(Sf\ Avtohiša BerusOOOO
\Ay SERVISNO PRODAJNI CENTER AlK*l

nnn
n n
Št. 3 (2423), leto XLVII»Novo mesto, četrtek, 18. januarja 1996»Cena: 180 tolarjev
telefon: 068 342 360, 25 098
POLO od 17.990 DEM
UGODNO: GOLF RABBIT za 22.996 DEM Zelo ugodne cene za vozila iz zaloge, rabljena vozila.
DOLENJSKI UST
S
DOLENJSKI LIST & DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST ; DOLENJSKI LIST § DOLENJSKI LIST
St
Samo na območju PE Elektro Kočevje je bilo škode za 20 milijonov tolarjev - Večina okvar ob velikih težavah popravljenih le “za silo” - Dosti dela še čaka
KOČEVJE - Žled, ki se je pojavil 8. januarja v zgodnjih jutranjih urah, je v dveh dneh, kolikor so takšne vremenske razmere trajale, povzročil na območju PE Elektro Kočevje za okoli 20 milijonov tolarjev škode. Od skupno 620 kilometrov 20 kV daljnovodov jih je bila z izpadi prizadeta skoraj polovica.
Z breznapetostnim stanjem je bilo zaradi okvar, kijih je povzročil žled, prizadetih okoli 3.500 gospodinjstev, ki se napajajo iz približno 140 transformatorskih postaj. Žled je namreč povzročil 20 hujših okvar na 11 daljnovodih srednje, 20-kilovoltne napetosti. Najhuje je bilo prizadeto območje Velikih Lašč z okolico, Kočevska Reka z okolico, osilniška dolina in Ortnek, okvare pa so nastajale tudi na področju celotne Suhe krajine, Poljanske doline, Karlovice,
te v DOLENJSKEM LISTU
stran 2:
•	Zakaj propad Avtobuma, Feniksa...
stran 3:
•	Kdaj bo konec čakanja na bencin?
stran 4:
•	Dogovor Tergusa le prazna obljuba?
stran 6:
•	O letališču nič v državnem zboru?
stran 8:
•	Dolenjci in borza - gre to skupaj?
stran 11:
•	Ko vam pred domom povozijo otroka
stran 24:
•	Zakaj je kormoran na zatožni klopi?
ROLETARSTVO
20 let
Šentjernejska c. 13 68000 Novo mesto tel./fax: 368(0)68/23-673, 323-673 mobitel: 0609/622-585
* lamelne zavese * žaluzije * rolete * profili za fasade * kovinski izdelki * sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije *
Kostela in okolice Ribnice.
V večini primerov so bili vzroki za okvaro podrta drevesa, ki so se naslonila na električne vodnike, kar je povzročilo kratke stike, zaradi česar je bila, kot pravi direktor PE Elektro Kočevje Vincenc Janša, s tako imenovanimi prenapetostnimi sunki prizadeta celotna srednjenapetostna mreža njihove poslovne enote.
Pri odpravi napak je sodelovalo skupno 54 delavcev Elektra
Kočevje. Sedem ekip je na terenu delalo skoraj neprekinjeno od ponedeljka zjutraj, od 4.30 ure, do 10. ure dopoldan v sredo, ko so z deli na področju Predgrada v Poljanski dolini odpravili še zadnjo napako.
Njihovo delo sta ovirala zelo visok sneg in težka konfiguracija terena, težave pa so imeli tudi z odkrivanjem napak, saj so daljnovodi na Kočevskem zelo dolgi. Da so odjemalci kar najhitreje dobili elektriko, so večino okvar popravili le za silo, tako da jih za dokončno odpravo okvar čaka še veliko dela.
M. LESKOVŠEK-SVETE
BRSLJINSKA ŠOl-A NA GOLTEH - 64 učencev petih, ruzredov osnovne šole Bršljin je prejšnji teden preživelo na Golteh nad Mozirjem, kjer so s pomočjo šestih učiteljev smučanja spoznavali skrivnosti smučarske tehnike.
Letošnja šola v naravi na Golteh je za učence petih razredov bršljinske osnovne šola že peta zapored, zato imata organizatorja, športna pedagoga Andrej Bukovec in Vojo Stojšin, že obilo izkušenj. Skupaj z učenci sta tudi tokrat odpotovali učiteljici Mojca Balant in Neda Štrbenc, ki sta na Golteh poučevali spoznavanje narave in slovenski jezik. Kljub skromni snežni odeji in odjugi so smučarski tečaj izpeljali v celoti in brez polomljenih kosti. (Foto:
M. Verbič)
Revoz pripravlja skok na trg ZRJ
Novomeški Revoz edini uvoznik Renaultovih vozil za Zvezno republiko Jugoslavijo
podjetniško družino leta izbrani Grilovi
Kandidati še Medletovi pa Vardjanova in Šenkova
LJUBLJANA - Včeraj so v Ljubljani razglasili podjetnico debitantko in podjetniško družino za preteklo leto ter jima podelili po 400 tisočakov nagrade. Že peta akcija revije Naša žena, Ministrstva za gospodarske dejavnosti in Republiškega zavoda za zaposlovanje seje tako svečano zaključila na ljubljanskem gradu.
Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je za podjetniško debitantko v letu 1995 izbralo Elizabeto Pušpan iz Izole, direktorico podjetja Salladia. Republiški zavod za zaposlovanje se je med kandidati za podjetniško družino lanskega leta odločil za podjetniško družino Gril iz Grosupljega, ki ima hitro razvijajoče se podjetje Gramat Gril. Njihovo dejavnost, proizvodnjo cementnih izdelkov, cestni transport in trgovino poznamo tudi na Dolenjskem, še posebej trgovino pri Dolenjskih Toplicah. Podjetje zaposluje 36 delavcev.
Za naziv podjetnice debitantke se je potegovalo letos 6 kandidatk, med njimi tudi Vera Vardjan iz Velikega Ne-rajca pri Dragatušu, ki v svojem podjetju Domača obrt izdeluje ljudska glasbila, ter Vera Šenk iz Ribnice, direktorica podjetja Jnoterm, ki izdeluje posebna stekla. Med šestimi kandidati se je za podjetniško družino leta potegovala tudi družina Medle iz Novega mesta, lastnica podjetja Roletarstvo Medle.
B. D. G.
NOVO MESTO - Vodstvo Revoza, podjetja, v katero so večinski francoski lastniki vlagali tudi zato, da bi ga o pravem času porabili za odskočno desko za balkansko tržišče, zadnje čase intenzivno pripravlja teren na tržišču Zvezne republike Jugoslavije.
Novice o tem, da bo novomeški Revoz postal edini uvoznik Renaultovih vozil za to državo, so močno razburile srbske pooblaščene zastopnike Renaulta, ki še pričakujejo, da bodo sami postali uvozniki.
V teh dneh so nekateri predstavniki srbskih zastopnikov odpotovali v Pariz, za 24. januarja pa so
Razglasitev slovenskega para leta v litiji- v uredništvo^
toedeljca so s pomočjo bralcev izbrali Slovenca in lani prvič tudi Slovenko tota 1995. Slovenski par leta sta Milan Kučan in Brigita Bukovec. Litijska tortna dvorana, ki sprejme do 1.500 gledalcev, bi bila nabito polna. Za Prijetno vzdušje so poskrbeli Slovenski kvintet, Pepel in kri, Alfi Nipič, Deja štušič, moški kvintet Svit, Sašo Hribar, Bootique Moped Shovv s Tonetom Fornezzijem Toforn na čelu m Dušan Hauptman. Prireditev je vodil Rado vasi, slovenskemu paru leta pa sta nagradi podelila direktor radijskih programov RTV Slovenija Andrej Rot in direktorica Dnevnika Ada Gorjup. Brigita je dobila umetniški izdelek Laboda, delo zlatarja Tineta Šrota, slo-venski predsednik pa stoletno kmečko uro. Prireditve so se udeležili tudi Štefka Kučan (2. mesto), Ivanka Mežan (3. mesto), Danica Simčič (5. 'neslo), Dušan Mravlje in Mateja Kožuh Novak (7. mesto), Marjan Podobnik (S. mesto), Zmago Jelinčič (9. mesto) in Deja Mušič (10. mesto). (Besedilo in slika: Marjan Šušteršič)
JEDRSKA ELEKTRARNA V DECEMBRU
KRŠKO - Jedrska elektrarna Krško je v decembru, ko je dosegla 100-odstotno razpoložljivost in 99,7-odstotno izkoriščenost, poslala v omrežje 460.048 megavatnih ur električne energije. Njeni vplivi na okolje - gre za segrevanje Save ter za tekočinske •In plinske emisije - so se gibali 7 v dovoljenih mejah. V decembru niso uskladiščili novih sodov z radioaktivno vsebino; skupno je v skladišču nuklearke 10.541 radioaktivnih sodov.
vse Renaultove prodajalce in serviserje iz ZRJ povabili na razgovor v Ljubljano, kjer naj bi se pogovorili o odprtih vprašanjih. Revozova komerciala namreč
SPET OROŽJE PRI ROMIH
TREBNJE - 9. januarja zjutraj so trebanjski policisti na podlagi odredb okrožnega sodišča Novo mesto v romskem naselju Hudeje opravili hišne preiskave pri 33-let-nem M. V., 53-letnem M. V. in 36-letnem S. B. ter našli orožje, petarde, detonator in naboje. Policisti so orožje zasegli in bodo zaradi kršitve zakona o orožju zoper osumljence napisali predlog sodniku za prekrške.
pospešeno zbira podatke o kupni moči prebivalstva, o carinah, dajatvah, možnih omejitvah pri izvozu in drugem, kar bi lahko vplivalo na prodajo v ZRJ.
Po neuradnih poteh smo izvedeli, da se bodo prodajalci in serviserji iz ZRJ proti koncu naslednjega tedna mudili tudi v Novem mestu, vendar nam te informacije še niso potrdili.
IINISTER VOLJČ JUTRI NA TRIBUNI O ZDRAVSTVU
NOVO MESTO - Minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč bo jutri ob 18. uri govoril o prihodnosti javnega zdravstva na javni tribuni v sejni dvorani Zavarovalnice Tiiia v Novem mestu. Občinski odbor LDS, ki tribuno organizira, vabi k sodelovanju še posebej vsa vodstva zdravstvenih ustanov, župane občin, poslance Dolenjske, Bele krajine in Posavja in strokovno javnost. Javno tribuno bo vodil zdravnik splošne bolnišnice dr. Rafko Kapš. Ob 15. uri se bo minister skupaj z državno sekretarko dr. Dunjo Piškur • Kosmač sestal z vodstvoma Splošne bolnišnice Novo mesto in Zdravstvenega doma, kjer naj bi se seznanil s stanjem in problemi novomeškega zdravstva ter s potekom gradnje nove porodnišnice.
PET HUDO POŠKODOVANIH V NOČNI VOŽNJI
BREGE PRI KRŠKEM -13. januarja, 10 minut čez polnoč, je 18-letni B. R. iz Novega mesta vozil osebni avto po magistralni cesti Ljubljana - Novo mesto. Izven naselja Brege je kljub gosti megli, kije zmanjševala vidljivost na 30 do 40 metrov, pričel prehitevati neznano vozilo v trenutku, ko je nasproti pravilno po svojem pasu pripeljal 43-letni C. E. z osebnim avtomobilom, na katerega je imel pripet lahek priklopnik. Vozili sta trčili, potem pa je pripeljal še 22-letni voznik avtomobila M. Ž. in zadel priklopnik. V nesreči so se hudo poškodovali voznik B. R. in njegova sopotnika 16-letni J. S. in 17-letni R. M., oba iz Novega mesta, ter voznik Č. E in njegov sopotnik, 40-letni F. N.
OKNA • VRATA • HIŠE
JELOVICA
Novo mesto, tel./fax. 068/323-444 Krško, tel. 0608/21-236 Metlika, tel. 068/58-716

V drugi polovici tedna se bo nadaljevalo suho zimsko
vreme.
PO PREPIRU KAR S SEKIRO NAD PARTNERJA
. PIRŠENBREG PRI BREŽICAH - 10. januarja okoli 20. ure je 36-letna I. K. iz Orešja na Bizeljskem s sekiro večkrat udarila po glavi 45-letnega Jožeta C. iz Pir-šenberga, s katerim je živela v izvenzakonski skupnosti. Med njima seje nujprej vnel prepir, I. K. pa seje nad purt-nerja spravila, ko je ta spal. I. K. so pridržali in vložili kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejapja umora.
Suha krajina umira
Lepša bodočnost Suhe krajine je že minila! Deželica ob zgornjem toku Krke nazaduje in životari, z malo pesniške svobode bi lahko rekli tudi, da umira. Umira nezadržno, vsem na očeh in v posmeh obljubam o izdatnejši pomoči demografsko ogroženim predelom. Poslušajte Suhokranjce, govorijo le o izgubljenih zaposlitvah in poslabšanem položaju kmetijstva, ki se ga oklepajo kot rešilne bilke, sestavni del njihove govorice je žalost, jeza, apatija, pa tudi alkohol.
Malokdo ve (beri dr. Staneta Grando s SAZU), da je bilo sredi prejšnjega stoletja porečje zgornje Krke gospodarsko najraz\’itejši det Dolenjske. Z Žužemberkom (in Dvorom) se po številu prebivalcev, delavcev in gospodarskem potencialu tedaj niso mogli meriti ne Črnomelj, ne Metlika in ne Krško, Novo mesto pa komajda. Zaton železarstva, zlasti pa napeljava železnice po Temeniški dolini, je povzročila nazadovanje, ki se ni ustavilo vse do druge svetovne vojne. Povojna obnova je pomenila nov, čeprav zelo počasen vzpon - kljub sedanjemu blebetanju o namernem maščevanju nove oblasti za domobranstvo. V najboljših letih je Iskra zaposlovala 500 in več delavcev, na delo v Litostroj, IMV in Novoles pa se je vozilo tudi po več kot deset polnih avtobusov delavcev na dan. Dandanes je vse to le še spomin: kakih 30 delavcev se še na svojo pest vozi v Ljubljano in nekaj več v Novo mesto, Iskra pa životari z manj kol 200 delavci, ki se iz dneva v dan tresejo pred izgubo delovnega mesta. Za nameček so Suhokranjcem z novim zakonom prepovedali še nabiranje gob za prodajo...
Kje so zdaj tisti, ki so ob vnovični uvedbi kapitalizma napovedovali in celo obljubljali, da se bosta cedila med in mleko?
MARJAN LEGAN
p*
Kaj mislite o občinah?
Dobro leto dni po tistem, ko so zaživele nove občine, je še nemogoče ugotoviti, ali je bila uvedba take lokalne samouprave dobra ali slaba poteza. Vsaj v začetku, pred enim letom, je kazalo, da bodo spremembe težka stvar. Prenekateri župani, zlasti novonastalih občin, so tarnali, da nimajo ne denarja, ne prostorov, ne ljudi za zagon novih lokalnih skupnosti. Občine in upravne enote so si delile prostor, pristojnosti in ljudi in se pri tem tudi prepirale. Nekateri državljani so na novonastalo lokalno samoupravo gledali z nezaupanjem, drugi so jo pozdravljali. Spremembe v lokalni samoupravi pred enim letom so na novo zakoličile občinske meje, ta proces pa je v več primerih ljudi razočaral, ker jih je potisnil v druge meje, kot so sijih želeli in za katere so glasovali. Po letu dni je težko reči, da imajo zdajšnje občine več besede kot ob ustanovitvi - mogoče je imajo celo manj - vendar kaže, da se je precej nezadovoljstva na rovaš lokalne samouprave poleglo. Ostajajo pa odprta vprašanja. Predvsem najmanjše občine so še v skrbeh, ali bodo lahko preživele s sedanjim številom ljudi. Spročajo tudi, in to verjetno majhne in velike, da so nezadovoljne z zdajšnjim financiranjem lokalne samouprave. Občine* bi tudi rade odločale pri gospodarskem razvoju na svojem ozemlju ali pa bi si vsaj rade delile to skrb z državo, pa se jim to ne posreči najbolj. Kako vidite lokalno samoupravo po letu dni? Tej temi smo namenili tudi tokratno anketo.
IRMA OSOJNIK, kemijska teh-nica z Vrtače pri Semiču: “Boljše je, da imamo Semičani svojo občino, saj je za nekatere stvari zdaj bolje poskrbljeno. Moti pa me, da so še vedno skoraj vsi uradi v Črnomlju. Delavci upravne enote bi morali imeti vsaj nekaj uradnih ur na teden tudi v Semiču, zlasti za izdajanje osebnih izkaznic, potnih listov, vozniških dovoljenj.”
ŽELJKO KNAVS, kontrolor v obratu LIV v Osilnici, občinski svetnik itd.: “Zdaj je boljše, ko je Osilnica občina, saj pride na naše območje več denarja. Smo občina z najmanj prebivalci. Tako so za občino slabi izgledi, če se ne bodo naši ljudje vračali domov ali če se nam ne bo priključilo še kakšno območje. Za vračanje pa slabo kaže, saj je premalo denarja za razvoj obrti.”
TATJANA DEVJAK, pomočnica ravnatelja osnovne šole Primoža Trubarja, Velike Lašče: “Nekatere stvari so zdaj očitno boljše. Všeč mi je, da na občini človeku pomagajo ali vsaj skušajo pomagati. Na področju financ so prej nekatere zadeve tekle avtomatično, v novi občini pa so novi ljudje, ki ne vedo vedno, kam po denar itd. Ljudje imajo zdaj težave tudi pri urejanju upravnih zadev.”
PAVLINA NOVAK, tajnica Turističnega društva Dobrepolje: “Zdaj, ko imamo občino, je boljše. Slabšega ni nič. Izglasovali smo samoprispevek za šolo, vrtec in ceste. Tako bo odpadel pouk v izmenah, vrtec bomo imeli tudi na Vidmu, v Strugah pa bodo posodobili ceste. Lani je bilo urejenih veliko cest, končno je popolnoma dokončana tudi re-gionalka od Zdenske vasi do Gro-suplja.”
MARJAN MOHAR, predsednik gasilskega društva, doma iz Malega Loga: “Delo občine je prav zastavljeno in veliko so že postorili. Izredno velik napredek vidim v novi cestni povezavi z Notranjsko. Nujno bo treba kaj narediti za zaposlovanje in pri programiranih stečajih. Pohvalno je, da občina posveča veliko pozornost družbenim dejavnostim, ki so bile zadnja leta zapostavljene.” JOŽE PRHNE, veterinarski tehnik iz Orehovice: “Odkar smo nova občina, je veliko boljše. Župan skrbi za to, da je več prireditev, kino, da se o naših ljudeh in krajih pogosteje sliši in zve. Začetno metanje polen pod noge novim oblastnikom se je nekako ustavilo in mislim, da bo župan s takimi sodelavci kmalu naredil toliko, da bodo to lahko občutili vsi prebivalci občine.” TANJA HOČEVAR, učiteljica iz Škocjana: “Ker je bilo v Škocjanu že prej, ko je bil KS zelo delaven, so rezultati vidni tudi sedaj, so pa področja, ki so do nove občine odklonilna, na primer šolstvo. Menim, da se bodo vsa nesoglasja uredila, saj vsaka novost potrebuje čas in strpnost. Vsekakor pa je nova občina za ta del nekdanje novomeške občine pozitivna.”
TATJANA GODEC, šivilja v Rašici v Šentvidu pri Stični, doma iz Ivančne Gorice: “Ne bi mogla reči, da se je v enem letu za nas kaj spremenilo na boljše, odkar imamo v Ivančni Gorici svojo občino. Povem naj, da, ne le mene, še vedno motijo prenatrpani kontejnerji za smeti okoli blokov, iz katerih otroci potegnejo kakšen papir, ga zažgejo, in je okolje še bolj onesnaženo.”
Lastniki gozdov!
Moker sneg in žled sta konec prejšnjega in v prvih dneh tega teta povzročila precejšnjo škodo tudi v gozdovih trebanjske in sevniške občine. V gozdovih na področju krajevne enote Mokronog Zavoda za gozdove Slovenije je po oceni podrto ali močno poškodovano okrog 5000 m3 drevja, od tega približno polovico smreke. Te ustvarja idealne pogoje za razvoj smrekovega lubadarja ter drugih škodljivcev in bolezni v spomladanskem času, kar bi gozdove še dodatno prizadelo. Hkrati je še vedno ob cestah veliko podrtih dreves, ki motijo promet. Gozdarji KE Mokronog vsakodnevno na terenu popisujemo škode in izvajamo ustrezne ukrepe. Zaradi povečanega obsega dela pa prosimo lastnike gozdov, da tudi sami pregledno svoje gozdove in o škodi obvestijo revirnega gozdarja, ki jim bo dal ustrezna navodila za odpravo posledic ujme, ter nato čimprej odstranijo podrto drevje.
Krajevna enota Mokronog pokriva gozdove v krajevnih skupnostih Mirna, Šentrupert, Mokronog, Trebelno v občini JVebnje ter v KS Šentjanž, Boštanj in Krmelj v občini Sevnica.
Dosegljivi smo po telefonski številki 068/47-174 vsak dan med 7. in 8. uro zjutraj. JOŽE MORI, dipl. inž. gozd.
NAJUSPEŠNEJŠI POBOT TERJATEV
NOVO MESTO - V prvem krogu obveznega večstranskega pobota obveznosti in terjatev, ki ga je Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje organizirala 6. januarja, je na Dolenjskem in v Beli krajini (dolenjski regiji) prijavilo svoje obveznosti 155 pravnih oseb v skupnem znesku 1.930 milijonov tolarjev, kar je 5 odstotkov več kot decembra lani. Pobotanih je bilo 404 milijone tolarjev ali 7 odstotkom več kot v lanskem hajboljjuspešritm krogu. V gospodarstvi^je bil ppbot 23,4-odstoten, v negospodarstvu 4,7-odstoten, v zavarovalništvu pa 28-odstoten. Drugi letošnji krog pobota bo 1. februarja.
NIŽJE OBRESTI ZA BANČNE VLOGE
Po novem letu bomo za v banke vloženi denar dobili izplačane nižje obresti. To se dogaja zaradi dogovora slovenskih poslovnih bank o znižanju najvišjih dovoljenih pasivnih obrestnih mer. Novo omejevanje teh obresti naj bi prispevalo k znižanju aktivnih obresti, to je tistih, ki jih banke zaračunavajo, ko posojajo denar. Tako bodo obresti za vloge na vpogled lahko največ dvoodstotne, denar, vezan do 30 dni, bo prinašal poleg temeljne obrestne mere ali devizne kalvzule (ki ohranjata realno vrednost denarja) največ 0,5 odst. obresti na leto (doslej 2 odst.), za vezavo nad 30 dni in do 1 leta največ 6 odstotkov (prej 8) in za vezavo nad letom dni 7,5 odstotka realnih obresti (prej 10) na leto.
DOLENJSKE PEKARNE
NOVO MESTO - Pekarna in slaščičarna Dolenjska poziva zaposlene, bivše zaposlene in upokojence, naj sodelujejo v interni razdelitvi delnic (20 odst. premoženja) in v notranjem odkupu (40 odst.). V slednjem lahko odkupijo premoženje družbe s 50-odstot-nim popustom, in to z gotovino ali z morebitnim preostankom certifikata, če so se tako prej pisno odločili. Družba bo izdala najprej začasnice, po vpisu v register pa jih bo zamenjala s pravimi delnicami.
AVTOPREVOZNIKI
Sekcija za promet pri Obrtni zbornici Slovenije poziva vse avtoprevoznike, ki so lastniki ekoloških vozil, naj jim do konca meseca pošljejo kopije certifikata z natančnimi podatki. Tako bi radi prišli do točnih podatkov o številu ekoloških vozil, ki jih bodo lahko uporabljali za pridobivanje dovolilnic CEMT in drugih dovolilnic. Vozil, za katera ne bodo prejeli fotokopij, ne bodo mogli upoštevati v pogajanjih za število dovolilnic.
Črnomaljski bolnik dobro okreva
■--■---■----------------------—------—--—-
Potem ko je proizvodnja v tovarni nekdanjega Belta stala nekaj mesecev, jo je uspešno zagnal IMP Livar iz Ivančne Gorice - Rast proizvodnje, pozitivno poslovanje
ČRNOMELJ - IMP Livar iz Ivančne Gorice je septembra lani s Skladom Republike Slovenije za razvoj podpisal najemno pogodbo za tovarno nekdanjega črnomaljskega Belta za tri mesece, torej do konca lanskega leta. V tem času pa mu je uspelo pogodbo podaljšati za nadaljnji dve leti. S tem seje povečalo tudi število delavcev, saj jih je konec lanskega leta pogodbeno delalo 98, konec januarja pa naj bi jih bilo za določen čas za dve leti zaposlenih 151.
pressors, za katero naj bi delali; ohišja kompresorjev, ki jih bodo čez nekaj let v Danfossu potrebo-' vali kar 8.000 ton na leto.
M. BEZEK-JAKŠE
Po besedah generalnega direktorja IMP Livarja mag. Izidorja Derganca jim je v nekdanjem Bel-tu uspelo zagnati proizvodnjo z lastnim denarjem in z veliko manjšimi stroški, kot so napovedovali nekateri “strokovnjaki”. Še bolj razveseljivo je, da so zadnje tri mesece preteklega leta v Črnomlju poslovali pozitivno. Za letos načrtujejo izdelavo 9.000 ton izdelkov, proizvodnja, ki naj bi bila prve tri mesece po 500 ton, pa naj bi se aprila že povečala na 800 ton. “Samo za primerjavo: ko je leta 1994 Belt še normalno delal, je prodal 8.700 ton izdelkov na leto, zaposlenih pa je imel 440 ljudi. Vedeti pa moramo, da je zmogljivost te tovarne 20.000 ton izdelkov na leto,” pove Derganc. V livarni sedaj delajo vse linije, prav tako pa tudi mehanska obdelava. Decembra je na težki liniji stekla tudi proizvodnja blokov motorjev za tovornjake, po katerih je Belt nekdaj slovel daleč po svetu.
Derganc ne skriva, da v IMP Livarju še vedno računajo na to, da bodo kupili črnomaljsko tovarno, zato bodo še letos začeli pogajanja s skladom in Dolenjsko banko. Kljub temu da imajo sedaj podpisano pogodbo le za dve leti, pa so kupili livno peč in visoko-
produktivno formarsko linijo disa-matic, na kateri je moč v izmeni narediti 1.800 form, medtem ko na sedanji avtomatski liniji BMD naredijo po 500 form v izmeni. Za ti naložbi ni dobil IMP Livar nikakršnih posojil.
Seveda bodo morali vse izdelke tudi prodati. Po direktorjevih
• “Po vsem, kar smo že naredili za nekdanjo Beltovo tovarno in kar imamo še v načrtu, lahko trdim, da smo zanikali govorice, ki so krožile po Črnomlju, češ da nameravamo uničiti tovarno. Zadovoljen sem, da smo jo lahko znova postavili na noge, kar je tudi zasluga prizadevnih delavcev. Zagotavljam pa, da bomo, če nam bo uspelo tovarno kupiti, povečali proizvodnjo na 22 do 25 tisoč ton izdelkov na leto, to pa pomeni tudi novo zaposlovanje,” je dejal Derganc.
besedah jim je uspelo obdržati nekaj bivših Beltovih strank, pridobili so nekaj novih, še vedno pa jih iščejo. Sedaj gre v izvoz kar 80 odst. izdelkov, veliko pa v IMP Livarju pričakujejo od razširitve sosednje tovarne Danfoss Com-
CENEJSI UVOZ RABLJENIH AVTOMOBILOV
LJUBLJANA - Z novim letom je začel veljati novi carinski režim, ki pa bolj zadeva gospodarstvo kot državljane. Izjema je le uvoz rabljenih avtomobilov, ki so zaradi znižane stopnje prometnega davka za četrtino cenejši, proti čemur pa odločno protestirajo uvozniki (novih) avtomobilov. Nova olajšava ne pomeni, da je dovoljeno uvoziti vsakršen rabljen avtomobil, temveč le take, ki ustrezajo predpisom o homologaciji. Tudi v novem carinskem režimu smejo državljani brez plačila carine s potnim listom vnesti v državo blaga v vrednosti 100 dolarjev, s prepustnico pa za 28.000 tolarjev. Za večje vrednosti blaga velja 15-odstotna povprečna carinska stopnja, h kateri je treba prišteti še prometni davek. Domače fizične osebe smejo nesti iz države tujo gotovino v vrednosti 3.000 nemških mark, več pa le v primerih, ki so določeni v predpisih Banke Slovenije.
Zakaj propad Avtobuma, Feniksa,
Predstavniki občin zahodne Dolenjske o razvoju malega gospodarstva

KOČEVJE - Pred kratkim so se tu sestali predstavniki občin iz za-hodnodolenjske regije in člani pospeševalne mreže za malo gospodarstvo. Posveta sta se udeležila tudi poslanec Benjamin Henigman in direktor območne gospodarske zbornice Ljubljana Miro Samardžija. Sklicatelj je bil, in to že drugič v zadnjih šestih mesecih, lokalni radio Univox iz Kočevja.
Prisotni so največ govorili o treh sklopih vprašanj, ki ovirajo hitrejši gospodarski razvoj v krajih od Kolpe do Tbrjaka. Na tem območju jepribližno toliko gospodarskih družb, nekdanjih trgovcev in bi-feistov, ki nimajo več statusa obrtnikov, kakor je samostojnih podjetnikov, ki so včlanjeni v obrtne zbornice. Vsakih je okrog tisoč. Tisti, ki so člani obrtne zbornice, imajo svojo zbornico v Kočevju in v Ribnici. Območje občine Velike Lašče pokriva še ljubljanska zbornica in območje občine Dobrepolje grosupeljska zbornica. Podjetniki, ki so člani Gospodarske zbornice, imajo svojo območno zbornico v Ljubljani, ki ni kaj večja kakor kaka obrtna zbornica, pokriva pa tretjino Slovenije. Večina podjetnikov sploh ne ve, kje naj bi bila njihova zbornica v Ljubljani. Direktor Območne GZ je priznal, da imajo podjetniki izven centra dosti manj pomoči. Predlagal je tri možnosti: nekdo - predlog je za Radio - naj bi zbiral informacije, na katere želijo podjetniki odgovor, in vsakih 14 dni bi prihajal strokovnjak GZ, ki bi dajal potrebne odgovore. Lahko bi ob soudeležbi občin nastavili svetovalca, ki bi bil tu stalno na voljo. Tretja možnost, da bi kaki d.o.o., ki se ukvarja z gospodarskim svetovanjem, dali koncesijo in prispevali k stroškom.
Ministrstvo za gospodarstvo pripravlja novo organizacijo mreže za pomoč malemu gospodarstvu. Slišati je tudi, da je že preveč članov te mreže. Vendar je razdrobljena, člani ne usklajujejo svojih aktivnosti in marsikje tudi neznana. Podjetniki, posebno tisti, ki bi hoteli ustanoviti svoje podjetje, pa ne dobijo potrebnih pojasnil, kaj šele pomoč, da bi dobro zamisel spravili v življenje. Na posvetu so se dogovorili, da se bodo člani mreže iz te regije sestajali vsak prvi ponedeljek v mesecu in se sproti dogovarjali o vseh vprašanjih, ki so pomembni za hitrejši razvoj malega gospodarstva.
Ekonomisti pravijo, da bi morali imeti v Sloveniji okrog 800 hitro razvijajočih se podjetij, ki bi letno povečevale dejavnost za eno tretjino. Okrog njih pa naj bi se razvi-
jala manjša podjetja z okrog 5% letnega razvoja. Tako bi morda v desetih letih dosegli evropsko gospodarsko povprečje. Že na začetku prehoda v tržno gospodarstvo so v Kočevju imeli nekaj “gazel”, kakor takim podjetjem običajno pravijo v svetu. Nekatere med njimi, na primer Avtobum, Feniks, GP Sedič, so po nekaj letih propadle. Ostale so nove tovarniške stavbe, na primer v Mrtvicah, ki propada, in debeli svežnji zapisnikov SDK. Šlo je za sposobne podjetnike, ki so znali delati in prodajati, ob sebi pa niso imeli strokovnih služb, ki bi skrbele za upravno-računovodsko vodenje. Komaj nastale “gazele” si ne
morejo privoščiti stalne strokovne službe. Na posvetu so predlagali* da bi le izdelali korektne analize večjih privatnih podjetij, ki so prO' padla. Tudi za to, da bi še pravočasno pomagali obstoječim.
Predstavnik Občine Loški potok je povedal, da sta podjetji, ki stavi kraju kaj pomenili, Riko in Inles* šli v stečaj. Nastajajo privatne! firme, ki za obstoj nujno potrebujejo upravno-knjigovodsko p0"' moč. Ustanovitelji so sposobni tehnologi in tudi komercialisti, kaj več pa ne. Drugi prisotni so meni'! li, da mora vsak, ki ustanovi svoje podjetje, tudi prevzeti vse tvega-j nje. Tudi službe, ki naj bi bile 'j pomoč podjetnikom, se bodo mH rale razvijati na tržni osnovi. Poj slanec je še povedal, da parlamenj pripravlja nov zakon o pomočj demografsko ogroženim delofl1 Slovenije.
M. CETINSN
Mariborsko pismo
^ovomeški odpadki so razburili Mariborčane
Ranjeni ponos meščanov
MARIBOR - Na začetku letošnjega leta ni Mariborčanov nobena stvar tako razburila in ujezila kot informacija, da so na mariborsko odlagališče posebnih odpadkov v Metavi ter na odlagališče komunalnih odpadkov na Pobrežju s 15 vlačilci pripeljali 350 kubičnih metrov industrijskih in komunalnih odpadkov iz Novega mesta. Gre za ostanke nekakšnih plastisolov, kijih uporabljajo v avtomobilski industriji, ter za druge industrijske in komunalne odpadke, ki naj bi izvirali iz novomeškega Revoza. Prebivalce krajevne skupnosti Malečnik, kjer je locirano odlagališče posebnih odpadkov v Metavi, je vest o pošiljki iz Novega mesta tako razburila, da so s kmetijsko mehanizacijo blokirali dovoz do odlagališča.
Kakor je pri takšnih eko-biznis aferah že v navadi, so takoj po njenem izbruhu začeli
vsi, ki so bili vanjo kakorkoli vpleteni, pojasnjevati, da so iz Novega mesta prejeli samo nestrupene in popolnoma nenevarne industrijske in komunalne odpadke. Ob tem pa so se po štajerski metropoli začele, kakor je v takšnih primerih prav tako v navadi, širiti govorice o tem, da so novomeški odpadki kontaminirani. Temu je sledil nov krog demantijev in pojasnil vseh mogočih lokalnih dejavnikov, ki pa jim razburjene javnosti ni uspelo pomiriti.
O celotnem primeru bodo pristojni v Mariboru obvestili tudi ministrstvo za okolje in prostor in Upravo za notranje zadeve v Mariboru, ki naj razišče, če je v tem primeru šlo samo za “umazan posel” ali morda tudi za protizakonito ravnanje. Kdo bo nosil stroške odkopavanja in vračanja odpadkov iz Maribora v Novo mesto (ali kam drugam?), še ni jasno. Šicer pa odpadkov še niso odkopali, ker za to trenutno niso primerne vremenske razmere..*
Mariborčane so odpadki iz Novega mesta tako razburili zaradi tega, ker sami ne vedo, kam s svojimi odpadki. Mestni svetniki v štajerski metropoli že pet let brez uspeha razpravljajo o nujnosti izgradnje nove deponije za komunalne odpadke, saj zanjo nikakor ne morejo določiti lokacije.
TOMA?. KŠF.LA
Novomeška kronika
dejavnosti, da te kap -
Objava programa lastninjenja za Pekarno in slaščičarno Dolenjske je zelo koristna zadeva. Razume se, da zelo prav pride kot uradna informacija za tiste, ki nameravajo postati solastniki podjetja. Uporabna pa je tudi za ostaie. Podjetje je namreč označeno tudi z opisom dejavnosti, za katere je registrirano. Prej bi lahko našteli tiste, katerih ne sme opravljati, kot obratno. Za vše, ki se v času razmaha podjetništva še niso odločili, s čim bi se začeli pečati, je seznam kot naročen. Med dolgo kolono dejavnosti na domačem in zunanjem trgu lahko vsak najde kaj zase.
KDO JE KRIV? - Bilo je že zapisano, da si Pionir s prenovo Sei-dlove ceste postavlja spomenik. | Pri Pionirju pravijo, da za zastoje niso krivi oni, občina pa tudi pravi, da se gradnja ne vleče po njeni zaslugi. Koga torej obdolžiti? Naš posebni poročevalec iz krogov blizu občinski oblasti je izvrtal, daje krivda na desni. Po dolgotrajnem novinarskem raziskovanju mu je uspelo razkriti, da je pri tej cesti edini, ki je zares kriv, le ovinek v desno.
UTRJENA POT - Na cesti proti Gorjancem nekje pri Adrii Mobil in Bifeju Štangelj, je nekdo prekopaval cesto. Kot je ob takih priložnostih običaj, je ni zakopal tako, kot bi bilo treba, pa zato že lep čas služi kot preizkusni poligon za vozila. Nekateri, ki jim nikakor ne v glavo, od kod taka skakalnica, pa so si, da bi svoje misli preusmerili od trpečih amortizerjev na svojih vozilih, že izmislili zgodbo. Ta pravi, da je jarek na eesti posledica vsakodnevnih sprehodov adriašev na drugo stran ceste - k Štanglju. Glede na to, kar se je zadnja leta dogajalo v podjetju, so adriaši res bili potrebni požirka. Le da si ga mnogi od njih ne morejo privoščiti.
BREZDOMCI - Žužemberški radioamaterji so bili prav gotovo veseli, da se je njihove svečane seje ob 25-letnici delovanja kluba udeležil tudi nekdo iz občine. Ta nekdo jih je lepo pozdravil s skrbno pripravljenim govorom, počakal, da so podelili priznanja, nato Pa oznanil, da se mora posloviti. Pa ravno takrat, ko bi ga najbolj Potrebovali. Začenjali so namreč redni občni zbor z vsakdanjimi težavami, predvsem s svojim dolgoletnim brezdomstvom in praznimi žepi. Možakar iz občine je kar odšel. Očitno ne bi dosti Pomagalo, tudi če bi ostal.
MŠŠ I 2 M A Š I H OBČI H KHfafe
Ena gospa se še spomni, kako so pred časom odpirali poslansko pisarno. Oni dan pa je slišala še to, da so občani na občini vpraševali za poslanca Anderliča in Kužnika ter izvedeli - da nista zaposlena pri njih!
Suhokranjshi drobiž
KUP OVIR ZA RAZVOJ TURIZMA - Na sestanku turističnega društva so prisotni ugotovili, da v Suhi krajini skoraj ni turističnih 'ežišč. Bojijo se tudi letošnjega tnladinskega kolesarskega prvenstva v Novem mestu, ko bo potrebno poskrbeti za morebitne goste, kateri bodo zašli v ta konec Dolenjske, kjer čas teče drugače. Tbžave so tudi s tablami in oznaka-mi “domače” izdelave, ki opo-žarjajo mimoidoče na prodajo krompirja in jabolk. Cestno podjetje jih vneto odstranjuje, medtem ko je Gorenjska polna podobnih oznak. V kraju je polno mladih športnikov in športnic, ki so dosegli imenitne rezultate, pa se nanje ne spomni nihče iz krajevne skupnosti.
ZAGNANI UPOKOJENCI -Na občnem zboru društva upokojencev Dvor so potrdili nov upravni odbor, ki ga bo vodil Franc Senica. Thjniške posle bo opravljala Pina Murn, blagajno pa bo Prevzela Silva Legan. Člani odbora so: Karol Glavič, Franc Jerše, Stefan Hren, Ivanka Kren, Anton Legan in Mira Zadnikar. V nadzornem odboru bodo Ivan Mirtič, Marija Fabjan in drugi. Člani so sklenili, da bodo šli večkrat na 'zlete, želeli pa so tudi, da bodo ^m manjkrat sodelovali na pogrebih.
S. M.
Stražani so se odločili: ZA samoprispevek
Le 50,25 odst. volilcev za -Pet let novih nalog
STRAŽA - Čisto za las je šlo preteklo nedeljo na 7 voliščih krajevne skupnosti Straža, kjer so se krajani z referendumom odločali u uvedbi samoprispevka za naslednje petletje. V KS je 2673 volilnih upravičencev, od katerih se jih je referenduma udeležilo 67 odstotkov (1797). ZA uvedbo samoprispevka so glasovali 903 upravičenci in tako prinesli referendumu uspešnih 50,25 odstotka pozitivnih glasov. PROTI samoprispevku je glasovalo 816 krajanov (45,4 odst.), medtem ko je bilo 78 glasovnic neveljavnih.
Volišča so bila odprta od 7. do 19. ure, dve uri pozneje pa so že naredili zapisnik. Kot je povedala predsednica šestčlanske volilne komisije Marjeta Petkovič, so se pri samoprispevku najbolj odrezali v Drganjih selih, kjer je svojo voljo prišlo pokazat kar 93,4 odst. volilnih upravičencev, od teh jih je kar 67,6 odst. glasovalo za samoprispevek.
Krajani vasi okrog Straže imajo že kar nekaj izkušenj s samoprispevki, vendar se je lanski poskus uvedbe novega izjalovil. Tokrat pa so le uspeli: tako bodo krajani od 1. februarja letos in nato vse do konca januarja 2001 plačevali prispevek po stopnji 1,5 odstotka. Po besedah tajnice KS Marine Lukan se bodo z zbranim denarjem že letos lotili izgradnje sekundarne kanalizacije v celotni krajevni skupnosti, za kar imajo že pripravljenih nekaj načrtov. Radi bi začeli s priključevanjem na čistilno napravo pri Straži, takoj ko bo mogoče.
Se v letošnjem letu naj bi začeli graditi pločnike proti Dolenji Straži, sicer pa jim nalog v prihodnjih petih letih gotovo ne bo zmanjkalo. Gre za posodobitev in vzdrževanje cest, ulic in poti, gradnjo pločnikov in javne razsvetljave, izgradnjo več mrliških vežic, pripravo dokumentacije za vodovod, za vzdrževanje javnih objektov ter vzpodbujanje delovanja domačih
drUŠteV'	B.D.G.
r
Kuhinja, da bo manj pokvarjenih želodcev
Kuhinja Bregar dostavlja na dom ali delovno mesto
NOVO MESTO, ŠENTJERNEJ - Za vse lačne, ki si nimajo časa kuhati, ali tudi za tiste, ki jim v službi ne poskrbijo za organizirano prehrano, pomeni samostojna podjetnica Ksenija Bregar iz Tu-ropolja pri Šentjerneju novost. Kuhinja Bregar je jeseni prevzela kuhinjo in jedilnico Cestnega podjetja Novo mesto na Ljubljanski cesti in jo odprla za vse, poleg tega pa ponuja postrežbo in dostavo hrane tudi na delovno mesto ali na dom.
Kuhinja odslej obratuje v dveh kuhinjah, v Šentjerneju in v Novem mestu, njen delovni čas pa se začne že ob 5. uri zjutraj in se konča ob 20. uri zvečer. Pripravljajo torej lahko zajtrke, malice, kosila in večerje ter v Novem mestu poskrbijo tudi za pogostitve večjih skupin.
Za zdaj imajo redno zaposlenih 7 ljudi, vendar računajo, da bodo, če se bo dostava “prijela”, zaposliti še koga. Malice načrtujejo z mesečnimi meniji, ki vam jih po želji tudi pošljejo, za kosila imajo za zdaj tedenske menije, poleg tega pa pripravljajo tudi vse vrste jedi po naročilu.
Ker zagotavljajo nizke cene, so prisiljeni graditi na količini.	B. D. G.
Kdaj bo konec čakanja na bencin?
Za zdaj še nobenih zagotovil, da bo katera od novih črpalk zgrajena še letos - Kar tri naftne družbe bi gradile, če bi bil pripravljen prostor - 5 lokacij
NOVO MESTO - Naravnost absurdno je, da v času, ko vsepovsod po Sloveniji kot gobe po dežju rastejo nove bencinske črpalke, Novomeščani v vrstah čakajo na bencin. Ze zdavnaj je jasno, da črpalki v Bršljinu in v Ločni ne zadoščata, zato se za vstop na to tržišče močno zanimata OMV Koper in Shell, svoj položaj pa z načrtovnimi gradnjami brani tudi sedanji monopolist Petrol.
Medtem ko se vse mesto, okoli- bencinske črpalke na območju ca in popotniki drenjajo na orne- Novega mesta v tem letu že rezer-njenih dveh servisih, v občinskem virana sredstva, sekretariatu za okolje in prostor Po pripravi dokumentacije le
pripravljajo “papirje” za pet možnih lokacij. Ali bodo črpalke zra-stle na vseh petih ali le na nekaterih od njih ter kdaj se bo to zgodilo, danes še ni mogoče zanesljivo reči. Še najhitrejšo rešitev lahko
• Miloš Dular ocenjuje, da je na območju Novega mesta prostora še za tri bencinske črpalke, ni pa izključeno, da jih bo v resnici manj ali več. Obenem se raje izogne napovedi, kdaj bo kaka od naftnih družb začela z gradnjo. Vsaj teoretično je še možno, da bomo gradnjo nove brencinske dočakali še v tem letu, in to na Brodu ali v Kamencah, začetek gradnje pred koncem leta pod Agroservisom pa je manj verjeten.
pričakujemo za lokacijo na Brodu (iz smeri Srebrnič proti Novemu mestu malo pred blokovskim naseljem na desni strani). Tuje že sprejeta sprememba prostorskouredit-venih pogojev, zdaj pa se pripravlja lokacijska dokumentacija. Lastnik zemljišča je zasebnik, ki ga bo seveda prodal najboljšemu ponudniku, a kot smo zvedeli na Petrolu, ta družba močno računa na to lokacijo in ima za gradnjo
IZLET NA KUM
NOVO MESTO - Planinska skupina Krka vabi na izlet na “dolenjski Triglav”, to je 1219 m visoki Kum v Zasavju, ki bo v nedeljo, 21. januarja, z odhodom ob 6. uri izpred Krke v Ločni. Prevoz stane za odrasle 1.000, za otroke pa 700 tolarjev. Prijave zbirajo v oddelku za oddih do 18. januarja.
Štirideset let OŠ Dragotina Ketteja
Šola izvaja prilagojen program za otroke s posebnimi potrebami - Število otrok upada ■ Nefunkcionalni prostori doma za učence ■ Krka darežljiv pokrovitelj
NOVO MESTO - Jutri, na 120. rojstni dan velikega slovenskega pesnika Dragotina Ketteja, bo novomeška osnovna šola, ki nosi ivjegovo ime, praznovala 40-letnico delovanja. Gre za šolo, ki izvaja prilagojen program za otroke s posebnimi potrebami, v njej pa se šolajo otroci iz novomeške, škocjanske in šentjernejske občine, nekaj pa jih je tudi od drugod.
Pred 40 leti je šola - takrat so ji rekli posebna - začela z 11 otroki v prvem razredu; vsako leto se je povvvečala za en oddelek jn od 1962 je popolna osemletka. Prva ravnateljica je bila prof. Slavka Keglovič, ki ima velike zasluge za ustanovitev te šole, za njo je vodstvo šole prevzela Avgusta Lah; sedanja ravnateljica Breda Okle-šen to delo opravlja peto leto, na šoli pa je že skoraj 25 let. Dolga leta je bilo na šoli 100 do 120 otrok, zadnja tri leta pa število upada, tako da jih je danes 90. Oklešnova to zmanjševanje števila otrok pripisuje manjši nataliteti in tihemu vključevanju otrok, ki bi sicer morali v to šolo, v redne osnovne šole.
V šoli potekajo tri dejavnosti: osnovna šola s prilagojenim programom, oddelki vzgoje in izobraževanja za zmerno in težje priza-
dete otroke ter domska vzgoja. Na šoli je 42 zaposlenih, od strokovnega kadra je največ defektologov. V zadnjem času je resen problem
malo za Brodom zaostaja lokacija Kamence (nasproti vulkanizerstva Vidic, lastnik je zasebnik). Kot je povedal sekretar za okolje in prostor Miloš Dular, naj bi dopolnjen osnutek za to območje občinski svet sprejemal na februarski ali
Miloš Dular
marčevski seji. Komu bo prodana ta lokacija, nam ni uspelo izvedeti.
Petrol je že kupil območje pod Agroservisom (nasproti Revoza), a tudi tu čaka na papirje. Prostorski načrti so tu v fazi dopolnjevanja osnutka, svet naj bi ga sprejemal aprila ali maja. Potem je potrebno sprejeti še zazidalni načrt (postopek traja najmanj 3 mesece). Direktor brežiške enote Petrola Silvo Jeršič pravi, da bodo
gradili, takoj ko bo možno, in to na lokaciji, ki bo najprej na razpolago.
V igri sta zdaj še dve lokaciji, ki pa ne bosta še takoj nared. Prva je na območju Dergančevja, kjer je zemljišče že pred časom kupil koprski OMV, vendar vsa zadeva stoji zaradi neupravičene prodaje (občina naj bi prodala zemljišče, ki ni njeno) in postopka denacionalizacije.
Za zemljišče nasproti avtobusne postaje se zanimata družba Shell in McDonalds, tu pa naj bi občina, če se bo tako odločil svet) uredila parcelo in jo oddala z javnim razpisom. Tudi za to lokacijo velja, da bo moralo preteči vsaj tri četrt leta, dokler bodo vse papirnate zadeve urejene.
B. DUŠIC GORNIK
VAS OSRECJE ZELI K ŠKOCJANU
ŠKOCJAN - Po zakonu o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij je vas Osrečje pomotoma pripadla mestni občini Novo mesto, zato je občina Škocjan že nekajkrat od odgovornih na državni ravni zahtevala pojasnilo, kdaj in kako nameravajo vas Osrečje vrniti Škocjanu, ob tem pa poudarila, da pri organizacijskih delih lahko pomaga, ne namerava pa prevzeti nobenih finančnih obveznosti. Občina Škocjan še ni prejela nobenega konkretnega odgovora.
• Kdor nima nobene boljše priložnosti, naj se poroči iz ljubezni. (Jurič)
KRVODAJALCI V ŠKOCJANU -13. januarja je bilo v Škocjanu v gostil-'ni Luzar srečanje krvodajalcev občinske organizacije RK Škocjan^ na katerem je predsednik območne organizacije RK Novo mesto Zvone Šušteršič podelil preko 60 priznanj jubilantom za od 5-krat do 50-krat darovano kri. Pri tem velja posebna pozornost Jožetu Žagarju (na sliki levo) iz Grmovelj, ki je daroval kri 50-krat. Krvodajalstvo je v’ občini zelo razvito, kar je zasluga pobudnice krvodajalske akcije Martine Kic in predsednice Tanje Hočevar. Družabni večer so popestrili: mlada pesnica, sicer šestošolka Marjetka Hočevar iz Dolenjih Dol, citrarka Marjana Tršinar iz Škocjana ter harmonikarja Martin in Marjana Kim. Kot je v pozdravnem govoru povedal Zvone Šušteršič, je potrebno na območju Območne organizacije RK zbrati okoli 2.000 litrov krvi letno, za kar je potrebnih 5.000 krvodajalcev. Če je pripravljenost pri ljudeh za to plemenito delo velika, pa težava nastopi pri delodajalcih, saj imajo prav ti mnogokrat premalo razumevanja za krvodajalstvo. Sicer pa se pripravlja nov zakon, ki bo urejal tudi proste dni za krvodajalce. (Foto: T. G.)
Breda Oklešen
plačevanje zdravstvenih delavcev, delovnega terapevta in medicinske sestre, kajti ti delovni mesti nista več sistemizirani, čeprav sta ta delavca nujno potrebna za normalno delo in sta na šoli zaposlena že 10 let.
Pred 40 leti je šola začela delovati v prostorih šmihelskega internata. Gradnja šole je prišla v referendumski program in leta 1978 so se preselili v novo šolo, vendar brez doma za učence, ki je bil tudi v programu, a je zanj zmanjkalo denarja. “Tako smo morali del šole preurediti v dom za učence, vendar so ti prostori, ker niso bili grajeni namensko, nefunkcionalni,” pravi ravnateljica.
“Krka, kjer so naredili načrte, je že 19. leto darežljiv in skrben pokrovitelj te šole; vsako leto za novo leto obdaruje otroke, vozijo jih na izlete, prirejajo pikinike in še kaj. Zadnji dve leti za novoletno obdaritev pa tudi sicer prispeva novomeški Lions klub, so pa še drugi dobrotniki naše šole, zlasti zasebniki,” je povedala Okleš-
nova’	A. B.
Radioamaterji kot nomadi
Ob 25-letnici je radioklub Žužemberk še brez prostora - Svečana seja, bilten, razstava
ŽUŽEMBERK - Tukajšnji radioklub je eden od 99 v Sloveniji, brez njegovih članov pa bi Zveza radioamaterjev Slovenije štela samo 6760 in ne 6800 članov. “Klub je v samem vrhu slovenskih tekmovalcev, čeprav ne vem, kako je ob takih težavah s prostori sploh preživel,” se je spraševal predsednik ZRS Leopold Kobal ob 25-letnici kluba.
Žužemberški radioamaterji na čelu s svojim dolgoletnim predsednikom Dušanom Mikcem z gotovostjo lahko potrdijo, da je bilo nekdaj to amatersko, vendar tudi družbeno izredno koristno dejavnost, veliko lažje gojiti kot danes. Ob ustanovitvi kluba so imeli svoje prostore, s pomočjo Iskre in krajevne skupnosti so dobili prvo radijsko postajo, preko občinske Zveze organizacij za tehnično kulturo pa so prišli tudi do kakšnega denarja.
Pozneje so se opremili še z UKV in KV radijskima postajama ter obnovili prostore ljudske tehnike. Kljub temu so se morali leta 1988 izseliti in vse od
takrat so brezdomci. Najprej so se zatekli v barako Mladinske delovne akcije, ko so to podrli, so našli zatočišče v lovski sobi in pozneje na podstrešju osnovne šole. Zdaj imajo tam le del pomožne opreme, vse aparature pa hranijo člani na svojih domovih.
Klub se že lep čas financira samo iz članarine, čeprav se v posebnih razmerah marsikdo zanaša na radioamatersko pomoč. Tudi ob volitvah so spremljali volišča, ko pa so se želeli pogovarjati o povračilu stroškov, so naleteli na gluha ušesa. Težave pa trdoživim in zagnanim Suhokranjcem niso preprečile, da ne bi na državnih ARG tekmovanjih (lov na lisico - s sprejemniki iščejo, kje je oddajnik) začeli posegati po najvišjih mestih. Posebej uspešni so tudi pri usposabljanju radioamaterjev, saj je njihove tečaje doslej končalo že 60 članov, čeprav zadnje čase predavanja poslušajo ob mrzlih pečeh.
B. DUŠIČ GORNIK
PRIZNANJA OB 25-LETNICI - Klub radioamaterjev iz Žužemberka je na sobotni svečani seji podelil tudi več priznanj svojim najzaslužnejšim članom, med drugim prvemu predsedniku kluba Leonu Gričarju, sedanjemu predsedniku Dušanu Mikcu pa državnima prvakoma med pionirji bratoma Jožetu in Iztoku Štupar ter več drugim posameznikom. S priznanji so se za sodelovanje v minulih 25 letih zahvalili tudi posameznikom in organizacijam v kraju in občini ter na ravni Zveze radioamaterjev Slovenije. (Foto: B. D. G.)
Miti IZ NAŠIH OS
v
r* c
I N
MM
Uidi v Metliki se obeta gneča
Združenje šoferjev in avtomehanikov o svojem delu in težavah - So Romi res privilegirani? - Letos jubilejno leto - Novo vodstvo za eno leto - Predsednik Anton Kramarič
METLIKA - Člani združenja šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Črnomelj-Metlika so se konec preteklega tedna v Metliki sestali na letni konferenci, na kateri so poleg problemov, ki težijo predvsem voznike, začrtali tudi delo v letošnjem jubilejnem letu. Mineva namreč 40 let, odkar je bilo združenje ustanovljeno. Jubilejna proslava bo julija, ob dnevu šoferjev in avtomehanikov, združenje pa je ob jubileju že izdalo brošuro o svojem delu.
Sekretar Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije Stane Inkret je dejal, daje bilo lani na slovenskih cestah 413 mrtvih, kar je najmanj v zadnjih 30 letih. Vendar s tem ni zadovoljen, saj je policija lani obravnavala le 300 nesreč manj kot leto poprej. Upa, da bo letos sprejet nov zakon o varnosti v cestnem prometu, pri nastajanju katerega so sodelovali
Razvoj prihaja tudi na (po krivici) zapostavljen jug
Kakšno je življenje v najjužnejših slovenskih vaseh
SINJI VRH - Na Sinjem Vrhu so nekdaj že imeli krajevno skupnost, potem pa so jo priključili KS Vinica in šele decembra 1994, po približno štirih desetletjih, so se Sin-jevrhovci na referendumu zopet odločili za svojo KS. Res pa je, da je zadnja tri leta te vasi močno povezovalo med seboj in skrbelo za njihov razvoj turistično društvo pod vodstvom Ivana Černjaka. Ta je na volitvah konec lanskega leta postal tudi predsednik sveta KS.
Krajevna skupnost Sinji Vrh je med manjšimi v črnomaljski občini, saj šteje okrog 400 prebivalcev v desetih najjužnejših slovenskih vaseh. Vendar prebivalci natančno vedo, kaj hočejo. Najprej naj bi v sodelovanju s CRPOV
Ivan Černjak
pripeljali vodovod, ki ga nimajo še v nobeni vasi. Geološki zavod je lani spomladi pri Damlju zvrtal vrtino, iz katere je pritekla dobra pitna voda, ki bi zadostovala za vse vasi. Poleg vodovoda so za razvoj teh krajev pomembne krajevne poti. Lani so jih že uredili v Dragi, Špeharjih in na Hribu, letos pa prideta na vrsto še Sinji Vrh in razširitev poti od Damlja do Kota.
“Da bi obdržali ljudi v teh krajih, nameravamo postaviti sirarno, prav tako pa razmišljamo o predelavi lanu. Krajevna skupnost bo pomagala tudi tistim, ki se nameravajo ukvarjati z ovčerejo. V KŠ imamo tri mizarske delavnice, ki naj bi jih razvijali v proizvodnjo,” pove Černjak. Načrtujejo tudi prirodoslovno učno pot, ki bi se vila od jame Kobiljače preko Brega, Sinjega Vrha, kjer bi si obiskovalci ogledali izvir, ponikalnico in etnološki muzej, končala pa bi se v Daljnih Njivah. Sicer pa nameravajo letos obnoviti tudi obzidja na pokopališčih v Damlju in na Sinjem Vrhu ter v življenje spraviti dom krajanov na Si-njem Vrhu.
tudi predstavniki zveze, ki so vztrajali, da mora biti napisan po meri človeka. Opozoril je tudi na slabe slovenske ceste, čakanje na mejnih prehodih in odprl vprašanje beneficirane delovne dobe za šoferje.
Predsednik dolenjskega regijskega odbora Drago Klemenčič je pripomnil, da bodo očitno morali napisati še kakšno peticijo glede polovične zapore mostu na Pri-mostku, ter opozoril na zelo povečan promet na cesti Ljubljana-Obrežje, ki bi jo morali pospešeno graditi. Predstavnik policijske postaje Metlika pa je pristavil, da se je promet povečal tudi na cesti
PLAKETE ZA VZORNE VOZNIKE - Na letni konferenci Združenja šoferjev in avtomehanikov Črnomelj-Metlika so jubilantom podelili značke, vzornim voznikom pa plakete. Slednje sta podelila predsednika črnomaljskega in metliškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Vasilij Dormiž in Minka Omrzel. Iz Dormiževih rok je takšno plaketo prejel tudi Jure Špehar (na levi). (Foto: M. B.-J.)
od Novega mesta do Metlike. Sedaj v glavnem potujejo le zdomci, ko pa se bodo razmere na Hrvaškem uredile, bo po njegovem na metliškem mejnem prehodu prav takšna gneča kot na Obrežju. S policije so postregli s
• Eden od razpravljalcev je menil, da so ostali vozniki v primerjavi z Romi na cesti v podrejenem položaju, saj slednji lahko vozijo brez vozniških dovoljenj in s tehnično oporečnimi vozili. Opozoril je tudi na kulturo vožnje nasploh, saj se po njegovem v avto-šolah preveč pehajo za denarjem, zanemarjajo pa seznanjanje bodočih voznikov z etiko vožnje. Predstavnik metliške policijske postaje je zagotovil, da Rome obravnavajo enako kot vse ostale in proti njim dosledno ukrepajo. Šoferji in avtomehaniki pa so obžalovali, da ni bilo na konferenci tudi predstavnika črnomaljske policije. Sicer pa sta za leto dni, ko bodo redne volitve, Ciril Kuzma in Marjan Šober iz osebnih razlogov predala predsedniško in podpredsedniško mesto združenja v roke Antonu Kramariču in Ivanu Vrvi-ščarju.
podatki, da je bilo na območju policijske postaje Metlike lani 132 nesreč, od tega ena s smrtnim izidom, medtem ko jih je bilo na območju črnomaljske policijske postaje 221, a brez smrtnih žrtev. Največkrat je vzrok za prometne nesreče v Beli krajini neprimerna hitrost, povzročitelji pa najpogosteje vozniki osebnih vozil.
M. BEZEK-JAKŠE
• Svet pripada tistemu, ki v njem vedro koraka k visokim ciljem. (Emerson)
• Pogumen je samo tisti, ki prenaša nesrečo. (Martial)
Srečko Muc
Dobrodošla novost za kupce
Srečko Muc je pred kratkim močno razširil ponudbo
METLIKA - Mladi samostojni podjetnik Srečko Muc iz Metlike je spomladi leta 1992 odprl v domači hiši servis za popravilo malih gospodinjskih aparatov vseh znamk in električnega ročnega orodja. Svojo dejavnost je počasi dopolnjeval s prodajo, zlasti artiklov, ki jih je sam tudi servisiral.
Od začetka letošnjega leta pa je Muc močno razširil ponudbo v svoji prodajalni. Povezal seje s podjetjem Tehnounion iz Ljubljane ter tako kupcem ponudil široko paleto izdelkov iz uvoza. Na voljo ima celoten program bele tehnike znamke Candy pa različne štedilnike italijanskega proizvajalca Tfecnogas, avdio in video aparate Šony in Sharp ter celo šivalne stroje. S tem se je ponudba tovrstnega blaga v Metliki močno povečala, Muc pa je prepričan, da je prav pri njem največja izbira izdelkov omenjenih proizvajalcev v mestu. Ne zanika pa, da je imel pri razširitvi ponudbe v mislih tudi kupce iz sosednje Hrvaške.
' M. B.-J.
Dogovor Tergusa le prazna obljuba?
Delavci Tergusa, ki so decembra z delodajalcem sprejeli dogovor o načinu poravnave vseh obveznosti do njih, so po novem letu izvedeli, da ni uresničljiv - Napoved stavke
ČRNOMELJ - Potem ko so začeli delavci črnomaljskega Tergusa 4. decembra stavkati, ker že od avgusta niso dobili plače, so 18. decembra s takratnim v.d. direktorja Zdenkom Moharjem podpisali dogovor o načinu poravnave vseh obveznosti do delavcev. Overili so ga pri notarju in naslednji dan začeli delati. Takrat so zapisali tudi, da bodo, če plače ne bodo izplačane v dogovorjenih rokih, to šteli kot prekinitev dogovora in nadaljevali s stavko.
Po omenjenem dogovoru naj bi delavci dobili plače za avgust 27. decembra, za september 31. januarja, za oktober 28. februarja, plače za november in december ter regres za letošnje leto pa do 15. aprila. Delavci so že mislili, da se je dogovor zares začel uresničevati, ko so 27. decembra po nekaj
* Tik pred zaključkom redakcije smo zvedeli, da so delavci Tergusa v torek, 16. januarja, ob 7. uri začeli napovedano stavko. Do kdiy bodo stavkali, niso vedeli povedati, želijo pa si, da bi šel Tergus v stečaj.
mesecih dobili prvi denar. Res ni bila to plača za avgust, pač pa del regresa, in sicer po 52.000 tolarjev za vsakega od delavcev. Ta denar so dobili od prodaje strojev, rečeno pa jim je bilo, da bodo nadaljnjih 30.000 tolarjev regresa dobili, ko bo priteklo še kaj denarja.
6. januarja pa je Miro Hanželj, ki je bil do avgusta lani direktor Tergusa, ob novem letu pa je prevzel menadžerske posle v podjetju, delavcem povedal, da se ne strinja z dogovorom, ki so ga sprejeli z Moharjem, češ da ni izvedljiv in daje bila to le Moharjeva prazna obljuba. Zaposleni so na zboru delavcev čez dva dni sklenili, da ne pristajajo na nikakršne spremembe, saj gre za obveznosti istih lastnikov v istem podjetju in do istih delavcev. Posumili so, da bodo, ponovno izigrani. Ker pomeni
kršenje ali samovoljno spreminjanje dogovora, ki so ga sprejeli v Moharjem, razlog za napoved stavke, so jo delavci tudi napovedali, in sicer za torek, 16. januarja. Preklicati sojo bili pripravljeni le, če bi dobili zagotovila, da bodo odgovorni uresničevali dogovor. Mohar kot največji delničar Tergu-
sa jim je sicer ponudil 20 odst. svojega deleža, česar pa delavci niso sprejeli.
Kljub napovedi stavke so delavci do začetka prekinitve dela delali, in sicer usluge za svoje upnike. Thdi sicer jim je Hanželj obljubil, da bo dela dovolj, plače pa bodo dobili, ko jih bodo zaslužili. A delavce kljub vsemu čudi, kako to, da prej niso zaslužili niti za plačilo surovin. Po novem pa naj bi, tako so jim zatrdili, lahko plačevali vse stroške, anuitete do banke ter dobili po eno plačo in pol na mesec.
M. BEZEK-JAKŠE
PREDAVANJE O KROMPIRJU
METLIKA - Kmetijska svetovalna služba Metlika vabi vse pridelovalce krompirja na predavanje o pridelovanju zgodnjega in poznega krompirja ter izboru sort, ki bo v petek, 19. januarja, ob 10. uri v gostilni Veselič v Podzemlju. Predaval bo inž. Tadej Sluga s Kmetijskega inštituta Slovenije, predstavniki podjetja Motvoz in platno iz Grosuplja pa bodo predstavili svoje izdelke.
PREDAVANJE ZA REJCE DROBNICE
ČRNOMELJ,- Kmetijska svetovalna služba Črnomelj organizira predavanje o zajedalskih boleznih in preventivi pri drobnici. Za člane društva rejcev drobnice iz občine Semič bo v sredo, 24. januarja, ob 18. uri v Vinoteki Pecelj v Semiču, za člane iz občine Črnomelj pa v četrtek, 25. januarja, ob 18. uri v sejni sobi občine Črnomelj. Predaval bo veterinar Fajdiga iz tovarne zdravil Krke.
TEČAJ O POGRINJKIH
ČRNOMELJ - Društvo kmečkih žena Črnomelj in tukajšnja kmetijska svetovalna služba organizirata tečaj o pripravi pogrinjkov in narezkov, in sicer v ponedeljek, 22. januarja, v ob 9. in 15. uri ter ob 19. uri v Ziljah pri Jožetu Čemasu. Tečaj bo vodil kuharski mojster Damir Jureša, prijave pa sprejemajo v kmetijski svetovalni službi.
MINI CIRKUS BUFFETTO V ČRNOMLJU
ČRNOMEU - V nedeljo, 21. januarja, bo ob 16. uri v kulturnem domu v Črnomlju gostoval mini cirkus Buffetto iz Ljubljane. V edinstvenem artističnem programu bosta diplomanta cirkuške akademije iz Moskve Natalija Sultanova in Ravil Sultanov izvajala izvirno žongliranje, komično akrobatiko, vožnjo na monociklu, ekvilibristi-ko... Točke se bodo prepletale z razvedrilnimi igricami, v katerih bodo sodelovali otroci in se hkrati zabavali ob vragolijah klovna in klov-nese.
SREČANJE OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV
SEMIČ - Semiška občina je pretekli leden pripravila srečanje z obrtniki in podjetniki. Med drugim so se seznanili z novo zakonodajo na področju obrti in podjetništva ter s prostorskoureditvenimi pogoji, v okviru katerih je predvidena v Semiču ali bližnji okolici obrtna cona. Slišati je bilo tudi predlog, naj bi ustanovili klub obrtnikov in podjetnikov.
Je kulture dovolj ali premalo?
Na to vprašanje bodo morali Semičani odgovoriti sami, res pa je, da jih na področju kulture ter pri varovanju naravne in kulturne dediščine čaka še vrsta naložb
SEMIČ - Kako bogato je kulturno življenje v semiški občini, bi najbolje ocenili tisti, ki bodisi delajo na področju kulture ali tisti, ki od prvih pričakujejo kulturne usluge. Toda že to, daje v tako majhni občini kar dvoje kulturnih društev, je dovolj zgovoren podatek, da v semiški občini ne vlada kulturno mrtvilo.
Semiško kulturno-umetniško društvo Jože Mihelčič združuje folklorno skupino “Semiška oh-cet”, sekcijo za prireditve,*njižni-čarstvo, dramsko, kino in likovno sekcijo. Pod okriljem kulturnega društva Orel pa so zbrani mešani, moški in otroški pevski zbor, pevska skupina Mavrica, dekliška pevska skupina Brezje, mladinska dramska skupina, dramska skupina Črmošnjice, mladi raziskovalci kulturne dediščine, spodbujevalci narodnih in cerkvenih običajev in navad, vzdrževalci in čuvarji kulturnih objektov in predmetov ter pritrkovalci. Člane obeh društev je
moč srečati skozi vse leto na različnih prireditvah, kjer velikokrat sodelujejo tudi osnovnošolci in otroci iz vrtca. Od številnih kulturnih prireditev pa so Semičani še posebej ponosni na slikarsko srečanje.
Črnomaljska knjižnica ima v Semiču knjižno izposojevališče, ki pa je v neprimernih prostorih, medtem ko je po mnenju Semičanov knjig v njem premalo, zlasti pa pogrešajo strokovno in znanstveno literaturo, slovarje in leksikone. Tako kot izposojevališče bodo morali v Semiču adaptirati tudi kulturni dom, medtem ko so
z obnovo muzejske stavbe pričeli že Igpi.
Sicer pa si prizadevajo v semiški občini zaščititi vrsto znamenitosti naravne dediščine, naj gre za Krupo, kraško jamo Mahkovec ali podzemno jamo Lebiča, ki naj bi jih letos vključili tudi v kraško učno pot. To bi bila že druga učna pot v semiški občini. Prva in še vedno edina tovrstna pot v Beli krajini je gozdna učna pot od Planine do Mirne gore. Ne bodo pa pozabili tudi na kulturno dediščino. Tako bodo letos nadaljevali s čiščenjem razvalin gradu Smuk, a na sanacijo čakajo tudi razvaline cerkve Vseh svetnikov v Komami vasi, kočevarska domačija na Gačah ter streha na cerkvi sv. Trojice na Vinjem Vrhu.
M. B.-J.
Sprehod po Metliki
GOSTILNA PETRA BADO-VINCA Z JUGORJA pri Metliki bo praznovala letos častitljivo stoletnico. Zakonca Marija in Peter razmišljata, kako bi najdostojne-je obeležila visoki jubilej krčme, ki je prva postojanka žejnih in lačnih ! na poti iz Dolenjske v Belo kraji- j no. Prireditev bo gotovo še več, kot jih je bilo v preteklosti, ko sta ; Badovinčeva na stežaj odprla vrata, pa naj je šlo za predstavitev j nove knjige, kasete, likovno razstavo, Miklavža, pustno rajanje ali za ocenjevanje in tekmovanje salamarjev.
NAŠE MESTO NI VEČ MIRNA VAS, so menili mladi na okrogli mizi z naslovom Da bi zflHgel reči: “Hvala, ne!” Seveda drogam, alkoholu in cigaretnemu dimu. , Mladi so zatrjevali, da je droga tu, med nami, in da se starejši premalo zavedajo te resnice. “Spregledali bodo šele, ko bodo žrtve,” so pribili. Navedli so tudi konkreten primer kraja, kjer se po njihovem zbirajo preprodajalci.
MINISTRSTVO ZA KULTURO RS je odvezalo svoj mošnjiček in je pred kratkim nakazalo 500.000 tolarjev za izvedbo poletnih kulturnih prireditev Pridi zvečer na grad. Pripravljalni odbor pri ljudski knjižnici Metlika je izračunal, da bo potreboval za izpeljavo letošnjega metliškega kulturnega poletja 3,2 milijona tolarjev. 1,7 milijona tolarjev naj bi iz proračuna primaknila občina, preostali denar pa bo poskušal odbor zbrati pri sponzorjih in z vstopnino.
Črnomaljski drobir
VINSKO PLEMSTVO - Potem ko je proti koncu lanskega leta uspelo Metličanki, daje postala prva slovenska vinska kraljica, predlagajo Črnomaljci Metličanom, da vnesejo v prireditev Vinsko vigred malo svežine in pripravijo izbor za vinskega kralja. K vinski kraljici sodi namreč še kralj. Črnomaljci predlagajo celo prvega kandidata za ta naziv, ki pa ni iz njihovih vrst. Pravijo, naj bo to Toni Gašperič, j ki mu priznavajo, da je neutruden organizator Vinske vigredi, dober poznavalec in ljubitelj vin, pa celo vsestransko fotogeničen in večni mladenič. Metličani sicer niso j navajeni, da bi dobivali kompli- j mente od Črnomaljcev (in naro- I be), vendar pa so slednji tokrat očitno mislili zelo zares.
TOČKE 1 - Na letni konferenci združenja šoferjev in avtome- j hanikov Črnomelj-Metlika je bilo ' večkrat slišati pripombe glede točkovanja prekrškov v cestnem prometu, ki naj bi stopilo v veljavo v prihodnosti. Menili so, da ni vseeno, ali naredi poklicni voznik 1 prekršek kot voznik tovornega vozila ali avtobusa ali pa kot , voznik osebnega vozila na zasebni vožnji. Da torej ne gre, da bi poklicnemu vozniku vzeli vozni- j ško dovoljenje, sicer bi se prevečkrat prekršil v vožnji z osebnim vozilom in bi tako ostal brez kruha, ker ne bi smel več voziti niti tovornjaka. Za primer so vzeli zdravnika, ki bi, kljub temu da bi mu zaradi prekrškov na cesti odvzeli vozniško dovoljenje, še j vedno lahko opravljal svoj poklic- j To ž^ drži, toda če bi zdravnik ali | pa novinar, pek, trgovec ali ne nazadnje policist naredili preveč prekrškov na svojih delovnih mestih, bi prav tako frčali iz službe-In cesta je za voznike nesporno njihovo delovno mesto. Pri tem ni pomembno, v kakšni vlogi na tem I delovnem mestu nastopajo, ampak, tako kot za vse ostale, kako se obnašajo.
TOČKE II - So pa vrli šoferji ugotovili še nekaj: da nekateri ne bodo imeli težav z vpisovanjem | kazenskih točk v vozniška do; j voljenja. Na primer mnogi Romi; Kljub temu da vsak dan s svojimi avtomobili vijugajo po cestah, preprosto nimajo vozniških dovoljenj-
Seiniške tropine
ZMEŠNJAVA - Čeprav je po- j slopje semiške podružnične šole j od nekdaj stalo na Cerovcu, je bilo uradno povsod zapisano, da je j šola na Črešnjevcu. Cerovčani se j s lem niso mogli nikoli sprijazniti-zadnje čase, ko pouka v stavbi n> Cerovcu ni več, pa so sc le nekoliko potolažili. Toda pritisk se jin1 še vedno poviša, ko želijo poklicali v trgovino Mercator-KZ Črnomelj, ki je v najbližji stavbi nek' j danjega šolskega poslopja na Cerovcu. V telefonskem imenu v rubriki “Cerovce pri Črešnjevcu’ namreč zaman iščejo omenjen0 trgovino. Jo pa lahko najdejo p od l "Črešnjevec pri Semiču”. In tah1 celo piše, da je trgovina na Črešnjevcu, le hišna številka ni navedena. Kako tudi, ko pa trgovina trdno stoji sredi Cerovca!
Drobne iz Kočevja
priprava proračuna -
Na občinski upravi v Kočevju v teh dneh pospešeno pripravljajo osnutek občinskega proračuna za letošnje leto. Ne v povsem neposredni povezavi s proračunom, ampak prej z vidika širšega načrtovanja razvoja kočevske občine pa v občini vzporedno s proračunom pripravljajo tudi ekonomsko oceno upravičenosti predvidenega regionalnega parka Kočevsko -Kolpa, tako da bi bila ta znana, še predno bodo kočevski svetniki sprejeli proračun.
IZGUBE TABLIC - Na policijski postaji v Kočevju je samo konec prejšnjega vikenda kar 7 lastnikov osebnih avtomobilov Prijavilo izgubo registrskih tablic. Ker se je tudi policistom pripetilo, da so z enega svojih avtomobilov izgubili tablico, ki pa so jo kmalu zatem tudi našli, na podlagi tudi povsem osebnih praktičnih Izkušenj vsem voznikom svetujejo, da preverijo, ali so tablice na vozilo dobro pritrjene.
OBČAN SPRAŠUJE, MEDVED ODGOVARJA
■ Kaj je pravzaprav ministrant?
- Pripravnik za bodočega ministra.
Ribniški zobotrebci
DRŽAVA ZAMUJA - Za osnovno šolo v Sodražici so v preteklem letu iz občinskega proračuna namenili 2,5 milijona tolarjev. Denar ni bil namenjen za dokončanje adaptacije šole, za kar bi potrebovali še okoli 50 milijonov tolarjev, ampak za zamenjavo dotrajanega kotla za centralno kurjavo. Iz predvidenih investicijskih sredstev ribniška občina lani za dokončanje šole v Sodražici namreč ni Prispela nič. Investicije v proračunu tudi ni bilo, saj je občina svoj delež obveznosti do sodraške šole Poravnala že pred časom. Ni pa še svojega deleža prispevala država, ki s poravnavo obljubljenega sofinanciranja adaptacije šole že krepko zamuja, saj bi denar morala dati že leta 1992.
GOVORICE SO POTIHNILE ' Po stečaju Inlesove družbe v Koškem potoku so v Ribnici ljudje veliko govorili o tem, da mu bosta sledila stečaja Inlesove družbe v Sodražici in v Ribnici. Do konca preteklega leta se to ni zgodilo, in čeprav javnosti ni znano, kaj sc obema družbama obeta v letošnjem letu, pa so govorice o stečaju v teh dneh nekoliko potihnile. Na ribniški občini, kjer skušajo spremljati dogajanja v Inlesu, Pravijo, da zaradi nasprotujočih si informacij o usodi Inlesa ne vedo Prav nič več kot kdorkoli drug. Povedali pa so, da so na Inlesu Pred nedavnim celoten ribniški del Inlesa razen trgovine priključili Inlesovi družbi v Dolenji vasi. Kaj bo takšen način reševanja Problemov ribniškega obrata prinesel njegovim delavcem, pa bo Pokazal čas.
laški sel
KOSILO ZA 5 DEM - V osnovni šoli Velike Lašče nudijo ysent občanom kosila in malice. Kosilo velja natančno 4,99 DEM. Hrana je sveža in neoporečna.
NAJBOLJ UREJENA ŠOLA -^elikolaška šola je prejela pohvalo kot najbolje urejena v Sloveniji- Učenci varujejo njeno premoženje, med učitelji ni kadilcev in alkoholikov. Žal pa tudi v Lašče Prihajajo že vplivi “svetlih zgledov" iz večjih mest.
^ NEKAJ O VRTCU - Vrtec “Sončni žarek” v Laščah obiskuje blizu 145 otrok. Njihovi starši so zaposleni v Laščah in drugod, tudi v Ljubljani. Zato je vrtec eden tedkih v Sloveniji, kjer je poskrbljeno za varstvo do 11 ur na dan, tttedtem ko je drugod po Sloveniji v povprečju okoli 9 ur.
PO KOLIKO GROB? - Lani je bil ustanovljen pokopališki odbor Melike Lašče, ki ga vodi Janez Košir. Dokončno urejanje mrličih vežic bo veljalo 10 milijonov 'olarjev, doslej pa so izvajalcu Plačali 6,8 milijona tolarjev. Preklali dolg bodo plačali iz groba-rin, ki znašajo za letos za enojni grob 1.800, za dvojni pa 3.600 •olarjev. Nakup enojnega groba velja 9.000, dvojnega pa 18.000 •olarjev.
Htii J Z M A Š I H O B Č I M Mii
Brez nove šole ne bo devetletke
Solniki v Kočevju opozarjajo na nujnost čimprejšnjega pričetka gradnje nove šole v mestu - Občinarji zatrjujejo, da bodo z gradnjo pričeli junija letos
KOČEVJE • V 50-ih letih po drugi svetovni vojni je bila v mestu Kočevje zgrajena le ena osnovna šola. Pod njeno streho danes delujeta dve šoli s skupno nekaj manj kot 1500 učenci. Rešitev bo načrtovana nova osnovna šola v Mestnem logu, ki pa bi jo po mnenju šolnikov že morali pričeti graditi.
kar pa je po mnenju di skrajni čas. “Če se
Zaradi prostorske stiske, ki onemogoča vsako obšolsko in dopolnilno dejavnost, se kočevski šolniki zadnja tri leta trudijo za postavitev prepotrebne nove šole.
* Nova šola v Mestnem logu bo merila 4.600 kvadratnih metrov. Imela bo 24 oddelkov s specialnimi učilnicami, kabineti in vso potrebno infrastrukturo, obiskovalo pa jo bo 720 učencev. Polovico potrebnega denarja za njeno gradnjo bo prispevalo ministrstvo za šolstvo iz sredstev, ki jih namenjajo za odpravo dvoizmenskega pouka, polovico pa bo poleg komunalno opremljenega zemljišča in projektov morala zagotoviti kočevska občina.
Kljub temu vse do danes zanjo še niso izdelani niti projekti. Na občini pojasnujejo, da je bilo potrebno najprej zaključiti investicijo v Fari.
Na pripombe šolnikov, da bi projekt lahko bil kljub temu že narejen, na občini odgovarjajo, da vso potrebno dokumentacijo pri-
njih nekaj letih v občini ne bodo mogli privoščiti nobene druge naložbe več, čeprav bi samo na področju osnovnega šolstva potrebovali vsaj še eno večjo investicijo.
Kočevski župan Janko Veber pravi, da bodo gradnjo šole pričeli
junija letos,
šolnikov tudi skrajni čas. začne graditi letos, bomo komajda še lovili za rep uvajanje pouka po predvidenem novem zakonu, ki predvideva uvajanje devetletke, novega predmetnika in nov način dela,” pojasnjuje ravnatelj OŠ Ob Rinži Peter Šobar, ki pravi, da je poleg povedanega pomembno, kdaj bo nova šola zgrajena, tudi zaradi privabljanja ustreznega učiteljskega kadra.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Na invalide niso pozabili
V Kočevju ustanavljajo center za rehabilitacijo invalidov - V sklopu centra tudi delavnice
KOČEVJE - V kočevski občini je vseh zaposlenih invalidov 340,
78 pa jih je trenutno brezposelnih. Razen podjetij Lik Vio, La-mil in Snežnik, ki so registrirana kot invalidska podjetja, se ostala podjetja v občini z invalidi ne ukvarjajo strokovno. Zanje bo to delo v bodoče opravljal Center za rehabilitacijo invalidov, ki bo z de-
lom pričel še letos.
“Problem invalida je, da ko pridobi kategorijo invalidnosti, misli, da je nesposoben za delo. Cilj ustanovitve centra je, invalida psihofizično usposobiti, da se bo lahko vrnil v normalno delovno
* Po predlogu zavoda za zaposlovanje naj bi se že delujočima centroma za rehabiltacijo invalidov v Ljubljani in Celju pa centru v
pravljajo šele sedaj, ker so iskali P - - -	Kopru, kije ravno pričel z delom,
najcenejšo varianto, po kateri bi šolo, za katero sta že izbrana projektant in Idejna skica, gradili. Če bo namreč šola predraga - še lani bi stala okoli milijardo tolarjev, sedaj pa se dogovori sučejo okoli 700 milijonov tolarjev - si v nasled-
Zadovoljni z 1.1995
Razumevanje kočevske občine za gasilstvo
KOČEVJE - Gasilska zveza in vodstva prostovoljnih gasilskih društev v občini Kočevje ugotavljajo, da so v minulem letu na vseh
izobraževanju movanjih, na katerih so se člani tudi usposabljali. V posameznih podjetjih so spoznali potrebo, da se zaposleni izobražujejo iz varstva pred požari. Lani decembra so bili delavci podjetja Inkop Kočevje na direktorjevo pobudo na enodnevnem seminarju. Gasilci so zadovoljni tudi s preventivno dejavnostjo. Zadovoljiv odnos do gasilstva kažeta tudi občinski svet in župan Janko Veber, dokaz tega je denar, zagotovljen iz občinskega proračuna. Tako so lahko kupili motorno brizgalno Ziegler za GD Stara Cerkev, GD Vas - Fara ob Kolpi je dobilo novo vozilo Mercedes, ravno tako GD Mahovnik, GD Kočevje pa bo letos postalo bogatejše za novo gasilsko avto-cisterno, delno iz republiškega proračuna.
Končno oceno gasilskega dela za preteklo leto bodo v Kočevju dali člani prostovoljnih gasilskih društev na bližnjih letnin konferencah.	v. DRAGOŠ
ZAKON, ENAK ZA VSE LJUDI
Pridružujemo se g. Pavli Lavrič iz Starega trga pri Ložu z zahtevo po izdaji Zakona o popravi krivic po vojni mučenih in svojcem pobitih ljudi. Pozivam vse Slovence dobre volje z izostrenim čutom poštenosti, naj prispevajo svoj delež k sestavi pravičnega zakona, ki ne bo moralno in finančno podprl le nekaterih, druge pa obšel in jim tako zadal nove rane in še večji občutek manjvrednosti. Predvidevam, da so ti ljudje že v letih. Prav gotovo so med njimi tudi bolni, obnemogli in nevešči pisanja. Pomagajmo jim! Napišite svoj predlog ali zahtevek in ga pošljite vladi ali poslancem v parlament, poslanskim klubom, varuhu človekovih pravic, sindikatom, ustrezni zakonodajni komisiji, predvsem pa v vse mogoče medije. Verjemite mi, da naša oblast tega sama ne bo storila. Žrtvujmo torej eno pismo ali kuverto za vse tiste odrinjene in trpeče sonarodnjake, ki tega sami ne morejo ali iz skromnosti nočejo storiti.
Nedokončana cesta
KARLOVICA pri Velikih Laščah - “Dvanajst kilometrov dolgo cesto Velike Lašče-Karlovica-Lužarji posodabljajo že od leta 1980, a so doslej asfaltirali le okoli 4 km te ceste,” se upravičeno huduje Janez Ogrinec, član vaškega odbora Karlovica. Dodaja, da je za to cesto vedno manjkalo denarja.
Cesta je bila prej regionalna, saj je povezovala ne le Dolenjsko z Notranjsko, ampak še naprej s Primorsko ali pa s Prezidom na Hrvaškem. Leta 1983 so to cesto preimenovali v lokalno, se pravi, da je prišla v upravljanje občine, in sicer najprej Ljubljana Vič-Rudnik, od letos pa nove občine Velike Lašče, kiji tudi manjka denarja za vsa področja dejavnosti. “Gre pa za star dolg in bi cesto le morali dokončati”, meni Janez Ogrinc in dodaja, da o tej cesti najpogosteje razpravljajo na sejah vaškega odbora Karlovica, da zahteve po njeni
Janez Ogrinec: “Vsi člani vaškega odbora Karlovica in vsi prebivalci tega območja menimo, da cesta Velike Lašče-Kar-lovica- Lužarji ni lokalna in da območje Karlovice le zasluži prvi asfalt, saj menimo, da bi potem to območje bolj zaživelo.”
posodobitvi vnašajo v razne plane, tudi občinskega, a nič ne pomaga. Ljudje menijo, da bi to pomagalo tudi k razvoju turizma na tem območju.
Na območju Karlovice sploh še ni nobene asfaltirane ceste. Ih, že mnoga leta načrtovani asfalt bi bil prvi. Vaške makadamske ceste so tu kar dobro vzdrževane. Tudi pluženje poteka dobro. V Karlo-vici imajo še svoj vodovod pa tudi telefon so dobili. Delovnih mest tu skoraj ni, saj se domačini, ki so v glavnem polkmetje, zaposlujejo v Ljubljani in drugod. Čista kmeta sta na tem območju le dva.
J. P.
in kočevskemu, ki je v ustanavljanju, kasneje pridružila še centra v Kranju in Novem mestu. S tem bi bil s centri za rehabilitacijo invalidov zadovoljivo zajet ves slovenski prostor.
okolje,” pravi Janez Zalar, direktor podjetja Lik Kočevje, ki zaposluje največ invalidov v občini in vodi priprave na ustanovitev centra za rehabilitacijo invalidov, ki se bo imenoval Recinko.
Center ustanavlja občina oziroma država. Za ustanovitev bo 50 odst. denarja prispeval republiški zavod za zaposlovanje, ki je lani pripravil predlog izgradnje rehabilitacijskih centrov v Sloveniji, po katerem so v Kočevju tudi pričeli priprave za njegovo ustanovitev. Preostali denar bosta prispevala ministrstvo za delo in družino, in sicer 20 odst., in SPIZ 30 odst.
V okviru centra, ki bo pričel delati še letos, bo delovalo tudi invalidsko podjetje, ki pa ga ustanavljajo kočevska podjetja Lik, Tekstilana, Inkop, Trikon, M-KG in GG Kočevje. V invalidskem podjetju bodo izvajali kovinski, tekstilni, lesni in kmetijski program, po vsej verjetnosti pa tudi program s področja komunalnih zadev.
M. L.-S.
Izpeljali dve tretjini investicij
Za nekatere zmanjkalo časa
RIBNICA - V ribniški občini so v preteklem letu nameravali z občinskim denarjem izpeljati za preko 100 milijonov tolarjev investicij. Realizirali so jih dve tretjini. Bančnih sredstev v višini 40 milijonov planirane zadolžitve proračuna niso uporabili, tako daje bila celotna realizacija investicij po planu za leto 1995 50 odstotna.
V proračunu je ostalo neizkoriščenih 11 milijonov tolar-jev namenjenih za rekonstrukcijo magistralne ceste na odcepu od Male Hrovače do Dolenje vasi. Za pripravljalna dela na tej cesti so porabili 2 milijona tolarjev, neizkoriščen pa je ostal denar, s katerim naj bi ob cesti uredili pločnik in javno razsvetljavo. Ker sta jih prehitela zima in sneg, je ostala nerealizirana tudi ureditev makadamskega dela cestišča od Ugarja do Zadolja. Za ureditev te ceste so lani sicer porabili 14 milijonov tolarjev, nameravali pa so porabiti še 10 milijonov več.
Vsa večja načrtovana dela pri ureditvi kanalizacije v občini so opravili, čeprav nekatera še ne čisto do konca. Za urejanje kanalizacije na Prijateljevem trgu so porabili 9 milijonov tolarjev, meteorne kanalizacije na Opekarski okoli 2 milijona in čistilno napravo v Sodražici 2,1 milijona tolarjev. V celoti so porabili načrtovanih 10 milijonov tolarjev za A zbiralnik na Opekarski ter 3,8 milijona tolarjev za vodovod v Sodražici. Poleg denarja za ureditev dvorane v Ideal centru, za sakralne objekte, osnovno šolo v Sodražici ter urejanje zemljišč in koncentracije posesti so iž proračuna namenili tudi 5,5 milijona tolarjev za asfaltiranje ceste Hosta -Sodražica, 3 milijone tolarjev za mrliške vežice na Gori in milijon tolarjev za večnamensko stavbo v Sodražici.
Opravili so tudi načrtovan odkup Mercatorjevega dela hiše na Vrtnarski, kije občino stal 5,1 milijona tolarjev, niso pa odkupili petih Rikovih stanovanj, čeprav so tudi to investicijo lani načrtovali.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Kdaj bodo zazvonili novi telefoni?
Potoški župan ocenjuje, da bi projekt stal 220 milijonov tolarjev
LOŠKI POTOK - Z nastankom nove občine je postala vse bolj aktualna in vroča tema razgovorov telefonija. Neštete obljube so žal padle v vodo. Sedanja centrala ima 200 priključkov, vsaj tretjina je dvojčkov, veliko pa jih je zastarelih in primernih za odpad. Tako je že samo telefoniranje zadetek v črno, kar vedo predvsem podjetja, ustanove in novi podjetniki, ki brez telefona res ne morejo. Potoški župan, ki v rešitev tega problema vlaga veliko energije, pravi: “Sami take naložbe ne zmoremo. Pogovori, ki jih imamo s pristojnim ministrstvom in Telekomom, pa le kažejo, da bomo v tem letu uspeli zamenjati centralo in celotno omrežje. Izdelan imamo izvedbeni projekt in lokacijsko dokumentacijo, vse skupaj pa naj bi stalo približno 220 milijonov tolarjev. Verjamem v uspeh, čeprav je možno, da se dela zavlečejo tudi v prihodnje leto.”
V teh dneh prejemajo lastniki parcel, po katerih naj bi speljali primarni vod, vabila za podpis soglasja. Večina napeljave je šla namreč pod zemljo. To bo kar velik poseg v prostor, pričakovati pa je, da bo zmagala solidarnost, ki je bila za Potočane vedno značilna in je pogosto pomenila edino pot za napredek kraja. R kanal iz Ribnice želi v povezavi s Telekomom izpeljati projekt kabelske TV. Če bi to naredili skupaj, bi bilo veliko ceneje. Sedanji predračun, po katerem naj bi posamezniki plačali kabelski priključek v višini 1000 DEM, bi se na ta način občutno zmanjšal.
A. KOŠMERL
JAVNA PRODAJA V ISTRABENZU
Do 4. marca poteka javna prodaja delnic podjetja Istrabenz iz Kopra. Po notranjem lastninjenju so zaposleni postali lastniki 35 odstotkov kapitala podjetja, zdaj pa družba ponuja v prodajo še nadaljnjih 55 odstotkov. Za certifikate bodo zamenjali 15 odstotkov kapitala (670 mio sit), za gotovino pa prodajajo kar za 1,8 milijarde tolarjev premoženja. Delnice Istrabenza je mogoče zamenjati za certifikate v enotah SB Koper in v enoti Dolenjske banke v Ljubljani, pričakujejo pa, da bodo morali ceno delnice dvigniti in verjetno tudi vračati del vrednosti certifikatov. Za gotovino je mogoče delnice kupiti po vsej Sloveniji, na našem območju v Dolenjski banki v Novem mestu in v enoti Nove LB v Kočevju.
O pustnem običaju v Ponikvah
Odkrili le nekaj tančic o običaju, ki ga pripravljajo v tajnosti
PONIKVE - Pri zbiranju podatkov za ta prisepvek sem bil najprej podučen, da se ne reče “Ponikve v Dobrepolju”, čeprav so Ponikve v dobrepoljski občini, ampak “Ponikve pri Dobrepolju”. Zvedel sem tudi, da se Ponikve ne razumejo preveč z Dobrepoljem, da so na vseh referendumih glasovali proti vključitvi v dobrepoljsko občino itd. Skratka, da so Ponikovci zelo samostojni in zaprti v svoje okolje. Tej zaprtosti pa gre zahvala, da so se ponikovske mačkare ohranile take, kot so bile pred stoletji.
IVE A. STANIČ	pa je obratno.
Franceta Lenarčiča in Franceta Kastelca ter še nekatere sem zaprosil za odgovor na še nekaj vprašanja in izvedel:
V Ponikvah je tak pustni običaj že, “od kar vas stoji”, saj “mi je pokojni stari oče povedal, da se tudi njegov stari oče ni spomnil, od kdaj je na Ponikvah tak pustni običaj”. Med svetovnima vojnama,
Krpanova kobila pravi:
"Na seje našega občinskega sveta je potrebno vabili novinarje, saj je praksa pokazala, da so potem seje kljub zapletenemu dnevnemu redu občutno krajše. ”
“Vsvoji domovini pa res ni nihče prerok. Nekateri Laščani na primer kritizirajo svojega župana in hvalijo župana Dobrepolj, v liobrepoljah
ko ni bilo blaga, da bi delali pustne obleke, so jih izdelovali kar iz zastav. Mačkare s Ponikev niso podobne dobrepoljskim in tudi na letošnji razpis Turističnega društva Dobrepolje se Ponikovci verjetno ne bodo prijavili, ker “tam vse prehaja v karneval, mi pa nočemo, da bi se staro izročilo izrodilo, čeprav je tudi res, da med stare običaje vnesemo tudi kaj sodobnejšega”. Doslej tudi še nikoli niso prosili za občinsko denarno pomoč pri ohranjanju pustnega običaja. Vzdržujejo se s tistim, kar dajo ljudje.
Maske, oblačila in druge pustne priprave delajo vedno v največji tajnosti, da niti domačini ne vedo, kaj za pustajto. Posebnega prostora, kjer bi izdelovali pustne maske in druge priprave, nimajo in jih izdelujejo tam, kjer jim kdo odstopi prostor. Bilo pa bi dobro, če bi imeli stalni prostor.
J. PRIMC
Franc Lenarčič
Franc Kastelic
MŠŠ i Z M A Š I HO S Č I M

v t(OK4 MRLIŠKA VEŽICA V ŠENTRUPERTU - V velikem številu so se preteklo nedeljo zbrali Šentruperčani pred pokopališčem na slovesnosti ob odprtju ene najlepših mrliških vežic na Dolenjskem. Predsednik sveta KS Franc Bartolj (na posnetku med govorom) je posebej pozdravil na slovesnosti škofa Alojzija Urana in državnega podsekretarja v ministrstvu za pravosodje Miha Wohinza. Poudaril je, da je za KS Šentrupert to pomemben dan, saj so se o mrliški vežici v kraju pogovarjali več kot 10 let. Ko so leta 1991 z veliko večino izglasovali krajevni samoprispevek, se je začela uresničevati velika želja krajanov. Pri okrog 30 milijonov tolarjev vredni naložbi je zmanjkalo še nekaj denarja za notranjo opremo, ki naj bi jo dobavili v naslednjih mesecih. Bartolj se je posebej zahvalil krajanom, občini Trebnje, Ministrstvu za pravosodje, zavarovalnici Tilia, arhitektu Blažu Slapšaku pa tudi nekaterim glavnim izvajalcem: Gradbeništvu Zupančič iz Trebnjega in Mizarstvu Berk iz Prelesja. Izvajalcem je ves čas stal ob strani tudi župnik Janez Vidic. Objekt je blagoslovil škof Alojzij Uran. (Foto: P. Perc)
0 letališču nič v državnem zboru?
v
“Vsi stojijo za nami ■ poslanci in Občinarji. Prepričan sem, da niso držali fige v žepu,” je po petkovi razširjeni seji sveta KS Dob dejal njegov predsednik Anton Čebular
DOB PRI ŠENTVIDU- Krajani krajevne skupnosti Dob niti občina Ivančna Gorica ne bodo dali soglasja za spremembo lokacijske dokumentacije za odsek avtoceste Višnja Gora - Bič, ker imajo za obstoječo traso že vsa soglasja lastnikov zemljišč, lokacijski načrt pa je že sprejela bivša občina Grosuplje. Verjetno pa s to pobudo obrambno ministrstvo, ki bi rado na tem odseku avtoceste imelo rezervno letališče za izredne razmere, niti ne bo prodrlo do državnega zbora.
Takega prepričanja je vsaj po- stanka se je udeležila močna eki-
točka prišla celo na sejo državnega zbora, ne bi šla skozi, saj kot predstavniki ljudstva ne moremo biti proti ljudstvu,” pravi Metelko.
P. PERC
slanec DZ Lojze Metelko, saj meni, da taka pobuda ne bo dobila zelene luči niti na “njegovem” odboru za obrambo, ki ga po novem vodi Polonca Dobrajc (SNS), Metelko pa je njegov podpredsednik, ne na odboru za infrastrukturo, ki mu predseduje njegov strankarski kolega Žare Pregelj (SLS).
Poslanec Metelko se je s kolegom Pregljem ter vodjo poslanske skupine LDS Tonetom Anderličem in Marjanom Šetincem, tudi poslancem LDS, pretekli petek zvečer v Dobu pri Šentvidu udeležil razširjene 24. seje sveta KS Dob. “Vsi stojijo za nami - poslanci in Občinarji. Vsi smo enotni, in prepričan sem, da niso držali fige v žepu,” je zadovoljno komentiral potek in stališča s te seje predsednik KS Dob Anton Čebular. Še-
pa predstavnikov občine Ivančna Gorica na čelu z županom Jernejem Lampretom,
“Dolenjski in posavski poslanci se bojimo, da bi sprememba načr-
ODPRTI DAN ŠOLE - Po nedavnem odprtem dnevu vrtca kot nekakšni uverturi v praznovanje 50-letnice osnovne šole Krmelj bodo vse do vrhunca, do osrednje prireditve ob zlatem jubileju šole maja letos, sledili številni dogodki. Drugo soboto v januarju je bil zelo pester odprti dan šole, ki ga je vsebinsko zasnovala Gusta Mirt, učenci pa so se ob sodelovanju učiteljev, mentorjev in tudi staršev predstavili v raznih delavnicah, od cvetličarske, ki je aranžirala tudi lep šopek za ravnateljico šole Berto Logar, do lončarske, ki je izdelala lepe spominke. Navdušila je modna revija kolekcij Jutranjke, učenci pa so najtežje dočakali, da bodo razrezali slavnostno torto. Bali so se namreč, da bi utegnila sladica v veliki gneči v nastopajočih končati na tleh namesto v želodcih. (Foto: P. Perc)
ZIMSKO IZOBRAŽEVANJE KMETIC
ŠMARČNA, STUDENEC - V okviru zimskega izobraževanja vabi sevniška kmetijska svetovalna služba kmečke ženske in dekleta na predavanja znanega sevniškega zdravnika, mgr. sc., specialista splošne medecine dr. Jurija Pesjaka. Drevi, 18. januarja, ob 18. uri bo dr. Pesjak predaval v gasilskem domu na Šmarčni, v torek, 23. januarja, pa v gostilni Janc na Studencu.
• Dobovci ostro nasprotovanje spremembam idejnega projekta avtoceste Višnja Gora - Bič pojasnjujejo s tem, da bi s t.i. pomožnim letališčem uničili dvakrat več kmetijskih zemljišč, presekali bi KS na dva dela, rešitve s podvozi pa so zanje nesprejemljive. Ker bo KS Dob že zelo prizadet zaradi cestninske postaje, zahtevajo uresničitev že sprejetih sklepov, in sicer nadomestilo zaradi škodljivih vplivov, za odvzeto zemljo terjajo tudi ureditev vodovoda Podboršt - Sad, telefonije v Dobu, izboljšanje lokalnih in krajevnih cest (Dob - Sela - Podboršt) ter vseh obvozov in podvozov okrog cestninske postaje.
tov, ki jih na tem odseku dolenjke zahteva vojska, pomenila, da ta odsek avtoceste ne bi začel graditi leta 1997. V petek dopoldne smo imeli v Ljubljani na odboru za infrastrukturo sestanek s predstavniki vojske, kjer so nas ti prepričevali, da je Dob edina lokacija, ki jo še imajo. Hkrati pa so tarnali, da ne morejo graditi drugje, na primer v Arji vasi, ker se tam že gradi ali pa so ljudje proti! Prepričan sem, da, četudi bi ta
DOKLEJ SE ŠPORTNA VZGOJA V GOZDOVIH?
DOLENJA NEMŠKA VAS - Krajani Dol. Nemške vasi na čelu s predsednikom KS Francem Gabrijelom vedo, da so šolski programi vse bolj zahtevni, zato se čudijo, da na šoli v njihovem kraju športno vzgojo še zmeraj poučujejo v gozdu. Zavoljo tega se zdi, kot da učenci, ki se preselijo v Trebnje, prihajajo iz divjine v civilizacijo. Krajani in vodstvo šole so temu s pomočjo trebanjskega župana Cirila Pungartnika skušali narediti konec, toda jim ni uspelo. Zemljišče, na katerem stoji šola v Dol. Nemški vasi, je premajhno za izgradnjo športnih objektov, zato so poskušali odkupiti sosednja zemljišča. Toda lastnici gozda Ana in Amalija Opara nista pripravljeni prodati svoje zemlje pod nobenimi pogoji, ne glede na to, čemu bi služilo to zemljišče. Ker bi bili športni objekti koristni za kraj in celotno krajevno skupnost, je svet KS Dol. Nemška vas zaprosil trebanjski občinski svet, naj po uradni poti pridobi zemljišče za izgradnjo tega zemljišča kot javno dobro.
“Zbornico že delimo z učenci!”
Nevzdržna prostorska stiska na osnovni šoli Mokronog - Učilnica brez oken, kemikalije kar v razredih - Bodo jeseni le začeli pouk v primernih prostorih?
MOKRONOG - Učenci, starši in pedagoški delavci na mokronoški šoli postajajo že živčni, in napeti, kajti že vrsto let, posebej pa zadnji dve leti, opozarjajo na hudo prostorsko stisko na tej šoli in nenormalne delovne razmere, da bo kmalu bolje pa jim že tudi predolgo obljubljajo. Mokronožani menijo, da postopki za pridobitev ustrezne dokumentacije za prepotrebno obnovo obstoječih prostorov in dozidavo prizidka tečejo prepočasi.
ODLIKOVANJA ANTONA JANŠE 3. STOPNJE - Tajnik ČD Sevnica Viktor Kladnik (v sredi bere) je podelil zaslužnim čebelarjem odlikovanja Antona Janše 3. stopnje: Stanetu Plantariču (prvi z leve), Francu Banu (sedi), Janezu Levstiku (na desni) ter Francu Zagorcu in Niku Sajtlu.
Zavoljo občutka, da na občini kar pozabljajo na njihovo šolo, morda tudi zato, ker ne poznanjo nevzdržnih razmer, bi bili Mokronožani zelo veseli, če bi se tudi člani trebanjskega občinskega sveta oglasili na šoli in se prepričali o vse prej kot primernih razmerah za delo. Ker se število oddelkov povečuje, je že potrebna selitev učencev predmetne stopnje v učilnice razredne stopnje, kar pomeni natanko to, da učenci 3.
Z varozo je kot s koloradarjem
Poleg gospodarskega pomena čebelarjenja ne kaže zanemariti prispevka v krajinski podobi - Zdravljenje proti varozi vsaj enkrat letno ■ Z občnega zbora CD Sevnica
razreda sedijo na istih stolčkih kot učenci 8. razreda. Neprimerna je tehnična delavnica, premajhen in brez oken je prostor za gospodinjski pouk. Učilnice so brez kabinetov za shranjevanje učnih pripomočkov, zato so denimo kemikalije kar v učilnicah. Kar 30 otrok predšolskega varstva od 2. do 6. leta se stiska v že tako premajhni igralnici. Eno igralnico vrtca uporabljajo trije uporabniki: 2. razred, za kosilo vrtec in mala šola.
Ravnateljica mokronoške osnovne šole Marica Murene poudarja, da nimajo dopoldne niti ene prazne učilnice, zatorej ni možna nobena drugačna organizacija dela, na primer delitev v skupine. “Zbornico že delimo z učenci, smo edina šola daleč naokoli brez računalniške učilnice, dopolnilni,
dodatni pouk pa izvajamo v jedilnici,” navaja še Murenčeva in upa, da bo postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja stekel malo hitreje, da bi lahko v najkrajšem času začeli z gradnjo, letos jeseni, ob 20-letnici montažne šole, pa naj bi vendarle tudi začeli z delom v primernih prostorih.
A-2« V ^
Marica Murene, ravnateljica OŠ Mokronog
SEVNICA - Stotnija čebelarjev, ki se povezuje v sevniškem čebelarskem društvu, spada med bolje organizirane, po delu s podmladkom v čebelarskih krožkih v osnovnih šolah v Boštanju in Sevnici ter na Blanci pa dokazljivo med najboljše v Sloveniji. Predsednik ČD Sevnica Janez Levstik je na nedeljskem dobro obiskanem občnem zboru društva v poročilu o delu ČD v letu 1995 opozoril na nenehna prizadevanja za zdravstveno varstvo čebel, zlasti v luči preprečevanju nevarnih - varo-ze. Sicer pa so bile lani donosi čebelje paše pri fiksnih čebelarstvih od 12 do 20 kg medu na panj.
Predsednik Levstik in mentor mladih čebelarjev na več šolah Franci Marolt sta se udeležila 34. svetovnega kongresa Apimondia v švicarskem mestu Lausanni. Levstik je povedal, da ob spremljanju tega svetovnega dogajanja v čebelarstvu sklepa, da ni fenomenalnih odkritij. TUdi drugod po svetu se čebelarji borijo proti varozi, se soočajo s cenovnimi neskladji, prepadom med razvitimi in nerazvitimi ter razvojem tehnološke opreme, marketinga in genetike.
Sevniški čebelarji so lani veliko pozornost, družno z ostalimi posavskimi čebelarji, posvetili izo-
braževanju, testirali so matice kmetijskega instituta, uspešno pa so izvedli tekmovanje mladih čebelarjev v Boštanju, kjer so odprli tudi čebelnjak. Mladi čebelarji, ki sojih vodili mentorji Franci Marolt, Anica Kozinc in Ivan Laura, so bili posebej uspešni. Aleš StaroveŠki in Andrej Grilc (mentor Marolt) sta zmagala na državnem tekmovanju mladih čebelarjev pri mladincih na Ravnah na Koroškem in postala čebelarja leta. Lani so bile dragocene tudi Flajsove raziskave pri zatiranju varoj in rezistence na bayvarol.
Marolt je povedal, da tudi Radečam, ki bodo letos praznovali
75-letnico društva, ostajajo pri flu-valinatu kot zdravilu zoper varozo. Po mnenju Marolta, znanega po svetu tudi po čebelji “obleki” iz okrog 130.000 čebel, je zdravljenje čebel enkrat letno povsem zadosti, kajti vsako zdravilo nekoliko škoduje panju. Po besedah Braneta Vodopivca, predstavnika ZČDS, doma iz Dolenje vasi pri Krškem, je s pojavom varoze podobno kot takrat, ko sta se pojavila koloradski hrošč in ameriški kapar in so nekateri zganjali paniko, da ne bo več krompirja in sadja. Tudi varoze verjetno ne bo moč nikoli povsem uničiti, se je pa potrebno organizirano boriti. Opozoril pa je, da je veliko bolj nevarna huda čebelja gniloba. Medobčinski veterinarski inšpektor dr. Hinko Maver je dejal, da bi bilo enkrat letno zdravljenje varoze dovolj, če bi vsi zdravili. Pozval je čebelarje, naj poskrbijo, da bodo čebelnjaki v okras narave.
P. P.
TREBANJSKI IZGNANCI ZA SVOJE PRA VICE - Izjemno dobro je bil obiskan sobotni občni zbor KO DIS Trebnje (na posnetku), na katerem je izgnancem o kronologiji sprejemanja paketa t.i. vojnih zakonov spregovoril poslanec državnega zbora Lojze Metelko. Udeležence sta pozdravila tudi trebanjski župan Ciril Pungartnik in načelnik Upravne enote Trebnje Milan Rman, na njihova vprašanja pa je izčrpno in duhovito odgovarjala Ivica Žnidaršič. Izgnancem bodo pri izpolnjevanju obrazcev pomagali ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure v prostorih OO ZZB Trebnje, v t.i. zeleni hiši, njihovi vodilni člani Zvone Duh, Milka Zajc, Cilka Zupančič, Jože Tomažin in Jože Zorenč. Ob teh uradnih dnevih bodo z listinami odšli na Upravno enoto k Darinki Breznik, nato pa s potrjenimi dokumenti še v vložišče. (Foto: P. Perc)
Krjavljeveiskrice^ (
ZDRAHARJEM ODKLEN-( KALO - Predsednik ivanškega občinskega sveta mag. Jurij Gorišek je v pogovoru za Dolenjski list,! ki bo objavljen v naslednji številki časopisa v Prilogi, skupaj z izjavami ostalih predsednikov občinskih svetov novonastalih občin na
območju, ki ga pokriva DL, pou-j daril, da je v preteklem letu vodil]
občinski svet tako, da je v kali za-, tri poskuse zdraharstva. Predsednik je prepričan, daje morebitnim;
zdraharjem v občinskem svetu od-j klenkalo
______(o. Ob tem razmišljanja!
predsednika sveta si utegne mar sikakšen svetnik izprašati vest, ali se ni morda tudi v njegovo politično delovanje priplazila klica zdraharstva.
ENAKOST ŽELODCEV
Ivanški župan Jernej Lampret, razpet mea županstvom in ravna-
Trebanjske iveri
PLAČE - Govorice o silnemi begu kadrov iz Upravne enote Trebnje v bolje plačane službe na
občino oziroma njeno upravo
držijo le delno. Zvedeli smo, kako: so plačani državni uradniki. 10 tudi po tem, da že lep čas zaman iščejo diplomiranega pravnika, je na dlani, da so njihove kuverte od koncu meseca v resnici tanke. Kako bo zadovoljen s plačo na občini zdaj že bivši državni urad-l nik Dušan Mežnaršič, bomo morda še zvedeli.
PROSTORI - Osrednje po-; slopje sedeža občine oz. Upravne enote postopoma obnavljajo-Stiske s prostori uradno ne pozna-1 jo, neuradno in dejansko pa so pred kratkim celo nekdanje stra- j nišče oz. ropotarnico spremenili lično pisarno referata za borce, izgnance itd. Vsaka asociacija o tem, ali je vtem tudi kaj simbolike, I kdo je za v ropotarnico, če že ne! za na smetišče zgodovine, je slu-1 čajna in rahlo zlonamerna...
SEKRETAR IN ŽUPNIK -Nekdanji partijski sekretar v Trebnjem Igor Slak, zdaj že dlje časa zaposlen v Akripolu kot sekretar podjetja, bolje vodja splošnega in kadrovskega sektorja, je velik ljubitelj smučanja in tenisa. Tenis pa zelo rad tudi trebanjski župnik Janez Celar. In tako sta se Igor in Janez nedavno srečala na igrišča s teniškima loparjema. Janezu jc
šlo po pričakovanjih poznavalcev bolje, Igor pa je vendarle upal, bo prišlo tudi njegovih pet minul-Ko je že kazalo, da se je Slak do-
bro ogrel, da “vzatne skalp” tek: meču, naj bi Celar rekel Slaku, na) samo kakšno uro počaka, da bo-Ko se ie Cela'
sta nadaljevala. Ko se je uei»j vrnil, ga je Slak vprašal, kje je buta pa je odvrnil, da je pač šd maševat. Slak naj bi na to le smeje izrekel zlobno pripombo in nate spet izgubil...
Sevniški paberki
SMETI - Direktorju sevniške Komunale Miru Dobovšku vselej dvignejo krvni tlak tisti Boštanjčani, ki & hvalijo, kako fino in poceni imaj° urejen odvoz smeti v Boštanju, kje' siecr živi tudi njegova družina. Čc jc že odvoz smeti cenejši, to po DoboV' škovem prepričanju ni rezultat kakšnega vclcumncga gospodarjenja v
jetje. Tako po Dobovškovcm mnenju sploh nista primerljivi ne cen8 nili kakovost storitev, ki pa jc po njegovem zatrjevanju, vsaj pri odvožj smeti, odločno na strani Komunale
LOKALI - Te dni smo pred I iTL srečali upokojenega trgovskeg* poslovodjo Janeza N. Samo čudilsC jc, od kod toliko novih lokalov, toliko lepih avtomobilov na parkirišč11 in denarja ljudem za vse to razkošje V njegovih časih skoraj ni bd° konkurence in čeprav je bilo denaf ja, da bi ga domala s koši nosili. ^ živeli bolj skromno. Z Janezom bi s* verjetno lahko strinjali, da za Š|C' vilne od teh lokalov, še manj pa l> tiste v stari Sevnici, marsikdo spin11 ne ve in da bo prej propadel, prcO' no bo stopila vanj njegova noga.
PLAZ - Zemeljski plaz na 1’okljjj ku pri Požegovih je po obilne1* sneženju in deževju ter odjugi spe' oživel. Domačini pravijo, da sc j* udor poglobil še za kakšen mete* Raziskovalni predstavnik sedme sil* sc je nedavno, bi je skušal poslikaj! grozečo moč narave, v hipu znaše nad koleni v blatni brozgi in list ikra' sploh ni pomislil na zasvinjano ga* derobo in opremo, temveč na mi11 Ijivost življenja...
uir.pu inwu z.upuilotvuiu m lum**
teljevanjem na osnovni šoli v Šentvidu prt Stični, je bil lani v korist ivanške občine m njenih občanov kar na kakšnih 500 do 600 sestankih. Lampret je bil za to garaško delo mizerno plačan, a se nad tem sploh ne pritožuje, tako kot se ne predsednik občinskega sveta Jurij Gorišek nad sejnino. Tega. kako dobro znajo poskrbeti zase funkcionarji oz. politiki sosednjih; občin, nočeta komentirati, je pa! res takšna skromnost v rokah] obeh vodilnih občinskih politikovi dokaj močan vzvod pritiska na. tiste občinske svetnike, ki niso zat kakšno pretirano varčevanje z denarjem iz občinske blagajne in soj se zato še bolj jasno opredelili zoper politiko enakih želodcev.
e
] [_ Krške novice
OKRAJ KRŠKO - Pred časom sov Krškem predstavljali celostno podobo vinsko-turistične ceste. Pri tem so pokazali med drugim •udi to, kako bi cesto označili. Na ogled so dali na diapozitivih tudi vzorec table za označbo vinske ceste. Ko se je tabla prikazala na platnu, je med obiskovalci, med katerimi so biii tudi Brežičani, završalo in slišali so se glasovi: “Siter, koliko si pa plačal za ta napis?” Toda Krčani z županom Sitrom vred so bili navdušeni, malodane ganjeni, kot bi hoteli vsemu svetu sporočiti: žPa nas je le uslišal’. Na tabli je namreč pisalo - okraj Krško, Tega na krško žalost zdaj ni (več), ker je samo krška občina.
LOGIČNO - Slišati je hvalo, da nekaterim podjetjem, ki so nastala iz rudnika na Senovem, gre kar dobro. Logično, rudnik, zapirajo, lastninijo, prodajajo ali oddajajo njegove zdrave in donosne dele, rudniškega dolga krški občini pa nočejo in nočejo plačati.
BOGLONAJ - Obrtniki, ki so obnavljali osnovno šolo na Raki, še niso dobili plačila. Vsaj pred kratkim so se še pritoževali zaradi tega dolga. Očitno ti obrtniki nehote poslujejo tudi brezgotovinsko - delajo za boglonaj. Žalosti jih, ker nimajo pojma, na kateri borzi na Zemlji kotirajo ti vrednostni papirji.
PRVI LETOŠNJI KVALIFIKACIJSKI TURNIR
KRŠKO - Posavski plesni klub Lukec iz Krškega je z 11 plesnimi pari sodeloval na nedavnem plesnem turnirju v Ljubljani. Ta, prvi letošnji kvalifikacijski turnir je organiziral ljubljanski plesni klub Urška. Marko Babič in Sanja Antolič sta med pionirji d-razreda zasedla 6. mesto v ST plesih, Mitja Puntar in Jasmina Zakšek sta bila 7. v LA plesih v isti kategoriji in 11. v ST plesih med pionirji c-razreda. Jaka Piltaver in Tina Korber sta bila v ST plesih prav tako na 11. mestu med pionirji c-razreda. Med mlajšimi mladinci b-razreda sta Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar dosegla 4. mesto v ST in 8. mesto v LA plesih.
Novo v Brežicah
TUDI VI, JANŠA - Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša je na zborovanju v Brežicah rekel, da je v Sloveniji na visokih vodilnih funkcijah veliko ljudi, ki niso niti en dan delali kje v proizvodnji. “Vključno z vami,” je na to rekel nekdo izmed poslušalcev v dvorani.
DEDEK MRAZ - Včasih se je dedek Mraz vozil s sanmi, prihajal je menda od nekod izza Urala in sedmih drugih kribov in je v naših krajih delil daroye kje med kozolci, na trgih, v vaških zadružnih domovih in drugih javnih krajih, kamor so prišli tudi dedki in babice. Najnovejši dedek Mraz se sramuje svoje uralske hribovske Zaostalosti, zato izbira za delitev daril sodobnejše kraje. Tako je lanski dedek Mraz v Brežicah prihajal najraje v diskoklube. Najbrž v teh zabaviščih niso najbolj doma niti ne dobrodošle babice, malčkom je, na primer, vseeno, zato pa je prišla na svoj račun marsikatera mlada mamica, ki je končno spet prišla v disko.
NAJSTAREJŠI - Bizeljani so fes star rod. Dolgo časa niso vedeli, vsi najbrž niti zdaj ne, da ravno Pri njih živi človek, ki se je rodil davnega leta 1846. Ta možje Karel Antolovič z Bizeljskega. Zanimivo je, daje še povsem pri močeh in da prav lahko je, še bolj zanimivo pri vsej zadevi pa je, daje še živ in zdrav tudi njegov šolski profesor. Pojav še raziskujejo in o njem bomo poročali takoj, ko bo Znanega kaj več.
VPISUJEJO IZGNANCE
BIZELJSKO - Na sedežu krajevne skupnosti Bizeljsko je doslej vložilo ustrezne zahtevke za vpis v upravni register okrog 400 izgnancev, ki želijo prejeti odškodnino po najnovej-Šem zakonu o žrtvah vojnega nasilja. Izgnancev s tega območja je bilo med Vojno več kot 3.000, od teh jih danes živi na območju KS Bizeljsko še približno ?00, nekaj pa jih biva drugje.
K##i I Z M A Š I H Q B t I M
Gasilci v ognju družbenih težav
AKCIJA ZA, IZLET
Učenci 8. razredov osnovne šole Raka smo za novoletno zabavo priredili bogat srečelov, s katerim smo krepko napolnili razredni proračun za končni izlet, to pa ne bi bilo mogoče, če ne bi pridobili sponzorjev, zato se najlepše zahvaljujemo: trgovini Nuk, Formi trade, d.o.o., Gami, Baby centru, trgovini Lipa, Euro 2000, Kokosu d.o.o., Tovarni pohištva, Niki, Sn trgovini, Jelen d.o.o. trgovini Lonček, Tandemu d.o.o., Pro studiu in Anonimusu (vsi iz Brežic); Vrtnemu centru in cvetličarni Kerin, Papirnici Pelikan, Športni trgovini Delfin, M&T, Efektu d.o.o., Opremi design, d.o.o., trgovini As, Jordanu d.o.o., Jeans&ca-sual - trgovini Macho in prodajalni Pajek (iz Krškega); Pislaku in trgovini Ena A iz Leskovca, Gostinskemu podjetju Sevnica, cvetličarni in trgovini Maja in Martinu Kerinu z Rake, Miku, d.o.o., iz Dolenjega Boštanja in Dave, d.o.o., iz Novega mesta. Iskrena hvala!
UČENCI 8. RAZREDOV OŠ RAKA
GRADILI BODO KANALIZACIJO
BIZELJSKO - Na Bizeljskem bi v pravkar začetem letu radi zgradili ali pa vsaj začeli delati kanalizacijo. Kanalizacijsko omrežje, ki bo imelo tudi čistilno napravo, bi bilo dolgo skupno nekaj več kot tri kilometre. Naložbo naj bi sofinancirali z denarjem iz sklada za razvoj demografsko ogroženih območij, saj Bizeljsko spada med take predele.
PRISEGA IN GERJEVIČEVA RAZSTAVA
CERKLJE OB KRKI - V učnem centru Cerklje ob Krki bo v petek ob 16. uri svečana prisega mladih vojakov. V kulturnem programu, ki bo popestril dogodek, bo sodeloval Pihalni orkester Loče. Uro pred prisego bodo v galeriji vojašnice odprli fotografsko razstavo Oskarja Gerjeviča Podobe Brežic. Ob otvoritvi razstave bo Glasbena šola Brežice pripravila kulturni program.
Poklicna gasilska enota Krško dobila priznanje krške občine - Gasilske športne igre -Gašenje in pooblaščeni servis - Šest jih je spet v šoli - Tkidl zastarela oprema
KRŠKO - Poklicna gasilska enota Krško, ki je konec lanskega leta prejela ob svoji 15-letnici in za dobre dosežke priznanje občine Krško, bo sredi letošnjega leta organizirala v svojem mestu državne športne igre poklicnih gasilcev. Na to tekmovanje misli že zdaj, vendar to ni njena glavna, še manj pa edina skrb. Mogoče je ta trenutek že odpadla glavna skrb, ali bo enota krških poklicnih gasilcev delovala tudi v bodoče ali ne.
•	Slovenci smo eni najbolj čudovitih ljudi na svetu. (M. Košir)
•	Slabo je, če šele tedaj ugotoviš, da nimaš prijateljev, ko bi jih potreboval. (Plutarh)
•	Vsa bojazen je greh in izvira iz greha. (Gobat)
Najhujša kriza v zvezi z obstojem je mimo, je prepričan Blaž Željko Kolar, direktor Poklicne gasilske enote Krško. Enota nekaj manj kot tretjino za delovanje potrebnega denarja dobi od občine, preostala finančna sredstva zasluži neposredno s pogodbami o protipožarni zaščiti podjetij in drugih naročnikov. Med drugim pogodbeno skrbi za protipožarno varnost Vidma in jedrske elektrarne v Krškem. Po Kolarjevih besedah je to enota “z dosti močnim industrijskim prizvokom”. Od
SREČANJE KMETIC
ČATEŽ - Brežiška kmetijska svetovalna služba in Društvo kmetic Brežice bosta v soboto ob 10. uri v motelu na Čatežu organizirala tradicionalno novoletno srečanje kmetic. Ob tej priložnosti bodo govorili med drugim o zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju kmetov in o šolanju kmečkih otrok. Srečanje, ki ga bodo pope strili s kulturnim progra mom, bodo zaključili s kosi lom in družabnim srečanjem
KOKI - Na sliki je Koki brez dveh udov. Fotografija je nastala pred dnevi med Kokijevimi pripravami na nov odrski nastop. Za kakšen gledališki komad gre, ostaja za zdaj skrivnost, ker je zgodbo o tem pojedel volk. (Foto: M. L.)
Bizeljskem spet vinski praznik
Osrednja prireditev 10. februarja, 1.-3. februarja oddaja vzorcev, 5. februarja ocenjevanje _____vin - Lani 336 vzorcev - Letos zadnjič v februarju, v prihodnje v aprilu
BIZELJSKO - Na Bizeljskem bo v februarju vinski praznik, ki ga organizirata Društvo vinogradnikov Bizeljsko in Turistično društvo Bizeljsko. Osrednja prireditev bo v soboto, 10. februarja, pred tem bosta dva pomembna dogodka. Od L do 3. februarja bodo vinogradniki oddali vzorce vina pri Alešu Balonu v Drenovcu, 5. februarja pa bodo strokovnjaki ocenjevali vina.
Desetega februarja bodo v zadružnem domu na Bizeljskem v sklopu praznika pripravili strokovna predavanja o vinogradništvu, vinarstvu, vinski embalaži in o zaščiti rastlin. Po tistem bodo obiskovalci lahko poskusili vina, nakar bodo organizatorji izpeljali še zabavnejši del osrednje praznične prireditve.
V sklopu praznika bodo ocenjevali vzorce rdečega in belega bi-zeljčana ter sortna in predikatna vina. Lani so vinogradniki dostavili v oceno 336 vinskih vzorcev iz bizeljsko-sremiškega vinorodnega okoliša. Organizatorji pričakujejo, da bo podobno dober odziv tudi letos in da bo 22-članska strokovna komisija, ki bo vina ocenjevala po sistemu do 20 največ točk, ime-
la dela čez glavo. Ocenjevali bodo priznani strokovnjaki iz Slovenije,
Janez Iljaš
v komisijo pa so organizatorji povabili tudi hrvaške.
Letošnji bizeljanski vinski praznik je 14. po vrsti. Kot napoveduje Janez Iljaš, predsednik Društva vinogradnikov Bizeljsko, ga bodo žc naslednje leto prestavili iz februarja v april in pri tem bo tudi ostalo. Vinski praznik bo tudi v bodoče predstavljal presek letnika. Letnik 1995 je po lljašcvih besedah kakovosten. “Letos je precej poznih trgatev in tudi izborov. Veliko sortnih vin že zdaj kaže vrhunske rezultate,” pravi predsednik vinogradniškega društva.
Vinogradniki z Bizeljskega sodelujejo tudi na sejmih; lani, na primer, so se od tam vrnili z zlatimi in bronastimi medaljami. Dvanajst pridelovalcev s tega območja ima vina tudi ustekleničena, vendar gredo še zmeraj dobro med kupce tudi t.i. odprta vina.
L. M.
tega je bilo mogoče kdaj precej koristi, danes pa biti industrijski gasilec sploh več ne pomeni prednosti, saj so mnoga podjetja v težavah in varčujejo tudi pri protipožarnem varovanju.
Omenjeni gasilski sestav je predvsem ves čas pripravljen posredovati v morebitnem požaru, reševati v naravnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi. Ob tej glavni dejavnosti pa vzdržuje
kot pooblaščeni servis gasilne in dihalne aparate ter nadzira in vzdržuje hidrantno omrežje. Dela je dovolj za 52 ljudi, kolikor jih šteje enota.
Dobro bi bilo, da bi delavci ob vrnitvi iz šole prinesli s seboj poleg novega potrebnega znanja tudi novo opremo. Ta je enoti tudi potrebna. Krškim poklicnim gasilcem resda še ni treba biti plat zvona, vendar njihov direktor Kolar ne skriva neljubega dejstva, da imajo med opremo kar nekaj tudi
L. M.
zastarele.
• Vsak pivec ve, da je največ epidemij kriva voda. (Jurič)
Koki leti vsaj deset let
Vzgojiteljska lutkovna skupina v brežiškem otroškem vrtcu - Imajo zlato - Gostujejo - Abonma za lutke?
V POKLICNI GASILSKI ENOTI - Med gasilci v enoti nanese pogovor tudi na to, kaj je huje: ali nenehna bojazen, da bo ob morebitnem požaru odpovedal kos gasilske opreme, ali da kaj ne bo delovalo na kraju požara. Na požarišču lahko včasih odpove hidrantno omrežje, če tam sploh obstaja. Gasilci (na sliki je naključna trojica iz Poklicne gasilske enote Krško) lahko poskrbijo, da ne bo odpovedala njihova intervencijska oprema, toda o protipožarni zaščiti mestnih sosesk, hribovskih vasi in drugih okolij v državi mora verjetno razmišljati kdo drug. (Foto: L. M.)
10 opozicijskih zapovedi
1.	Veruj v obstrukcijo in jo neguj!
2.	Vodijo naj te interesi opozicije, ne države! Sklicuj se na ljudsko voljo, ko delaš v lastno korist!
3.	Ne verjemi, ne zaupaj vladi!
4.	Vlagaj interpelacije in obtožbe po tekočem traku!
5.	Raziskuj, karkoli ti pride na misel in tako, da dvigaš čim več prahu!
6.	Govori, sprašuj, zavlačuj, vlagaj dopolnila, recitiraj - če je treba, tudi samega sebe!
7.	Ne hodi na seje!
8.	Če prideš na sejo, ne glasuj!
9.	Obrazloži svoj glas, tudi če ne glasuješ!
10.	Če že moraš glasovati, zavrni vse predloge vlade, kakršnikoli že
SO ^
(dr. CIRIL RIBIČIČ)
BREŽICE - Ko pride lev ali pa ko pride zmaj, da ne govorimo o volku, če je slučajno zraven, nastopi panika. Vendar se ta kmalu poleže, saj zverine ne morejo dlje m drugače, kot jim dovolijo spretne roke lutkaric. Dolžni smo vam pojasnilo: navedene zverine so papirnati in gobasti junaki v brežiški lutkovni igrici, omenjene lutka-rice pa so članice lutkovne skupine Koki, ki deluje v otroškem vrtcu v Brežicah.
Zadnji dve predstavi v izvedbi lutkovne skupine Koki sta bili Hišica src in Mavrična ribica. Sicer je skupina v svoji gledališki karieri naštudirala in uprizorila med drugimi tudi igrico Tobija. Za izvirno izdelavo lutk v tej predstavi je prejela 1992. leta zlato Linhartovo značko.
Doslej so lutkarice že gostovale v otroških vrtcih v brežiški občini in tudi drugje, bile so tudi v slovenskih otroških vrtcih v Avstriji, za seboj imajo udeležbo na nekaj srečanjih otroških lutkovnih skupin v Sloveniji. Letos bi rade
sodelovale na novogoriških Klemenčičevih dnevih, kjer bi se predstavile z že omenjeno Hišico src. S to pač zato, ker so zanjo same priredile neko kratko besedilo in jo imajo zato nekako za svoje delo.
Članice lutkovne skupine nastopajo na leto z dvema ali tremi predstavami. Lutkarstvu se ne mislijo odpovedati, prej nasprotno, še poživile bi ga, in sicer imajo v načrtu lutkovni abonma v Brežicah. Predstave zanj bi zagotovile same, v abonmajski program pa bi vključile tudi gostujoče skupine.
Koki deluje pod tem imenom kako desetletje, prej se je lutkovni skupini reklo kako drugače. Vodi ga Andreja Ogorevc, Zlatka Teropšič pa piše kroniko Kokijeve-ga mavričnega odrskega življenja.
Skupina Koki sije sposodila ime od papagaja Kokija. Ta je bil ptič v čarodeju Fikfiku, in ker je bil ves razigran, so ga lutkarice vzele za svojo maskoto, saj so tudi same vesele narave, kot zagotavljajo in potrjujejo.
J	M. LUZAR
Prepotrebne bodo reforme
Janez Janša: Slovenija je v izolaciji, družbene razlike v državi se povečujejo x
BREŽICE - Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša je na nedavnem javnem pogovoru v Brežicah poudaril, da v začetku leta 1996 Slovenija doživlja popolno blokado v zunanji politiki. Njeni državljani pa ta čas vstopajo v leto, v katerem se bodo obstoječe močne socialne razlike med njimi še bolj povečale.
Slovenija je po besedah Janše zdaj v taki mednarodni izolaciji kot v času pred svojo osamosvojitvijo, s to razliko, da je bila država takrat enotna, zdaj pa ni. Soglasje vseh strank v koaliciji glede zunanje politike pa je nujno. Za sedanjo blokado v zunanji politiki je kriva naša država sama, ker dela napačne poteze, ki jih drugi, npr. Italija, obračajo v svoj prid. Slovenija je glede vstopanja v Evropsko unijo že zaostala za nekaterimi državami, npr. Romunijo in Bolgarijo, predsednik vlade dr. Drnovšek pa se glede “vstopa v EU boji narediti kar koli”, ker ga je strah, da bi njegov predlog propadel.
Socialdemokrati bi po Janševih besedah prišli na pogovor, na katerega jih je tako kot ljudsko stranko povabil dr. Drnovšek, vendar mora biti povsem jasno, ali bi bil to pogovor z vlado ali LDS. “Mi smo pripravljeni povedati vladi svoja stališča, vendar ne na zaprtem sestanku, saj bi Drnovšek čez dva dni naš predlog razglasil za svojega,” je rekel Janša.
V zvezi s socialnimi razlikami je Janša navedel dva podatka. Na Švedskem je razlika med najnižjo in najvišjo pokojnino 1 proti 3, v Sloveniji pa 1 proti 10.
V Nemčiji je poslanska plača šestkrat večja od najnižjega zneska za brezposelne, v Sloveniji za tridesetkrat.
Udeleženci v nabito polni restavraciji pri blagovnici so mu zastavili kar nekaj vprašanj. Ko je Janša odgovorjal, je med drugim trdil, da je bila SDSS prva stranka, ki je nasprotovala vračanju premoženja tujcem. Glede Cerkve in vračanja lastnine tej je rekel, da mora ta ustanova imeti sredstva za svojo dejavnost in da bi od vseh vrnjenih gozdov, ki bi predstavljali komaj
• Slovenija mora kljub povezovanju z Evropo ohraniti svoje kmetijstvo, da ji bo sposobno zagotoviti dovolj hrane za preživetje. Glede odnosov s Hrvaško je predsednik SDSS rekel, daje Drnovšek ponudil Hrvatom delitev Piranskega zaliva in s tem naredil strateško napako. O razvpitem dolgu Ljubljanske banke je dejal, da ga imajo varčevalci formalnopravno možnost izterjati.
2 odstotka od vseh slovenskih gozdov, imela manj dohodka, kot ga potrebuje samo za vzdrževanje gimnazije.
Janez Janša je napovedal zmago SDSS na volitvah, če bodo jeseni, ta stranka pa bi bila druga, če bi bile volitve zdaj. Do konca maja bodo socialdemokrati izdelali svoje programe za vsa pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem Slovenije, če pa bodo zmagali, bodo izvedli reforme, ki so za Slovenijo nujnost.
M. LUZAR
Dolenjci in borza - gre to skupaj?
Kot smo izvedeli v pogovoru z direktorico Dolenjske borznoposredniške družbe Ljudmilo Bajec, tudi Dolenjci in Belokranjci že pogumno trkajo na vrata borznih posrednikov ■ S prodajo privatizacijskih delnic se obeta več poslov
Iz naših podjetij
CESTNO PODJETJE - Novomeško cestno podjetje že drugič podaljšuje poziv upravičencem do interne razdelitve in notranjega odkupa. Zdaj poziv podaljšujejo vse do 29. februarja letos.
KOVINAR, strojno in stavbno ključavničarstvo, iz Novega mesta se tudi lastnini z notranjim odkupom in interno razdelitvijo. Vsi upravičenci, seveda tisti, ki so zainteresirani, lahko sodelujejo pri lastninjenju s certifikati ali potrdili o neizplačanih plačah do sredine februarja.
' POSAVSKA BANKA - Skupščina Posavske banke je v minulih dneh sprejela že dolgo pričakovani sklep o pripojitvi k Novi Ljubljanski banki.
TERME - Delničarji Term Čatež so se v ponedeljek odločili o delitvi dobička iz leta 1993 in 1994. Večino dividend bodo dobili izplačano v novih delnicah.
AERODROM LJUBLJANA je tudi začel z lastninjenjem. Trenutno potekata interna razdelitev in notranji odkup, po pridobitvi soglasij pa bo podjetje pričelo tudi z javno prodajo, kateri bo namenilo 23 odstotkov družbenega kapitala ali 10 odst. celotnega kapitala Aerodroma.
AKVALAND - če sodimo po besedah Jožeta Mermala, direktorja BTC Ljubljana, v Financah, bodo Ljubljančani enkrat v prihodnosti uživali v akvalandu. Za naložbo v tovrstno ponudbo zabave, rekreacije in odmora se dogovarjajo BTC in Terme Čatež.
NOVO MESTO - Dolenjska borznoposredniška družba je pred enim letom prevzela borznoposredniške posle od Dolenjske banke, kije bila članica ljubljanske borze že od konca leta 1989. Glavni ustanovitelji družbe so: Dolenjska banka, tovarna zdravil Krka, Zavarovalnica Tilia in Tekstilna industrija Beti. O tem, kako seje borznoposredniška hiša “udomačila” na Dolenjskem, v Beli krajini in po Posavju, smo se pogovarjali z njeno direktorico Ljudmilo Bajec.
DL: Kako seje doslej DBD uspela zasidrati na Dolenjskem?
“Ugotovili smo, da imamo perspektivo, ker je na Dolenjskem poleg nas le še zasebna družba v Beli krajini. Že sedaj prihajajo vsak dan novi komitentje, ko pa se bodo začele prodaje privatizacijskih'delnic, bo dela še več. Na to kaže delnica Kolinske, s katero se je začelo trgovati, precej posla pa obeta tudi delnica Dolenjske banke. Ko se bo začela prodaja delnic Krke in drugih podjetij, dela ne bo manjkalo.”
DL: Trgovanja je kljub vsemu za zdaj relativno malo, kako lahko takšna hiša kljub vsemu preživi?
“Provizije od trgovanja z delnicami niso tako visoke, da bi lahko pokrili vse stroške poslovanja z njimi. Borznoposredniške družbe imamo izredno velike stroške, visoka je članarina za borzo, samo licenca za enega borznega posrednika stane 600 tisočakov, potem je še tu draga računalniška oprema, posebna telefonska linija itd. Tako smo lani več kot 30 odstotkov stroškov krili z ostalimi posli, predvsem s kapitalskimi dobički naših lastnih naložb. Pričakujemo,
da bo v prihodnosti razmerje drugačno in bo prihodkov od provizij za posredovanje bistveno več.”
DL: Po tržnem deležu poslov na borzi je vaša družba nelge na sredi.
“Po tržnem deležu prometa na borzi se uvrščamo na 10. do 20. mesto med 47 borznimi hišami v Sloveniji, vendar moram poudariti, da opravimo vsaj še enkrat toliko poslov izven borze, t.j. z vrednostnimi papirji, ki ne kotirajo na borzi.”
DL: Kako Dolenjci poznajo borzo in dogajanje na njej?
“Pri svojem delu ugotavljamo, da ljudje kar spremljajo borzna poročila. Res pa informacije spre-mljajo bolj bežno, čeprav zdaj bistveno drugače razmišljajo kot pred časom. Ko so se začele izplačevati prve dividende za privatizacijske delnice, so se začeli zavedati, da certifikati niso samo kos papirja.”
DL: Ali bi lahko opisali, kdo največ trguje preko vas?
“Za veliko pravnih oseb posredujemo pri prodaji, največ takrat, ko gre za pobote z vrednostnimi
Dohodkovnost se popravlja
Izgubo ustvarile štiri od šestih Likovih družb predstavlja 65 odst. vse realizacije
Izvoz
KOLPA SE LASTNINI
METLIKA - Kolpa iz Metlike, podjetje za proizvodnjo in predelavo plastike, vsem najbolj znano po kopalniškem programu, kuhinjskih koritih in kerrock ploščah je pred tednom dni objavilo program lastninskega preoblikovanja podjetja. Vse zaposlene, bivše zaposlene in upokojene delavce podjetja poziva tudi k interni razdelitvi delnic za certifikate, ki ji bodo namenili 20 odst. družbenega kapitala, in k vplačilu delnic v notranjem odkupu. Upravičenci bodo lahko 40 odst. družbenega kapitala kupili s 50-odstotnim popustom ali tudi z morebitnimi presežki lastniških certifikatov. Rok za vplačilo je do 10. februarja-
KOČEVJE - Holding Lik Kočevje je minulo poslovno leto zaključil z izgubo, ki sojo pridelale štiri od šestih Likovih družb. Kot pravi direktor Holdinga Janez Žalar, gre za manjšo izgubo, saj se je v zadnjih mesecih lanskega leta začela dohodkovnost podjetja popravljati.
V okviru Holdinga Lik Kočevje deluje šest družb z omejeno odgovornostjo. Njihova osnovna dejavnost je proizvodnja žaganega lesa in elementov, proizvodnja lepljencev oziroma lameliranih plošč, klasičnih mizarskih strojev, šolskega pohištva, trip - trap stolov in servisne dejavnosti. V sklopu proizvodnje šolskega pohištva je večji del programa, ki obsega proizvodnjo sedežnih garni-
MALA ŠOLA PODJETNIŠTVA
Za bodoče kapitaliste
Ker nimajo vsi vlagatelji dovolj privarčevanega denarja, da bi jim borzne hiše ali banke posebej upravljale njihov denar in portfelj, so se vzpostavili še drugi mehanizmi vlaganja in zbiranja denarja. Investicijski skladi tako od manjših vlagateljev zberejo denar in ga potem po upraviteljevi presoji vlagajo in upravljajo z njim (sestavijo portfelj). Posameznik s svojim vložkom postane imetnik kuponov ali pa delnic sklada.
pem propadejo. Dobro je torej, če pred vlaganjem preberemo splošne pogoje o poslovanju sklada in v zapisu najdemo podatek o tem, kaj se zgodi, če gre sklad v likvidacijo ali če delnic, ki jih ima, ne more prodati zaradi tržnih razmer.
Tisti, ki vlaga, upravitelju ob nakupu točk ali kuponov ponavadi plača vstopno provizijo, včasih pa je treba pri prodaji plačati še izstopno provizijo. Vsota te je različna, ponavadi ni visoka.
Vzajemni sklad
Skladi so lahko bolj ali manj rizični in s tem bolj ali manj donosni. Pri investicijskih skladih gre za tako imenovane vzajemne sklade, ki vlagajo denar po sistemu razprševanja. Upravitelj vzajemnega sklada mora kadarkoli (ponavadi dva dni po najavi vlagatelja) točko oz. kupon sklada odkupiti od vlagatelja po tekoči vrednosti njegovega deleža. Ta se obračunava sproti, kar lahko preberemo v časopisju.
Katere so značilnosti takega vlaganja? Denar lahko dvignemo, kadar hočemo, vlaganje v take sklade tudi prinaša večje dobičke, kot če bi denar imeli naložen pri banki, vendar so taki vložki neprimerljivo bolj tvegani od bančnih. Za sklade namreč država ne jamči, in kaj lahko se nam zgodi, da na le-
Investicijske družbe
Thdi investicijske družbe (ID, ne PID, tiste, v katere vlagamo certifikate) so investicijski skladi in imajo upravitelja. Razlikujejo pa se od vzajemnega sklada po tem, da tu vlagatelj od upravitelja ne more zahtevati izplačila kupona ali točke, pravzaprav teh sploh ne kupi, ampak kupi delnice sklada. Upravitelj nato denar delničarjev vlaga v vrednostne papirje, razprši premoženje in tveganje. Delničarje upravičen do dividende, če ID posluje z dobičkom. ID je pravna oseba, vzajemni sklad pa ni. Delnice ID lahko prodamo na sekundarnem trgu ali na borzi.
Večji razvoj ID in vzajemnih skladov je mogoče pričakovati, ko bo na trgu dovolj dobrih, likvidnih in dolgoročnih delnic in drugih vrednostnih papirjev.
tur in pisarniškega pohištva, namenjen za izvoz. Izvažajo skoraj na vse evropske trge. Izvoz znaša približno 65 odst. celotne realizacije podjetja, dohodkovno pa nekoliko manj, in sicer 60 odst. vrednosti.
Holding Lik se otepa s težavami, ki so značilne za vso lesno industrijo v Sloveniji in so posledica sesutja jugoslovanskega trga. K slabemu poslovnemu rezultatu podjetja je, kot pravi direktor Zalar, prispeval tudi nerealni tečaj tolarja. Kljub ustvarjeni izgubi, ki so jo zabeležile vse Likove družbe razen proizvodnje trip - trap stolov in lepljenih plošč, pa se je dohodkovnost podjetja začela že pred koncem minulega leta popravljati. To se nadaljuje tudi v letošnjem letu.
V podjetju je trenutno 560 zaposlenih, kar je za skoraj tretjino manj, kot jih je Lik zaposloval pred osamosvojitvijo Slovenije.
Od leta 1991 do danes so namreč število zaposlenih zmanjšali za 300 delavcev.
M. LESKOVŠEK-SVETE
TILIA SE KREPI
NOVO MESTO - Zavarovalni nadzorniki bodo dokončno odločili, ali bo novomeška Zavarovalnica Tilia od Ljubljanske zavarovalnice oz. njenega večinskega lastnika SKB banke prevzela celoten portfelj premoženjskega zavarovanja. S tem bi Tilia, ki ima zdaj petodstotni tržni delež v Sloveniji, razširila svoj tržni delež. Gre za prvi primer, da kaka zavarovalnica prevzema del portfelja druge zavarovalnice.
papirji. Pomembni naši komitentje so tudi samostojni podjetniki in obrtniki, ki so prejeli za opravljeno delo plačilo v delnicah ali obveznicah. Levji delež poslov pa
Tečaji
Menjalniški tečaj marke še kar narašča, čeprav banke pričakujejo, da se bo ustalil. Vprašanje pa je, ali tako sodijo tudi ljudske množice, ki se v negotovih časih še vedno najbolj zanesejo na marko, ob ponovnem sproščenem prodajanju mark pa bi lahko še bolj posegale po njih in jim tako same zviševale tečgj.
Tako je bil v torek povprečni prodajni tečaj za marko 93.89 tolarja (najvišjega, 95.00 SIT, ima še vedno Nova LB), povprečni nakupni tečaji pa so bili precej niiji (le 91,83 tolarja, v Komercialni banki Triglav le 90.35 SIT). Povprečni prodajni tečaj za šiling je bil 13.31 tolarja in povprečni nakupni 12.89 tolarja, medtem ko je bil povprečni prodajni za liro 8.69 in povprečni nakupni 8.23 tolarja.
Še srednji tečaji Banke Slovenije: 100 avstrijskih šilingov 1260.4016, 100-hrva-ških kun 2389.4272,100 nemških mark 8863.5837, 100 italijanskih lir 8.1474 in 1 ameriški dolar 128.1940.
predstavljajo posli za fizične osebe, kar ni značilno za druge hiše. Sicer se za posle z vrednostnimi papirji odločajo prav vse generacije in vsi poklici, tudi precej mladih, npr. študentje, in tudi nekatere starejše osebe.”
DL: Ali vas vlagatelji in potencialni vlagatelji dovolj poznajo? Kaj delate in kaj mislite narediti v tej smeri?
“Borza skrbi za publiciteto svoje dejavnosti, zelo koristno je bilo tudi dosedanje dvakrat tedensko trgovanje na parketu, sicer pa ljudje precej poznajo tečajnice v dnevnih časopisih. Mi občasno pripravljamo tudi kotiček v Financah in redno v Profitu. Poslej bomo poskušali do širše javnosti priti še s pomočjo oddaj na lokalnih radijskih in televizijskih postajah ter z informacijami v lokalnih časopisih, s katerimi bi ljudem pomagali pri odločitvah.
Pomembno je, da je borznoposredniška hiša blizu ljudem, še posebej, ko se bo začelo na veliko trgovati z delnicami iz naslova certifikatov. Prednost naše družbe je, da bomo lahko prisotni po terenu preko bančnih okenc, lahko pa tudi preko zavarovalniške mreže. Sicer pa so postopki poenostavljeni, tako da stranke lahko že zdaj posle naročajo po telefonu: Seveda pa vsakega, ki pokliče povabimo k nam, kjer si lahko ogleda, kako poteka borzno trgovanje ter mu posredujemo ključne informacije.”
B. DUŠIČ GORNIK
DANES SE TRGUJE PREKO EKRANOV - Med pol 9. in 13. uro, ko poteka borzno trgovanje, je v prostorih Dolenjske borznoposredniške družbe zelo živo. Razvoj tehnike je omogočil, da posrednikom ni treba več trgovati na parketu, temveč se gredo trgovino kar preko računalniškega sistema. V družbi so danes zaposleni trije borzni posredniki z licencami za vse vrste poslov, ki jih dovoljuje zakon, poleg njih pa še tri osebe za druga dela. Posredniki (brokerji) Marjetka Čič, Iztok Plut in Ljudmila Bajec (od leve proti desni) strankam pomagajo pri odločitvah, trgujejo zanje in jim tudi pokažejo, kako poteka trgovanje. (Foto: B. D. G.)
Kako kaze bom?
Ponovoletno trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se ni začelo z optimizmom. Ob precej živahnem trgovanju, ki smo ga bili vajeni v decembrskih dneh lanskega leta, se je večina delnic pocenila. Tako je Slovenski borzni indeks (SBI) že prvi delovni dan izgubil kar SS točk, padajoči trend pa seje nadaljeval vse do srede prejšnjega tedna, ko se je njegova vrednost ustavila pri 1.282 točkah. Precej bolj stabilen je bil indeks obveznic (BIO), ki niha okrog ravni 112 točk.
Skupni promet v prvih dveh tednih letošnjega leta je znašal nekaj čez 2 milijardi tolarjev. Najbolj prometni vrednostni papirji tega obdobja so bile delnice SKB banke, Finmedie in Dadasa ter obveznice Republike Slovenije 2. Našteti vrednostni papirji so ponavadi tudi najbolj iskani, ob njih pa je bila v prejšnjem trednu daleč največ pozornosti deležna delnica Kolinske, prva privatizacijska delnica v borzni kotaciji. Javnost je predvsem zanimalo, kakšno prihodnost napoveduje privatizacijskim delnicam gibanje tečaja Kolinske.
Prvi dan trgovanja so delnice dosegle ceno 1.389 tolarjev, kar je bila doslej najvišja tržna vrednost, enotni tečaj pa se je oblikoval pri vrednosti 1.124 tolarjev, kar je bilo višje od tečaja, doseženega v javni prodaji. Sledili so trije črni dnevi, ko se je tečaj vsak dan znižal skoraj za 10 odst., šele konec tedna pa sije malo opomogel in teden končal pri 859 tolarjih.
Kolinska je lani že izplačala dividende in je tudi zadnje poslovno leto končala z dobičkom, zato bi lahko pričakovali, da bo tečaj kmalu dosegel dno in se ustalil ter da ponudba ne bo več bistveno presegla povpraševanja. Dosedanje padanje tečaja lahko pojasnimo z več vzroki. Ne smemo pozabiti dejstvo, da so državljani delnice Kolinske kupili s podarjenimi certifikati in da obstaja množica nezaupljivcev v njihovo vrednost, ki se ravnajo v skladu z reklom Bolje vrabec v roki kot golob na strehu. Naslednja nesrečna okoliščina je tudi uvrstitev delnic v kotacijo v času, ko je delniški trg kot celota ponovno šibak, poleg tega pa se na deviznem trgu kljub ukrepom Banke Slovenije spet krepi nemška marka. V markah je denominirana večina pomembnih obveznic, ki tako postajajo privlačnejše za vla-
Satefie' MARJETKA ČIČ, Dolenjska borznoposredniška družba
Ohraniti proizvodnjo v Imperialu
Letos naj bi Imperial Krško po nekaj letih spet posloval pozitivno - Žito izvaja sanacijske ukrepe, ki že dajejo rezultate • Za 60 od 220 delavcev ne bo več dela
KRŠKO - V krškem Imperialu še delajo žvečilni gumi, čeprav so se od leta 1967, ko so začeli s proizvodnjo, do danes tržne razmere zelo spremenile. Imeprial je po razpadu Jugoslavije ostal brez tržišča in se je v obupu popolnoma navezal na nemškega partnerja družbo Hitsch-ler, s katerim sicer sodeluje že dve desetletji. Bo sanacija podjetja uspela?
Ker bi bilo 90 odstotkov proizvodnje za enega samega partnerja lahko usodno, so v sistemu Žito, kamor sodi Imperial, začeli iskati tržišče za lastno proizvodnjo. Po
USODNA VEZANOST NA ENEGA KUPCA - Imperial Krško kar 97 odstotkov vseh sladkornih proizvodov izvozi. Največ jih proda Hitschler-ju, preko katerega se barvaste žvečilke iz Krškega prodajajo po vsej Evropi. Poleg tega izvaža tudi na Hr\>aško in v Makedonijo ter se vse bolj usmerja na vzhodna tržišča, predvsem Rusijo, kjer mu uspe doseči najugodnejše cene, pa tudi-prednost ima pred konkurenco, ker je bil na teh trgih pred njo. Doma proda le malo svojih izdelkov in težko konkurira velikim svetovnim proizvajalcem. Kljub vsemu si še najde kupcev med otroki od 3 do 7 let, katerim so namenjene pisane Imperialove žvečilke Prodajo doma bi lahko sicer povečal z velikimi vlaganji c propagando, ki si jo trenutno ne morejo privoščiti.
razpadu Jugoslavije se 220-članski kolektiv še ni pobral, vendar je Žito kljub vsakoletni izgubi proizvodnjo ohranilo. Lansko leto je imelo podjetje še za milijon mark izgube, vendar je uspelo doseči višje cene pri Hitschlerju ter se lotilo finančne sanacije, tako da se izgube že zmanjšujejo.
Kot ocenjuje direktor podjetja Borut Lah, bodo ukrepi sanacije že v prvi polovici tega leta prispevali k pozitivnemu poslovanju. Kako so se lotili sanacije? “Poskrbeli smo za čimbolj tekočo proizvodnjo, za odpravo zastojev in učinkovitejše planiranje. Ugotovili smo, da lahko delamo v eni izmeni, kar bo zmanjšalo število zaposlenih, predvsem režije, za 60 delavcev, ki bodo postali tehnološki presežek. Uspelo nam je pri partnerju že izboriti višje cene, zdaj bijemo boj še za eno povišanje. Kar podvojili smo lastno proizvodnjo (leta 1993 smo je imeli 200 ton, lani 400 ton), v letošnjem letu pa jo nameravamo povečati na 700 ton. To bi ob 2.000 tonah skupne letne proizvodnje že pomenilo eno
DOKAPITALIZIRALI BODO ADRIATIC
KOPER - Na nedavni skupščin' so se delničarji zavarovalne drul', be Adriatic odločili za dokapitali' zacijo. S skupnim vložkom 80" milijonov tolarjev bodo to storil1' Intereuropa, Istrabenz, Splošn" banka Koper, Luka Koper in Prl' morski finančni center Interfi1)' Adriatic je letos ustvaril 110 mil1-jonov mark prometa, njego^ tekoče poslovanje je pozitivno i? izpolnjuje vse tekoče obveznost' Lanska izguba na področju avt£>'j mobilskih in kreditnih zavarovafll pa bremeni kapital družbe. Ta ž*j varovalna družba je v zadnji11 petih letih povečala svoj trž1" delež od 4,7 na 15 odstotkov in s* prebila med tri največje slovensM zavarovalnice.
tretjino lastne proizvodnje,” napo-veduje direktor Lah.
Poleg tega Imeprial tudi pospešeno išče še enega partnerja in s«! o tem že dogovarja z danskif' proizvajalcem žvečilnega gumija| Za tako sodelovanje bi morali do-: biti še pristanek nemškega Hitsch-J lerja že zaradi tega, ker ima pod'J jetje precej njegove opreme.
B. DUŠIČ GORNll'
S krmo najlaže vplivamo na mleko
Rejci molznic najpogosteje sprašujejo, kaj naj naredijo, da bodo vsebnost suhe snovi, beljakovin in somatskih celic ter čistoča takšne, kot zahteva mlekarna
V zadnjih letih pri prireji mleka ni pomembno samo, koliko nam posamezna krava daje mleka, ampak tudi, kakšne kvalitete je to mleko. Mlekarne plačujejo mleko glede na čistočo (vsebnost mikroorganizmov), vsebnost somatskih celic, vsebnost suhe snovi in vsebnost beljakovin v mleku. Rejci se sprašujejo, kaj naj naredijo, da bodo te vsebnosti takšne, da bo njihovo mleko dobro plačano.
LETOS 650 HA OBNOVLJENIH VINOGRADOV?
LJUBLJANA - Nujno potrebna obnova slovenskih vinogradov, ki je v preteklih letih močno zastala, se bo, kot kaže, le nadaljevala v večjem, vendar še vedno nezadostnem obsegu. V državnem proračunu in drugih virih je za letos predvidenih 650 milijonov tolarjev investicijskega denarja oz. pomoči v obliki regresiranja obrestne mere, nakupa cepljenk, melioracij idr. S to državno pomočjo naj bi letos obnovili 650 ha vinogradov in zaustavili nazadovanje, ki ga nekateri poznavalci ocenjujejo že za katastrofalnega.
Pogosto tega ni lahko doseči, ker na te vsebnosti vplivajo različni dejavniki, poleg prehrane in dednih zasnov še zdravje živali, okolje, ravnanje z živaljo, higiena v hlevu in vrsta drugih. Omejili se bomo le na prehrano.
Izravnan obrok je prvi pogoj za kakovostno mleko. Vsebnost suhe snovi v mleku je odvisna od vsebnosti snovi, ki jo sestavljajo mlečna tolšča, mlečni sladkor, beljakovine in minerali. Največkrat obravnavamo suho snov v mleku brez tolšče, ki nam je bolj poznana. Mlečni sladkor v mleku ni odvisen od prehrane krav, ampak
predvsem od zdravja živali. Prehrana ima še največji vpliv na vsebnost beljakovin v mleku, vendar v veliki meri vplivajo na vsebnost beljakovin tudi dednostne zasnove.
Če v prehrani krav primanjkuje energije, bo v mleku nizka vsebnost beljakovin. Zato moramo kravam po telitvi zagotoviti v obroku dovolj energetsko bogate krme. Zagotavljanje zadostne količine energije kravam v visoki mlečnosti je temeljni pogoj za vfsoke vsebnosti beljakovin v mleku.
Ugoden vpliv na vsebnost beljakovin imajo tudi nizko razgradljive
Že drugič zmagal Zetor 4340
Med sodelujočimi v izboru traktorja leta je imel največ sreče Boštjan Hrovatič iz Stranske vasi pri N. m.
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkov prijatelj
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Petkova tržnica je bila spet polna. Opaziti je, da del tržnice postaja vse bolj mesnica s suhomesnatimi dobrotami: prekajeno meso ponujajo po 1.200 tolarjev kilogram, sveže svinjske kareje po 700, krvavice po 600 tolarjev. Ostala ponudba je bila naslednja: jajca od 25 do 30, smetana 600, sirček 400, slivovka 700, sadjevec 500, fižol 400, česen 300, med 550 in propo-lis 250 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi so veljale naslednje cene: pomaranče 105, kivi 205, banane 105, limone 205, rozine 265, mandarine 158, paradižnik 331, fižol 247, kumare 430 in čebula 70 tolarjev. Deladini je zaračunal: solata 200, pomaranče 200, kle-mentine 180, orehi 900, fižol 300, banane 120, paradižnik 450, krompir 60, zelje 90, jabolka 100, česen 280, papriko 450 in kumare 400 tolarjev.
SLOVENJ GRADEC - 11. januarja je bilo tu zaključno deja-nje izbora slovenskega traktorja leta. Tokrat sta ga organizirali uredništvo strokovne kmetijske revije Kmetovalec in uredništvo TV oddaje “Ljudje in zemlja” Studia Maribor. V uredništvo Kmetovalca je prispelo skupaj 984 glasovnic, po odločitvi naročnikov in bralcev pa je postal slovenski traktor leta 1996 zetor 4340, ki je zmagal že tudi leto poprej.
V letošnji razvrstitvi je prišlo v primerjavi z lansko do nekaterih večjih sprememb. Prvo mesto je ponovno zasedel zetor 4340, na
BREŽICE - Na sobotnem tedenskem prašičjem sejmu so imeli naprodaj 270 živali, starih do 3 mesece, in 60 starejših. Mlajše so prodajali po 340 do 410 tolarjev kilogram žive teže, starejše po 250 do 270 kilo žive teže. Prvih so prodali 140 in drugih 30.
kmetijski nasveti
frva sudanska trava in sirk
Izid poskusov s krmnimi dosevki na Dolenjskem
Večletno pridelovanje iste poljščine na isti njivi povzroča večjo nevarnost bolezni in škodljivcev pa tudi povečano zapleveljenost. Različne poljščine oziroma skupine poljščin različno obremenjujejo tla. Okopavine na splošno delujejo ugodno na rodovitnost tal, pospešujejo presnovo organskih snovi (humifikacijo), zato pa so velik porabnik organskih snovi - humusa v tleh in zahtevajo gnojenje z organskim - hlevskim gnojem.
Večletno zaporedje okopavin na isti njivi ali parceli brez organskega gnojenja bi zemljo zelo izčrpalo. Najugodnejši vpliv na rodovitnost tal imajo travno-deteljne mešanice zaradi pokrovnosti; s tem vsestransko varujejo tla pred negativnimi zunanjimi vplivi, dežjem, izsušitvijo in tlačenjem. Njinov koreninski sistem pa istočasno deluje ugodno na rahljanje tal, na oskrbo z dušikom iz zraka in na organsko snov zaradi sprotnega odmiranja koreninic in nastajanja novih.
Splošno poznana izkušnja “počitka” zemlje in izboljšanja rodovitnosti tal sloni izključno na tem dejstvu. Skupina poljščin iz družine žita sc smatra kot najslabši člen v sklopu ohranjanja rodovitnosti tal, predvsem v primeru, če strnišče ni obdelano in posejano. Na neobdelanem strnišču dež in sonce uničujeta strukturo tal, zemlja se zgosti, nastajajo razpoke, širi in razmnožuje pa se tudi plevel.
Najbolj idealno je, če so tla bolj ali manj obrastla preko poletja in zime. V tem primeru jih zavarujemo pred vsemi negativnimi vremenskimi vplivi - erozijo, izpiranjem, propadanjem mrvičavosti oz. grudičavosti tal in izsušitvijo. Ker so v našem klimatskem območju vremenske razmere dokaj ekstremne, velike količine padavin ali dolgotrajnejše deževje v jesenskem času in občasne suše v poletnem času, moramo te izkušnje še bolj upoštevati.
(Nadaljevanje prihodnjič) Mag. KATARINA KASTELIC Dr. TATJANA ŠTUPICA
SREČNEŽ - Boštjan Hrovatič iz Stranske vasi 5 pri Novem mestu ob nagradi - samonakladalni prikolici za seno.
V	CEFTI ZAENKRAT
PO STAREM
LJUBLJANA - Kot je znano, je Slovenija z letošnjim letom postala polnopravna članica Cefte, to je srednjeevropske skupnosti za svobodno trgovino. To pomeni, da zdsy velja pri nas prost pretok za vse izdelke - z izjemo kmetijskih pridelkov in izdelkov, za katere sije naša vlada začasno izgovorila poseben položig. Do sredine letošnjega leta, natančneje do 30. junija, pa bo treba skleniti nove bilateralne sporazume. Kmetijsko ministrstvo ima nalogo, da pripravi nove predloge, ki bodo sprejemljivi za vse strani in seveda tudi za kmetijstvo, ki se boji liberalizacije trga in z njim vdora cenejše hrane v našo državo.
V	kmetijskem ministrstvu bi bili, kot zatrjujejo, še najbolj zadovoljni, če bi ostalo po starem in bi Slovenija ohranila sedanje pogoje medsebojnega trgovanja.
beljakovine, kijih vsebujejo sojine tropine in nekatere beljakovine živalskega izvora. Tudi seno s sušenjem pridobi nizko razgradljive beljakovine, ki jih trava skoraj nima. Visoko razgradljive beljakovine, med katere bi lahko šteli tudi dodatek uree, pa nam ne zagotavljajo zadostne oskrbe z beljakovinami in celo obremenjujejo organizem krave. Večja mlečnost zahteva krmljenje kvalitetnejših beljakovin.
Pri kravah molznicah je zelo pomembna oskrba z minerali in mikrominerali, zato je uporaba mineralno-vitaminskih dodatkov nujnost.
Rejci naj ne razmišljajo, kaj bi krmili kravam, da bodo imele veliko beljakovin v mleku, kajti kravo je potrebno gledati kot celoto. Na kmetiji naj bo vedno skladen krmni obrok, in če bodo odbirali teličke od krav, ki dajejo veliko mleka z visoko vsebnostjo beljakovin, kakovost mleka ne bo pro-
blem'	Inž. STANE BEVC
kmetijska svetovalna služba
drugem mestu pa je fendta zamenjal same, tretji je bil zetor 5340, četrti massey ferguson 362, peti pa zetor 6340. Tudi pri uvrstitvi blagovnih znamk je vrstni red spremenjen. Premočno, kar s 33,7% vseh glasov, je na prvem mestu zetor, sledita pa mu massey ferguson in same. Nazadovali so nemški proizvajalci traktorjev, na lestvici pa so se povzpeli italijanski proizvajalci, predvsem zaradi šibke lire.
V Slovenj Gradcu se je na razglasitvi najboljšega traktorja sreča ponovno nasmehnila Boštjanu Hrovatiču iz Stranske vasi 5 pri Novem mestu. Že lani je osvojil eno od nagrad, ki jo je pripravilo uredništvo Kmetovalca, letos pa je posegel po prvi. Nagrada je bila sa-monakladalna prikolica za seno, ki jo je podarilo Gorenje Trgovina, generalni zastopnik za prodajo traktorjev Zetor v Sloveniji.
M. LIPOVŠEK
A AGROd.o.o.
71 NOVO MESTO
»KMETIJSKA APOTEKA« Kastelčeva ulica 3 tel. 322-560
—	UGODNA PREDSEZONSKA PONUDBA ZAŠČITNIH SREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN
—	Ročne in motorne škropilnice
—	rezervni deli za škropilnice
STROKOVNI NASVETI
Veruj, da je življenje vredno veti, in tvoja vera ti bo pomagala, da zaželeno uresničiš. (James)
•	V zadnjih petih letih se v Sloveniji ni prav nič spremenilo: država počiva na šampanjcu in lososu. (Rudolf)
•	Sneg je lepo in pošteno prekril socialne razlike: razkošne vile in barake je pobelil enako. (Jurič)
Zakaj je treba cepiti trto in izbor podlag
Posledica nekontroliranega uvoza sadik iz Amerike
(Nadaljevanje)
Potrebno je opozoriti, da podlaga lahko pomembno spremeni določene lastnosti žlahtne trte. V prvi vrsti je bujnost, ki vpliva na možnost uvajanja večjih gojitvenih oblik in s tem manjšo potrebo po številu cepljenk na enoto površine, vendar zato vinograd pozneje pride do polne rodnosti. Doseganje večjih pridelkov brez zmanjšanja kakovosti pa je odvisno od rodovitnosti tal in predvsem od dobrega pokrivanja talne površine oz. izkoriščenosti talne površine glede razmerja površine, neposredno osvetljenih listov in površine tal. Možno je doseči do 4,5-kratno razmerje, dejansko pa je okrog 2,5-kratno. Zmotno je pričakovati kakovosten pridelek, če dosežemo 4,5-krat večjo površino listja, ki pa ni neposredno osvetljena. To pomeni, da z 'gostejšim sajenjem v vrsti ne moremo nadoknaditi izgub zaradi preširokih vrst, ker listje v senci komaj ustvarja toliko, kolikor porabi. Povzroča pa večjo porabo hranil, predvsem vode, in poveča se pojav bolezni in nedozorelost rozg. Sicer pa vemo, da večji pridelki znižujejo kakovost grozdja in vina.
Nasprotno pa šibka podlaga zmanjšuje bujnost trsa in s tem omogoča gostejše sajenje in boljšo izrabo talne površine. Namreč poleti in v sredi dneva, ko je sonce visoko na nebu zaradi bistveno večjega števila vrst, je boljše pokrivanje tal. Manjša bujnost trsa in zaradi tega manjša obremenitev ter dobra osvetlitev omogočajo zgodnejše do-
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
zorevanje in boljšo kakovost pridelka.
Bujne podlage od tistih, ki jih pri nas uporabljamo so: Vitis Rupestris, Berlandieri x Rupe-stris: Richter 99 in 110 ter Rug-geri 140 in Paulsen 1103. Srednje bujna podlaga: Berlandieri x Riparia Kober 5 BB. Slabo bujnost imajo podlage: Vitis Riparia, Berlandieri x Riparia 420 A, Berlandieri x Riparia
so4.
Iz opisa lastnosti posameznih ameriških vrst lahko ugotovimo, da ima vsaka večje ali manjše pomanjkljivosti.
Vitis riparia. Ta podlaga se v veliki meri uporablja pri prvi obnovi vinogradov po napadu trtne uši. Potrebuje plodna tla z zelo malo apna. Korenine razvija plitvo, zato je občutljiva za sušo. Izredno ugodna lastnost je, da se dobro ukorenini. Zaradi slabe bujnosti pospeši zorenje za 10 -15 dni. Zaradi občutljivosti za apno in sušo ter neprimernosti za gojenje na revnih tleh se ne uporablja samostojno, ampak je bila dobro izhodišče pri križanju.
Vitis rupestris. V glavnem jo poleg Riparie uporabljamo pri prvi obnovi vinogradov. Uspeva na suhih in revnih tleh. Prenaša osrednjo količino apna v tleh. Je bujna in zavlačuje zorenje; na rodovitnih tleh pa je prebujna in se grozdje osipa. Ukorenini se dobro. Starejši trsi na revnih tleh in v toplih krajih dobro rodijo in imajo dolgo življenjsko dobo.
Vitis Berlandieri. Zaradi slabega ukoreninjenja je ne uporabljamo kot samostojno podlago. Prenaša pa veliko fiziološko aktivnega apna. Slabše dozori v vlažnih in hladnih letih in krajih. Je dobro izhodišče za križanje z drugimi vrstami. (Nadaljevanje in konec prihodnjič)
svetovalec za vinogradništvo JOŽE MAUEVIČ, dipl. inž. agr.
PRAVNA
svetovaInžca
Svetuje odvetnica IVIarta Jelačin
Ali lahko izpodbijem pogodbo?
VPRAŠANJE - Občina je, ko je bila še lastnica večstanovanjske hiše, sklenila s prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice v skladu s 147. čl. Stanovanjskega zakona najemno pogodbo, kljub temu da je tisti najemojemalec imel lastno stanovanjsko hišo, v kateri dejansko živi. Ta hiša je bila pozneje predmet denacionalizacije. Vas pa kot den. upravičenca zanima, ali lahko to pogodbo izpodbijate oz. ali je ta pogodba lahko nična in če je občina za svo-
je ravnanje lahko odškodninsko odgovorna.
ODGOVOR - Res je, občina bi lahko odklonila v smislu čl. 148 Stanovanjskega zakona sklenitev najemne pogodbe. Vendar pa ta člen predvideva le možnost, ne pa obveznosti občine, da v teh primerih ne sme skleniti najemne
pogodbe, zato je taka najemna pogodba le izpodbojna, ne pa nična. Je pa občina odškodninsko odgovorna vam kot den. upravičencu za škodo, ki jo imate zato, ker s stanovanjem ne morete prosto razpolagati, npr. že zato ker mora prejšnji imetnik stanovanjske pravice plačevati le naprofitno najemnino. Za obstoj te odškodninske odgovornosti pa bi morali še dokazati, daje občina namenoma sklenila takšno pogodbo oz. da je to storila iz malomarnosti, čeprav je vedela oz. bi morala vedeti, da ima prejšnji imetnik stanovanjsko pravico v svoji hiši, v kateri živi.
i 'OUČNA VODENA DEGUSTACIJA MLADIH VIN - Od 20 vzorzcev mladih vin na vodeni degustaciji mladih vin, ki jo je v sodelovanju z Gostinskim podjetjem Sevnica v hotelu Ajdovec drugi petek v januarju pripravilo Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj, je bil izločen le en vzorec. To pa je po mnenju enologa krške kmečke zadruge inž. Zdravka Mastnaka zelo malo in gotovo ni realen odraz stanja, ker je problemov letos dosti več. Problem pa je po njegovem mnenju ta, da so vina motna, nečista, neharmonična ali močno kisla. “Za lanski letnik lahko velja le ocena dobro in nič več, skratka, gre za letnik, ki ga bomo zlahka pozabili. Res pa je veliko prispevalo k slabši kakovosti neugodno vreme. Če bi Posavci in Dolenjci ne ponavljali napake, da smo tudi lani 14 dni prezgodaj trgali, bi imela vina vsaj za točko višjo oceno, več bi bilo kakovostnih, "je poudaril inž. Mastnak. (Foto: P. Perc)
helena MRZUK.4R gospodinjski kotiček
Mlinci, prva oblika kruha
rrvi zametki kruha so nastali že ci in nekaj žlic vode ali mleka. Za
prilogo pripravimo 5 žlic sesekljane suhe svinine (šunko), 2 dl kisle smetane, 1 dl mleka, vodo ali juho, drobtine, 2 jajci, sol in maščobo za posodo. Mlince napravimo po prej navedenem postopku, jih dobro namočimo in naložimo v tanki plasti v pomaščeno posodo. Prelijemo jih z mlekom ali juho, potresemo z drobtinami in sesekljano šunko. Vso površino prelijemo s polovično količino smetane in jajc, prekrijemo s preostalimi mlinci in ponovno prelijemo z mešanico smetane in jajc. Jed pečemo 30 minut pri 180 stopinjah C in jo serviramo k solati.
Med starimi domačimi jedmi so znani tudi ZVITI MLINCI. Napravimo vlečeno testo iz 1/4 kg moke, 1 jajca, 1 žlice olja in 1 dl mlačne vode. Za mazanje in zabelo pripravimo 2 dl goste posnete smetane, 1 žlico ocvirkov ali zaseke in 2 dl kisle smetane. Testo razvaljamo, oblikujemo v srednje velike kroge, premažemo z nadevom in spečemo.
v starem Egiptu, ko so ljudje mešali moko z vodo, oblikovali današnjim mlincem podobne testene krpe in jih sušili na soncu ali nad ognjem. Danes pečejo gospodinje mlince v krušni peči po peki kruha, ko se peč že nekoliko ohladi.
Osnovne sestavine za mlince so moka, jajca in voda. Testo mora biti trdno, vendar toliko, da ga lahko razvaljamo na krpe, ki jih bolj posušimo kot spečemo. Biti morajo lepo zarumeneli po obeh straneh. Ohlajene mlince nalomimo na kose v skledo in prelijemo z vrelo slano vodo. Nato jih pokrijemo, pustimo nekaj minut, da se napno, odvečno vodo pa odlijemo. Mlince zabelimo s prepraženimi drobtinami, preevrto sesekljano čebulo ali ocvirki. Ponudimo jih kot prilogo ali samostojno jed s solato. Samo z vodo poparjene in odcejene mlince pa ponudimo z mesno omako.
Za zimski jedilnik so primerna jed MLINCI S SUHO SVINI-NO. Za testo pripravimo 250 g bele ali polnovredne moke, 2 jaj-
19 učiteljev iz Argentine in Avstralije
DOLENJSKE TOPLICE - Od 15. do 19. januarja v hotelu v Dolenjskih Toplicah prebiva 19 vzgojiteljev in učiteljev slovenskega jezika in kulture iz Argentine in Avstralije. Niso prišli “le” na dopust, čeprav so že po nekaj dneh bivanja v Sloveniji nad njo očarani, pač pa so udeleženci strokovnega seminarja. Seminar sta pripravila Ministrstvo za šolstvo in šport RS ter Zavod za šolstvo RS in je že tretjič v Dolenjskih Toplicah. Na Dolenjskem so se namreč rodili in ustvarjali nešteti naši veliki možje slovenske besede, na primer Trubar, Levstik in drugi. Poleg strokovnega dela tečaja pa teden dni predstavlja tudi spoznavanje domovine, krajine, kulturne dediščine. Nekaleri izmed udeležencev so prvič v Sloveniji. Tako bodo dobili stik z živim jezikom in bodo kasneje lažje opravljali svoje poslanstvo.
V strokovnem delu tečaja bodo neposredno spoznali slovensko šolo na vseh ravneh.v Udeležujejo se hospitacij na OŠ Mirna, OŠ Grm in na Srednji tehniški in zdravstveni šoli Novo mesto, ob koncu seminarja pa bodo izdali glasilo. Argentinskim in avstralskim gostom je o slovenski in naravni dediščini predaval dr. Janez Bogataj, danes pa jim bo nekaj svojih pesmi predstavil pesnik Niko Grafenauer. Nasploh bodo združili koristno s prijetnim.
Vse goste so na otvoritvi seminarja v ponedeljek, 15. januarja, dopoldne pozdravili mag. Teja Valenčič, državna sekretarka z Ministrstva za šolstvo in šport; dr. Peter Vencelj, ravno tako državni sekretar prej omenjenega ministrstva; dr. Janez Žgajnar, bodoči veleposlanik na slovenski ambasadi v Argentini; Alojz Zupančič, podžupan Mestne občine Novo mesto; etnolog dr. Janez Bogataj. V dar so dobili knjigo Človek z masko, katere avtorja sta dr. Bogataj in Marjan Bažat. Vsi so jim zaželeli prijetno bivanje, da bi si pridobili veliko koristnega znanja in izkušenj. Zahvalo za povabilo pa so z obljubo, da bodo slovenščino z veseljem posredovali bodočim rodovom na južni polobli, dali predstavniki gostov. Mag. Teja Valenčič je vse razveselila z novico, da bo konec marca izšla knjiga za vse učitelje dopolnilnega pouka slovenščine. „
L. MURN
OGLEDI LE Z NAJAVO
TREBNJE - Galerija likovnih samorastnikov v Trebnjem v zimskem času ni odprta. Skupine, ki si želijo v tem času ogledati razstavo, naj se javijo na tel. št. 44-558 ali 44-183.
Pesti jih prostorska “revščina”
Glasbeno šolo IVebnje, za katero zanimanje močno raste - letos je vpisanih kar 306 učencev, pri delu že nekaj let omejuje huda prostorska stiska - Bogata koncertna dejavnost
TREBNJE - Prof. Tatjana Mihelčič - Gregorčič je ravnateljica Glasbene šole IVebnje od leta 1986. Šola je delovala v okviru Centra za za izobraževanje in kulturo - CIK, od leta 1993 pa je samostojen zavod. S prostorskimi problemi seje šoja začela soočati v šolskem letu 1989/90, ti pa so postajali vse večji. Število mladih, ki bi se radi glasbeno izobraževali, seje namreč naglo večalo in se v 9 letih s 136 premaknilo od 306 - sedaj jih instrumentalni pouk obiskuje 198, skupinski pa 108 učencev.
TEČAJ KOT TRAJNA VEZ MED DOMO VINO IN TUJINO - Za prisrčen sprejem gostov iz Argentine in Avstralije so med drugimi poskrbeli tudi (od leve proti desni) Peter Vencelj, Alojz Zupančič in (od desne proti levi) dr. Janez Žgajnar in Jože Škufca. (Foto: L. Murn)
/
Božični koncert Komornega zbora Ave v Trebnjem
Med odmorom nagovor L.
Peterleta, predsednika SKD
TREBNJE - V soboto, 6. januarja, na praznik sv. treh kraljev, je na 5. božičnem koncertu v organizaciji občinskega odbora SKD v župnijski cerkvi v Trebnjem nastopil komorni zbor Ave iz Ljubljane. Gre za enega najboljših zborov v Sloveniji in Evropi, kar dokazujejo številne nagrade iz tekmovanj na tujem. Kot so povedali sami člani, je zbor nastal predvsem iz želje po petju božičnih pesmi.
Kljub dokaj težkim razmeram za petje zaradi mrzle cerkve so v prvem delu koncerta vrhunsko poustvarili dela iz bogate vokalne zakladnice, v drugem pa tuje in domače božične pesmi v priredbah slovenskih glasbenikov. Posebej je izstopala znana Gruberjeva Sveta noč v priredbi dr. Mirka Cudermana, s katero se končuje vsakokratni božični koncert.
V odmoru med obema deloma koncerta je spregovoril tudi poslanec in predsednik SKD Slovenije Lojze Peterle ter se vsem, ki so pripravili koncert, zahvalil za lep večer. Podobnih misli je bila tudi nabito polna dvorana, ki je z dolgotrajnim ploskanjem pokazala, da zna ceniti vrhunsko umetniško prireditev. Program je zelo domiselno povezoval Robert Šket.
P. R.
Glede na število zaposlenih (21) in učencev bi Glasbena šola Trebnje potrebovala okrog 500 kv. metrov prostora, na razpolago pa imajo le 127 kv. metrov. “Tako imamo v prostorih Osnovne šole Trebnje 5 učilnic za individualni pouk in eno večjo za roditeljske sestanke in interne nastope. Kabinet v prostorih glasbene šole smo
Prešernova koledarska zbirka
Nov letnik predstavlja s koledarjem zbirko 6 knjig - Za leto 1997 bo decembra izšlo 7 knjig
MAL POLOŽI DAR DOMU NAALTAR
LJUBLJANA - Ob 110. obletnici Družbe sv. Cirila in Metoda bo v prostorih Slovenskega šolskega muzeja na Plečnikovem trgu 1 na ogled razstava Mal položi dar domu na altar. Otvoritev bo jutri, 19. januarja, ob 11. uri.
NASTOP NIZOZEMSKE SKUPINE SHAKE • SPIER
ČRNOMELJ - V Mladinskem kulturnem klubu Bele KRajine v Črnomlju bo v soboto, 20. januarja, ob 22. uri nastopila nizozemska skupina Shake - spier.
-Jfy\7STA VA NA ČATEŽU - Franci Les s Čateža ob Savi bo jutri, v petek, ob 19. uri v Petrolovem motelu predstavil izbor svojih likovnih del. Že v otroških letih je Franci kazal nadarjenost za risanje, to dokazuje nekaj ohranjenih risb in olj, in če ne bi bilo v hiši odločeno, da bo kot edini sin nadaljeval očetovo gostilno, bi morda resno zašel t' umetnost. Veselje do risanja pa je ostalo za vselej. Zadnja štiri leta se pod mentorstvom znane brežiške likovnice Cvetke Miloš resneje spoprijema s čopiči. Zajetna zbirka del je nastala in bila razstavljena na več skupinskih razstavah. Tokrat se bo prvič predstavil sam. Izbor je opiravil kustos Dolenjskega muzeja Jožef Matijevič, ki je 35 del razvrstil v štiri tematske skupine: krajino, portret, kopijo del znanih slikarjev in abstraktno likovno izpoved. Razstava bo odprta do četrtka. (Foto: M. Vesel)
Tik pred novim letom je v malce spremenjeni obliki izšlo darilo Prešernove družbe za leto 1996. Zbirko šestih knjig začenja letošnji koledar, v katerem je Ciril Zlobec, predsednik Prešernove družbe, med drugim v uvodniku pove-dal:”Koledarji, takšni in drugačni, nas spominjajo, da je spet leto naokrog. Prešernov je vsako leto knjiga stalnica v zbirki, ki si ves čas prizadeva, da bi postala nepogrešljiva potreba in zadovoljstvo vašega duhovnega sveta in zadovoljstvo vsakdanjega življenja.” Tudi tokrat je koledar s pestro vsebino vabljiv za vsako družinsko skupnost. Z veščo roko ga je uredil Sandi Sitar. Zanimivi so odgovori nekaterih znanih Slovencev na anketno vprašanje:”Kaj je vrednejše od denarja?”
V nizu “Sto slovenskih...” je tokrat knjiga dr. Ive Curk Sto zgodb arheoloških spomenikov v Sloveniji (s fotografijami Boruta Križa), v kateri avtorica poudarja pomen arheologije kot vede, ki pomaga spoznavati predvsem tiste pretekle pojave in obdobja, o katerih imamo malo ali pa sj>loh nič pisnih virov. Dr.' SandČSitar je napisal (tudi s slikovnim materialom bogato) knjigo Z vozili skozi čas, o kateri v uvodu sam pravi, da je “slikovito delo, ki se začenja s prvimi sledovi človeških nog na Zemlji in končuje s stopinjami na drugem nebesnem telesu”. Dr. Janja Žitnik objavlja knjigo Pogovori o Louisu Adamiču, zbirko 12 intervjujev s sodelavci in sorodniki znanega pisatelja. Dr. Vlado Peteršič je za zbirko napisal roman
Monografija Mire Pregelj
Občina Velenje pobudnik izdaje monografije
LITIJA - Do sedaj še malo znana slikarka v slovenskem merilu Mira Pregelj je večji del svojega življenja preživela v Litiji, v Far-barjevem gradu ali Farbarjevem turnu, kot mu še danes pravijo Li-tijani. Hiša, ki je znamenita že po svoji starosti, je bila njena last. Pred leti so njeno stanovnaje preuredili v galerijo in jo tudi imenovali po njej, v njej pa so Velenjčani ob njeni 29. obletnici, odkar ne slika več, in 850 - letnici Litije Litijanom predstavili “Monografijo Mire Pregelj”. S tem se je tudi sama Litija delno oddolžila veliki umetnici za ustvarjena dela.
Iz njenega življenjepisa lahko preberemo podatke, da se je rodila v Litiji, da je že pred vstopom v šolo poleg slovenščine znala tudi nemško, da so jo z 10 leti vpisali na kraljevo višjo realko v Ljubljano, da jo je potem oče brez njene vednosti vpisal na Kraljevo umetniško akademijo v Zagreb, kjer je študij zaključila še pred svojim 21 letom. Prof. Vladimir Betič je v oceni zaključnega izpita o slikarki med drugim zapisal, da ima izrazit slikarski talent. Potem se je začelo risanje, razstave ipd., vse do njene smrti leta 1966. Pregljeva je zelo redko razstavljala samostojno, zanimivo pa je tudi to, da je imela prvo samostojno razstavo šele 27 let po diplomi, leta 1953.
MARJAN ŠUŠTERŠIČ
Pokvarjenka, tragično zgodbo dijakinje. Pisca je odkril že njegov prvi urednik mariborski književnik prof. Košar. Prvo “pasjo avtobiografijo na svetu z avtorjevimi last-nonožnimi ilustracijami” je zbirki dodal Peter Stopar.
Prešernova koledarska zbirka za leto 1996 je izšla v prednaročniški nakladi 10000 izvodov. Koledar bodo morali ponatisniti. Zbirka je za 30 odstotkov, večja kot je bila njena naklada za leto 1995, napovedujejo pa tudi že 7 knjig za leto 1997
TONE GOŠNIK
pregradili in namenili računovodsko - tajniškemu delu in ravnateljevi pisarni, občasno pa v teh prostorih poteka tudi pouk. Prej smo imeli dodatne prostore tudi na CIK-u (v stari osnovni šoli), kjer smo v pregrajenem prostoru avle imeli pouk klavirja, v avli pa koncerte, ker je bil prostor zelo akustičen. Zaradi obnove stavbe pa tam .trenutno ne potekajo koncerti, “ pravi Mihelčič - Gregorčičeva.
• Prostorsko “revščino” njihove šole kaže tudi primerjava z ostalimi slovenskimi glasbenimi šolami, saj imajo v Trebnjem daleč najmanjšo kvadraturo prostora za normalno organizacijo in izvedbo pouka. Šola nima nujnega zborničnega prostora, učitelji nimajo svojih kabinetov, manjka prostor za knjižnični fond in druga učna sredstva. Za svoje nastope se poslužujejo preurejene običajne učilnice, ki pa je premajhna. Del pouka poteka tudi na OS Mirna, Šentrupert, Veliki Gaber.
Ravnateljica je povedala, da so neštete prošnje v zvezi s prostori, ki so jih pošiljali na skupščino občine Trebnje, že kazale delne
/I

I ‘
KAMERA ODKRI VA - Nakupovalni center BTC v Bršljinu v Novem mestu vsak dan obišče veliko ljudi, zato še toliko bolj moti, da je na vhodni tabli ime našega mesta napisano napačno. Za zdaj je dolenjska prestolnica še Novo mesto in ne Novo Mesto. Če ime našega mesta narobe pišejo na tujih zemljevidih in na atlasih računalniških zgoščenk, bi to še nekako razumeli, držijo se pač svojih pravil, če pa domačini ne vedo, kako se napiše pravilno ime njihovega mesta, je pa res žalostno. Še bolj pa to, da se ta napaka vse pogosteje pojavlja tudi v naslovih vse številnejših podjetij. (Foto: M. Markelj)
v
Študentski kruh bel ali črn?
Študentje obeh univerz organizirali protestni shod
LJUBLJANA - Študentje ljubljanske in mariborske univerze hudo negodujejo zaradi zniževanja njihove življenjske ravni, še posebej pa zaradi skromne postavke v državnem proračunu za subvencioniranje študentske prehrane za leto 1996. V torek so organizirali protestni shod.
Prvotni predlog je za to nameni/ le okrog 670 milijonov tolarjev, kasneje pa so v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve zagotovili 900 milijonov tolarjev. Toda to še vedno ni dovolj. Študentska organizacija obeh univerz trdi, da je za normalno subvencioniranje študentske prehrane potrebnih 1,3 milijarde tolarjev (lani je država prispevala 1,060 milijarde tolarjev). Pogovori z ministrico Klinarjevo niso obrodili ne vem kakšnih sadov, saj jim je ta predlagala izdelavo analize proračunskih sredstev za študentsko prehrano za leta nazaj, za letos pa da se subvencija' za bon v primerjavi z lanskim decembrom ne bi znižala - v Ljubljani naj bi ostala 280 tolarjev, v Mariboru pa naj bi jo povečali od 230 na 280 tolarjev.
Vodstvo študentov s tem ni zadovoljno, svoje zahteve pa so združili tudi v zahtevi po celovitejši ureditvi štipendiranja in potrebi po najmanj 1000 novih posteljah v' Študentskih domovih. Iz vseh teh razlogov so se odločili za štu-
dentske demonstracije pred državnim zborom, in to ravno v torek, 16. januarja, na dan sprejemanja državnega proračuna. Kakšni bodo rezultati in dosežki, bomo še videli, drži pa to, kar so študentje napisali na svoje transparente: “Lačen študent ne študira ". Večini namreč bon za kosilo pomeni edini topli obrok na dan. Če pa že država za študentsko prehrano ne poskrbi na tak način, naj poveča število in višino štipendij, ki ne bo zadostovala le za stanarino. Po zadnjih podatkih republiškega zavoda za zaposlovanje je v začetku šolskega leta 1995/96 republiško oz. socialno štipendijo dobivalo 9324 slovenskih študentov, povprečno pa je znašala 10.830 tolarjev. Kako lahko nekdo živi izven kraja stalnega bivališča mesec dni s tako vsoto denarja ? No, vlada študente opozarja, da se bo socialni položaj mnogim izboljšal po L maju, ko bodo nekateri pridobili pravico do otroškega dodatka - najmanjši bo 2.260 tolarjev, najvišji pa 7.100 tolarjev.
Poleg dejstva, da lačen študent ne bo študiral, pa je res tudi to, da ni rečeno, da bo svoje delo opravljal tudi potem, ko bo imel poln želodec. Prav zanimivo bi bilo videti primerjave, koliko mladih se vpiše na določeno fakulteto in koliko jih študij tudi konča - v rednem ali izrednem roku.
LIDIJA MURN
rešitve, saj je izvršni svet SO Treb- i nje leta 1994 sklenil, da se prostori, ki so bili zasedeni z enoto računovodstva na Kidričevi 2, z njeno preselitvijo namenijo za : dejavnost Glasbene šole Trebnje. Toda do uresničitve tega ni prišlo,! kajti ti prostori so bili dodeljeni VVO Trebnje. Obljubili so jim, da bodo dobili učilnico za individualni pouk in učilnico za skupinski pouk nauka o glasbi, pripravnice in male glasbene šole v stari osnovni šoli po preselitvi službe sodnika za prekrške v nove prostore
prof. Tatjana Mihelčič - Gregorčič
in tajništva CIK v nadzidani del zgradbe. Upajo, da bo to čimprej. !
Kljub opisanim težavam pa igra j Glasbena šola Trebnje pomembno vlogo v kulturnem življenju trebanjske občine, saj popestri marsikatere prireditve v kraju. Z or- 1 ganizacijo koncertne dejavnosti in dosežki na državnih tekmovanjih so si pridobili ugled in vidno mesto ne samo na Dolenjskem, pač j pa v širšem slovenskem prostoru. Poleg svojih nastopov organizirajo tudi koncerte študentov in diplomantov Srednje glasbene šole in Akademije za glasbo iz Ljubljane, pa tudi koncerte že j uveljavljenih mladih glasbenikov. “Seveda z namenom ponuditi program in razvijati zahtevnejši glas- j beni okus tako pri učencih kot ostalih poslušalcih, tako da že ima- j mo nek stalen krog obiskovalcev,” . meni ravnateljica. Dobro je razvito tudi sodelovanje z glasbeno šolo j “Franc Šturm” iz Ljubljane. Opti- j mistične načrte kaže novica, da na šoli že tretje šolsko leto deluje j godalni oddelek, kajti želijo, da bi v prihodnje oblikovali komorne ] sestave z godali.
Glede na to, da Glasbeno šolo Trebnje obiskuje 12,9 odstotka vseh tamkajšnjih šoloobveznih otrok, upravičeno upajo na ust- | rezno pomoč pri reševanju pro-storskih težav, v prihodnosti tudi celovitejšo in trajnejšo rešitev - 1 nove prostore.
LIDIJA MURN
OPERNI PEVCI V LAŠČAH
VELIKE LAŠČE - Na osnovni šoli Primoža Trubarja v Velikih Laščah so 9. januarja gostovali pevci ljubljanske Opere Sonja 1 ločevarjeva, Rajko Koritnik, Jože Logar in Martin Žitnik. Vodstvo šole se tako prizadeva, da učenci spoznajo tudi resno zvrst glasbe, ki je je v Laščah v zadnjem obdobju premalo. Šolarji so gostovanje opernih pevcev lepo sprejeli.
DOLENJSKI LIST
vaš četrtkov prijatelj ; j
VSE NOVE OBČINE IMAJO SVOJA GLASILA
OSILNICA, VELIKE LAŠČE, DOBREPOLJE, LOŠKI POTOK - Vse štiri nove občine na območju zahodne Dolenjske izdajajo svoja glasila. Občini Osilnica in Dobrepolje sta ga izdajali že minulo leto (enkrat mesečno ali občasno), tik pred novim letom oz. božičem pa sta izdali prvi številki svojih glasil še občini Velike Lašče (“Informativni bilten občine Velike Lašče”) in Loški potok ("Odmevi”, glasilo občine Loški potok). Vsa glasila so namenjena nekoliko podrobnejšemu informiranju o delu občinskih vodstev in drugih dogajanjih v občini.
POTA IN ST#
*
O
H
>
Le Maribor bolj rožljal z orožjem
Število ilegalnih prehodov slovenske državne meje upada • Po raziskanosti kaznivih dejanj UNZ Novo mesto na 2. mestu v Sloveniji - Lani posekali 720 sadik konoplje
NOVO MESTO - Čeprav natančnih statističnih podatkov o delu Uprave za notranje zadeve Novo mesto v letu 1995 še ni, sta prejšnji teden načelnik UNZ Franci Povše in načelnik urada kriminalistične službe Anton Olaj že podala nekaj glavnih značilnosti dela v preteklem letu. N^jvečje uspehe so dosegli na področju prometne varnosti, pri delu na južni meji, uspešni pa so bili tudi na področju boja proti organiziranemu kriminalu.
dežurni
poročajo
VZELA STENSKO URO - M. K. iz Mihovice je utemeljeno osumljena da je 8. januarja vzela stensko uro, kije visela na zunanji leseni steni gospodarskega poslopja. S tem je lastnico I. M. iz Drame oškodovala za 45 tisočakov.
OKRADEL AVTOMOBILA -Neznanec je V noči na 25. december prišel na dvorišče Cestnega podjetja Novo mesto, Sektor VVC Krško, v Žadovinku pri Krškem in iz odklenjenih tovornih avtomobilov odmontiral kompletno radijsko zvezo in taster - mikrofon.
PLAČEVALA S “PRAZNO” KREDITNO KARTICO - 28-letna Š. M. iz Krškega je v drugi polovici novembra in prvi polovici decembra nakupovala v Blagovnici Brežice in plačevala s kreditno kartico Activa - Dolenjske banke, enota Krško, čeprav je - vedela, da ima od avgusta lani blokirano kartico in da je že prekoračila dovoljeno negativno stanje na tekočem računu. Š. M. je oškodovala trgovino za 125 tisoč tolarjev.
BOGAT PLEN V VIKENDU -Neznanec je med 7. in 13. januarjem prišel do vikenda v Gornjih Raduljah, kije last M. Z. iz Novega mesta, in z neznanim orodjem na silo odprl vhodna vrata vikenda in odnesel 50 kv. metrov bukovega lamelnega parketa, škatlo z orodjem, kotno brusilko, vrtalni stroj, tri stole, klubsko mizico, ul-trapas, kozarce, krožnike, skodelice, pladnje, plinsko jeklenko, tapiserijo, gobelin, več vaz in ■ zračno pištolo.
Vil mesecih so obravnavali 1.182 kaznivih dejanj, kar je nekaj manj kot leto prej, s 76-odstotno raziskanostjo pa je UNZ Novo mesto na drugem mestu v državi. Manj razvseljivo drugo mesto pa mu pripada glede kaznivih dejanj nedovoljenega prometa z orožjem, saj so več kaznivih dejanj obravnavali le še v Mariboru. Tako so v preteklem letu na območju UNZ Novo mesto zasegli 150 ročnih bomb, 13 avtomatskih in 28 voja-
• Kot je povedal načelnik UNZ Novo mesto Franci Povše, so v lanskem letu prejeli 66 pritožb zoper delo delavcev UNZ, leto prej pa 81. Med pritožbami je bilo le 8 utemeljenih, med katerimi se jih je največ nanašalo na netaktnost postopka, nobena pa ne na prekoračitev pooblastil.
ških pušk, 42 pištol in samokresov, preko 8.000 nabojev, skoraj 27 kilogramov eksploziva, posekali so 720 sadik konoplje...
Čez mejo je šlo približno enako potnikov kot leto prej, prehajanje meje pa so zaznamovali dogodki na Balkanu, tako da je bilo več prometa v zadnjih mesecih leta. Mejo je izven mejnih prehodov prestopilo 141 tujcev-, kar je za petino manj kot leto prej, in 37 slovenskih državljanov, kar je za več kot polovico manj kot v letu 1994. Zabeležili so 28 mejnih incidentov, predvsem zračnih, ki pa niso imeli hujših posledic, le vznemirili so občane.
V lanskem letu so policisti obravnavali 1.513 prometnih nesreč, kar je za 2 odst. več kot leto prej, a smrtnih žrtev je bilo 6 manj,
•	Prvo polovico življenja nam pokvarijo starši, drugo pa otroci. (Darow)
•	Ljubezen bedaka spametuje, modreca pa poneumni. (Diderot)
saj so ceste na območju UNZ Novo mesto zahtevale “le” 20 živ-
ljenj. Posledice nesreč so bile manjše kljub povečanemu prometu, skrb vzbujajoče pa je število vinjenih povzročiteljev nesreč: v skoraj petini nesreč je bil vzrok prav alkohol. Lani so intervenirali v 5.669 klicih na številko 92, pri tem pa so interventni čas zmanjšali od 16 na 14 minut.
T. GAZVODA
			■31
PREBLIZU ROBA CESTE -13. januarja ob 16.10 jc 60-letni J. A. iz Gorenjih Radulj vozil traktor po lokalni cesti s Telč proti Lazam pri Boštanju. Izven Laz jc na ravnem delu vozišča zapeljal na bankino, nato pa ga je zaneslo s ceste, od koder se je avto prevrnil po pobočju na desni bok in preko strehe ter obstal 12 metrov stran od ceste. Med prevračanjem je J. A. padel iz vozila, ki ima sicer vgrajeno varnostno kabino, in se hudo poškodoval.
POŠKODOVANKA K ZDRAVNIKU ŠELE NASLEDNJI DAN - 31. decembra okoli 5. ure je neznan voznik osebnega avtomobila znamke R 4 temno modre barve in z ljubljanskimi registrskimi tablicami vozil od Čateža proti Čateškim
t
Kdo ga je videl?
ČRNOMELJ - 31. julija lani je neznano kam odšel 63-letni Antun Roginič iz ulice Sadež 31 v Črnomlju. Visok je okoli 170 centimetrov, srednje postave, ima sive lase in plešo, na desni strani ličnice ima brazgotino zaradi operacije. Ko je odšel od doma, je bil oblečen v rjave hlače in sivo srajco s kratkimi rokavi.
S seboj je vzel potni list in osebno izkaznico. Kljub zbi-
MAGISTRALKA ZAHTEVALA ŽIVLJENJE 20-LETNIKA - V nedeljo,	™nJu obv®stil policisti pogre-
14. januarja, ob 22.05 se je na magistralni cesti pri Lutrškem selu zgodila	sane °sebe n.ls.° n^h, zato
huda prometna nesreča, v kateri je umrl 20-letni J. V. iz Velikih Vodenic	naprošajo občane, ki bi o
nad Kostanjevico. J. V. je vozil osebni avto iz Krškega proti Novemu me-	njem karkoli vedeli alt bt ga
stu, ko je pri Lutrškem selu nenadoma zapeljal na levo polovico vozišča	vtdelt, naj o tem obvestijo
pred tovornjak s polpriklopnikom, ki ga je vozil 31-letni R. O. iz Tolstega	operativno-komunikacijski
Vrha. Vozili sta silovito trčili. Zaradi hudih poškodb je J. V. na kraju ne-	a 1 na 16 '
zgode umrl, poškodbe pa je dobil 26-letni sopotnik v tovornjaku A. P. s Tol-stega Vrha. Zaradi nesreče je bila cesta v obe smeri uro in pol zaprta.
Prometne kulture učiti že najmlajše
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v mestni občini Novo mesto spet dela - K sodelovanju bodo povabili tudi škocjansko in šentjernejsko občino
NOVO MESTO - Zaradi reorganizacije lokalne samouprave je --------------------------
začasno zastalo tudi delo Sveta za preventivo in vzgojo v prometu v mestni občini Novo mesto, ki pa je pred kratkim spet zaživel in si zadal širok program aktivnosti na področju osveščanja in usposabljanja vseh udeležencev v prometu, s poudarkom na otrocih.
Res da se je stanje prometne varnosti v zadnjih letih izboljšalo kljub povečanju prometa in počasni modernizaciji in vzdrževanju cest, a ugodno stanje ne more biti razlog za samozadovoljstvo, pač pa bo potrebno še veliko.dela vseh, ki lahko kakorkoli prispevajo k večji varnosti v prometu.,Tako je tudi aktivnost Sveta za preventivo in vzgojo v prometu usmerjena v sodelovanje z avto šolami, ZŠAM, vzgojno varstvenimi ustanovami, osnovnimi in srednjimi šolami, nudili bodo strokovno pomoč pri dopolnilnem izobraževanju in preverjanju znanja poklicnih voznikov v podjetjih in avtoprevoznikov s področja prometne varnosti, pripravljajo pa tudi občinsko tekmovanje “Kaj veš o prometu?” za osnovnošolce, zato bo ena prvih nalog Sveta posvet mentorjev prometne vzgoje. Hkrati bodo poskušali vplivati na odpravo nevarnih mest in drugih pomanjkljivosti na cestah in sodelovati, kolikor bo to mogoče, pri obravnavi osnutkov predpisov s področja prometne varnosti. Vključevali se bodo tudi v akcijo teden varnosti otrok in mladine v začetku šolskega leta, v
• Na seji Sveta za preventivo in vzgojo v prometu je Štefan Gorše iz Srednje tehniške in zdravstvene šole Novo mesto opozoril, da bi morali tudi v srednjih šolah uvesti prometno vzgojo, saj je ta sestavni del šolske vzgoje in to zahteva življenje.
letošnji akciji Sveta za preventivo pa bo poseben poudarek na uporabi čelad, zato jih je svet nekaj že nabavil. Tudi tokrat seje izkazalo, da se vse začne in žal tudi konča z denarjem, zato bo za nemoteno delo še kako pomembna pomoč donatorjev.
J	T. GAZVODA
po dolenjski deželi
•	Kot kaže, so imeli policisti minuli vikend kar nekaj dela z vozniki, ki niso hoteli preizkušati, kako deluje alkotest, če pa so to povabilo sprejeli, so bili manj poslušni pri izpolnjevanju policistovih navodil. Eden izmed “grešnikov”je bil tudi 36-letni R. N. iz Novega mesta. Najprej ni hotel pihati, zato so mu policisti prepovedali nadaljnjo vožnjo. A slabo uro po prvem srečanju z možmi postave je ponovno padel v njihove mreže. Tokrat je bil manj uspešen, saj so ga policisti pridržali.
•	Običajno v vlaku sedimo na sedežih, malo drugačen položaj pa sta si 12. januarja ponoči izbrala dva romunska državljana. Namesto sedežev sta raje legla pod sedeže zadnjega kupeja v zadnjem vagonu vlaka. A ne zaradi večjega udobja, pač pa poskusa ilegalnega prehoda meje. V njunih potnih listih je bilo vidno, da sta bila dan prej že zavrnjena na mejnem prehodu Središče ob Dravi. Pa prihodnjič več sreče!
•	14. januarja ob 18.30 so krški policisti pridržali 26-let-nega H. D. iz Straže. Presenetili so ga namreč na Drnovem, kjer so ravno takrat obravnavali prometno nesrečo. H. D. je hotel čimbolj neopazno mimo kar brez prižganih luči. Policistom je bilo sumljivo, ob kontroli pa so ugotovili, da sploh nima vozniškega dovoljenja. Zadah po “sodu "je dal slutiti vinjenost, kar je potrdil tudi elektronski alkotest. Ker pa prepovedi vožnje ni upošteval, so ga policisti čez nekaj časa ponovno ustavili in je nekaj ur prebil na policiji.
SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V PROMETU SPET DELUJE -Svet se je prvič sestal 11. januarja, ob obsežnem programu pa niso pozabili na zahvalo prejšnjemu svetu in na povabilo k sodelovanju šentjemejski in škocjanski občini. Na sliki: tajnik Sveta Milan Bratič in predsednik Borut Šuštaršič.
VLOMILI V OSNOVNO ŠOLO
CERKLJE OB KRKI - Neznanci so minuli vikend vlomili v osnovno šolo Cerklje ob Krki, nasilno pa so odprli tudi vrata tajništva, kjer so našli železno blagajno znamke Primat, jo odprli in iz nje vzeli 32.000 tolarjev. Nabrali so še živila.
Policisti in kriminalisti naprošajo vse, ki bi o dogodku karkoli vedeli, da o tem obvestijo policijsko postajo Brežice na telefonsko številko 61-122 ali pa operativno-komunikacijski center UNZ Krško na številko 92.
PREVRNIL SE JE NA GLAVO - Kot vsako jutro je tudi v soboto, 13. januarja, Zlatan Grčič, avtoprevoznik iz Novega mesta, s svojo cisterno pobiral mleko po okoliških vaseh mirnopeške doline. Ko se je vračal iz Globodola v Mirno Peč, je v Ivanji vasi iz še neznanega razloga zapeljat na levi pas ceste ter se prevrnil po strmini. K sreči je voznik pristal zunaj avtomobila in se sedaj zdravi v novomeški bolnišnici, cisterna, polna mleka, pa seje po prevračanju le ustavila pri bližnji hiši, v kateri ni bilo nikogar. Sreča v nesreči je ta, da se avtomobil s šoferjem ni ustavil šele v Temenici, ki teče malo nižje. (Foto: L. Murn)
Toplicam. Približno 150 metrov pred Čatežem je na ravnem delu ceste prehitel tri pešakinje: S. Š., D. S. in P. Š., ki so hodile ena za drugo ob desnem robu ceste. Ko jih je voznik prehiteval, je z avtom oplazil S. Š. in D. S. 18-letno P. Š, ki je hodila prva v vrsti, pa je voznik zadel, tako da jo je vrglo na pokrov motorja. Neznani voznik je začel zavirati in po 10 metrih ustavil, pri tem pa je Š. P. vrglo v sneg ob cesto. Neznanec je po nezgodi udeleženke vprašal o morebitnih poškodbah, ker pa so trdile, da niso poškodovane, seje odpeljal. Naslednjega dne je P. Š. iskala zdravniško pomoč in v brežiški bolnišnici so ugotovili hude poškodbe, zato policisti prosijo, naj se neznani voznik javi na najbližjo policijsko postajo.
Kočevska stranpota
POŽAR - 5. januarja zvečer je prišlo v naselju Gornje Ložine do požara, v katerem je zgorela starejša stanovanjska niša. Do požara, ki gaje okoli 20 gasilcem uspelo pogasiti, tako da se ni razširil, je prišlo zaradi dotrajanega dimnika.
PONAREJENI DOKUMENTI - 8. januarja so kočevski policisti obravnavali primer mladoletnega P.D. iz Ljubljane, ki je vozil osebni avtomobil renault clio s ponarejenimi in lažnimi dokumenti za vozilo. Avtomobil, ki je bil namenjen za nadaljnjo prodajo, in dokumente so policisti zasegli, mladoletnika pa predali ljubljanskim kriminalistom. x NESREČI Z MATERIALNO ŠKODO -11. januarja ob 11.50, se je na Ljubljanski cesti v Kočevju pripetila prometna nesreča z materialno škodo. M. R. je s svojim avtomobilom zapeljala iz Rožne ulice na prednostno cesto in pri tem izsilila prednost pred voznikom osebnega avtomobila P.P. V trčenju je nastalo za okoli 300 tisoč tolarjev škode, nihče pa ni bil poškodovan. Brez telesne poškodbe pa stajo odnesla tudi udeleženca prometne nesreče, ki se je pripetila istega dne, ob 20. uri, v Stari Cerkvi.
Ko vam pred domom povozijo otroka
Drugošolka Tina mesec dni po nesreči dobro okreva - Nesreče, v kateri si je poškodovala roko, medenično kost, hrbtenico in dobila hud pretres možganov, se sploh ne spominja
Pešci in kolesarji so na naših cestah najbolj ogroženi udeleženci v prometu, posebno mesto pa zavzemajo otroci, ki v svoji radoživosti mislijo na tisoč in eno stvar ter, čeprav so na cesti, jim ta ne povzroča veliko skrbi. Prav zato so toliko bolj ogroženi, kar pričajo tudi pogosta poročila o mladih udeležencih v prometnih nesrečah.
Ena takšnih nesreč se je pripetila v začetku decembra v vasi v okolici Novega mesta. Čisto običajno sobotno popoldne je bilo, ko so 8-letno Tino pripeljali sorodniki in ji ustavili pred domačo hišo. Th je, nič hudega sluteč, hotela prečkati cesto in steči na dvorišče, ko je nenadoma počilo. Cesta je namreč v zgoščenem naselju ozka, hitrost je omejena na 40 km/h, kar upoštevajo le redki vozniki. Le trenutek nepazljivosti sorodnikov, deklice in voznika in že je bila nesreča neizogibna. Tino je zbil 25-letni šofer osebnega avtomobila. Drobno dekletce je še kakšnih 20 metrov peljal na pokrovu motorja, nato pa je z zlomljeno roko, poškodovano medenico, udarcem v hrbtenico ter hudim pretresom možganov nezavestna obležala na cesti.
Kaj se je zgodilo, je videl Tinin pet let starejši brat David. “Tino je povozil avto!” je zavpil. Kako so se domači naenkrat znašli na cesti, se Tinin oče Jože
sploh ne spominja, tudi gruče ljudi ne, ki se je takoj nabrala okoli. “Občutki, ko ti nekdo povozi otroka, so grozni in od šoka smo se komaj opomogli,” pravi Jože, ki je sicer poklicni šofer in vsakodnevno opazuje dogajanja na cesti. Prometa je namreč vedno več, s tem pa tudi mladih voznikov v dobrih avtomobilih, ki so mnogokrat neuki in predrzni. “Nekulturnost je najbolj opazna na stranskih cestah. Mnogi vozniki so brez vsake strpnosti, razlika med Slovenci in tujci pa je očitna. Na naših cestah bi bilo potrebno narediti red,” meni Jože. Nevarne odseke bi bilo potrebno bolj zavarovati in označiti, mogoče prav z “ležečimi policaji”, tudi tega, kjer seje poškodovala Tina, saj so nesreče v tej vasi pogoste. Pred 10-imi leti na primer je prav na tej cesti Tinino staro mamo zbil motorist.
Tina se na srečo ne spominja nesreče, ve le, da je takrat hotela čez cesto, nič več. Ko se je
v novomeški bolnišnici zbudila v šok sobi, je mislila, da so vse skupaj le sanje. Pa niso bile. En teden je bila priklenjena na posteljo, v šolo je šla po nesreči prvič šele prejšnji teden, redno hodi tudi na rehabilitacijo. Zaradi hudega pretresa možganov se bo morala še eno leto bolj paziti. Še vedno pa jo občasno boli roka, ki je ne more čisto stegniti. Tina je posledice nesreče, ki bi se lahko končala še slabše, kot se je, prebolela, nanjo pa jo spominjajo že zaraščene, a še vedno vidne rane na obrazu.
T. GAZVODA
EN MESEC PO NESREČI
Akripol in Krško začela z zmago
Veliko slavje v trebanjski športni dvorani, kjer je Akripol pred televizijskimi kamerami s 23:22 (11:12) premagal Kodeljevo • Krško je povsem dotolklo Rudis Rudarja
Na Otočcu je zmagala Petra Rampe
Državno prvenstvo do 16. leta
OTOČEC - Teniški klub Novo mesto je v sodelovanju s teniškim centrom Otočec od petka do ponedeljka pripravil dvoransko državno prvenstvo v tenisu za dekleta do 16. leta starosti. Nastopilo je 35 tekmovalk iz vse Slovenije, po pričakovanju pa je naslov državne prvakinje osvojila članica Breskvarjeve teniške akademije iz Ljubljane, 15-letna Petra Rampe, ki je v finalu s 6:2 in 6:1 premagala članico mariborskega Branika Tino Hojnik. Petra je kljub rosnim letom že skoraj prava profesionalka, saj ne hodi v šolo in je zadnje leto preživela v Nemčiji, kjer je vadila pod nadzorom Borisa Breskvarja, sicer slovenskega trenerja, ki je ustvaril dve največji imeni nemškega in svetovnega tenisa -Beckerja in Grafovo.
Na prvenstvu so nastopile tudi igralke domačega kluba, ki pa v tej kategoriji ne sodijo v slovenski vrh. Največ so Novo-meščani pričakovali od Katje Zupančič, ki je tako kot Tjaša Blaznik in Aleša Šantelj izpadla v prvem krogu, Suzana Matoh pa je zaključila tekmovanje že s porazom v kvalifikacijah.
Petra Rampe
TREBNJE, KRŠKO - Že v prvem krogu drugega dela prvenstva v prvi rokometni ligi sta moštvi Akripola in Krškega napovedali, da bosta na koncu sezone precej višje, kot sta bili pred novoletnim počitkom. Tega si še najbolj želijo TVebanjci, ki bi si z morebitno zmago v naslednjem krogu proti v Ajdovščini proti zadnjeuvrščenemu Fructalu in teden dni kasneje doma proti Inženiringu Šarbku skoraj že zagotovili obstanek v ligi.
Če so bili v Trebnjem v soboto Kodeljevčani za odtenek boljši od domačih rokometašev, velja, da so bi Trebanjci predvsem po zaslugi izredne borbenosti in izvrstnih obramb vratarja Torla precej boljši od gostov v drugem delu srečanja, ko so vodili že z 19:14 in 21:16. Ko je že vse kazalo, da je zmaga oddana, so se Kodeljevčani 5 minut pred koncem tekme približali na 21:20, kar je zagotavljalo razburljiv in do konca napet zaključek, v katerem pa gostom le ni uspelo izenačiti, in dragocena zmaga je ostala doma. Zadetke za Akripol so dosegli: Vešligaj 8, Višček 1, Bregant 3, Počervina 4, Savrič 4 in novinec v moštvu Karlo Spende (do sedaj je igral v Krškem), ki se je po le nekaj treningih dobro vklopil v igro, 3. Trebanjci so kljub zmagi z osmimi točkami predzadnji.
Krčani so srečanje proti trboveljskemu Rudisu Rudarju, ki je pred drugim delom izgubil štiri igralce, začeli nekoliko slabše, a so prvi polčas le dobili z 12:10, v nadaljevanju pa so gostom povsem zaprli pod
GOLES PREDSEDNIK
TREBNJE - Novi predsednik športne zveze Trebnje je Niko Goleš. Izvolili so ga na izredni skupščini, to funkcijo pa bo opravljal štiri leta. Na seji je skupščina Športne zveze Trebnje pregledala uresničevanje zastavljenega programa in sprejela statut.
Do kdaj “tujke” v Ribnici?
Številne težave pestijo kočevski ženski rokomet ■ V kratkem dogovor o prihodnosti kluba
KOČEVJE - S pričakovanima stva se ni vedelo kdo bo trener, tudi dvema visokima porazoma v osmini uprava je bila “razbita”, igralski ka-
finala rokometnega pokala proti ljubljanski Olimpiji so rokometašice Kočevja uradno končale jesensko sezono. Toda časa za premor ni bilo veliko, tako da je prejšnji teden trener Zdenko Mikulin že začel priprave za nadaljevanje prvenstva, kajti prvo tekmo igrajo v Velenju 20. januarja. Seveda v klubu pa ne morejo mimo ocen iger v jesenski sezoni, ki so bile v mejah pričakovanega. V klubu se je nabralo kar nekaj težav, ki so vplivale na igro in rezultate. Pa pojdimo po vrsti. Na začetku prven-
ŠPORTN1 DAN ZA OKROG TISOČ UČENCEV - Starka zima je bila tokrat vsaj toliko naklonjena osnovni Soli Sava Kladnika v Sevnici, eni največjih šol v Sloveniji, da so se lahko učenci nadričali, sankali in kepali po bližnjih gričih, da je bilo konec preteklega tedna Na hrastih živahno kot le kaj. Kaao tudi ne bi bilo, saj se je v dveh dneh zvrstilo na zasneženih hribih okrog 1000 učencev sevniške šole! Pri smučanju si je neki učenec nižje stopnje hudo poškodoval nogo. Za marsikoga je bilo to prvo resnejše soočenje z belo opojnostjo opozorilo, da snega le ne gre jemati zgolj kot priložnost za razvedrilo in rekreacijo. (Foto: P. P.)
MEER NA OTOČCU - Od ponedeljka pa do nedelje je gost teniškega centra na Otočcu sloviti ameriški učitelj tenisa Dennis Van Der Meer, ustanovitelj in predsednik ameriškega združenja poklicnih trenerjev tenisa USPTR, ki bo do jutri predaval na prvem pripravljalnem tečaju za izpit USP-TR, v soboto in nedeljo pa na licenčnem seminarju trenerske organizacije Teniške zveze Slovenije. Ob koncu njegovega obiska naj bi z direktorjem Krkinih Zdravilišč Vladimirjem Petrovičem podpisal pogodbo, na osnovi katere bi Otočec postal center USPTR za srednjo in vzhodno Evropo. Na sliki (prvi z leve) Van Der Meer tečajnikom razlaga, da mora dober učitelj tenisa imeti v roki čim več žogic. Sam si jih je naložil več^kot 20.
zmage (28:17). Krško je z novima točkama napredovalo za dve mesti in je sedaj z 9 točkami osmo. Zadetke za Krško so dosegli: Keše 2, Iskra 5, Bogovič 5, Levičar 1, Deržič 3, Mašič 4, Cvijič 4, Božič 1 in Kekič 3.
do domačih vrat in se na koncu, ko je trener Zovko poslal na igrišče tudi rezervne igralce, veselili visoke
FEBRUARSKI
TURNIRJI
OTOČEC - Teniški center Otočec bo februarja pripravil 4 turnirje: 17. januarja bo turnir parov, 18. februarja turnir ekip nad 40 let, 24. februarja turnir ekip in dan kasneje drugo srečanje žensk.
PARAPLEGIKI V ŠAHU
NOVO MESTO - Društvo paraplegikov novomeške regije bo v soboto, 20. januarja, v društvenih prostorih v Novem mestu pripravilo pjyi memorialni šahovski turnir v spomin na dolgoletnega predsednika dolenjskih paraplegikov Jožeta Radeja. Nastopili bodo paraplegiki šahisti iz vse Slovenije.
IZPITI ZA PASOVE
KRŠKO - Športno društvo Policist iz Krškega bo danes popoldne v telovadnici osnovne šole v Globokem pripravilo izpite za pridobitev pasov jiu-jitsa. 19 mladih in 4 odrasli člani bodo morali najprej opraviti teoretični, potem pa še praktični del izpitov.
Krški vratar Imperl
Krka mora premagati Comet
Košarkarji Krke so 3 kroge pred koncem rednega dela izgubili proti Pivovarni Laško s 64:76 (36:41)
NOVO MESTO - Poraz košarkarjev novomeške Krke v Laškem kljub vsemu še ne pomeni slovesa od končnice prvenstva A-2 lige. Da bi krkaši dosegli svoj cilj, morajo zmagati v zadnjih dveh krogih, v soboto doma ob 20. uri proti Cometu, neposrednemu tekmecu za uvrstitev med 4 najboljše, in še v zadnjem krogu v Kopru. Kljub temu da na tekmi proti Cometu v moštvu ne bo Gorana Vučkoviča, ima trener Slavko Seničar na razpolago dovolj dobrih igralcev, da Krka lahko še drugič v tej sezoni premaga Ko-njičane.
Prav poškodba stopalne mišice Gorana Vučkoviča sredi druge polovice prvega polčasa, ko je Krka vodila s 30:20, je pomenila prelomnico na tekmi v laški dvorani Tri lilije, kjer je novomeške košarkarje spodbujalo za poln avtobus navijačev, ki so povsem preglasili domače gledalce. Vučkovič
je namreč do tedaj popolnoma zaustavil najboljšega strelca obeh A lig Matjaža Tovornika, ki ob njem celih 9 minut ni dosegel točke, in sam dosegel 10 točk. Po Vučkovi-čevem odhodu z igrišča je najprej Govc s tremi trojkami zbudil domače košarkarje, v nadaljevanju srečanja pa se je razigral tudi Tovornik in do konca tekme zbral 29 točk. Točke za Krko so dosegli: Samar 14, Stipaničev 2, S. Petrov 7, Smodiš 14, Bajc 14, Vučkovič 10 in Vipavec 3.
V novomeškem taboru so kljub porazu v Laškem dobro razpoloženi in upajo na zmago proti Cometu, računajo pa tudi na izdatno pomoč s tribune, na kateri novomeški ljubitelji košarke to sezono še niso zatajili in so se ponavadi izkazali z izdatnim, a ne nesramnim navijanjem, namesto žalitev na račun sodnika pa so znali zelo domiselno pozivati može v sivem z vzkliki “Sodi pošteno!”.
LITIJA, KRŠKO - Košarkarji Interierja še naprej dokazujejo, da so pred letošnjo sezono v Krškem izbrali res dobro moštvo, ki ne le da bo uresničilo zastavljene cilje, ampak jih bo še bistveno preseglo. Krčani so namreč po 20 krogih rednega dela prvenstva še vedno na drugem mestu prvenstvene lestvice, tik za državnim prvakom Smeltom Olimpijo, porazov pa bi bilo lahko tudi manj kot šest, vendar so spodrsljaji sestavni del nastopov v ligaških tekmovanjih in jih morajo preboleti tudi boljša in bolj izkušena moštva, kot je Interier.
Dolenjsko-posavski derbi med lepi priložnosti, da se pomaknejo po
Iskro Litusom in Interierjem v Litiji je precej več pomenil Litijanom, ki so na lestvici s petimi porazi in zmagami predzadnji, enako število točk pa imata tudi zadnjeuvrščeni Triglav in Helios, kije za mesto pred Litija-ni, vendar se je zgodilo tako kot teden pred tem v Mariboru, ko so z Bavvario Woltexom, tako kot ta teden z Interierjem, izgubili z dvema točkama razlike in tako zapravili dve
lestvici navzgor, čeprav možnosti, da bi ubežali p!ay outu, nimajo.
Kot ponavadi je bil tudi tokrat najboljši strelec krčanov odlični Ivo Nakič, kije poleg 25 točk tudi odločil srečanje, ko je pri izidu 74:74 dve sekundi pred koncem dosegel odločilni točki. Sicer pa so točke za Interier dosegli še: Lučev 2, Rozman 2, Kraljevič 11, Murovec 11, McDonald
der osiromašen, blagajna pa prazna. Iz kluba je odšla najboljša strelka Orozova, Bejtovičeva ni igrala na vseh tekmah zaradi poškodob, Gu-štinova okreva. Ekipo je prevzel trener Zdenko Mikulin pod pogojem, da se uredijo finančne zadeve, predvsem dolgove iz preteklosti. Tako ni bilo časa in denarja za okrepitev. Zaradi vztrajnega dela skupine ljudi, ki že vrsto let stoje ob strani kočevskemu rokometu, so se zadeve (delno) nekako uredile, tako da je ekipa začela tekmovati v prvi državni ligi.
“Kljub vsem težavam smo tekme odigrali kar se da dobro. Nadigrali sta nas le ljubljanska ekipa Krima Elekta in Robit Olimpija. Na vseh drugih tekmah smo bili vsaj enakovreden nasprotnik. Še posebej nam je žal, da smo na domačem terenu izgubili proti primorskim ekipam M-Dego Piranu in Izoli. Tukaj sta imela vmes prste sodnika, ki sta nas oškodovala. Do točk pa bi lahko prišli v Ajdovščini, morda tudi Mariboru. Sicer pa ostaja največji problem kočevskega rokometa in tudi športa nasploh, pomanjkanje dvorane, saj, kot že veste, ekipa trenira in igra na “tujem v Ribnici", je še povedal trener Mikulin.
Bolj kot na preteklost v klubu mislijo na nadaljevanje prvenstva, v katerem so sicer že zagotovile obstanek v ligi, saj je Polje zdaleč najslabša ekipa, ki je praktično brez točk v drugi ligi, Kranj je že na začetku izstopil iz lige.
“Nekatere zadeve v klubu je treba vendarle urediti. Čas je, da se dogovorimo, kako naprej. Ta sezona je praktično končana, pred vrati je liga 1996/97. Čeprav so nekateri odločno proti, je resnici na ljubo treba povedati, da mora klub za obstanek v ligi prihodnjo sezono žkupiti’ vsaj eno igralko. Domači kader je še vedno prešibek, saj se v Kočevju z mladimi skorajda ne dela več, v Ribnici pa ima ženski rokomet kratko zgodovino. Največja škoda bi bila, ko bi ženski rokomet prenehal, saj je bil pred leti v samem vrhu slovenskega rokometa.”
MILAN GLAVONJ1Č
PRIZNANJA DSI
NOVO MESTO - Novomeška agencija za šport bo nocoj ob šestih v prostorih srednje gostinske šole najboljšim delovnim kolektivom in posameznikom v športni rekreaciji podelila priznanja delavskih športnih iger za leto 1995.
NOVO MESTO - Odbojkarji novomeške Krke imajo te dni kar nekaj razlogov za zaskrbljenost. Po odhodu Sama Gotenca v Žužemberk in po poškodbi Krevsa so v soboto na Bledu s 3:1 izgubili srečai\je proti Minolti Bledu, neposrednemu tekmecu za 3. mesto, dan kasneje pa so se doma v drugem in tretjem nizu še brez kapetana Vlatka Petkoviča na prvi tekmi četrtfinala slovenskega pokala precej dobro upirali odbojkarjem Maribora Marlesa.
Na Bledu je prvi niz popolnoma pripadel domačinom, ki so ta del igre dobili s 15:4. Drugi nižje bil izredno izenačen, a so ga z nekoliko več sreče s 15:12 dobili Blejci, tretjega, ko sta se povsem razigrala Petkovič in Marič, pa Novomeščani s 15:9. V četrtem nizu so Blejci po vodstvu Novomeščanov z 8:7 dosegli osem točk zapored, in zmaga je ostala doma. V naslednjem krogu bo Krka igrala v soboto ob 18. uri doma s predzadnjeuvrščenim Kamnikom.
V nedeljo je le peščica novomeških ljubiteljev odbojke spremljala pokalno tekmo Krke z Mariborom Marlesom. Precej oslabljeni Novomeščani - zaradi zasebnih zadev je v moštvu manjkal kapetan Vlatko Petkovič - so v prvem nizu osvojili le točko, v nadaljevanju pa so se opogumili in se resneje uprli odličnim Mariborčanom ter osvojili 11 oziroma 12 točk.
USPEŠNO NA B TURNIRJU
MIRNA - Na zadnjem B-turnirju je v Ljubljani nastopilo 11 badmin-tonistov mirnskegaToma. Med dekleti je močno presenetila 16-letna Mirnčanka Alenka Zakrajšek, ki se je s 5. mestom prvič v karieri uvrstila med najboljše slovenske igralke, ki svoje moči merijo na A turnirjih. Tudi fantje so spet dosegli lep uspeh, saj sta se Novomeščan Aleš Murn s četrtim in Sebastjan Hajnšek z drugim mestom uvrstila na A-turnir. Medtem ko se je prva ekipa mirnske-ga Toma, ki tekmuje v prvi ligi, že uvrstila v play off, zelo dobro igrata tudi obe mirnski drugoligaški ekipi, ki sta po treh krogih še neporaženi na prvem oziroma drugem mestu prvenstvene lestvice. Na Mirni si želijo, da bi se vsaj še ena ekipa uvrstila v prvo ligo, za kar obstajajo povsem realne možnosti.
Prvenstveni poraz odbojkarjev Krke na Bledu ne pomeni prav veliko, saj letos novomeški odbojkarji nimajo visokoletečih želja, saj imajo razen Bruna Mariča v ekipi same domače igralce. Kljub vsemu nevarnosti, da bi izpadli iz lige ni, možnosti za boj za naslov prvaka pa tudi ne. Nekoliko drugače bi bilo lahko v pokalu, kjer pa jim je žreb določil ob Salonitu najmočnejše slovensko moštvo Maribor" Marles, proti kateremu Novomeščani tudi v popolni postavi nimajo možnosti za zmago. Čeprav v novomeškem taboru ne obtožujejo odgovornih na odbojkarski zvezi, ki na žrebanje sploh niso povabili predstavnika novomeškega odbojkarskega kluba Krka, da so pare izžrebali po svoji meri, le osta-
Nakičev koš v predzadnji sekundi
Interier je v Litiji s 76:74 (41:36) premagal Iskro Litusa, čeprav bi bilo lahko tudi drugače - Kljub nekaterim spodrsljajem so Krčani še naprej ob boku državnim prvakom
10, Ademi 11 in Kralj 4, medtem ko so točke za Iskro Litusa dosegli: Kandžič 5, Bassin 7, Ivanovič 30, Bošnjak 17, Šetina 11 in Šiško 4. V naslednjem krogu bo Interier igral v Kranju s Triglavom, Litijani pa v gosteh pri Rogaški Donatu Mg.
LOGING JE PRVAK
NOVO MESTO - Moštvo Loging je postalo prvak občinske rekreativne odbojkarske lige Novega mesta brez izgubljenega niza. V drugem delu prvenstva so namreč dosegli pet zmag z 2:0. Drugo mesto mesto je osvojilo moštvo OSO, tretje 69-ers, četrto Frč in peto RSM. Za naslov prvaka seje potegovalo 13 moštev.
Poraza Krke na Bledu in v pokalu
Odbojkarji novomeške Krke so v dveh dneh doživeli dva poraza - Na Bledu sta Petkovič in Marič nadigrala domačine - Nedeljsko pokalno tekmo so videli le redki
ja grenak priokus, saj tudi nedlja ob 20. uri ni ravno čas, ko bi si odbojko ogledalo kaj več gledalcev. Torek ali sreda bi bila za tako srečanje le primernejša.
TENIŠKO SREČANJE ŽENSK
OTOČEC - V teniškem centru Otočec so se odločili, da bodo posebno pozornost posvetili ženskam, zato nameravajo vsaj enkrat mesečno pripravljati teniško srečanje žensk. Prvo tako srečanje se bo začelo v nedeljo, 21. januarja, ob 13. uri. Najprej bodo udeleženke razdelili v dve vadbeni skupini, ki se bosta ukvarjali z osnovnimi udarci in nadaljevalno šolo oziroma situacijskim treningom. Po vadbi bo na vrsti družabni turnir, na koncu pa še savna, kopanje v masažnem bazenu, malica in podelitev pokalov in diplom. Prijavite se lahko po telefonu 322 - 607 do petka, 19. januarja, do 20. ure.
PRILOŽNOST MUDIM - Po odhodu Gotenca in v odsotnosti Petkoviča in poškodovanega Krevsa so morali mlajši igralci Krke na pokalni tekmi proti Mariboru prevzeti pomembno vlogo v igri. Žunič (desno med sprejemom) in Robi Mohorčič (levo) sta svojo nalogo dobro opravila. (Foto: /■ V.)
mladinski šahovski
TURNIR V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ - Na odprtem šahovskem prvenstvu Črnomlja za mlade stare do 16 let je nastopilo 26 šahistk in 38 šahistov iz slovenskih in hrvaških šahovskih klubov. Tekmovanje je organiziral domači šahovski klub pod pokroviteljstvom Dolenjske banke Novo mesto. Vrstni red - kadeti: Novak 6, Župevc in Jurančič 5.5, Kobe, Tomažič, Stepič, Srebrnič in Vilič 5 itd. Kadetinje: Mihelič 7, D. Kapš 6, Šterbenc, Grzinčič in Hari 5, Milovec in S. Kapš 4.5 itd.
SKUPŠČINA KEGLJAČEV
NOVO MESTO - Danes ob petih popoldne bo v Novem mestu v prostoru gostišča Pri vodnjaku redna volilna skupščina območne kegljaške skupnosti Novo mesto. Na skupščini bodo delegati iz vseh dolenjskih klubov izvolili novo vodstvo in delovne komisije.
Mednarodna zmaga Katke Jankovič
Božič kandidat za dvoransko EP
NOVO MESTO - Konec tedna sta v Veroni na dvoranskem atletskem mitingu Katka Jankovič in Tomaž Božič v svojih disciplinah dosegla osebna in dolenjska dvoranska rekorda. Katka je zmagala v teku na 60m z ovirami s časom 8,81, Tomaž pa je bil dvakrat drugi: v teku na 60m je dosegel dolenjski rekord s časom 6,90, v teku na 200m pa čas 22,12 in za 11 stotink sekunde zaostal za lastnim dolenjskim rekordom. Zmagovalec teka na 60 m je bil za dve stotinki sekunde hitrejši. Katka je nastopila tudi v teku na 60 m brez ovir in dosegla osebni rekord 7,98. Na tem tekmovanju je Ljubljančanka Alenka Bikar v teku na 60 m z zmago in s časom 7,42 dosegla normo za nastop na EP v dvorani, ki bo letos v ptokholmu.
Božič ima možnost, da se uvrsti na dvoransko evropsko prvenstvo, če bo v naslednjih tednih izboljšal državni rekord v teku na 60 m v dvorani, ki je
Tomaž Božič
Skozi šivankino uho v končnico
Novomeške odbojkarice so se z zmago nad Celjem s 3:1 uvrstile v končnico prvenstva in s tem tudi v enega izmed evropskih pokalov - Sedaj najprej z Mariborčankami
NOVO MESTO - Odbojkarice novomeškega TPV-ja so v soboto z zmago s 3:1 nad Celjem pred polno tribuno novomeške športne dvorane dosegle cilj, ki so si ga zastavile pred sezono, vendar je le malo manjkalo, da jim ne bi uvrstitve^ končnico prvenstva varovanke nekdanjega igralca novomeškega Pionirja Bora Joviča speljale pred nosom.
Sobotna tekma med do tedaj če-trtouvrščenimi Celjankami in Novo-meščankami, ki so morale gostje, če so jih v zadnjem krogu rednega dela prvenstva hotele prehiteti, premagati s 3:1, je v vsem upravičila ime derbija. Novomeščanke, ki so z zmago nad državnimi prvakinjami in tesnim porazom v Kopru ter odlično igro doma proti Mariborčankam zelo obetavno začele sezono, so kasneje popustile in si privoščile poraz doma proti Koprčankam. Povsem na rob uvrstitve med najboljše štiri ekipe, ki se bodo v drugem delu prvenstva merile za naslov državnih prvakinj, pa jih je spravila poškodba najboljše igralke v vrsti TPV-ja, reprezentantke Jane Vernig. Jana se je na parket vrnila v pravem trenutku, saj brez nje blizu tisoč gledalcev, ki so v soboto napolnili novomeško športno dvorano in z bučnim navijanjem dali polet domačim odbojkaricam, zmage ne bi videlo.
Že na začetku srečanja so Novomeščanke doživele hladen tuš. Sicer
za odbojkarico preveč obilna, a vseeno izredno spretna in premetena podajalka Celja Terbučeva je vztrajno podajala odlični Olgi Tolmačevi, ki je izredno močno in natančno tolkla z vseh položajev. Medtem pa domačinkam ni uspelo prav nič; povsem pa je zatajila Elena Volkova, ki ji je le redkokdaj uspelo udariti preko mreže. Tudi servis in igra v polju Novomeščankam ni šla, tako da so Celjanke že vodile s 14:8, a prvega niza še ni bilo konec. Tedaj so se Novomeščanke le prebudile in se gostjam z borbeno igro približale na eno točko razlike, a so po napaki Volkove niz izgubile s 13:15.
Drugi nižje bil nadaljevanje konca prvega. Čeprav so večji del vodile Novomeščanke, je na koncu bolje kazalo Celjankam, ki pa jim ni uspelo priti do razlike dveh točk. Tudi z nekoliko sreče pa so 17 točk prej osvojile domačinke, ki sta jim tako do play offa manjkala še dva niza.
V tretjem nizu so gostje bolje začele. Domače odbojkarice so
PRIZNANJA NAJBOLJŠIM - Župan občine Šentjernej je v sredo, 10. januarja, sprejel najboljše športnike in podelil priznanja. Nagrade in priznanja so prejeli Vojo Maletič, Jože Simončič, Maja Nose, Katarina Koligar, Kristijan Kralj, Jožko Vrtačič, Darko Drobež, Janez Kuhelj in Slavko Antončič, priznanji pa sta dobila Katarina Kovačič in Primož Kadunc. (Foto: T. G.)
Najboljši športniki pri županu
W--------------------------------------
Zupan Hudoklin sprejel in nagradil najboljše športnike iz občine Šentjernej v preteklem letu
ŠENTJERNEJ - Z novo lokalno samoupravo se je nekdanja novomeška občina razdelila na tri dele, pa tudi izbira najboljšega športnika občine je dobila drugačne razsežnosti. Ker se je nova občinska oblast v lanskem letu v Šentjerneju šele vzpostavljala, tudi ni bilo organiziranega izbora za najboljšega športnika občine (to naj bi bilo že za to leto), zato je komisija za šport pod vodstvom Branka Krošlja potegnila črto pod lanskimi rezultati, župan pa je podelil 9 priznanj z nagradami in 2 priznanji najboljšim športnikom.
Nagrade in priznanja so prejeli: Vojo Maletič, ki je bil po merilih Kasaške zveze Slovenije najuspešnejši tekmovalec Kluba za konjski šport Šentjernej; Jože Simončič, član Kluba za prosto letenje Šentjernej, ki je dosegel največji uspeh leta 1994 z drugim mestom in lani s 4. mestom na državnem prvenstvu. Priznanja in nagrade so si z vidnimi rezultati v
državnem merilu prislužili tudi: mladi atleti, člani Atletskega kluba Šentjernej: Maja Nose, Jožko Vrtačič, Katarina Koligar, Kristijan Kralj, ki nosi celo naziv atleta Slovenije 1995 med pionirji, in Darko Drobež. Nagrajen je bil še Janez Kuhelj, eden od ustanoviteljev in predsednik AK Šentjernej ter trener atletinj, nima pa zaslug za uspehe le v Atletskem klubu, pač pa še v drugih športnih zvrsteh, za kar je dobil številna priznanja, med drugimi tudi visoko državno priznanje - Bloudkovo plaketo. Priznanje z nagrado je prejel Slavko Antončič, eden od ustanoviteljev AK Šentjernej in trener fantovske vrste, dobil pa je tudi priznanje Ministrstva za šolstvo in šport za uspešno vodenje šolskega športnega društva na šentjernejski osnovni šoli. Priznanji za uspehe na področju športa pa sta prejela Katarina Kovačič in Primož Kadunc.
T G.
izenačile šele pri 11 in niz dobile s 15:13. V tretjem nizu se je Tolmačeva končno utrudila, njeni udarci so postali vse nežnejši, skoki pa nižji, kar so Novomeščanke izkoristile in se s 15:11 oziroma 3:1 v nizih zavihtele na 4. mesto na lestvici in s tem v končnico. Tako Celje kot TPV sta v 14 krogih zbrala po 16 točk, vendar imajo Novomeščanke boljšo razliko v nizih (27:20) od Celjank (28:22). Za zmago so zaslužna prav vsa dekleta, ki so tokrat nastopila v dresu TPV-ja, pa tudi gledalci, ki so zalegli vsaj za še eno igralko na igrišču; nekoliko sta razočarali le obe tujki Vika Orešina, kije zamudila marsikatero podajo in jo prepustila soigralkam, in Elena Volkova, ki je vse preveč žog poslala v mrežo ali izven igrišča.
V končnici se bodo najboljše 4 ekipe iz rednega dela prvenstva pomerile v ligi po štirikrožnem sistemu, vse točke iz rednega dela pa se prenesejo naprej. Na koncu se bosta prvouvrščeni ekipi te lige na tri zmage pomerili za naslov prvaka, tretje- in četrtouvrščena ekipa pa za tretje mesto v državi. V soboto, 20. januarja, bodo Novomeščanke igrale v Mariboru z Infondom Branikom, teden dni kasneje pa doma s Cimo-
NAJBOUSE
STAROTRŽANKE
STARI TRG - Na dolenjskem šahovskem prvenstvu za mlajše deklice in dečke (do 12. leta) v Starem trgu ob Kolpi je nastopilo 66 mladih šahistov, od tega je bila tretjina deklic. Zmagala je državna prvakinja Sonja Mukavec nad Saro Verderber, Suzano Planinc in Nino Štaudohar, vse štiri pa so članice domače ekipe. Med dečki je brez poraza zmagal Jaka Hrovat z novomeške osnovne šole Grm, drugi je bil Milan Radomir iz OŠ Center Novo mesto, tretji domačin Mario Kapš, četrti pa Mirnopečan Ernest Golob.
KOLESA ZA VELODROM bo po naročilu kolesarskega društva Cyclotour izdelalo italijansko podjetje Basso, pri izdelavi pa bodo sodelovali tudi strokovnjaki iz Nemčije, svetovne velesile v kolesarjenju na dirkališčih. Gre za 21 koles, s kakršnim nastopa tudi svetovni prvak Claudio Golinelli. Z njimi se bodo novomeški kolesarji pripravljali na svetovna prvenstva, na njih nastopali, kasneje pa si jih bodo lahko sposodili tudi Novomeščani, ki bi se želeli poskusiti na dirkališču.
ZASTAVE - Prizorišča tekmovanj na mladinskih svetovnih kolesarskih prvenstvih bodo okrašena z zastavami udeleženk, tako da si bodo morali organizatorji priskrbeti 5 kompletov zastav okoli 60 držav. Toliko zastav nima nihče v Sloveniji, da bi jih lahko posodil, zato v Cyclotouru še vedno iščejo najcenejšo možnost. V skrajnem in najbrž najdražjem primeru jih bodo morali dati sešiti, vprašanje pa je, kaj bodo z njimi počeli, ko bo prvenstvo končano.
Smeh na prepihu
V kratkem se bo izteklo več ko dve leti neprekinjeno objavljanje anekdot in prigod o ljudeh z obeh strani Gorjancev. Jože Dular je s pisateljsko veščino otel pozabi prenekatero zanimivo, duhovito, šaljivo podrobnost iz življenja znanih pa .tudi brezimnih ljudi, na pobudo Dolenjskega lista pa je Dular iz množice domala tristo zapisov
izbral blizu 250 anekdot in prigod, jih povezal v zaokroženo celoto - in tako je sredi decembra 1995 izšla lično opremljena, 114 strani debela knjiga z naslovom Smeh na prepihu.
Knjiga v prosti prodaji stane 1.900 tolarjev, s spodnjo naročilnico (pošljite jo na Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto) pa si J. Dularja Smeh na prepihu lahko zagotovite po novoletni ceni s popustom, in sicer le za 1.400 tolarjev.
K-----------------------------------------------------Ml
NAROČILNICA
Naročam _____izvod(ov) knjige Jožeta Dularja Smeh na prepihu
po prednaročniški ceni 1.400 tolarjev za izvod.
Kpjigo mi pošljite s poštnim povzetjem na naslov:
Ime in priimek:	____________________________________
Kraj, ulica, hišna številka in pošta:___________________
Svet
GLASBENE ŠOLE TREBNJE Kidričeva 11 68210 TREBNJE
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o glasbeni šoli:
—	imeti morajo visoko izobrazbo glasbene smeri
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu
—	opravljen strokovni izpit
—	organizacijske in strokovne sposobnosti za usmerjanje in vodenje pedagoškega in poslovodnega dela šole.
Izbran kandidat bo imenovan za 4 leta.
Začetek dela je 1.3. 1996.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov šole z oznako »ZA RAZPIS«. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku.
DOGODKI V SLIKI IN BESEDI
MISLIJO TUDI NA UPOKOJENCE - Območna obrtna zbornica Krško in upravni odbor upokojencev zbornice sta v nedeljo, 14. januarja, v Kostanjevici pripravila tradicionalno srečanje upokojencev. Ti so bili pred dobrimi 25 leti temelj in gibalo razvoja takrat ustanovljene zbornice, velika udeležba srečanja pa dokazuje, da upokojeni obrtniki podpirajo sedanje vodenje zbornice, ki je ena najaktivnejših v Sloveniji. Tako danes zbornica poleg osnovnih aktivnosti posveča pozornost tudi upokojencem, ki jim finančno in organizacijsko pomaga pri izletih in letovanjih. Srečanja so se udeležili tudi (od leve proti desni) sekretar območne obrtne zbornice Krško Jože Cvarj njen predsednik Ivan Molan, najstarejši upokojeni obrtnik mizar Jože Zajberz Zdol, ki bo marca dopolnil 90 let, in predsednik upravnega odbora upokojencev zbornice Dane Mižigoj. (Foto: T. G.)
RAZDEJANJE OB KONTEJNERJIH - Posnetek kupov smeti ob kontejnerjih v Ulici heroja Marinclja v Kočevju je nastal sredi prejšnjega tedna, v začetku tega tedna pa je bilo stanje spremenjeno le toliko, da so bili kupi odpadkov ob sicer še ne polnih kontejnerjih še večji. So razdejanje naredili Romi, katere tako radi najprej okrivimo za vse, kar nam ni prav, ali pa so (kar je verjetnejše in manj krivično do Romov, ki sicer brskajo po kontejnerjih, vendar pa običajno s tem ne povzročajo okolju tako vidnih posledic in škode) posledica prenapolnjenih kontejnerjev iz časa božično-no-voletnih praznikov, ko drugam kot na tla odpadkov tako ni bilo mogoče odložiti? Kakorkoli že, žalosten vtis po praznikih ostaja, in če za nekatere ni dvoma o tem, kdo jeza razdejanje odgovoren, pa jim veliko več preglavic povzročajo ugibanja, kdo bo vso to nesnago počistil. (Foto: M. L.-S.)
NOSTALGIČNA GASILSKA RAZDRUŽITEV - Šele 8. januarja je na zadnji seji prišlo do razdružitve društev GZ Ribnica, čeprav so razprave o tem trajale kar dobro leto. Na sestanku so sprejeli sklep, da se ustanovi G Z Loški Potok, katerega poveljnik je Janez Ravnikar, predsednik Ivan Anzeljc in tajnik Anton Lavrič. Izvoliti morajo še preostale organe zveze, sprejeti nekatere podzakonske akte in statut, kar bo predvidoma marca. Naloge nove gasilske zveze so odgovornejše. Na sestanku so razpravljali o vlogi gasilstva v civilni zaščiti in o premoženjskih vprašanjih. Edo Tanko, tajnik GZ Ribnica, je povedal, da zveza nima vidne lastnine in da se sredstva pravično delijo na vsa društva. O tem bodo še razpravljali na UO, čeprav je menil, da to, kar imamo v Ribnici, naj bo naše, to, kar imajo v Loškem Potoku, pa njihovo. Svoje bo seveda morala reči tudi komisija za delite premoženja. Na sliki seja predsednikov GZ Ribnica in nove GZ Loški Potok. (Foto: A. Košmerl)
VODNIK SE JE “PRIJEL” - Mladi podjetnik Mitja Gorišek, ki vodi Studio M iz Novega mesta, seje lotil izdajanja propagandne publikacije Vodnik po Dolenjski in Beli krajini, kije bralcem na voljo brezplačno, izhajala bo občasno, a večkrat na leto. Prva številka je izšla decembra in zbudila nekaj zanimanja, predvsem zaradi privlačnega barvnega tiska. Prejšnji petek, 12. januarja, zvečer je publikacijo predstavil povabljenim gostom v Diskoteki Otočec in obljubil, da bo naslednja številka še bogatejša, saj bo poleg koristnih napotkov, propagandnega gradiva in barvnih oglasov ponudila več branja in razvedrila. Na sliki: Gorišek (prvi z leve) v krogu znancev in sodelavcev pred predstavitvijo v Diskoteki Otočec. (Foto M. Markelj)
Št. .1 (242.1), 18. januarju 1996
DOLENJSKI LIST
13
Odgovori in popravki po §9.


Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9... ”, vsi pa so opremljeni z nasiovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Revnim bodo pogledali skozi prste
Dol. list št. 1, 4. januarja
V	članku ni niti z besedo omenjeno, da v brežiškem vrtcu od
1.9.1995	obstaja tudi razvojni oddelek za otroke z motnjami v razvoju.
V	članku je zaslediti, da je občina Brežice pred nedavnim odobrila nižjo ceno tistim, ki so v slabem socialnem položaju. V kratkem pa bo odbor za družbene dejavnosti odločal tudi o oprostitvi plačila za vrtec.
Kot starši otrok z motnjami v razvoju se sprašujemo oziroma sprašujemo pristojne, kje je mesto za 6 otrok, ki jih je že tako ali drugače samo življenje prikrajšalo za marsikaj. Naši bolni otroci potrebujejo večjo nego in skrb kot normalno razviti otroci.
Zakaj, se sprašujemo, ne bi imeli tudi mi nižjo ceno v vrtcu, saj že dovolj denarja porabimo na ortopedske pripomočke, ki so potrebni za razvoj in napredek naših otrok. Ali ne bi bilo vredno v občinskem svetu razpravljati tudi o njih.
STARŠI RAZVOJNEGA ODDELKA
Le promocija površnosti in neresnic
Dol. list št. 1, 4. januarja
Gospodu Lojzetu Cindriču, prav tako zbiralcu belokranjskih razglednic, se moram zahvaliti za njegove obširne zapise, ki jih posveča moji pred kratkim izišli knjigi Sledovi časa - Bela krajina na razglednicah v letih od 1895 do 1945. Dne 21.12.1995 je objavil dolg članek v Delu, kateremu je
4.1.1996	sledil moj odgovor. Istega dne je Dolenjski list objavil še obširnejši Cindričev zapis, kot ga je pred tem Delo. Zelo cenim številne ure, kijih namenja moji knjigi. Tolikšna skrb in pozornost je dokaz več, da je knjiga izredno pomembna.
V	članku Cindrič piše, da letnice, ki sem jih opremil z besedo približno, niso točne. Pravi tudi, da raje ugibam o letu nastanka razglednice, namesto da bi zapisal leto, ko je bila razglednica poslana. V vseh tovrstnih knjigah, tudi v knjigi Pozdravi iz slovenskih krajev, ki jo je pripravila vrsta strokovnjakov, je veliko letnic zapisanih z besedo okoli oz. približno. Točnega leta nastanka razglednice ali točnega leta fotografiranja prizora, ki ga nekatere razglednice prikazujejo, pač ni možno ugotoviti. Navajanje datuma, ko je bila razglednica poslana, je enostavno, saj je datum pogosto lepo razviden iz poštnega žiga. Izključno takšen pristop pa je lahko preveč pomanjkljiv, ker so mnoge razglednice iz obdobja avstroogr-ske monarhije pošiljali še nekaj desetletij po natisu. Nekatere so bile tudi večkrat ponatisnjene.
V	knjigi sem med drugim ponatisnil ludi nekaj odlomkov iz zapisov Hrovata, Trdine in Šašlja, ki so nastali, tako kot razglednice, v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja. Omenjeno obdobje sem želel prikazati tudi z nekaterimi teksti iz takratnega časa. Če Cindriču niso všeč, je to njegov problem.
Problematičen se mu zdi tudi izbor razglednic. Sprašuje se, zakaj se mi je zdelo potrebno razglednice z enakim prizorom dvakrat ali trikrat ponoviti. Odgovarjam, da
kozolec nad Metliko iz približno leta 1905 (št. 83), krit s slamo, in isti kozolec, fotografiran približno 15 let pozeneje (št. 84), krit z opeko, ne nudita enakega prizora. Sploh menim, da so primerjave skozi čas zanimive (glej naslov knjige).
Cindrič piše, da nisem izrabil možnosti, da bi ob razglednicah predstavil tudi pomembne osebe za zgodovino Bele krajine in Belokranjce širši javnosti tako, kot si zaslužijo. Obe možnosti mu rade volje prepuščam, saj se že dolgo časa pripravlja izdati knjigo z razglednicami Bele krajine. Mislim pa, da sem v svoji knjigi, v kateri je govor predvsem o razglednicah, storil dovolj. O tem pričajo pohvale mnogih Belokranjcev, izvedencev različnih strok, čestitke osebja Belokranjskega muzeja v Metliki in nenazadnje tudi dobra prodaja knjige..
BOŽIDAR FLAJSMAN
KORK KANDIJA - GRM SE ZAHVALJUJE
Krajevna organizacija RK Kan-dija - Grm se zahvaljuje krajanom, ki prostovoljno delajo na terenu, pobirajo članarino, in tistim, ki jo plačujejo, saj je to edini vir dohodka za delo in za novoletno obdaritev več kot 70 bolnih in invalidov na domovih. Nekaj smo dobili tudj od Centra za socialno delo, OŠ Grm pa nam je prostovoljno izdelala novoletne voščilnice in naredila paketke. Grmski osnovnošolci so nam letos tufli pripravili nepozabno srečanje starostnikov - hvala. Deset let je minilo, odkar smo začeli prvo in zadnjo sredo v mesecu meriti krvni pritisk, odkar zadnjo sredo v mesecu na svoje stroške organiziramo predavanja in čajanke, kamor pridejo medicinske sestre, zdravnice, med njimi na primer dr. Pečetova. Za novo leto smo obiskali naše krajane v Domu starejših občanov in izgnance. Zelo so nam bili hvaležni. Vsem, ki so karkoli pomagali, hvala. Srečno, zdravo leto 1996!
ANKICA AVGUŠTIN Novo mesto
APLAVZ NI OBVEZEN
Duhovnost ni nič
Čmomaljka se je razhudila nad dedkom Mrazom, češ da je bil v njihovi občini več kot reven. Otrokom je prinesel igračko in nekaj koščkov napolitank. “Takšnega dedka Mraza v bodoče nočemo več videti, "je zaključila svoje pritoževanje.
Organizatorji črnomaljskega Veselega decembra, Zavod za izobraževanje in kulturo, pa so hkrati zagotavljali, kako bogat in zabaven program so imeli. Prireditve so bile odlično obiskane, mladina pa zadovoljna.
Pa smo tam, kjer ni muh: zadovoljni prireditelji in otroci, nezadovoljni starši. Zaradi različnega gledanja na zadevo in zavoljo različnih pričakovanj. Za nekatere je pač vrednost le to, kar se da spraviti vase, nase, podse. Za prvo obhajilo: ura, zlata zapestnica, verižica; za birmo: gorsko kolo, moped, motor. Za maturo: avto. Za poroko: ključ od hiše ali stanovanja. Verjetno bi vsi debelo gledali, če bi podaril boter birmancu izlet v večno mesto Rim ali če bi, namesto da bi podarila zlatnino, botri-ca popeljala svojo birmanko v Ljubljano na gledališko predstavo.
Če se skušam spomniti svojih dedkov Mrazov, mi je najbolj ostal v spominu tisti, pred prihodom katerega so zaigrali lutkovno igrico s Pavliho v glavni vlogi. Kaj mi je dal takrat v papirnatem škmiclju, je zbledelo iz mojega spomina, čeprav je bila takrat pomaranča veliko več vredna kot danes.
V stanovanju se mi je zadnjič pokvarila kljuka balkonskih vrat. Prišel je mojster in po petnajstih minutah sem bil lažji za tri tisočake. Ko sem pred dnevi napisal znancu prošnjo za v službo, se mi ni niti zahvalil. Za razumevanje je stvar enostavna: material nekaj velja, duhovnost nič. Ni imenitna, ker je ni videti. Ne zbuja zavisti, ker je večina sploh ne prepozna. Tako je to.
TONI GAŠPERIČ
V
Črnomelj nadaljuje s protesti
Predsedstvo upokojenske stranke vztraja pri rešitvi, ki jo je ob drugem branju predloga zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju sprejel državni zbor
ČRNOMELJ - Ob koncu prejšnjega tedna se je sestalo predsedstvo upokojenske stranke in proučilo dogajanja v vladnih krogih, ki pripravljajo, da bi v zadnjem trenutku pri sprejemanju proračuna v državnem zboru po izrednem postopku dosegli spremembo poračuna pokojnin; to je enega od temeljnih načel sedaj veljavnega invalidsko-pokojninskega zakona. Ravno te namere vlade so ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta doživele ostre proteste upokojenskih organizacij in Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
Takih zakonskih določil nikjer v svetu ne sprejemajo po hitrih postopkih, ampak stvari temeljito proučijo in se šele nato odločijo. Predsedstvo je sprejelo sklep, da vztraja pri rešitvi, ki jo je ob
Zagažnova skala ua učni poti Pianina - M. gora
V spomin dobrega učitelja
Planinci in ostali ljubitelji gore smo lani 15. oktobra na Mirni gori slavili 70-letnico ustanovitve prvega belokranjskega planinskega društva. Ob tem dogodku sta se planinski društvi Črnomelj in Semič spomnili na Ivana Zagažna, ustanovitelja in predsednika prvega belokranjskega planinskega društva leta 1925. Organiziral je gradnjo planinskega doma na Mirni gori. Goro je gledal s srcem. Sam je zbral med prebivalci Bele krajine toliko denarja, da so z gradnjo doma lahko začeli.
Zagažen se je rodil 1884. leta v Zadobrovi pri Vojniku. Od leta 1922 do 1929 je bil ravnatelj in učitelj na Planini pod Mirno goro. Za učitelja na tem območju so bili takrat zelo težki časi. Učitelji so morali namesto nemščine Kočevarje učiti slovenščino. V Metliki in Črnomlju je za učiteljice in j učitelje priredil knjižničarski tečaj. Poučeval in ravnateljeval je po mnogih šolah na Dolenjskem in Štajerskem, nazadnje v Rakovcu pri Vitanju. Tu je ob šoli izkrčil skale in uredil lep šolski vrt. Bilje vztrajen in dober pedagog, ljubitelj in varuh narave. Belokranjski planinci smo njemu v spomin poimenovali in označili skalo v “Zagažnova skala”.
Že pred leti mi je planinska samotarka Rezka, ki je živela na Planini, povedala, da je bil v tem eki učitelj Zagažen. Ta naj
DRUŽABNI UPOKOJENCI DU DVOR - Na svojem rednem občnem zboru, ki so ga imeli v nedeljo, 14. januarja, v gostilni Pri Henriku v Loški vasi, so upokojenci ocenili delo društva v preteklem letu. Z njim so več kot zadovoljni, zato so ob istočasnih volitvah tudi potrdili in dali zaupnico z manjšimi spremembami novemu odboru, ki ga bo tudi v prihodnje vodil Franc Šenica z Lašč. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1952 in ima v svojih vrstah kar 236 članov, od Ajdovca do Hinj. V lanskem letu so poleg stalnih nalog uspešno organizirali dva izleta, se udeležili tradicionalnega srečanja upokojencev v Dol. Toplicah in martinovanja v Loški vasi. Zbrane je pozdravil tudi Adolf Šuštar iz občinske zveze Novo mesto. Na koncu so koristno združili tudi s prijetnim. Harmonikar Ivan Pugelj, dobra volja vseh in “novoletni" meni so bili vzrok, da so se zadržali do poznih večernih ur. (Foto: S. Mirtič)
drugem branju predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju soglasno sprejel državni zbor; to pa pomeni mesečno usklajevanje pokojnin s pozitivnim in negativnim poračunom v skladu z gibanjem plač.
To je velik popravek sedanjega sistema usklajevanja, ko ni bilo
ZAHVALA POSLOVNIM PARTNERJEM
V prazničnem razpoloženju odhajajočega se leta je vse kazalo, da bo dedek Mraz k otrokom Osnovne šole Sevnica priromal s praznim košem. Zato smo naslovili prošnjo našim poslovnim partnerjem in jih prosili za sponzorstvo. Le-ti so doumeli, kaj pomeni poln koš slaščic, zato so ga dodobra napolnili. Iskrena hvala vsem, ki ste doprineseli k veselju in radosti vseh naših osnovnošolcev. Sponzorji so bili: Mlekarna Maribor, Mlekarna Zelena dolina, MEGIM Ljubljana, ESA Žalec, Klasje Celje, Klasje Sevnica, Pekarna kruhek, Žito Ljubljana in Izbira Sevnica - MERX.
negativnih poračunov za nazaj, in pomemben “prihranek” pri proračunu države. Ob tem poudarja, da bi morala vlada poskrbeti za boljšo izterjavo prispevkov, ne pa številne zavezance oproščati. Nesprejemljivo je, da vlada neprestano vznemirja upokojence z najrazličnejšimi posamičnimi spremembami sistema. S pripravo novega pokojninskega sistema je potrebno pohiteti, vendar bo veljal le za nove upokojence.
Predsedstvo je razpravljalo tudi o kapitalskem skladu. Strinja se z odločitvijo državnega sveta, da je ustanovitelj kapitalskega sklada skupščina pokojninskega zavoda, ne pa država. Nesprejemljivo in celo ustavno sporno je stališče vlade glede sestave skupščine zavoda, ker le-ta hoče imeti večino pri odločanju. Predstavnike upokojencev v skupščini naj bi po vladnem predlogu volil državni svet, po odločitvi ustavnega sodišča pa bi jih morale upokojenske organizacije. Ker lahko pričakujemo, da nas bo vlada še nadalje “osrečevala” z različnimi predlogi sprememb, se morajo upokojenci povezati in nadaljevati s protesti proti takšnim metodam.
JANEZ DRAGOŠ
Jv ŽUŽEMBERKU PREDSTAVILI KASETI - Vokalni kvartet Stična, ki ga sestavljajo Marko Okorn, 1. tenor, Dušan Kamnikar, 2. tenor, Alojz Kastelic, bariton in Anton Zaletelj, bas, je pod umetniškim vodstvom magistre Lorene Mihelač v kratkem času izdal dve novi kaseti. Izdelani > n bili v založbi Muzika Viva iz Ljubljane. Pred kratkim so nastopili tudi v osnovni šoli Žužemberk in predstavili obe kaseti. (Foto: S Mirtič)
kraju nel bi cepil lesnike izven sadovnjakov. Tako je cepil tudi lesniko ob stezi na Mirno goro. Ob označevanju skale, smo našli to žlahtno jablano, ki je svojo vejo grebeničila prav na omenjeno skalo. Tuje našla toliko zemlje, da smo lahko ob delu okusili njene zdrave plodove.
Delo učitelja Zagažna naj bo vedno živo in vzgled mladim rodovom, ki na gozdni učni poti Planina - Mirna gora spoznavajo
naravo.	FRANC JANEŽ
ZA PORODNIŠNICO IN INSTRUMENTE
Za izgradnjo porodnišnice oz. nabavo dragih medicinskih instrumentov v Splošni bolnišnici Novo mesto so prispevali: Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto za izgradnjo porodnišnice namesto novoletnih čestitk
100.000	tolarjev - Cestno podjetje Novo mesto za izgradnjo porodnišnice namesto cvetja za pok. Maro Špacapan 15.000 - Krajani Paderšičeve ulice, Novo mesto, za drage medicinske instrumente namesto cvetja za pok. Antona Papeža 43.400 - KREMEN, Novo mesto, za izgradnjo porodnišnice namesto cvetja za pok. Marijo Lenart 15.000 - TREMPUS Rudi za drage medicinske instrumente avtorski honorar 1.300 - Sindikalna organizacija Dolenjske banke za interni oddelek namesto cvetja za pok. Antona Papeža, očeta sodelavke Vere Grimšič 15.000 -TELEKOM, Novo mesto, za drage medicinske instrumente 15.000 - Jože Luzar, Jedinščica 1, Novo mesto, za izgradnjo porodnišnice
5.000	in za drage medicinske instrumente 5.000 tolarjev. Splošna bolnišnica Novo mesto se za prispevke najlepše zahvaljuje!
Šumijo gozdovi “domači ”
Bojazen, da preljubim Sloveti cem preti ponovitev zgodovine, je nekoliko uplahnila s sprejetjem začasnega moratorija na vračanje premoženja tujim veleposestnikom. Res je, da so skrbi navidezno preložene za nekaj let, ko se bo ta problem znova “otalil", toda prav mimo Slovenci, ki že desetletja živimo v sožitju z gozdom, ne moremo spati. Se bo z graščaki, grofi in velebogataši spet prebudilo življenje na gradovih na Slovenskem ? Bo slovenski živelj kar mirno odstopil svoje edino obnovljivo bogastvo, svoje gozdove, ljudem, ki žive na tujem in ki kljub sumljivo pridobljenem državljanstvu ne znajo niti besedice slovensko? To so kljub začasnemu moratoriju čedalje bolj glasna vprašanja nas, ki si niti v sanjah nismo mogli misliti, da nas v imenu neke politike lahko doleti usoda naših dedkov in babic.
Ljudje so presenečeni, ogorčeni, mnogi globoko čustveno prizadeti, predvsem pa spet nezadovoljni s “predstavami" v državnem zboru.
Vlada je očitno pokazala svojo neodgovornost, saj v štirih letih po sprejetju zakona o denacionalizaciji ni pravočasno ukrepala, da bi zamašila morebitne pravne vrzeli. To, kar se dogaja pri nas, je prava farsa in Evropi v posmeh. Prava sramota je, da reševanje tako pomembnih zadev vlečemo
v nedogled. In samo vprašamo se lahko, ali bo čas tudi tokrat zaveznik. Zaveznik koga? Tujcev? Upajmo, da ne. Vnuku grofa Thuma, ki pravi, da bi bil ob tako neumnem zakonu neumen, če ne bi zgrabil po premoženju, bi pritrdil vsakdo. Kar priznajmo, da nihče od nas ne bi hotel izpustiti tako lepe priložnosti. Na kako lahek način pri nas tujci prihajajo do slovenskih državljanstev in do premoženja!
Že tako nas je malo, pa nas kljub temu prodajajo tujcem! “Narod si bo pisal sodbo sam ?" Dajte, no, saj menda ne verjamete tej oguljeni frazi! Pravzaprav smo si jo začeli pisati takrat, ko smo izvolili svoje predstavnike, ki baje zastopajo naše interese.
Začasna zamrznitev vračanja zemljišč in gozdov Cerkvi in tujem je zgolj izhod v sili, iz dežja pod kap, obenem pa je opozorilo vladi, da preveri, kdo in zakaj je lahko deležen obravnave za povračilo podržavljenega premoženja.
Na čigavo vižo bodo v prihodnje šumeli slovenski gozdovi, je vprašanje, ki za zdaj še nerešeno lebdi v zraku. Tujci nam strežejo po življenju. Morda so naslednja tri leta za Slovenijo odločilna. Bomo ravnali brezglavo in kot dekle in hlapci pokleknili pred obličje tujca in mu poljubili roko, preden bo segel po slovenskem “kruhu "? Čas bo pokazal svoje.
DIANA ŽAGAR
KAMERA ODKRIVA - Za HTC oz. na zgornji strani blagovnice Sevničanke so si neznanci na parkirišču v središču Sevnice privoščili nenavadno ve-; liko objestnosti (ali morda maščevanja ?) in 10. januarja zažgali betežnega, 15 let starega fička, last nezaposlenega Albina Prašnikarja iz Sevnice, NHM 24. Za nameček so svojo civilizacijsko raven potrdili še s tem, da so v shirano zastavo 750 zmetali še nekaj betonskih kvadrov in betonsko cev. Sevniško policijo je tistega dne ob 4.30 poklicala ženska, ki pa je hotela ostati anonimna, češ da dva možaka mečeta kamenje v zapuščeno vozilo. Kmalu zatem je vratar hotela Ajdovec javil policiji, da nekaj očitno gori za HTC, ker je tam opazil gost dim. Medtem je bila policijska patrulja že na poti na prizorišče dogodka. Poleg gorečega avta je policija našla plastično kanto od olja, ki pa je smrdela po bencinu. Kriminalistični tehnik je pobral sledove, kajti, čeprav Prašnikar, ki je fička pustil tam že pred novim letom, ker se mu je pokvaril, ni zahteval pregona, neregistrirano vozilo pa je ovrednotil le na okrog 30.000 tolarjev, bo policija skušala izslediti storilce, saj gre za očitno povzročanje splošne nevarnosti. (Foto: P. Perc)
MODNI KOTIČEK
Prijatelj jeans
Trdoživa uniforma mornarjev 17. stoletja, obvezna delavska garderoba dobe zlate mrzlice, simbol uporništva in provokacije 60. let ter modni kult 90. Razvoj modro obarvanega jeansa ni le legenda modne zgodovine, pač pa pomemben spremljevalec socialnih in demografskih sprememb tega stoletja.
. Kavbojke so odlična mešanica mode in funkcionalnosti, ki so se s časom v marsičem spremenile - oprani, elastični ali viseči jeans različnih barv -toda stare modre kavbojke s petimi žepi ostajajo pri vseh 'najbolj priljubljene. Naj bo zato, ker vam dobro pristajajo, ali zato, kako se v njih počutite. Redkokatero oblačilo daje tak občutek ugodja. Po potrebi jim dodajte lep suknjič in elegantne gležnarje ali pa jih nosite zgolj za ohranjanje mladostnega videza namesto klasičnih hlač. Po nekaj pranjih so lahko videti take, kot bi bile že dolgo nošene, mladi pa si radi kupijo že tiste iz druge roke.
Vprašajte katerokoli žensko, naj vam pojasni svojo navezanost nanje, odgovor bo tako oseben kot njen stil oblačenja. To je potrdila tudi pevka Toni Braxton: “Če bi lahko živela čisto po svoje, bi živela v kavbojkah. Koliko so stare? Tega ne bom nikoli povedala. ”
Če jih ne odvržete, ker so vam premajhne ali ste kupili nove, bodo postale zgodovina. Prijateljice v lepem vremenu so in zaščitijo vas pred mrazom. Nikoli ne pridejo iz mode, gredo povsod in povsod so dobro
V‘de“' JERCA LEGAN
BILO JE PRED STO LETI
Vzpon Novomeščana
Iz Dolenjskih novic izbral Miloš Likar
Novomeški rojak g. Dr. Gustav Germ postal je ministeri-jalni koncipist v c. kr. finančnem ministerstvu na Dunaju. Z velikim veseljem bilježimo to vest, ker je zopet izmed naših sinov eden pospel se do častnega mesta; ob enem pa si ne moremo kaj, da ne bi o tej priliki spregovorili nekaj besed, ki so nam jako pri srcu.
Kakor mi z veseljem poročamo, da se je eden izmed naših sinov po svoji pridnosti in vstrajnostipovzdignil v cesarski službi, tako nam je hudo, da o takem dogodku ne moremo pogosteje poročati.
Razun Ljubljane ni do sedaj nobeno Kranjsko mesto imelo tako lepe prilike, pošiljati svoje sinove v visoke šole kakor ravno Novo mesto. Naši sinovi imajo le nekaj korakov do latinskih šol, razun tega dobijo ■vsestranskopodporo v knjigah, obleki in v novejšem času tudi v jedi. Vsi faktorji so tu, da se našim sinovom kolikor mogoče učenje in dovršitev gimnazije olajšuje. Toda, koliko jih je, ki dovrše maturo. Vsako četrto ali peto leto komaj eden, mesto, da bi bilo vsako leto štiri ali pet maturantov z Dolenjske. In to je nerazumljivo žalostno! Začne še marsikdo z učenjem, toda prehitro opusti in do dovršitve pride le malokdo. Dolenjske Novice, januar 1896
O tujcih, čefurjih in še o čem
G. Jelinčiču manjka človečnosti - Živimo v brezciljni, necivilizirani družbi - Narod pokvarijo oblastiželjni politiki ■ Kdaj bo v svetu trajen mir?
Nedavno sem na televiziji gledala oddajo o tujcih oziroma o čefurjih. Vodila jo je imenitna in provokativna voditeljica Saša Gerdej, častni gost pa je bil kdo drug kot Zmago Jelinčič, novodobni medijski zvezdnik, goreč zagovornik čistokrvnega slovenstva, kar mi močno smrdi po vzreji nekdanjega arijskega nadčloveka. Prepričana sem, da se kot jaz tudlmnogi drugi Slovenci ne strinjajo z njim. G. Jelinčiča sprašujem, kdo je danes sploh še tujec. Svet je namreč z vsem razvojem postal postal tako majhen, da pravzaprav o nikomer več ne moremo govoriti kot o tujcu.
Vendar to ni bistvo mojega razmišljanja. V oddaji je bilo največ govora o čefurjih, se pravi o ljudeh, ki so po narodnosti Albanci, Bosanci, Srbi, Hrvati itd. G. Jelinčič je vztrajal, da morajo ti spoštovati zakon o tujcih in biti lojalni člani naše družbe. Tudi takrat, ko jih kdo zmerja s čefur-ji? Kako jim mora biti takrat pri srcu? Ko je gostu zmanjkovalo argumentov, seje začel sklicevati na državo, zakone in filozofe, ki so brez čustev, meni pa se zdi, da je g. Jelinčič brez čustev. Sicer ne bi bil vodja stranke, ki Slovencem ne more biti v ponos. Manjka mu človečnosti. Mnenja sem, da ima
pošten, delaven in koristen človek pravico bivati kjerkoli na svetu in narodnost sploh ni pomembna. Strinjam pa se, da kriminalcev, zdraharjev in nastopačev ne maramo ne Slovenci ne drugi narodi.
Nimam občutka, da živim v civilizirani družbi, ampak v nekakšni človeški džungli, brezciljnem kaosu. Večina ljudi vrednoti civilizacijo po tehničnem napredku, osvajanju vesolja in podobnem. Zame pa civilizirani ljudje ne ubijajo in ne ustvarjajo vedno novih vojn, genocidov, pokolov. Ampak kaj, ko je toliko orožja na svetu in je škoda, da bi zarjavelo! Celo neodgovorni “demokratični” predsedniku (Francija) se igračkajo z jedrskimi poskusi, ampak ne v svoji deželi. G.Clinton pa nič, čeprav je ravno od predsednikov in vodilnih odvisen mir v svetu.
Danes se po padcu komunizma
POPRAVEK
V decembru objavljenem nekrologu za pokojnim Janezom Potočarjem je tiskarski škrat kar dvakrat namesto KS Bučna vas zapisal napačno KS Birčna vas. Za napako se opravičujemo.
UREDNIŠTVO DL
“Inventura” v Dragatušu
v
Črnomaljski župan Andrej Fabjan je v okviru novoletne inventure najprej obiskal Dragatuš
Preteklo soboto je občinski odbor Slovenske ljudske stranke povabil prebivalce Dragatuša in okoliških vasi na razgovor z županom črnomaljske občine Andrejem Fabjanom. Da Dragatušcem ni vseeno, kaj se dogaja in kaj se bo dogajalo v njihovih krajih, so dokazali z nepričakovano velikim obiskom, saj je bila jedilnica dra-gatuške osnovne šole zasedena do zadnjega kotička.
Zupan je najprej opravil svojo novoletno inventuro, kot jo je sam imenoval, potem pa prepustil besedo krajanom, ki so bili zelo zgovorni. Opozorili so, da še vedno nimajo vsi vodovoda, da so mnoge asfaltne ceste že tako dotrajane, da bi jih morali obnoviti, da o makadamskih cestah niti ne govorimo. Prebivalka Zapudja se je spotaknila ob neurejen prevoz otrok iz šole. Kot pomemben razlog, da ljudje odhajajo iz vasi, kakršna je njihova, pa je navedla drage novogradnje, celo dražje kot v mestih. Iz Finkov so spomnili, da njihova vasica nima ne asfalta ne odvoza smeti, vodo pa pijejo iz vodnjakov, čeprav so najbližje rezervoarju pitne vode in poteka vodovod čez njihovo zemljišče. Župnik je pripomnil, da prepočasi rešujejo probleme z dragatuško mrliško vežico. Iz Dragatuša je prišla tudi kritika na račun najemnika zadružnih hlevov in črnomaljske kmetijske zadruge, ki je omogočila, da nekdo tako negospodarno ravna z imetjem in živino. Razpravljalci so se strinjali, da bi
Vincencija Strniša
Decembra smo v velikem številu še zadnjič pospremili pokojno dobro in skrbno mamo Vincenci-jo Strniša iz Vrbovca pri Dobrniču. Rojena je bila 2. decembra leta 1907 pri Janezovih v Lokvah pri Dobrniču na mali kmetiji med osmimi otroci. Oče je bil župan, mama poštna uradnica. Še kot mlado dekle je Vincencija morala poprijeti za vsako delo, kmalu pa je spoznala poznejšega življenjskega sopotnika Janeza Strniša iz Vrbovca. Ustvarila sta si družino in rodilo se jima je deset otrok.
Leta 1943 je odšel mož v partizane in vsa skrb za družino in kmetijo je ostala na njenih ramah. Poleg tega pa še skrb za moža, ali se še kdaj vrne domov. V vojni je bil težko ranjen in ostal brez noge. Še sreča, da se je vrnil domov med svoje ljubljene domače. Leta 1979 ji je mož umrl in spet je morala prevzeti vse na svojo skrb. Kakšno žalost je prestala kasneje, saj je umrlo že šest otrok. Pred štirimi leti je začelo njeno zdravje pešati. Hčerka Vincencija jo je vzela v Ljubljano, saj je potrebovala vso nego. Počasi je usihalo njeno dolgo, težko življenje. Strniševa mama bo ostala vsem v lepem
Sp0mi,’U'	R. MAJER
Jože Mihelčič
V 91-em letu starosti je 7. januarja umrl naš dolgoletni član in ustanovni član društva Jože Mihelčič iz Regrče vasi št. 12.
Rojenje bil 15.7.1905 v Regrči vasi. Član GD je postal davnega
leta 1928 pri GD Kandija. Leta 1929 je GD Kandija razpa " Jože se je še istega leta vključil kot
ustanovni član v novoustanovljeno Gasilsko društvo Šmihel. Z društvom je živel celih 67 let ter za požrtvovalno in nesebično delo prejel vrsto odlikovanj in priznanj, med drugimi tudi plaketo gasilskega veterana.
Člani GD Šmihel smo ga lanskega julija ob njegovi 90-letnici obiskali na domu, mu izročili darila in izrekli čestitke, pevski zbor našega društva pa mu je zapel več lepih slovenskih pesmi. 9. januarja letos pa smo ga na šmihelskem pokopališču pospremili k večnemu počitku. S poslovilnim govorom smo mu izrekli še zadnjo zahvalo za delo v društvu, pevski zbor pa mu je zapel nekaj žalostink. Pokojnega Jožeta bomo člani GD Šmihel ohranili v lepem spominu.
FRANC PAVLAKOVIČ tajnik GD Šmihel
pred očmi svetovne javnosti ustvarja 4. Reich. Pakt Nato v preobleki parnerstva za mir ni nič drugega kot oblika ameriškega vojaškega pohoda na vse konce sveta. Počasi, a zagotovo. In narodi, tudi mi, nasedamo. Ljudstvo pa nihče nič ne vpraša. Zadnjič sem v Delu pregledovala predlog delitev sredstev iz državnega proračuna in me je zbodlo to, da je zelo malo denarja nemenjenega kulturi, za vojaške namene pa je razkošen znesek. Zakaj se enkrat stvari ne bi obrnile in bi se iz proračuna kupovali dragi medicinski aparati, posodobile in zgradile nove bolnišnice, šole in kulturni objekti in bi država vsem državljanom omogočila brezplačno zdravljenje, šolanje, jim zagotovila delo?
Naj svoje razmišljanje sklenem optimistično in z iskreno željo, da bi se voditelji vseh narodov sveta čimprej enakopravno usedli za okroglo mizo in se razumno in odgovorno odločili o usodi človeštva. Želim tudi, da se s svojimi mislimi oglasijo bralci Dolenjskega lista, saj gre za zadeve izjemnega pomena za slovenski narod in nasploh za človeštvo.
DARINKA TRATAR šmarjeta
morala zadruga združevati kmete in jim omogočiti, da bi bolje zaslužili, ne pa da jih prepušča životarjenju. Ljudje so opozorili tudi, da pri njih sploh še niso začeli vračati zemljo, zato je župan predlagal za prihodnji mesec razgovor s predstavniki sklada.
V soboto, 20. januarja, ob 19. uri se bo črnomaljski župan pogovarjal s prebivalci Adlešičev in okoliških vasi. TQMA2 BURAZER Črnomelj
KLIC V SILI
*	Ali ste v stiski, težavah? Želite zaupni in prijateljski pogovor, strokovno pomoč? Prava pot za to na Dolenjskem oz. v Posavju je klic na telefonsko številko 068/322-124, int. 229 (v torek in petek med 13. in 16. uro), 21-284 ter 068/ 20-370 (med 19. in 21. uro).
*	NOVO MESTO • Otroci in starši, ki imate kakršnekoli težave, lahko pokličete na telefonsko številko 068/341-304 v četrtek med 18. in 20. uro.
*	TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka telefona je 068/44-293.
*	ČRNOMELJ-Otroci in odrasli, ki ste v stiski, lahko pokličete vsak drugi in četrti torek v mesecu med 19. in 20. uro po telefonu 068/53-213 ali se oglasite osebno v pisarni v Ulici Mirana Jarca 8.
*	LJUBLJANA - Telefon otrok in mladostnikov je vsak dan od 12. do 20. ure (tudi ob sobotah in nedeljah) na številki 061/323-353. Za vas se bodo potrudili študentje medicine, psihologije, pedagogike in socialnega dela.
V času, ko so ob izteku preteklega leta marsikje začeli z družabnimi srečanji in že prešerno nazdravljati novemu letu, se je v srca številnih krajanov Mirenske doline, ki so poznali Majcnovega Toneta iz Gaja pri Šentjanžu, naselila žalost, kajti v 64. letu starosti seje po daljši bolezni zaustavilo Tonetovo srce.
Podobno kot številne družine v teh krajih je tudi Majcnova skusila trnovo pot izgnanstva in po končani 2. svetovni vojni se je družina brez matere vrnila na opuščeno domačijo. Tone je zelo mlad moral sprejeti vlogo gospodarja. Tudi kasnejše delo v krmelj-skem rudniku in na kmetiji je terjalo veliko naporov. Majcna so v času ustanavljanja zadrug postavili za vodjo zadruge v Šentjanžu. Tudi po njegovi zaslugi je kraj gospodarsko napredoval. Popravili so številne ceste, zgradili razne zgradbe, najpomembnejša pa je bila gotovo nova šola v Šentjanžu, zgrajena leta 1959. Predsednik gradbenega odbora za izgradnjo nove šole je bil Tone Majcen.
Malokdo ve, da so med vojno šentjanške zvonove odpeljali iz kraja in da je bil ravno Majcen med glavnimi pobudniki, da so jih spet pripeljali nazaj. Majcen je veliko pomagal gasilcem pri gradnji novega gasilskega doma v Šentjanžu in tudi pozneje ob raznih priložnostih. V poznejših letih se je Majcen bolj posvetil gospodarjenju na svoji kmetiji; usmeril se je v živinorejo in čebelarstvo.
Bil je sposoben gospodar in je postal eden največjih slovenskih čebelarjev. Že leta 1948 je poskusil prevažati čebele na pasišča na Velebit - z vlakom in vprežnimi vozovi! Na vrhuncu čebelarjenja je imel čez 300 panjev. Pri delu so mu pomagali domači in prijatelji, ki jih je veliko spoznal na svoji bogati čebelarski poti. Tone je imel to dobro lastnost, da ni bil sebičen, vedno je povabil na svoja pasišča tudi kolege čebelarje iz društva.
Ko se je pred leti njegovo zdravje začelo krhati, so njegove čebele izgubile skrbnika in začela se je razprodaja čebelarskega gospo-darsva. Za 12 preostalih čebeljih družin zdaj skrbijo njegovi ožji sorodniki. Morda pa bo kdo, če bodo časi čebelarjem bolj naklonjeni, kdaj le krenil po stopinjah velikega vzornika?
Netscape !hKp:/Aw/w,fcr.imHj.siriz1otyimage6/IO.gif]
File Ldit Vlew Go gookmarks Sptlons D»ectOfy
4» j	a			Ar	&	a i a
8«* j						+** ]
H elsrfe j *ittp / tet urti-lj. si/~«*o«./8'fiages/l 0 gt!
; Whaf, Newi"fV/haf. Conill ilamatte«|j luM-IeaK* j

J_
j0*1
~P~
NOVO MESTO NA INTERNETU - Svetu ga je predstavil bodoči sodelavec Inserta Iztok Umek.
Internet na Dolenjskem je
Miha čez cesto, poslanec v parlamentu in Bill Clinton so sosedje v globalni vasi, imenovani Zemlja
Surfala sem po Internetu in potrkala na vrata švedskega predsednika vlade, ki se mi je lepo nasmihal s slike na računalniškem ekranu. Hopla! Z Internetom pa res nič m nemogoče. Pogovarjam se lahko s predsedniki vsega sveta. V teh tednih bo mogoča priključitev na Internet tudi na Dolenjskem.
Internet se bliskovito širi po svetu in doma. Še pred letom dni si nihče ni predstavil takega navala na Internet v Sloveniji, tako da so celo domači ponudniki presenečeni. Na Dolenjskem so do sedaj lahko uporabljali Internet predvsem študentje in srednješolci preko akademske sfere, ki jim jo je nudila in plačevala država. Ostali se bodo morali priključiti na Internet s pomočjo drugega ponudnika. Na Dolenjskem se pravkar ponujata dva: Insert in Infotehna.
Insert je majhna računalniška firma s štirimi zaposlenimi. Še dva bosta zaposlena izključno zaradi storitev v zvezi s širjenjem Interneta. Priključitev na to izredno zanimivo in brezmejno računalniško mrežo, je pravzaprav enostavno in relativno poceni.
Igor Zupančič na Insertu pravi: “Najmanj, kar je potrebno za priključitev na Internet, je plačilo naročnine, od 4.000 do približno 9.000 tolarjev na mesec. Mi posredujemo priključitev na mrežo in disketo, ki je potrebna zato, da začne delati, in ki stane le nekaj sto tolarjev. Če je potrebno, pridemo tudi na dom
uredit vse, tako da dela. Smo garancija za to, da sistem deluje 24 ur na dan.”
Uporabniki Interneta naj bi bili mi vsi. Med prvimi, ki so se zavedali uporabe in možnosti Interneta, so seveda podjetja, ki želijo povečati svojo konkurenčnost in izboljšati svoj image.
“Vsaka firma, ki da kaj nase, ima svoj strežnik na Internetu, na katerem ponujajo informacijo o svojih izdelkih in storitvah. Gre za propagando in za tehnično podporo strankam. Pojavljajo se tudi prvi zametki trgovine preko mreže, npr. dostava na dom (pizza v Ljubljani). Tudi vsi politiki, ki nekaj dajo na svoj image, imajo že e-mail naslove, na katerih je mogoče priti v stik z njimi,” pojasnjuje Zupančič.
Državljani bomo lahko iz lastne spalnice nakupovali v samopostrežni trgovini, brali mrežne časopise, domače in tuje, ter širili svoja mnenja, tako bo življenje udobnejše, informacija bolj dostopna in demokracija zagotovljena.
“Za uporabnike bo priključitev Internetu pomenilo svobodo, učinkovitost, udobje. Miha čez cesto, poslanec v parlamentu in Bill Clinton v Washingtonu so vsi sosedje v globalni vasi, ki se imenuje Žemlja,” je zaključil eden izmed zagnanih mladih fantov na Insertu, ki so pripravljeni svojim strankam ponuditi storitev in servis z veliko znanja za majhen denar.
VESNA JAKŠE


DOLENJSKI LIST
uaš četrtkov prijatelj
J
V ŠENTJERNEJU GOSTOVALO TURISTIČNO DRUŠTVO LOKVANJ - Sodelovanje Šentjerneja in Turističnega društva Lokvanj iz Jezera pri Podpeči sega v leto 1991, ko sta podpeški, sedaj že pokojni član društva Matevž Jesenko in župnik Anton Trpin iz Šentjerneja organizirala praznovanje sv. Štefanu. Tokrat so v povorki sodelovali godba na pihala, jezdeci na konjih in krajani iz bližnje in daljne okolice in narodne noše turističnega društva Lokvanj. Za slednje so prevzeli skrb gasilci in jim v gasilskem domu pripravili toplo malico. V skupini narodnih noš je bilo tudi nekaj harmonikarjev, zato se je kmalu oglasila harmonika in vesela narodna pesem. Člani turističnega društva so bili presenečeni, ker jih je obiskal tudi župan Franc Hudoklin, ki se jim je zahvalil za sodelovanje in popestritev krajevnega praznika. V imenu Turističnega društva Lokvanj se je organizatorjem in vsem, ki so omogočili, da se je ta lepi ljudski običaj ohranil, zahvalil Srečko Pristavec in izrazil željo po nadaljnjem sodelovanju. Člani društva Lokvanj se posebej zahvaljujejo župniku, gasilcem, Martinu Juršiču, ki jih je vodil ves čas prireditve, krajanom Šentjerneja in Dolenje vasi, gostilni Gašper ter vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji te tradicionalne prireditve. (Jože Praznik, Turistično društvo Lokvanj)
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 18.1.
SLOVENIJA 1
9.15-0.20 TELETEKST
9.30	VIDEOSTRANI
10.05	OTROŠKI PROGRAM
IN JE DREVO... IN JE ČLOVEK, ples no izrazni balet
10.35	BATMAN, amer. naniz., 14/32
11.00	TEDENSKI IZBOR OPAZUJMO NARAVO, kan. poljudno-znan. serija, 11/12
11.25	PO DOMAČE
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
15.30	OMIZJE
16.20	SKRIVNOSTNI SVET ARTHURJA CLARKA, angl. dok. serija, 12/13
17.00	TV DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM ŽIVŽAV
18.05	V NAJBOLJŠIH DRUŽINAH, norv. naniz., 9/21
18.35	KOLO SREČE, TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	NOREC V MNOŽICI, amer. naniz., 4/16
20.30	TEDNIK
21.20	LARRY ADLER, glas. dok. oddaja
22.35	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	POSLOVNA BORZA
23.15	UMORI, amer. naniz., 6/20
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews -11.30 Tedenski izbor: Impulzi;
12.00	V Vatikanu, ponov.; 12.50 Hokej, posnetek: 14.50 Zaljubljenost, amer. film; 16.35 Norec v množici, amer. naniz., 3/16-17.00 lzigati kralja, angl. nadalj., 2/4 -18.00 Po Sloveniji -
18.45	Svetovni poslovni utrip -19.15 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike - 20.05 V žarišču - 20.35 Okus po zločinu, angl. naniz., 3/ 10-21.25 Pisave - 22.10 Umetniški večer - 23.50 Slovenski jazz v klubu Gajo
KANALA
7.00	CNN poroča - 8.05 Novice - 8.45 Obalna straža (ponov. L dela amer. nadalj.) -10.00 Družina Adams (ponov. 13. dela) -10.30 Sirene (ponov. 19. dela)-11.20 Replika (ponov.) -12.00 Novice -12.45 Videostrani -16.00 Novice -16.40 Vreme -17.00 Dance sesion (ponov.) -17.30 Risana serija (ponov.) -18.00 Obalna straža (2. del. amer. nadalj.) -19.00 Pika na A -19.30 Vreme -19.35 Družina Adams (14. del. amer. risane serije) - 20.00 Pot flamingov (2. del. amer. naniz.) - 21.00 Maručini kristali (vedeževanje v živo) - 21.30 Nesreča pri temni reki (amer. film)
-	22.10 Vreme - 22.15 Gost pike na A - 23.50 Video strani - 0.00 CNN poroča
HTV 1
7.10TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara (serija) - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.20 Ljubezen (serija) -12.45 Visoka družba (amer. film) -14.35 Program za otroke in mladino -
16.45	Hrvaška danes -17.45 Kristalno cesarstvo (serija, 37/120) - 18.15 Kolo sreče -18.50 Moč denarja -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Portret (dok. oddaja) - 21.10 Glasbena oddaja -
22.05	Tv izložba - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Triler
HTV 2
15.35	Video strani -15.50 TV koledar -16.00 Kulturna krajina -17.00 Šopek dolarjev (ponov.)
-	17.30 Federacija in konfederacija -18.00 Skrivnostno življenje rastlin (dok. serija) -19.00 Neustrašni (serija za otroke) -19.23 Risanka -
19.30	Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kitajska plaža (serija) - 21.00 Rešitev 911 (dok. film) -
21.55	Od 16 do 24 - 22.40 Hidden Agenda (bril. film)
PETEK, 19.1.
SLOVENIJA 1
9.15-0.35 TELETEKST
9.30	VIDEOSTRANI
9.40	OTROŠKI PROGRAM CICIBAN SMUČA, 2/2
9.55	OTROCI ŠIRNEGA SVETA, amer. dok. naniz., 15/26
10.20	TEDENSKI IZBOR LARRY ADLER, ponov.
11.20	STRIČEK BUCK, amer. film
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
14.20	SVET NARAVE, angl. poljudnoznanst. serija, 2/10
15.10	SLOVENSKA KLAVIRSKA G1ASBA, 3/9
15.45	ZVOKI GODAL, 3/6
16.15	KAM VODIJO NAŠE STEZICE, oddaja tv Koper
17.00	DNEVNIKI
17.10	DUH IZ STEKLENICE, 2/4
17.20	HEATHCLIFF, risana serija, 19/21
18.00	V NAJBOLJŠIH DRUŽINAH, norv. naniz., 10/21
18.30	HUGO-TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	GRADE NA UDARU, amer. naniz., 20/26
20.30	PODARIM, DOBIM
20.40	POGLEJ IN ZADENI
22.20	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.50	ARIJA, angl. film
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews -10.30 Tedenski izbor: Svetovni poslovni utrip; 12.00 V žarišču; 12.30 Skrivnostni svet Arthurja Clarka; 13.00 Pisave; 13.45 Umetniški večer; 15.15 Zelig, amer. film -16.30 Grace na udaru, ponov. -16.55 Znanje za znanje -18.00 Po Sloveniji -18.45 Poglej me! -19.25 Pasje mesto, risana serija, 4/23 - 20.05 V žarišču - 20.20 Forum - 20.35 Umor v družini, amer. nadalj., 3/4 - 21.20 Studio City - 22.15 Novice iz sveta razvedrila - 22.40 Nor na reklame, 3/15
KANALA
7.00	CNN poroča - 8.00 Dobro jutro - 8.05 Novice - 8.45 Obalna straža (ponov. 2. dela amer. nadalj.) -10.00 Družina Adams (ponov. 14. dela) -10.30 Maručini kristali (ponov.) -11.15 Video strani -12.00 Novice -16.00 Novice -17.10 Vreme -17.30 Pot flamingov (ponov. 1 dela) -
18.00	Obalna straža (3. dela amer. nadalj.) -
19.00	Pika na A -19.35 Družina Adams (15. del amer. risane serije) - 20.00 Dežurna lekarna (60. del Špan. naniz.) - 20.35 Devetdeseta (oddaja o stilu) - 21.05 Kavboj (amer. film) - 22.45 Gost pike na A - 23.05 Vreme - 23.10 Nesreča pri temni reki (ponov. filma -1.05 CNN poroča
HTV 1
7.10	TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara (serija) -8.15 Dobro jutro-10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.20 Ljubezen (serija) -12.45 Gusarprinc (brit. film) -14.35 Program za otroke in mladino -16.45 Hrvaška danes -17.45 Kristalno cesarstvo (serija, 38/120) -18.15 Kolo sreče -18.50 Pol ure za kulturo -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Javna stvar - 20.45 Glasbena oddaja - 21.45 Preteklost v sedanjosti (dok. oddaja) - 22.15 Poročila - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Terra X (Dok. film) - 23.55 Poročila
HTV 2
16.40	TV koledar -18.50 Smučanje, posnetek -
17.30	Besede, besede, besede -19.00 Risanka -
19.30	Dnevnik, vreme, šport -20.10 Kavama “Na zdravje” (hum. serija) - 20.40 Ameriški film -
22.15	Latinica - 23.30 Naravna selekcija (amer. film)
SOBOTA, 20.1.
SLOVENIJA 1
7.15-0.55 TELETEKST
7.30	VIDEOSTRANI
7.50	TEDENSKI IZBOR:
RADOVEDNI TAČEK
8.05	KUUKČEVE DOGODIVŠČINE, 2/25
8.20	MALE SIVE CELICE, kviz
9.15	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
9.35	UČIMO SE TUJIH JEZIKOV, angleščina, 3/11
10.00	BACH IN BOTTINE, kan. film
11.35	ZNANJE ZA ZNANJE, ponov.
12.05	GODALNI KVARTET, št. 8, op 11
13.00	POROČILA
13.05	HUGO, ponov.
14.00	SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. serija, 3/10
14.50	TEDNIK ponov.
15.40	POLICIST S SRCEM, avstral. naniz., 24/26
16.25	STARODAVNI VOJŠČAKI, amer. dok. serija, 9/13
17.00	TV DNEVNIKI
17.10	OTROŠKI PROGRAM ČARODEJNI DIMNIKAR
17.35	IRSKA: DEŽELA BESEDE, 3. oddaja
17.55	ALPE JADRAN
18.25	OZARE
18.30	HUGO-TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	AVTO LETA
21.00	LJUBLJANICA, REKA, KI IZGINJA, 1. del
21.45	TURISTIČNA ODDAJA
22.10	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.35	MOJ AMERIŠKI JAZ, amer. film
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews - 9.25 Poglej in zadeni! -10.55 Cortina: Smuk (ž) -12.00 Portreti športnikov -
12.25	Wengen: smuk (m) -13.30 Euronews -
14.05	Moja draga Klementina, amer. film (ČB) -15.55 Športna sreda -18.30 Karaoke -19.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih - 20.05 Camille Claudel, franc, film - 22.55 Sobotna noč
KANALA
7.00	CNN poroča - 8.05 TV prodaja - 8.20 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) - 9.20 Risani film -10.15 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -10.50 Čikaške zgodbe (ponov.) -12.05 Maručini kristali (ponov.) -12.35 Dance sesion (ponov.) -13.20 Video strani -17.15 Šolska košarkarska liga -18.00 Magnetoskop (kont. glasbena oddaja) -19.00 Risana serija -19.30 Devetdeseta (ponov.) - 20.00 Vreme - 20.05 Čikaške zgodbe (amer. film, 3. del) - 21.15 Apokalipsa po pomoti (amer. film) - 22.50 Kavboj (ponov. filma) - 0.50 Ljubezenski vodič, 5. del-1.20 CNN poroča
HTV 1
8.40	TV spored - 8.55 Poročila - 9.00 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila -12.20 Prizma - 13.20 Pogovor s teologom -14.45 Briljanten -15.35 Svetovni reporterji -16.25 Poročila -16.30 Sinovi Nevihte -18.00 Televizija o televiziji -18.30 Kdo prihaja na večerjo -19.14 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Ameriški film - 21.15 Zabavna oddaja - 22.55 Dnevnik -23.15 S sliko na sliko - 23.45 Nočna premiera: Poirot
HTV 2
16.35	TV koledar -16.45 Življenje na severu (serija) -17.30 Policisti s srcem (serija, 10/26) -
18.15	Dok. oddaja - 19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme šport - 20.10 Dok. oddaja - 20.45 Vidikon - 21.30 Z jadri okoli sveta - 22.05 Šport - 22.20 Hr top 20
NEDELJA, 21.1.
SLOVENIJA 1
7.45-0.40 TELETEKST
8.00	VIDEOSTRANI
8.20	OTROŠKI PROGRAM VODNARČEK POJOČI PES, izrael. naniz.j 1/4
8.50	ŽIVŽAV
9.35	ČEBELICA MAJA
10.00	NEDELJSKA MAŠA, prenos
11.00	AMERIŠKA KNJIŽEVNOST, amer. dok. serija, 3/10
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA
12.30	SLOVENSKI LJUDSKI PLESI MED LITIJO IN ČATEŽEM
13.00	POROČILA
13.05	TEDENSKI IZBOR HUGO, tv igrica
13.35	KARAOKE, ponov.
14.35	NEDELJSKA REPORTAŽA
15.10	GORA, švic. film
17.00	DNEVNIKI
17.10	PO DOMAČE
18.45	ZA TV KAMERO
19.10	RISANKA
19.15	LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.51 ZRCALO TEDNA
20.10	NEDELJSKIH 60
21.15	IZIGRATI KRALJA, angl. nadalj., 3/4
22.35	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.55	SEDMINA, sloven. film
SLOVENIJA 2
Opomba: Veleslalom, L tek 9.25 do 10.10 ter 2. tek 12.25 do 13.10 (ž); Veysonnaz: Slalom, L tek
10.10	do 11.15 ter 2. tek 13.10 do 14.00 (m); Dnevnikov turnir v malem nogometu 18.30 do
20.00
8.00	Euronews - 9.00 Tedenski izbor: Angleška glasb, lestvica; 9.50 Videošpon; 10.35 V vrtincu;
11.20	Tok, tok; 12.05 Poglej me!; 12.45 4 x 4 o ljudeh in živalih -18.30 Športna nedelja - 20.10 Mediji, d.n., angl. dok. serija, 1/4-21.05 Večerni gost - 21.55 Oko, vajeno teme, angl. drama, 2/3 - 22.45 Športni pregled
KANALA
7.00	CNN poroča - 8.05 Risani film - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) -10.00 Muppet show (20. del) -10.30 Magnetoskop (ponov.) -1L15 Duša in telo (ponov. 2. dela amer. nadalj.) -. 12.10 Živeti danes (ponov.) -12.40 Žametne vrtnice (glas. čestitke B. Kopitarja) -15.05 Replika (ponov.) -16.15 Šolska košarkarska liga (ponov.) -17.00 Muppet show (ponov.) -17.30 Mala morska deklica (sinhronizirana risanka) -
18.00	Avto ljubezni (amer. mladinski film, 3. del) -19.00 Risana serija -19.30 Siam (oddaja o košarki) - 20.05 Duša in telo (amer. nadalj., 3. del) - 21.00 Kino, kino, kino, oddaja o filmu -
21.35	Jeleni z zahoda (12. del amer. nadalj.) -
22.25	Siam (ponov.) - 22.55 Apokalipsa po pomoti (ponov. amer. filma) - 0.35 CNN poroča
PONEDELJEK, 22.1.
SLOVENIJA 1
9.45	- 0.35 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI
10.20	OTROŠKI PROGRAM LAŽNI KUUKEC
11.05	PRITLIKAVČKI, angl. nadalj., 6/12
11.30	SEDMINA, angl. nadalj., 6/12
13.30	POROČILA
13.05	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
14.00	TEDENSKI IZBOR UTRIP
14.15	ZRCALO TEDNA
14.30	ZA TV KAMERO
14.45	FORUM
15.00	VEČERNI GOST
16.20	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
17.25	TV OKO, angl. dok. serija, 2/13
18.00	SIMPSONOVI, amer. naniz., 16/48
18.30	L1NGO, TV IGRICA
19.05	RISANKA
19.15	ŽREBANJE3X3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	NORO ZALJUBLJENA, amer. naniz, 17/22
20.35	TELEVIZIJSKA KONFERENCA
21.25	CL1VE JAMES, dok. serija
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	UMORI, angl. nadalj, 7/20
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews -11.30 Tedenski izbor: Učimo se tujih jezikov, angleščina, 3/11; 10.55 Ljudje in zemlja -11.25 V žarišču -11.40 Policist s srcem, avstral. naniz. -12.25 Avto leta -13.15 Sobotna noč -15.15 Studio City; 16.10 Športni pregled -
16.40	Noro zaljubljena, amer. naniz, 16/22 -
17.10	Učitelj, franc, nadalj, 14/24 - 18.00 Po Sloveniji -18.45 Sedma steza -19.15 Ameriška glasb, lestvica - 20.10 Osmi dan - 20.40 Arabeska, amer. film - 22.25 Brane Rončel izza odra
KANALA
7.00	CNN poroča - 8.00 Dobro jutro - 8.45 Obalna straža (ponov. 3. dela) -10.00 Družina Ad-
ams (ponov.) -10.30 Žametne vrtnice (ponov.) -11.30 Jeleni z zahoda (ponov. 12. dela) -12.35 Video strani -14.00 Novice -17.30 Siam (ponov.) -18.00 Obalna straža (4. del amer. nadalj.) -
19.00	Pika na A -19.30 Družina Adams (amer. naniz, 16. del) - 20.00 Zlata dekleta (21. del. amer. hum. naniz.) - 20.30 Skrivnost pozabljene legende (amer. film) -22.10 Jonathan (oddaja o turizimu) - 22.40 Gost pike na A - 23.00 Novice - 23.05 Rodeo (glasbena oddaja) - 0.10 CNN poroča
TOREK, 23.1.
SLOVENIJA 1
10.15-0.15 TELETEKST
10.30	VIDEOSTRANI
10.45	OTROŠKI PROGRAM DREJČEKIN TRIJE MARSOVČK1,5/10
11.00	VESELI KABARE
11.45	TARZAN IN AMAZONKE amer. film (ČB)
13.00	POROČILA
13.05	LINGO, TV IGRICA
14.20	TEDENSKI IZBOR AMERIŠKA KNJIŽEVNOST, amer. dok. serija, 3/10
14.50	OBZORJE DUHA
15.20	OKO, VAJENO TEME, angl. drama, 2/3
16.20	MOSTOVI
17.00	DNEVNIKI
17.10	OTROŠKI PROGRAM VODNARČEK, POJOČI PES, izrael. naniz, 2/4
KUUKČEVE DOGODIVŠČINE, 3/25
18.00	V NAJBOUŠIH DRUŽINAH, norv. naniz, 11/21
18.35	KOLO SREČE-TV IGRICA
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	KO SE SRCA VNAMEJO, amer. naniz, 15/20
20.35	GOSPODARSKA ODDAJA
21.25	ROKA ROCKA
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.55	POSLOVNA BORZA
23.10	UMORI, amer. naniz, 8/20
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews -11.50 Tedenski izbor: Sedma steza; 12.20 Osmi dan; 12.50 Starodavni vojščaki, amer. dok. serija; 13.20 Alpe Jadran; 13.50 Nedeljskih 60-15.30 Tenis -16.10 Opazujmo naravo, kan. poljudnoznan. serija -16.35 Ko se srca vnamejo, ponov. 14. dela -17.05 Okus po zločinu, ponov. 3. dela -18.45 Po Sloveniji -19.15 Videošpon
-	20.05 V žarišču - 20.40 Učitelj, franc, nadalj, 15/ 24 - 21.25 Opus - 22.10 Somrak stoletja
KANALA
7.00	CNN poroča - 8.00 Dobro jutro - 8.45 Obalna straža (ponov. 4. dela) -10.00 Družina Adams (ponov.) -10.30 Dežurna lekarna (ponov. 60. dela) -11.00 Jonathan (ponov.) -11.45 Video strani -
16.40	Novice -16.45 Rodeo (ponov.) -17.30 Risana serija -18.00 Obalna straža (5. del amer. nadalj.) -19.00 Pika na A -19.30 Družina Adams (17. del. amer. risane serije) - 20.00 Hermanova glava (21. del. amer. naniz.) - 20.30 Državnik novega kova (angl. naniz.) - 21 .OO.Karma (oddaja na meji)
-	22.05 Caught in Act (gls. skupina) - 23.00 Novice - 23.05 Gost pike na A - 0.00 CNN poroča
SREDA, 24.1.
SLOVENIJA 1
9.45	- 0.55 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI
10.10	OTROŠKI PROGRAM KRESILO
10.25	SKOK MED ZVEZDE, novoze-
land. naniz, 3/14
10.50	ROKA ROCKA
11.40	MEDIJI,D.N. angl.dok. serija, 1/4
12.30	SLOVENSKI UUDSK1 PLESI
MED LITIJO IN ČATEŽEM
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
13.35	ZGODBE IZ ŠKOUKE
16.00	GOSPODARSKA ODDAJA, ponov.
17.00	DNEVNIK 1
17.10	POD KLOBUKOM
18.00	V NAJBOUŠIH DRUŽINAH, norv. naniz, 12/21
18.35	KOLO SREČE-TV IGRICA
19.15	RISANKA	,
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	GOSPOD BEAN, angl. naniz, 4/13
20.40	ERMO, hong.-kit. film
22.15	NAPOVEDNIKI
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	UMORI, amer. naniz, 9/20
23.50	KRAUESTVO, dan. naniz, 3/5
SLOVENIJA 2
Opomba: Tenis 15.30 do 16.30; Umetnostno drsanje 20.35 do 22.35
9.00	Euronews -11.40 Tedenski izbor: Tv ambu lanta; 12.10 V žarišču; 12.40 Opus; 13.25 Som rak stoletja; 14.55 Gora, švic. film -16.35 Gos pod Bean, ponov. -17.10 Umor v družini, ponov -18.00 Po Sloveniji -18.45 Univerzitetni razgle di -19.15 V vrtincu - 20.05 V žarišču - 20.35 Športna sreda
KANALA
7.00	CNN poroča - 8.00 Dobro jutro - 8.05 Novice - 8.45 Obalna straža (ponov. 5. dela) -10.00 Družina Adams (ponov. 17. dela) -10.30 Kama (ponov.) -11.50 Video strani -12.00 Novice -
16.00	Novice - 17.30 Državnik novega kova (ponov.) -18.00 Obalna straža (6. del amer. nadalj.) -19.00 Pika na A - 19.30 Družina Adams (18. del amer. risanke) - 20.00 Sirene (20. del amer. naniz.) - 20.50 Unpato (pogovor v studiu) - 22.00 Dance session (oddaja o plesu) - 22.20 Gost pike na A - 23.00 Novice - 23.15 Video strani - 0.00 CNN poroča
• Demokracija ni možna, če televizija ni pod družbenim nadzorom. (Popper)
ČETRTEK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -11.00 Avtotimes - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.30 Vreme in mi
-	4.00 -15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi-- 17.30 Planinski kotiček -
18.20	Kronika - 19.30 - 24.00 Kinetoskop, Altergodba
PETEK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -18.20 Kronika -19.30
-	24.00 Večerni program
SOBOTA
6.00	Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 10.00 Kuharski recept - 11.00 Evropa ta teden -11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev -12.00 BBC, osmrtnice -
12.15	-13.00 NZ želje - 13.30 Čestitke -
14.00	-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -17.30 Voluhar ekspres -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program
NEDELJA
6.00	Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi - 12.30 Čestitke - 19.00 Glas evangelija - 19.30 - 24.00 Večerni program (ob 21.30 Dee Jay Time)
ČETRTEK, 18.1.
5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski n* veti-9.00 Poročila in 11.00 Poročila —12.® | Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi' j
15.00	Poročila - 17.00 Oddaja za podjd nike -18.00 Poročila - 18.15 Promoto-poroča - 19.00 Rockovski sprehod - 20.0 Glasbeni gostje: Don Mcntoni band - 22.0 Rock balade
PETEK, 19.1.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nat veti -9.00 in 11.00 Poročila -12.00 Obve* tila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.9 i Poročila - 15.30 Grmski vulkan - 17.9 Srakin TV izbor - 18.00 Ego tripi sodt lavcev radia -20.00 Evergreeni: gost - 22.9 Kviz z evergreeni - 24.00 Nočni skok
SOBOTA, 20.1.
5.30	Dobro jutro-6.45 Kmetijski nasveti'
8.30	Viža dneva - 9.00 Poročila -10.00 Got podinje sprašujejo, Helena Mrzlikar odg« varja -11.00 Poročila -12.00 Obvestila, d mrtnice -13.00 Mali oglasi -15.00 Poročil -17.00 Sraka ima dolgi rep -18.00 Poročil
-	18.10 Obisk - 21.00 Sobotna super vest lica: gost - 1.00 Polke, valčki in popevke
NEDELJA, 21.1.
8.00	Dobro jutro - 9.00 Poročila - 9.3 Kmetijska oddaja-10.00 Mali oglasi -11.9 Poročila -11.10 Vinogradniška oddaja
12.00	Čestitke, mali oglasi in domača gla' ba -15.00 Poročila -16.00 Ansambel Tot ija Hervola na obisku - 18.00 Poročila'
20.00	Cinca Marinca in gost: R. Magnific
-	22.30 Ves ta jazz
MLINARCA PRIFARSKIHMUZIKANTOV- Skupina Prifarski muzika« ti je v Šeškovem domu predstavila prvo zgoščenko in drugo kaseto pd nazivom Mlinarca. Prva kaseta v Sedanjem času se je dobro prejela, v nji pa so predstavili pesmi iz kostelske doline. V Mlinarci so priredbe ljudski pesmi, ki so pri poslušalcih naletele na lep sprejem. V decembru je imeb skupina po Sloveniji nekaj zanimivih nastopov, povsod so bili lepo sprt jeti. Skupino sestavljajo: Valentin Južnič, Zvonka Homan, Martin Marini Dušan Čebin, Miro Košir, Emilk Bauer in Mitja Ferenc. (Foto: M. Gh> vonjič)
KO ATA NAŠ SLAVI - Ansambel Petra Finka, ki poslušalce naro.. zabavne glasbe razveseljuje 4 leta, se tokrat predstavlja z novo kaseto A ata naš slavi, na kateri so številne že znane skladbe, kot na primer Fran poslane, Ko ata naš slavi, Vse upanje in želje in druge. Petru Finku | Dolenjskih Toplic, Slavku Božiču in Jožici Mavsar iz Novega mesta 6 Zdravku Blažiču iz Gorenjske se je pred kratkim pridružil nov član, Trebi njec Čeljko Mevželj. Ansambel sedaj snema dva spota za Televizijo Sl1’ venija, ki bosta na ogled še pred novim letom, hkrati pa se bodo fantje dekle prijavili tudi na natečaj slovenske televizije Polka in valček.

- DESET DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Anji Hribar iz Bele Cerkve. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna:
1	(5) Snežni valček - ANS. RUBIN
2	(3) Sreča - ANS. MESEČNIKI
3(1) Potepuh - ANS. LOJZETA SLAKA
4	(2) Na božič nihče sam - ANS. NAGELJ
5	(5) Planinska - ANS. BISTRIŠKI ODMEV
6	(4) Čestitke in pozdravi - ANS. IGOR IN ZLATI ZVOKI
7	(7) Polka Vrisk - ANS. VRISK
8	(6) Tam, kjer je najin dom - KVINTET SAVA Z JELKO
9	(-) Ne lažem - ANS. MIRO KLINC
10	(9) Na plesu - ANS. BORISA RAZPOTNIKA Predlog za prihodnji teden: Mama - ANS. STOPAR
y----------------------------------------------------  A
KUPON ŠT. 3
Glasujem za:__________________________________________ ,
Moj naslov: ______________________________________     ^
Kupone pošljite na naslov: Studio I), p.p. 103, 68000 Novo mesto
DOLENJSKI LIST
Št. 3 (242.1), IS. januarja 1990
[p=
J
i n*
1 2j)
lasi-
sdjel
1011)
20.»
21«
is zavarovalnica trigiav
poslovna enota novo mesto
Novi trg, Novo mesto
ALI STE ZADOVOLJNI S SVOJO SLUŽBO?
ALI STE ZADOVOLJNI S SVOJIM ZASLUŽKOM?
ŽELITE POSTATI SAMI SVOJ ŠEF?
BI RADI IMELI FINANČNO VARNOST?
To vam je dosegljivo: s prodajo iz življenjskega kroga Zavarovalnice Triglav, d.d.
Če ste komunikativni, ambiciozni in ste končali najmanj srednjo šolo ekonomske ali tehniške usmeritve, nam pošljite pisne prijave s kratkim življenjepisom v 8 dneh po objavi na naslov:
Zavarovalnica Triglav, d.d., PE Novo mesto, Novi trg, 68000 Novo mesto.
Kandidate bomo o rezultatih izbire obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri.
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 20. januarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 7. do 19. ure: PC Ločna od 7. do 20,30: trgovina Anita pri gostišču Kos od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17
od 7. do 20, ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 6,30 do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca 20 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC. Budna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea. Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8, do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina. Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 8, do 18. ure: Urška, Uršna sela, od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg
od 6.30 so 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market
•	Dolenjske Toplice: od 7, do 17. ure: Mercator-Standard, Rog
•	Metlika: od 7.do 21. ure: trgovina Prima
V	nedeljo, 21. januarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Nakupovalni
center Drska, Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotna vas od 7. do 20.30: trgovina Anita pri gostišču Kos od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 8. do 19. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca 20 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11, ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Štopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sel? od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg
od 7. do 12, ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
•	Šentjernej: od 8. do 11, ure: Market
•	Žužemberk: od 8. do 11.30: Market
•	Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
•	Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
' Mirna: od 7,30 do 11. ure: Grič
•	Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba,
•	Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čar-dak
•	Semič: od 7.30 do 10.30: Market
•	Metlika: od 7. do 21. ure: Prima
--- PRIHAJA NOVA """"
HYUNDAI LANTRA WAGON že od 25.900 DEM
PREDSTAVITEV IN TESTNE VOŽNJE BODO V NOVEM MESTU NA KANDIJSKI 14 V PETEK, 19., IN SOBOTO, 20. JANUARJA
Novo mesto, Dol. Kamence 61, tel. 068/323-902
^NlilJCaklTa	Novo mesto, Kandijska 14,
I	tel. 068/28-950
Krško, CKŽ 51, tel. 0608/22-950, Črnomelj, Belokranjska 14, tel. 068/51-379, 51-378
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA TREBNJE
razpisuje prosto delovno mesto v UPRAVNI ENOTI TREBNJE
referent I.
— naloge s področja malega gospodarstva upravnih postopkov
vodenje
Poleg pogojev, določenih z Zakonom o delavcih v državnih organih, mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
—	VI. stopnja strokovne izobrazbe, smer: ustrezna družboslovna
—	najmanj 3 leta delovnih izkušenj
—	strokovni izpit
—	preizkus znanja iz upravnih postopkov
—	znanje uporabe računalnika
Z izbranim kandidatom bomo delovno razmerje sklenili za
nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Začetek dela takoj ali po dogovoru.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Republika Slovenija, Upravna enota Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30. dneh po odločitvi.
POSLOVNI PROSTORI V NOVEM MESTU
odlična lokacija ob novomeški vpadnici
Na Kočevarjevi ulici 1 v Novem mestu prodajamo skupno 1930 m2 pisarniških prostorov v petih etažah. V objektu sta tudi večja prostora, primerna za sejno sobo in projekcijsko dvorano.
Kupci si lahko površino izberejo poljubno, glede na želje in potrebe, prednost pa bodo imeli kupci celotnega nadstropja.
Stavbi pripada tudi 1056 m2 veliko parkirišče.
Nudimo ugodne prodajne pogoje z možnostjo obročnega odplačevanja.
;ii<W
SKB Nepremičnine & Le as ing d.o.o.
INFORMACIJE IN PRODAJA: SKB - NEPREMIČNINE & LEASING d.o.o.,
| j Ljubljana,Stovenska^4^elefon^061/13-15-125^302-632^fax061/132-12-02 j.
• Psa pelji vsak dan na sprehod, če ga imaš ali ne. (Hočevar)
IZKORISTITE UGODNOSTI
V MESECU JANUARJU!
NOVO MESTO d o.o.
AK TRADE, d.o.o. Podbevškova 20, Novo mesto tel. 342-444, 21-400
SALONSKA VOZILA LETNIK 95
Opel CORSA 1.2i 3V Opel CORSA 1.2i 5V Opel ASTRA 1.4i 5V (82 KM) Opel VECTRA 1,6i 4V Ford ESCORT 1.6i 5V (16V)
Ford MONDEO 1.8i 5V(16V)
15.590 DEM 16.490 DEM 22.690 DEM 24.890 DEM
23.990	DEM
29.990	DEM
Vozila so v garanciji. Servis zagotovljen. Vsa vozila so opremljena z: ES, CZ, ZS, klima, airbag, alarm. Prihranite si pot v tujino, kajti cene so pri nas najbolj ugodne!
PRODAJA NOVIH VOZIL KIA
PRIDE 1.3i 3V
(CZ, ES, ZS, RADIO, DZ K)
SEPHIA 1.6i 4V SPORTAGE 2.0i 5V
14.990	DEM
19.990	DEM
36.990	DEM


DOLENJSKI LIST
• Vse več je vraževernih ljudi, ki tudi v petek nočejo začeti delati. (Jurič)
• Hostija Cerkvi, hoste Slovencem. (Tof)
• v InovomeSke
POHODNI^NICi:
i' V času od 1. do 9. januarja so v JJovomcški porodnišnici rodile:
J^arta Metelko iz Petrove vasi -D§niela, Jožica Strupih iz Žalovič ' Žiga, Anita Redek iz Dol. Kadenc - Benjamina, Nataša Brlogar iz Gabrijel - Katjo, Andreja ^truna s Potov Vrha - Žiga, Zofka j-velbar iz Šmarja - Jana, Mateja {-ukan iz Rumanje vasi - Manco, vena Knez iz Hrastovice - Pio, ^{efanija Selak iz Dolenje vasi -"lajo, Anica Cudovan iz Lastovč -Ymadejo, Ema Kozmus iz Preslaba - Tomaža, Marinka Žgajnar z Ufečjega Vrha - Boruta, Vida Pir-?®r iz Mohovega - Uroša, Ivanka "travinec iz Nove Lipe - Mojco, Rabina Pavlin iz Dolza - Domna, Y?sna Jcrovšek z Mirne - Matica, 'štorija Šutar iz Dol. Starc vasi -{{učku, Jožica Novak iz Soteske -J!cčka, Suzana Pogačnik iz Krmc-Ija - deklico.
Iz Novega mesta: Jerneja Zu-Pančič iz Ulice Ivana Roba 40 -^leša, Irena Mervar iz Ulice Mi-rana Jarca 24 - deklico.
Čestitamo!
DOLENJSKI LIST
STRELJAL V AVTO
Hinje pri Žužemberku-2- januarja okoli 5.30 sta sc v go-Ijinskem lokalu na Hinjah pri Žužemberku sprla Š. F. in V. J. iz °kolice Žužemberka. Potem je V. L odšel iz lokala na parkirišče in takrat ustrelil v osebni avto Š. F., v katerem na srečo ni bilo nikogar.
h
PROIZVODNO TRGOVSKO PODJETJE
RAZPISUJE
prosto delovno mesto
Komercialist na terenu, za območje Dolenjske
Pogoji:
V. stopnja izobrazbe sposobnost komuniciranja
5 let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu
vozniško dovoljenje za B kategorijo
starost - od 25 do 35 let
stalno bivališče na območju Dolenjske
Kandidat bo zaposlen za nedoločen čas s 3 mesečno poskusno dobo.
Samo pisne vloge pošljite v roku 15 dni od objave razpisa na naslov:
BANEX d.o.o., Delavska 10/b, 63210 Slovenske Konjice.
Kandidate, ki bodo izbrani bomo povabili na razgovor v roku 30 dni od dneva objave razpisa.
Avtobotiši,
cena
<
z
<
£

Omejene količine modela Accent 1,3 LSi 1000 DEM ceneje.
Sedaj že za 16.500 dem.
Avtomobili Hvundal Accent so bogato opremljeni, zmogljivi,	■
varni in udobni Kupite jih lahko tudi na kredit ali leasing Garancija za vse modele velja tri leta ali 100 OOO prevoženih km
PRODAJA:	HYUnEJHI
« EMINENT d.0,0., Kandijska 14, 68000 NOVO MESTO, tel.: 068/28-950, 323-902
* EMINENT d.o.o., Cesta krških žrtev 51,68270 KRŠKO, tel.: 0608/22-950	komi1 mak moč iiki / znač aja
$ SUZUKI
POSEBNA PONUDBA
SWIFT BALENO SAMURAI LX VITARA LX VITARA 5
že za 14.990 DEM že za 18.990 DEM 22.990 DEM 31.490 DEM 36.700 DEM
• Krediti • Leasing • Dobava takoj •
MARUTIM
Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov
PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DELI AVTOSERVIS MURN
Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO NOVO MESTO
objavlja
prosta dela in naloge
dveh zdravnikov splošne medicine
Od kandidatov zahtevamo:
—	končan študij na medicinski fakulteti — splošna smer,
—	opravljen strokovni izpit,
—	da niso stari več kot 30 let,
—	da so pripravljeni specializirati higieno ali mikrobiologijo,
—	da so državljani Republike Slovenije,
—	aktivno znanje slovenskega jezika in enega od svetovnih jezikov.
Kandidati naj prijavi priložijo kratek življenjepis in dokazila o izpolnjevanju pogojev. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: Zavod za zdravstveno varstvo, Novo mesto, Mej vrti 5. O izbiri bodo kandidati obveščeni.
DOLENJSKI INVESTICIJSKI SKLAD Pooblaščena investicijska družba, d.d., Novo mesto
Direktor družbe Dolenjski investicijski sklad, pooblaščena investicijska družba, d.d., Novo mesto, Trdinova 2, na podlagi statuta družbe in zakona o gospodarskih družbah sklicuje
1. sejo SKUPŠČINE
Dolenjskega investicijskega sklada, d.d., Novo mesto Skupščina bo 19.2.1996 ob 12. uri v prostorih Dolenjske banke, d.d., Novo mesto, Seidlova 3.
Dnevni red:
1.	Otvoritev in potrditev dnevnega reda.
Predlog sklepa: Skupščina potrdi objavljen dnevni red.
2.	Izvolitev predsednika in dveh preštevalcev glasov ter potrditev predlaganega notarja.
Predlog sklepa: Skupščina izvoli predlaganega predsednika seje skupščine in dva preštevalca glasov ter potrjuje predlaganega notarja.
3.
4.
5.
Ugotovitveni sklep o znesku vpisanega in vplačanega povečanja osnovnega kapitala z drugo izdajo delnic.
Predlog sklepa: Skupščina sprejme ugotovitveni sklep o znesku vpisanega in vplačanega povečanja osnovnega kapitala z drugo izdajo delnic.
Povečanje osnovnega kapitala s tretjo izdajo delnic.
Predlog sklepa: Skupščina sprejme sklep o povečanju osnovnega kapitala s tretjo izdajo delnic.
Sprememba sedeža družbe.
Predlog sklepa: Skupščina sprejme sklep o spremembi sedeža družbe.
6.	Spremembe in dopolnitve statuta.
Predlog sklepa: Skupščina sprejme predlagane spremembe in dopolnitve statuta.
7.	Spremembe in dopolnitve pogodbe o upravljanju.
Predlog sklepa: Skupščina sprejme predlog sprememb in dopolnitev pogodbe o upravljanju.
8.	Določitev zneska sejnin nadzornega sveta.
Predlog sklepa: Skupščina sprejme predlog zneska sejnin nadzornega sveta.
9.	Vprašanja in pobude delničarjev.
Glasovanje:
Skupščine se lahko udeležijo vsi delničarji, imetniki veljavno izpolnjene in potrjene lastninske nakaznice - vpisnice, ki se glasi na Dolenjski investicijski sklad, d.d., Novo mesto.
Delničarji so z izpolnitvijo lastninske nakazanice - vpisnice pooblastili Nacionalno finančno družbo, d.o.o., Ljubljana, Trdinova 4, ali pa druge pooblaščence za izvajanje glasovalne pravice iz delnic. Ne glede na navedeno se seje skupščine lahko udeležijo delničarji družbe osebno ali po zastopniku, če svojo udeležbo na skupščini v skladu s točko 8.3. statuta pisno prijavijo družbi vsaj tri dni pred zasedanjem skupščine.
Prijava je veljavna ob predložitvi kopije veljavne lastninske nakaznice - vpisnice delničarja družbe in notarsko overjenega pooblastila za zastopanje, če se delničar udeležuje skupščine po zastopniku. Glasovnice se dvignejo na sedežu družbe najmanj eno uro pred začetkom seje.
Gradivo za zasedanje skupščine je na vpogled vsem delničarjem v prostorih Dolenjskega investicijskega sklada, d.d., Novo mesto, Novi trg 1, in na sedežu Nacionalne finančne družbe, d.o.o., Ljubljana, Trdinova 4, od 5.2.1996 vsak delavnik med 10. in 12. uro.
DRAGO RABZEU, direktor Dolenjskega investicijskega sklada
NACIONALNA FINANČNA DRUŽBA Pooblaščena družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o.
/	Razvojno izobraževalni \
' I l%0center Novo mesto p.o.
vabi k vpisu v
* programe za pridobitev poklica:
a/ PRODAJALEC (prekvalifikacija)
docioi; končana 3-letna poklicna šola katerekoli smeri
b/ TRGOVINSKI POSLOVODJA (prekvali.)
ooaoi: končana 4-letna srednja šola katerekoli smeri
c/ KOMERCIALNI TEHNIK
poaoi; končana 3-letna poklicna šola katerekoli smeri
d/ UPRAVNI TEHNIK
poaoi: končana 2 ali 3-letna administrativna šola
* program usposabljanja za: RAČUNOVODJE | poaoi: končana srednja šola V. stopnje
* priprave na maturo:
~SJK, MAT, ANG, NEM
* pripravljalni tečaj na izpit iz:
aktivnega znanja SLOVENSKEGA JEZIKA ________za pridobitev državljanstva_________
Priiove in informacije
.vsak delavnik med 8. in 12. uro ter 13. in 16. uro,
\	RIC Novo mesto, Novi trg 5	/
^ telefon: (068) 21-319, 22-341	^/
Računovodske storitve in svetovanje IVAN GERJEVIČ, s.p.
Zg. Obrež 8 a 68253 Artiče tt (0608) 62-667
Zaposlimo samostojnega knjigovodjo.
Zahtevani pogoji:
-	višja ali visoka ekonomska šola
-	rok prijave 8 dni po objavi
Rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu izbire, je 8 dni. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
■■■■■j
iglKRKANOVOTERM
NOVA GENERACIJA STEKLENE VOLNE
T
zdravstveno popolnoma neoporečna
prijazna okolju in prijetna za vgradnjo

zavarovalnica triglav
poslovna enota novo mesto
Ste komunikativni in iznajdljivi, vas zanima delo v največji zavarovalnici v Sloveniji s 95-letno tradicijo?
Vabimo vas, da postanete naš sodelavec kot:
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA PRODAJO PREMOŽENJSKIH IN OSEBNIH ZAVAROVANJ
za območja:
1.	KOČEVJE
2.	SUHOR PRI METLIKI
Če ste končali najmanj srednjo šolo ekonomske ali tehniške usmeritve, si pridobili ustrezne izkušnje in vas veseli delo z ljudmi pri sklepanju vseh vrst zavarovanj, pričakujemo vaše ponudbe s kratkim življenjepisom v 8 dneh po objavi na naslov:
Zavarovalnica Triglav, d.d., PE Novo mesto, Novi trg, 68000 Novo mesto.
Kandidat bo izbran za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Kandidate bomo o rezultatih izbire obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri.

TANIN SEVNICA ŠE VEDNO ODKUPUJE LES PRAVEGA KOSTANJA.
PO POTREBI VAM OPRAVIMO TUDI POSEK. INFORMACIJE PO TELEFONU (0608) 41-044 ali 41-349.
I
RAZVOJNI CENTER TIVOLI, d.o.o. Šlandrova 10 61231 ČRNUČE Iščemo in takoj zaposlimo:
1.	20 VK ali KV ZIDARJEV
2.	5 VK ali KV TESARJEV
3.	2 VK ali KV ŽELEZOKRIVCA
Od kandidatov pričakujemo:
- od 1. do 3: visokokvalificiran - kvalificiran zidar, tesar in žele-zokrivec ter vsaj 1 leto delovnih izkušenj Zaposlitev je za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom. Delo je pretežno v Ljubljani in bližnji okolici s prevozom na gradbišče. Delavcu nudimo primerno in prijetno delovno okolje, dober zaslužek in stanovanje v našem samskem domu v Črnučah. V upanju, da se boste odločili za sodelovanje, pričakujemo vaše prijave z dokazili v 8 dneh po objavi, najbolje pa je, da se oglasite osebno na naš naslov: RC TIVOLI, d.o.o., Šlandrova 10, 61231 Črnuče, ali nas pokličite na telefon: (061) 161-17-03.
Prijavljene kandidate bomo obvestili v 30 dneh po izbiri.
OBVESTILO
Cenjene potnike obveščamo, da smo zaradi zmanjšanja števila potnikov na nekaterih linijah primestnega prometa bili primorani ukiniti naslednje linije:
Relacija	št. reg.
ČRNOMELJ-ADLEŠIČI-ŽUNIČI odhod iz ČRNOMLJA: 5.12, 11.55 odhod iz ŽUNIČEV: 5.45,12.35	PR A02-001
VINICA-SINJI VRH-DALJNE NJIVE odhod iz VINICE: 6.50, 13.50 odhod iz DALJNIH NJIV: 7.15, 14.15	PR A02-009
VINICA-PRELOKA odhod iz VINICE: 14.40 odhod s PRELOKE: 6.30	PR A02-010
ČRNOMELJ-ADLEŠIČI-ŽUNIČI odhod iz ČRNOMLJA: 8.50 odhod iz ŽUNIČEV: 9.26 ČRNOMELJ PETROL-ČRNOMELJ-	PR A02-012
BUTORAJ-LAHINJA odhod iz ČRNOMLJA: 5.22, 13.15, 14.25 odhod od LAHINJE: 5.35,13.35,14.30	PR A02-013
VINICA-ČRNOMELJ odhod iz VINICE: 7.30	PR A02-090
ČRNOMELJ-METLIKA odhod iz ČRNOMLJA: 7.00	PR A02-091
ČRNOMELJ-GRADAC-GRIBLJE-ČRNOMELJ odhod iz ČRNOMLJA: 12.30, 14.35	PR A02-006
Vse zgoraj navedene linije prenehajo obratovati 1.2.1996.
GORJANCI - AVTOBUSNI PROMET Prevoz potnikov v domačem in mednarodnem cestnem prometu z avtobusi, d.o.o., Novo mesto, Topliška 1
k
Pri kui&ri sestavljenki
Im
dobite rešitev že pri prvem
košiku?
Ford Summit motors
ugodne kredite zn vsa ne Ob tem vetrn nudi se izjei
1.500 DEM
Banko Creditanstalt d.d.
Ford
us? popuste zet nekatere modele Ford Eseort
2.000 DEM
CREDrTANSTALT
Cene s popustom: ESCORT Champion 1.3i 3 vrata, samo 22.499 DEM. ESCORT CL 1.4i 3 vrata, samo 23.499 DEM, ESCORT CL 1.4i karavan, samo 24.999 DEM. ESCORT CLX 1.6i 16V KAT 5 vrat, samo 27.999 DEM, ESCORT CLX 1.6i 16V karavan, samo 28.499 DEM.
Pooblaščeni trgovci in serviserji
ffiNJ Internet: http://www.k2.net/-ford
SKUPINA 061 in 0601: Avtohiša Kaposi (061/52 275) Servis Trzin (061/721-720) JMK Avlo (061/1312-028) Avlo-Mobil (061/1681-434) Avtoprom (061/855-292) Servis Hribar (0601/64-033). Servis Bizil| (061/50-903) SKUPINA 062 in 0602: Avlo Šerbinek (062/656-120) Avlo Spori Shop (062/811 -394) Avto & Ka|ža (0602/43-805) Avlomarkel Rebernik (0602/66-265) F Avto Center (062/303-400) SKUPINA 063: Avlo Celje (063/31 -919) Avlo Celje - Žalec (063/712-116) Avto Cel|e -Šenliur (063/741-292) Avto Cel)e - Velenie (063/851 -060) Avlo Ahtik (063/461 -193). Avlo EDO (063/824-298). KavCiC Andrej (063/754-091) Servis Krbavac (063/885 218) SKUPINA 064: AvlohiSa Kaposi (064/241-358) Mustang (064/718-566) Avlo M (064/53-334), Servis Trilar (064/332-711: SKUPINA 065: CMM Ttade (065/21 185) Avlocenler Bajc (065/61 -235) Avtodom GVS (065/73-135) Avtoservis GorenSCek (065/85-128) SKUPINA066 in 067: Nova (066/31-525) Aulomobil Sežana (067/32-110) SKUPINA 068 in 0608: PSC Pare (0608/61-450) PSC Raič - Novo mesto (068/21-129) PSC Stepan (068/52-407) AT&R (0608/41-350) Servis Groznik (068/44-701) SKUPINA 069:S OS Company (069/23-507) Avlo Rajh (069/81 -560) Triolehna (069/75-074)
URADNI ZASTOPNIK PROGRAMA FORD ZA SLOVENIJO: Summit motors Ljubljana d.o.o.
“Zdaj se znam
BRANITI sama!”


, ■■ ,s|
.....J
VGRAJENA ALARMNA NAPRAVA
Prikupna zunanjost devetnajstice, njena moč in udobje nepridiprava zlahka zvabijo v nečedne Zato se je zapeljiva Renaultova najstnica odločila, da ne bo skrbela le za dobro počutje in varno vožnjo svojih potnikov, pač pa tudi za samoobrambo. Renault 19 ima odslej vgrajeno alarmno napravo!
RENAULT 19
Za dolgo bo zapeljal tudi vas.
RENAULT priporoča elf
RENAULT
_ AVTO ŽIVLJENJA
JEROVŠEK COMPUTERS, d.o.o.
Iščemo vodjo nove poslovne enote
v Novem mestu.
Zaželjene so izkušnje pri prodaji računalniške opreme. Tel.: (061) 714-975, Maja Ferkolj.
			
DCNIT FILTER
rsJ/VJ HITREJŠIH AVTOMOBI LOV SVETA
GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA 19. - 28.1.1996
OKNA • VRATA • HIŠE
it JELOVICA
Novo mesto, tel./fax. 068/323-444 Krško, tel. 0608/21-236 Metlika, tel. 068/58-716
DOLENJSKI LIST
ffi&asfetfcni&ig
tel. (068)323-610
[televizija novo MESTO|
.vaš kanal
5 Trdinovega vrha
na kanalu
vsak dan ob 19. in 21. uri
NOVICE
•
vsak ponedeljek ob 18. uri
ODDAJA ZA OTROKE in po NOVICAH
ŠPORTNI PREGLED
•
vsak torek ob 20. uri
CELOVEČERNI FILM
In ob 21.30 NOVICE
•
vsako nedeljo ob 16. uri glasbena oddaja
MED PRIJATELJI
•
vsak dan od 15. ure dalje
VIDEO STRANI
VIZIJA POSTALA DELNIČAR KRKE
Vizija je v javnih prodajah za gotovino kupila delnice Krke, tovarne zdravil iz Novega mesta, Leka in Petrola iz Ljubljane
V dosedanjem poteku privatizacije je na dveh javnih dražbah, kjer je sodelovala, kupila deleže devetih podjetij, med katerimi so najpomembnejši nakupi paketov delnic podjetij Interevrope iz Kopra, Lisce iz Sevnice, Konfekcije Komet iz Metlike in IGM Strešnik iz Dobruške vasi.
Poleg sodelovanja na javnih dražbah je DPB Vizija, pooblaščena investicijska družba, v okviru javnih prodaj za gotovino kupila tudi delnice uspešnih podjetij, kot so Krka, tovarna zdravil iz Novega mesta, Lek, tovarna farmacevtskih izdelkov, d.d., Ljubljana, in Slovenska naftna družba Petrol iz Ljubljane. Navedeni nakupi delnic predstavljajo majhen delež v strukturi naložb DPB Vizije, je pa iz tega razvidno, da Vizija uresničuje zastavljeno naložbeno politiko -
vlaganje v najuspešnejša podjetja.
Z VIZIJO POSTANITE DEKLNIČAR KRKE, LEKA, PETROLA, INTEREVROPE...

Kako vložiti certifikat v VIZIJO za delnice II. emisije
Spoštovani lastniki certifikatov!
Radi bi Vam olajšali vpis certifikatov za delnice II. emisije, zato smo za Vas pripravili pooblastilo, ki Vam omogoča, da zase in svoje otroke, znance in prijatelje tudi po pošti vpišete svoj certifikat v domačo družbo. Z vpisom v Vizijo ostane denar doma, na našem področju.
Postopek vpisa je preprost:
1.	Izpolnite in podpišite pooblastilo.
2.	Po pošti pošljite na naslov VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novi trg 5, 68000 Novo mesto:
•	izpolnjeno in podpisano pooblastilo,
•	certifikat (obvestilo SDK).
3.	Vpis za Vas izvrši VIZIJA, ki Vam potrdilo o vpisu vrne po pošti.
Izjava:
Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5, za vpis in vplačilo delnic II. emisije v DPB Vizijo, pooblaščeno investicijsko družbo, d.d., Novo mesto, Novi trg 5, do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila. Istočasno pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mesto, za uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic II. emisije v mojem imenu in za svoj račun na skupščini DPB Vizije, pooblaščene investicijske družbe, d.d., Novo mesto.
Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne osebe
Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe se za vpis imetnika certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobne, pooblastilo pa podpiše eden od staršev oz. skrbnikov. Nad podpis je potrebno z velikimi tiskanimi črkami napisati ime in priimek podpisnika.
POOBLASTILO
IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami)
NASLOV IMETNIKA
EMŠO
Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem: SIT
DAN MESEC LETO
KRAJ
PODPIS IMETNIK* CERTIFIKATA ALI ENEGA OD STARŠEV ZA MLADOLETNEGA OTROKA
TEHNOUNION ZASTOPNIK TUDI ZA ROVERJE - V začetku lanskega decembra je Tehnounion avto d. o.o. poleg BMV-jev postal tudi ekskluzivni uvoznik in zastopnik za vozila Rover Group, ki vklučujejo tri blagovne znamke: Rover, Land Rover in MG. V Sloveniji bodo prvi angleški Roverji naprodaj že konec tega meseca in sicer Rover 100, 400, 600, 800, Land Rover in Discovery, če bo zanimanje pa bodo začeli tudi s prodajo vozil MG, Range Rover in Defender. Pooblaščeni prodajalci in servisne storitve bodo najprej v Ljubljani in Mariboru, kasneje pa tudi drugod po Sloveniji. V Tehnounionu zagotavljajo, da bodo cene glede na konkurenco zelo zanimive. Na sliki novi roverjev model iz serije 400. (Majda Luzar, EPS)
Viličarje> diesel ali plinski pogon, rabljene, servisirane, zanesljivih znamk z znanim poreklom uporabnikov, prodajamo po ugodnih cenah in nabavnih pogojih. Poleg tega nudimo servisiranje in nabavo rezervnih delov.
Za krajši ali daljši čas dajemo viličarje v najem po pogodbi. Podrobne informacije na tel. 061/763-363 ali 068/65-682 ali osebno pri G RAM AT GRIL Grosuplje, Dolenjske Toplice.
OBVESTILO
Podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva, delovne ljudi in občane obveščamo, da bo po sklepu župana Mestne občine Novo mesto
JAVNA RAZGRNITEV
OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 2000, DOPOLNJENEGA V LETIH OD 1990 DO 1995
TER
PROSTORSKIH SESTAVIN SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 1990, DOPOLNJENEGA V LETIH OD 1990 DO 1995 VKLJUČNO Z
OSNUTKOM SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKO UREDITVENIH POGOJEV ZA NOVO MESTO (IZVEN MESTNEGA JEDRA) IN PREDMESTNA SREDIŠČA TER
PROSTORSKO UREDITVENIH POGOJEV ZA POMEMBNEJŠA LOKALNA SREDIŠČA ZA OBČINO NOVO MESTO v času od 19.1. do 19.2.1996
•	v prostorih Mestne občine Novo mesto, Seidlova cesta 1 (I. nadstropje),
•	v prostorih krajevnih skupnosti Šmarjeta, Bela Cerkev, Otočec, Brusnice, Gabrje, Dolž, Stopiče, Podgrad, Birčnavas, Uršnasela, Dolenjske Toplice, Straža, Prečna, Hinje, Žužemberk, Mirna Peč, Mali Slatnik, Bučna vas, Bršljin, Kandija-Grm, Gotna vas, Ločna-Mačkovec.
JAVNE OBRAVNAVE
osnutkov zgoraj omenjenih dokumentov bodo naslednje:
KS Šmarjeta	ponedeljek,	29.1.	ob 17. uri,	prostori KS Šmarjeta
KS Bela Cerkev	ponedeljek,	29.1.	ob 18.30,	Kulturni dom Bela Cerkev
KS Otočec	ponedeljek,	29.1.	ob 20. uri,	Prosvetni dom Otočec
KS Gabrje	torek,	30.1.	ob 17. uri,	Kulturni dom Gabrje
KS Brusnice	torek,	30.1.	ob 18.30,	Gasilski dom Brusnice
KS Mali Slatnik	torek,	30.1.	ob 20. uri,	Osnovna šola Mali Slatnik
KS Podgrad	sreda,	31.1.	ob 17. uri,	Osnovna šola Podgrad
KS Dolž	sreda,	31.1.	ob 18.30,	Osnovna šola Dolž
KS Stopiče	sreda,	31.1.	ob 20. uri,	prostori KS Stopiče
KS Birčna vas	četrtek,	1.2.	ob 17. uri,	Gasilski dom Stranska vas
KS Uršna sela	četrtek,	1.2.	ob 19. uri,	prostori KS Uršna sela
KS Dolenjske Toplice ponedeljek, 5.2.			ob 17. uri, Gasilski dom Dol. Toplice	
KS Straža	ponedeljek,	5.2.	ob 18.30,	prostori KS Straža
KS Prečna	ponedeljek,	5.2.	ob 20. uri,	Gasilski dom Prečna
KS Hinje	torek,	6.2.	ob 17. uri,	Hrib pri Hinjah 7
KS Žužemberk	torek,	6.2.	ob 19. uri,	prostori KS Žužemberk
KS Mirna Peč	sreda,	7.2.	ob 17. uri,	prostori KS Mirna Peč
KS Bučna vas	sreda,	7.2.	ob 19. uri,	prostori KS Bučna vas
KS Bršljin	ponedeljek,	12.2.	ob 17. uri,	Osnovna šola Bršljin
KS Kandija-Grm	ponedeljek,	12.2.	ob 19. uri, prostori KS na Smrečnikovi	
KS Gotna vas	torek,	13.2.	ob 17. uri,	Mercator v Žabji vasi
KS Ločna-Mačkovec torek,		13.2.	ob 19. uri,	Gasilci v Ločni
Do poteka javne razgrnitve osnutkov vseh dokumentov lahko podjetja, drugo organizacije in skupnosti, organi in društva, delovni ljudje in občani dajo pisne pripombe, mnenja in predloge na krajih javnih razgrnitev ali pa jih pošljejo na Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Mestne občine Novo mesto, Novo mesto, Seidlova cesta 1.
Na javni obravnavi bodo navzoči izdelovalci osnutkov dokumentov, ki bodo dokumente podrobneje obrazložili in prisotnim dajali pojasnila.
Vljudno vabljeni!	Mestna občina Novo mesto
Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje
KAKO PRITI BOLEČINI DO ŽIVEGA?
Besede znamenitega znanstvenika prof. Reischauerja “z bolečinami v križu človek plačuje davek na pokončno hojo” še danes burijo domišljijo izumiteljev raznih pripomočkov proti bolečinam v hrbtenici, ki so ena najbolj množičnih zdravstvenih tegob človeštva sploh.
Tudi Slovenci smo znani po izumih. Tako je nastala mala prenosna masažna blazina (deluje na baterije) z vrhnjo plastjo iz čiste runske volne, ki je patentirana in atestirana z imenom Vi-broser. Ta izdelek se je v poldrugem letu dni izkazal kot odličen pripomoček pri odpravljanju bolečin. Opravljena je bila medicinska raziskava, ki je potrdila njegove pozitivne učinke. Ortopedi in splošni zdravniki ga priporočajo zlasti pri kroničnih težavah, ki jih povzročajo degenerativne spremembe hrbtenice, revma, slaba prekrvavitev (zlasti nog), stres, živčna napetost itd.
Predstavnica proizvajalca, gospa Tanja Gosarjeva, nam je povedala, da je v Sloveniji na tisoče ljudi, ki si z Vibroserjem pomagajo pri bolečinah. Takole pravi: “Učinki Vibroserja so zaradi bistveno izboljšane lokalne
Tanja Gosar: “Vibroser je med masažnimi blazinami edini, ki je registriran kot pomožno zdravilno sredstvo. ”
prekrvavitve neposredni in takojšnji. Bolečina največkrat popusti že v 5 do 10 minutah. Ko se pojavi obdobje bolečin, je priporočljivo masažo nekajkrat na dan ponoviti. To ima tudi glo-balnejši učinek. Uporabniki nam navdušeni sporočajo, da bolje spijo (taka masaža zelo pomirja) in da tablete proti bolečinam jemljejo vse bolj poredko. Najbolj jih preseneča, da tudi hude bolečine lahko hitro ublažijo. Seveda obstajajo zdravstvene težave, pri katerih masaže ni mogoče uporabljati. Zato se z vsakim bodočim uporabnikom posebej pogovorimo in mu svetujemo. Imamo dobre stike z zdravniki, in če je potreben zdravniški nasvet, ga tudi priskrbimo. V kontaktnih oddajah radijskih postaj po Sloveniji se poslušalci lahko neposredno pogovarjajo z zdravniki o svojih težavah in o Vibroserju. Rada bi opozorila, da je na slovenskem trgu med masažnimi blazinami Vibroser edini, ki je registriran kot pomožno zdravilno sredstvo. To med drugim pomeni, da lahko kupci strošek nakupa uveljavljajo kot olajšavo pri dohodnini. Ima tudi zlati znak Slovenska kakovost in dveletno garancijo.
In še nekaj. Ta naš pripomoček pogosto uporablja več članov družine: mlajši običajno proti utrujenosti, bolečinam v nogah in križu, starejši pa najpogosteje pri trdovratnih kroničnih težavah, in tega je v Sloveniji neverjetno veliko. Tudi letos smo ob novem letu dobili številne čestitke in zahvale. Vsem, ki ste nam pisali, bi se rada zahvalila, in ker za dobre želje ni nikoli prepozno, zaželela tudi veliko zdravja in zadovoljstva v 1996. Z informacijami in nasveti smo vedno na razpolago.”
Vibroser lahko preizkusite in nabavite v naslednjih trgovinah:
Novo mesto: MEDIŠ, Kastelčeva 9; Ljubljana: MEDICOPHARMACIA, Mali trg 4; MEDPROTECT, Celovška 4?; SANOLABOR v Intersparu.
Dodatne informacije: (061) 129-17-94.
METALKA COMMERCE, p.o.
Ljubljana, Dalmatinova 2
objavlja na podlagi sklepa DS Metalka Commerce z dne 15.12.1994 JAVNI RAZPIS
zbiranja ponudb za prodajo nezasedenih samskih sob v Nastanitvenem centru v Ljubljani, Celovška 264, in sicer:
soba št. 327, triposteljna, izmere 21,45 m2, 3. nadstropje, cena 3.264.107,00 SIT,
soba št. 421, dvoposteljna, izmere 19,22 m2, 4. nadstropje, cena 3.004.573,00 SIT,
soba št. 611, dvoposteljna, izmere 19,22 m2, 6. nadstropje, cena 3.004.573,00 SIT,
soba št. 612, dvoposteljna, izmere 19,22 m2, 6. nadstropje, cena 3.004.573,00 SIT,
soba št. 613, dvoposteljna, izmere 19,22 m2, 6. nadstropje, cena 3.004.573,00 SIT,
soba št. 621, dvoposteljna, izmere 19,22 m2, 6. nadstropje, cena 3.004.573,00 SIT,
soba št. 622, dvoposteljna, izmere 19,22 m2, 6. nadstropje, cena 3.004.573,00 SIT,
soba št. 530, enoposteljna, izmere 16,99 m2, 5. nadstropje, cena 2.740.630,00 SIT.
Sobe so prazne in takoj vseljive in so naprodaj po načelu videno-kupljeno. Prometni davek plača kupec. Rok plačila kupnine je ob podpisu pogodbe.
Pisne ponudbe je potrebno poslati priporočeno ali oddati v zaprti ovojnici najkasneje 8 dni po objavi z oznako “ponudba za javni razpis", v vodstvu podjetja Metalka Commerce, Dalmatinova 2, Ljubljana, 12. nadstropje.
Pisna ponudba ponudnika mora vsebovati:
-	minimalno ponujeno ceno za stanovanje, ki ne sme biti nižja od izklicne,
-	izpisek iz registra za pravne osebe in potrdilo o državljanstvu za fizične osebe.
Prednost pri izbiri bodo imeli tisti, ki bodo ponudili višjo kupnino, ki bodo ponudili boljše plačilne pogoje in tisti, ki bodo prvi oddali ponudbo.
Odločitev o najboljšem ponudniku bomo sporočili v 5 dneh po roku za oddajo ponudb.
Z izbranim ponudnikom bomo sklenili kupoprodajno pogodbo v času od 1. do 12. febr. 1996.
Ogled je mogoč vsak dan v dopoldanskem času po predhodnem dogovoru, tel. (061) 314-342.
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26, Novo mesto 068/323-193 Mobitel:0609/615-239 0609/625-585
Delovni čas: NON STOP
V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom.
r\r\i t«7i t trm
NOVO
Prodajno skladišče ELVOD
Na Livadi 1, Novo mesto (nekdanja vojaška skladišča Bršljinu)
VELEPRODAJA
ELEKTROMATERIALA
Tel. 068/322-037, 324-071
Za obisk se priporočamo!
V SPOMIN
Leto je za nami, brez tebe, in vendar s tabo. Naše misli, naša srca so prostor, kjer bivaš ti, in na grobu tvojem lučka ljubezni vedno gori.
16. januarja je minilo leto žalosti, solz in bolečin, odkar te ni več med nami, draga
TANJA
KRIŽAN
Hvala vsem, ki jo nosite v srcu.
Vsi njeni
Umrl je naš dragi ate
FRANCI KOBE
upokojeni direktor MERCATORJA Metlika
Odnieea se bomo poslovili v četrtek. 18. ianuaria.ob 15. uri na pokopališču pri sv. Roku v Metliki. Žara s posmrtnimi ostanki bo v mrliški vežici v Metliki v sredo, 17. januarja 1996, ob 12. uri.
Žalujoči: otroci Mojca, Franci, Bojka, Božo z družinami in ostalo sorodstvo
Metlika, Novo mesto, Ljubljana, Črnomelj
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je po kratkotrajni bolezni zapustila naša draga mama, tašča, stara mama, prababica
ANA
LUZAR
Jakopova mama
______________iz Gabrja, Kandija 14
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojni darovali sveče, cvetje in vence ter jo v tako velikem številu •pospremili na zadnji poti. Zahvalo izrekamo govornici ge. Anici Korasa, pevcem za odpete poslovilne pesmi, g. župniku za lepo opravljen obred. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči: sinovi Božo, Marjan, Franci z družinami Koper, Planina, Nova Gorica
Si
n.
ZAHVALA
Hvala ti, dobri ata, za vse,
kar so za nas naredile tvoje pridne roke.
V 73. letu nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat, stric, bratranec, svak in tast
ANTON
DIM
iz Zabrdja
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, pokojnemu darovali cvetje, sveče, svete maše in našega ata v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala Internemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, g. dekanu za opravljen obred, GD Mirna za organizacijo pogreba, govorniku za izrečene besede slovesa, pevcem za zapete žalostinkc, kolektivom TOM Mirna, Dana Mirna, Mercator Gradišče Trebnje, AMD Trebnje in nenazadnje vsem nenaštetim, ki ste sočustvovali z nami.
Žalujoči: vsi njegovi
s.
I
ZAHVALA
Vse življenje si garala, vse za dom in nas dala.
Le sledi ostale so povsod
od dela tvojih neizmerno pridnih rok.
V 85. letu nas je v bolečinah, vendar tiho, zapustila ljuba sestra, teta in botra
ANA MALENŠEK
Maline, Semič
Ob nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojno obiskovali, jo v bolezni bodrili, nam pisno in ustno izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče, sv. maše, ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Se posebna hvala pogrebcem, pevkam in g. kaplanu za lepo opravljen pogreb.
Žalujoči: vsi njeni
V SPOMIN
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše,
brez pomena zanje so razdalje,
kraj in čas.
V 59. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, brat, mož, oče, stari oče, tast, svak, nečak, stric in bratranec
ALOJZ
ZORAN
iz Šmarjeških Toplic, sedaj bivajoč v Rastattu
Od njega smo se poslovili 12. januarja 1996 na pokopališču v Rastattu, ZR Nemčija
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je zapustil dragi mož, sin, oče, tast, stari oče in stric
MATIJA
LILEK
Butoraj 9
Z globoko žalostjo v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili ter osebno in pisno izrazili sožalje, pokojniku darovali vence, cvetje, sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala osebju ZD Črnomelj, sodelavcem EKI Črnomelj, PP Črnomelj in GD Butoraj za organizacijo pogreba, govornikoma za izrečene besede slovesa, pevkam za zapete žalostinke ter g. kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Skromnost, delo in trpljenje -tvoje je bilo življenje.
V 69. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, tašča, sestra, teta, strina, botra
MARIJA
KIRN
v
roj. Živec
Pangrč Grm 6, Brusnice
Iskrena hvala vsem sorodnikom, vaščanom za nesebično pomoč, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, za podarjeno cvetje, sveče ter spremstvo pokojne na zadnji poti. Posebna hvala sodelavcem Revoza, pripadnikom druge PPSV Novo mesto, Gradbenemu podjetju Vias, Društvu upokojencev Gabrje, podjetju Novak za pogrebne storitve, govornici ge. Anici Korasa za lepo izrečene poslovilne besede ob odprtem grobu ter g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: sinovi Slavko, Franci, Tine, hči Mimi z družino, bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo
V SLOVO
FRANCU JEKETU
Sestra Justina Župan z družino
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama in sestra
MILKA MAKOVEC
roj. Sitar
iz Novega mesta
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za darovano cvetje in sveče, kolektivu Labod za venec, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem iz Šmihela kakor tudi vsem znancem in prijateljem, ki so pokojno pospremili na zadnji poti in jo obiskovali v domu.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti našega moža in očeta
dr. LOJZETA KRAKARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje oziroma počastili njegov spomin s spoštljivo javno besedo. Posebna zahvala velja številnim prebivalcem Semiča, predstavnikom občine in županu, ki so nam v težkih dneh pomagali z besedami in dejanji. Hvala tudi pevcem, govornikom in duhovnikoma za opravljen obred.
Žena Mara in hči Boža z družino
ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stric
JOŽE
ZUPANČIČ
iz Hrastja pri Mirni Peči 7
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih, za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje. Posebna zahvala Mizarstvu Miklič in g. župniku za opravljen obred.
Žalujoča: žena in sin
ZAHVALA
V 76. letu nas je zapustila mama, babica, sestra in teta
ANICA PETERLIN
roj. Bevc
Vinji Vrh 34
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno iskreno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala Domu starejših občanov, Pepci Vidmar za trud med težko boleznijo, g. župniku za opravljen obred, pevcem za zapete pesmi in govorniku za poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Zapustil si nas, ljubi ata, za teboj naše srce joče, tolažba ena nas krepi, da srečamo se v večnosti.
V 69. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš ljubi ata, stari ata, brat *	in stric
ANTON KOŽAR
iz Iglenika 10
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se GD Velika Loka za organizacijo pogreba ter ostalim gasilcem kakor tudi za poslovilne besede ob odprtem grobu. Zahvalo izrekamo cerkvenemu zboru in g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: žena Pepca, sin Anton z družino, sin Niko, sestra, brat in ostalo sorodstvo
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje ter podarili vence, cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo družinama Matko in Škrbec, sodelavcem Krke Novo mesto in_ PEMS Šentjernej, upokojenskemu pevskemu zboru Škocjan, govornikoma za poslovilna govora, g. župnikoma za opravljen obred in vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Kakor hitro spolzi solza mila, tako hitro te smrt je od nas zvabila, da ni bilo časa niti za slovo in zahvalo, s katero bi se oddolžili za tvojo skrb in dobroto.
V 77. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric
ANTON
SMREKAR
iz Zaloga pri Škocjanu 13
ZAHVALA
Sprva me obup je stresel, češ kdo naj prenese to.
Pa sem vendar vse prenese! -ne vprašajte me, kako!
Ob boleči izgubi naše drage mame in babice
FANI
KOŠTAL
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter kolektivu Elektro Novo mesto in Trebnje, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti, poklonili cvetje in sveče ter nam izrazili iskreno sožalje. Posebna hvala dr. Munkovi iz ZD Trebnje, dr. Stariču ter osebju Internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto za izredno skrb in nego. Hvala zavodu ge. Sonje Novak ter govornikoma za
poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Zakaj si, ate, nas zapustil?
Zakaj utihnil je tvoj glas?
V	našem domu je praznina, v srcih žalost, bolečina.
V	58. letu je za vedno odšel naš dragi mož, oče, ded, tast, brat in stric
FRANC OGULIN
iz Semiča
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi g. župniku, GD Semič, govornikoma in pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
21
Št. 3 (2423), 18. januarja 1996
DOLENJSKI LIST

TUDUlM \!Hk§ gMlO
7 TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODA! L-A — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALI
tedenski koledar
Četrtek, 18. januarja - Marjetka Petek, 19. januarja - Marij Sobota, 20. januarja - Boštjan Nedelja, 21. januarja - Neža Ponedeljek, 22. januarja - Cene Torek, 23. januarja - Rajko Sreda, 24. januarja - Felicijan
LUNINE MENE
20. januarja ob 13.50 - mlaj
kino
BREŽICE: 18.1. (ob 18. uri), 22.1. (ob 20. uri) ter od 19. do 21.1. (ob 18. uri in 20.15) akcijski film Profesionalec. 18.1. (ob 20.15) ljubezenska drama Carrington. 24.1. (ob 20. uri) zgodovinski pustolovski film D’Arta-gnanova hči.
ČRNOMELJ: 19.1. (ob 20. uri) in
20.1.	(ob 18. in 20. uri) romantična komedija Devet mesecev. 21.1. (ob 18. in 20. uri) ameriška satirična komedija Pret a porter.
KOSTANJEVICA: 20.1. (ob 18. uri) akcijski film Oblegani II. 21.1. (ob 18. uri) film Čenče.
KRŠKO: 18.1. (ob 20. uri) in 21.1. (ob 18. uri) film Zlato oko.
METLIKA: 19. in 20.1. (ob 20. uri) ameriška satirična komedija Pret a porter. 21.1. (ob 18.in 20. uri) ameriška romantična komedija Devet mesecev.
NOVO MESTO: 18.1., od 22. do
24.1.	(ob 18. in 20. uri), 21.1. (ob 16.,
18.	in 20. uri) ter 19. in 20.1. (ob 16. in 18. uri) komedija Nimaš pojma.
19.	in 20.1. (ob 20,.uri) komedija Pogumno srce.
. ŠENTJERNEJ: 19.1. (ob 18. uri) film Čenče. 19.1. (ob 20. uri) akcijski film Oblegani II.
• PROFESIONALEC, akcija (Assassins, ZDA, 1995, 133 minut, režija: Richard Donner)
Poklicni morilec je pogosto uporabljena tema akcijskega žanra. Na prototip ubijalca se zdi precej enostavno prilepiti zgodbo, če pa scenarist nima pojma, mu še vedno ostane fascinanten glavni junak. Profesionalec nima prehude sreče ne z zgodbo ne z igralci, vendar pa te “malenkosti" nekoliko popravlja korektna režija in odlična produkcija.
Morilca igra ga Silvester Stal-lone, arhetip mišičnjaka, ki se že nekaj časa preizkuša v vlogah, kjer nosi tudi očala. Robert Rath je profesionalni morilec št. 1, hudo je sam, pogovarja se le z računalnikom, dobro se oblači in vsako nalogo opravi brezhibno. Stal-
lone sicer nikoli ne bo dober karakterni igralec, vendar se je tu obnesel neprimerno bolje kot v lanskem Specialistu, tako da je res videti kot “skuliranr” klasik med morilci. Tik pred načrtovano upokojitvijo pa mu začne tarče prevzemati temperamentni Mi-guel Bain, latinec, mačo z mastnimi lasmi, prepotentni japi, ki ne pobija samo tarče, uživač, ki bi rad postal prvi v svojem cehu. V vlogi histerično režečega, “prešvi-canega ” Baina se je znašel največji španski izvozni artikel med igralci Antonio Banderas, žal pa deluje kot neokusen derivat prvega Ace Venture, bedna kreatura. Srečata se pri tarči, vredni 20 milijonov dolarjev, za izvršitev pa sta določena oba. Julianne Moore je Electra, tatica računalniških programov, tudi osamljena, saj je uradno ni. Pretežno statira. Torej, kdo bo koga in kdo bo s kom? Odgovora sta na dlani. Profesionalec je dokaj lep in dolgočasen film.
TOMAŽ BRATOŽ
DOLENJSKI LIST
c-—
uaš četrtkov prijatelj
kmetijski stroji
POTOPNI HLADILNIK za mleko
prodam, kupim pa silažni trak, dolžine 8 “1 Zef "	-----
MOTORNO ŽAGO Alpina, meč 40 cm, malo rabljeno (10 ur), poceni prodam. *(068)22-951.	335
TROSILF.C hlevskega noja Tajfun, z vodoravnimi valji, kupim. » (0608)82-220.	338
TRAKTOR ŠTORE 402, letnik 1979, prodam. * (068)73-097.	356
OBRAČALNIK pajek Sip 230, v dobrem stanju, kupim * (068)68-013. 383 PAJKA EAHR, širine 3.60 m, prodam. »(0608)69-261.	396
TRAKTORSKI OBRAČALNIK sena Sental, lepo ohranjen, prodam * (068) 78-368.	406
MOTORNO KREZO IMT 504, malo rabljeno, prodam. * (0608)70-067 ali (0608)70-301.	409
PAJKA FAHR na 4 vretena in obračalnik Sip, oboje v dobrem stanju, prodam. »(068)76-373.	414
DELTZ, 60 KM, star 10 let, prodam za 6500 DEM ali menjam za osebni avto * (068)78-219.	416
KOSILNICO na greben, širine 80 cm, staro 6 mesecev, še v garanciji, prodam.» (068)78-440.	420
DVE CISTERNI za mleko, 15001, s črpalko, prodam. * (064)688-105.	422
ali 10 m. Pavel Žefran, Gotna vas 29,1 26-726.	423
TRAKTOR URSUS C 360 zelo ugodno prodam. V račun vzamem plemenske telice. * (068)65-140.	432
TRAKTOR DEUTZ 5006, s čelnim na-kladačem ali brez njega in Fendt, 62 KM, 4x4, prodam. » (068)42-925.	434
TRAKTOR IMT 539, letnik 1992, in »pant« žago prodam. Janez Sekula. Koroška vas 41, Novo mesto.	436
PAJKA FAHR na 4 vretena in plug Posavec, 12 col, prodam. * (0608)64-639, dopoldan.	444
MOLZNI STROJ Vitreks prodam. Franc Jankovič, Vinja vas 16, Novo mesto.	454
NAKLADALKO za seno, 30 m2, prodam. * (068)45-667.	463
TRANSPORTER hlevskega gnoja kupim, prodam pa žago za obrezovanje ostrešja in kosilnico BCS 715 * (0608) 82-597.	466
KABINO za traktor Deutz TD ali jo dokupim, prodam pa plug » (061)781-425.	472
KOSILNICO Sip, britev disk 165, prodam ali menjam za pajka, 3.50 m. Ana Vire, Gor. Kamenje 6, Novo mesto. 494 KOSILNICO, britev disk 165Hin pajka 450 H prodam. * (068)78-036.	498
DOLENJSKI LIST
h
IZDAJA TELJ: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Barlelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušič Gornik, Tanja Gazvoda, Anion Jakše, Mojca Leskovšek-Svele, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 180 tolarjev; naročnina za I. pol-!etje4.680tolarjev, upokojenci imajo 10-odsl. popust; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 18.720 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti.
OGLASI: I cm za ekonomske oglase 2.400 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 4.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.800 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.600 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 160 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefai (068)322-898
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
^Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
ZETOR 4718 z 1200 delovnimi urami, zelo ohranjen, star 15 let, ter vse priključke za kosilnico Gorenje prodam. ® (068)42-527.	512
ŠKROPILNICO Stihi za vinograd, dobro ohranjeno, kupim ® (068)23-478.
515
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO
Pionir 17, dobro ohranjeno, prodam. ® (068)78-147.	566
KOSILNICO BCS, starejšo, za 1600 DEM in puhalnik z elektromotorjem prodam za 900 DEM ® (068)68-209.	571
SAMONAKLADALKO, 19 m3, dvo-brazdni plug, pomični, in gumi voz, 13 ali 15 col, prodam. ® (0608)62-754.	594
KOSILNICO FIGARO, greben 110, z vozičkom, potrebno manjšega popravila, prodam za 800 DEM. ® (0601)84-368.
604
TRAKTOR HOLDER Tipo A 55, s čelnim nakladačem, v zelo dobrem stanju, prodam. »(0608)21-620.	610
kupim
ODKUPUJEMO HLODOVINO hrasta, bukve, smreke, jelke in kostanja. * (061)218-595 ali (0609)620-396, po 20. uri.
3
BUKOVO HLODOVINO odkupujemo. *(065)28-851.	164
SUHE SMREKOVE PLOHE, debeline 8 cm, kupim. ® (061)777-422.	332
PŠENICO odkupujem. ® (068)78-034.	359
KONJA, starega 5 do 10 let, vajenega kmečnih del, kupim. S (061)372-650, zvečer.	376
TRI BIKCE, težke 120 do 250 kg, si-mentalce, kupim. ® (068)87-242.	393
SMREKOVO HLODOVINO in avto prikolico, nosilnosti do 400 kg, z A testom, kupim. * (068)60-006, popoldan.
425
TELE, staro 10 dni, kupim. ® (068)42-956.	458
DVA SUHA hrastova ploha, debeline 5 cm, dolžine 3 metre, kupim, in prodam rabljeno betonsko opeko. ® (068)43-541.
516
PRAŠIČA, težkega 160 do 200 kg, krmljenega z domačo hrano, kupim. ® (068)50-103.	522
PREVIJALNO MIZO kupim »(068) 84-026.	539
SMREKE na stoječem kupim. ® (068)21-605.	545
KOZOLEC, skedenj, kaščo, stare sode, hram in prešo kupim. ® (068)85-603.
motorna vozila
R 5 CAMPUS, letnik 11/93, registriran do 11/96, prvi lastnik, garažiran, lepo ohranjen, prodam. ® (068)42-076.	333
LADO NIVO, 1. 89, prodam. ® (068) 26-669.
PASSAT CL 1.6 bencinar, lepo ohranjen, letnik 10/90, prodam. ® (0608)75-227.	'	r 336
CLIO 1.4 RN, letnik 3/91,58.000 km, 5V, prodam za 12.000 DEM. ® (068)65-263.	347
FIAT UNO 60 CS, letnik 1991, nikoli karamboliran, prodam za 8900 DEM. * (068)24-361, dopoldan.	350
JUGO 45, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam. ® (068)28-701.	353
VW PASSAT 1.9 D, letnik 1991, servo volan, tonirana stekla, radio z zvočniki, nikoli karamboliran, prodam za 19.000 DEM ali menjam za cenejši avto. ® (068)46-525.	355
FIAT PUNTO 55, letnik 8/95, 3V, 4.000 km, zlate barve, ugodno prodam. * (0608)64-003.	360
AX 14 RD, prva registracija 10.1.1990, registriran do 1/97, prodam. * (068)65-058.	362
R 5 CAMPUS, letnik 6/91, bel, 5V, prodam. ® (0608)69-109, zvečer. 370 126 P, letnik 1988, in jugo 45, letnik 1991, dobro ohranjen, pfodam. * (068) 46-588.	371
OPEL VECTRO 1.6 S, kovinske barve (vinsko rdeča), 53.000 km, letnik 1991, prodam za 16.000 DEM. Dušan Lovšin, Goriča vas 3, Ribnica.	373
HIUNDAY PONY 1300, letnik 1990, prodam. * (0609)628-857.	380
R 4 GTL, letnik 1991, dobro ohranjen, registriran, prodam ali menjam za R 5 z doplačilom. Ludvik Smukovič, Bušeča vas 10, Cerklje ob Krki.	382
AX 11 TGE, letnik 1990, odlično ohranjen, prevoženih 65.000 km, prodam za 7700 DEM. * (0608)84-235.	384
CITROEN AX 1.1 Caban, bel, registriran do 1.1.1997, prvi lastnik, prodam za 11.500 DEM * (068)89-121.	386
VISO SUPER RE. letnik 1983, nergis-trirano, tudi po delih, in rotacijsko koso Sip 135 prodam, kupim pa traktorski fre-zar. širine 2 m. ® (068)40-892.	388
GOLF GTI 2.0, letnik 1993, črn, 43.000 km. registriran do 12/96, ugodno prodam. ® (068)23-909.	391
ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 1991, prodam. * (068)42-022.	394
R 4 GTL, letnik 1990, in prašiče za zakol prodam. ® (068)42-311.	395
TOVORNO VOZILO MB 814 D, letnik 1991, prevoženih 156.000 km, registriran do 9/96, kason 5.20 m, carinsko opremljen, prodam. ® (0608)21-367 ali 21-168.	417
JETTOJXB 1.6, letnik 1987, in fiat 126 PGL, letnik 1987, prodam ali menjam do 5000 DEM. * (068)42-866.	419
126 P, letnik 1989, lepo ohranjen, prodam. ® (068)51-862.	428
TAM 130 Til, letnik 1983, registriran, in Mercedes 12 13, letnik 1985, registriran za celo leto, odlično ohranjen, prodam. Alojz Simončič, Gorica 25, Leskovec pri Krškem.	431
GOLF D, letnik 1987, lepo ohranjen, prodam. ® (068)73-528, popoldan, Martina Kragelj, Gorenja vas 1, Šm. Toplice.
433
126 PGL ugodno prodam. Ucman, Dol. Težka Voda 13.	435
GOLF D, S paket, letnik 1985, registriran do 1/97, bele barve, prodam ® (068)73-305.	438
ŠKODO 120 L, letnik 1989, v voznem stanju, prodam. ® (068)27-052.	439
Z 101,40.000 km, lepo ohranjeno, prodam za 500 DEM. * (068)85-684.	441
VENTO TD, letnik 1992, prodam. ® (068)75-521, popoldan.	446
FIAT 128 ŠPORT, letnik 1974, prva registracija 1977, registriran do 5/96, zadaj poškodovan, vozen, prodam za 1600 DEM. ® (068)41-005.	449
Z 101, letnik 5/86, prodam, tudi na kredit ® (0608)62-472.	450
DAIHATSU TD, letnik 1990, registriran do 7/96, kovinsko črn, prvi lastnik, prodam za 11.000 DEM. ® (068)83-302.
457
UNO 45, letnik 1991, ohranjen, prodam. ® (068)67-069.	459
KADETT 1.2 C, letnik 1978, registriran, in uno 60 S, letnik 1986, prodam ali menjam.® (068)57-800.	461
ŠKODO FAVORIT 135 LS, letnik 6/91, prodam ® (068)73-297.	468
GOLF D, letnik 1987, rdeč, prodam.
*	(068)26-687.	*	474
OPEL ASTRA 1.4 i, letnik 1993, prevoženih 19.000 km, prodam. Kolenc, Markljeva 1, Novo mesto.	475
R 19. letnik 1/94, 23.000 km, prodam. ® (068)84-030.	476
R 5, letnik 1991, in Z 101, letnik 1987, prodam. ® (068)42-571.	477
126 P, letnik 1988, 30.000 km, izredno lepo ohranjen, druga lastnica, prva barva, prodam. ® (068)44-420.	479
FORD ESCORT karavan 1.8 i 16 V, servo, kovinske barve, letnik 1992, prodam. ® (068)321-265.	483
R 5 CAMPUS, letnik 1992, in audi 80 1.6TDI, letnik 1991, prodam. ® (068)21-403.	485
RENAULT 19 TS,letnik 90, plava meta-lik, cena po dogovoru. ® (068)57-478. Po 15. uri vsak dan.
R 19 RT, letnik 1994, ugodno prodam. ® (068)57-156.	488
JUGO 45, letnik 1989, krem barve, dobro ohranjen, prodam. ® (068)27-410.
492
OPEL MANTO, letnik 1974, in gorsko kolo, novo, prodam. ® (068)49-098. 497 JUGO KORAL 45, letnik 1989, 50.000 km, krem barve, registriran do 4/96, lepo ohranjen, prodam. ® (068)42-942.	499
LADO SAMARO 1300, staro 2 leti, registrirano za celo leto, ugodno prodam.
*	(068)25-908.	502
R 5 CAMPUS, letnik 1990, prevoženih
66.000 km, rdeč, prodam za 7500 DEM.
*	(068)47-220, Prijatelj.	503
UNO 45, letnik 1988, registriran do
6/96, prodam. ® (068)81-743.	506
R 4, letnik 1990, registriran za celo leto, in R 5, letnik 1991, prodam. Anton Papež, Daljni Vrh 24, Novo mesto.	507
GOLF 1.3, prva registracija 1990, kovinske barve, registriran do 4/96, prodam za 10 800 DEM. ® (068)52-585.	509
Z 750, letnik 1980, registrirano do 10/96, prodam. ® (068)81-094.	517
GOLF JX D, letnik 1988,3V, rdeč, lepo ohranjen, prevoženih 117.000 km, registriran do 7/96, prodam. ® (068)76-000, od 16. do 20. ure.	5Ig
Z 750, letnik 1978, prodam za 500 DEM. ® (068)65-483.	524
OPEL KADETT 1.6 i GT, rdeč, letnik 1989, prodam. ® (061)342-654.	529
OPEL KADETT 1.6 i TC, rdeč, letnik 1989, prodam. * (061 )342-654.	530
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec)
vsebina oglasa (do 15 besed)
S
Ime in priimek:..................................
Ulica in kr^j:...................................
Pošta:...........................................
Naročniška številka:............... Podpis:
Datum: . . .
KOMBI IMV 1900 PR, letnik 1984, registriran do 28.12.1996, prodani ali menjam. ® (068)76-003, od 8. do 15. ure.
532
R4GTL,letnik 1991, in ARO 4 x4, hidravlični volan, letnik 1989, prodam ® 324-249.	536
R 19 RT, letnik 1994, in R 5 GTD, letnik 1990, prodam. ® (068)341-746. 537 OPEL KADETT 1.8 S, letnik 1988, registriran do 1.6.1996, prevoženih 118.000 km, z veliko dodatne opreme, prodam. ® (0608)67-057.	538
PASSAT CARAVAN 1.8 i CL, letnik
1991,	prevoženih 90.000 km, radio, ABS,
letve, rolo, daljinsko centralno zaklepanje, nekaramboliran, prodam. * (068) 342-047.	540
126 P, letnik 1990, lepo ohranjen, prodam. ®(068)89-527.	547
MINI MORIS, letnik 1971, registriran do 7/96, prodam. Cena po dogovoru. ® 28-452 ali 81-132.	549
JETTOJX, letnik 1989,60.000 km, ga-ražirano, prodam. Marjana Kozine 62, Novo mesto	550
ŠKODO FAVORIT LX, letnik 1984. registrirano do 1/97, prodam. Franc Gorenc, Črešnjice 3 a, Otočec.	555
CIMOS AX 1.1 i caban, nov, bel, neregistriran, tonirana stekla, prodam za 15.000 DEM. ® (068)323-312.	556
126 P, še registriran, za dele prodam (nove gume, luči, akumulator, ležaji idr.) Cena 25.000 SIT. ® (068)28-980.	557
ŠKODO FAVORIT, letnik 1993,35.000 km, registrirano do 1/97, nikoli poškodovano, prodam za 8700 DEM. Možna menjava. Jože Kralj, Vel. Gaber 29, Vel. Gaber.	559
R 5 CAMPUS, letnik 1993,27.000 km, prva lastnica, prodam. ® (0601)81-372.
560
R 4 GTL, letnik 1990,76.000 km, registriran do 15.1.1997, rdeč, garažiran, lepo ohranjen, prodam za 4950 DEM ® (068)25-091.	561
TAM 75 T 3 kiper, zelo dobro ohranjen, registriran do 7/96, vozen z B kategorijo, prodam. »(068)341-213.	563
CALIBRO 2.0, letnik 1990, in R 5, letnik 1990, prodam. * (068)57-206.	564
Z 101. letnik 1987, garažirano, belo, registrirano do 7/96, prodam. ® (068)52-246.	565
R 5 CAMPUS, letnik 6/92, 3V, rdeč, prodam. ® (068)44-662.	567
Z 128,letnik 1987,prodam »(061)59-725.	568
CLIO 1.4 RT, letnik 5/93, rdeč, radio, prodam. ® (068)28-361.	574
GOLF D, letnik 1988, registriran do 12/96, 100.000 km, kovinsko zelene barve, prodam. ® (068)28-292.	576
TERENSKI AVTO ARO 4x4, letnik 1988/89, registriran za celo leto, ugodno prodam. »(068)41-050.	577
VECTRO 1.6 i, letnik 10/90, belo, prevoženih 45.000 km, lepo ohranjeno, ugodno prodam. * (068)42-147.	578
OPEL ASTRO 1.6 karavan, letnik
1992,	model 1993, z dodatno opremo, prodam ali menjam. ® (0608)82-483.
583
REZERVNE DELE za tomos avtoma-tic ali celega prodam. ® (068)60-425, zvečer.	586
RABLJENI IN NOVI AVTO DELI — odbijači, pločcvina-stckla in ostali rezervni deli ® (068)27-177, (0609)618-529.
OPEL CORSO 1.2 S, letnik 10/89, prodam. Marjana Porlc, Šahovec 19, Dobrnič.	587
CLIO BE BOP, star 2 meseca, prodam. »(068)45-369.	591
R CLIO 1.4 RT, letnik 12/93, prevoženih 25.000 km, rdeč, dobro ohranjen, prodam. ® (068)51-973.	596
JUGO 55, registriran do 9/96, letnik 1987, bel, prodam. * (068)57-724.	597
R 4 TLJ, letnik 1986, registriran do 9/96, prodam za I700DEM PavleRožič, Rožič Vrh 5, Črnomelj.	598
CLIO, letnik 1994, registriran do 21.5.1996, 5V, prevoženih 24.000 km, prodam. * (068)75-417.	599
AUSTIN METRO 1.3 S, letnik 1981, registriran do konca aprila 1996, prodam. *(068)52-664.	601
R 5 CAMPUS, letnik 11/93, 5V, rdeč, tonirana stekla, ugodno prodam. * (068)25-344	602
R 5 CAMPUS, letnik 1992, registriran do 7/96, 36.000 km, prodam. »(068)75-183.	603
Z 101, letnik 1988, registrirano do 4/96, modrc barve, prva barva, izredno ohranjeno, prodam za 2600 DEM. » (068)73-069.	606
R 4 GTL, letnik 1991, rdeč, prvi lastnik, kot nov, prodam. » (068)42-115.	607
Z POLI 1.1, letnik 1989, na novo registrirano, belo, dobro ohranjeno, prodamo. *(068)321-028.	608
GOLF 3 1.4 CL, letnik 6/95, rdeč, radio, vlečna kljuka, 11.000 km, ugodno prodam. * (068)341-037.	609
R 5 CAMPUS 9I/5V. prodam. * 23-192.
službo dobi
AVTOMEHANIKA z izkušnjami redno zaposlimo. Naslov v oglasnem oddelku.
348
DELO dobi podjeten komercialist za področje športnega marketinga. Možnost redne zaposlitve. Ciclotour Slovenije, ® (068)321-823.	392
TRGOVCA za delo na akcijskih prodajah in dekle za vodenje knjig ter izmenično delo v trgovini iščemo. ® (068)26-374 DEKLE za strežbo zaposlimo, lahko tudi samo za vikende. ® (068)22-485.
465
NATAKARICO z lastnim prevozom redno zaposlim ® (068)28-504.	469
KANDIDATE za organizirano akvizitersko skupino iščemo. ® (068)47-137 ali (0609)628-416	478
VOZNIKA motornih vozil s 5-lctno prakso in poklicno šolo zaposlimo ® (068)73-037.	489
DEKLE za delo v strežbi zaposlimo. Nudimo hrano, stanovanjc in dober OD. • (068)52-530	504
KUHARJA in natakarico z izkušnj in prevozom zaposlimo v gostilni v vem mestu. OD stimulativen, nedelje] ste. ® (0609)637-352.
SIMPATIČNO NATAKARICO ZJ
PA na lej dam.
HI
nost.
50
pnm<
828.
N)
meša
slimo v Dolenjskih Toplicah. Omog<^^>
mo bivanje. ® (0609)637-352 ali (068 246.
DELO NA DOMU! Zagotovite si DEM dnevno s TELNET marketingi ® (061)12-52-199.
Z VESTNIM in poštenim delom do ličnega zaslužka! Pogoj: osebni avte prosti vikendi. ® (0609)628-612.
Ali ste brez zaposlitve? Iščete delo.l Nove
merno svojim sposobnostim? Nič laij kot poklicati linijo za delo, kjer vam la) ponudimo najrazličnejše vrste del. (090)42-11 (stroški 78 SIT/0,5 min.).
službo išče
VI
pim.
M
Topli 348. VI naj' G
lici k D Poda cino mi 7
zvečc
^Jprod
DELO v okolici Škocjana iščem. Frttfjta Mencin, Gorenje Dole 3, Škocjan. L™-KAKRŠNOKOLI DELO na domu' ' čemo. Zanesljivi! Naslov v oglasnem^nianJ delku.	U-
UPOKOJENI mlajši strojnik poklicni traktorist, nujno išče r1 honorarno delo. * (068)27-680.
IZKUŠENI VOZNIK AVTOBUSA S.________
službo. »(068)27-284.	|
ik TO. občaj
stanovanja

STANOVANJE, 45 m2, s telefon' in sanitarijami, v prvem nadstropju,! merno za poslovne prostore ali mil obrt, po potrebi tudi skladiščni prost na prijetni in prometni lokaciji v Nov mestu, Koštialova 42,» 321-539, ŽuČ
MANJŠO GARSONJERO v Trt njem, vseljivo septembra, prodam. (068)43-001.
ENOSOBNO ali dvosobno stanova Črnomlju, vseljivo do junija, kupim
Pro<
št. I
najamem. * (061)51-378.
TREBNJE - ugodno prodam novejl -sobno stanovanje, 64 m2, v prvem ni stropju, s centralno kurjavo. * (068> 666.	4
V KRŠKEM - VIDEM prodam d* r sobno stanovanje, 46 m2, prvo nadstrtf ) je, telefon, CK, KATV, klet in balkon- J ^ (068)43-513, po 17. uri.	5«’
ENOSOBNO STANOVANJE ali i* sonjero v Novem mestu najameva (do 3j DEM mesečno), možnost predplačila.J
(068)23-648.
a*

zahvale
l češi
ZAHVALJUJEMO SE POŠTENE^ NAJDITELJU Božu Barbiču iz podjd pro Optima, Slavka Gruma 64, Novo me5tj i da mi je vrnil izgubljeno denarnico. Ka8 I le rina Torkar.	V 523
ženitne ponudbe
ŽELIM SPOZNATI moškega, startr W; 50 do 60 let, za skupno življenje. Ima' g., svojo domačijo. Šifra: »POMLAD«. W j
(Tu
obvestila
j °pi Prt
SPREJEMAMO NAROČILA za vse * ste piščancev, enodnevnih in večjih. Valj Po niča Senovo, Mio Gunjilac, * (0608)/ 1)0 375.
NAROČILA za enodnevne piščance* jhi večje bele, rjave in grahaste sprejeman'* gl Kuhelj, Šmarje 9, Senjcrnej, * (068)*, Pr' 524.	5’
RJAVE JARKICE pred nesnostjopa' Po dajamo vsak dan. Kuhelj, Šmarje 9, Se(j jernej,» (068)42-524.
BELE PIŠČANCE, težke 2.5 do 3 M *»i domača hrana, po 250 SIT prodaja VdJ eli čič, Pristavica 1, » (068)81-519.	$	©
preklici
ALOJZ PETERLIN. Dobruška v*
opozarjam policista Mirka Blatnika Šentjerneja, da prekliče neresnične btf de, ki jih je o meni objavil v časopisu-* preklica ne bo upošteval, ga bom s preganjal.	3*
ROSANA ROZMAN preklicujem gubo spričevala osnovne šole. 4*'
MARIJA GLOBEVNIK IN HČI MA* J El A TRAMTE iz Škocjana prepoveduj* ta Viljemu Globcvniku iz Škocjana vsa)1 prodajo in posek v gozdu ter opozarjaj da nisva plačnici njegovih dolgov! Kuft bova sodno preganjali.
posest
V NOVEM MESTU ali bližnji ok< najamem stanovanjsko hišo s prostoi /a delavnico (primerna klet ali garaža
50 m2). * (068)20-219.
V	BRESTANICI prodam najbojŠ« ponudniku zazidljivo parcelo, cca I m2, primerno tudi za 2 gradnji. V( elektrika in telefon na parceli. Fabjaf Zbilje 10 b, 61215 Medvode, ® in f (061)612-781.
V	METLIKI, na Veselici, prodam dam v najem 11 a vinograda. Boris G' uh, Breg revolucije, Metlika.
DVE NJIVI, 13 a 13m2in 14 a 3m2 glavni cesti Otovec - Sela v Črnorf prodam. * (068)52-852.
STAREJŠE POSLOPJE z vrtom ir nogradom, s 400 trtami, na Sremiču
Krškem, prodam ali dam v najem (064)311-791.
NJIVO in vinograd v okolici No mesta prodam. ® (068)26-581.
VIKEND in manjši vinograd v ok Semiča (Ručctna vas) ugodno prodat (068)64-008
DOLENJSKI LIST
Šl. ^ (242.t), 18. januarja I*>*><»
PARCELO z vinogradom, cca 800 m2, 'a lepi sončni legi blizu Trebnjega, pro-tam ® (068)44-380 ,	490
HIŠO oddam v najem za obrtno dejavnost, ® (068)81-828.	510
50 A gozda ob cesti v Hrušici, lokacija primerna za gradnjo, prodam ® (068)81-«28.	511
5>A MOKREM POLJU zamenjam 80 a 3 z4mc'anega gozda za rabljen traktor. ® 41068)42-527.	513
VIKEND v okolici Novega mesta ku-Plm. ® (068)28-591 ali (0609)610-738.
514
MEŠAN GOZD, 82 a, blizu Šmarjeških ‘oplic, prodam. ® (068)22-950 ali 73-548 .	525
VINOGRAD, I km iz Škocjana, oddam v najem. ® (068)76-546.	535
GRADBENO PARCELO na relaciji Novo mesto - Dolenjske Toplice ali v oko-llc' kupim ® (068)25-588.	543
DVOSTANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, primerno za trgo-'inoaii obrt, med Otočcem in Šmarješki-m' Toplicami prodam 3 (066)74-378, ^ečer.	544
VINOGRAD na Orešju na Bizeljskem ■Prodam. ® (063)804-035, zvečer. 575 I . STARO HIŠO, parcelo 750 m2, elek-Frtjlr*ka, voda v hiši, prodam. 3 (068)46-1^8.	581
)mu' VIKEND, primeren za bivanje, ali empanjšo hišo kupim. Šifra: »TREBNJE -
585 T(j
e si
: ing
^ do avto
1
5A d.—
prodam
KRAVO, brejo 9 mesecev, prodam. "^1 Spec, Dol. Polje 7, Straža.	339
DVE tračni žagi, premer koles 250 in •WQ mm, primerno za razrez kosti ali lesa, Prodam. 3 (068)322-654.	340
f°PJ PRAŠIČE, stare 10 tednov, in svinjo za M fckol prodam. 3 (068)81-746.	341
TELIČKO SIMENTALKO, staro 14 r^nov, zelo primerno za vzgojo, prodam. * (068)68-672.	342
BIRMANSKO fantovsko obleko, črno, 12, ugodno prodam 3 (0608)80-514.
344
PUJSKE, težke 20 do 30 kg, za odojke )vaf Ijl' nadaljnjo rejo, prodam 3 (068)24-,mj \	, .	354
i PRAŠIČA, 200 in 300 kg, in balirano ejŠf icn°. 3 t, prodam 3 (068)75-507.	357
, ni	PRAŠIČA, težkega cca 150 kg, krmlje-
Sg)4 nega z domačo krmo, prodam. 3 (068) 249-097.	361
ch< . VELIKO kotno sedežno garnituro iz ;trof rjavega tekstila, malo rabljeno, ugodno ^■Prodam. 3 (068)44-842, zvečer. 364 DVOJNO POMIVALNO KORITO, j oi nerjaveče, z odcejalnikom, prodam. 3 (068)24-867, po 19. uri.	368
MOTORNO ŽAGO Stihi 41, zamrzo-čl J*lno skrinjo, 250 in 310 I, in šivalni stroj **uža prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	369
SPALNICO z žimnicami, masivno, ^ešnjev les, ugodno prodam 3 (0608)21-7?7.	'	374
7 M suhih nasekanih hrastovih drv Prodam 3 (0608)56-228.	375
OTROŠKI VOZIČEK Chicco, rabljen . leto, prodam za 100 DEM 3 (068)27-popoldan.	381
—H VETROBRANSKO STEKLO za kom-i bi IM v 1600 ter nove zračnice in plašče za niotor, št3.25 - 18 M 0, prodam. Ivan Le-■"l v'^ar, Blanca 91, Blanca.	385
tret TELICO, brejo 8 mesecev, prodam, rtjjf Jltoael Žagar, Gor. Karteljevo 27 . 3 25-U ^5.	389
j PRAŠIČA, težkega 200 kg, prodam 3 "H (°68)89-000.	390
KRZNENO ovratno lisico, smučarsko J °Prcmo za odraslega in tekaške smuči j Prodam. 3 (068)83-575.	398
se* Harmoniko melodija, 96 - bas-
/ajj no, poceni prodam 3 (068)24-384, po-
8)1 Poldan.	399
APARAT za pečenje kokic, termoaku-cci Jhulacijsko peč, hladilno skrinjo za slado-afl* in rabljen ledomat prodam. Janko B)4j Ptedovič, Ivana Roba 13, Novo mesto.
VEČJO KOLIČINO domačega žganja Po 500 SIT/1 prodam. 3 (068)78-429.
%
401
- SF.NO, ročno pospravljeno, šivalni 3 K, s*roj Singer, kotel, 601, štedilnik (2 plin, 2 /rt' šlcktrika) in kavč - posteljo prodam ® 54 (068)73-516.	402
> ENOETAŽNO PEČ za 100 DEM in ®*ftaro, 190 x 190 cm, za 300 DEM pro-<W *(068)76-508 .	403
DOMAČ KIS iz neškropljenih jabolk prodam. 3 (068)26-852, popoldan. 408 DVE TELICI, breji v devetem mesecu, sivo - rjave pasme. A kontrola in molzni stroj Mielle prodam. 3 (068)25-708. 411 KRAVO, brejo 8 mesecev, z drugim teletom, prodam. 3 (068)73-180.	413
VOLA. težkega 800 kg zelo ugodno prodam . Eršte, Črešnjice 12, Otočec. 3 23-905.	415
AGREGAT Honda 650, malo rabljen, prodam. 3 (068)87-026.	418
DOLGODLAKE JAZBEČARJE z rodovnikom, stare 6 mesecev, naučeni čistoče in bivanja v stanovanju, prodam. 3 (068)51-592.	427
OGLJE, gabrovo in bukovo lesko, kvalitetno, prodam 3 (061)857-392.
429
GAJBICE za krompir zamenjam za prašiča. 3 (061 )804-151.	430
STAR LESEN POD s kaščo za postavitev ali za drva prodam. 3 (068)76-385.
440
POLOVICO KRAVE, stare 2 leti in pol, prodam 3 (068)40-005.	442
2 BIKCA, simentalca in sivca, težka cca 160 kg, prodam. 3 (0608)81-895.	445
BELO - RJAVO kravo, drugič visoko brejo, dobro mlekarico, prodam. 3 (0608)84-306, Remar.	448
KOMPRESORJE, 25 do 500 1, z A testom in garancijo, ter snegolove za vse vrste kritin izdeluje KOP LONGAR,d.o.o., 3(068)83-147.	453
NOV BOJLER, 10 1, in rabljen, 80 1, prodam. 3 (068)27-425.	455
KROMPIR za nadaljnje sajenje jerla, sante, frizija, fijana, dezire in romana ter jedilni krompir ugodno prodam 3 (061) 785-097.	462
LEDOMAT Icematic N 30, skoraj nov, ugodno prodam 3 (068)22-485 .	467
KOZOLEC, 5 x 8 m, lep in vzdrževan,
^ prodam. 3 (068)26-157.	470
* KROMPIR sorte frizija, primura, sante, cosmos, dezire, romana in kenebek prodam. Kavšek, Grm 1 pri Šentvidu pri Stični, 3 (061)785-194.	473
ZAMRZOVALNO SKRINJO, šrotar, salonitke, nove, 8 - valne, 50 kom:, in termoakumulacijsko peč prodam. 3 (068) 21-835.	480
KRAVE, ena po drugem teletu, druga breja osem mesecev, stara 8 let, ter molzni stroj prodam. 3 (068)73-297.	481
TELICO SIVKO, brejo 8 mesecev, prodam. 3 (0608)87-296.	482
4 MESECE starega bikca simentalca in barvni TV Grundig ugodno prodam 3 (068)85-642.	484
BREJO TELICO prodam 3 (068)44-685. v	487
OPAŽ, 650 SIT z dostavo (smrekov, suh, prve klase), prodam. 3 (063)451-082.	491
INDUSTRIJSKI vezilni stroj, 11 glav, zelo ohranjen, primeren za obrt, ugodno prodam 3 (068)83-655.	493
JEDILNI in semenski krompir sante in fijana prodam 3 (068)45-562.	495
VEZANA OKNA (180 x 140), dvojna zasteklitev, prodam po 35.000 SIT/kom. 3 (068)21-456.	500
DVE NOVI zimski gumi 145 R 12 zelo ugodno prodam. Jože Kranjc, Male Brusnice 9, 3 85-687.	505
VLEČNO KLJUKO za R 5, avtoradio in cisterno za gnojevko, 1700 1, prodam. 3(068)75-516.	523
VISEČI TEHTNICI, 200 in 300 kg, prodam 3 (063)33-058.	533
VEČ KRAV ugodno prodam 3 (068)78-412.	534
VEČJO KOLIČINO hlevskega gnoja in 2 do 3 prašiče, težke 100 do 135 kg, prodam. 3 (068)65-694.	541
STENSKO ali stropno oblogo, širine 7 cm, prodam po 700 SIT/m2 . 3 ( 068)42-534.	# 542
DVA MLADA psička oddam. 3 (068)82-485	546
PUJSKE, stare 10 tednov in 160 kg težko svinjo prodam. 3 (068)73-003.	551
JEDILNI KROMPIR, pol prašiča, repo ter Z 750 po delih, možnost dostave na dom, prodam. 3 (068)21-715.	553
MALO RABLJENA pluga, Min 12col, ter osebni avto Z 125 P v nevoznem stanju, lahko tudi po delih, prodam. Starič, Vinja vas, 3 89-128.	554
PLESKARSKA in sobopleskarska dela izvajamo. 3 (068)45-296.	558
VEČJO KOLIČINO suhih bukovih drv prodam. ® (068)44-687, zvečer. 562 HRASTOV SOD, 700 1, prodam za 10.000 SIT. * 9068)58-252.	570
VEČJO KOLIČINO bukovih drv prodam. ® (068)44-687.	573
PRAŠIČE, težke 80 do 100 kg. dve breji kozi in mešalec za beton, 180 1, prodam. ®(0608)78-337.	579
DVA KOZLIČKA, stara 1 leto in 6 mesecev, prodam. ® (0608)78-332.	580
PRAŠIČE, težke 90 do 120 kg, krmljene z domačo krmo, možnost zakola, prodam. ® (068)81-179.	582
BIKCA, starega 7 dni, kupim, in prodam prašiča, težkega 160 kg. ® 9068)76-395.	584
ROLAND E 16, star 2 meseca, in dva boksa FUL RANGE BASREFLEKS BAS MAD, 2 x 400 W prodam. Stanislav Smrke, Gomila 2, Mirna.	589
SOBNO KOLO Atala ugodno prodam. ® (068)323-035.	590
DVE OTROŠKI POSTELJI, 90 X 190, prodam. Slavka Marolt, Šegova 56, Novo mesto.	595
NOV ELEKTROMOTOR. 5.5 KVV, 2890 ob/min, in prašiča, 120 kg, krmljenega z domačo krmo, prodam. ® (068) 73-458.	605
razno
Novoletni čas je priložnost za raznovrstne obračune, med drugim v tem času ljudje pogosteje kot sicer naročajo ali odpovedujejo časopise. Dolenjski list si odpovedi seveda ne želi, za nove naročnike pa je pripravil posebno novoletno ponudbo. Takale je.
Kdor sc bo v decembru ali januarju naročil na Dolenjski list, bo v dar prejel zelo lep stenski koledar z umetniškimi slikami dolenjskih slikarjev. Enaka nagrada čaka tudi tistega, ki bo pridobil novega naročnika.
Izpolnite torej spodnjo naročilnico, pošljite jo na naslov: Dolenjski list, 68000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212 - in prejeli ne boste samo ličnega koledarja, ampak vsak četrtek v letu vsebinsko bogat časopis, ki ga bere že blizu sto tisoč ljudi.
_____________________________________________________________________
Naročilnica za DOLENJSKI LIST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:__________________________________
Upokojenec:
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):.
Pošta:
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pismeno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	1 9 9 6.
Kraj:	Datum:
Naročnika pridobil (ime, priimek in naslov);_
Podpis:
Podpis:
OKNA • VRATA • HIŠE
ii JELOVICA
Novo mesto, tel./fax. 068/323-444 Krško, tel. 0608/21-236 Metlika, tel. 068/58-716
POZOR! Fizične osebe lahko sodelujejo v nagradnem žrebanju z oddajo brezplačnih malih oglasov 3 (061)574-011, Poslovni glas, p.p. 999, 61101 Ljubljana. Več preberite v tedniku Poslovni glas! 4 TESNJENJE OKEN in vrat s silikonskimi tesnili izvajam in opravljam vsa ostala mizarska popravila. Mizarski servis, 3 (068)322-750.	334
IŠČEM ŽENSKO, ki bi na domu čuvala mamo. 3 (068)60-105, zvečer. 337 PROSTOR, 20 m2, primeren za poslovni lokal, v Kastelčevi ul. 9 v Novem mestu, oddam v najem. 3 (068)341-301 ali 341-496. v	349
MLIN POVŠE, Mirna Peč - menjava žita v četrtek, petek in soboto od 8. do 16. ure.	358
ŠIVALNE STROJE popravljam 3 (068)25-960.	365
POSLOVNI PROSTOR v Čardaku 26, Črnomelj, oddam, in prodam novo blagajno Olivetti ECR 003 N. ® (068)51-669.
KERAMIKO vseh vrst polagam. 3 (068)83-493.	378
OTROKA vzamem v varstvo na vašem ali mojem domu. ® (0608)41-606.	387
PROFESOR kemije inštruira kemijo za vse stopnje. S (068)25-211, popoldan.
397
200 M od Term Zreče oddamo apartma za 6 oseb. Možnost smučanja na Rogli. Cena najema za 1 dan je 65 DEM. 3 (063)760-127.	405
RTC ROGLA. Nudimo penzionske usluge. 3 (063)762-215.	407
FRIZERKI ali pedikerki oddam v najem prostor. 3 (068)324-138.	412
V	CENTRU Novega mesta oddam v na-
jem poslovni prostor, 16 m2. ® (068)21-120.	424
INŠTRUKCIJE angleščine za srednjo in osnovno šolo nudim. Cena ugodna. 3 (068)42-491.	426
VSE VRSTE KABIN izdelujemo po naročilu strank ter servisiramo stanovanjske prikolice. ® (0608)22-355.	451
STAREJŠI! Nudim vam prevoz, dostavo in pomoč. 3 (0608)21 -782.	452
SPREJEMAM NAROČILA za servis in kontrolo plinskih štedilnikov in ostalih trošil. Plin servis Kraševec, 3 (068)27-425.	456
PO NAROČILU ugodno izdelam montažno garažo, krito z alu ali pocinkano obarvano pločevino. 3 (068)44-113. 464 NEGA NA DOMU za vse, ki potrebujete nego na vašem domu. Se priporoča negovalec bolničar z izkušnjami ® (068)27-996, po 20. uri.	486
V	CENTRU Škocjana oddam v najem prostor za mirno obrt. 3 (068)76-003.
NA KANDIJSKI 62 pri IMV oddamo pritlične prostore za pisarniško ali drugo dejavnost. Terezija Kirn, Mali Slatnik 29, Novo mesto. Ogled od 10. do 12. ure.
V	BLIŽINI Novega mesta ugodno od-
damo v najem skladiščne prostore. ® (068)21-788, dopoldan.	531
ETAŽNE PROSTORE oddamo v na jem za poslovne prostore ali za študentke v Novem mestu. Puruci, Rimska 21, Trebnje.	572
STAREJŠO HIŠO v Trebnjem ali v okolici najamem. ® (068)45-637 ali 322-207.	593
CZ>
LADA
NA ZALOGI:
• vsi modeli SAMARA, CARAVAN, NiVA
BOGAT DARILNI PAKET UGODNI KREDITI MENJAVA STARO ZA NOVO
NOVOTEHNA

Pooblaščen prodajalec in serviser vozil LADA
Tel.: 068/322-066
KIK INTERIER, d.o.o., Novo mesto,
zastopnik podjetja KNAUF in ARMSTRONG, obvešča spoštovane poslovne partnerje, da smo skladiščne prostore preselili na novo lokacijo, Kolodvorska 2a, Bršljin, nasproti podjetja VISTA 21, v neposredni bližini Železniške postaje Bršljin.
V Novem mestu redno ali honorarno zaposlimo izredno urejeno, komunikativno osebo, staro od 25 do 45 let in z najmanj srednjo šolsko izobrazbo. Podrobnejše informacije dobite na telefonski številki (068) 322-160 dopoldan med 11. in 12. uro, popoldan med 18. in 19. uro.
LUKY
^
3SBB6
DO LADE BREZ DENARJA
Ne razmetavajte denarja Vprašajte pri nas, kjer dobite LADO na gotovo najugodnejši kredit! Nudimo tudi kredite in leasing za rabljena vozila.
Tel. 068/24-612
Čestitk«
lončki Luzar in
njenemu sinu Ion c tu i t. Gor. Sulindola ob njunem prazniku i k krc n o čestita svak in stri e Albin z družino iz Novega mesta.
RADIO
104.S
105.9
107.3 V l| II V 107.5
91.2
OGNJIŠČE
J tel. 152-11-26 fax. 152-13-62
Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, rjave, grahaste.
Valilnica HUMEK tel. (068) 324-496, 67-108.


AVTODELI MOLEK — Obveščamo cenjene stranke, da se je trgovina z avtodeli v Novem mestu preselila na novo lokacijo na Kandijsko 27 (vulkani-zerstvo Mohorič), tel.
322-366.
VEDEŽEVANJE
ASTROLOGIJA
Vse, kar želite izvedeti o sebi in svoji prihodnosti.
Zaupajte najboljšim!
TERACO, d.o.o.
Nudimo ugodna gotovinska posojila za občane. Garancija čeki tekočega računa.
15 (068)26-749
Davčno svetovanje in podjetniitvo
Na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja
NUDIMO:
• VODENJE POSLOVNIH KNJIG
— d.o.o., d.n.o.
— samostojni podjetniki in obrtniki (veliki in majhni)
—	odvetniki, zdravniki
•	VODENJE TRGOVINSKIH
EVIDENC
— Prevzemni listi — Trgovska knjiga TDR — Izračuni prom. davka brez evidentiranja tarif na register blagajni in opravljanja inventur — Vodenje s pomočjo PC MODEM-ov
•	IZDELAVO LETNIH BILANC IN DAVČNIH
NAPOVEDI
(za poslovno zdrava podjetja in podjetnike)
•	PODJETNIŠKO IN DAVČNO SVETOVANJE
•	KADROVSKA IN DRUGA ADMINISTRATIVNA DELA
•	RAČUNALNIŠKO PROGRAMSKO OPREMO
ZA TRGOVINO
—	preverjena v velikih trgovinskih sistemih
— kvalitetno programsko svetovanje
Pokličite: 068/323-266, 0609/633-407
Dinamično in uspešno švicarsko podjetje za prodajo gospodinjskih strojev išče
VODJO ZASTOPSTVA V SLOVENIJI.
Javijo se lahko kandidati(-tke) v starosti od 25 do 45 let z organizacijskimi in prodajnimi sposobnostmi, smislom za podjetnost ter znanjem nemškega in angleškega jezika. Plačilo zelo dobro - s provizijo. Dodatne informacije pisno ali po telefonu v nemškem ali angleškem jeziku. Firma HUSOUARNA, VVehntalerstrasse 586,8046 Zurich, Švica Tel: 0041H-371-4070 Telefax: 0041!1-371-4080
Privlačna ponudba z bogatim darilnim paketom:
ŠKODA FELICIA ŠKODA FELICIA COMBI. UGODNE CENE DOSTAVNIH VOZIL!
MOVOTKHNU
[SgoIMHglll
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil ŠKODA
Novo mesto, n (068) 322-006 Trebnje, s (068) 44-025
. TRGOVSKO PODJETJE ; ZRNO
! GMAJNA 6 A - RAKA
1 nudi v svoji trgovini na 1 Ranču najugodnejšo pred-J sezonsko ponudbo umet-, nih gnojil, škropiv, semen,
■	žitaric, krmil in vse vrste
■	gradbenega materiala.
! 1. NPK—15-15-15 = 1.299,00 VREČA , 2. NPK—8-26-26 ,	= 1.560,00 VREČA
i 3. NPK—7-20-30
•	=1.460,00 VREČA
■	4. KAN = 945,00 VREČA
, Na zalogi tudi ovrečen i oves po 23 SIT/kg, pesni i rezanci po 25,51 SIT/ kg in i krmilna moka po 16,50 kg. 1 Cene so za kmete in so ' brez p.d. Možen je prevoz 1 na dom oziroma gradbiš-| če.
i Poleg tega nudi Zrno ves
•	instalacijski material in ma-I terial za centralno nape-i Ijavo po ugodnih cenah z > montažo ter izredno ugo-1 dno ponudbo pip iz uvoza. 1 Sprejemajo tudi vplačila J za fasadne materiale ther-, moputz in edelputz, kateri , so še vedno po starih po-
■	sezonskih cenah.
! Tel. 0608/75-086
•	75-410
1 Odprto vsak dan 1 od 8. — 17. ure | sobota od 7. — 12. ure
VI NAM - MI VAM
oglas na kratko s pošto
po v 068/323-610 ali 0609/623-116
poceni objavo v
DOLENJSKEM LISTU
RENT a CAR VOJKO OKLEŠEN, s.p.
Od 8. do 14. ure, C 068/323-193, mobitel (non stop) 0609/ 637-474
UPOKOJENCI, POZOR!
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE APROS, d.o.o., Novo mesto
V hotelskem naselju SIMONOV ZALIV v Izoli vam od 14.2. do 31.3.1996 nudimo 20% popusta na naše penzionske cene. Kopanje v bazenu z ogrevano morsko vodo, sprehodi, popusti za vnučke, pestra ponudba izletov...
Rezervacije na tr (066) 67-191 ali fax (066) 62-222.
3-dnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WINDOWS, WORD, EXCEL! Pričetek ob 16. uri na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na H (068) 321-926, g. Zdenko POTOČAR.
INŠTRUKTOR FITNESA “A” INŠTRUKOTR AEROBIKE “A”
L.
Začetek 80-urnega tečaja 19.1.96. Informacije in prijave na AKADEMIJI ZA FITNES IN AEROBIKO, Komenda/Mengeš, rt (061) 841-328 dop„ pop. (061) 737-112.
pORTRFT TFC,A TEdNA
Jakobina Pahor Pugelj
Je bilo zgolj naključje, da so prav v Metliki, kjer je bila ustanovljena prva dolenjska hranilnica in posojilnica, pred dobrimi enaindvajsetimi leti ustanovili prvo šolsko hranilnico za področju, ki ga danes pokriva Dolenjska banka?Jakobina Pahor Pugelj, ki je mentorica te hranilnice že od vsega začetka in po stažu tudi najstarejša med
šlo zgolj za naključje, koli že, zagotovo drži predvsem eno: učenci metliške osnovne šole so dokazali, da znajo biti dobri varčevalci. Uspešnost jim priznavajo tudi na Dolenjski banki, saj so bili sedemkrat med najboljšimi šolskimi hranilnicami. Marija Rus, ki bdi nad cicibanskim in mladinskim varčevanjem, je nekoč zapisala, da so po opravljenih transakcijah, torej po številu dvigov in pologov ter višini zbranega denarja, nedosegljivi.
Jakobina Pahor Pugelj, sicer učiteljica spoznavanja narave in matematike v 5. razredu, se razveseli takih priznanj, tako kot je še vedno ponosna na Vošnjakovo plaketo, republiško priznanje takratne Ljubljanske banke-združene banke. Dobila ga je pred leti za izjemno prizadevanje pri vzgoji mladine k varčevanju in razvijanju samoupravnih odnosov v hranilnici. A največja nagrada zanjo je, ko vidi zadovoljne mlade varčevalce, ki radi prihajajo v šolsko hranilnico. V šolskem letu 1992/93, ki je bilo rekordno, so
jo obiskali kar 5.820-krat, kar pomeni, da je vsak učenec prišel skoraj desetkrat. Toda kljub takšni popularnosti hranilnice se Jakobina drži predvsem enega pravila. Ne želi, da bi za varčevanje delali na šoli posebno reklamo, še manj, da bi kogar koli v to silili.
“Vest o naši hranilnici gre med otroki od ust do ust. Radi se pohvalijo, koliko so privarčevali, primerjajo hranilne knjižice in med njimi se začne tekmovalnost, ” pripoveduje iz izkušenj Pahorjeva. Vendar je v tem le del uspeha metliške šolske hranilnice. Zagotovo je najpomembnejše, da Jakobina uraduje tako rekoč ves čas, ko je na šoli. Pri vhodu v šolo so napisane uradne ure hranilnice, a veljajo zgolj na papirju. “Otroci me velikokrat pocukajo za rokav na hodniku ali prinesejo knjižico in denar celo med poukom. A še nikoli jih nisem odklonila, četudi je šlo le za deset tolarjev. Če bi jim rekla, naj denar prinesejo naslednji dan, ga marsikdo takrat ne bi imel več, ” poudari Pahorjeva, za katero je bolj kot vsota, ki se steče v hranilnico - čeprav ni majhna -pomemben vzgojni smoter varčevanja na vseh področjih, ne le pri denarju. Domislila se je še nečesa: poleg nagrad, ki jih ob začetku in koncu šolskega leta prispeva banka, podari šolska hranilnica varčevalcem za vsak peti obisk simbolično darilce. Čeprav je skromno, ga učenci z nestrpnostjo čakajo.
Marsikdo od njenih mladih varčevalcev ji je ali pa ji še bo, ko odraste, hvaležen, da se je naučil biti varčen. Zagotovo tudi kateri od tistih tretješolčkov, ki so zapravljali denar na igralnih avtomatih, pa jih je njihova razredničarka prepričala, da ga je bolje nositi v hranilnico. Jakobina se spominja, da so postali eni najbolj zvestih varčevalcev. A ne le med varčevalci, šolska hranilnica je hote ali nehote pustila svojo sled tudi pri učencih, ki so v njej delali. Mnogi od njih so danes uspešni v poklicih, kjer imajo opravka z denarjem. Spoznanje, da je prispevala delček k temu, da so se v življenju lažje znašli, pa je za Jakobino Pahor Pugelj največja nagrada.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Tugomer Plut: “Pričakujemo, da bo država ukrepala in nam povrnila škodo.”
KONTRABANT V CIGO BARU
NOVO MESTO - V soboto, 20. januarja, bo v Cigo baru v Brezju pri Novem mestu nastopila glasbena skupina Kontrabant z gostom Jožetom Krambergerjem. To bo večer ciganske glasbe in hkrati predstavitev kasete oziroma zgoščenke, ki bo izšla v mesecu februarju.
Občudovanje
Prijateljica pripoveduje ki: “Moj mož občuduje
znan-
oj mož oocuauje mojo postavo, moje oči, moj glas, moje petje.”
Znanka jo prekine: “Kaj pa ti občuduješ na svojem možu?” “Predvsem njegov okus,” je bil odgovor.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Hvala Šentjernejčanom, kmetom in cvičku - Župan, ustavite oderuški nakup zemljišča za pokopališče - Sramotna govorilnica na Glavnem trgu v Novem mestu
Dežurni novinarje bil kar vesel klica, ki ga je z vso svojo preprostostjo po telefonu poslala naša dolgoletna zvesta naročnica Lojzka Stupar iz Krškega, Ulice 4. julija 129 b, in se najprej predstavila tako, kot se spodobi. Njena usta so bila polna zahvale tudi tistim, ki jih velikokrat nihče ne vidi in zanje nima pohvalne besede. Prek te naše rubrike pozdravlja kar vse Šentjernejčane po vrsti, vse ljubitelje konj in tiste, ki pripravljajo blagoslov konj, sprevode in druge stare običaje. V Šentjerneju je zdaj veliko vabljivih in zanimivih prireditev, prek radia so prenašali polnočnico, slavili so tri kralje in še marsikaj. “Podpiram šentjernej-skega župana pa tudi našega Danila Siterja spoštujem. Na koncu želim zdravja in uspehov vsem, ki ljubijo in obdelujejo zemljo, vsem,
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST/
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Čakamo vas vsak četrtek med 18. in 19. uro na telefonski številki <068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil.
ki pridelujejo kruh in cviček, to edinstveno vino na svetu,” je svojo čestitko, čeprav malo z zamudo, iz srca povedala Lojzka.
Manj pohvalnih besed na račun svojega župana pa je imel Janez iz Novega mesta. Ogorčen je, da bo šel naš denar za oderuški nakup zemljišča v Srebrničah. Pravi, daje za mrtve dovolj prostora v Prečni pa tudi šmihelsko pokopališče bi se dalo razširiti proti Domu starejših občanov. Proti takšni naložbi za mrtve bi se morali živi upreti. Takole je povedal: “Denar naj gre raje za nova delovna mesta, za prekvalifikacije, za boljši jutri."
“Gospod Čedomir Jakovljevič se s svojim podjetjem hvali na 15. strani prejšnje številke Dolenjskega lista, da je z informacijsko tehnologijo in sistemi opremil prene-katero dolenjsko podjetje. V tem intervjuju pa je pozabil povedati, da je kot direktor pomagal ne opremiti, temveč 'odpremiti’ bivše podjetje Iskra Tenel,” nam je sporočil g. Andrejčič iz Novega mesta.
Vodja sektorja vodooskrbe pri novomeški Komunali inž. Bojan Kekec je v daljšem pismu temeljito odgovoril bralki P. iz Novega mesta, ki je kritizirala komunalo zaradi dragega računa za vodo. Tokrat je ponovno poklicala in dodala, da se z odgovorom strinja, da pa je prišlo do nesporazuma. Dežurnemu novinarju je povedala, daje prav v Dolenjcu prebrala, da je Komunala po skupnem dohodku med slovenskimi podjetji visoko uvrščena, to pa še ne pomeni, da so visoke tudi plače
delavcev zaposlenih v Komunali.
Irena P. z Glavnega trgu v No-
Pirati kormorani ropajo Krte
Krka vsak dan revnejša vsaj za četrt tone rib - Kdo bo nemočnim ribičem povrn škodo? - Kormoran je evropsko zaščitena vrsta ptic, zakon o tem pa je nelogičen
NOVO MESTO - Novomeška ribiška družina že nekaj dni prek televizije Vaš kanal daje denarno nagrado tistemu, ki bo prispeval najboljši posnetek kormorana pri povzročanju škode. “Kakšna je ta žival”, se sprašujejo neuki gledalci malih ekranov, misleč na vabljivo nagrado. Morda bo po branju tega zapisa mnogim kaj laže v objektiv fotoaparata ujeti to ptico, ki na Dolenjskem ribičem že povzroča sive lase.
“Kormoran se prehranjuje le z ribami. Je pravi vodni pirat in dnevno pospravi do en kilogram rib. Potopi se tudi do 30 m globoko in precej dolgo zdrži pod vodno površino. Najraje lovi bolj ploščate ribe, med katerimi so platnice, podusti in lipani. Med svojimi žrtvami kormoran ne izbira po teži in pogoltne vse od kraja. Nekaterim ribam se posreči pobegniti in naši ribiči so iz Krke že potegnili primerke od kormoranovega ostrega kljuna ranjenih rib”, pripoveduje tajnik ribiške družine Novo mesto Tugomer Plut in se boji, da bodo kormorani v naslednjih mesecih v Krki naredili še veliko škode. Ribiči se sprašujejo, kaj naj storijo, saj je ta ptica zaščitena v vsej Evropi.
Kormoran po vsem svetu naseljuje morske obale in izlive velikih rek. Pred desetletji je bila to v Evropi zelo dragocena vrsta, zato so jo naravovarstveniki uvrstili med ogrožene. Od tedaj se je število ptic močno povečalo. V jatah so kormorani zapustili svoja tradicionalna območja in začeli osvajati notranjost celine. Še posebej so jjm bila pri srcu območja ribnikov. Skoda, ki jo napravijo v ribnikih, je še mnogo večja, ne le zaradi požrtih in poškodovanih rib, temveč tudi zaradi strahu pred pticami, ki ribam zmanjša prirastek. Večina rib spremeni svoje obnašanje, išče skrivališča in skorajda ne prirašča več. Napadi kormoranov prisilijo ribe, da plavajo k obali, kjer postanejo lahek plen drugih ribojedih ptic, kot so čaplje in race.
uradnem listu iz leta 1993 zaščit' na tudi v Sloveniji. Zaenkrat ribi lahko le nemo opazujejo in fi tografirajo škodo. Ribogojnice mogoče zaščititi z mrežo, kar ti nekaj stane, Krka pa ostaja k< moranom povsem odprto loviš “Na istem seznamu, kjer stoji ti pisano, da je kormoran zaščiten ptica, je tudi 50 rib, ki jih ima kol moran za malico,” je menil'
P
ŠČ
nelogičnosti zakona tajnik Plut.
J. PAVLU
Pred šestimi leti se je pojavila ena prvih jat pri Kronovem, kjer je v Krki tudi največ rib. Bilo jih je le okrog 30, danes šteje jata že prek 400 kormoranov in obvladuje območje od Žužemberka do Brežic.
Naravovarstvena evropska listina prepoveduje celo vznemirjanje kormoranov. Ta črna ptica je po
KORMORAN - Vsak dan poje skl raj kilogram rib.
SMEH i JE POE ZDRAVJA
Šale izbira Bojan Ajdič
Zakaj je kormoran na zatožni klopih
Pogovor z Andrejem Hudoklinom, ki drugače gleda na povečano populacijo kormoranov in na “škodo”, ki naj bi jo povzročali, ter išče odgovore na bistvena vprašanja
Ker je izgubil...
K prijateljevi ženi je pritekel moški, in ji rekel:
“Vaš možje v gostilni igral karte in...”
Pa gaje prekinila, vprašujoč ga, če je mož zmagal ali izgubil. Ko je rekel, da je vse izgubil, je rekla: “Naj ga vrag pocitrar “Saj ga je,” odgovori on, “kajti zadela ga je kap in je umrl. Prav to sem vam hotel povedati.”
vem mestu je mislila, da bo s pospravljanjem novoletne dekoracije Glavnega trga izginila tudi osladna modra pleksi škatla, ki menda služi kot telefonska govorilnica. Pa se je zmotila. Škatla, ki štrli od zida in ovira pešce na pločniku, je očitno postavljena za dalj časa, podjetje Telekom pa se je o namestitvi najbrž pozabilo pozanimati na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki na nekdanji srednjeveški stavbi sedanje Novotehne zagotovo takšne sramote ne bi pustil postaviti.
J. P.
NOVO MESTO - Kormoran je že nekaj let v Sloveniji na ribiški zatožni klopi kot nebrzdan uničevalec rib, nekakšen pirat, ki ribičem krade njihove ribe. Število teh ptic se je v zadnjih letih res precej povečalo, a ne samo pri nas. Naravovarstveniki in qrnitologi so prepričani, da odstrel kormoranov gotovo ni rešitev. Menijo, da bosta le pravi odgovor na vprašanje, kaj je človek naredil napak, da se je tudi v tem delu porušilo naravno ravnovesje, in odprava tega vzroka prinesla pravo rešitev. O tem je tekla beseda z Andrejem Hudoklinom, konzervatorjem za naravno dediščino pri novomeškem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki je tudi dejavni član Društva za opazovanje ptic Slovenije.
•	Koliko kormoranov je zares Ob Krki?
V zadnjih letih se njihovo število povečuje. Večje jate opazimo zlasti v decembru in januarju. Kot selivko kormorana ščiti mednarodna konvencija, ki jo je podpisala tudi naša država, prav tako je veliki kormoran zavarovan še z uredbo o ogroženih živalskih vrstah.
•	Koliko kormoranov je zares ob Krki?
“Kormorane lahko razmeroma natančno preštejemo, vendar tega ne počnemo sistematično. To zimo smo jih šteli dvakrat. Od Soteske do Krške vasi smo našteli 150 do 200 kormoranov, občasno je še kakšna jata, ki prihaja na obisk s Save.”
•	Zakaj se je njihovo število povečalo?
“Tak porast populacije kormoranov jasno kaže, da je v naravi nekaj narobe, daje naravno ravno-
težje močno porušeno. Da je ptic preveč, gotovo ni krivo dejstvo, da je kormoran zavarovan in da ga ne smemo streljati. Vzrok bo verjetno drugje. V naravi so stvari ponavadi zelo preproste: več ko je hrane, več je jedcev, in tako je naj-verjeneje tudi na nekaterih naših rekah, med njimi na Krki.”
•	Kakšno škodo povzročajo kormorani?
Če kormoran poje na dan 0,4 do 0,7 kg rib in to pomnožimo s številom 200, kolikor naj bi bilo ptic, in časom, denimo dva meseca, potem pridemo do številke 10 do 12 ton. To je seveda teorija, ki jo lahko zlorablja vsak v svojo korist: ribiči bodo vedno izračunali več, ornitologi pa manj.
Ob teh številkah ni jasno, kaj glede na ribjo populacijo to pomeni: ali je to veliko ali malo. Vemo, da v Krki živi 38 vrst rib, med katerimi jih je 21 uvrščenih na rdeči seznam ogroženih vrst rib v Sloveniji.”
•	Ali je Krka prenaseljena z ribami?
“Na to vprašanje bi lahko odgovorile poglobljene raziskave rečnega ekosistema kot celote. Zdi pa se, da bi bil lahko odgovor pozitiven, saj se ribiči neprestane trudijo z vlaganji.”
•	Zakaj so vlaganja lahko sporna?
“Bojim se, da nenadzorovana vlaganja ribjih mladic v vodotoke povzročajo nenaravne koncentracije ribjih populacij in spreminjajo razmerje in sestavo avtohtonih
Z ®fe©,h strun! tejametsir
ANEkdotE iw pRiqode /ApiSAl Jože DuIar
Čudna moda
Ko je bil Toni Gašperič še fantovsko mlad, je mama Stanka nekega jutra stopila v njegovo sobo.
“Toni, kdo pa je nocoj spal pri tebi?" je vprašala.
“Mihelčičev Juš!" je naglo odvrnil.
"Od kdaj pa nosi Juš bele čevlje z visoko peto?" mama kar ni mogla skriti začudenja.
Draga pomoč
Toni Gašperič je pred leti pripeljal svoj avto k mehaniku, da bi na vozilu odpravil razne pomanjkljivosti. Ko si je mojster ogledal že precej utrujeno katrco, je na Tonijevo vprašanje, koliko bo približno veljalo popravilo, dejal:
“Takole, kakih deset do dvanajst tisočakov. ”
“In koliko bi moral plačati, če bi vam pri delu pomagal?" je hotel vedeti Toni.
“Potem pa še enkrat toliko!" je resno odgovoril mehanik.
Sončni mrk je fotografiral
Novinarju Milošu Jakopcu se je na neki prireditvi pokvaril fotoaparat in je zato nevede ves čas slikal na prazno. Pa so ga kasneje zlobneži dražili, da je z bliskavico fotografiral sončni mrk.
gospodarji narave težko sprijat nijo. Podoben je pri lovstvu odnd do zveri.”
•	Ali so ribiči upravičeni do p« vrnitve škode, ki jo povzročaj kormorani?
“Po uredbi o zavarovanih vrsta! so upravičeni; postavlja pa sf vprašanje, kako škodo ovrednoti* ti. V primeru kormoranov fljl moremo govoriti o ekološki škodi temveč na nek način le o gospo'; darski, v odnosu do vloženega del* in sredstev ribičev. Pri tem pa s* zastavlja vprašanje, ali je bilo vloženo delo - gospodarjenj* ribiških družin - ekološko sprejerdj ljivo in pravilno.”	j .
•	Kako, pričakujete, se bo konča1 nl zaplet v verigi kormoran-riba' Sr človek?
“Kakršnikoli neutemeljeni poj šegi človeka v naravo so se vedo* vrnili kot bumerang. Zato bo trebi tudi v tem primeru dati pod povč čevalno steklo vse udeležence v t? verigi, še najbolj pa človeka, ki j s svojo nepremišljenostjo zakuha1 populacijsko rast kormorane* Narava sama je bila vedno najbolj ši regulator, upajmo, da nam ** skušajo dopovedati tudi kormotf ni in da se bomo iz vsega tega vs* kaj naučili.”
•	Kaj pa menite o akciji Ribišk1 družine Novo mesto za najbolj®1 posnetek o škodi, ki jo povzro# kormoran?
“Precej prozorna je, njen cilj f1 je jasen: postaviti kormorana d® zatožno klop, krivda pa je v tel® primeru vsaj deljena.”
a. bartee
YURENA, d.o.o.
Sola tujih jezikov
Vpis v tečaje od 10. — 13.
ure in od 15. — 17. ure. Tel. 068/341-434, 342-400, fax: 068/341-434.
Andrej Hudoklin
ribjih populacij. Vemo, da v glavnem vlagajo predvsem ribolovno in tržno zanimive ribje vrste. Tako se je naravno ravnovesje porušilo, nanj pa so s porastom populacije odgovorili kormorani in ostali plenilci rib.
Vsako vlaganje bi moralo biti strokovno utemeljeno z raziskava-vami ekosistema pred in po posegu. Posledice danes seveda niso nikomur jasne. V vodi pa ne živi-^ jo samo ribe, te so samo del te* čudovite verige živih bitij.
Če tako gledamo poroblem, je vloga kormoranov celo dobrodošla, saj te ptice opravljajo naravno selekcijo, s katero se pa ljudje kot
^KRKNZDRAVILIŠČN'
hoti 11 otoTTT
Pietno zabaviščna restavracij*
ANGOi
za izbran okus in navade
V četrtek, IS. 1.96 od 19.00 ure dalje priljubljene EVF.RGREF.NE. Izvajalec glasbe D.) LONGI!
V petek, 19. 1. in v soboto, 20. 1. od 20.00 ure dalje ansambel OBJEM. Sobotna in nedeljska kosila 990 SIT, otroški menu 600 SIT. j VSTOPNINE NI!
Vabljeni na plesne večere in v Casino Otočec.