i] SUsiLi O DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA Številka 7 - Leto XXI - 20. februar 1982 0v# U. zasedanje ds sozd iskra nazpis volitev v samoupravne organe V sredo, 10. februarja je bilo v Ljubljani, v prostorih PPG SOZD Iskra 11. zasedanje delavskega sveta SOZD Iskra. Potem, ko so delegati potrdili sklepe 10. zasedanja DS SOZD Iskra, so sprejeli soglasni sklep o razpisu volitev v delavski svet SOZD Iskra in odbor za samoupravni nadzor SOZD Iskra ter imenovanje volilne komisije SOZD Iskre (razpis volitev in drugih sklepov 11. zasedanja delavskega sveta SOZD Iskra objavljamo posebej). Aec na(laljevanju seje je Jaka Veho-t„ mformiral navzoče o izvedeni nJSfiizadji DO Elektromehanika, M ko je Anton Stipanič, pred-. KPO SOZD Iskra, delegate b-^iral o poteku dogovarjanja na i r°čju računalništva. L ranc Čuk je poročal o delu koor-r^aeijskega odbora za izvajanje in sntčevanje sporazuma o medseboj-niM P0slovno-tehničnem sodelovanju v i 5® ^TT Slovenije in SOZD Iskra 1981. Delavski svet je na obrazložitve Fabia Škopaca na> da bo o predlogu za pokrivajo sklepal na naslednji seji, ki j 25. t. m., hkrati pa je pooblastil Iskra-banko za najetje kredita pri delovni organizaciji Elektrooptika. O zaključkih prvega internega posvetovanja o zasnovi informacijskega sistema SOZD Iskra je navzoče seznanil Marjan Trojar, ki je med drugim poudaril, da je Iskra med prvimi, ki je začela z razvojem in uvajanjem računalniško podprte informatike v svoje organizacije. Ker pa prizadevanja v preteklosti v SOZD niso bila usklajena, je stanje informatike v posameznih organizacijah različno, saj se srečamo tako z ročnim izvajanjem, kot tudi z računalniško podprtimi rešitvami. Tehnologija obdelave podatkov in povečane po- otranjost novega obrata v Hotedršici. sT^------------------------------------- sW dl« H*1 ca sfi1 :. in' rd«l» 'i -5 in* avnl1 alv* M|dt k*; iartf mei'1 obef rito1 reč1' en!i VOZ’ vi* abll1 anl* Sl' A PREDIX. KONGRESOM ZKS Uveljavljanje delegatskega sistema Na temelju usmeritev Kardeljevih „Smeri razvoja političnega sistema s°cialističnega samoupravljanja“ in Titove pobude o kolektivnem delu in °dgovomosti smo se komunisti skupaj z drugimi subjektivnimi silami Zavzemali za razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov in procesov samoupravnega in političnega odločanja v pogojih pluralizma samo-uPravnjh interesov. Kritično smo ocenjevali bistvene vzroke razkoraka med načelno opremljenimi in stvarnimi družbenimi odnosi. Preverjali smo delovanje insti-^ij političnega sistema, jih dograjevali ter delovali za takšno njihovo j^go, ki poglablja samoupravno in oblastno odločanje delavcev in de-°vnih ljudi ter občanov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnosti ter v občini, republiki in federaciji. Zveza komunistov se je pri tem skupno z drugimi subjektivnimi sofističnimi silami spopadala s silami in težnjami za ohranjanje ostankov f nebirokratske vladavine. V teh razmerah se je delegatski sistem vse ,°°lj uveljavljal kot revolucionarno orodje neposrednega odločanja dedcev in vseh delovnih ljudi oziroma občanov o vseh zadevah družbene teprodukcije kot enakopravna in demokratična možnost izražanja, soočala in usklajevanja posamičnih in posebnih interesov v skupne in splošne Uiterese. S temi prizadevanji so se nadalje širile in krepile odgovornosti, Pavice in svoboščine človeka, pa tudi demokratičnost odnosov v družbi. V zapletenih gospodarskih in družbenih razmerah se vse bolj utijuje poznanje, da je učinkovito in trajno reševanje družbenih protislovij mo-jj°če dosegati le po poti samoupravnega sporazumevanja in družbenega ;°govaijanja ter takšnega zakonskega urejanja, ki bo vedno znova pospe-^evalo razvoj samoupravnih odnosov in omejevalo prakso vsiljevanja odlo-čitev ali politiziranja interesov. Velik del aktivnosti zveze komunistov v preteklem obdobju je bil Namenjen utrjevanju položaja in vloge delavcev v združenem delu, pred-sem v temeljnih organizacijah združenega dela. Ob teh prizadevanjih so ' elavci pomembno razvili konkretne pogoje za uresničevanje svojih samo-Pravnih pravic, dolžnosti in obveznosti. Povečali so svoj neposredni vpliv aa razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Izkušnje in na A zgrajena nova spoznanja so delavci uspešno vgrajevali v razvoj delo-f ja delegacij in delegatskega odločanja. Kljub uspehom pa so prav na f področju šc mnoge slabosti, ki ovirajo hitrejše doseganje odločilne V|°ge združenih delavcev v celoti odnosov v političnem sistemu sociali-stlčnega samoupravljanja. Zveza komunistov je bila vključena v razvijanje in dograjevanje obči-.e kot samoupravne skupnosti in hkrati učinkovitejše uveljavljanje njenih Unkcij temeljne družbenopolitične skupnosti. Vzpodbudila je široko ružbenopolitično aktivnost za dosledno in hitrejše uresničevanje ustavne Zamisli komunalnega sistema. q £ trebe po hitrih, pravočasnih, povezanih in uporabniku prilagojenih informacijah so že prerasle obstoječe rešitve. Brez urejanja poslovne organiziranosti in informatike, se pravi funkcionalne povezanosti od TOZD, prek DO do SOZD, temelječe na skupnih interesih, ne bo mogoče ne uspešnejše vodenje poslovnih procesov pa tudi ne uspešnejše vodenje gospodarjenja. Izgradnjo informacijskega sistema smo si postavili kot eno izmed nalog srednjeročnega plana. Gotovo pa je naloga sama obsežna, tudi zmogljivosti so omejene, tako glede kadrov kot tudi finančne, zato se bo naloge treba lotiti postopno. Vsekakor pa je izgradnja informacijskega sistema SOZD, tako po interesih kot vsebini in udeležencih skupen projekt SOZD Iskra, za katerega se moramo ustrezno organizirati, za opravljanje tako velikega projekta pa je potrebno imenovati tudi projektni svet. Dejanskim poslovnim potrebam in stopnji organiziranosti SOZD‘ustreza le premišljeno načrtovan kompleksen informacijski sistem, ki povezuje informacijske sisteme od TOZD do SOZD in, ki temelji na delovni povezanosti v informacijskih procesih. Mak TOZD MONTAŽA, IDRIJA ******-*********************************-*************** IZ POSLANICE 14. SREČANJA SAMOUPRAVLJAVCEV SFRJ KONKRETNE NALOGE V poslanici 14. srečanja samoupravljalcev Rdeči prapor, sprejeti 16. 2. v Kragujevcu, je uvodoma poudarjeno, da zahteva gospodarski položaj naše države popolno mobilnost in zavzetost vseh družbenih sil za uveljavitev dela in samoupravljanja. V njej je zapisana ocena delegatov tega srečanja, da obstajajo objektivne možnosti ih pripravljenost delavskega razreda, da sedanji gospodarski položaj zboljšamo in da izhod in rešitve najdemo v nenehnem poglabljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. V poslanici je poudarjeno, da je delo kot temeljni element opredeljevanja gmotnega in družbenega položaja v družbeni praksi zapostavljeno, da delo v materialni proizvodnji občutno slabše vrednotijo kot delo na drugih področjih in dejavnostih, ki so oddaljene od stroja, tovarniške dvorane ali njive. Tudi druga vprašanja, ki so bistvena za skupne življenjske razmere, deltivci zunaj materialne proizvodnje občutno lažje rešujejo. V sklepnem dokumentu opozarjajo na vzroke takšnega stanja, med katerimi so najpomembnejše počasnost in nedoslednost v razvoju samoupravljanja in uresničevanja odločilne vloge delavcev v družbeni reprodukciji, nezadostna udeležba delavcev v odločanju o delitvi dohodka in visoka inflacija, ki razvrednoti delo. Zato poudarjajo, da morajo vsi družbeni subjekti začeti ukrepe in aktivnosti, da bi te probleme odpravili. V poslanici je navedeno stališče, da je treba gmotno in družbeno bolje vrednotiti delo delavcev, ki neposredno pri proizvodnih sredstvih ustvarjajo materialne uporabne vrednosti. Gre za temeljne nosilce proizvodnje, ki brez njihovega dela stroji stojijo in ki neposredno ustvarjajo dohodek. Tako bomo dosegli, da bomo družbeno in gmotno bolje vrednotili tisto proizvodno delo, ki je deficitarno, to pa bo prispevalo, da se bo mladina bolj odločala za proizvodnepoklice. Prav tako je treba bolje vrednostiti takšno delo, ki prispeva k večji produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti povečanju dohodka in družbenega bogastva. To je lahko delo v razvojnih službah oziroma inštitutih, izobraževalnih in zdravstvenih organizacijah, delo, ki prispeva k boljšim proizvodnim rezultatom, itd. Delegati poudarjajo, da boljšega družbenega in gmotnega vrednotenja dela ni mogoče doseči samo prek osebnih dohodkov, temveč z ustvarjanjem ugodnejših delovnih razmer, delovnega časa, hitrejšim reševanjem stanovanjskih problemov in podobnim. Zatem se zavzemajo za izpopolnitev in preobrazbo sistema vzgoje in izobraževanja in za uvedbo novega odnosa do izobraževalnega dela kot temeljnega nosilca družbenoekonomskega razvoja. V poslanici opozarjajo tudi na probleme delovnih razmer in družbenega standarda kot na neločljivi del skupnega odnosa do proizvodnega in ustvarjalnega dela. V poslanici še poudarjajo, da je akcijo treba sprožiti tako, da mora potekati ^ usklajeno in z enako intenzivnostjo v vseh okoljih. Delavce je treba pravočasno in popolnoma seznaniti z vsebino te družbene dejavnosti in povsod določiti konkretne aktivnosti in naloge, opredeliti roke in nosilce nalog. Zlasti so opozorili na obveznost organiziranih družbenih sil, izvršnih organov in skupščin družbenopolitičnih skupnosti, poslovodnih in vodilnih struktur in vseh družbenopolitičnih organizacij, zlasti ZKJ in ZSJ. Delegati priporočajo, naj poslanico in gradiva s srečanja samoupravljalcev preučijo v vseh organizacijah ZD in naj jih pošljejo delovnim telesom za pripravo kongresov in konferenc ZKJ in ZSJ. ♦K.************************-******************)«-********* INOVACIJSKA DEJAVNOST V AVTOELEKTRIKI Za nad 6 milijonov dinarjev Odprli obrat gospodarske koristi v Hotedršici V prenovljenem poslopju nekdanje osnovne šole v Hotedršici so v soboto, 13. februarja, pričeli sestavljati črpalke za pralne stroje. Obrat TOZD Montaža elektromotorjev iz Spodnje Idrije, ki so ga tega dne slavnostno odprli (pripravili so kulturni program v vaškem kulturnem domu, otvoritvi so prisostvovali številni gostje — predstavniki občin Idrije in Logatec, Gorenja in seveda Iskre), bo za kraj, kjer industrije dosedaj ni bilo, velika pridobitev. V prehovljenem poslopju nekdanje osnovne šole je dobilo zaposlitev 36 delavk in delavcev, ki pa se jim bo kmalu pridružilo še dodatnih 14, saj je dela za 50 ljudi. Na 450 m2 proizvodnih površin in v skladišču bodo delali ljudje, ki jim sestavljanje lužnih črpalk ni novo, nepoznano delo, saj so se nanj privajali v matični tovarni v Spodnji Idriji. Učinek naložbe v vrednosti 5 milijonov dinarjev bo zato kmalu popoln, kar pa je zaradi razširitve sodelovanja TOZD Montaža s firmo DANFOSS tudi nujno. Novi obrat je namreč omogočil sprostitev kapacitet v matični tovarni, Id se tako lahko še odločneje usmeri v izvozno proizvodnjo. - Stane Fleischman organizacijah in poglejmo, kakšno število predlogov so zaposleni prijavili. V proizvodni TOZD Industrijska elektronika v Kostanjevici. (k članku na 2. strani). Eden izmed najlepšth „sprehodov“ v lansko leto je pogled na inovacijsko dejavnost v novogoriški Iskri Avtoelektriki. Iz poročila, ki ga je pripravila ustrezna služba in po besedah organizatorja množične inventivne dejavnosti Vladimirja Devetaka je razvidno, da poleg množičnosti udeležbe v dajanju predlogov dosežkov, izstopajo tudi in predvsem dejanski rezultati ustvarjalnega dela. In če rezultate tega dela iz lanskega leta primerjamo z letom poprej nam pokažejo, da je narasla gospodarska korist s 515 milijonov din v letu 1980 na 610 milijonov din v lanskem letu. To pa predstavlja 18 % višjo vrednost kot leto poprej. Sprehodimo se sedaj po temeljnih V tovarno malih zaganjalnikov je prispelo 12 predlogov od štirih predlagateljev. Sprejeti in uporabljeni predlogi so bili štirje, gospodarice koristi je bilo za 124 tisoč, izplačane odškodnine pa 19 tisoč. Iz naslova M1D je bilo dodeljeno en dan dopusta. Za tovarno velikih zaganjalnikov je prispelo 15 predlogov, od teh pa je kdmisija sprejela 12 predlogov. Gospodarska korist je bila skoraj 2,5 miljona din, izplačana odškodnina pa je znašala 232 tisoč din. Delavci predlagatelji so za to prejeli kar 15 dni dodatnega dopusta, kot to določa pravilnik o delovnih razmerjih. V tovarni generatorjev in elektronike je 12 predlagateljev prispevalo 28 predlogov, 20 pa je bilo sprejetih in 12 že uporabljenih. Prihranek je bil preko 2 milijona, izplačana odškodnina pa 177 tisoč din. Tudi njihovi predlagatelji so dobili skupno 7 dni dopusta. Iz tovarne delovnih sredstev je komisija za inovacije sprejela 15 predlogov in jih v letu 1981 že uporabljajo 6, pozneje pa bo uporabnih še osem. To je ..povzročilo" za preko milijon din prihranka, izplačana odškodnina pa je znašala 74 tisoč din. Iz prijav TOZD Inštitut je zanimivo, da je med predlogi petih predlagateljev kar 7 takih, ki so predvideni za patentno zaščito. To je vsekakor razveseljivo, ta tozd pa je tudi edini v vsej DO, ki ima predloge za patentno zaščito. Skupaj so predlagatelji prejeli 3 dni izrednega dopusta. Iz DSSS so naslovili na Komisijo 4 predloge, ki so bili tudi sprejeti. Inovatorji v tolminski Iskri, teh je bilo 8, so naslovili na Komisijo 18 koristnih predlogov, ki se jih 8 že uporablja, nekoliko kasneje pa bo uporabnih še ostalih 10. Predlagatelji so prejeli nekaj manj kot 8 tisoč din odškodnine. Iz Iskre Bovec je prejela Komisija od 4 predlagateljev 12 predlogov, od (Nadaljevanje na 2. strani) V tovarni odlitkov v Komnu. TOZD SPECIALNE BATERIJE ŠENTVID PRI STIČNI NAPORI ZA VEČJI IZVOZ V četrtek, 11. t.m. je obisk predstavnikov DPO in KPO SOZD Iskra ter DO Zmaj veljal TOZD Specialne baterije DO Zmaj v Šentvidu pri Stični. Potem ko je direktor TOZD Specialne baterije Jože Hren pozdravil navzoče in poudaril pomen obiska, je podrobneje predstavil svojo temeljno organizacijo združenega dela Specialne baterije, ki deluje v okviru delovne organizacije Iskra Zmaj. Povedal je, da so lani praznovali 25. obletnico svoje tovarne in, da seje v teku tega obdobja njihov proizvodni program 5 do 6-krat v celoti spremenil. Začeli so z ogljenografitno proizvodnjo, pa prek galvanizacije prišli do sedanje proizvodnje specialnih baterij. Poudaril je, da se njihova proizvodnja bistveno razlikuje od proizvodnje sestrske TOZD v Ljubljani, saj pri njih prevladuje še vedno ročno delo, ki ga tudi pogojuje specifičnost programa in majhne serije, tako za civilni kot namenski program. TOZD, saj poteka pri njih proizvodnja polizdelkov za Ljubljano. Pri tem je še V Na sestanku so sodelovali: Iz SOZD Iskra: Janez Kern, Boris Mužič, Iztok Urbanc in Miloš Pavlica, Iz DO Iskra Zmaj: Andrej Kajdiž, Marjan Mayer, Tone Orožen in M dan Jakomin. Iz TOZD Specialne baterije: Jože Hren, Matjaž Bavdež, Božidar Sever, Peter Zadel, Nada Mostar in Miro Kraševec. ipa Ko je govoril o številu zaposlenih, je dejal, da v TOZD združuje delo in Med razgovori v TOZD Specialne baterije. posebej poudaril, da so odnosi med obema TOZD v tem smislu zelo urejeni in potekajo na podlagi dohodkovnih odnosov. Kljub temu, da so še vedno pasivni uvozniki pa načrtujejo, da bodo v tem srednjeročnem obdobju prešli iz sredstva 123 zaposlenih, izmed katerih je kar 86 žensk. Lanskoletna reali- izredno problematičen, zelo konku ________________________ renčen, in, da je nanj zelo težko pro- zacija je bila dokaj uspešna, saj znaša dreti ter se tam uveljaviti, saj je tre-njihov celotni realizirani prihodfek več nutno na svetovnem tržišču prava kot 150 milijonov dinarjev. Vendar pa poplava baterij iz Hong-Konga, Kitaj-je pri tem poudaril, da žal še vedno z ske in od drugod. Kljub vsemu temu izvozom ne dosegajo prepotrebnega uvoza, kljub temu, da jim izvoz raste z dokaj pomembnim indeksom 145 $ede na leto 1980. Pri tem pa velja poudariti, da so lani realizirali vse osnovne pogodbene obveznosti in celo nekaj poslov zunaj njih. Dejstvo, da imajo v tovarni samo čla pa nameravajo že letos kar 80% svojega uvoza (osnovne surovine za baterije morajo uvažati) pokriti z izvozom. Po tej predstavitvi TOZD Specialne baterije je stekla beseda tudi o druž- -----j beno-politični organiziranosti ter delu zadovoljni z aeiom svoje mladinske tudi glede produktivnosti dela se druzbeno-poiitičnih organizacij v tej organizacije, kateri bo morala poma- morejo pritoževati, saj je njen TOZD. Zanjo je značilno, daje locira- gati tudi mladinska organizacija iz DO na v izrazito kmečkem okolju in, daje Zmaj. Samokritično so spregovorili večina delavcev t.im. polproletarcev, ■ ’ zavoljo česar takoj po delu odhajajo domov. To dejstvo vsekakor otežkoča poglobljeno in bolj razvejano družbe- v UH, aoj JV UJCU lanski indeks znašal 119. Za letošnje leto pa načrtujejo še malo višjo rast produktivnosti kot v lanskem letu! Direktor Jože Hren je še posebej govoril o tesni povezavi z ljubljansko —..............n- , Med razgovori v TOZD Specialne baterije. tudi o delegatskem sistemu, v katerem so po njihovih besedah še bolj šibki, ker se še ne zavedajo dovolj, daje prav v tem sistemu moč delavskega odločanja. Ob koncu so spregovorili tudi o dokaj zastarelih in neprimernih prostorih svoje TOZD, saj je njihova proizvodnja nameščena v nekdanji usnjami, zgrajeni leta 1937 in vsekakor bo"potrebno, da si bodo zgradili nove prostore in s tem olajšali ter humanizirali delo in delovne pogoje v svoji tovarni. Ko je predsednik KOS SOZD Iskra Janez Kem ob koncu razgovora povzel srž razgovorov je dejal, da je razgovor pokazal, kako prav je, da so sedli skupaj, se odkrito pomenili o problemih in uspehih ter se bistvžno bolje spoznali. Pohvalil je njihove idovne rezultate, ki so v vsem Za nad 6 milijonov dinarjev gospodarske koristi (Nadaljevanje s 1. strani) teh je bilo 6 sprejetih. Gospodarska korist se giblje pri 170 tisoč din, izplačana odškodnina pa znaša nekaj več kot 23 tisoč din. Iz naslova MID je bilo dodeljeno 2 dni dopusta. Inovatorji v tovarni Žarnic so poslali komisiji 8 predlogov, od katerih jih je komisija sprejela 7. Štirje so bili v lanskem letu že uporabljeni, trije bodo predvidoma v letošnjem letu. Prihranek znaša 110 tisoč din, izplačana odškodnina pa. nekaj več kot 60 tisoč din. In še komensko Iskro moramo omeniti, vendar je iz tega kolektiva le en predlagatelj, prepričani pa smo, da bo tudi tu ta dejavnost pogosteje obravnavana kot v preteklem letu. Če sedaj potegnemo kratko črto pod vse, kar smo našteli, ne bo težko ugotoviti, da je v lanskem letu v povprečju oddalo 28,8 delavcev po eno prijavo, da se z največjo množičnostjo lahko pohvalijo v tovarni delovnih sredstev,, v generatorjih in Inštitutu, da pa je po gospodarskih prihrankih najbolj učinkovita tovarna velikih zaganjalnikov, tovarna generatorjev, DES in VT Bovec. pozitivni, hkrati pa je dejal, da se je treba še trdneje povezovati zunaj DO in SOZD Iskra, seveda pa tudi v okviru občine Grosuplje, na območju katere je tovarna Specialnih baterij. Po njegovem mnenju so notranji odnosi v tovarni dobri, vendar pa je potrebno vzpodbuditi več politične dejavnosti znotraj TOZD, organizirati zvezo komunistov, okrepiti in poživiti delovanje mladinske organizacije, poskrbeti za še boljše obveščanje delavcev in 'tudi poglobiti delegatski sistem; pri tem sindikat seveda ni izjema, saj celoten položaj v TOZD kaže, da je vse te naloge moč opraviti in k dobrim poslovnim rezultatom pridružiti še uspešnejše delo DPO, saj oboje skupaj predstavlja, zagotovilo za nadaljnji uspešnejši razvoj TOZD in socialno varnost njenih delavcev. d.Ž TOZD TV, PRŽAN SEZNANJANJE S POLITIČNIM Marko Rakušček POLOŽAJEM V SVETU /T' DNEVNI RED "A 12. zasedanja Delavskega sveta SOZD Iskra, ki bo 25. 2. 1982 bo obsegal: 1. potrditev sklepov 11. zasedanja DS SOZD z dpe 10. 2. 1982 in informacija o izvršitvi in izvajanju sklepov Z predlog Letnega programa SOZD Iskra za leto 1982 za uresničevanje ciljev in obveznosti iz Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981—85 — poročevalca: Zoran Polič, Štefan Perčič 3. predlog pokrivanja Izgub iz sredstev rezervnega sklada SOZD Iskra — poročevalec; Fabio Škopac 4. zaključki Z strokovne konference o humanizaciji dela v SOZD Iskra z dne 28. 1. 1982 - poročevalec: Jože Štrukelj 5. vprašanja delegatov. Predsednik DS: Jože ČEBELA V četrtek, 11. februarja, so se v tovarniški menzi na Pržanu zbrali pripadniki narodne zaščite, družbeno- politični, vodilni in vodstveni delavci Tovarne TV sprejemnikov. Znani zunanjepolitični komentator Drago Košmrlj je namreč v obliki predavanja v razgovora z udeleženci nazorno razgrnil aktualni politični položaj v svetu in še posebej Evropi. Svoje izvajanje je podkrepil s številnimi zgodovinskimi dejstvi, ki so seveda pritegnila k razpravi tudi marsikaterega poslušalca. Vsekakor izredno privlačna oblika idejnopolitičnega izobraževanja! sp Borci kritično o gospodarjenju S no-politično aktivnost in zavoljo tega so prisiljeni sklicati sindikalne sestanke med delom. Tudi kvalifikacijska stopnja zaposlenosti ne gre temu v prid, saj so to v večini nekvalificirani delavci in, kot smo že omenili, so to v pretežni meri ženske. Kljub vsemu Pretekli teden se je v Ljubljani sestal aktiv ZB SOZD Iskra, ki je obravnaval gospodarjenje v letu 1981 s prognozo za leto 1982 ter letne konference aktivov po DO. Pri analizi gospodarjenja v letu 1981, ki jo je podal član KPO Zoran Polič, se je aktiv ZB posebej poglobil v zaostrene pogoje gospodarjenja. Le-ti se odražajo tudi v povečanih izgubah naših TOZD, ki v nekaterih sredinah že ogrožajo socialno varnost delavcev. Zato je aktiv ZB posebej opozoril na nujnost pospešenega uvajanja dohodkovnih odnosov v SOZD Iskra. Problemska konferenca sindikata na to temo je ustvarila dobre pogoje za akcijo vendar je bilo, po oceni aktiva, do sedaj premalo narejenega v strokovnih službah. Enotno je bilo mnenje, da bo potrebno vsaj na reševanju odnosov v svobodni menjavi dela in na področju skupnega dohodka najti boljše rešitve še v letošnjem letu. V nadaljnji razpravi so borci opozorili na vrsto pomanjkljivosti v našem delu. Posebno je, po njihovem mnenju, zaskrbljujoče upadanje delov- ne discipline in slabljenje odgovo(lf sti na vseh ravneh organiziranosti. Tudi na glasilo Iskra so-imeli N1 kritične pripombe. V glasilu bi o101 bolj kritično pisati o naših probk111! zastojih v proizvodnji, primerih 1161 govomosti ipd. Aktiv ZB je tudi menil, da se V jp ni delavci zaradi obilice strokov!” e dela, ki je pogojeno s težko gosp-j sko situacijo, premalo pojavljajo fj -t delavci v neposredni proizvodnji* tudi ustvarja nepotrebna zaostrov-: Cj. Pri ocenjevanju poteka le,( du konferenc ZB po DO in TOZD uSj aktiv opredelil, da morajo le-te1 bil izvedene najkasneje do konca prj Na dosedanjih konferencah 1,1 tal ugotovili posebnih problemov v cij žaju in delu borčevskih organizma] Poseben problem se kaže v ten1;!če veliko borcev odhaja v zaslnjl bil pokoj, kar povzroča težave pri evid! sij tiranju novih vodstev. od|Pc Aktiv je ob koncu tudi p01; kandidaturo Janeza Kerna za preds* nika KOS SOZD Iskra ter sp? M informacijo o pripravah na dan ki bo letos v Semiču. pj ^ t4 .-------J ^ mvn Z.GUJMVC. JVIJUU vsemu „pasivca v aktivnega izvoznika, kljub temu pa so poudarili, da imajo delov-temu, da je svetovni baterijski trg no disciplino na izredno visoki stopnji in, da imajo t.im. absentizem zelo nizek, oz. v mejah normale. Podobni problemi tarejo tudi njihovo krajevno skupnost. Veliki proizvodni načrti v Industrijski elektroniki Vse dva člana zveze komunistov in torej v njej ni osnovne organizacije zveze komunistov vsekakor priča, da bodo morale DPO v TOZD storiti vse, da bi v tem TOZD prišlo čim prej do osnovne organizacije zveze komunistov, prav tako pa tudi niso preveč zadovoljni z delom svoje mladinske Industrijska elektronika, TOZD Industrije elementov je lani poslovanje zaključila zelo uspešno, čeprav ji ni manjkalo težav. Ob selitvi v novo lastno tovarno so pridobili ustrezne prostore in hkrati s selitvijo so uvedli tudi nov, zahteven kooperacijski proizvodni prograhi. Skupaj s poljsko Unitro izdelujejo znane radiokasetofone. Posel je dobro stekel in v proizvodnji so pridobili potrebne izkušnje. sebe“ le del tistega, kar zmorejo, tem računajo z izkoriščenostjo s'15 nih zmogljivosti in seveda s oriz^1 i, nih zmogljivosti in seveda s pri no storilnostjo sodelavcev. v Industrij^ m Letos bodo . _____ elektroniki zastavili tudi nekaj nov^ proizvodnega programa. Tako še jo intervalno stikalo, ki je docela i” izdelek pri nas, in ki ga izdelujejo^ še samo za izvoz. Intervalno stik" služi za nastavitev frekvence brisal pri avtomobilu. Preprosto povedal11 to regulator, s katerim šofer nas'1]. Letos v ko stanj eviški Iskri povečujejo fizični obseg proizvodnje kar za 55 % nasproti lanski realizaciji. Predvidevajo, da bodo s tem ustvarili 135 milijonov din celotnega prihodka,kar je 56 % več kot leto prej. Ob tem bodo zaposlili le 8 novih, v glavnem strokovnih ljudi. Močno bodo povečali izvoz, 83 %, tako v kooperaciji, kot tudi direktnega. Kadrovsko so dobro pripravljeni in načrti temeljijo na izkušnjah zadnjih treh mesecev lani, se pravi, da nameravajo narediti toliko na mesec, kot so dosegli konec leta in še 10 % več. To je vsekakor realna ocena, oz. program, saj imajo za vse to že praktične izkušnje. Ena izmed glavnih nalog, ki so si jih zastavili je iskanje notranjih rezerv. Pri tem mislijo predvsem na čimvišjo zasedenost vseh zmogljivosti, ki so ob uvajanju novega programa „dale od hitrost, s katero brisalci brišejo šiP .. ( Direktor Peter Luštek pravi, & v letu 1982 kar dobro kaže. S pog1 bami so razprodali proizvodnjo že11 nekje do konca junija. To pa so segli tudi z novim, perspektivnim t gramom. Tako že izdelujejo bliska'-(za signalizacijo v prometu ali za11 1Z-UV1JV7 V Vil iv IU 0-11 , klamo), v proizvodnjo bo šel tudi flc regulator svetlobe (zatemnilnik)zaj; elel Ptc dtž del, nji! bol gulacijo sobne svetlobe in sicer , principu senzorja, v razvoju pa Pl pravljajo energy box, to je v bNj akumulator, ki ga napolniš dom3 220 volti, ali v avtomobilu z nižjo" petostjo in potem rabi, kjer ni iz* * * * v' energije. Namenjen je za čolne h1 kende in še kje. V razvoju pripravljajo še več L delkov s področja industrijske tronike, o tem pa še niso hoteli vel| povedati. Pa drugič! F. Kol S predavanja o mednarodnem položaju v TOZD TV Pržan. r POTREBE PO SODELAVCIH Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v Iskri tako za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovan*' nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 89. členom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sproti«-ne sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne morejo zafl0-loviti ustreznega dela ter tiste, ki sami želijo menjati delo. bi pa radi ostali r Iskri. Objavljali bomo tudi razpise za vodilna in vodstvena dela in naloge.V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe, ki bodo prispele k n#« do vključno vsakega ponedeljka. Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3, Ljubljana, Šil, telefon 213-213, int 21-25. Iskra Commerce — Skupne službe 1. Opravljanje administrativno-evidenčnih del Pogoji: 2-letna administrativna šola. Zaželene delovne izkušnje. Predvideni 0C B Rfin rlin 1 : dokazil V 8.500 din. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismen^ prijave z dokazil pošljite v osmih dneh na naslov: Iskra Commerce, Kadrovski sektor. Ljubljana Topniška 58. vol* ti. lib« nv’1 ,ne» »vo1 ^AVTOELEKTRIKA Seja predsedstva KOS Delegati predsedstva konference osnovnih organizacij zveze sindikatov Avtoelektrike Nova Gorica so se zbrali prejšnjo sredo na redno, 23. zasedanje, ki so mu prisostvovali tudi predsedniki ostalih DPO, glavni direktor Peter Mivšek, njegov pomočnik Danilo Bašin, vodje nekaterih sektorjev in drugi. Čeprav je bil dnevni red izredno pomemben za vse luZD pa se tega zasedanja niso udeležili delegati iz tolminske in komenske Iskre — in še sreča, da zaradi te neudeležbe vsaj sklepčnost ni bila okrnjena. DraSaej°Je vodil predsednik KOOS na tem področju se dosedanja kritična Predal V°vak 111 tak°j P° uv°du je situacija bistveno izboljšuje, vsaj tako ' J l“etn, esedo glavnemu direktorju je po besedah Mivška pokazala detalj-c 0 en Mlvšku> ki je najPrej spregovoril na analiza nabave. g *vi llajpivj »picguvuill ;r ... Gospodarski problematiki v delovni i° ^ njeVIZac^‘ ^si vem0» da je v seda-rj1’; p0v gospodarskem trenutku prav °V3 ciia ■ dokaj težka gospodarska situa-le‘( (iu m tudi Avtoelektrika v tem pogle-D s6 usdp^16 Vstopa. Da bi kar najbolj te 1 bjk šn° premostili nastale težave, je r# prj sprožena vrsta ukrepov, ki že "i takih831*0 Pozitivne rezultate. Eden v po cij^- ukrepov je tudi nov organiza-niz*1, ' ’ " 2a|Q 1 Predpis o točnem popisu vseh »ni, čeSa8 repromaterialov v vseh tozdih, sluz1 bi]e r doslej ni bilo, vzrok temu pa so »vidiš ^ nekatere zaloge repromaterialov v urščih občutno previsoke. d^OŽA, NA TRŽIŠČU spioSub nekaterim pesimističnim 11^ i;t0 r*Cam, ki so prisotne v nekaterih ni Av* , med kolektivom, da je položaj P1vt,0fektr‘ke dokaj „čm“, pa temu Podk - ni tako- To iahko eU^Pimo s podatkom, da se Avto-pt0f1 nki odpirajo lepe možnosti za drt„UOr na zahteven trg Združenih delov Amerike (nekateri izdelki iz te tijiho11? organizacije se že vrtijo na b0ij V|n Preizkusnih napravah), še f skorJ?veseliiva Pa je novica, ki pa po ajda ni več novica, da so bili ’ m s d,° n0ri Predstavnikov Avtoelektrike joči - Ovniki dežel v razvoju obetu- PONOVITEV REFERENDUMA V naslednji točki dnevnega reda so se delegati „spoprijeli“ z neuspelim referendumom. V lanskem novembru je namreč potekal v vseh 10 tozdih in DSSS referendum, na katerem bi morali sprejeti samoupravne splošne akte o delitvi osebnih dohodkov. Medtem, ko so ta sporazum v tozdih s sedežem izven delovne organizacije delavci sprejeli, pa v „dvoriščnih“ tozdih iz treh poglavitnih razlogov ta referendum ni uspel. Ti vzroki so: -za čas čakanja na delo v tozdu ali DSSS, ko ni rednega dela, je doslej pripadalo delavcu nadomestilo OD v višini 100 % povprečnega OD, predlagana pa je bila 90 %; - za čas čakanja na delo doma, je doslej pripadalo delavcem nadomestilo OD v višini 80 % povprečnega OD, predlagano pa je bilo zmanjšanje za 10 % - povprečno preseganje norm ostane isto kot doslej in ne kot je bilo predlagano, dosedanje povprečja iz lanskega avgusta. Torej ostane isto kot doslej, pri čakanju na redno delo 100%, pri čakanju na delo doma 80 % in s takimi predlogi bo tudi ponovitev referenduma. Predsedstvo je ugotovilo, da je sedanji način informiranja delavcev bistveno boljši kot pred prvim referendumom in da je tudi klima po zaslugi vseh DPO in vodstvih ter vodilnih delavcev taka, da se referendum lahko ponovi. Take zahteve pa prihajajo tudi s strani delevcev iz tozdov, kjer referendum ni uspel. Tako bo referendum ponovljen prve dni marca, zatem pa bodo glasovali tudi o samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih o oblikovanju in delitvi sredstev za skupno porabo. V nadaljevanju seje so predlagali tudi aktivnosti, ki potekajo v zvezi z izvedbo občnih zborov OOS ter priprave na konstitutivno sejo KOOS. Podali so tudi predlog možnih kandidatov za delegate v DS SOZD ISKRA in samoupravni nadzor. Pravtako so soglašali naj bi staršem, ki imajo težje duševno in telesno prizadete otroke dodelili 7 dni letno izredno plačane odsotnosti z dela — izredno plačan dopust. Hkrati je predsedstvo ugodno sprejelo predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za ureditev spomenika in grobnice padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja v času vojne na Trnovem nad Novo Gorico. Tako naj bi vsak zaposlen (velja le za zaposlene v Novi Gorici) prispeval iz splošnega dela sklada skupne porabe po 100 din za letošnje leto in 100 din v letu 1983. Marko Rakušček bolj 3l g' jo« j'1 , ______ nHu m P« zagotovilih teh, si želi tudi trijMewV-,tr8 izdelkov iz programa Avto-nnv« Naj vas spomnimo ob tem, dejana n° ?. obiskih predstavnikov iz 'la f,$ay]a|Plsali v zadnjih številkah našega je poleg tega vspodbudno * alc^cii t0’ da teče široko zastavljena ! no Hači? Z domačimi kupci za prispevek lan L Ua določene devizne stimulacije Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA DO KIBERNETIKA Plan za leto 1982 sprejet Delegati so na drugem zasedanju delavskega sveta DO Iskra Kibernetika 12, februarja v Kranju izvolili svoje izvršilne organe, imenovali odbor za obveščanje, sprejeli tudi letni delovni program delavskega sveta in razpisali volitve članov odbora samoupravne delavske kontrole delovne organizacije in skupne disciplinske komisije. Med pomembnimi točkami je bila tudi obravnava in sprejem letnega programa izvajanja srednjeročnega plana DO Kibernetika v letošnjem letu. Na predlog družbenopolitičnih irj U01°čene devizne stimulacije organizacij so delegati izvolili člane 3 oveLOVa yozila- ^ °h tem že lahko Kibernetika, in sicer člane poslovnega odbora, odbora za gospodarjenje, datfe°> da se kažejo določena pog° liDtiu113 Pričakovanja, predvsem pri ^lii/1 Jždekov za gospodarska vozila. že '-zčekov za gospodarska so ° besed je glavni direktor name-U(h nabavi repromaterialov. Tudi odbora za dohodkov, zadeve in sistem delitve osebnih odbora za kadrovske družbeni standard ter 1 j sil I | ^četku marca bo v Avtoelektriki spet referendum. komiteja za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. V nadaljevanju seje je Nace Pavlin delegate seznanil s predlogom okvirnega programa dela delavskega sveta DO Kibernetika v letošnjem letu. Govoril je tudi o pravicah in obveznostih delavskega sveta. Delegati so predlog programa, po katerem naj bi letos imeli pet zasedanj in po potrebi več izrednih sej, soglasno sprejeli. Plan delovne organizacije za letošnje leto je izčrpno predstavil Štefan« Perčič, nakar je v.d. glavnega direktorja Ivan Cvar ocenil poslovanje Iskre, Elektromehanike v lanskem letu, razmere, v katerih začenjamo letošnje poslovno leto ter poudaril ključne naloge letošnjega programa izvajanja srednjeročnega plana. Pomembne so predvsem naloge za povečanje izvoza, ki naj bi ga DO Kibernetika po možnosti celo presegla. Zahvalil se je tudi delavcem službe za gospodarjenje, ki so pripravili plan in ukrepe, ki naj zagotovijo njegovo uresničitev. Na predlog poslovodnega organa so delegati sprejefi sklepe v zvezi z delom po sistemu gibljivega delovnega časa. V Elektromehaniki smo pred dvema letoma pričeli postopno uvajati gibljivi delovni čas, kar je bil nov emelji razvoja sistema ‘amoupravnega obveščanja !v Do Telematika *bj$meeimo nekatere ugodne in neugodne pittoJ0 na področju dosedanjega razvoja fi6 oranega obveščanja v okviru delov- h,, r-1_i . — *__fi i » ^dnje orito i "S8 obveščanja v okviru delov-:adrT zaciie Elektromehanike, ki so nas J6 pravzaprav pripeljale do postavi-ustrezne normativne ureditve -Spomnimo se obdobja izpred let, ko vk/uvuja izpieu lei, k.u r^Pbdlagl takrat aktualnih družbeno-liv 6k=iio , stal'šč začeli s kampanjsko V Horna • sam°upravno obveščanje. Neod-'' No na, ln brez ustrezne strokovne pomoči razvoja sistema samoupravnega Pinih rt1.3 zložili na pleča družbenopoli-’3' in __e avcev 'z vrst komunistov, sindi- mladine. v stilu „vsi smo novinarji" naj bi hrj| ®.vzdušje, v katerem naj bi informa-S jUk1' k°t gobe po dežju. Na nikakršnih Vodeni oneč optimizem je seveda kmalu OO hjij^Veliko Iskrenega navdušenja cntuZ|'n nosllcev obveščanja je šlo v nič. izil' lJilre,ri„zern na volonterskih osnovah, brez strokovne podkovanosti in brez (Nadaljevanje iz prejšnje številke) potrebnih tehnično materialnih sredstev, pač ne more v nedogled eksistirati. Še posebej, če rezultati dela, pdgojeni prav z opisanimi izhodišči In pogoji, vzbujajo prej pomilovanje in posmeh kot pohvalo. Iz zdravih in legalnih, družbenopolitičnih stališč porojeno navdušenje seveda ni ugasnilo, vsaj povsod ne. Nekje se je iz obupa spričo neuspeha sprevrglo v radikalizem in konflikt V bolj zdravih okoljih se je otreslo začetniških nerodnosti in ubralo vse bolj prave poti. Nikjer te poti niso bile lahke, toda take so celo prinašale temveč izkušenj. V marsikateri sredini je obveščanje po prvih ugodnih rezultatih našlo vse močnejšo podporo. Vanj se je začelo vključevati vse več delavcev iz družbenopolitičnih, samoupravnih in poslovodnih sredin. Oglasne deske v temeljnih organizacijah so postajale vse bolj urejene, na njih so se vse bolj redno začeli izmenjavati zapisniki z različnih sej samoupravnih In družbenopolitičnih organov. Toda še vedno so bili delavci seznanjeni le predvsem s sklepi svojih delegatov, manj pa so vedeli o problematiki iz življenja in dela svoje temeljne in delovne organizacije, na podlagi katere so ti sklepi nastajali. Težko so spremljali samoupravna dogovarjanja in sporazumevanja, še teže so se objektivno odločali, kadar je šlo za njihove tako imenovane neodtujljive pravice, o katerih se odloča s pomočjo različnih oblik osebnega izrekanja. - Informacijsko sliko so poskusila dopolniti različna glasila in bilteni, ki so ponekod postala izredno priljubljena oblika obveščanja. Končno je bilo vsakemu delavcu omogočeno, da je Informacijo odnesel domov, jo tam v miru in zbrano prebral ter si o njeni vsebini (morda tudi s pomočjo posveta z ožjim družinskim članom ali prijateljem) ustvaril stališče do njene vsebine. Z glasili temeljnih organizacij je bila ustvarjena pomembna možnost za nastajanje povratnih informacij v sistemu obveščanja. Delavci so se v problematiko svoje temeljne organizacije začeli vključevati bolj kvalificirano. Začeli so postavljati izvirna vprašanja in včasih ponudili presenetljivo konstruktivne predloge za reševanje problemov. « Uporabljene so bile še nekatere druge oblike obveščanja (v TOZD TEA so mladinci organizirali celo knjižnico s pretežno strokovno družbenopolitično literaturo), toda optimalnih rezultatov obveščanja le ni -^SKRA korak k humanizaciji dela. V pravilni ke o delovnih razmerjih smo zapisali, da bomo uvajali gibljivi delovi čas, kjer je to smiselno in možno. V njih smo navedli tudi osnovno časovno razporeditev dela v tem sistemu na t.im. dovoljeni in obvezni delovni čas. V predlogu za spremembo omenjene razporeditve je navedeno, da na gibljivi delovni čas gledamo s poudarjenim motivom ugodnosti in pravic, manj pa upoštevamo obveznosti, ki jih dodatno dobi delavec v sistemu gibljivega delovnega časa. Sistem smo uvedli tudi tam, kjer zanj ni ali so le majhni pogoji npr. na tekočih trakovih in medsebojno odvisnih delovnih procesih. Prav tako nam ni uspelo v zadostni meri uveljaviti usklajevalne funkcije vodij dela in organizatorjev proizvodnega procesa, saj se moramo zavedati, da sistem GDČ prav tem nalaga dodatne obveznosti in odgovornost. Razporeditev delovnega časa sloni na zahtevi, da mora kot eden izmed elementov tehnolegije delovnega in poslovnega procesa kot celote, prispevati k večji storilnosti dela in s tem k večjemu dohodku na zaposlenega. Čas, v katerem živimo, je za to zadosten komentar. Naše obnašanje pa pogosto ni vodilo v to smer. Zato je delavski svet sprejel sklepe v zvezi z delom in gibljivim delovnim časom. Od 1. marca dalje prične veljati naslednja časovna razporeditev dela po sistemu GDČ: Izmena prva druga tretja Dovoljeni delovni čas 6.00- 17.00 13.30- 22.30 21.30- 6.30 Obvezni delovni čas 7.30 - 13.00 15.00-21.00 22.30- 4.30 Hkrati veljajo tudi sklepi v zvezi z odgovornostjo vodij dela, ki morajo organizirati delovni proces. Le-ta mora potekati nemoteno ne glede na to, da njegovi izvajalci delajo po sistemu GDČ. Neposredno vodenje delovnega procesa mora biti zagotovljeno za celotni dovoljeni delovni čas in ne le za obvezni delovni čas. Kjer to ni mogoče, uvedba GDČ ni bila premišljena, v takih primerih je treba zopet uvesti statičen delovni čas. Zapustitev dela (delovnega mesta) je tudi izven obveznega delovnega časa mogoča le z odobritvijo neposredno nadrejenega vodje dela. Vodje imajo pravico in dolžnost, da v dovoljenem delovnem času določajo delavcem razpored dela glede na potrebe. Poostriti je treba kontrolo prihodov na delo in izhodov, in sicer neposredno v delovnih okoljih in v vratarski službi. Dosledno je treba izvajati določilo, da so v obveznem delovnem času prihodi na delo in izhodi dovoljeni samo z dovolilnico. Proti kršilcem teh pravil je treba hitro, dosledno in učinkovito ukrepati. Poslovodni delavci in vodje dela so osebno odgovorni za stanje v zvezi z gibljivim delovnim časom. V bodoče naj delavski sveti temeljnih organizacij in delovnih skupnosti vsaj enkrat letno proučijo problematiko izvajanja sistema GDČ, predvsem z vidika, kako konkretno izvajanje vpliva na potek dela. Pri Izvajanju sprejetih sklepov je potrebna podpora samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in poslovodnih organov. Alojz Boc Trgovski potniki o prodaji baterij Premajhna izbira baterij, nepravočasne dobave, spremenljiva kakovost, nepravočasno izplačani - super rabati in še marsikaj, so bili v minulem letu glavni problemi, s katerimi so se srečevali pri prodaji Iskrinih baterij trgovski potniki Iskre Commerce. Na te pomanklji-vosti so opozorili na sestanku konec prejšnjega tedna v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani. Sestanek sta organizirali temeljni organizaciji Prodaja in Marketing v Iskri Commerce, poleg trgovskih potnikov pa so se ga udeležili tudi predstavniki Iskrine delovne organizacije Zmaj. Namen tega srečanja je bil predvsem preučiti, kako smo lani prodajali Zmajeve baterije, obenem pa so si začrtali naloge za letos in v prihodnje. Ljubljanskega dogovora se je udeležilo 19 trgovskih potnikov, ki po vsej Jugoslaviji prodajajo naše baterije. Zmaj si je lani začrtal prodajo v višini 430 milijonov dinarjev. Zaradi že naštetih, pa tudi drugih problemov, so plan uresničili le 88-odstotno, to je v višini 378 milijonov dinarjev. Največji kupec Iskrinih baterij je Slovenija, takoj za njo pa Beograd z bližnjo okolico. Precej baterij prodamo tudi v Makedoniji in ožji Srbiji, mnogo manj pa na Hrvaškem, zaradi konkurence Croatie, ter v Črni gori in Bih. Zmaj si je za letos začrtal prodajo v višini 400 milijonov dinarjev. V tem kolektivu so prepričani, da jim bo plan uspelo uresničiti, pri čemer poudaijajo, da je veliko odvisno tudi od trženja samega, torej od prizadevnosti trgovskih potnikov. L. D. bilo, pa čeprav je bilo to obveščanje po svojem načinu in vsebini vse bolj samoupravno (zlasti v TOZD TEA, iz katere izkušenj v tem delu pisanja predvsem izhajam). gočali kontinuiran in enakomeren raz\ samoupravnega obveščanja v TOZD delovni skupnosti skupnih služb Elekti mehanike. Prvi razlog je ta, da sistem ni 1 strokovno oblikovan in organizirano vode saj je na podlagi objektivnih potreb naši povsem spontano. Bil je sicer inspiriran družbenopolitičnimi izhodišči, tode njegi razvoj in obstanek je le imel marsikate stihijsko prvino. Področje obveščanja v D oz. TOZD in DSSS ni bilo normativr urejeno, če seveda ne omenjam tistih nek obveznih členov o obveščanju v statut DO, TOZD in DSSS. Naloge in pravice nosilcev obveščanja niso bile nikjer opredeljene. Nastajanje informacij je bilo torej odvisno od dobre volje posameznikov - nosilcev obveščanja bodisi po strokovni ali družbenopolitični zadolžitvi. V nekaterih okoljih je bilo te dobre volje več, v drugih manj, in tako so se pojavile ekstremne razlike v stopnji razvitosti samoupravnega obveščanja. Medtem, ko je ena TOZD že več let izdajala uspešno glasilo, so se v drugi začeli dogovarjati o tem, da bi vse zapisnike veljalo obešati na oglasne deske. In podobno. Pa še druga plat medalje; Medtem, ko se je prva TOZD ukvarjala z nezakonito dejavnostjo (kajti izdajanje kakršnihkoli tiskanih materialov brez urejene samoupravno sprejete normativne podlage je nelegalno), je bila druga vsaj brez grehov . . . V tem, še vedno uvodnem razmišljanju, se ne nameravam spuščati v podrobnosti, ki so bile vzrok, da obveščanje v nekdanji Elektromehaniki ni v celoti izpolnilo svojega namena. Predstavil bom le eno samo bistveno posledico neurejenega in nepopolnega samoupravnega obveščanja. Neurejen splet informacij ponuja izkrivljeno, varljivo sliko stanja in dogajanja v samoupravnem okolju. Če ni informacij,-moramo računati s pasivnostjo samouprav-Ijalcev, če informacije ponudimo po prostem preudarku ali svojem tistodnevnem počutju, pa bomo povzročili zmedo v njihovih vrstah. Vedeti moramo, da informacija aktivira in mobilizira k dogajanju. Prav tako se moramo zavedati, da obstajajo negativne sile, ki z informacijami tudi manipulirajo. Prav zato je na področju obveščanja treba napraviti red. S strokovnim osnovanjem in samoupravno potrditvijo sistema samoupravnega obveščanja smo v Elektromehaniki že postavili osnove za to. Ta dogodek je sovpadel s sprejetjem aktualnih družbenopolitičnih stališč do področja samoupravnega obveščanja v združenem delu. Preden predstavimo naš sistem, je prav, da se najprej seznanimo z njimi. (Se nadaljuje) ŠE NA TEMO DRUGE KONFERENCE O HUMANIZACIJI DELA Važno je sklepe tudi realizirati Že v predprejšnji številki smo obširno pisali o dmgi strokovni konferenci, ki jo je pripravil odbor za varstvo pri delu in humanizacijo dela. Zaradi dokajšnje odmevnosti konference smo prosili za pogovor Petra Polaka iz kranjdce Telematike. Peter Polak je zanimiv mož. Kot strojni inženir in politolog se poglablja z vso strokovnostjo prav v področje humanizacije dela. »Predvsem je zanimivo,11 nam je dejal Peter Polak, „da v Iskri vlada vse večje zanimanje za področje humanizacije dela. To področje je gotovo ne le zanimivo, ampak tudi koristno, saj od človekovega zadovoljstva in s tem od delavčevega elana v mnogočem zavisi realizacija tako manjših, kot strateških načrtov. Že v debati po konferenci je bilo videti, da se v Iskri lotevamo tako teoretično kot tudi praktično dveh velikih sklopov vprašanj. Prvi sklop humanosti, recimo rajši slovensko človečnosti dela, je na konferenci obravnaval naša delovna okolja, tehniko in tehnologijo dela, delovne razmere, kadrovska, organizacijska in vprašanja družbenega standarda. Torej gre za sklop vprašanj o življenjskih pogojih, ki se zredijo pri delu. Dmgi sklop vprašanj pa konkretizira delo na področju popravljanja „napak“, ki jih nujno prinaša prvi sklop. Tu gre namreč za docela konkretnega delavca ali delavce v konkretni delavnici pri stroju, ali na traku. Odgovori na vprašanja, če so ti konkretni pogoji človeški in s tem ustrezni delavcu, realizirani, je tudi odgovor na vprašanje dobrih delovnih pogojev. Kajti samo konkretne rešitve prinašajo tiste sadove, za katere se zavzemajo strokovnjaki varstva pri delu in seveda vsa naša samoupravna dmžba. Ker je problematika humanizacije dela zelo strokovna in zato tudi včasih laikom malce nepristopna, je velika nevarnost, da bi ostalo le pri konferencah ih zaključkih. To pa bi pomenilo, da ne izboljšujemo delovnih pogojev, kar bi utegnilo imeti zelo daljnosežne posledice. Nevarno je namreč, da bi se zazibali v mnenju, da v Iskri nasplošno težkih delovnih pogojev ni. Zavedati se moramo namreč, da je delo v elektronski industriji zelo statično, sedeče in to lahko povzroča velike deformacije človeka šele po daljšem obdobju. Peter Polak meni, da bo druga konferenca veliko doprinesla pri razširjanju dejavnosti humanizacije dela. Že to, da se strokovni in vodilni ljudje živahno zanimajo za humanizacijo dela in delovnih razmer, je velika pridobitev. Ena največjih napak pri dejavnosti humanizacije je prav nepovezanost dela na različnih ravneh. Prizadevanja za »počlovečenje11 morajo biti vsklajena na vseh ravneh, od TOZD prek DO do celotne SOZD Iskra. Humanizacija dela mora biti vključena že v poslovne odločitve in to od najmanjših pa tja do strateških odločitev Iskrine proizvodnje in poslovanja. Morda je kar malce simptomatično, da je bila ena zadnjih sej odbora za varstvo pri delu zelo slabo obiskana. Na tej seji naj bi pretresli, koliko -sadov je prinesla prva konferenca in kakšni so konkretni rezultati gri realizaciji sklepov prve konference. Že po tem lahko sklepamo, da je na področju varstva pri delu in s tem tudi pri humanizaciji dela narejenega še vedno premalo. Vendar pa lahko rečemo, da se tudi v Iskri področje humanizacije dela premika na bolje. Žedejstvo.da je vse več zaposlenih kvalificiranih ljudi, ki to področje upravljajo, strokovno usposobljenih in s tem imajo tudi vpliv na realizacijo zastavljenih nalog. Inženirja in politologa Petra Polaka smo vprašali tudi, kaj meni o humanosti dela v Iskri, če jo primerja z ostalo slovensko in jugoslovansko industrijo. Pričakovali smo seveda nekaj pohvale na račun humanosti dela v Iskri. Peter Polak pa meni, da smo v Iskri sicer že zaradi specifičnosti našega dela malo na boljšem pred drago, zlasti težko industrijo. Vendar meni, da smo naredili še zdaleč premalo in bo treba v bodoče temu vprašanju posvetit' več pozornosti in zlasti konkretno uresničiti sklepe drage konference o humanizaciji dela. »Konferenca sama po sebi in dobri, strokovno pripravljeni sklepi pomenijo šele napotilo, njihova realizacija pa bo pomenila uspehe.11 Tako je zaključil Peter Polak. KF Zaključki 2. konference o humanizaciji dela I. Udeleženci 2. strokovne konference pojmujemo humanizacijo dela kot celoto idej o položaju človeka pri delu, o spreminjanju oz. izboljševanju tega položaja in kot celoto postopkov za praktično dejavnost. Končni cilj te praktične dejavnosti ni več le čim manj poškodb pri delu in čim manj zdravstvenih okvar zaradi dela, temveč tudi zagotavljanje moralne integritete delavcev v združenem delu. Delavcem Iskre humanizacija dela pomeni tako napredek pri ustvarjanju delovnih pogojev na tehnološko tehničnem področju, kot tudi uspešnost pri reševanju posameznih delavcev ali skupin delavcev z zoženo delovno sposobnostjo. V vseh delih SOZD Iskra so možne pobude za pospešeno humanizacijsko usmeritev. Konkretna dejavnost pa je še vedno premalo sistematična, humanizacij ska prizadevanja so le izjemoma vraščena V samoupravne oz. poslovne odločitve. Interesi delavcev so glede pospeševanja humanizacije dela še dokaj neizoblikovani, njihova stališča pa v veliki meri še neizostrena. V sedanji fazi razvoja SOZD Iskra in zaostrenih pogojih gospodarjenja je nujno, da humanizacij ska usmeritev postane ena njenih pomembnih usmeritev. Ker v Iskri humanizacijsko usmeritev najbolj izrazito povezujemo z dejavnostjo varstva pri delu je nujno, da delavci na področju varstva pri delu skupaj s sindikatom prevzamejo vlogo spodbujevalca in vsklajevalca teh prizadevanj. II. Udeleženci 2. strokovne konference smo v zvezi z obravnavano problematiko humanizacije dela sprejeli naslednja stališča in usmeritve: 1. Službe za varstvo pri delu v delovnih organizacijah naj postopoma vključujejo v svoj delokrog vsklaje- vanje in spodbujanje celovite humani-zacijske usmeritve. Kot pripomoček za uspešno izvajanje te naloge naj služijo poznani ergonomski principi, timdeo delo, tehniško planiranje, informacijski sistem, spoznanja modeme organizacije dela in izobraževanja ob delu ter drago. 2. V humanizacijsko usmeritev naj se poleg že dokaj znanih in delno že uveljavljenih tehničnih, zdravstvenih in socialnih vidikov bolj vključujejo še psihološki, sociološki in organizacijski vidiki dela. ' 3. Do sredine 1. 1982 naj v delov- nih organizacijah sprejmejo srednjeročno usmerjanje akcijske programe najpomembnejših nalog za konkretno uveljavitev humanizacijske usmeritve. Strokovne podlage akcijskih programov morajo pripraviti službe za varstvo pri delu v sodelovanju s sindikatom. 4. V programih za konkretno uveljavitev humanizacijske usmeritve je treba razvijati poleg t.i. modelnih rešitev tudi individualen pristop k posameznemu delavcu. 5. V delovnih organizacijah, naj organizirajo učinkovit sistem predhodnega varstva (t.i. predhodni postopek), ki bo vse nosilce nalog v posameznih fazah postopka (od zamisli do začetka obratovanja delovne priprave oz. uporabe objekta) povezoval in obvezoval, da bodo pri svojih nalogah polno vključevali ukrepe varstva pri delu in principe humanizacije dela. 6. V razvojnih in konstrukcijskih oddelkih ter tehnoloških službah delovnih organizacij je treba spodbuditi organizirano inovacijsko dejavnost za izdelovanje mehaniziranih delovnih priprav in oblikovanje takih tehnoloških postopkov, ki bodo poleg višje produktivnosti zmanjševali nevarnosti in škodjive obremenitve delavcev-pri delu. 7. V vseh sredinah SOZD Iskra moramo zagotoviti učinkovitejše reševanje problemov delavcev z zoženo delovno sposobnostjo, posebno tam, kjer njihovo število narašča. 8. V posameznih temeljnih organizacijah oz. njihovih organizacijskih enotah, kjer obstajajo minimalni pogoji, je treba uvajati programirane rekreacijske odmore, ki lahko pomembno vplivajo na biološko in psihosocialno ravnotežje delavcev in s tem posredno ustvarjajo pogoje za višjo produktivnost dela. 9. Pri izpopolnjevanju sistema nagrajevanja po delu je treba vgrajevati takšne časovne in drage normative, ki, ne bodo krnili delavcem fizične in moralne celovitosti. III. 1. Zaključki konference bodo dani DS SOZD v potrditev. 2. Odbor za varstvo pri delu in humanizacijo dela bo v skladu s svojimi nalogami na temelju teh zaključkov, v roku dveh mesecev, pripravil program svoje aktivnosti in določil konkretne naloge z nosilci nalog in roki za izvedbo nalog. Komisija za zaključke: Peter Polak, Jože Volarič, Jože Golob Iskrin servis na beograjskem sejmišču »Ne, ne gre za .Veliko seobo Srba’ pač pa Slovenci na veliko selijo Srbe sem pa tja po Beogradu,11 sta v šali dejala dosedanji in novi vodja Iskrinega servisnega obrata v Beogradu Žarko Batar in Jovan Radmi-lovič. Tako hudo verjetno le ni, res pa je, da skuša Iskra v Beogradu z razno raznimi selitvami, pa najemanje novih prostorov, adaptacijami in še marsičem reševati problem prostorov. Iskra ima zdaj v Beogradu servis na 3 lokacijah — v ulici Vojvode Stepe 26 servisiramo zdaj električna ročna orodja, na Bulevarju revolucije 259 vse široko-potrošne izdelke, v novih najetih prostorih v hali I beograjskega sejmišča pa vzdržujemo tako imenovano profesionalo. Novi naslov tega servisa je torej servis Iskra Commerce, Vojvode Mišiča 14 Hala I/ Beograjski sejem, Beograd. V Beogradu je Iskra dosedaj servisirala veliko večino profesionalne tehnike nedaleč od Beograjskega sejmišča — na Vojvode Mišiča 12. To poslopje je imela v najemu, s tem, da gaje uredila in plačevala precej visoko najemnino. V njem je bil servis dobrih 5 let. Ta lokacija nikakor ni ustrezala. Hiša je bila izredno dotrajana in so bila potrebna precejšnja sredstva za adaptacijo, nadalje so bili stropi izredno visoki in prostora ni in ni bilo moč ogreti, v hujših nalivih pa je puščala tudi streha. Za lastnike Iskrinih izdelkov, ki so potrebovali popravilo, pa je bila ta lokacija povrhu tega izredno neprimerna. Med glavno cesto in servisom poteka namreč glavna železniška proga, tako da je bfla cesta čez njo odprta na dan le nekaj ur. Ob nekdanjem servisu tudi ni bilo parkirnih prostorov in še bi lahko naštevali. Prav tako najemni prostori v Hali I Beograjskega sejmišča so povsem nekaj dragega. Sobe so v pritličju, vse so svetle, ogrevane, urejene imajo tudi sanitarije, garderobe pa tudi posebno sobo za malico. „Za enkrat imamo vse, kar si lahko le želimo11, poudarjajo Iskrini serviserji profesionalne tehnike. »Tudi najemnina za te prostore je dosti manjša kot v prejšnjem .hlevu’ vsekakor pa tudi ti prostori niso dokončna rešitev prostorskega problema Iskrinega servisnega obrata v Beogradu.11 L. D. Maskiranje mikrovezii v Mikroelektroniki. MIKROELEKTRONIKA Tudi za standard je treba poskrbeti Zahtevna mikroelektronska tehnologija zahteva že v proizvodnji in pri razvoju ter raziskavah nekatere posebne pogoje. V proizvodnji je zlasti važna mikroklima, stalna temperatura, vlažnost in čistost zraka. Poleg teh delovnih pogojev pa je potrebno še marsikaj narediti za družbeni in osebni standard zaposlenih v Mikroelektroniki. Prva stvar, ki nam »normalnim11 delavcem pade v oči v Mikroelektroniki je stroga prepoved kajenja v vseh prostorih, razen v kadilnici. Že to je za »tobakaije11 kar resna in težka zahteva. Poleg tega zahtevajo posebno »razpraševanje11 ob vhodu v proizvodnjo. Nato moraš obleči posebno haljo, kapo in obuti čez čevlje posebno, čisto prevleko. Tako so obiskovalci in delavci v proizvodnji bolj podobni kirurgom v operacijskih sobah, kot pa običajnim delavcem v proizvodnji. Vsa delovna in tehnološka disciplina je potrebna zaradi izredne občutiji-vosti mikrovezij za vsak, še tako majhen, čeprav mikroskopski »tujek11. Malo za šalo, malo zares je dejal direktor Dušan Pirc, da se mikrovezje med procesiranjem lahko pokvari, če kdo kihne vanj. Zato imajo pri delu poseben režim. Zaradi natančnega dela in stalne na- petosti imajo ob pol osmih 15 tfljj v p odmora, da gredo na trenutek sve® tiar zraka, lahko pa spijejo tudi mrzi0' pov toplo (brezalkoholno) pijačo iz aV ben mata. V tej posebni klimi je sorazu1 II.* * * - * - -m no suho in je človek pijače potre V avtomat vrže dinar, pa že priteč6 kava, ali kakav, sok ali čaj. V odin0 je možno pokaditi v govorilnici, "1 se da poklepetati, na razpolago pa j tudi časopisi in revije. Ob 9. je ■ opoldne pa spet kratek odmor. Že letos bodo dobili svojo me^ kjer bodo razdelili hrano, ki j° ( vozil Invest servis, zdaj pa hodij0 malico v sosednje Ferite. Imajo sev6" urejene prevoze na delo in z del3 avtobusi, kot vsi ostali v Stegnah. Imajo tudi nekaj lastnih, kad° skih stanovanj. Morali so jih kup1 S i u v m i w i i j , ivAvritUl o V/ JI*1- , i' ker je pogostokrat nujno ponuditi s-novanje, če hočejo dobiti strok0,1 stanovanja vel^ bi dobili še bi jim lahki dili stanovanja. Ker pa nameni kader, Sploh so siajiuvaiija , vprašanje. Lahko bi dobili še Pre ' strokovnjakov, če bi jim lahko V0l, Z .... . ^ —j« Komunisti in obveščanje sredstev ni v ta namen, je trefiO^ del težko kaj obljubiti. Zato še po86 .] ko] pazijo, da zaposlujejo ljudi, ki u™] »ir urejena stanovanjska vprašanja. ; .^£ Tu bo morala Iskra solidarn0811] narediti še več, pravtako širša druzv S0( na skupnost, saj gre tu za strat®' projekt, pomemben ne le za ^ ampak za vso našo družbo. d _________________ del ko del gal čil V Iskri Kibernetiki v Kranju smo v programe samoupravne in družb Me nepolitične dejavnosti zapisali več pomembnih nalog, kijih bomo ffl03: 00 • ■ " — - - ___________________________________________ opraviti v prvih mesecih letošnjega leta. Mednje sodijo razne aktivno8 zvezi z opravljenimi organizacijskimi spremembami, nenehna prizadevaj za redno oskrbo proizvodnje z domačim in uvoznim repromaterial0. priprave na volitve, obravnave zaključnega računa za preteklo let° j drage. del Vzporedno z omenjenimi pa imajo družbenopolitične organizacije še dodatne naloge. Vse se pospešeno pripravljajo na republiške in zvezne kongrese Zveze komunistov, sindikatov in mladine. V pripravah na omenjene kongrese imajo zahtevno nalogo tudi sredstva javnega obveščanja in glasila v združenem delu. Na Gorenjskem smo te naloge opredelili že na lanskem posvetu, ki ga je pripravil Medobčinski svet ZKS za Gorenjsko. o delovanju naših dražbenopolih^ organizacij. To pa. pomeni, da te organizacije delovati tudi na p0^] Skladno s programom predkongresnih aktivnosti komunistov v regiji in občini, smo v DO Iskra Kibernetika povabili k sodelovanju sekretarje osnovnih organizacij Zveze komunistov. Skupaj z njihovo pomočjo smo želeli sproti spremljati njihove akcije, obravnave in drage pomembne aktivnosti pred 9. kongresom ZKS. Odziv je kljub našim pričakovanjem skromen. Ne bi bilo prav, da molk odgovornih nosilcev informiranja v osnovnih organizacijah Zveze komunistov ostane brez kritike! Naš cilj je takle: doseči je treba sprotno obveščanje delovnih ljudi in občanov čju obveščanja. Sedanje stanje opozarja, da v posameznih vodstvu1 organizacijah še niso povsem dou^. svojega položaja in vloge v sisteffl socialističnega samoupravljanja. . Zveza komunistov mora med 'j11' razčlenjevati in analizirati mora P‘‘ bleme, kot je dejal tovariš EdVn Kardelj, s katerimi se ubadajo, . ljudi se mora učiti, prisluhniti i0!! njihovim predlogom in pobudan) l!‘ Pokazati mora ljudem širše vll\ problemov, celoto interesov 1° | usmerjati skladno z družbenim in,c. som. To seveda ne velja sam0 „ Zvezo komunistov, temveč vse dJT benopolitične organizacije. moramo, da je obveščanje izre\i močan dejavnik stabilnosti ^ dražbe in, da je obveščenost in0 ^ ogromna politična sla, ki mnog0 P pomore k trdnosti našega celoti političnega sistema. J Zato si morajo tudi komu01 prizadevati, da prek sredstev obve$! nja in z dragimi oblikami delov3': razlagajo delavcem in občanom sprf te ukrepe. J Danes objavljamo edini prispe, r poteku predkongresnih aktivnosti/, nam ga je posredoval Miro Zelnik tem seveda ne dvomimo o živ^j samoupravni in družbenopoli*11 aktivnosti v ostalih organizacij^;, naslednjih številkah želimo zabeli tudi njihove prispevke. Predkongr^ del vili ne vrs Ur< ok dei vel del Zs bo vo Pn Zl K( na Se T( Pl PC Pc le?'i obdobje namreč ni pomembno temve° ; 8r člane V pritličnih prostorih te hala je Iskrin servis. Zveze komunistov, iemw- j vse delovne ljudi in občane, predv53 pa za mlade. Pričakujemo, da bodo naše k0 čne in spodbudne besede padle plodna tla. Alojz °BČNl ZBORI osnovnih organizacij sindikata široke potrošnje Mejnik v sindikalni dejavnosti Za občne zbore sindikalnih organizacij, ki se v februarju vrstijo v osnovnih organizacijah, lahko upravičeno trdimo, da so mejniki v delovanju sleherne osnovne organizacije. Zbere se večina članstva, ki se med letom le redko zbere domala brez izjem in kar je najpomembnejše — ocenijo se uspehi, neuspehi in zadolžitve, ki izvirajo iz dela v preteklem mandatnem obdobju dveh let. V zadnjih dneh smo v Široki potrošnji obiskali dva občna zbora — v TOZD Razvojni institut v Ljubljani in v TOZD Sprejemniki v Sežani. vojni institut - majhen, r°VEZAN KOLEKTIV ,, delovni kolektiv, ki šteje le 22 an°v) je pripravil svoj sindikalni j (Or v ponedeljek, 8. februarja. Ude-i.l so se ga brez izjeme vsi člani 01ektiva, ker je brez dvoma svoje-fsten dosežek, ki ga v večjih kolekti-; 01 »zgodovina11 običajno ne beleži. I , Na sestanku so pregledali svoje • e|°> ocenili vlogo sindikata v obdob-teorganizacije in nove samoupravne i* r8aniziranosti. Poudariti velja, da so ežš gl)reteklern mandatu sklicali kar 17 -J sestankov in da so se uspešno aV:: r0vezovali s sindikatom v svoji druž-°enopolitični skupnosti. Takšno eb ki so si jih zapisali v^-®°f ®|0vni program, so v ospredje postaji0 uli zadolžitve s področja samouprav-i j|e organiziranosti. Sprejeti morajo tiOT rsto samoupravnih aktov, ki bodo lOtf u[ejali medsebojna delovna razmerja v icdlj ^viru delovne organizacije, kjer ne e V kujejo niti polno leto. Med nalogami ;vir iUIH( stei’1. ^elja še vnaprej omeniti pozornost delovanju delegatov, ustanavljanju 00 in poživiti delovanja sekcij, ki b°do delovale v okviru 00 ZS. lj# Na zbora so izvolili tudi novo i f V0(lstvo osnovne organizacije. Novi ,d# Predsednik 00 ZS je MARJAN o, (? S-ATOLAS, sekretar LJUBO mej kOPAč, delegat v konferenci osnov-i’ ^ organizacij Široke potrošnje pa so |°leg predsednika še JOŽE MARINČEK in ERIKA MAVER. ];OZD SPREJEMNIKI, SEŽANA - V REČEM GOSPODARSKEM ^LOŽAJU BO MORAL SINDIKAT podvojiti učinkovitost ^ Na občnem zbora sindikata v l°vami radijskih sprejemnikov (kar programom in kapacitetami — da bi jo bilo moč odpraviti čez noč. Ža normalno poslovanje bi morali v Sprejemnikih dobesedno takoj zagotoviti podeseterjen izvoz — le tako bi lahko sami ustvarili, dovolj deviz za nakup reprodukcijskega materiala v tujini in predvsem — na domačem, jugoslovanskem trgu! Zahteve po deviznih participacijah namreč zdaleč presegajo možnosti sežanske Iskre. To pa še ni vse — zahteve po združevanju sredstev za razširjeno reprodukcijo z dobavitelji repromateriala so tudi mnogo preširoke, da bi jim bili v Sežani kos. Seveda v teh skopih besedah ni pojasnjena celotna problematika, ki jo med dragim označuje tudi izredno pereč likvidnosti položaj, vendar je zadosti nazorno opisana še posebej, če dodamo dejstvo, da trenutno v Sežani ni nikomur jasno, kako zaposliti (če bodo današnji pogoji deviznega poslovanja obveljali) domala polovico od 500 zaposlenih! Ni potrebno posebej poudarjati, da so te besede mnogo bolj odjeknile kot pregledovanje različnih - čeprav uspešnih! - akcij, ki jih je pripravil sindikat v preteklih dveh letih. Naj jih naštejemo le nekaj: organizirali so izlet v Reteče in Železnike (o njem smo seveda poročali), lotili so se udarniškega postavljanja ograje okrog tovarniškega zemljišča in vložili kar 650 ur postavljenega dela. Akcija še ni zaključena, saj se še n(_zvrstilo precej članov kolektiva! Manj uspešna so bila prizadevanja sindikata pri zagotavljanju dobrega in vestnega delovanja delegatov in delegacij. Ta ugotovitev je veljala tako za delegate, ki povezujejo TOZD z družbenopolitično skupnostjo kot za tiste, ki delujejo v različnih Iskrinih samoupravnih organih na vseh ravneh. Popolnoma neuspešna so bila prizadevanja za zagotovitev letovanja sežanskih Iskrašev. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev še naprej ostajajo brez lastnih počitniških kapacitet, kar pa seveda močno zavira uspešnost smotrnega izkoriščanja letnih dopustov. V delovnem programu so si začrtali nekaj osnovnih izhodišč. V ospredje so postavili naloge, ki so povezane z uresničevanjem gospodarske stabilizacije. S tem v zvezi ugotavljajo, da so zadolžitve delavcev precejšnje, da lahko veliko pripomorejo z boljšim izkoriščanjem kapacitet, delovnega časa, z izboljšanjem delovne discipline itd. Ob ugotovitvi, da je učinkovitost delegatskega sistema v veliki meri odvisna od razvitosti samoupravnih odnosov v temeljni organizaciji, je razumljiva odločitev, da takšne odnose kar najhitreje vzpostavijo v svojem kolektivu. Precej široko delovno področje so si določili tudi v okvira izgrajevanja sistema nagrajevanja po delu. Uveljavljali bodo enotne kriterije za pravilnejše vrednotenje dela. Posebno poglavje zadolžitev sega v področje zagotavljanja socialne varnosti delavcev. Ob tem so si še posebej določili cilj, da zagotove socialno varnost tudi tistim delavcem, ki s svojim delom ne morejo pridobivati zadostnih dohodkov. V prvi vrsti pa poudarjajo, da bodo boljšo socialno varnost lahko zagotovili le z boljšim poslovanjem in večjim ustvarjenim dohodkom. Na zbora so izvolili tudi nov izvršilni odbor 00 ZS, ki šteje- 20 članov, odbor blagajne vzajemne pomoči, ki šteje 5 članov, tričlanski nadzorni odbor, člana občinske konference ZSS ter člane konference sindikata Široke potrošnje. Poleg predsednika izvršilnega odbora (ki bo izvoljen na konstitutivni seji 10 00) sta to Nadja Zadnik in Drago Zlobec. Stane Fleischman lahko s svojim bazičnim razvojem kosa z najbolj uglednimi na svetu - v ZDA, zahodni Evropi, na Japonskem in v SZ. „Tovama, ki jo je obiskala Iskrina delegacija, izdeluje med dragim naprave s področja elektroobločnega, elektrouporovnega in točkovnega varjenja. Iskra v svojem proizvodnem programu nima elektroobločnega varjenja, je pa ta način še vedno zanimiv za določen del svetovnega tržišča. Iskra bi lahko torej s svojo razvejano prodajno mrežo v svetu tržila ta program na tretjih tržiščih. Kot že rečeno, je zanimiv tudi elektrouporovni program, pri čemer bi ga bilo treba izpopolniti z najsodobnejšo programsko opremo. Pri tem bi lahko sodelovala oba razvojna instituta - Iskrin in omenjeni kitajski nacionalni institut iz Chengudja. Podobno kot elektfoobločne varilne naprave bi lahko oba partnerja prodajala na tretjih tržiščih tudi elektrouporovni program. Med skoraj 10-dnevnim obiskom ter števUnimi pogovori s kitajskimi strokovnjaki sta obe strani ugotovili, da obstajajo realne možnosti za najširše sodelovanje - pričenši z razvojem in delitvijo proizvodnje kot tudi trženjem. Ustanovili so tudi posebno skupino strokovnjakov, ki bo vnajkrajšemčasu, predvidoma pa že v letošnjem prvem četrtletju, skušala nakazati smeri sodelovanja na vseh treh področjih - razvoja, proizvodnje in prodaje. Ena izmed prvih operativnih nalog bo ta, da si bosta partnerja izmenjala tiste izdelke, ki zanimajo eno ali drago stran, pa naj bo to zaradi osvajanja proizvodnje, morebitnih nadalj- njih izpopolnitev ali pa trženja na svojem ali tretjih tržiščih. Omenjena operativna skupina bo v prvem obdobju delovanja preučila predvsem programe varilne tehnike obeh strani ter skušala strokovno določiti tisti program, ki bi bil zanimiv za jugoslovansko in kitajsko, zlas)? pa tretje tržišče. Ob tem je treba zapisati, da kitajska varilna industrija že dandanes relativno mnogo izvaža na območju Jugovzhodne Azije in močno konkurira Japoncem, na dragih tržiščih pa ni tako močna in bi lahko zanjo Iskrina ZT-mreža prevzela tržni del. Obisk instituta in tovarne v Chen-guduju je delno že nakazal tudi možnosti specializacije oz. delitve dela, seveda glede na usposobljenost obeh strani. Na področju proizvodnje bi lahko kitajski partnerji prevzeli mehanske in jakotočne komponente varilnega programa, Iskra pa šibko-točni, oz. krnriilno-procesorski del. Na področju razvoja se kažeta dve smeri sodelovanja — razvoj na obstoječih napravah, ki bi se lahko začel že v bližnji prihodnosti, in pa področje bazičnega razvoja, kjer bi se morali šele dogovoriti o delitvi nalog. V poštev prihajajo predvsem mehanizacija in avtomatizacija varilnih postopkov ter razvoj tehnoloških robotskih sistemov za elektrouporovno in obločno varjenje. Kot že rečeno bo delegacija kitajskih varilnih strokovnjakov najverjetneje vrnila obisk februarja. Do takrat bomo v Iskri tudi že pripravili predlog sporazuma o dolgoročnem razvojnem in tehnološkem sodelovanju. LD Pred obiskom kitajskih varilnih strokovnjakov Poročali smo že o nedavnem obisku Iskrine delegacije v LR Kitajski, v kratkem, najverjetneje februarja, pa bo obisk vrnila kitajska delegacija. Gre za izmenjavo obiskov kitajskih in Iskrinih strokovnjakov s področja varilne tehnike, ta srečanja pa naj bi odgovorila na vprašanje, kakšne so možnosti za navezavo razvojnih, proizvodnih in tržnih odnosov na področju varilne tehnike. Iskrini predstavniki — svetovalec glavnega direktorja Iskre Commerce Marcel Božič, član KPO temeljne organizacije Razvojni institut v DO Avtomatika Deso Javornik in direktor prodajnega sektorja za varilne naprave v Avtomatiki Tone Žargar so, kot smo poročali, koncem lanskega leta obiskali najprej Peking, nato pa še glavno -mesto pokrajine Seču an Chengdu, kjer sta vodilni kitajski institut za varilno tehniko in tovarna varilnih naprav. Vsekakor sodi institut med vodilne ustanove na svetu in se Bogata inovacijska dejavnost v Šentjerneju Lani konec leta so razdelili v vseh 3 šentjemejskih TOZD priznanja inovatorjem. Med drugimi je prejel priznanje tudi Stane Sluga in sicer za inovacije: strojno spajkanje ETN, natikanje kontaktov na keramične substrate in lomljenje keramike. Vse tri inovacije služijo v proizvodnji TOZD Potenciometri in hibridi. Stane Sluga dela v oddelku hibridnih debeloplastnih vezij. Tu proizvodnja pred strokovne sodelavce, delo in vedno nova vezja postavljajo tudi vedno nove tehnične naloge. Vsako ročno delo je zamudno in tudi drago. Prav zato je avtomatizacija vedno novih operacij bistvenega pomena. Hibridna vezja so namreč izdelek, ki ga proizvajalci elektronskih naprav naročajo po svojih specifičnih potrebah in zato je pravzaprav vsako hibridno vezje inovacija in nov proizvodni artikel. Prva naprava, ki smo jo omenili v uvodu — strojno spajkanje ETN je v bistvu naprava za množično spajkanje, ki ji pravijo inženiiji „flow solder11. To je sicer znana naprava, vendar jo je bilo treba posebej skonstruirati za potrebe spajkanja v hibridnih vezjih. Deluje pa nekako takole: delavke v tiskano vezje ročno ali strojno vstavijo desetine in več elementov, zdaj pa jih je treba prispajkati. Ker je kontaktov na desetine ali celo stotine, je ročno delo zelo zamudno in tudi nezanesljivo. Spajkalna naprava pa je v bistvu posoda z razgretim činom, v katero naprava pomoči vso narobno stran tiskanega vezja in ob tem se prispajka-jo vsi kontakti hkrati. Tole se sliši zelo enostavno, ker smo povedali poenostavljeno. V bistvu pa je tu vrsta mehanskih, kemičnih in Računalniški utrinek Dekle, ki je pred nami razgrnilo sveženj ob robu perforiranega računalniškega papirja, pravzaprav za vse skupaj res ni krivo — le na pomoč nam je priskočila, da smo fotografirali potratnost naših računalnikov (programerjev? ) v Iskrinem računskem centra v Ljubljani. Gre za redno poročilo o realiziranem izvozu temeljnih organizacij (v našem primeru široko-potrošnih TOZD), ki je izrazito informativnega,značaja, ki se ne arhivira — dokument, skratka, ni trajne vrednosti. Zbodlo pa nas je nekaj dragega. S črnim flomastrom smo obkrožili potiskani del papirja, ki na vsakem prelomu zavzema le neugledno manjšino sicer kar solidne kvadrature papirja. Ob vzdihovanju naših papimi-čarjev, da ni surovin, pa grafične industrije, da ni papirja, je tudi podatek, da se kar 42 % odpadnega papirja reciklira, jalovo zagotovilo, da v Iskri gospodarno ravnamo s papirjem. Zato vprašanje odgovornim pri računalnikih — mar res ni mogoče vsega skupaj „stisniti“ na manjši kos papirja? Prostora (nepotiskanega) je namreč več kot dovolj, kot računalniški (skoraj) analfabet pa sprašujem, če je ..printerje11 mogoče prepričati, da bi bolj razumno ravnali z dragocenim materialom? .Stane Fleischman ■ občnega zbora v TOZD Sprejemniki J dragih procesov, ki so opravljeni v trenutku, zanesljivo in ustrezno. Torej tako napravo predstavlja inovacija Staneta Sluge. Druga njegova inovacija je nastala zaradi potrebe, da bi natikali kontakte z obeh strani plošče. Napravo so nujno potrebovali, uvoz je bil skoraj nemogoč zaradi več vzrokov, zato so se fantjč lotili dela sami. S pomočjo domače konstrukcije so rešili vrsto problemov, vložili mnogo znanja in truda ter potrpljenja in naprava je „bila rojena, porabna in dobro ter natančno deluje,11 pravi Stane. Napravo še izpopolnjujejo, uporabna pa je tudi za natikanje na steklene ploščice in še za drage vrste natikanja kontaktov. Skratka, zelo uporabna naprava, ki jim pride vsestransko prav. Naslednja inovacija, ki jo ima Stane še „v delu11 pa je lomljenje keramike, ali natančneje čip — uporov. Malih čip uporov bi radi kupci vse več in seveda je treba zmogljivosti povečati in to po možnosti s tehnološkimi izboljšavami, kar je najbolj ekonomično, zanesljivo in ne rabi preveč prostora. Smisel inovacije je rešitev vprašanja, kako lomiti tako majhne delce keramike. Najprej so to delali ročno s ..knakeiji11. Pri tem pa je bilo preveč izmeta, včasih celo do 40 %. Zdaj pa so našli rešitev po sistemu valja, ki nima trde podlage, ampak mehko. Stvar rešujejo s silikonsko gumo. Na to mehko podlago postavijo lasersko rezani keramični substrat, za različne formate, oz. dimenzije keramičnih substratov in tu jih brez težav in večjega izmeta „lomijo“. Za inovacije so Staneta Slugo ustrezno nagradili in tudi priznanje je dobil. Ob koncu smo ga vprašali, zakaj nekateri kvalificirani ali celo nekvalificirani ljudje inovirajo, izumijo izboljšave in nove, boljše postopke, drugi pa ne. Takole pravi Stane: ,.Mislim, da gre za zavzetost in nujo. Če problem nastane, ga je pač treba rešiti. Seveda pa je tu treba imeti določeno tehnično znanje in izkušnje, ki jih je z intenzivnim delom vse več.11 j^p TOZD FERIJI Sindikalni občni zbor Prejšnji teden so imeli v TOZD Feriti občni zbor sindikalne organizacije. Pregledali so delo v minulem mandatnem obdobju, naredili načrt za prihodnji dve leti in izvolili nov izvršilni odbor 00 sindikata za njegovega predsednika pa Janeza Kržišnika. Hkrati pa so imeli temeljno kandidacijsko konferenco, kjer so potrdili evidentirane kandidate za prihodnje volitve. V poročilu izvršilnega odbora so povedali, da sta bili zadnji dve leti zaradi stabilizacijskih prizadevanj v znamenju zaostrenih gospodarskih pogojev. To se je poznalo pri nabavi re-promateriala in s tem v motnjah v proizvodnji. Vendar so kljub vsem težavam obe leti v Feritih letne programe v proizvodnji v celoti dosegli, lani celo presegli. Presegli pa so celo izvozne načrte. Največja težava: je v Feritih zavlačevanje investicije. V tej tovarni so namreč z intenzivnim delom, po potrebi celo v treh izmenah do konca prenapeli vse zmogljivosti in ob tem naredili ugoden položaj pri inozemskih kupcih. Vendar kljub vsemu izpolnjevanju najostrejših kriterijev za investicije, niso in niso dobili dovoljenja za začetek del. Tako bo zdaj, ko dovoljenje imajo, zakasnitev znašala več kot leto in pol. Prav zaradi tega bodo morali ostati pri močnem „presingu“ v proizvodnji, da bodo vsaj delno nadoknadili manjkajoči del novih zmogljivosti. Predvsem pa si je zadnji dve leti sindikat prizadeval uresničevati v praksi Zakon o zdmženem delu. V tem času sta tudi nastali osnovni organizaciji sindikata in ZSMS v poslovni enoti Ljubno Solčava. Tako bo lahko ta dislocirana enota prek svojega sindikata uveljavila vse pravice, ki ji ga nudi ZZD. Na občnem zboru sindikalne organizacije poslovnih enot Iskre Feriti na Ljubnem in v Solčavi so prejšnji teden pregledali delo sindikata v zadnjih dveh letih. Ugotovili so, da delovni kolektiv raste ob uspešno izvršenih delovnih nalogah in da se vse bolj uspešno vključuje tudi v samoupravno in družbenopolitično delo. Dobrih deset let je minilo, odkar so začeli z delom na Ljubnem in pet let, odkar so stekli stroji v šoli v Solčavi. Iskra, TOZD Feriti je tu odprla za začetek delavnici, zdaj pa je na Ljnbnem že kar pravcata tovarna, v Solčavi pa so tudi premagali začetne težave in delo teče po ustaljenih normah. Andrej Kranjc, predsednik občinskega sindikalnega sveta iz Mozirja, ki se je občnega zbora in kandidacijske konference udeležil, je v svojem pozdravu izrazil veliko zadovoljstvo nad delom te osnovne sindikalne organizacije.* „Tako nastaja v Zgorji Savinjski dolini industrijska tradicija, ljudje ostajajo tod in tako nam je uspelo zajeziti že kar zaskrbljujoče odhajanje mladih ljudi." Iz poročila osnovne organizacije sindikata smo videli presek dveletnega dela v TOZD v proizvodnji in na družbenopolitičnem področju. Predvsem Sicer pa tvorno sodelovanje sindikata v Feritih z ZK in 00 ZSMS ter samoupravnimi organi predstavlja največjo oporo pri družbenopolitičnem delu in samoupravnem odločanju. Sindikalne skupine so živele in postale nosilec samoupravnega odločanja v vseh celicah TOZD. Poleg tega pa se prav prek sindikalnih skupin pretaka največ informacij. Tu zvedo vse domače podatke o delu in poslovanju, prek delegatov prihajajo vesti iz občine, KS, delovne organizacije in SOZD. Za dober sistem informiranja pa v dobršni meri skrbi med kolektivom »Informator", ki ga izdajajo po potrebi tudi dvakrat tedensko. To pa bi bilo, ne le po prizadevnosti, ampak tudi resni (in kratki) vsebini lahko marsikateri tovarni za zgled. Sindikat se je vključil tudi v obrambne priprave, kar je treba gotovo pozdraviti v zaostrenem mednarodnem položaju. Osredotočili so se zlasti na samozaščitno obveščanje. Med drugim pa so se posvetili tudi notranji kontroli, saj so opazili tudi nekaj odtujitev, žal pa so odkrili le enega storilca. Med drugim je sindikat v zadnjem mandatnem obdobju zelo razgibal »poletne" in zimske športe. Tudi kulturne dejavnosti je bilo nekaj več. Največja pridobitev pa je najbrž nekaj ležišč v Iskrinem počitniškem domu v Poreču in tako so lani člani kolektiva kar številno letovali na morju. V programski usmeritvi za prihodnji dve leti pa so člani sindikata v Feritih dali precej poudarka socialni varnosti, kar bo zagotovila visoka storilnost, ki tudi zdaj ni majhna v tej TOZD. Poleg tega so zapisali v program tudi izobraževanje, kulturno delo in šport ter rekreacijo. Na kandidacijski konferenci, kije sledila zboru, so potrdili evidentirane kandidate za domače samoupravne organe v TOZD pa tudi za delegacije v DO, SOZD in občini. so se uspešno vključili v stabilizacijska prizadevanja z dviganjem produktivnosti in močnim prizadevanjem za čim večji izvoz. Imeli so precej težav, zlasti leta 1981, ko so morali zaradi pomanjkanja materiala celo menjavati proizvodni program in se niso mogli v celoti držati prvotnih načrtov. Vendar so z razumevanjem in resnim delom kljub vsemu dosegli načrtovano proizvodnjo in tudi ustrezen gospodarski učinek, kar se je tudi odrazilo v matični tovarni v Ljubljani. Še vedno pa nekateri niso zadovoljni z nagrajevanjem po delu. Nekateri sodelavci so celo predlagali, da bi nagrajevanje po delu zamenjali kar s fiksnimi postavkami. Seveda so to 1 osamljeni primeri, v celoti pa prevladuje mnenje, naj dobi vsak toliko, kolikor je naredil in kakršna je kakovost njegovega dela. Najbrž je eden izmed največjih uspehov dela sindikata zadnja leta učinkovit sistem informiranja v vsej TOZD Feriti. Imajo svoj »Informator", ki izhaja po potrebi. Lani je na primer izšel večkrat, tudi po dvakrat tedensko. Izšlo je 88 številk. V Informatorju tekoče zvedo sodelavci vse poslovne novice, dobijo material, na podlagi katerega potem tečejo razprave v sindikalnih skupinah pa tudi informacije o delu samoupravnih organov, družbenopolitičnem delu in delu poslovodnih ljudi. Tako izčrpen in tekoč način informiranja je zlasti pomemben, ker imajo v TOZD 2 osnovni organizaciji sindikata, ki sta prostorsko oddaljeni okrog 100 kilometrov. Vendar so prav z učinkovitim informiranjem povezali obe enoti TOZD v Ljubljani in na Ljubnem ter v Solčavi. Draga važna ugotovitev poročila pa je bila, da dobivata pos!oyni enoti v zgornji Savinjski dolini tudi vse bolj strokovno podobo. Tako so dobili 'službo kontrole kvalitete, tehnologa in vodjo poslovnih enot. Taka zaokrožena tehnološka in strokovna podoba bo lahko veliko pripomogla k samostojnejšemu, boljšemu in tudi bolj strokovnemu delu. Uredili so tudi vrsto organizacijskih vprašanj in tako samoupravno in družbenopolitično delo tečeta nemoteno. Imajo lastno mladinsko organizacijo, ki vse bolj kaže svojo aktivnost in vse več sodeluje pri samoupravnem odločanju in vnaša v kolektiv živahnost, ki jo lahko prinese samo mladina. Sindikat je lani prvič poskrbel tudi za organizirano letovanje delavcev na morju. Industrija elementov ima že dobro leto namreč svoj počitniški dom, kjer so letovali tudi Iskraši iz Ljubnega in Solčave. Da pa bi bilo letovanje še bolj dostopno vsem, so namenili precej denarja iz sklada skupne porabe za regresiranje penzionov in je tako vsak od zaposlenih plačal le dobro polovico realne cene. Sprejeli so tudi usmeritev za delo sindikata v letih 1982-84. Načrtujejo poživitev dela na vseh področjih družbenopolitičnega življenja in zlasti tvorno vključevanje v stabilizacijo našega gospodarstva prek višje proizvodnje in izvoza. Sledile so volitve. Izvolili so nov izvršilni odbor s predsednico Sonjo Fužir na čelu. KF Priprave na volitve so v polnem teku Indok center v Kranju je v torek, 2. februarja sklical novinarsko konferenco o pripravah na volitve ’81. Volitve so eno najpomembnejših družbenopolitičnih opravil, ki zahtevajo popolno angažiranje družbenopolitičnih organizacij. Zato sta OK SZDL in Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije v Kranju želela predstaviti potek vodilnih priprav in evidentirane možne kandidate za vodilne funkcije. Na vprašanja novinarjev so odgovarjali člani volilne komisije pri predsedstvu OK SZDL Kranj. Predsednik komisije Roman Nahtigal je v oceni dosedanjih priprav na volitve ’82 opozoril, da nekatere organizacije združenega dela kasnijo s predkandi-dacijskimi postopki, medtem ko so se kr ajevne skupnosti večinoma ravnale v skladu z rokovnikom. ■ Zamude so nastale tudi v kranjski Iskri, kjer so spremembe v samoupravni organiziranosti bivše Elektromeha-nike povzročile nekatere nejasnosti. Z večjo aktivnostjo in pomočjo strokovnih služb in ostalih dejavnikov, ki sodelujejo v pripravah na kandidacijske - konference, bodo tudi Iskraši uspeli nadoknaditi zamujeno in opraviti kandidacijske konference do 10. februarja. V prihodnjem obdobju bo treba odpraviti tudi slabosti, ki jih je pokazalo delegatsko (ne)delovanje v nekaterih OZD in KS, pa so bile morda spregledane, je dejal R. Nahtigal. O uspešnosti delovanja delegatskega sistema v občini Kranj so bile opravljene analize, ki so pokazale na nepravilnosti, storiti bo torej treba vse, da bo delo delegatov in delegacij v vseh okoljih resnično zaživelo. Predvideno bo 10. februarja sklican plenum Občinske konference SZDL Kranj, ki bo obravnaval priprave na letošnje volitve in ocenil evidentirane možne kandidate za vodilne funkcije v občini in SIS. Kandidate bomo predstavili v »Informacijah". A. Boc DOPISUJTE V ISKRO! Na obenem zboru v Solčavi TOZD FERITI - POSLOVNA ENOTA UUBNO-SOLČAVA. Stabilizacijska prizadevanja in politična aktivnost Iskra Invest servis mora biti korak pred drugimi C Invest servisove dejavnosti je težko opredeliti v majhno definicijo, saj opravlja tako različne naloge, da jo najlažje označimo kot Iskro v malem. Posega na vsa področja dejavnosti pa spet ostaja na stopnji, kjer služi vsem. Z inženering dejavnostjo mora biti nekaj let pred drugimi, hkrati pa služiti z uslugami, ki so nujno potrebne, da vse teče po ustaljenih kolesnicah. O tem smo se pogovarjali s pomočnikom direktorja Francem Aljažem. Ena od nalog Invest servisa je strokovna priprava investicij za SOZD in delovne organizacije Iskre, ki nimajo takih svojih strokovnih služb. Tako Investov Inženering, ki pripravlja nove gradnje in tudi ureja vprašanja zemljišč, že rabljenih stavb in komunali), nujno gleda naprej. V Iskri se odpirajo nove možnosti in potrebe proizvodnje novih dejavnosti in zanje je treba pripraviti dolgoročne programe razvoja, jim zagotoviti prostor za gradnjo, širitve in adaptacije. Ker postaja sedanji prostor, ali bolje prostori v ljubljanskem bazenu tesen, v Investu že idejno obravnavajo nov projekt lokacije v Stanežičah. To bo nova industrijska cona, kjer je treba pripraviti prostor zlasti za nove Franc Aljaž urejanje okolice, skrb za komunalijc snago red in celo za poslovni red, kcl je to na primer v PPG, ki ga ima Inves' na skrbi. Zadnjič sem nekje poslušal pof vor o ljubljanskih sodobnih poslovni1 stavbah. Nekdo od sogovornikov f dejal: »Nobena poslovna stavba ^ drži zastavljenega reda, izgleda in ur6' ditve od začetka tako dosledno, k0’ Iskra v svoji poslovni stavbi. Red i” disciplina, urejenost in skromna el£’ ganca enostavno dihajo, ko greš po t6l hiši. Precej imam opraviti po pošlo'1 nih prostorih po Ljubljani pa težkc najdeš kje tolikšen red." Gotovo W mia del« na] < Prh ga« del« sed; Pos glas be& Vinko Urh in Zdravko Habič - Investova šoferja. dejavnosti, ki jih ima Iskra v dolgoročnem načrtu. Sedanja največja lokacija v Stegnah postaja tesna, saj prostor komaj zadostuje za sedanje tovarne in za njihovo širitev v eni ali dveh etapah. Ob tem Invest servis načrtuje že daleč naprej, saj bi ta lokacija vsaj za Ljubljano Iskri služila tja v začetek prihodnjega tisočletja, se pravi po letu 2000. Zato je tudi važno, kakšne in koliko kompetenc ima inženiring dejavnost. Prek teh in takih načrtov namreč Iskra lahko realizira programe in projekte, ki bodo morali danes ali jutri zagledati luč sveta. Tako lahko Iskra enotno uresničuje dolgoročne strateške načrte, ki bodo podlaga razvoju elektronike pri nas še prihodnja desetletja. So pa spet nekatere dejavnosti Invest servisa, ki so tem strateškim projektom pravo nasprotje. To je skrb za vsakdanje potrebe v TOZD in različnih službah. Te dejavnosti opravlja Invest masovno in zato strokovno, hitro in s tem zagotavlja tovarnam nemoteno delo. Take dejavnosti so na primer vzdrževanje stavb in naprav, poklon Invest servisu za njegoV0 skrbno delo. Tudi prometna dejavnost je važe11; faktor, zlasti v času stabilizacije. Tak° so ista vozila na razpolago vsakomurv Iskri in so tako racionalno izkorišč6' na, često isti avtomobil po večkrat113 dan. Pa spet za dolge vožnje podne'1 in ponoči, če tako zahteva poslovanj6 in Iskrini naročniki. Gotovo j6 daleč bolj gospodarno, da vozni par, služi vsem, tako je manj čakanja, manj »prostega" teka vozil, ki sicer, če sov lasti ene TOZD, navadno služijo san10 enemu človeku in so vse premalo h' koriščena. Sicer pa mora Invest servis ob & vesticijski dejavnosti in tudi vzdrž6-vanju uporabljati najnovejše tehn°' loške dosežke. Ti dosežki se kažejov izbiri in uporabi naprav, strojev, ur6' ditve in tudi sodobnem oblikovanju Tudi tu ima Invest svojo važno funkcj' jo, saj mora biti korak pred drugirU’: če hoče zadostiti potrebam in funkcij1 Iskre, ki je že s svojim elektronskiU1 programom na čelu tehničnega raZ' voja Slovenije in med prvimi v Jug0, slaviji. pY Kg Ele ne! ele: Pol bes Erv čla Ma na$ km Po: slo, t>0 Cel Jož !° Ca; na ted ISKRA COMMERCE Uspela krvodajalska akcija Krvodajalska akcija, ki jo je v začetku prejšnjega tedna organiziral Koordinacijski svet ZSMS v Iskri Commerce, se je udeležilo kar 90 delavk in delavcev tega kolektiva, komercialnih področij Iskrinih proizvodnih organizacij, ki imajo sedež v PPC, in Iskre Invest servisa, Zorina in Delovne skupnosti skupnih služb SOZD Iskra. Svojo kri so dali v večini mladi, nekaj pa je bilo tudi že dolgoletnih krvodajalcev. Glede na lansko število udeležencev v akciji — bilo jih je 70 lahko rečemo, da je akcija zelo uspela. Če pa primerjamo število zaposlenih in število krvodajalcev, vidimo, da je to razmerje še vedno premajhno. Z izjemo fantov in deklet in TOZD Prodaja iz Javnih skladišč. Od 12 zaposlenih se je krvodajalske akcije udeležilo kar 10. Povsem drugače pa je v TOZD Marketing: od približno 100 zaposlenih je na akcijo prišla le ena krvodajalka. In upravičeno nam je dejala, da je žalostno, ker od 100 zdravih daruje kri le sama. Vsekakor ni naš namen, da bi v tem članku iskali krivce za tolikšfi0 nezainteresiranost v nekaterih kolekd vih za tako humano akcijo, verjetu0 pa je posredi , le več neobveščenost1 kot pa česa drugega. Občni zbor OOS TOZD Elektronika P, občnem zboru OOS TOZD v ektronika Horjul so pregledali delo Preteklem mandatnem obdobju ter "Prejeli program svojih nadaljnjih pri-‘Mevanj. Predsednik 10 OOS Franc Kovač je jj°ročal o delu sindikata in povedal, .a je bila ena njihovih glavnih nalog, ,0prinesti čim več k boljšemu gospo-^Njii. Ta prizadevanja so obrodila ^°ve, saj že lahko za lani ugotavlja-7° pozitivne poslovne rezultate, asluga zanje gre predvsem prizadev-ettiu kolektivu, uspešnemu vodstvu st ^ločenim službam v DO, ki so tav e vse’ da pomanjkanje deviz ni jF0 močno prizadelo njihove TOZD . Pomemben dogodek lanskega leta L M 3. Koncrres eamnunrflvliiilrev V Tozd 3. Kongres samoupravljalcev, V 1 so ob tej priložnosti Organizi-‘‘“‘javno razpravo ter sledili delu in ‘'djučkom kongresa. V letu 1981 so tudi ustanovili JJuadinsko organizacijo, ki je dotlej kovala v okvim skupne organizacije na lokaciji. Sindikat si je v preteklem obdobju Pnzadeval vskladiti interese razvojne-°a oddelka na Tržaški in proizvodnega ela TOZD v Horjulu. Ti odnosi so za daj dobri, brez resnejših vzrokov za Poslabšanje tako, da o prejšnjih neso-j^jih ni več potrebno izgubljati Nadalje je Franc Kovač podal pro-dela 10 OOS v letošnjem letu. d tem je posebej poudaril, da morajo Posvetiti še več pozornosti sprotnemu “Veščanju delavcev o tekočih poslov-, ki rezultatih. To je še toliko pomem-°nejše, ker bo konec prvega četrtletja e lahko prišlo do zastojev v montaži Paratur in na žičnih uporih, zaradi Pomanjkanja uvoženega repromate- riala. V kolikor bo do teh prehodnih težav prišlo, jih bodo morali reševati z začasnimi premestitvami znotraj TOZD, ali pa celo v sosednji TOZD na lokaciji. V skjajnem primeru bo sledil prisilni dopust z znižanimi OD. V tem primem si bo sindikat prizadeval, da se znižanje OD porazdeli na vse delavce v TOZD. Zelo uspešna je bila lani športno rekreativna dejavnost. Predvsem je bila dosti bolje kot prejšnja leta organizirana počitniška dejavnost. V tedenskih izmenah se je zvrstilo kar 59 dmžin ali 73 zaposlenih, kar je dokaj veliko glede na sorazmerno majhen kolektiv. Besedo je prevzel tudi IPO TOZD, Matjaž Traven, ki je opozoril, da se stabilizacija še nadaljuje ter, da bo letošnje leto še vedno zelo težko. Nato je Franc Kovač predlagal razrešnico staremu 10 OOS ter predla- gal nove člane, ki so bili soglasno sprejeti. To so: Marinka Jazbec, Jadran Cergolj, Sonja Malovrh, Franc Trček, Maruša Vogrinc, Franc Kovač in Anton Vidmar. Po končanem občnem zbom sindikata so imeli delavci TOZD Elektronika Horjul še Temeljno kandidacijsko konferenco. Na njej so določili kandidatno ' listo za člane delegacij za družbeno politično skupnost in člane delegacij za skupščine SIS. Za zbor zdmženega dela so določili: Sonjo Malovrh, Slavko Nagode, Marušo Vogrinc, Marjana Vračka, Andreja Pajniča in Antona Vidmarja. Za samoupravne interesne skupnosti: Pavla Bizjana, Julijano Bukovec, Marinko Jazbec, Zorko Kucler, Francija Malavašiča, Janeza Sečnika, Ivanko Škof, Alojza Žnidarja, Ivanko Žakelj, Simona Zalarja, Boštjana Sivka in Janeza Lavrišo. B. Č. žen ko rv ;če- m evi nje ark anj: ov; nio iz- in- je- no- °V ir#i ijv. cci- [flil eijt :im az- g°- •Y Petdeset let Elektrotehniškega vestnika številka Elektrotehniškega vestnika, ki torej ima letos petdesetletnico svojega obstoja in izhajanja. In če je bil vestnik sprva bolj glasilo obrtnih elektrotehnikov, je leta 1936 dobil list novega urednika ing. Slavka Zajca, kar se je zelo poznalo na vsebini. Novi urednik je list namreč močno dvignil glede strokovne ravni. Nato je vestnik*normalno izhajal vse tja do začetka vojne in med njo tudi tiho ugasnil. Nov in bistveno drugačen razmah pa je začel Elektrotehniški vestnik po osvoboditvi. Za ta prvi povojni letnik (1946) se je pokazalo izredno zanimanje ne samo v Sloveniji, temveč povsem nepričakovano tudi v drugih republikah. Tako je prišlo do tega, da je začel Elektrotehniški vestnik izhajati tudi v srbohrvaščini kot organ elek- Kot smo že na kratko poročali, so v torek, 9. t.m. v avli Iskrine stolpnice v Ljubljani odpili razstavo slovenskega elektrotehniškega tiska, prirejeno v počastitev 50. obletnice Elektrotehniškega vestnika. v ^ tej priložnosti nam je Nikolaj E.eršič, glavni in odgovorni urednik ®ktrotehniškega vestnika povedal .^aj o začetkih slovenske pisane ektrotehniške besede. Tako do prve jj0ovice prejšnjega stoletja Slovenci pesede elektrika sploh nismo poznali. zasledimo to besedo v seriji tankov, ki jih je leta 1846 napisal za j’Kmetijske in rokodelske novice11 atijn Vrtove v omenjeni seriji pod ‘aslovom „Nekaj kemije (ločbe) "^etovavcem11. Prelomnico glede tega P°meni knjiga z naslovom „Naravo-ali fizika po domače zložil K. robida, učitelj11, benediktinec iz i,?< Vca> ^ j° je natisnil znani tiskar -r°žef Blaznik v Ljubljani 1849. leta. z° »Naravoslovje11 ima poglavje (IV. ast) z naslovom „EIektričnost“, kjer t‘a 16 straneh kar dobro opisuje banje znanje o elektriki. Proti koncu stoletja so v Ljubljani začeli snovati Mestno elektrarno in, da bi javno mnenje pripravili na tako zelo „nevamo“ novotarijo je Slovenska matica izdala posebno in kar zajetno knjigo, ki je obravnavala samo elektriko m je tako leta 1897 izšla ..Elektrika, nje proizvajanje in uporaba11, ki jo je napisal direktor obrtne šole in Štefanov učenec Ivan Šubic. Pomemben korak naprej pa lahko zabeležimo šele po prvi svetovni vojni in sicer leta 1923, ko je bila ustanovljena ..Strokovna zadruga koncesini-ranih elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani.11 V času ustanovitve zadruge je bila ta obrt razmeroma nova. Zadruga je med drugim bdela tudi nad kvaliteto in strokovnostjo opravljenega dela svojih članov in ker je bilo glavni vzrok za slabo opravljeno delo velikokrat neznanje, je Zadruga veliko svojih sredstev in energije vložila v strokovno izobraževanje. In prav ta izobraževalna dejavnost Zadruge pa potreba po sporočanju raznih obvestil članstvu po vsej Sloveniji je porodila ideje o lastnem strokovnem glasilu. Tako je po mnogih težavah in odlašanjih oktobra 1931 res izšla prva ,D Prva žrtev Nenavadni naslov knjige „Prva žrtev" postane takoj jasen in razumljiv, ko bralec odpre knjigo in prebere njen motto, ki ga je izrekel 1917. leta ameriški senator Hiram Johnson: „Ko se začne vojna, je prva žrtev resnica". Delo angleškega novi-nprja Phllipa Knigthleya pod naslovom „Prva žrtev" In podnaslovom „vojni dopis-hik kot junak, propagandist jn ustvarjalec mitov od krimske do vietnamske vojne" P3 nam že v podnaslovu zgoščeno pove, za kaj v tem delu gre. Naš avtor je namreč 'z nenavadnega zornega kota, iz pisanja in pričevanj vojnih dopisnikov najrazličnejših narčdov in prepričanj od krimske vojne sredi minulega stoletja do nedavne vietnamske vojne napisal nekakšno novinarsko antizgodovino vojn in s tem razkril številne zablode, laži, mite in še vrsto drugih netočnosti in izmišljotin, ki so se nabrale v kompletih svetovnega časnikarstva v razdobju poldrugega stoldtja. Tako Knightley zelo stuidozno In temeljito spremlja začetek in razvoj vojnega dopisništva od takrat, ko je W. H. Russel kot dopisnik londonskega „Timesa" odšel leta 1854 na Krim pa vse do današnjih dni. Podrobneje dokumentirano obravnava v!°go, ki jo je Imelo delo vojnih dopisnikov pri ustvarjanju nekaterih mitov v zgodo-yni, raziskuje vojno cenzuro in izkoriščanje tiska v politične namene ter pripovedu-16 o dogodivščinah znamenitih poročevalcev po svetu. Pripoved je polna vznemirljivih osebnosti, anekdot in razkritij Winston Churchill v burski vojni, Hemingway v španski državljanski vojni, Evelyn VVaugh med italijansko zasedbo Etiopije, Martha Geilhorn v vietnamski vojni, o kateri so doslej novinar-I1. zlasti ameriški, še najbolje In najodkrlteje poročali. Knjiga skuša odgovoriti tudi ha zelo delikatna in zgodovinsko utemeljena vprašanje, kot n.pr. zakaj so se dopisniki med prvo svetovno vojno pridružili zaroti, da so britanski javnosti zamolčali resnico. Dalje, zakaj sta dva vodilna svetovna časnika povsem napačno predstavljala oktobrsko revolucijo, potem, ali so bile v drugi svetovni vojni tudi take bitke, o katerih s° novinarji fašistične osi pisali resnico, zavezniški novinarji pa lagali. Še bi lahko heštevali takšne In podobne dileme, takšna in podobna vprašanja kot dejstvo, da je neki britanski časopis poročal, da so v Pearl Harbourju zmagali Američani, medtem ko je resnica bila prav nasprotna In končno, zakaj najpomembnejše zgodbe o vietnamski vojni ni objavil vojni dopisnik, temveč reporter v Združenih državah Amerike. Na vsa ta In podobna vprašanja dobivamo v tej knjigi zelo jasne in zgodovinsko ter dokumentarno podprte odgovore, kar daje knjigi tudi izredno dokumentarno In celo zgodovinsko vrednost pa čeprav je ni pisala zgodovinarjeva roka. Sicer pa je to [norda knjigi še celo v prid, saj je avtor kot Izkušen novinar znal svojo, več kot dramatično In zanimivo snov, podati izredno plastično, zanimivo in napeto, pri tem Pa seveda ni nikjer ostal v oblakih tez in domnev, temveč je svoje pisanje in sporoči-lo podprl z obširno dokumentacijo, vključeno neposredno v besedilo knjige same. »Prvo žrtev" je Izdala založba Borec v prevodu Bogdana Gradišnika in opremi Matjaža Vipotnika. D troinženirjev in tehnikov Jugoslavije. Kot Ust s tehtno znanstveno vsebino je vestnik postal zanimiv tudi za inozemstvo in zamenjava z inozemskimi revijami se je resno začela 1948. leta. Njegov razvoj je šel dalje in tako leta 1950 opazimo tudi že prve recenzije inozemskih knjig s tem pa je bil podrt še en zid, inozemske založbe so spoznale, da je Elektrotehniškemu vestniku pametno pošiljati svoje elektrotehniške knjige v oceno. Leta 1971 je vestnik slavil svojo štiridesetletnico. V zadnjem desetletju svojega izhajanja je doživel tudi dve visoki družbeni priznanji. Zveza inženirjev in tehnikov Jugoslavije mu je 1971. leta podelila svečano listino11 za izredne zasluge pri realizaciji ciljev in nalog Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, 20. junija 1972 pa je predsednik Tito odlikoval ta Vestnik z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki „ob štiridesetletnici izhajanja in pri tein za posebne zasluge za razvoj elektrotehniške teorije in prakse, ki pomenijo izreden prispevek k družbenemu razvoju države,11 kot je bilo zapisano med drugim v utemeljitvi tako visokega odlikovanja. In od takrat dalje teče celo pri Elektrotehniškem vestniku po več ali manj ustaljenem tiru naprej. Kljub temu, da so se medtem pojavile še druge elektrotehniške revije po Jugoslaviji, pa vestnik še vseeno ni izgubil svoje vloge v jugoslovanskem in širšem proštom in zato tudi ves ta čas redno in uspešno izhaja tudi vzporedna srbohrvaška izdaja, saj še vedno v njem sodeluje tudi veliko število strokovnih avtoijev iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. S 50-letnim jubilejem se mora pohvaliti le nekaj elektrotehniških časopisov po svetu. Zato smo Slovenci tembolj ponosni na to obletnico, ko Sklepi 11. zasedanja DS SOZD Iskra (10. 2. 1982) DS potrdi sklepe 10. zasedanja DS SOZD z dne 18. IZ 1981’in sprejme na znanje informacijo o izvršitvi In izvajanju sklepov. Na osnovi podane obrazložitve Jasta Marcona, podanega predloga In ugotovitve, da v mesecu maju 1982 poteče mandat dosedanjim delegatom DS SOZD in Odbora za samoupravni nadzor SOZD ter z ozirom na predvidene volitve delegatov v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti in izvedeno reorganizacijo DO Elektromehanika, sprejme soglasno naslednje sklepe: 1. DS razpisuje na temelju čl. 70 Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra in čl. 50, 51 in 52 Statuta SOZD Iskra volitve v Delavski svet SOZD in Odbor za samoupravni nadzor SOZD Iskra. Delavci volijo delegate po volilnih enotah, katere predstavljajo naslednje združene delovne organizacije in delovna skupnost skupnih služb pri čemer volijo skladno s čl. 65 odstavek 1. in čl. 83 odstavek 2. Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra naslednje število delegatov: Volilna enota Št. delavcev Št. delegatov v stanje DS odboru dec. 81/jan. 82 Telematika 4.600 6 , 2 Kibernetika 4.700 6 2 Električna orodja 563 2 1 Elektrooptika 335 2 1 Elektrozveze 1.469 3 2 Elementi 3.451 5 2 Baterije Zmaj 435 2 2 Kondenzatorji 1.496 3 2 Široka potrošnja 3.635 5 2 Avtomatika 3.664 5 2 Avtoelektrika 3.115 5 2 Iskra Commerce Z 099 4 2 IKM 51 2 1 Zorin 141 2 2 Invest servis 378 2 1 Šolski center 64 2 1 DSSS SOZD 61 2 1 Pri čemer bo DS SOZD štel 58 delegatov, Odbor za samoupravni nadzor SOZD pa 28 delegatov, ki se volijo za mandatno dobo 2 let Kandidacijski postopek po volilnih enotah izvede po čl. 15 In 17. Zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja In o imenovanju poslovodnih organov v OZD (Ur. I. SRS št. 23/77) organizacija sindikata, v skladu z veljavnim statutarnim dogovorom, sprejetim na VII. Kongresu ZSŠ v Celju 1974. Volitve po volilnih enotah je treba izvesti 11. 3. 1982. Delavski sveti volilnih enot imenujejo volilne komisije volilnih enot v skladu s čl. 12 Zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja In o imenovanju poslovodnih organov v OZD in določbami svojih samoupravnih aktov, v kolikor ne obstojijo stalne volilne komisije. Ves postopek za izvedbo volitev delegatov izvedejo volilne komisije volilnih enot in volilni odbori po TOZD v skladu z določbami cit zakona in samoupravnih splošnih aktov. Predsedniki volilnih komisij volilnih epot morajo najpozneje do 20. 3. 1982 dostaviti: — zapisnik volilne komisije volilne enote o ugotovitvi izida volitev v volilni enoti in — pismene izjave izvoljenih kandidatov o sprejemu kandidature, katere podajo v kandidacijskem postopku tako za volitve v DS SOZD, kakor tudi v Odbor za samoupravni nadzor SOZD na naslov: Iskra SOZD — sekretariat DS (tajniku volilne komisije), Ljubljana, Trg revolucije 3/12 Z DS imenuje na predlog KOS SOZD volilno komisijo SOZD v sestavi: - predsednik Jože Oblak, Elementi namestnik predsednika Bojan Malič, Invest servis - tajnik Jože Golob, DSSS SOZD namestnik tajnika Mitja Ančik, DSSS SOZD -član Ronald Malej, DSSS SOZD namestnik člana Zvezdana Kompara, Iskra Commerce, ki takoj po prejemu volilnega materiala, t.j. zapisnikov volilnih komisij volilnih enot z izjavami kandidatov, ugotovi izid volitev v SOZD kot celoti, ga objavi v glasilu Iskra, izda izvoljenim kandidatom potrdila o izvolitvi In poroča o izidu volitev na prvem zasedanju DS SOZD po opravljenih volitvah. Na osnovi podane obrazložitve Jakoba Vehovca, predloga odbora za organizacijo In Informatiko in predloženega gradiva, sprejme DS na znanje informacije o Izvedeni reorganizaciji DO Elektromehanika. Na osnovi podane obrazložitve Antona Stipaniča in razprave, sprejme DS soglasno naslednja sklepa: 1. DS sprejme poročilo predsednika KPO SOZD o poteku nadaljnjih dogovarjanj na področju računalništva In podpira dosedanje aktivnosti kolegijskega poslovodnega organa SOZD na tem področju. 2. DS daje soglasje k imenovanju tov. Miloša Kobeta in tov. Iva Baniča kot člana SOZD Iskra v skupno komisijo za Izvedbo postopka vključitve DO Delta v SOZD Iskra. Na osnovi podane obrazložitve Franca Čuka in predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS sprejme Poročilo o delu koordinacijskega odbora za spremljanje In uresničevanje sporazuma o medsebojnem poslovnotehničnem sodelovanju med ZO PTTSIovenije SOZD Iskra v letu 1981. Na osnovi podane obrazložitve Marjana Trojarja, predloga odbora za organizacijo in informatiko ter predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednja sklepa: 1. DS sprejme zaključke 1. Internega posvetovanja o zasnovi informacijskega sistema v SOZD Iskra z dne. 1981. Z DS zadolži PO DO, da posredujejo DO ZORIN najkasneje do konca marca zasnove svojega informacijskega sistema kot osnovo za usklajevanje na nivoju SOZD. Na osnovi podane obrazložitve Fabia Škopaca, predloga odbora za finance ter predloženega gradiva In razprave, sprejme DS soglasno naslednja sklepa: 1. DS bo o predlogu za pokrivanje izgub iz sredstev rezervnega sklada SOZD oz. o razporeditvi teh sredstev sklepal na naslednji seji DS 25. 2. 1982 glede na to, da o tej zadevi odločajo delegati soglasno, pri čemer so dolžni doseči predhodno uskladitev stališč v okvim svoje DO. Z DS pooblašča Iskra banko za najetje kredita pri DO Elektrooptika v višini 42 mio din za dobo 5 let, po 6 % obrestni meri, z vračilom v enakih polletnih anuitetah, ki dospevajo 15. 3. in 15. 9. tekočega leta od leta 1983 dalje za pokritje prevzetih obveznosti iz rezervnega sklada SOZD ter za najetje premostitvenega kredita v višini 30 mio din pri skladu skupnih rezerv SRS pod naslednjimi pogoji: odplačilni rok 31. 8. 1982 in obrestna mera 6,5 %. V ta namen sklene Iskra banka ustrezno pogodbo. se je v 50 letih elektrotehniški vestnik sklenil svoja razmišljanja sedanji glavni razvil v sodoben strokovni in znan- in odgovorni urednik Elektrotehniške-stveni časopis, ki uživa priznanje ga vestnika Nikolaj Keršič, doma in morda še bolj v tujini, je Mak obvestilo Štipendistom Klub štipendistov Iskre prireja letno skupščino. Na tej skupščini bomo razpravljali o reorganizaciji kluba in ostalih pomembnih zadevah. Klub štipendistov prireja letno skupščino. Na tej skupščini vas bomo obvestili, kaj smo delali v preteklem letu in kaj nameravamo v prihodnjem letu. Z vašo pomočjo se bomo ukvarjali res le s takimi problemi, ki so v naši interesni sferi. Predlagamo naslednji dnevni red: 1. Izvolitev delovnega predsedstva Z Poročilo o inovatorskih m izobraževalnih dejavnostih Poročilo o inozemskih praksah Poročilo planinske sekcije Iskrica Finančno poročilo 6. Sprejem statuta in izvolitev predsedstva KI 7. Plan dela v prihodnjem letu 8. Razno. Skupščina bo v torek, 23. II. ob 18.30 v predavalnici P-2, Fakultete za elektrotehniko, Tržaške 25. Zaradi pomembne problematike je udeležba obvezna. Hkrati vas obveščamo, da so novi prostori kluba v Rožni dolini c. VIII/6, točneje ob robu Študentskega naselja, nad gostilno Katrca. Avtobus št. 14, izstopna postaja Študentsko naselje. V klubu lahko delate vsak dan od 15,—20. Tam dobite tudi vse informacije o y^delu In pravilih v klubu. . _______ i 3. 4. 5. Kranj — gostitelj 27. festivala Bratstvo in enotnost Kranj je tokrat že tretjič gostitelj jugoslovanske pobratene mladine. Prvič so se v Kranju mladi iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin srečali leta 1959, drugo srečanje je bflo leta 1968, vnovič pa bo Kranj razvil prapor bratstva in enotnosti 27. mq'a letos. Rojstvo festivala Bratstva in enotnosti mladine Jugoslavije sega že v prva povojna leta obnove naše domovine. V začetku petdesetih let so se na mladinski progi Banjaluka — Doboj zbližali mladi iz Bosanskega Samca in Subotice. Izmenjali so obiske v letih 1952 in 1954, leto kasneje se je krog bratske mladine razširil. Srečanje pobratene mladine v Nišu leta 1955 štejemo za začetek organizirane krepitve bratstva in enotnosti mladih vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Danes na tej množični manifestaciji sodelujejo mladi iz 12 občinskih konferenc Zveze socialistične mladine Jugoslavije: iz Niša, Subotice, Slavonskega Broda, Prištine, Trebinja, Reke, Bosanskega Samca, Bitole, Nikšiča, Gornje Radgone, Zagreba in Kranja. Prvi festivali bratstva so pomenili srečanja, na katerih so se mladi pomerili na športnih tekmovanjih in z raznimi izseki iz življenja prikazali utrip svojega mesta ter vsakdanjik ljudi svoje občine. Bili so priložnosti za izmenjavo doživetij, spoznavanje življenja raznih krajev naše domovine, za navezavo stikov z ljudmi, po miselnosti in življenjskih običajih sicer različnimi, a po srcu enako zagretimi za bratsko sodelovanje in poglabljanje medsebojnih vezi. Že nekaj let pa festival ni zgolj športna in kulturna manifestacija, temveč vključuje tudi delovna tekmovanja. Tako že nekaj let potekajo srečanja mladih v delovnih organizacijah. Z delovnimi tekmovanji skuša festival nadaljevati delovno tradicijo, začeto v prvih povojnih desetletjih obnove naše domovine. Danica Žlebir Ocena družbenopolitičnega položaja v DO Elektrozveze Ugotavljamo, da se je v nekaterih TOZD DO Elektrozveze samoupravljanje razvilo do zadovoljive mere, v nekaterih pa se še vedno ni uveljavilo tako, kot bi se moralo. To je odraz bodisi premajhne aktivnosti, delno pa tudi nepravega posluha za ureditev samoupravnega sistema. Delegacije SIS so bile formalno konstituirane, vendar pa v praksi niso v zadostni meri zaživele in ob tem lahko ugotavljamo, da so delavci na tem področju prepuščeni v glavnem sami sebi. Vprašanje informiranosti še ni dokončno urejeno. Pretok informacij od delegatov do baze je pomanjkljiv, prav tako tudi obveščanje delavcev s strani odgovornih delavcev v TOZD ni zadovoljivo. Pričakovati je, da se bo stanje na tem področju izboljšalo z začetkom izdaje internega glasila DO. Sodelovanje med TOZD in DO ni doseglo želenega in potrebnega nivoja. Je vse preveč prisotna miselnost, daje vsak namenjen le samemu sebi in se zapira v glavnem le v svoje področje. Vsekakor na to bistveno vpliva miselnost o „podjetniškem“ načelu dela, ne pa po načelu sporazumevanja in združevanja na vseh ravneh, kar je zastavljen cilj, skladno z vso našo pozitivno zakonodajo in bazo naše družbe kot celote. Očitno je, da hoče vsakdo imeti okrog sebe vse službe, kot da je podjetje v podjetju, kar pa je nevzdržno pa tudi sicer neracionalno. Vse premalo se zavedajo, da se TOZD združujejo v DO predvsem tudi za to, da na skupen - racionalen način organizirajo tiste funkcije, ki se pojavljajo povsod in so skupnega pomena za vse. Potrebno bi bilo zadeve v službah skupnega pomena dokončno izoblikovati, zahtevati od njih brezkompromisno izvajanje nalog, predvsem pa tudi prepustiti, da delajo tako kot so si koncept dela postavile in to tudi spoštovati. Poseben poudarek pa bilo potrebno dati svobodni menjavi dela in manj „budetiranju“, kot je to vse preveč prisotno doslej. V sedanjem obdobju lahko ugotavljamo, da so bistvene slabosti, ki so vplivale med drugim do takega stanja tudi naslednje: 1. TOZD razdrobljenosti 2. Nejasna funkcija KPO v DO -vprašanje kompetence 3. Programsko nerazčiščeno stanje 4. Problem likvidnih sredstev od začetka delovanja DO ter konstantno pomanjkanje deviznih sredstev 5. Delovni pogoji, oprema, medčloveški odnosi, organizacija dela 6. Neurejena svobodna menjava dela 7. Neurejeno področje nagrajevanja. Nasploh lahko ugotavljamo, da je tak odnos stanja pravzaprav zakoreninjen že v samem začetku nastajanja naše DO, saj nedvoumno vpliva na življenje v vseh pogledih. Dejstvo je, da razdrobljenost TOZD onemogoča organizirati delo na večjih razvojnih projektih ter delo na proizvodnji večjih serij (UZ, AIN in delno tudi RZ). Poleg osnovnih pogojev, zaradi česar so TOZD organizirane (delovna celota, samostojno izražanje rezultata skupnega dela delavcev), je še en pogoj na katerega večkrat pozabljamo. Gre za uresničevanje družbenoekonomskih in samouprav- CČASOPISNE NOVICE Pred dnevi je delovni kolektiv zavoda za hlajenje in klimatizacijo pri LTH Škofja Loka proslavil 20. obletnico dela. Ob jubileju so pripravili okroglo mizo za temo: Uvajanje raziskovalno-razvojne dejavnosti v proizvodnjo in prakso. Beseda je tekla o toplotni črpalki, tehnološko zahtevni napravi, ki so jo razvili v zavodu in je torej plod domačega znanja. Trenutno dela poskusno 60 toplotnih črpalk. Zavod se z Iskro in Saturnusom pripravlja na njihovo redno proizvodnjo. Na leto naj bi jih izdelali 20-30 tisoč, namenjene pa bodo gospodinjstvom. Nad 80% toplotnih črpalk bodo izvozili — Gospodarski vestnik. Iz sklada za razvoj ne dovolj razvitih krajev na Hrvaškem bodo še v tem srednjeročnem obdobju zgradili v Drnišu novo tovarno svetilnih teles, v katero bodo vložili 30 milijonov dinarjev investicij. Investitor bo zagrebška Tvornica električnih žarulja — TEZ skupno z drugimi proizvajalci svetilnih teles v državi, to je s Teslo v Pančevu, Selenom v Štipu in Iskro iz Ljubljane — Politika ekspres Beograd. V Iskri so pred koncem januarja pripravili strokovno konferenco o humanizaciji dela. Udeležili so se je Iskrini vodilni družbenopolitični in poslovodni delavci, inženirji in sodelavci, ki skrbe za varnost pri delu ter gostje: predstavniki republiškega sekretariata višje šole za varstvo pri delu, Gorenja in drugi. Posvet, v Iskri že drugi po vrsti, je bil zelo dobro pripravljen. Strokovnjaki so pripravili kratko in pregledno gradivo, ki so ga natisnili kot prilogo glasila Iskra in so ga dobili vsi delavci Iskre — Delavska enotnost. Na Goriškem so pred časom v okviru raziskovalne skupnosti uvedli nagrado za najuspešnejše inovatorje leta. Lanski odziv je bil nad pričakovanjem. Prijave ža „Inovatorje NG .81" je poslalo kar 20 skupin in posameznikov. Največ jih je bilo iz šempeterske Iskre in sicer pet. Sodelovanje s tovarno Famip v okviru RMK Trepča, ki je lani izdelala za potrebe treh Iskrinih tovarn za 250 milijonov dinarjev kontaktnih kovic, namerava Iskra postopno širiti. Sedanjih lastnih zmogljivosti za to proizvodnjo ne bo obnavljala ali posodabljala, temveč prenaša izdelavo kontaktnih kovic v kosovsko tovarno, kjer bodo s povečanjem zmogljivosti lahko dosegli proizvodnjo nekaj sto milijonov kosov. V Iskri so lani tudi že pripravili program za prenos proizvodnje termičnih aparatov v eno od gospodarsko manj razvitih republik ali na Kosovo in ga ponudili kot možen skupni naložbeni projekt, kosovskemu gospodarstvu, ki naj bi poiskalo organizacijo, ustrezno za nosilko te proizvodnje. Ob bližnjem obisku predstavnikov Iskre v SAP Kosovo v marcu letos se bodo podrobneje pogovorili o možnostih za uresničevanje tega načrta. — Delo. Zbral in uredil Marjan Kralj nih pravic. Torej, ko se pojavi kot pravni subjekt, TOZD prevzema določene obveznosti do družbeno-poli-tične skupnosti (delegatski sistem, prispevki, dajatve). Tudi za nekatere naštete aktivnosti je potrebno precejšnjo število zaposlenih, v nasprotnem primeru zmanjka delavcev - funkcije se podvajajo, (primer AIN in UZ). Z novo samoupravno organiziranostjo smo v DO uvedli kolektivno vodenje. To je seveda-v tistem času pomenilo nekaj novega in v skladu z zakonom, toda brez vsakih izkušenj po organizacijah združenega dela. Če pa skušamo danes oceniti delovanje KPO v DO Elektrozveze, lahko ugotovimo, da se KPO kot poslovodni organ iz znanih razlogov še ni povsem uveljavil skozi neposredno usmerjanje in koordiniranje dela v DO. Na področju DP dela ugotavljamo, da le-to še daleč ni takšno, kot bi moralo biti, saj se vse preveč odraža pasivnost, tako v organizacijah kot pri odgovornih posameznikih, kar ima za odraz celo to, da v nekaterih TOZD zelo težko sploh organiziramo določeno DPO. Ob tem je vsekakor treba poudariti, da pretežni del odgovornosti za tako stanje v nekaterih TOZD nosijo predvsem organizacije ZK, ki niso odigrale vloge, ki bi jo morale, še več, v nekaterih primerih pa so celo člani ZK tisti, ki vnašajo dvome in ne pravega razpoloženja med delavce. Ob tem nedvomno ne smemo zanemariti dejstva o premajhni zavesti in čutu odgovornosti za delo, za razvoj DP življenja s strani najodgovornejših vodstvenih delavcev. Sekretar koordinator DO Elektrozveze ’ Dušan Hren IZLET NA SABOTIN Za začetek „suhe" planinske sezone bo Planinska sekcija delovnih organizacij kranjske Iskre organizirala izlet na Sabotin (609 m — zadnji hrib na desnem bregu Soče). Vrh ne spada v nobeno planinsko pot. Z njega je ob jasnem vremenu prelep razgled po Goriških brdih, Furlaniji in Alpah ter po Dolomitih na obzorju. Izlet se bo začel v soboto, 6. marca ob 5.45. Z vlakom se bomo iz Kranja odpeljali do Solkana. Od tu je do vrha Sabotina le slabi dve uri zmerne hoje. Vračali se bomo skozi vas Vrhovlje nazelezniško postajo Plave ob Soči. Predvidoma bomo v Kranju ob 19. Cena prevoza znaša 80 din, oz. 40 din za otroke do 9 let starosti. POZOR! Zaradi urejanja dovoljenja za vstop v obmejni pas oddajte ob prijavi naslednje podatke: ime in priimek, datum rojstva, bivališče, odrasli pa še številko osebne izkaznice. Prijave bo do petka, 26. februarja do 12. sprejemala Frelihova v tajništvu DO ERO, tel.: 28-22. Poznejših prijav ne bo mogoče upoštevati. Vodnika izleta bosta Erzetič in Trilar. Oprema: Pripravite se na burjo (vetrovka) in dež (? ). Srečno! Planinska sekcija Iskra Kranj ___________ZAHVALE___________________ Ob boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem v TOZD ERO za izrečena sožalja in denarno pomoč Žalujoči sin Martin z družino. Ob boleči izgubi drage mame MARIJE ČEBAŠEK se zahvaljujem sodelavcem TOZD Števci — podsestav za podarjeni venec, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti hčerka Anica z družino. Ob smrti mame VERE MEDEN se iskreno zahvaljujem sodelavcem delovne organizacije ERO-Razvojno področje in znancem za izrečena sožalja, spremstvo na njeni zadnji poti in za darove v humanitarne namene namesto cvetja sin Miro. r ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrije za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. — Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik. - Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Boris Čerin (Elektrozveze), Špela Dhtrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman Široka potrošnja), Franc Kotar (1EZE), Marko Rakušček (Avtoelek-trika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. - Naslov: Ljubljana, Tržaška c. 15, telefon: 263-825 - Tisk: Časo-pisno-tiskarsko poletje PRAVI-CA-DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plači la temelj nega davka od prometa proizvodov. Zmagovita ekipa Mikroelektronike. SMUČARJI DO ELEKTROZVEZE SO SE POMERILI V MOJSTRANI Na smučišču v Mojstrani je bilo 7. februarja prvenstvo DO Elektrozveze v veleslalomu, ki je spričo požrtvovalnosti organizatorjev, izredno lepega vremena, dokaj številne udeležbe tekmovalcev, vsestransko lepo uspelo. Svoj prispevek so nedvomno prispevali sami tekmovalci, ki so pri veleslalomu skušali pokazati vse svoje znanje v boju za čimboljšo uvrstitev. Rezultati so bili naslednji: Rezultati: predtekmovalci: 1. Mrzli kar 30,10, Z Prašnikar 31,35, 3. Sedej 32,64, 4. Lenardič, 5. Pleško, l.td.; ženske B: 1. Prašnikar (UZ) 33,66, Z Bajič (obe UZ) 36,70, 3. Mozetič (KI) 36,84, 4. Flak, 5. Šibila l.td.; ženske A: 1. Vrhovec (PDM) 31,39, Z Krvina (RZ) 33,39, 3. Čepon (PMD) 34,12, 4. Logar, 5. Stanovnik, i.t.d.; moški F: 1. Treven (DSSS) 28,23, Z Tominc (PMD) 31,50, 3. Lampe (RZ) 33,65, 4. Peklaj, 5. Mavrič, i.t.d.; moški E: 1. Mrzlikar (AIN) 30,92, Z Medic (TEI) 31,58, 3. Gregorin (PMD) 31,62, 4. Kavčič, 5. Sune, l.td.; moški D: 1. Modic (UZ) 27,53, Z Čerentič (TTS) 30,34, 3. Traven (TEI) 32,12, 4. Sedej, 5. Murko i.t.d.; moški C: 1. Zdešar (PMD) 27, 43, Z Doga-noc 31,33, 3. Kuhar (oba TTS) 31,45, 4. Rožnik, 5. Zupančič, i.t.d.; moški B: 1. Terčelj (UZ) 28,80, Z Prešeren (TEI) 29,33, 3. Vrhovec (PMD) 29,47, i.t.d.; moški A: 1. Košir 27,34, Z Kavčič (oba PMD) 26,89, 3. Keržič (TTS) 27,34, 4. Škof, 5. Avšič, l.td.; ekipna uvrstitev: t. UZ, 2. TTS, 3. KI, 4, PMD, 5. TEI, 6. RZ, 7. DSSS, 8. AIN; smučarski teki; moški B: 1. Porenta (PMD) 13:16,6, Z Logar (RZ) 13:32,9, 3. Zdešar (PMD) 13:33,8, 4. Šole, 5. Peršel, i.td.; moški A: 1. D. Terčelj (UZ) 11:35,0, Z Jazbec 12:14,6, 3. Škof (oba PMD) 13:26,3, 4. I. Zdešar, 5. Dušan Lojze. B.Č. NA ZELENICI ZA POKAL „DVORIŠČA“ Na Zelenici so se 10. t. m. že drugič srečali smučarji TOZD DO IEZE s stegenskega kompleksa, ki so se jim pridružili tudi smučarji DO Baterije Zmaj. V celoti je nastopilo 76 tekmovalk in tekmovalcev, vsi na isti veleslalomski progi. Sodelovali so smučarji Feritov, Magnetov, Orodjarne, DSSS, DO Mikroelektronike in DO Zmaj. Absolutno najhitrejši med njimi je bil Marko Mrak iz TOZD Feriti, sicer pa so bili rezultati veleslaloma naslednji: Rezultati: ženske: 1. Gorjanc (ME) 49,84, 2. Rupar (Zmaj) 54,17, 3. Kajfež 61,30, 4. Fajdiga (obe DSSS), 5. Jakomin (Zmaj); moški D: 1. Pirc(ME) 48,91, 2. Dolničar (Feriti) 50,50; moški C: 1. Zalaznik (Feriti) 47,80, Z Sever (Orod.) 49,10, 3. Pehani (DSSS) 50,94, 4. Schos, 5. Sladič (oba ME); moški B:1. Mrak (Feriti) 47,53, 2. Tominc 48,13, 3. Modic (oba DSSS) 48,37, 4. Bitenc (ME), 5. Tomšič (Orod.) i.td.; moški A: 1. Gornik 47,77, 2. Božič (oba ME) 48,71, 3. Ahlin (Magneti) 48,83, 4. Sever (ME), 5. Prebil (Zmaj) I.t.d.: ekipni vrstni red: 1. Mikroelektronika, 2. Feriti, 3. Zmaj, 4. DSSS, 5. Orodjarna, 6. Magneti. SMUČARJI ŠIROKE POTROŠNJE V VELESLALOMU NA SORIŠKI PLANINI V lepem sončnem vremenu so se v soboto, 13. februarja, na Soriški planini zbrali tekmovalci Iz vseh temeljnih organizacij Široke potrošnje. Preko 200 tekmovalcev se je pomerilo v najmnožičnejši športni disciplini, ki je spravila v dobro voljo vse, čeprav jih ni bilo malo (tudi drugih obiskovalcev, ne le Iskrašev). Kljub „tehničnim" zagatam ob „sestopanju" s Soriške planine (cesto je skoraj v celoti „zasedel" avtobus, llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem lakirnice in gal-vanike TOZD TEA ter sindikalni organizaciji za lepa darila, ki mi bodo vedno ostala v lepem spominu. V novem letu jim želim še mnogo uspeha pri delu. Francka Verbič ki je obtičal v snegu) je podelitev priznanj\ Železnikih bila, čeprav z zamudo. Naj takj zapišemo (da ne bi bilo nesporazumov), , so pod imenom DSSS nastopali tekmovale' Skupnih služb TOZD Prodaje in T0Zd Razvojni institut - zaradi „ekononw' nosti", pač ... REZULTATI; Rezultati: zenske C: 1. Mulej (TG^ 51,62, Z Gartner (EM) 1:02,13, 3. Kolenc (DSSS) 1:35,33; ženske B: 1. Tarfila 39,1* Z Šolar 41,90, 3. Gortner (vse EM) 46,0”' 4. Balderman, 5. Leskovšek (obe DSŠS" ženske A: 1. Eržen 37,74, Z Benedičič (obe EM) 39,25, 3. Hočevar (TV) 41,17,4l Krmavner (ID), 5. Fajdiga (RA); moški G; 1. Borštnar (DSSS) 38,94, Z Beguš (EM' 46,40, a Oblak (TGA) 1:05,90; moški F: 1. Čuk (ID) 39,58, Z Uršič (TV) 41,38,3-Pretnar (TGA) 43,16, 4. Gustinčič (RA), E-Stojanovič (DSSS), l.t.d.; moški E: 1. Gartnar (EM) 32,53, Z Kisovec (TGA' 34,92, a P. Gartnar 34,99, 4. Nastran