Poštnina plačana v gotovini. OBRTNI VESTNIK Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva »OBRTNI VESTNIK" izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40- — polletno Din 20- — posamezna štev. Din 2' — Oficijelno glasilo «Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani« in «Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru« ter slovenskih obrtnih društev v Sloveni)! Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Štev. pri poštni hranilnici podružnici v Ljubljani 10.860 XI. letnik. V Uubljani, dne 1. aprila 1928. Št. 7. Proslava 25 letnice Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Matica naših obrtniških zadružnih organizacij Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je slavila na sv. Jožefa dan 251etnico obstoja in javnega delovanja za koristi in prospeh obrtniškega stanu. Bilo je to res lepo in velepomembno slavje, katerega so se v obilnem številu udeležili obrtniki iz vse Slovenije, pa tudi zastopniki oblasti in važnejših gospodarskih korporacij. Na predvečer slavja se je vršil prijateljski sestanek v veliki dvorani Kazine. Goste je pozdravil načelnik Zveze obrtnih zadrug g. Josip Rebek, ki je pozdravil predvsem častnega predsednika zveze g. Engelberta Franchettija, nato župana gospoda dr. Puca, podžupana Turka, predsednika Zveze hrvatskih obrtnikov g. Ramuščaka in podpredsednika saveza g. Rosenberga, dalje seniorja štajerskih obrtnikov I. Rebka iz Celja, načelnika dr. R. Marna, dvornega svetnika Bonača, generalnega tajnika zbornice TOI dr. Frana Windischerja, načelnika Zveze gostilničarskih zadrug g. Kavčiča, zborničnega tajnika g. I. Mohoriča in konzulenta g. Frana Žagarja, zastopnici slovenskih obrtnic go. Pančevo in gdč. Šarčevo ter navzoče člane Vrhovnega obrtniškega sveta, zastopnike obrtniških društe,v itd. Po pozdravnem govoru se je razgrnila zavesa, za katero je bila lepa alegorija, predstavljajoča obrtniško delo. Ob zvokih vojaške godbe in ubranem petju obrtniškega zbora so se v pavzah vrstili nagovori navzočih zastopnikov. Prvi je pozdravil župan mesta Ljubljane g. dr. D. Puc. Za njim je v daljšem govoru orisal zgodovino borb slovenskega obrtništva generalni tajnik Zbornice TOI gospod dr. Fran Windischer. Sledili so mu s pozdravnimi govori podžupan g. Turk, predsednik Saveza hrvat-skih obrtnikov g. Ramuščak, g. Ivan Rebek, podpredsednik Saveza hrvatskih obrtnikov g. Milan Rosenberg, g. Matko Malovič iz Novega mesta, g. Rebolj iz Kranja i. dr. Ob petju in godbi se je po končanih govorih razvila prav živahna zabava. V ponedeljek ob 10. dopoldne se je vršilo v dvorani Narodnega doma slavnostno zborovanje. Slavnostno zborovanje je otvoril zvezni načelnik g. Josip Rebek, ki je v svojem pozdravnem govoru poudarjal, da slovenski obrtnik nima stare zgodovine, starih tradicij. V velikem svetu je novinec, v mejah svoje domovine pa nosilec bodoče obrti. Navzlic temu moramo v zadnjih 25 letih ugotoviti med našim obrtništvom znaten napredek, predvsem v dvigu stanovske zavesti. Zgodovina Zveze obrtnih zadrug posega prav tja v čase, ko slovenskega obrtnika kot gospodarja skoro še ni bilo. V drugi polovici preteklega stoletja obrtne zadruge niso bile zaščitnice obrtnika, temveč okostenele poluradne institucije, ki so jih vodile dunajske in graške centrale. Toda zavest našega obrtnika se je dvignila in začutil je potrebo po tesnejši združitvi, za kar gre velika zasluga predvsem gospodu E. Franchettijui V prvih vrstah obrtniškega gibanja .vidimo poleg njega Jeana Schreya, pokojnega Frana Jeločnika, Josipa Rojino, Ivana Kregarja, Ivana Daclisa i. dr. Stremljenja zveze so vedno krepko podpirali in zvezi izdatno pomagali: sedanji generalni tajnik Zbornice TOI g. dr. Fran Windischer, pokojni Ivan Šubic, načelnik dr. Rudolf Marn in bivši obrtni referent na magistratu g. I. Šešek. (Glej njegov govor na drugem mestu!) Po načelnikovem pozdravnem govoru so čestitali jubilantki: v imenu velikega župana načelnik ministrstva trgovine in industrije g. dr. R. Marn, narodni poslanec g. dr. A. Kramer, predsednik Zbornice TOI g. Ivan Jelačin ml., predsednik Saveza hrvatskih obrtnikov g. Milan Ramuščak, podžupan ljubljanski g. Josip Turk, predsednik Trgovskega društva «Merkur» g. dr. Fran Windischer (njegov govor objavimo v prihodnji številki), v imenu Zveze trgovskih gremije.v g. Josip J. Kavčič, za Inženjersko zbornico in Zvezo industrijcev g. ing. Milan Šuklje, g. Ivan Rebek iz Celja za Vrhovni obrtniški svet in g. Bureš iz Maribora za Splošno zvezo obrtnih zadrug v Mariboru, podpredsednik Zbornice TOI g. Ivan Ogrin, M. Vahtar, gdč. šarčeva ,v imenu ženskega obrtništva in g. E. Fran-chetti. Na predlog g. Frana Igliča je zbor soglasno izvolil za častne člane Zveze gg.: dr. Rudolfa Marna, Ivana Rebka, Jakoba Zadravca, Milka Krapeža, Filipa Ogriča, Ivana Bajcarja in Ivana Gogolo. Zborovanje, katerega se je udeležilo okoli 400 zastopnikov obrtništva, je poteklo slovesno in resno, dostojno .velikega praznika dela. Po zborovanju se je vršil skupen obed delegatov v veliki dvorani Kazine. Tudi pri obedu se je slišala cela vrsta izbranih govorov, lepih zdravic v čast Z,vezi, njenim uspehom, pa tudi njenim voditeljem in sotrudnikom. Poleg predsednika gospoda Rebka, ki je pozdravil goste, so govorili: župan g. dr. D. Puc, predsednik Zbornice TOI g. Ivan Jelačin ml., generalni tajnik Zbornice TOI g. dr. Fran Windischer, direktor Srednje tehnične šole gospod J. Reisner, predsednik Saveza hrvatskih obrtnikov g. M. Ramuščak, g. Jakob Zadravec, g. Josip Kavčič, g. F. Batjel, gdč. Šarčeva, g. Bajcer, g. M. Krapež, g. Ferant i. dr. Ob koncu se je predsednik g. Josip Rebek s prisrčnimi besedami zahvalil delegatom obrtnih zadrug, zastopnikom oblasti in korporacij ter vsem, ki so pripomogli, da se je pomembno slavje vršilo tako veličastno. Praznik slovenskega obrtništva. V naslednjem prinašamo v celoti govor načelnika Zveze obrtnih zadrug g. Josipa Rebeka na slavnostnem zborovanju ob priliki 251etnice dne 19. marca 1.1.: Slavni zbor! Slovenski obrtnik nima stare zgodovine in ne tradicij. Nikdar se ni mogel svobodno, brez vpliva tujih narodov gospodarsko in kulturno razvijati. Zato pa naš obrtnik tudi nima široko razpletenih trgovskih vezi, — novinec je v velikem svetu. V mejah svoje domovine pa je slovenski obrtnik nosilec bodočega obrta. A vendar je naš obrtnik v vsej svoji skromnosti pokazal v zadnjih 25 letih kolosalen napredek. Mi sami ga ne vidimo, ker nas pritiska k tlom teža razmer. Ni se pokazal naš napredek v velikih obrtnih podjetjih in v dviganju kapitala, marveč v dviganju stanovske zavesti in organizacije. Dokaz temu je današnja jubilantinja — naša Zveza obrtnih zadrug — katere zgodovina posega prav tja v čase, ko slovenskega obrtnika kot gospodarja skoraj še ni bilo. Zadruge v drugi polovici preteklega stoletja niso bile zaščitnice obrtništva, temveč okostenele poluradne institucije, ki so jih vodile dunajske in graške centrale. Polagoma se je dvigala zavest našega obrtnika, začutil je potrebo po tesnejši združitvi, in tu med nami je danes mož, ki je pričel združevati zadruge v zvezo — g. Engelbert Franchetti. Ko bodo bodoči rodovi pisali zgodovino obrtniškega gibanja, bodo posegli nazaj v leto 1902., oziroma 1903. — do ustanovitve Zveze obrtnih zadrug — kot pomočnice našega stanovskega gibanja. Ob njeni zibeli so stali gg. Engelbert Franchetti, Ivan Schrey, pokojni Fran Jeločnik, Josip Rojina, Ivan Kregar, Franc Škerbec iz Loža, Ivan Dachs in drugi. Pričela so leta dela in težkih bojev za pravice obrtnika. Šibko dete — mlado zvezo — so vsa leta njenega delovanja krepko podpirali med drugimi zlasti gg. pokojni Ivan Šubic, ravnatelj Državne obrtne šole, glavni tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo dr. Fran Windischer, načelnik ministrstva trgovine in industrije dr. Rudolf Marn in obrtni referent mestnega magistrata Sešek. Z zgodovino zveze je tesno zvezana osebnost g. Ivana Rebka iz Celja, našega g. Jakoba Zadravca iz Središča, Jakoba Volka iz Šoštanja, Filipa Ogriča iz No,vega mesta, Ivana Bajcarja iz Zagorja, Blaža Zupanca iz Laškega, Milka Krapeža iz Ljubljane. Ali jim ni vse slovensko obrtništvo dolžno hvale in priznanja? Slovenski obrtnik je hvaležen in iz naših grl naj zaori gromki: Živeli v naši sredi! Dolga je zgodovina naše zveze, predolga za današnji dan. Vse njeno delo je bilo posvečeno dobro-bitu mojstra in .vzgoji naraščaja. Tekom svojega delovanja je pokrenila akcija za bolniško in starostno zavarovanje obrtnika, živo je sodelovala v obrtni zakonodaji, za preosnovo obrtnega šolstva, priredila je tri vajenske razstave, posredovalnice za delo itd., pri tem pa je živahno reorganizirala stare zadruge in ustanavljala nove. Ob njeni ustanovitvi je štela Kranjska 40 zadrug, danes pa jih deluje v ljubljanski oblasti 79, 8 članic je imela ob ustanovitvi, danes pa jih šteje 49. Zlasti krepko je posegla zveza v obrtniško organizacijo in življenje obrtnika po vojni. Vzbudila je med vojno popolnoma zamrlo gibanje, v letu 251etnega jubileja pa je v popolnem razmahu. Nove moči so stopile na plan in •Gorenjska, Notranjska, Posavje in Dolenjska so ji zveste. Z ustanovitvijo Vrhovnega obrtniškega sveta je stopila v krog najvišjega obrtniškega foruma v ''Sloveniji, da se ji z njim odpro vrata tudi na merodajna mesta. 25 let je budila zveza stanovsko zavest med obrtništvom, 25 let je gradila temelj našemu po-kretu. Stanovska organizacija je v razvoju in preiti bomo morali na gradnjo gospodarske organizacije. Vzorno gospodarstvo v najmanjšem podjetju, modernizacija naših obratov, kvalitativna in kvantitativna izpopolnitev, to je naša bodoča naloga. Skromni bodo naši početki, težki poizkusi, a mi moramo ven iz ozkih mej naše domovine, ven v svet, med tuje narode. Naši izdelki niso manjvredni od inozemskih in najmanjša naša zahteva je: Nasa domovina je naš trg! Sporedno s smotreno gospodarsko organizacijo mora pa stopati kulturen dvig našega obrtnika. Obrtnik mora tudi ven v javno življenje, prav tja do onih mest, kjer se mu kroji pravo in ustvarja usoda. Oii noče biti več hlapec — gospod je na svoji zemlji! Bodočnost njegova pa je naraščaj. Njegov ponos je. Na nas je mnogo ležeče, kakšen bo bodoči obrt in zanamcem dajmo najvarnejšo dediščino — vsestransko izobrazbo. Končno pa naj pokažem še na ono skrivno pot, ki vodi do uspehov — na solidarnost. Obrtnik, ne pričakuj pomoči od zgoraj, s svojim delom si utr-jaj pot v bodočnost. Zavedaj se, da je Tvoj simbol orjak-kovač in nakovalo — znak moči in energije. Naše geslo je: Obrtnik za obrtnika. Slavni zbor! Danes je naš dan. Širom Slovenije naj danes zaori klic: Živela združena organizacija! Živela naša jubilantinja! Živel obrtniški stan! Vsemu obrtništvu, obrtnim zadrugam, obrtnim društvom, delegatom širom Slovenije in vsem prij atelj em obrtništva. V dneh 18. in 19. marca L 1. je proslavila Z,veza obrtnih zadrug v Ljubljani 251etnico svojega obstoja. Ti dnevi so pokazali, kako mogočno je že .vzklila obrtniška organizacija in kako razvita je že stanovska zavest našega obrtnika. Proslava je pokazala, da obrtništvo ni samo, temveč da ima širok krog prijateljev tudi ,v vrstah naših oblastev. Tudi zgodovina ženskega obrtniškega pokreta ho beležila s temi dnevi svoj poč©tek. Načelstvu Zveze obrtnih zadrug je čast izreči vsem, ki so pripomogli do tako lepo uspele proslave, najprisrčnejšo zahvalo. Zlasti pa izreka svojo najlepšo zahvalo za udeležbo na proslavi g. .velikemu županu ljubljanske oblasti, ki ga je zastopal na proslavi načelnik oddelka ministrstva trgovine iu industrije g. dr. Rudolf Marn, g. delegatu ministrstva financ, zastopanemu po finančnem nadsvetniku g. Bonaču, županu mesta Ljubljane g. dr. Dinku Pucu in podžupanu g. Josipu Turku, narodnemu poslancu g. dr. Albertu Kramerju, zastopnikom bratskega Saveza hrvat-skih obrtnika, predsedniku g. Milanu Ramuščaku, podpredsedniku g. Milanu Rosenbergu, blagajniku g. Josipu Paspi, odborniku g. Mirku Perkoviču, zastopstvu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo s predsednikom g. Ivanom Jelačinom na čelu, zastopnikom obrtništva iz zelene Štajerske, starosti g. Ivanu Rebku iz Celja, g. Jakobu Zadravcu iz Središča, načelniku Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru g. Franu Burešu in zastopnikom zadrug in obrtnih društev mariborske oblasti, predsedniku Inženjerske zbornice v Ljubljani in zastopniku Zveze industrijcev g. inž. Milanu Šukljetu, direktorju Srednje tehnične šole g. Josipu Reisnerju, belgijskemu konzulu in ravnatelju Ljubljanskega velesejma g. Milanu Dularju, poslevodečemu podpredsedniku Zveze trgovskih gremijev g. Josipu J. Kavčiču, načelniku Gremija trgovcev v Ljubljani g. Ivanu Gregorcu, načelniku Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani g. Franu Kavčiču, zastopnikom Vrhovnega obrtniškega sveta in našega tiska. Zahvalo izreka .vsem, ki so proslavo brzojavno pozdravili, zlasti narodnemu poslancu g. dr. Gregorju Žerjavu, obrtnemu referentu velikega župana mariborske oblasti g. Ignaciju Založniku in Zvezi gostilničarskih zadrug v Mariboru. Iskrena hvala gg. dr. Rudolfu Marnu, dr. Dinku Pucu, Josipu Turku, narodnemu poslancu dr. Al-frertu Kramerju, zastopnikom Saveza hrvatskih obrtnika, Ivanu Rebku, Jakobu Zadravcu, Ivanu Jelačinu, I.vanu Ogrinu* dr. Franu Windischerju, inž. Milanu šukljetu, Josipu Reisnerju, Josipu .7. Kavčiču, Franu Burešu, gdč. Mariji Šarčevi, Mihi Vahtarju, Franu Kavčiču in vsem zastopnikom zadrug in obrtnih društev, ki so na pozdravnem večeru, zborovanju in banketu z lepimi govori navduševali naše obrtništvo, mu pokazali pot v lepšo bodočnost in dvignili s tem sijaj proslave. Najlepšo zahvalo izreka načeltsvo Zadrugi trgovskih vrtnarjev v Ljubljani in njenim članom gg. Ivanu in Pa.vlu Šimencu, Antonu Ferantu, Ivanu Bizovičarju in Franu Herzmanskemu za krasno dekoriranje zborovalnih prostorov. G. Rajku Turku za naklonjenost. Lepa hvala restavraterju f Zvezd e, g. Franu Krapežu na krasnem aranžmanu na pozdravnem večeru in banketu. Končno najlepša hvala vsem, ki so pomagali pri prireditvi, zlasti agilnemu rediteljskemu, stanovanjskemu, dekoracijskemu in alegorijskemu odseku. — Tovariši, prijatelji! 25 let zvezinega delovanja je za nami. Kronali smo njene uspehe z lepo proslavo. Dnevi veselja so za nami, pred seboj pa imamo zopet delo in borbe za napredek. Pozivljemo Vas, da se še trdneje oklenete Vaše organizacije v dobrobit vsega obrtniškega stanu. Krepko naprej do še lepših uspehov. V Ljubljani, dne 21. marca 1928. Načelstvo Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Dosedanji in novi davki. Dodatno k temu članku, ki smo ga objavljali ’ v 5. in 6. številki, prinašamo še podrobnejša pojasnila glede uslužbenskega davka. Delavci so do sedaj plačevali 3 3% ni da,vek na ročno delo, privatni nameščenci pa davek po čl. 79. finančnega zakona za leto 1927./1928. Od 1. aprila dalje bodo pa delavci in nameščenci plačevali davek po novem zakonu o neposrednih davkih, ki je stopil v veljavo 8. februarja 1928. O davku na ročno delo je bilo izrečeno mnogo kritike. Delavstvo je upravičeno smatralo davek kot krivičen, ker je obremenjaval najnižje prejemke enako kot najvišje. Poleg tega se je davek na ročno delo pobiral rigorozno samo ,v prečanskih krajih, dočim je bil dohodek tega davka v Srbiji minimalen. Naravnost krut je bil davek za privatne nameščence, ki so v mnogih primerih morali delati en mesec v letu samo za davkarijo. Davčna progresija je tudi pri privatnih nameščencih favorizirala pred.vsem one z najvišjimi dohodki. Novi uslužbenski davek je ugodnejši od davka, ki so ga do sedaj plačevali nameščenci in delavci, četudi je v pogledu eksistenčnega minimuma še vedno nazadnjaški. Naš zakon določa za samca eksistenčni minimum s 4800 Din. Kot v drugih državah prizna tudi naš zakon davčne olajšave za družinske očete, katerim se zvišuje eksistenčni minimum za vsakega nepreskrbljenega otroka za 1200 Din letno. Uslužbenskemu davku so zavezane predvsem plače, vsake vrste doklade na plače, honorarji, nagrade, remuneracije, gratifikacije, tantijeme, sejne in dežurne dnevnice, izpitne takse, penzije, podpore. Dohodki dnevnic in potnih stroškov, ki so potrošeni ,v službenem času, niso obdavčeni. Prav tako so oproščeni davka dohodki poljedelskih delavcev in delavcev, ki so zaposleni pri gradnji kmetskih hiš v vaseh in dohodki nekvalificiranih delavcev, ki so bili v izrednih primerih na hitro roko poklicani na dglo. Po nazorni tabeli bi znašal uslužbenski davek za primeroma navedene mesečne prejemke v naslednji višini: Me- sečni do- hodek Plača mesečno davka Dosedaj je plačeval mesečno davka delavec samec davčni zavezanec 1 otrokom 2 otrokoma 3 otroki 4 otroki dinarjev Din 550 4 4 18-15 700 6 4 4 — — 22-10 900 11 9 6 4 4 29-70 1000 14 11 9 6 4 33-- 1500 31 27 23 20 17 49-50 1800 43 39 35 31 27 59-40 2000 53 48 43 39 35 66-- 2500 80 74 68 63 58 82-50 Enkratni, predvsem provizijski zaslužki se obdavčijo od primera do primera po posebni lestvici, ki znaša od 1000 Din 4 %, od 1000 do 5000 Din 5%, od 2000 do 3000 Din 61/? % itd. Uslužbenskemu davku se ne more predpisati samoupravnih davkov, če mesečni zaslužek ni višji od 4000 Din. Vsakdo, kdor je dolžan plačevati uslužbenski davek, mora kupiti pri županstvu posebno davčno knjižico, v katero vpisuje delodajalec višino prejemkov in davek, ki se je odtegnil delavcu ali nameščencu, delodajalci morajo vsakega 15. v mesecu izročiti davčnim oblastem nabrani davek, le v izjemnih primerih se odračunava davek vsake tri mesece. Uslužbenski davek bo mogoče plačevati tudi z znamkami, ki se nalepijo v davčni knjižici. Za ta način plačevanja uslužbenskega davka izda finančni minister pravilnik. Pripomniti je še, da po najnovejšem tolmačenju generalne direkcije davkov ni kolkovati mezdnih list s y3%no takso od zasluženih vsot. Blaž Zupanc: Moj predlog. Glede sodelovanja vseh političnih strank v obrtniški organizaciji je zbudila iniciativa nepričakovane odmeive. K. pravi, Obrtni svet ne more biti Sestavljen iz| Zastopnikov posameznih političnih strank; J. R. pravi: politika proč od stanovskih organizacij; L. R. meni, naj bi pričeli z novo organizacijo, J. Z. pa: politično samostojen obrtnik naj voli v zadrugo svoje, ona zopet v zvezo svoje in ta zopet svoje delegate, ki bi tvorili Obrtni svet. Vsem dam prav. Pač pa mi morajo gospodje oprostiti — jaz namreč nisem nikdar predlagal, naj bi se katerakoli obrtniška organizacija politizirala, ker sem ob vsaki priliki govoril proti strankarstvu v naših stanovskih organizacijah. V svojem dopisu sem le želel, naj bi se ugledni tovariši vseh političnih strank pritegnili k sodelo- vanju, ne pa, da bi se edeu ali drugi zaradi tega, ker je druge barve, prezrl. V panju naj imajo vse čebele prostor, ki donašajo cvetlični med, samo troti naj se izbacnejo. Na,vedel sem v svojem predlogu dejstvo, da je v Sloveniji nad 20.000 obrtniških mojstrov. Vsak si lahko ustvari sliko, kaj se da iz teh številk ustvariti. Naj mi pa kdo pove, kaj se je dosihmal za naše obrtništvo že storilo! Čas teče — mi pa stojimo in se gledamo. Mi bomo minili, našim potomcem pa bomo zapustili kot sad naših organizacij vrečo — lepih problemov! Da bi mogli predsedniki zvez s popolno sigurnostjo ustanoviti Obrtni svet1, ne morem odobravati, ker obrtništvu ne bodo mogli dati nikdar drugega, nego samo organizatorično in moralno oporo. Obrtni svet se bo moral baviti včasih tudi s prav delikatnimi političnimi vprašanji. Če je zadeva tudi strogo stanovska, jo bodo gospodje spremenili v politikum — in vendar mi bo ,vsakdo pritrdil, da bo kosilo, kuhano od kuharjev vseh strank, bolj neoporečeno, čeprav bi bilo tudi preslano. Obrtni svet si predstavljam tako: vsak srez naj izvoli iz svoje sredine 7 odličnih mož, teh okoli 150 stanovskih borcev iz vse Slo.venije se snide in izvoli iz svoje sredine Obrtni svet. Ta danes še malokje poznana korporacija bi dobila s tem dober glas in tudi najbolj oddaljeni obrtnik iz hribovitih krajev bi priznaval svojo re-prezentacijsko korporacijo. Mislim pa, da za ugibanje in polemiko ni premnogo časa. Obrat z elektromotorjem na vrtilni tok. (Piše —x.) Največji, najobsežnejši in najvažnejši električni pogoni in obrati se vrše dandanes z motorji na vrtilni tok. Naprave, ki so doslej obratovale z eno-, dvofaznim ter one z istosmernim tokom prehajajo, odnosno se jih premenjuje na trofazni ali vrtilni tok. Največ se to godi zaradi razširjajočih se velikih prekodeželskih elektrarn, katere zaradi mnogih prednosti, ki jih ima vrtilni tok, te-tega proizvajajo in nudijo. Zato tudi posamezni tvorniški obrati v vedno večji meri prehajajo na vrtilni tok. Poleg znatnih prednosti ima vrtilni tok neko posebnost, ki neugodno vpliva na obrat, kot sem to že svojčas omenil. Za pogon s trofaznim tokom se največ uporablja tako zvane indukcijske, odnosno asinhronske elektromotorje, pri katerih se že omenjena neugodna posebnost izraža na ta način, da je porabljeni tok, katerega kaže, oziroma bi kazat strujomer (amperemeter), večji nego oni tok, ki v resnici odgovarja oddani elektromotorjevi Bili. Števec tega večjega toka, ki je največ potreben za proizvajanje magnetizma motorja ne šteje, pač pa ga mora proizvajati centrala; ta tok obsega dalje dovode in morebitne transformatorje ter povzroča v teh izgube, katerih elektrarna navadno ne dobi plačanih. Tako n. pr. kaže strujomer v elektrarni, ki goni večinoma motorje in ki ima napetost 3000 voltov pri obtežbi 650 kilovatov, ki se razbere na vat-metru, 200 amperov, medtem pa resnična obtežba . , 650 X 1000 odgovarjale = 12o amp. Odkar obstoji tehnika izmeničnega toka, je sicer to dejstvo znano, takisto so bile znane tehnične in gospodarske posledice tega poja,va, vendar se tem razmeram ni posvečalo mnogo pozornosti. Stoprav v poslednjem desetletju so prisilile gospodarske neprilike proizvajajoče in porabljajoče kroge k večji štednji ter večjemu izkoriščanju električnih naprav. Ogromni kapital, ki je naložen v elektrarnah, je šele prinesel spoznanje težkih kvarnih po-nokazati pravo pot. Mnogo se je že storilo in je sedaj stvar prakse, sledic. (Nadaljevanje sledi.) Iz organizacij. Občni zbor Obrtne zadruge oblačilnih strok v Ormožu. Dne 5. marca je imela Obrtna zadruga oblačilnih strok v Ormožu vrlo lepo obiskan redni letni občni zbor, ki ga je vodil zadružni načelnik g. Franc Zabavnik in katerega se je udeležilo zadružno članstvo. Člani so z odobravanjem vzeli na znanje načelnikovo delovno poročilo in računski zaključek ter ponovno poverili .vodstvo zadružnih poslov dosedanjemu načelniku. Zadruga šteje 184 ('lanov čevljarske, krojaške in šiviljske stroke ter 58 vajencev in je priredila v prošlem letu 3 pri-krojevalne tečaje, ki so bili vsi dobro obiskani. Na zborovanju sta predavala zastopnik zveze g. Jakob Zadravec in obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik o delavskem, bolniškem in nezgodnem zavarovanju, o obrtnem nadaljevalnem šolstvu, o novem davčnem zakonu, «Samopomoči> in obrtniškem glasilu. Soglasno so bile sklenjene resolucije, v katerih zadruga zahteva, da se za mariborsko oblast ustanovi poseben okrožni urad za zavarovanje delavcev, da se okrožnim uradom za reformo zakona podeli popolna avtonomija, kakršno sedaj vrši za vso državo Osrednji urad, da se ne uvede zoper nobenega obrtnika eksekucijsko postopanje zaradi zaostankov brez poprejšnjega opomina, in da se s spremembo obrtnega reda v finančnem zakonu določi, da se imajo vse denarne globe zaradi prestopkov obrtnih predpisov stekati v fond za obrtno in trgovsko šolstvo. Občili zbor Obrtne zadruge mesarjev in pre-kajevnleev v Mariboru. Dne 7. marca se je vršil občni zbor Obrtne zadruge mesarjev in prekajeval-cev v Mariboru, ki je bil istotako povoljno obiskan in prav živahen. Tudi ta zadruga, ki šteje 113 članov, 61) pomočnikov in 44 vajencev, je v preteklem poslovnem letu zelo živahno delovala in dosegla precej lepih uspehov. Na zborovanju je bila posebno zanimiva debata zaradi uvedbe nedeljskega počitka v zimskih mesecih od 1. novembra do 1. marca za mariborsko mesto in za okoliš 5 km. Ta predlog je bil sprejet z večino glasov, kar je pa povzročilo neljubo nesoglasje pri članih iz okoliških občin, kateri se nedeljskemu počitku pro-tivijo. Mnogo se je razpravljalo tudi glede Špeharjev in so se posamezni zadružniki pritoževali posebno zaradi tega, ker Špeharji ne prodajajo samo svinj domače prireje, ampak tudi na Hrvatskem kupljene svinje, in ker se pripušča, da ostanejo Špeharji do poznega popoldneva in celo do temne noči na trgu, mesarji pa se morajo odstraniti že ob 12. uri. V teh pogledih bo posredovala posebna deputacija pri novem mestnem županu. Mnogo pritožb se je iznašalo tudi zaradi klanja živine po poljedelcih, posebno v ruškem okolišu. Poročilo o rednem občnem zboru Zadruge urarjev, optikov, pasarjev in graverjev za ljubljansko oblast v Ljubljani. (Nadaljevanje.) T očka 3.) Po uvodnem govoru poroča zadružni tajnik, da šteje zadruga točasno 84 rednih in 6 izrednih članov. Od rednih članov pripada 61 urarski, 13 zlatarski, 2 optiški, 6 pasarski in 2 graverski obrti. Tekom preteklega leta so na no,vo vstopili k zadrugi: Ladislav Rojc, urar v Laškem, Blaž Rangus, zlatar v Kranju, Ivan Zalohar, zlatar v Radečah, Gabrijel Ambrožič, urar na Bledu, in Franc Wolfing, urar v Ljubljani. Izstopili pa so: Ivan Ravnihar, urar v Ljubljani, I. Šinkovec, urar v Blehovi vasi, in Alojzij Vavpotič, zlatar v Ljubljani. Zadruga se je torej pomnožila tekom preteklega leta za 2 člana. V zadrugi je vpisanih 53 pomočnikov in 37 vajencev, skupaj 89 pomožnih delavcev. Od teh pripada 50 urarski, 21 zlatarski, 3 optiški, 1 graverski in 14 pasarski obrti, število ponjožnega osebja je nazadovalo v preteklem letu za 9 oseb, kar je jasen dokaz, da obrtniški stan ne napreduje, marveč propada. Oproščenih je bilo 14 vajencev, in sicer 8 urarjev, 4 zlatarji in 2 pasarja. Učno dobo je nastopilo 11 vajencev, in sicer 7 urarjev in 4 zlatarji. Iz učne dobe pred oprostitvijo so izstopili 3 va-\ jenci, in sicer 2 urarja in 1 zlatar. Pomočniške preizkušnje so se vršile štirikrat v določenih terminih. K preizkušnji se je priglasilo 16 kandidatov, od teh 11 urarjev (med temi ena ženska), 3 zlatarji in 2 pasarja. Preizkušnjo je napravilo 15 prigla-šencev, in sicer 11 z dobrim in 4 z zadostnim uspehom, 1 kandidat, in sicer iz urarske stroke, pa preizkušnje ni napravil in je bil pozvan, da isto ponavlja po preteku 6 mesecev. — Tudi letos se je opazilo, da se nekaj vajencev ni priglasilo po končani učni dobi k preizkušnji, a temu je vzrok gotovo ta. da se vajenec čuti ,v svojem obrtu premalo izvežbanega in se boji preizkušnje, kar je bil slučaj ravno pri onem vajencu, ki letos preizkušnje ni napravil. Dolžnost mojstrov je, da vajenca tekom učne dobe, ki je pri naših obrtih, z ozirom na obširno strokovno vedo, itak določena na štiri leta, toliko strokovno naobrazi, kolikor se more zahtevati od izučenega pomočnika. Vajenci, ki tekom preizkusne dobe ne kanejo veselja ali talenta do obrti, naj se pred sklepom učne pogodbe odslove. Pri preizkušnjah se je tudi opažalo, da vajenci ne vedo, oziroma ne razumejo navadnih strokovnih in tehničnih izrazov in nazivanje najenostavnejših posameznih delov tega ali onega predmeta, ki spada k njegovi stroki. Posebno so pa vajenci nevešči v vprašanjih navadnega obrtnega knjigovodstva, računov itd. Zadruga se je obrnila v tem oziru na vodstva obrtnonadaljevalnih -šol in zahtevala, da pojasni krivdo neuspeha v šolski izobrazbi. Odgovor je bil enostaven in resničen, da manjka vajencem v prvi vrsti resna in odločna volja, drugič pa je kriva prepičla šolska predizobrazba. V obrtno-nadaljevalni šoli se nahajajo vajenci z različno šolsko predizobrazbo, tako n. pr. s 3 in 4 razredi osnovne šole, pa tudi taki s 5 do 8 razredi ali celo s par razredi srednje šole. Ker je snov v obrtno-nadaljevalni šoli za vse enaka, ni čuda, da vajenci z nižjo predizobrazbo ne morejo imeti povoljnega uspeha, ker ne morejo slediti učnemu programu. Zaradi tega zadruga zahteva in bo zahtevala za vsakega na novo vstopivšega vajenca brez izjeme kot predpogoj najmanj z dobrim uspehom dovršenih šest razredov osnovne šole. — Odborovih sej je bilo 12, od teh je bila ena nesklepčna, ostale pa skoro vse polnoštevilno obiskane. Uvedle so se redne odborove seje, ki se vrše nepreklicno vsako drugo sredo v mesecu. Zadruga ima odborove seje in pomočniške preizkušnje skupno z drugimi zadrugami v za to določeni sobi Zveze obrtnih zadrug za nizko najemnino, zadružna pisarna se pa nahaja v stanovanju zadružnega tajnika. — Zadružni vložni zapisnik izkazuje ,v preteklem letu 505 številk, torej 92 več kakor v letu 1926. — Rešilo se je poleg navadnih dopisov, vlog, informacij, prošenj itd. tudi veliko važnih vlog na višja mesta, tako n. pr. 6 ovadb proti prodajalcem ur, zlatnine in srebrnine, ki niso za to upravičeni. Zalibog, da tukaj zadruga ni dosegla zadostnega ali nobenega uspeha, ker se nekaterim osebam ni mogla dokazati krivda, drugi so zopet trgovci in imajo za to pravico, ker je«trgovina prosta». Prečita se rešitev nekega sreskega poglavarja, ki se dobesedno glasi: «Na dopis z dne 22. avgusta t. 1. Vam sporočam, da poseduje žena N. N. — N. N. trgovino z mešanim blagom in je vsled tega upravičena prodajati ure. Da bi se N. N. bavil s popravilom ur, se ni moglo ugotoviti. Sreski poglavar v N., dne 24. novembra 1927. Podpis.» Komentarja k tej rešitvi ni treba. Če je torej upravičena trgovka ali branjevka z mešanim blagom, med katerim se razume tudi repa, fižol, kislo zelje itd., prodajati tudi ure in morebiti tudi zlatnino in srebrnino, potem, gospodje, prodajate pa še Vi poleg ur, zlatnine in srebrnine tudi repo, fižol, kislo zelje itd. Če sme biti na eni strani mešanica, naj bo pa še na drugi. Ker zadruga ni dosegla in z ozirom na sedanje obrtne in trgovske predpise in zakone tudi doseči ne more, da bi preprečila ali vsaj omejila prosto trgovino, se je obrnila organizatoričnim potom na Konzorcij engrosistov urarjev, zlatarjev in draguljarjev v Zagrebu s prošnjo, da blagovoli vplivati pri svojih članih engrosistih, naj oddajajo, oziroma prodajajo svoje blago le upravičenim obrtnikom in trgovcem-strokovnjakom, ki prodajajo izključno le ure, zlatnino in srebrnino, vse druge trgovce pa energično odklonijo, ker bi zadruga sicer proti do-tičnim engrosistom izvajala najstrožje konsekvence. — Konzorcij je zadrugo obvestil, da je našel naš apel na zvezo dober odmev in vtis ter da so bili o tem vsi člani zveze obveščeni s priporočilom, da naši zahtevi v polni meri ustrežejo. Če se je, oziroma če se bo to zgodilo in upoštevalo, bomo videli v najkrajšem času. — Zadruga tudi s tem korakom ni odjenjala od svojih zahtev, ki so upravičene v prid članstva. K odborovi seji dne.10. avgusta 1927. je povabila zadruga tudi tajnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, g. dr. Pretnarja. Na tej seji se je zlasti poudarjalo, da z ozirom na to, da prodajajo razni trgovci, ki niso strokovnjaki v urarski, zlatarski in drugih naših obrtih — ure, zlatnino, srebrnino itd. in ker se jim v tem oziru tudi potom obrtnih oblasti ne more tega prepovedati, češ, da je trgovina prosta, bo zadruga delala na to, da se naša obrt koncesijonira. Po izvajanju g. dr. Pretnarja pa bi bilo to za enkrat zelo težko dosegljivo, dokler se sedaj še veljavni zakoni in predpisi ne izpremene. Čakati bo torej treba novega obrtnega in trgovskega reda in zakona. (Nadaljevanje sledi.) Obrtniška samopomoč za mariborsko oblast v Mariboru je opozorila svoje člane na bolj točno plačevanje svojih obveznosti nasproti obrtniški Samopomoči v «Obrtnem Vestniku^ z dne 1. marca 1928., št. 5, in to ravno ob primeru umrlega člana Friderika Doličiča. Da je bila naša opozoritev upravičena, potrjuje pismo, katero smo dobili od vdove umrlega Friderika Doličiča, gospe Rezi Doličičeve v Velenju. Pismo se glasi: P. n. Samopomoč — Maribor. — Pošto smo danas prhnili svotu od 1025 Din za rajnega Friderika Doličiča, kateri je bio isto član pri Samopomoči, umoljavamo Vas, da nam javite razlog zašto se tako malo dobije, jer bi po pravim trebali dobiti više. Kad smo za rajnu Stefi Doličič, katera je umrla 10. aprila, dobili više podpore i ako je bilo manje članov kao sad, prosimo uljudno, za odgovor. — S poštovanjem Rezi Doličič 1. r. — Kakor je razvidno, so takšne zadeve zelo neprijetne za vodstvo Obrtniške samopomoči. Zato prosimo v imenu članstva, da naj vsi tisti poravnajo svoje zaostanke, ki so se pismeno zavezali, da bodo člani Obrtniške samopomoči mariborske oblasti in da bodo plačevali pristojbine, ki so bile razglašene in potem na občnem zboru leta 1927. potrjene. Na tak način se bo potem mogoče vodstvu izogniti takšnim vprašanjem, kakor je bilo današnje, stavljeno po imenovani članici. Slovensko obtno društvo v Mariboru je priredilo dne 24. marca t. 1. družabni večer v beli dvorani pri Gotzu. Kmalu se je napolnila dvoranica do zadnjega kotička. Gostom se je postreglo s čajem, pecivom in malim prigrizkom. Čaj in pecivo so podarile soproge gg. obrtnikov, dame veseličnega odbora te prireditve in gg. sladčičarji, in sicer brezplačno. Za vino in pivo je pa skrbela dobro poznana gospa Dolničarjeva, restavraterka restavracije Union. Predsednik slovenskega obrtnega društva g. M. Vahlar in pa g. Krajcer, načelnik zadruge čevljarskih mojstrov, sta pozdravila vse navzoče. Oba govornika sta pozdravljala, da se je po dolgem času znašlo naše obrtništvo brez razlike političnega prepričanja v tako .velikem številu. To dokazuje, da je začel vsak posameznik uvidevati, da je nujno potrebno skupno obrtniško delo, bodisi v občinskem zastopstvu, v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, v oblastnem odboru in tudi v narodni skupščini. Navzoči šb ta izvajanja pozdravili s ploskanjem in so popolnoma odobrili izvajanja gg. govornikov. Razpoloženje je bilo zelo dobro do zgodnje jutranje ure. Vsi navzoči so izjavili, da naj bi se ponavljale take prireditve. Vsak je zagotavljal, da se bo število obiska večkratno pomnožilo. K temu lepemu uspehu se pa mora Slovensko obrtno društvo zahvaliti damam veseličnega odseka in požrtvovalnemu vrtnarju g. Jemcu, pospa predsednica veseličnega odbora je torej znala razdeliti delo tako, da je bil uspeh takšen kakor ga je videl vsak posamezen obiskovalec. Navzoči so izrekli željo, da bi se prav kmalu priredilo podobno razvedrilo. Obrtniška pomoč ne bo manjkala. Obrtniki! Obrtniki! Naročajte SPOMINSKO KNJIGO ki jo je izdala Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani povodom 25letnice svojega obstoja Naroča se pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ulica št. 10 Razno. Kolarski vajenec, 18 let star, ki se je 17 mesecev že učil, išče za dokončanje svoje učne dobe primerno mesto. Več pove Obrtno društvo v Laškem. Naučno potovanje hrvatskih obrtnikov v Nemčijo. Ob priliki 201etnice svojega obstoja bo priredil Savez hrvatskih obrtnikov v Zagrebu naučno potovanje v Nemčijo. Potovanje bo začetkom meseca maja t. 1. po sledečem programa: Zagreb, Ljubljana, Jesenice, Salzburg, Miinchen, Nurnberg, Leipzig, Berlin, Dresden, Bodenbach, Praga, Wien, G raz, Zagreb in bo trajalo 14 dni. Prireditelji so izposlovali tudi nekatere ugodnosti. Celo potovanje s hrano in stanovanjem bo stalo okrog 3200 do 3600 Din. Savez hrvatskih obrtnikov vabi slovenske obrtnike, da se temu potovanju pridružijo. Prijave sprejema Savez hrvatskih obrtnika, Zagreb, Jelačičev trg 1, in Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. Velesejem v Osijeku se vrši od 8. do 17. aprila 1928. Tekstilna razstava v Skoplju. Na iniciativo Zbornice za trgovino in industrijo v Skoplju in uglednejših gospodarjev iz Južne Srbije se bo otvo-rila v Skoplju 22. aprila t. 1. tekstilna razstava. Po določenem načrtu bodo na tej prireditvi razstavljeni pi'edmeli tekstilnih industrij iz vse države, a iz same Južne Srbije vsi tekstilni izdelki brez razlike, tako industrijski in obrtniški kakor tudi predmeti domače industrije. Razstava bo trajala dva do tri tedne. IV. trgovinski in mednarodni sejem v Lillu se bo vršil od 6. do 22. aprila 1928. Uprava velesejma je dala na razpolago vsem našim zbornicam po- seben prostor za organizacijo kolektivne razstave domače produkcije potom grafikonov, fotografij in vzorcev. Stroški za -to razstavo bi znašali samo 25 frankov za vsako podjetje, čigar firma bi bila objavljena v oficijelnem katalogu sejma. Podjetja, ki žele razstaviti na kolektivni razstavi, naj se javijo pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Statistični pregled zunanje trgovine za I. polletje 1927. se dobiva tudi pri Glavni carinarnici v | Ljubljani. Knjiga stane 30 Din. Obvestilo. S tem obveščam cenjeno občinstvo, da se nožarski obrt pokojnega A. Lebna nemoteno nadaljuje. Potrudil se bom cenjenemu občinstvu kar najbolje postreči ter se priporočam A. Leben nasl. KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE DOVOLJUJE POSOJILA NA MENICE IN KREDITE " V TEKOČEM~~RAČUiNU VSEM KREDITA ZMOŽNIM OSEBAM IN TVRDKAM AVGUST AGNOLA Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. kompletne opreme za gostilne, restavracije, hotele, kavarne in bare. Luksuzni predmeti. Stavbno in umetno steklarstvo. Telefon 2478 LJUBLJANA * Dunajska cesta 10 Telefon 2478 L. MikuS tvornica dežnikov Ljubljana Mesini trg 25 Ustanovljeno 1839. Skrbno izdelovanje! Največji izbor! Najniije cene! Preobleke I Popravila! Ph. Mr. R. Sušnik Lekarna pri „Zlatem jelenu14 Moderno urejena lekarna, zaloga vseh domačih in tujih zdravilnih sredstev, mineralnih voda, obvezii, kirurgičnili in toaletnih predmetov. Zdravniške ordinacije se izvršujejo točno po predpisih. Oblastveno koncesijonirana oddaja strupov. Poštne pošiljatve obratno. LJUBLJANA, Marijin trg Telefon štev. 2115. OBRTNA BANKA 'ov v Ljubljani Centrala: Kongresni trg 4. Podružnica: Ljutomer Telefon št. 2508 Telefon št. 2508 Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 12.051 Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in in' dustrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više. Telefon USTANOVLJENO LETA 1889. Postni ček štev. 2016. -------------- 10.533. Mestna hranilnica ljubljanska (Gradska štcdionica) Ljubljana, Prešernova ulica Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov dinarjev. Stanje vloženega denarja nad 1200 milijonov kron. sprejema vloge na htanilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestoyanju. Hranili niča plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpoved-v tekočem računu najvišje mogoče obresti. f Jamstvo za vse vloge in obrestii, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilnič-nega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. f Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. ,SLAVIJA‘ Jugoslovanska zavarovalna banka Ravnateljstvo v Ljubljani Podružnica: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Novi Sad, Osijek, Split Ekspoziture: Maribor, Skoplje, Veliki Bečkerek Prevzema zavarovanja vseh vrst Lastne palače v Sarajevu, Ljubljani in Osijeku Priznano solidne cene! Priznano solidne cene! Vedno zadnje novosti damskih klobukov priporoča modni talon IDA ŠKOF-WANEK naslednici LJUBLJANA, Pod Tratilo štev. 2. ♦ Žalni klobuki vedno v zalogi. — Preoblikovanje in popravila ee ločno in ceno izvršujejo. /3 —............ f Kreditni zavod za trgovino in indnstrijo Ljubljana, Prešernova ulica št. 50. (v lastnem poslopju) Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana Telefon št. 2040, 2457, 2458, 2805 in ♦ ♦♦ Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe - deposits itd. itd. /A UGO GRAB elektrotehnične potrebščine na veliko ZAGREB, TRG KRALJA PETRA 4B Brzojavke: ORION ZAGREB Telefon: INTERURB. 17-10 Za konzorcij