lahko opozorijo svoje otroke na škodljivost kajenja, če jim razložijo, da mlad človek s kajenjem očitno kaže svojo »nevrozo«, osebno ne-
moč, v nobenem primeru pa to ni dokaz močne in zrele osebnosti. Mladim je treba povedati, da televizijske in druge reklame o tobaku ?n kajenju niso pravilne in humane, ker ne kažejo na človeško zdravje, temveč izvirajo zgolj iz hotenja po zaslužku. Prav tako morajo starši v prijateljskem pogovoru opozoriti svoje otroke obeh spolov, da je koristneje, če svoj denar hranijo za nakup lepih knjig, za zbiranje znamK, značk, starega denarja in podobno.
PROF. V. COLOVIC
Napotki turističnim društvom
Svet za gospodarstvo v Brežicah je naročil Turistični zvezi, naj skupaj z zavodom za kulturo in občinsko zvezo za telesno kulturo za vsako leto sproti pripravi program kulturnih in zabavnih prireditev. Društva naj se povežejo s krajevnimi skupnostmi in skupaj z njimi razvijajo turistično dejavnost na svojem območju. Pri tem ne smejo izpustiti sodelovanja z lovskimi in ribiških družinami, ki so že do sedaj pokazale precej volje za privabljanje turistov.
Mamila, ki povzročajo privide in čutne prevare
Visoko civilizirana družba z nenehno rastočo življenjsko ravnjo skriva v sebi nekatere negativne pojave, ki jih moramo upošteva/ti, ker pač so. Ni prav, da sd pred njimi zatiskamo oči in ušesa ali pa jih zavestno zanikamo. Ni moj namen, da bi se spuščal v vzroke teh pojavov, to je stvar širšega kroga raznih strokovnjakov in vse družbe, ki je poklicana, da jih skuša na ta ali oni način odpraviti. Razmah prostitucije, porast samomorov, rastoča kriminaliteta, vse to spada sem, zadnje čase pa tudi že uporaba mamil. Ne bi hotel spet opozarjati na tableto-manijo, o kateri je bilo napisano že dovolj. Tudi ne- mislim pisati o alkoholizmu, o morfinistih m o tistih, ki uživajo opij na ta ali oni način; opozoriti pa mislim na tiste nesrečneže, ki uživajo mamila, ki povzročajo privide in halucinacije.
Mamila, ki povzročajo privide m čubnte prevare (hal-lucinogenic drugs), So že davno znana. Baje so jih poznali že Vikingi, gotovo pa Azteki in vzhodnjaki. Takrat so še služila za verske obrede. Pozneje so prešla v navado posameznikom ki so jih začeli uživati sami ali pa skupinsko, da bi si pričarali nov, neresničen svet, poln različnih doživetij.
Odkar je leta 1943 Švicar Alber Hofmann čisto slučajno odkril LSD (dietilamid lizergične kisline), je to mamilo zavzelo prvo mesto med vsemi tistimi, ki povzročajo privide. Prej poznana mamila so pejotin, meskalin, marihuana, hašiš, psilocibin in druga.
Ta mamila delujejo v splošnem na osrednje in ostalo živčevje. Zato opazimo pri jemanju mamil rahlo razširjene zenice, zvečanje števila srčnih utripov in krvnega pritiska, povečanje sladkorja v krvi in živahnejše reflekse.
V	osrednjem živčevja pa povzroči njihov vpliv popačenje čutnih zaznav, privtide, prave in neprave čutne 'prevare, sanjske misli in podobe iz sanj ter razcsebljenje. Čustvene reakcije prehajajo od razigranosti prek strahu k obupu. Vse to je odvisno od osebe, ku jemlje mamilo, od vrste mamila, njegove oblike ter množine zaiužite oziroma vbrizgane snovi.
LSD se dobi iz škrlaitno rdeče glavice, ki raste na rži, meskalin in pejotin iz popkov nekaterih kaktusov vrste pejotl, marihuana in hašiš iz indijske konoplje, psilocibin pa iz nekih mehiških gob. Mamila obstajajo v obliki injekoij. praškov, tablet, pa tudi pijač in žvečil.
Nekatera mamila učinkujejo le kratek čas, vsega nekaj ur, druga spet precej dalj časa. Opisani so primeri, da je mamilo učinkovalo še mesece po tistem, ko je bolnik prenehal jemat, mamila. Predvsem velja to za LSD.
Ce sedaj pogledamo, kdo jemlje mamila, bomo začudeni, kajti največ teh nesrečnežev je iz vrst mladih ljudi v velikih mestih, ki si žele pričarati večje razumevanje zanje v svetu, v katerem žive. Ostali pa so v glavnem neuravnovešene osebnosti in čustveno nestabilni ljudje, ki težko prenašajo zapreke in poraze v življenju. Najmanj pa je takih, ki vzamejo mamilo zato, da bi videli, kaj bo, ker so o tem slišali pripovedovati.
Res je nekaj ljudi, ki so vzeli mamilo, pa so pozneje odklonili'ponovitev. Večina pa te moči nima. Spremeihbe, ki se dogajajo v njihovi zavesti in podzavesti, jih tako prevzamejo, da se mamilu vdajajo kar naprej in da so zmožni vseh dejanj, samo da pridejo do mamila. Prav to pa je tisto, kar te nesrečnike telesno, duševno in moralno uničuje ter jih privede na rob propada, če imajo srečo, se znajdejo pravočasno v bolnišnici in se čez krajši ali daljši čas pozdravijo.
Nedvomno je najboljša pot za preprečevanje jemanja mamil pravočasno odkrivanje mednarodnih mrež razpečevalcev teh strupov.
Dr BOŽO OBLAK
47
Marija je nemo prikimala in vstopila, še je čutila na licu baroničin hladni, skoraj sovražni pogled, ko ji je velela, naj gre počivat. Baronica je ni nikdar ljubila, a v poslednjem času je bila do dekleta ledeno hladna, da se je Marija zaman vpraševala, s čim se je baronici tako zamerila. »V napotje sem ji,« je čutila.
Trudno se je sesedla v kot za mizo. Stara Mica jo je pomilovalno pogledala. Brž je ubila dvoje jajc in ju vrgla na pripravljeno mast. Odrezala je kos belega kruha in postavila pred Marijo skodelico čiste vroče juhe.
»Le daj. saj vem, da ne počakaš do kosila, ker ti oči lezejo vkup.«
Ko je vzela še ocvrta jajca z ognjišča in jih stresla pred Marijo na krožnik, je odprla kuhinjsko omaro in nekaj brkljala po njej.,. Cez ramena je zagodrnjala:
»Kje si pa grozdje pustila?«
»Milostljivi sem ga izročila za otroke.«
»Hm. Lačna vrana sito pita.«
Kratek molk.
Mica je zaloputnila omaro in položila kos mrzle pečene piške In kos kruha pred Marijo. Potem je vzela z okna nekaj glav solate in jih pričela trebiti v veliko skledo.
Nenadoma se je ozrla.
»Ne vem, kaj bi rekli gospod pristav, če bi vedeli, kaj delaš z njihovimi darovi.«
Marija je mirno pomočila kos kruha v jajčka in skomignila z rameni.
»Tako lepega fanta, kakor so gospod pristav, nima nobeno dekle v Krškem. In premožni so J tudi. Ljudje pravijo, da postanejo gospod pri- i stav nekoč mestni sodnik. Najimenitnejši mož 1
m
ILKA VAŠTETOVA:
VRAŽJE' DEKLE
(Zgodovinski roman)
bodo v mestu.« In tiše je pristavila: »Prav vesela sem, da se je tako naredil<f in boš dobro preskrbljena. Tvojega gospoda očeta prav močno skrbi, kaj bo, ako naš gospod baron zatisnejo oči. Nu, če bi gospod vsak večer pogledali skozi okno, bi jim izprehodi gospoda pristava mimo naše hiše morda odprli oči. Hehe! Kot tast bogatega gospoda Koprive jim ne bo treba hoditi s trebuhom za kruhom po svetu. Hehe! Kaj misliš?«
Mariji je stopala rdečica v obraz. Prijela je za kos kokošje pečenke in ugriznila z zdravimi zobmi vanj. Polnih ust je zamomljala:
»Prismojena si, to mislim.«
Vsa ogorčena je Mica izpustila solato in uprla roko z nožem v bok.
»Prismojeno si ti, dekle, da veš! In brez srca si. Ali se ti oče nič ne smilijo, ko bi jim lahko preskrbela lepo življenje na starost, pa jih s svojo neumno ošabnostjo pehaš na stara leta v pomanjkanje in stradanje? Ali ne vidiš, da so našemu gospodu ure štete? In kaj potem? Na koga pa čakaš, če ti pošten, lep in bogat gospod, kakor so gospod pristav, ni po godu?«
Cof! je zletela napol oglodana kost v pomije poleg ognjišča in Marija je skočila kvišku.
»Hudič! Pusti me v miru z onim gizdalinom!«
In vsa žareča v obraz, bliskajočih se oči, je odvihrala iz kuhinje. 2e je bila mimo kuhinjskega okna po hodniku proti očetovemu stanovanju. A na pragu se je ustavila. Nemogoče, da bi zdajle pogledala očetu v oči, polne skrbi. Povesila je roko, ki jo je bila že držala na kljuki. Zočasi se je obrnila in se vrnila po hodniku ter odšla po stopnicah.
Temno obrobljene, neprespane, velike črne oči so ji strahotno gorele iz bledega obraza, ko je vsa izmučena stopala za Savo proti Zatonu.
»Hu-u!V Kakor sova me je pogledala,« je zagodrnjal pohabljeni stari Cotar, ki je pred svojo raztrgano bajto polagal količke in deščice različnćga lesa na solnce. Starec se je brž pokrižal in pozdravil:
»Bog jim daj dober dan, devica!«
Marijine velike oči so strmele mimo njega. Ni mu odzravila, ker je bila vsa zamišljena.
Strupeno je gledal starec za njo in še enkrat se je pokrižal, preden se je vrnil v bajto.
Marija je nadaljevala pot mimo savskega pristanišča. Tu so bile ladje privezane na velikih železnih obročih, vdelanih v kamenit nasip. Vse obrežje daleč naokrog je bilo razorano od težkih voz, ki so ladjam dovažali in odvažali blago. Kričanje in kletve težakov, pokanje z biči, škripanje preobloženih voz. Povsod vrvenje, življenje. In vrh vsega jasno septembrsko solnce.
Pod goro stisnjena je stala nad cesto Gašperjeva koča, ob njej vrtec z zelenjavo in cvetjem. Za količasto ograjo je Marija že od daleč opazila Kat-kino belo pečo. Katka je plela na vrtu. Ko je začula korake proti koči, je vstala in zasenčila z roko oči.
»O, Marija!«
Vsa srečna je prihitela prijateljici naproti.
Gospa Otisova, ki je bila kot gospodična Lukrecija R. Tappa-nova znana njujorška lepotica, je bila tedaj zelo zala ženska srednjih let, z milimi očmi in čudovitim profilom. Mnoge ameriške dame, ko zapustijo svojo domovino, se začno potvarjati, da so kronično bolne, misleč, da je to odlika evropske ženske miline, toda gospa Otisova nikoli ni zapadla v to zmoto. Bila je zdrava kot dren in imela je zvrhano mero življenjskih sil. Sploh je bila v marsičem popolna Angležinja in bila je pravi vzorec, ki je potrjeval, da imamo danes z Ameriko polno podobnosti, z jezikom vred seveda. Njen najstarejši sin, ki so ga starši v ognju patriotizma krstili za Wa-shingtona, česar svoj živi dan ni mogel preboleti, je bil plavolas, prav čeden mladenič in je pokazal izredno sposobnost za službo v ameriški diplomaciji, sa je v treh sezonah dajal ton vsem polkam v newportskem kazinu pa tudi v Londonu je slovel kot ne-nadkriljiv plesalec. Imel je le dvoje napak: bil je neumen na gardenije in na angleško plemstvo. Drugače pa je bil izredno pameten.
Gospodična Virginija E. Otisova je bila petnajstletno dekle, očarljiva in živahna kot košuta, iz velikih modrih oči pa ji je sijala odločna neustrašenost. Bila je kot pravljična Amazonka; ne-
V Mi:
j'V ^
Jr..,-	|KV
IB
>‘jf $	J..}/''"	1	I.
koč je na svojem poniju tekmovala s starim lordom Biltonom dvakrat okrog parka in zmagala za poldrugo konjsko dolžino tik pred kipom junaka Ahila, česar se je neznansko razveselil mladi vojvoda cheshirski in jo pri priči zasnubil, nato pa moral na povelje svojih varuhov v potoku solz še isto noč odpotovati nazaj v Eton. Po Virginiji sta se rodila dvojčka, ki so jima na kratko rekli »Zvezdi in trakovi«, ker sta od večnega pretepanja imela zadnjici v samih trakovih. Bila sta imenitna dečka in razen spoštovanega poslanika Otisa edina prava republikanca v družini.
Ker je grad Canterville sedem milj daleč od Ascota, najbližje železniške postaje, je gospod Otis brzojavil, naj pride ponje kočija in potem so se dobre volje odpeljali. Bil je prijeten julijski večer in zrak je opojno dehtel po borovcih. Zdaj so zaslišali grlico, ki je uživala v svojem lastnem sladkem glasu, zdaj zagledali v šumečem pra-protju bleščeče oprsje fazana. Veverice so kukale nanje z bukev in kraljički z dvignjenimi belimi repki so prhali skozi goščo in čez gričke, porasle z mahom. Toda komaj so prišli do canter-villskega drevoreda, so nebo nenadoma pokrili oblaki, ozračje je postalo čudno tiho in nad glavami jim je molče poletela velika jata vran. Preden so prišli do hiše, je že padlo nekaj težkih deževnih kapelj.
Na stopnicah jih je pozdravila starka, lepo oblečena v črno svi-
lo	belo čepico in predpasnik. To je bila gospa Umneyova, gospodinja, katero je gospa Otisova na prigovarjanje ladi cantervill-ske pustila v dosedanji službi. Ko so vstopili, se je starka vsakemu izmed njih globoko priklonila in rekla uglajeno, po starem: »Bodite pozdravljeni v gradu Cantervillu!«
šli so za njo in skozi dvorano v čistem tudorskem slogu prišli v knjižnico, dolgo nizko sobo, obloženo s črnim hrastom, na koncu pa je imela okno iz barvanega stekla. Tukaj je bil pripravljen čaj. Odložili so plašče, se usedli in ko jim je gospa Umne-yova stregla, so ogledovali knjižnico.
Tedaj je gospa Otisova zagledala na tleh, tik pred kaminom, temno rdečo liso, in ker se ji še sanjalo ni, kaj bi to bilo, je rekla gospe Umneyovi: »Tamle se je menda nekaj razlilo.«
»Prav res, madame,« je potiho odgovorila starka. »Na tem mestu se je razlila kri.«
»To je vendar grozno!« je
vzkliknila gospa Otisova. »Strašansko nerada vidim v stanovanju krvave madeže. To je treba takoj počistiti!«
Starka se je nasmehnila in odgovorila spet s tihim, skrivnostnim glasom: »To je kri ladi Ele-onore de Canterville, katero je prav na tem mestu leta 1575 umoril njen mož sir Simon de Canterville Preživel jo je devet let, nato pa izginil v zelo čudnih okoliščinah. Njegovega trupla niso nikoli našli, toda njegov grešni duh še dandanes blodi po gradu. To krvavo liso turisti in drugi ljudje že od nekdaj jako občudujejo, toda očistiti je ni mogoče.«
»Neumnost!« je vzkliknil Wa-shington Otis. »Pinkertonov šampion za odstranjevanje madežev in nenadkriljivi čistilec tole pbči-sti kot bi mignil.« In preden mu je prestrašena gospodinja mogla preprečiti, je pokleknil in vneto podrgnil tla z nekakšno paličico, podobno črnemu ličilu. V trenutkih ni bilo po krvavem madežu ne duha ne sluha.
»Saj sem vedel, da se bo Pin-kerton izkazal,« je zmagoslavno vzkliknil Washington in pogledal svoje domače, ki so ga občudovali. Komaj pa je to rekel, je mračno sobano osvetlil oster blisk in tako strašno je zagrmelo, da so vsi poskočili, gospa Umneyova pa je omedlela.
»Pasje vreme!« je mirno rekel ameriški poslanik in si prižgal dolgo cigaro. »Po mojem je ta stara dežela že tako preobljude-na, da lepega vremena za vsakega sploh ni več. že od nekdaj sodim, da je za Anglijo rešitev zgolj v emigraciji.«
»Ljubi Hiram,« je rekla žena, »kaj naj počnemo z žensko, ki omedleva?«
Odlok o splošnem plezanju z vej so gromko pozdravi-
li	malone vsi opičji kolektivi in vse opice — posamezniki. In vendar S3 se nekje ob tem odlomku zmrdovali. Takšen primer se je zgodil v napredni opičji hordi »Naprej v kameno dobo!«, ki jo je vodila slavna in določena opičja opica Aag Gaa.
Tega zgodovinskega dne so široke opičje množice Aaga Gaaa dremale na svojih rodnih vejah, po obilni južini pa so razvile intenzivno kulturno-pro-Svetno dejavnost: zdehale so, spančkale, urile so sev spolnih odnosih itd. In prav sredi tega idiličnega vzdušja je odjeknil Aag Gaaaov glas in oznand pretresljivo vest:
— Tudi mi smo namenjeni za ljudi!
Treba je omeniti, da so vse opice že nekaj zvedele o nekakšni novi reorganizaciji opičjega življenja, o množičnem in obveznem prehodu v svetlo človeško bodočnost, pa jim še malo ni bilo všeč. Zapustiti široke krošnje rodnih dreves, na katerih je bilo treba stegniti le šapo, hop, in že je bilo v njej kosilo, ter postati nekakšen človek z idejami, ambicijami, načrti — to je bilo za vse popolnoma nesprejemljivo. In zato je v trenutku, ko jim je Aag Gaa sporočil odločbo, med hordo odjeknil — molk.
— Poslušaj, stari moj,
—	se je slednjič oglasil sivi Uug Guu, najstarejša opica v gozdu.
— če se komu hoče z veje, naj gre z veje, ampak jaz že ne pojdem dol.
— Tako je! — so vsi zaorili v en glas.
— A če bi že moral splezati z veje, potem raje postanem nosorog kot ta... ta ... no, ta človek! In sploh, kaj je to človek? Ali so ga preskusili tudi v praksi? Navsezadnje, ali nam je kaj takega sploh potrebno? Kaj ni to naravnost nedopusten luksuz, da si ob tolikih živalih zmišljujemo še eno?
— Čakajte, bratje, — je zavpil Aag Gaa. — Ustanoviti moram diktaturo! Ce v treh tednih ne pošljemo uradnega obvestila, da smo zlezli z vej, bo hudo zame in za vas!
Ilija Popovski
Zgodbe iz prvobitnega opičnjaštva
Potem se je rodila diskusija in — glej! — našli so rešitev!
—	Pošlji uradno obvestilo, — je sklenil besedo Uug Guu — da smo zlezli z vej, mi pa bomo ostali na njih. A zavoljo tega, ker bo obvestilo lažno, naj te nič ne skrbi. Minilo bo vsaj milijon let, preden se bo kdo spomnil, da bi vso reč preveril.
Tako je. tudi bilo. Uradno obvestilo je bilo odposlano, opičja horda »Naprej v kameno dobo!« pa je ostala na vejah!
Njihovi srečni potomci še danes žive na vejah, in kadar se srečajo z ljudmi, se jim režijo in jih zafrkavajo: »Salamenski frajer ji, le kdo je kriv, da ste navsezadnje ostali tako neumni?«
Ženska, ljubosumnost
■	|	v ■
m - lazi
ženska je bolj ljubosumna na moža kot na ljubimca, saj ljubimca lahko zamenja.
*
Moški so ljubosumni na ženske, ki jih ljubijo, ženske pa so ljubosumne tudi na tiste moške, ki jih ne ljubijo.
*
Laž je za moškega obramba, za žensko umetnost.
*
ženska skriva resnico, moški pa jo zamolči.
*
Ko bi ženske povedale, kaj vse delajo in če bi delale vse, kar govorijo!
*
Ce bi ženska rada, da bi ji ne verjeli, naj pove resnico.
Hsk°lt v zameystvo
STOP
4. - Uganili smo! Bil je to prav tisti kolač, ki so bili vanj vloženi vsi devizni upi, dolarski kolač! Drvel je po pobočju, preskočil jarek in že je bil na asfaltu prvega reda. Gladki asfalt mu je godil; še posebej zato, ker je bil nagnjen.
Blagi klanček je padal naravnost k obmejnemu bloku in prav tja se je gibčno usmeril naš kolač!
Paradižnika sta poskočila. Vrgla sta se za beguncem. Toda prepozno! Kolač je prehitel tovornjak, avtobus in moped, se zmuznil pod rampo in končal svoja pot ob drogu z zastavo. Eksplodiral je!
Cariniki dveh držav so obnemeli ob prizoru.
Kraška burja je dvignila oblak zelenih bankovcev in jih mimo uradnih kap odnesla daleč
na ono stran, v robidovje in trnje krute tujine ...
Čez nekaj časa je pred rampo pridrsal kabriolet z dvema mrkima pojavama na sedežih. Ko je avto zavozil na ono stran, so obmejni organi lahko opazovali pojavi, kako izstopata iz vozila in se podajata v neprijazno grmičevje, da rešita, kar se rešiti da.
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek MOČO izvodov!
37
OBVESTILO VINOGRADNIKOM
Podjetje »HMELJNIK« iz Novega mesta
o b v e š ča
vse vinogradnike, da ima na sedežu podjetja in pri svojih kooperantih — trsničarjih: Francu Martinčiču iz šmalčje vasi, Ivanu Pungerčarju in Alojzu Udovču na Malkovcu, Vinku Jermanu v Hrastovljah, Mariji Erman v Šentjanžu in Henriku Krajšku iz Jagnenice
večjo količino trtnih cepljenk
sort: žametna črnina, kraljevina, portugalka, frankinja, laški rizling, žlahtnina, pri Krajšku pa tudi zeleni silvanec.
Od namiznih sort so na voljo: kardinal in muškat Italija.
Cepljenke so prvorazredne, cepljene na podlagi kober 5bb, garancija do 98 odst., sortno čiste, snopi plombirani in etiketirani.
Cena cepljenke 2,50 din, pri nabavi več kot 500 kosov dobi "kupec do 4 % popusta od vrednosti. Naročniki plačajo ob naročilu 30 °/o vrednosti predplačila.	y
Naročene trte je treba prevzeti najpozneje do 10. 4. 1970.
Na zalogi imamo tudi korenjake kober.
Vsak kupec dobi pri prevzemu cepljenk tudi kratko navodilo o sajenju in pripravi zemlje.
Komisija za delovna razmerja pri
Trgovskemu podjetju »HMELJNIK« NOVO MESTO
razpisuje
prosta delovna mesta za:
1. poslovodjo v bifeju Gadova peč
2. dve vajenki gostinske stroke (natakarica in kuharica)
POGOJI:
1. VK ali KV delavec gostinske ali trgovske stroke, praksa zaželena;
2. dokončana osemletka.
Razpis velja do 31. 12. 1969.
Prošnja in dokazila je treba poslati -TP »HMELJNIK«. Novo mesto.
Opravljamo servisne preglede in garancijska popravila na vozilih FIAT-ZASTAVA, RENAULT, TAM in MAN
splošna in generalna popravila vozil vseh vrst
zamenjujemo motorje na vozilih ZASTAVA in TAM
opravljamo kleparska, avtoličarska in druga dela
NAJNOVEJŠE:
Vse lastnike vozil FIAT-ZASTAVA 850 in 1100 R obveščamo, da odslej opravljamo vsa garancijska in servisna popravila tudi na teh vozilih.
OBIŠČITE NAŠ SERVIS!
Tovarna celuloze in papirja
DJURO SALAJ - Krško
razpisuje naslednje ŠTIPENDIJE:
2 na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo - kemijska tehnologija 2 na ekonomski fakulteti 1 na pravni fakulteti
1 za industrijsko psihologijo
2 na visoki ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru
Prednost bod'o imeli študentje višjih letnikov.
Prijave sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni po objavi.
Razpisna komisija za imenovanje upravnika
LEKARNE KRŠKO
CESTA KRŠKIH 2RTEV 46
razpisuje delovno mesto
UPRAVNIKA	i
POGOJI:
farmacevtska fakulteta s strokovnim izpitom, 10 let delovne dobe v lekarniški službi, potrdilo o nekaznovanosti.
Kandidati naj pošljejo prošnje do 1. februarja 1970 raapisni komisiji lekarne.
(SO
BREŽICE
LASTNIKI MOTORNIH VOZIL POZOR!
Vse rezervne dele, avlo gume, letne in zimske, za vaša motorna vozila dobite po konkurenčnih cenab v naši trgovini
AVTOMATERIAL
V BREŽICAH, Pod obzidjem 32!
Komisija za razpis delovneea mesta direktorja Zavoda za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov
»ROG«, Novo mesto
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Kandidat za delovno mesto direktorja mora izpolnjevati v zakonu navedene pogoje, razen tega pa mora imeti:
1. visoko šolo tehnične stroke s 6 leti delovnih izkušenj, od tega 2 leti na vodilnem delovnem mestu, oz.
2. višjo šolo tehnične stroke z 8 leti delovnih Izkušenj, od tega 3 leta na vodilnem delovnem mestu, oz...........
3. srednjo šolo tehnične stroke s 15 leti delovnih izkušenj, od tega 5 let na vodilnem delovnem mestu.
Prednost pri izbiri imajo kandidati, ki so že delali na področju rehabilitacije in zaposlovanja invalidov. — Ponudbe z življenjepisom, dokazi'a o izpolnjevanju pogojev in podatke o dosedanjem delu naj kandidati pošljejo razpisni komisiji v 15 dneh po dnevu vobjave.
POZIV
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
poziva
vse osebe, ki so žrtve fašističnega nasilja, civilne žrtve vojne ali žrtve vojnega materiala in imajo 60 do 90-odstotno telesno okvaro, da se v času
od 2. decembra 1969 do 15. januarja 1970
prijavijo pri službah za socialno varstvo pristojnih občinskih skupščin oziroma pri centrih (zavodih) za socialno delo.
Osebe, katerim je Bila stopnja okvare že zdravniško ugotovljena oziroma imajo o telesni okvari kakršnokoli dokumentacijo, naj prinesejo s seboj vse dokumente.
Podrobnejša pojasnila dobijo zainteresirani pri službah za socialno varstvo pristojnih občinskih skupščin oziroma pri centrih (zavodih) za socialno delo.
Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo
Tovarna otroške konfekcije
JUTRANJKA
SEVNICA
i	,	/
VABI k sodelovanju
Sposobne in poslovno ambiciozne ekonomiste, inženirje tekstilne tehnologije ter modne krea-torje za otroško konfekcijo
Družinska stanovanja so takoj na razpolago.
Kandidati naj pošljejo ponudbe na splošni sektor podjetja.
IMPERIAL
KRŠKO
razpisuje javno licitacijo
za prodajo dostavnega
avtomobila IM V 1000,
letnik 1964, v nevoznem stanju
Izklicna cena je 2,400.00 Ndin. Licitacija bo v torek, 23. decembra 1969, za družbeni sektor ob
9. uri, za zasebnike ob
10. uri na sedtežu podjetja. Ogled vozila je mogoč vsak dan od 9. do 14. ure.
m
vm
KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA
Preteklih 14 dni so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji- Rudi Omahen, Miha Jerman, Albin Golob in Pavle Ovnlčctk, člani kolektiva Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Srečko Fridl, Peter Lipušček. Milan Bruger, Jože Osojnik, Ivan Kastelic, Branka Košak, Ivan Kastelic, Jože Hrovat, Alojz Mavsar, Alojz Smuk, Rudi Kmet, Ivan Turk in Nace Kovačič, člani kolektiva IMV Novo mesto; Marija Zoran in Marija Demanič, članici Novoteksa, Novo mesto; Ivan Murgelj, Nežka Drčar, Anica Avsec, Jožica Grandovec. Jelka Ilič in Milka Pleničar, člani kolektiva SDK Novo mesto; Vinko Klobučar član Vodovoda, Novo mesto; Alojz Sa-Sok in Alojz Pust, člana splošne bolnice Novo mesto; Stane Pekarek, upokojenec iz Jurne vasi; Janez Lukšič, kmet iz Jume vasi; Marija Koračin, gospodinja iz Koroške vasi; Marija Malenšek, gospodinja s Podgrada; Alojz Kuhar, kmet s Pristave; Mirko Pašič, član Cestnega podjetja, Novo mesto; Alojz Clmermančič in Jože Humar, kmeta iz Koroške vasi; Ivan Turk, kmet s Podgrada; Alojz Lenarčič in Franc Erlah, -člana GG Novo mesto; Marija Clmermančič in Marija Humar, gospodinji iz Koroške vasi; Fanika Umek, gospodija iz Velikega Cerovca; Ivan škof, Jože Videtič, Jože Šuklje, Franc Nemanič, Drago Krštinc, Jože Konda, Jože Nemanič, Franc Zupančič, Jože Žugelj, Anton Klemenčič, Stanko Ogulin, Anton Matjašič, Anton Plut, Jernej Crnugelj, Ivan Cmugelj, Martina Konda, Janko Celič, Marija Steipan in Francka Ste-pan člani IMV Suhor; Janez Mihelič, kmet iz Bereče vasi; Martin Težak, kmet s Suhorja; Marta Perenčevlč, delavka iz Drage; Alojzija šuklje in Zofija Šuklje, gospodinji iz Bereče vasi; Justi Videtič, gospodinja iz Drage; Janko Damjanovič, kmet iz Drage; Jože Klemenčič, član PTT Novo mesto; Marija Clmermančič, gospodinja iz Jume vasi; Marija An-celj, gospodinja iz Mačkovca; Marica Kmet, gospodinja iz Mihovca; Matija Žugelj, kmet iz Dragomlje vasi; Terezija Tisov, Marija Berkopec in Marija Gazvoda, gospodinje s Pristave; Stanko Staniša, kmet iz Konca; Pepca Stanlša, gospodinja iz Konca; Neža Kapušln, gospodinja iz Krasinca; Matija Bojane, kmet z Muhaberja; Dušanka Papič, članica Iskre, Novo mesto; Marjan Arko, učenec poklicne šole Novo mesto; Stanislav Mrak, član rudnika Senovo. — Iskrena hvala!
Franc Ccčelič, Jože Goršin, Florjan Kuplenk, Alojz Bučar ln Anton Rus, člani IMV Novo mesto; Anton Klemenčič in Franc Zopoher, kmeta iz Sela; Jože Bašelj, kmet i2 Dobravice; Ivanka 2unič, gospodinja iz Krivoglavice; Ana Plut, gospodinja iz Mačkovca; Viktor Plut, kmet iz Mačkovca; Anton Nemanič, Martin Nentanlč in Stane Mužar, kmet Je iz 2elebeja; Marija Nemanič, Milena Težak in Bernarda Nemanič, članice Beti, Metlika; Karolina Škrinjar, Marija Guštin in Terezija Omahen, gospodinje iz Drašičev; Slavko Nemanič, Anton Crnugelj, Jože Vukfilnlč in Anton Kozjan, kmetje iz Božakovega; Rudi Nemanič, mizar iz Božakovega; Ivanka Radoš, gospodinja iz Radošev; Janez Muc, pečar iz Podzemlja; Majda Nemanič, članica Kometa, Metlika; Terezija Staniša, gospodinja z Dolnjega Suhorja; Anton Nemanič, kmet iz Drašičev; Matija Kralj, kmet iz Kapljišča; Katarina Muc, gospodinja iz Vidošičev; Martina Nemanič, gospodinja iz Vidošičev; Jelka Pirkovič, gospodinja iz Bereče vasi; Jože Golobič, kmet z Radoviče; Tone Vovko, član hotela Grad Otočec: Jože Kočevar, član Novoteksa, Metlika; Vida Križan in Alojzija Muc, gospodinji iz Primostka; Angela Nemanič in Nada Nemanič, gospodinji iz Božakovega; Marija Stariha, članica Ljubljanskih mlekarn, Metlika.
Iskrena hvala!
••••••••••••••••••« jllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllU
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00.
18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
■ PETEK, 19. DECEMBRA:
8.04 Operna matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Pri vas doma.
11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Andrej Mihelič: Organizacija živinorejcev pred 60 leti. 12.40 Poje učiteljski pevski zbor »Stane žagar« iz Kranja.
13.30 Priporočajo vam . .. 14.05 Iz albuma skladb za mladno. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Glasbeni intermezzo.
16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Človek in zdravje. 18.15 Rad imam glasbo — studio Koper. 18.50 Ogledalo našega časa. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka. 20.00 L. M. Škerjanc: Sedem narodnih in
S.	Mihelčič: Tri pesmi. 20.30 »Top-pops 13« 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
■ SOBOTA, 20. DECEMBRA:
8.04 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — Najlepša knjiga leta. 9.35 Cez travnike zelene. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste.
12.30 Kmetijski nasveti — inž. Dušan Terčelj: Tipizacija vina, 12.40 Z ansambli domačih napevov.
13.30 Priporočajo vam . ..	14.05 Glasbena pravljica — Peroci-Mi-helčič: Moj dežnik je lahko balon. .15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 17.45 Jezikovni pogovori.
18.15	Dobimo se ob isti uri. 18.45 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino 21.15 Glasbeni sejem 22.15 Oddaja za naše izseljence.
■ NEDELJA, 21. DECEMBRA: 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.04 Radijska igra za otroke — Aleksander Marodič:	»Nackov detektivski urad«. 9.05 Srečanje v studiu 14.
10.05 Se pomnite, tovariši. . . Mitja Hribovšek: Usodna vrvica. 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 13.50 Z ansamblom Mojmira Sepeta. 14.05 Slovenska zemlja v besedi in glasbi. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.30 Radijsk? igra — Michel Dčon: Kletka. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Plesna glasba.
■ PONEDELJEK, 22. DECEMBRA: 8.04 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Strgar: Razmišljanje o hišnem vrtu.
12.40	Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam
14.05 Lahka glasba z orkestrom Hein Hotter. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Ooerni koncert.
18.15	»Signali« 19.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Vilija Petriča. 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra avstrijske RTV z Dunaja 21.20 Stare melodije v novih priredbah. 22.15 Za ljubitelje jazza
■ TOREK, 23. DECEMBRA:
8.04	Operna matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Pravljica o tam in kam. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste
12.30 Kmetijski nasveti — inž Gvido Fajdiga: Razmah čredenja v Sloveniji. 12.40 Od vasi do vasi
13.30 Priporočajo vam . ..	14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih.
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJA, 21. dec.
t
9.00 KMETIJSKA ODDAJA V MAD-V ' ZARSCINI (Pohorje, Pleši-
vec) (Bg)
9.30 NARODNA GLASBA (Zgb)
10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Bg)
10.50 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) ' 10.55 OTROŠKA MATINEJA: Tra-
pollo UH 23, Dogodivščine Huckleberryja Finna — Stan in Olio (Lj)
12.20 TV KAŽIPOT (Lj)
. ŠPORTNO POPOLDNE v 18.15 NORČIJE V OPERI - ame-V' riški film (Lj)
10.45 CIKCAK (Lj)
•* 20.00 TV DNEVNIK (Bg)
20.30 3—2—1 (Lj)
*20.35 HUMORESKA (Bg)
21.40 VIDEOFON (Zgb)
. 21.55 ŠPORTNI PREGLED (JRT)
22.25 TV DNEVNIK (Bg)
PONEDELJEK, 22. dec.
9.35 TV V SOLI (Zgb)
10.30 NEMŠČINA (Zgb) ,
10.45 ANGLEŠČINA (Zgb)
11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Bg)
14.45 TV V SOLI — ponovitev (Zgb)
15.40 NEMŠČINA — pon. (Zgb)
15.55 ANGLEŠČINA (Zgb)
16.10 FRANCOŠCINA (Bg)
16.45 MAD2ARSKI TV PREGLED (Pohorje. Plešivec) (Bg)
17 45 TIKTAK: Mala čarovnica (Lj)
18.00 PO SLOVENIJI (Lj)
18.25 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj)
18.30 TRANSPORT PONESREČENCA V IZJEMNIH POGOJIH (Lj)
18.50 GLASBENO DOKUMENTARNA ODDAJA (Zg)
19.20 ZNANOST IN MI (LJ)
19.45 CIKCAK (Lj)
20.00 TV DNEVNIK (LJ)
20.30 3—2—1 (Lj)
20.35 SKRITA PRISTANISCA IN LETALIŠČA — oddaja iz cik-la Od zore do mraka 21.05 Murray Schisgal: LJUBEZENSKA PESEM BARNEYA KEMPINSKEGA (LJ)
21.55 KONCERT OB DNEVU JA — posnetek prireditve v hali Tivoli (Lj)
22.55 POROČILA (Lj)
TOREK, 23. dec.
TV V SOLI (Zgb)
RUŠČINA (Zgb)
OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Bg)
TV V SOLI — pon. (Zgb) RUŠČINA - pon. (Zgb) ANGLEŠČINA (Bg)
ODDAJA ZA PROSVETNE DELAVCE (Bg) .
RISANKA (Lj)
LUTKOVNA ODDAJA (Sk) OBREŽJE — oddaja za ita-lijansko narodnostno skupino (LJ)
TORKOV VEČER POD LIPO 'Lj)
OBIŠČITE Z NAMI ZAGREB (LJ)
CIKCAK (LJ)
TV DNEVNIK (LJ)
3-2-1 (LJ)
ZA DOBRO VOLJO IN RAZ VEDRILO: Zakon m nered — angleški film (Lj)
Primož Ramovž:	ODMEVI
(LJ)
POROČILA (LJ)
9 35 10.30 11.00
14.45
15.40 16.10
16.40
17.50
18.00
18.20
18.40 19 05
19	50 20.00
20	30 20.35
21.55
Drugi spored:
17.25 POROČILA (Zgb)
17.30 KRONIKA (Zgb)
17.45 RISANKA (Bg)
18.00 LUTKE (Sk)
18.20 ODDAJA O PROMETU (Zgb)
19.00 NARODNA GLASBA (Sk)
19.15 REPORTAŽA (Zgb)
19.45 TV PROSPEKT (Zgb)
20.00 TVD (Zgb)
21.00 SPORED ITALIJANSKE TV
SREDA, 24. dec.
9.35 TV V ŠOLI (Zgb)
17.15 MAD2ARSKI TV PREGLED (Pohorje, Pleši vec) (Bg)
17.45 RASTIMO — oddaja za otroke (Bg)
18.30 PISANI TRAK (Lj)
18.45 ČLOVEK - serijski film (Lj)
19.15 ZVEZDNI TRENUTEK — glasbena oddaja (Sar)
19.45 CIKCAK (Lj)
20.00 TV DNEVNIK (Lj)
iz idila Ce a<vuKM4i
dan in n°c
Polenti*
ni<*
15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek na svidenje! 18.45 Svet tehnike — De-san Justin: Computer — I. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Franca Sušnika. 20.00 Prodajalna melodij. 20.30 Od premiere do premiere. 22.15 Jugoslovanska glasba.
■ SREDA, 24. DECEMBRA:
8.04	Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori: Radijska šola za višjo, stopnjo — Ne maram svojih staršev. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Slavko Gerjovič: Razni načini obdelave zemlje v vinogradih. 12.40 Priljubljeni pevci narodnih pesmi — Rezika Koritnik z Avgustom Stankom. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Koncert za oddih. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam.
18.15 Rad imam glasbo — studio Maribor 18.40 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice 20.00 »Ti in opera«.
22.15 S festivalov jazza
■ ČETRTEK, 25. DECEMBRA:
8.45 Glasbena matineja. 10.15
Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste.
12.30 Kmetijski nasveti — dr. Ciril Mastnak: Osemenjevanje krav z zmrznjenim semenom prinaša nove koristi živinorejcem 12.40 Cez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam ..	14.05	»Iz mladih grl«.
14.40 »Enajsta šola« 15.30 Glasbeni intermezzo 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkovo glasbeno popoldne. 18.15 Morda vam bo všeč. 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom 19 00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov
21.00	Vabimo vas na bralno vajo.
21.40 Glasbeni nokturno. 22.15 četrtkovi glasbeni večeri.
20.30 3—2—1 (Lj)
20.35 ZA VSE OTROKE SVETA
— predstava Gala Unicef (Lj)
21.35 ČLOVEK S KAMERO: Thula
— nizozemski film (Lj)
22.05 POROČILA (Lj)
ČETRTEK, 25. dec.
9.35 TV V SOLI (Zgb)
10.30 NEMŠČINA (Zgb)
10.45 ANGLEŠČINA (Zgb)
11.00 FRANCOŠCINA (Bg)
14.45 TV V SOLI - pon. (Zgb)
15.40 NEMŠČINA - pon. (Zgb)
15.55 ANGLEŠČINA - pon. (Zgb)
16.10 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (do 16.40) (Bg)
17.15 VESELI TOBOGAN — oddaja za otroke (Lj)
17.45 PO SLOVENIJI (Lj)
18.15 PEVSKI ZBOR IZ RAVEN NA KOROŠKEM (Lj)
18.45 ČRNSKE DUHOVNE PESMI — glasbena oddaja (Zgb)
19.30 DEDEK MRAZ ZA VAS: Zla ti čeveljček (Lj)
19.45 CIKCAK (Lj)
20.00 TV DNEVNIK (Lj)
20.30 VI JA VAJA (Lj)
20.35 rhomas Mann: BUDDENBRO CKOVI — nadaljevanje (Lj)
21.20 KULTURNE DIAGONALE (Lj)
22.00 SHENANDOAH - serijski film (Lj)
22.25 POROČILA (Lj)
PETEK, 26. dec.
9.35 TV V SOLI (Zgb)
11.00 ANGLEŠČINA (Bg)
14.45 TV V ŠOLI — pon- (Zgt>)
16.10 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Bg)
16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Bg)
17.45 NOVE DOGODIVŠČINE HUC-KLEBERRYJA FINNA - serijski film (Lj) .
18.15 GLASBENA ODDAJA (Bg)
19.00 VSE OB SVOJEM. CASU -reportaža (Lj)
19.35 DEDEK MRAZ ZA VAS: Snežna kraljica — L del (LJ)
19.50 CIKCAK (LJ) .
20.00 TV DNEVNIK (Lj)
20.30 3—2—1 (Lj)
20.35 ZA DOBRO VOLJO IN RAZVEDRILO: V zanki — ameriški film (LJ)
POSNETEK EVROVIZIJSKE GLASBENE ODDAJE IZ WI-ESBADNA (Lj)
POROČILA (Lj)
SOBOTA, 27. dec.
9.35 TV V SOLI (Zgb)
16.30 ALIČE V CUDE2NI DEŽELI — mladinska igra (Zgb)
17.30 PO DOMAČE S FANTI TREH DOLIN (Lj)
17.45 PRENOS ŠPORTNEGA DO-GODKA (Zgb)
19.15 S KAMERO PO SVETU: Jahači Arizone (Lj)
19.40 PET MINUT ZA BOLJŠI JE ZIK (Lj)
19.45 DEDEK MRAZ ZA VAS: Snežna kraljica II. (Lj)
20.00 TV DNEVNIK (LJ)
20.30 3—2—1 (Lj)
20.35 POSNETEK EVROVIZIJSKE GLASBENE ODDAJE IZ WI-ESBADNA (LJ)
21.35 REZERVIRANO ZA SMEH (LJ)
21.50 NOVI ROD — serijski film (Lj)
22.40 TV KAŽIPOT (Lj)
23.00 POROČILA (Lj)
il
i
\
i
m
u
obogatite praznike s skodelico
mer/
KAVE
••••••M* *•••••••••••••••••••••••••••!
VSAK ČETRTEK
DOLENJSKI LIST
IZ&LA JE
Letna knjižna zbirka Prešernove družbe 1969,70
1. PREŠERNOV KOLE DAR za leto 1970
Ž. Mimi Malenšek: BALADA O STAREM MLINU, povest
t. Kamen Kalčev: DVA V NOVEM MESTU, povest
4. Smiljan Rozman: LOV ZA UKRADENIMI Mi LIJONI, mladinska povest
5. Branko Božič: ZGODOVINA SLOVENSKEGA NARODA
6. France Verbinc: SLO VARČEK TUJK IN KRATIC
2. dr. Karl Sumenjak: DA BI OSTALI MLADI IN ZDRAVI
Vseh sedem knjig stane 35 din broširane, vezane v platno in tiskane na brezlesnem papirju pa 55 din.
Zbirke lahko kupite v vseh knjigarnah ali v u-pravi Prešernove družbe. Pražakova ul. 1, p.p. 41/1.
1
HRANILNIK!
NAJBOLJŠA IGRAČA IN NOVOLETNO DARILO!
Že otroci naj se mimogrede nauče varčevati in v igri bodo spoznavali življenjsko resnico: zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača! Tudi vi lahko dobite hranilnik za svojega otroka pri
Dolenjski banki in hranilnici
v NOVEM MESTU in njenih poslovnih enotah
v KOŠKEM, TREBNJEM ali METLIKI!
TUDI HRANILNO KNJIŽICO lahko dobite vsak čas pri vseh poštah v občinah Novo mesto, Krško, Metlika in Trebnje!
DBH Novo mesto obrestuje navadne hranilne vloge po 6 odstotkov, vezane pa do 7,5 odstotka.
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60000 izvodov!
:S9
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
iBiaiMMBa
Petek, 19. decembra — Urban Sobota, 20. decembra — Julij Nedelja, 21. decembra — Tomaž Ponedeljek, 22. dec. — Dan JLA Torek, 23. decembra — Viktorija Sreda, 24. decembra — Eva Četrtek, 25. decembra — Dušan
KIM
Brežice: 19. in 20. 12. angleški barvni film »Misterij starega mlina«. 21. in 22. 12. angleški barvni film »Teater smrti«. 23. in 24. 12. španski barvni film »Adios Texas«.
Črnomelj: Od 19. do 21. 12. ameriški barvni film »San Femando«. Od 23. do 25. 12. amoriški barvni film »Dolgotrajni dvoboj«.
Kočevje — »Jadran«: 19. 12. španski barvni film »Gusarska ljubezen«. 20. in 21. 12. ameriški barvni film »Pirati iz Mississipija«. 22. 12. ameriški barvni film »Nepremagljivi«. 23. In 24. 12. ameriški barvni film »Tvoji otroci, moji otroci, naši otroci«.
Kostanjevica: 21. 12. francoski barvni film »Rifi v Panami«.
Metlika: Od 19. do 21. 12. ameriški barvni film »Divji sam«. Od 19. do 21. 12. italijanski barvni Ulm »Giulietta in duhovi«. Od 23. do 25. 12. italijanski barvni film »Romu. in Rem«.
Mirna: 20. in 21. 12. »In na koncu sreča«.'
Mokronog: 20. in 21. 12. franco-sko-italijanski barvni film »Angelika, markiza angelov«.
Novo mesto: Od 19. do 22. 12. ameriški barvni film »Dolina lutk«. Od 23 do 25. 12. angleški barvni film »Mister 10 procentov«. -POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 17. do 22. 12. angleški barvni film »Živeti svobodno«.
Ribnica: 20. in 21. 12. švedski film »Molk«.
Sevnica: 20. in 21. 12. ameriški film »Operacija Grom«. 24.	12.
ameriški film »Izgnanec iz Alka-traza«.
Sodražica: 20. In 21. 12. ang le-ški barvni film »Naloga eskadrile 633«.
Trebnje: 20. in 21. 12. ameriški barvni kriminalni film »Sedem Blatih mož«.
Decembrsko vreme v pregovorih
če v grudnu bliska, grmi, za drugo leto vetrove budi. — Če je na Barbaro mraz, bo trajal ves zimski čas. — O Tomažu vetra suho petjeL suha pomlad, sušno poletje. — Zelen božič — bela velika noč. — Božič na trati — velika noč za pečjo. — če Štefana burja prinese, vinogradniku pridelek odnese. — Tepež-ni dan oblačen, k letu ne boš kruha lačen.
LUNINE MENE;
16. 12. $ ob 02,09 23. 12. © ob 18.35 31. 12. <£ ob 23,52
Si
Ob boleči izgubi ljube žene, mame, stare mame, prababice
JOŽEFE PERGAR
iz Gabrjjelskih hribov pri Krmelju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, ji darovali vence, cvetje in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala sosedom in vaščanom za nesebično pomoč v težkih trenutkih, dr. Humarju za nego na domu, gospodu župniku za obrede in govorniku za ganljive besede ob odprtem grobu. Žalujoči:	mož Franc, hčerke
Angelca, Ankica, Beti, zeti Milan, Stanko, Franci, vnuk Lado z ženo Marijo, vnukinja
SLUŽBO DOBI
DOBRO ZAPOSLITEV nudim ženam in dekletom. Ponudbe v oglasnem oddelku pod »Takoj«.
PRIJAZNA TRIČLANSKA družina išče preprosto kmečko dekle za službo v gospodinjstvu; lahko je tudi začetnica. Ugodni delovni pogoji. Oglasite se pri Boštjan-čiču-Turku, Trg OF 14, Ljubljana (nasproti železniške postaje). .
GOSPODINJSKO POMOCNICO
išče 4-članska družina. Centralno ogrevanje, plača dobra. Naslov: Zadnik, Jamova 56, Ljubljana — Vič.
SLUŽBO DOBI upokojen mizar, lahko priučen za razna popravila. Naslov v upravi lista (2340/69).
MLAJŠA UPOKOJENKA dobi hrano, stanovanje in plačo za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista (2345/69).
STANOVANJA
ISCEM SOBO s kuhinjo do maja v Novem irestu ali okolici. Naslov v upravi lista (2350/69).
OPREMLJENO SOBO išče za določen čas dipl. inženir z zaposleno ženo. Plača dobro. Naslov v upravi lista (2302/69).
ODDAM SOBO in enosobno stanovanje pri Novem mestu. Naslov v upravi lista (2339/69).
e Mil;
UVOZEN AVTO, novejši, zelo mala poraba, zaradi bolezni naprodaj za 14.950 din. Erjavec, Ivančna Gorica 86.
PRODAM FIAT 750 (prevoženih 35.000 km, letnik 1966) in motorno žngo Stihi 07. Polde Vire, Hudo 5, Novo mesto.
mam
PRODAM otroško posteljico^ Osolnik, Zagrebška 14, Novo mesto.
PRODAM SPALNICO in 60-basno harmoniko. Vukadinovič, Novo mesto. Zagrebška 18, II. nadstropje.
PRODAM enofazni elektromotor Kovinar in »šrotar« za vse vrste žita na isti motor. Viktor Rataj, Dolenja vas 6, Otočec ob Krki.
PRODAM slamoreznico Soeiser s puhulnikom in obračalnik za seno. Cena po dogovoru. Janez
Lunder, Prilesje 14, Velike La.
UGODNO PRODAM vprežno kosilnico znamke Fella z žetveno napravo, v odličnem stanju. Franc Pust, Hudeje 19, Trebnje.
PRODAM kompletno ozvočenje. Matija Slak, Mirana Jarca 15, Novo mesto.
RABLJENO SOBNO POHIŠTVO z vzmetnicami in žimnicami ugodno prodam. Naslov v uredništvu Dolenjskega lista.
KUPIM
KUPIM brezhibno centrifugo. Naslov v upravi lista (2353/69). KUPIM mizarski poravnalni stroj. Naslov v upravi lista (2336/69).
POSEST
POCENI PRODAM gradbeno parcelo. Vodovod, elektrika, trgovina, avtobusna postaja v neposredni bližini (v Kanižarici). Stanko Kralj, Dobliče, Črnomelj.
TAKOJ PRODAM vseljivo manjšo hišo z vrtom, dobro ohranjeno, primemo za upokojence ali vikend, v vasi Drnovo pri Krškem. Možnosti so tudi za adaptacije in dozidave. Amalija Germek, Krško, Aškerčeva 7.
V BLIZINI KOSTANJEVICE na Krki ugodno prodam 36 arov zemlje, ki je primerna za sadovnjak. njivo ali vinograd,' kakor tudi za gradbeno parcelo. Ponudbe pošljite na naslov: Franc Vivod, Celje, Kocbekova št. 5.
PRODAM gradbeno parcelo v vasf
Brege. Cente ugodna. Ivan Skof-ljanc, Brege 2, Leskovec pri Krškem.
RAZNO
KDOR POGREŠA psa ptičarja, naj se oglasi pri Antonu Cesarju, v Prečni, n. h.
DESETTISOCI vaših sotrpinov, ki so kakor vi bolehali na želodcu, jetrih, žolču in črevesju, so se pozdravili z učinkovitim prirodnim zdravilom: rogaškim DONAT vrelcem. Zahtevajte DONAT v svoji trgovini! V Novem mestu ga dobite pri HMELJNIKU, STANDARDU (MERCATORJU) in DOLENJKI.
K MODERNI OBLEKI — moderen nakit! Dobite ga po naročilu ali izbiri pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze).
Milena por. Gec, vnuki Zdenka, Franci, Silvo, pravnuk Matjaž in drugo sorodstvo
Ob nepričakovani in težki izgubi naše ljube hčerkice, sestrice, tetice nečakinje
LJUBICA RAJK
iz Brusnic
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se gasilcem za njihovo požrtvovalno pomoč, UJV, podjetjema ELI m ISKRI, gospodu župniku, pevcem in vsem drugim, ki so nas tolažili in spremili našo Ljubico na zadnji poti in njen grob zasuli z venci in cvetjem. Žalujoči:	mama Tončka, oče
Franc, sestra Jožica z družino, brat Franci, sestra Slavica in drugo sorodstvo.
Ob bridki izgubi naše ljube mame,
FRANČIŠKE PINTAR
iz Lipovšice 4, Sodražica
se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom, ki so jo v tako velikem številu spremljali na zadnji poti, z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje. Se posebna zahvala za vence INLESU Ribnica, SUKNU Jurjeviča, pevcem Nova Štifta, gasilskemu društvu Zamostec, gospodu Ploju z Nove Štifte ter gospodu župniku iz Sodražice za poslovilne besede, kakor tudi zdravniku dr. Kumlu za lajšanje bolečin v zadnjih urah.
Žalujoči: sinovi, hčerke, vnuki, snahe in drugo sorodstvo
Ob izgubi našega očeta, starega očeta, strica in brata
ANTONA BOBNARJA
iz Srednjega Globodola
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu podarili vence, nam izrekli sožalje, kakof tudi gospodu župniku za spremstvo ter vsem sorodnikom in vaščanom.
Žalujoči:	sinovi	Jože,
Ludvik, Alojz z družinami, hčerka Tončka z družino in drugo sorodstvo
Ob tragični izgubi naše zlate mame, stare mame in sestre
MARIJE ROZMAN
iz Novega mesta izrekamo najtoplejšo zahvalo tovarni KRKA za podarjeni venec, sodelavcem za vence in pomoč. Nadalje smo dolžni vso zahvalo gostinskemu podjetju Črnomelj, zlasti osebju iz hotela Lahinja, najožjim sodelavcem tapetniškega oddelka IMV v Novem mestu ter IMV — obratu Suhor za podarjene vence, podjetju NOVOLES iz Straže ter duhovščini za spremstvo. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki so nam stali ob strani v najtežjih urah.
Žalujoči:	sin Stane z
družino, hčerka Silva z možem, hčerke Anica, Vida, sin Lado in Maks z družinami, sestre in drugo sorodstvo
Ob boleči izgubi našega ljubega moža in očeta
KARLA TURKA
s Podturna pri Dol. Toplicah
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so se še zadnjič poslovili od njega, ga v tako lepem številu spremili na zadnji poti ter mu poklonili toliko cvetja. Posebno se zahvaljujemo GD Podturn, GO Straža, Cestnemu podjetju Ljubljana, Industriji obutve Novo mesto ter PTT Novo mesto. Prav lepa hvala častiti duhovščini za poslovilne besede in vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nas tolažili, še enkrat hvala vsem dobrim vaščanom.
Žalujoči:	žena, sinova
Karel iu Ivan z družinama, hčerka Zalka z družino ter Pepca.
Po hudi, težki bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in brat
JOŽE JUDEŽ
Vel. Orehek 8
Iskreno se zahvaljujemo vsem so. rodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu podarili vence, nam izrekli sožalje ter nam pomagali v težkih trenutkih. Posebna zahvala sosedom Božičevim, Klobučarjevim in Ovničkov im, ki so prvi priskočili na pomoč, kolektivu Obrtnik in učencem osnovne šole Stopiče 7 a vence in udeležbo na pogrebu, gospodu župniku za spremstvo in poslovilne besede. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči:	žena Terezija,
sin Jože, hčerka Štefka, brat Franc z ženo, sestra Lojzka ter sestre Marija, Ivana, Ana in Frančiška z družinami in drugo sorodstvo
Ob bridki izgubi naše ljube mame in stare mame
MARIJE VOVKO
iz Malih Brusnic se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in vence. Posebna zahvala PREHRANI Ljubljana, ELMI — tekstilni tovarni Črnuče, podjetju HMELJNIK in KREMEN iz Novega mesta.
Žalujoči: mož Franc, sin Mirko z družino, hčerke Mici. Ani, Nežka, Rozi in Pepi z družinami ter Vida z možem
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža
ALOJZA ALEKSIČA
iz Vavpče vasi 35
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi ob njegovi smrti stali ob strani. Posebna zahvala dr. Kva-siču, g. župnku za spremstvo na zadnji poti, darovalcem vencev In vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti.
Vdova: Katarina in sorodniki	/
Semič, 30. 11. 1969
Prav je, da zveste:
Prvi: Brežice, Metlika in Trebnje!
■ LETO GRE H KRAJU, iztekajo pa se tudi pogodbe, s katerimi občinske skupščine sofinancirajo stroške za tiskanje svojih stalnih komunskih strani. Z veseljem sporočamo, da sta občini BREZICE in TREBNJE že konec novembra poravnali celotno pogodbeno vsoto za 1989, prejšnji teden pa jima je sledila tudi občina METLIKA. Preostalih šest . občinskih skupščin oz. občinskih konferenc SZDL smo pred dnevi prosili, naj poravnajo zaostanke za sofinanciranje svojih stalnih strani v pokrajinskem tedniku.
■ NOVOLETNI KOLEDAR bodo prejeti vsi stari in novi naročniki našega lista v razširjeni novoletni številki, ki bo izšla v četrtek, 25. decembra 1969; v njej bo tiskana tudi večja nagradna križanka.
■ OBVESTILO O NAROČNINI za 1970 bomo objavili prihodnji teden; doslej smo neuradno zvedeli, da se je časopisni papir medtem že podražil, ne vemo pa še, za koliko. Ponovno sporočamo vsem naročnikom in bralcem DOLENJSKEGA LISTA; z novim letom bomo na zahteve in želje številnih bralcev povečali obseg našega časnika na stalnih 32 strani, .kar pomeni, da bomo v 2 pokrajinskih izdajah tiskali vsak teden po 36 strani .DOLENJCA'. Nove, stalne strani v listu se vam danes ponovno predstavljajo.
UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
SVETUJE
k %
oddajte
novoletne
čestitke
pravi
NAJPOZNEJE DO 20. DECEMBRA!
Janezu Sajetu, ki živi v Kanadi, čestitamo za- dvojni praznik Gazvodov!, Andrejčičev!, Zorkov i in Kramarjev!.
(^OBVESTILA I
OBVEŠČAM cenjene stranke, da bo zaradi bolezni mlin v V avti vasi pri Straži od 1. do 20. januarja 1970 zaprt. Rozman.
GOSTILNA »CUCELJ« z Odrge pri Trebnjem vabi kolektive na silvestrovanje. Sprejema tudi rezervacije za Silvestrovo. Pridite, prijetno boste silvestrovali!
POLAGAM zidne tapete. Soboslikar Gvido Hren, Mala Bučna vas, Novo mesto.
TOPLE KOPELI nudi Javno kopališče, Novo mesto, Prešernov trg 5.
GOSTILNA V BELI CEKVI vabi na zabavo, 21. decembra. Igrajo Mladi lantje. Vabljeni!
mmn
Žarka Slana In Andrej Veber, gimnazija Novo mesto, proglašava za neresnične vse govorice, ki se širijo o Milovanu Dimitriču, Zdravku Slaku, Rajku Vukadino-viču in Marjanu Jenku, obenem pa izjavljava, da nisva odgovorna za Sirjenje teh govoric.
EKSPRESNO OČISTI oblačila, vsakovrstno perilo opere Pralnica in kemična čistilnica, Novo mesto, Germova 5.
m
m
ZAHVALA
Ob nepričakovani izgubi naše dobre mame
TONČKE KOČEVAR
iz Rožanca pri Črnomlju
se zahvaljujemo vsem, ki so žalovali z nami in nam pomagali v najtežjih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu osebju ifitemega. oddelka novomeške bolnišnice za vso skrb in nego v času njene bolezni, bolnici Petra Držaja v Ljubljani, Industriji motornih vozil in Tovarni zdravil »KRKA« iz Novega mesta, železniškemu podjetju iz Črnomlja in ZIDARJU iz Kočevja za podarjene vence in cvetje, vsem sosedom iz Rožanca za pomoč ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Se enkrat vsem skupaj lepa hvala.
„ žalujoči: hčerka Zvonka in sinovi Jože, Lojze, Vlado, Božo in Stanko z družinami
Rožanec, Ljubljana, Novo mesto, Kočevje,
15. decembra 1969
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske Konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Mptlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica m Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnik (Klavni m odgovorni urednik), Rta Bačer. Slavko Dokl-, Miloš Jakopec, Marjan Legan, Marija Padovan. Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan MoSkon
IZHAJA VSAK ČETRTEK — Posamezna številka Hi pai (70 starih' din) — Letna naročnina: 32 Ndin (3200 S din), polletna naročnina 16 novih dinarjev (1000 Sdm); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 62.50 novih dinarjev (6.230 Sdin) oz. 5 ameriških dolarjev - Tekoči račun on podr SDK v Novem mestu: S21—S—9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal- 33 — Telefon: (068)-21 227 — Nenaročenih rokopisov m fotografij ne vračamo — Tiska CGP »Delo« v Ljubljani