Le Valli del Natisone su Internet www.lintver.it novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.700 lir - 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - ari 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 22(1107) Čedad, četrtek, 30. maja 2002 Storia Natura Cultura www.lintver.it » Le nostre valli a livello di guardia In un convegno tenutosi recentemente a Trento sulla montagna, ambiente fragilissimo ed in grande difficoltà in tutta Europa, il presidente della Commissione europea Romano Prodi ha proposto una macro-regione alpina che abbracci l’intero territorio alpino dalla Savoia alla Slovenia. I problemi sono opposti: o eccessivi insediamenti e sfruttamento delle risorse con strutture turistiche, oppure totale abbandono, come nel nostro caso. Problemi tuttavia comuni a tutta l’area alpina e da qui l’intento di affrontarli in un’ottica nuova, europea, che vada al di là dei confini. A questo scopo è stato varato anche un programma europeo, finanziato con 60 milioni di euro per il 2002 ed altrettanti per il 2003. Illustrando al convegno la posizione del governo, il Ministro per gli affari regionali con delega alla montagna Enrico La Loggia ha annunciato “la volontà di attribuire valenza costituzionale alle Comunità montane”. Questa notizia ci fa precipitare nuovamente nel nostro mediocre tran-tran quotidiano. Ma come? Il minimo che si possa dire è che tra governo centrale e regionale non c’è un progetto comune e che all’interno dello stesso polo di centro-destra, al governo a Trieste e Roma, si procede in modo opposto. Da noi senz’altro con buona dose di improvvisazione e scarso senso di responsabilità. Nella regione Friuli-Venezia Giulia si sono depotenziate le Comunità montane che sono state sciolte e commissariate, si è neutralizzata l’autonomia e ridotto l’autogoverno degli enti locali, contemporaneamente si è innescato un ulteriore processo di centralizzazione regionale (alla faccia della devolution). Perché è evidente che il commissario ha poco potere contrattuale o non ne ha affatto, risponde a chi lo ha nominato e dunque al presidente della Giunta regionale. (jn) segue a pagina 5 APrenchia nuovo incontro a tema organizzato dal Forum di sviluppo locale Turismo e ambiente, le ricette di operatori e imprenditori Intanto sorprende, positi-Vamente, il seguito che continuano ad avere gli incon-'fi organizzati dal Forum di svduppo locale, strumento eHa società Natisone Gal creato allo scopo di raccogliere idee e progetti per un rilancio delle Valli del Natisone. Anche lunedì 27 se-te> nella sala consiliare di ^renchia, una sessantina di Persone ha ascoltato le e-sPerienze e le proposte sui temi del turismo e dell’ambiente, portate da operatori e imprenditori locali. Ne è uscito un quadro non del tutto pessimistico e una serie di esigenze alle quali toccherà alla politica nspondere, dalla necessità rii un riordino fondiario alla Il tavolo dei relatori all’incontro organizzato dal Forum di sviluppo locale riqualificazione della viabilità. Il coordinatore della sezione del Forum che si occupa di turismo e am- biente, Bill Favi, ha da parte sua già individuato i ca- nali per poter raggiungere una maggiore competitività: si dovrà puntare sul turismo naturalistico-ambien-tale, sul bed & breakfast, sul ruolo del consorzio A-rengo. L’“offerta” delle Valli del Natisone è per altro variegata. Va dalle sagre paesane (quella di S. Rocco, presentata dalla presidente del comitato festeggiamenti Renata Qualizza, ma soprattutto quella di Vemasso, ormai un “must” che, come ha spiegato il segretario del comitato organizzatore Tiziano Manzini, riesce ad attirare fino a 10 mila persone al giorno) agli agriturismi. (m.o.) leggi a pagina 2 V Sv. Lenartu smo spoznali “Deželo frike in gubance” Skoraj vsi župani na predstavitvi knjige Del Medica in Vesne Leskovic Ob prisotnosti skoraj Vseh županov obmejnega Pastora od Rezije do Pra-P°tnega ter generalne končke republike Slovenije ariranke Sturm Kocjan so v Petek 24. maja v Sv. Le-aartu predstavili knjigo dežela frike in gubance, 'teko so kuhale naše none”. Izbor starih receptov iz Petnajstih slovenskih občin v,riemske pokrajine sta pripravila Vesna Leskovic in *no Del Medico, ki sta v °lgem obdobju raziskovali9 na terenu zbrala izredno Veliko receptov iz Nadiške, Terske in Rezijanske doline. Kanalsko dolino sta zavestno izpustila, saj zgodo- FlNiTA la guerra feoMTRO IL @yvysfčr IL VIA ALLA GUERRA CALt* vinsko, kulturno in jezikovno sodi v koroško območje. Del tega dragocenega in še neobdelanega bogastva je sedaj objavljen v dvojezični knjigi, ki je bila v petek prav toplo sprejeta. Prvi naj bi sledile še druge knjige o posameznih območjih je avtorjema in vsej skupnosti zaželel Giuseppe Sibau, podutanski župan in hkrati komisar gorske skupnosti Nadiških dolin, ki je dala svoje pokroviteljstvo pobudi. Knjiga je izšla pri čedajski zadrugi Most s finančno podporo predsedstva deželnega odbora in v sodelovanju z Zvezo slovenskih izseljencev Slovenci po svetu. beri na strani 5 Na občinskih volitvah prejel nad 77% glasov Na Trbižu močno podprli Baritussia Franco Baritussio, župan izvoljen na Trbižu Z veliko večino glasov (77,42 % proti 22,58 % ob 71,24 % volilni udeležbi) je bil v občini Trbiž potrjen dosedanji Zupan 41-letni Franco Baritussio, po poklicu profesor, sicer pa deželni svetovalcev iz vrst Fi-nijeve stranke. Baritussia je na volitvah podprla vsa de-sno-sredinska koalicija Doma svoboščin: Severna liga (Lega Nord), Naprej Italija (Forza Italia), Nacionalno zavezništvo (Alleanza Nazionale) in sredinsko-kato-liška naveza Ccd-Cdu-De. Svoj program je osredotočil na potrebo po kontinui- teti in torej nadaljevanje dosedanjega upravnega dela v trbiški občini. Baritussio je tako že drugič premagal levo-sre-dinskega protikandidata Carla Toniuttija, ki sta ga podpirali Oljka ter občanska lista Arcobaleno Toniutti, 55-letni upokojeni železničar, je bil trbiški župan v razdobju 1993-1997, nakar je, kot rečeno, krmilo občine v Kanalski dolini prevzel nadebudni politik iz vrst mlajše generacije Nacionalnega zavezništva, (igb) beri na strani 4 2 novi matajur četrtek, 30. maja 2002 Parte del pubblico intervenuto a Drenchia La viabilità resta il nodo da sciogliere dalla prima pagina In questo settore c’è l’esempio locale di Erica Bal-lus, gestrice del “Borgo dei meli” di Tribil superiore, che ha rimarcato come la salvaguardia dell’ambiente passi attraverso l’attività di tipo agricolo e come il turismo vada basato anche sulla cultura e sulla lingua parlata sul territorio. Sempre nei pressi del confine, ma a Fogliano di Redipuglia, c’è un’azienda agricola a carattere zootecnico gestita da Massimiliano Samsa e dalla sua famiglia. Un’esperiènza esterna molto utile: all’attività agricola biologica si affiancano, sui 98 ettari di terreno, quella agrituristica e quella didattica, per le scuole. A fare da traino anche la presenza di trincee e grotte risalenti alla Prima guerra mondiale e, curiosità, la mucca più vecchia d’Italia, 18 candeline. Altro versante è quello proposto da Marino Plazzotta, presidente dell’associazione Mittelfest, festival che nelle Valli è presente con la sezione dedicata alle marionette e ai burattini. Per Plazzotta “la politica e la religione dividono, la cultura unisce”. Infine il presidente del consorzio turistico Arengo ha sottolineato la presenza degli imprenditori all’inter- no del sodalizio che si occupa di turismo a Cividale e nelle Valli del Natisone: “Vogliamo diventare protagonisti, non essere pedine dei politici”. L’Arengo sta studiando le varie possibilità offerte dal mercato con l’obiettivo di creare un progetto di sviluppo. Entro breve verrà presentato un portale (www.natisone.info) a servizio del turista e degli imprenditori locali, sta per essere attrezzato un centro-servizi ad Azzida mentre a Cividale è stato da poco aperto un ufficio. Piccini ha anche soddisfatto la curiosità di quanti volevano lumi su un progetto di cui è il principale fautore, la creazione di un parco geologico nell’area un tempo occupata dall’Italcementi a Vernasso. Un progetto tutt’altro che archiviato, anche se “dopo averlo presentato con successo al consiglio regionale, tutto si è fermato, ora bisogna riprendere il discorso per capire come intervenire sulle vie di comunicazione”. E’ proprio questo il nodo da sciogliere, un rafforzamento della viabilità appare fondamentale e non solo per la realizzazione del parco, (m.o.) PiSITLO iz Kima Stojan Spetič Zgodilo se je na morskem bregu pod Nabrežino. Ribič je zaveslal s svojo čupo in vrgel mrežo. Ko je potegnil, je bila v mreži zlata ribica. Prosila ga je, naj ji reši življenje in spet vrže v vodo. Ce ji ugodi, mu bo izpolnila tri želje. Ker pa je poznala njegov skriti značaj, poln zavisti, ga je tudi opozorila: “Vedi, vse kar bos izprosil zase, bo tvoj sosed dobil v dvojni meri.” Ribič se je zamislil in prosil ribico, naj mu priskrbi večji in lepši čoln, z motorjem in jadrom. In res, v portiču se pojavi lepa sodobna ribiška ladja, v sosednjem zalivu pa kar dve, za soseda. Zavist je ribiča grizla, vendar je želja po udobnem življenju bila močnejša. Tako je ribici naročil, naj mu priskrbi lep vinograd z zidano kletjo in trtami najžlahtnejših domačih vin. V bregu se je nekaj zabliskalo, potem pa so paštni ozeleneli. Dobil je lep vinograd, toda sosed je dobil dvakrat večjega. Tedaj je ribiču prekipelo in je zlati ribici zakričal: “Iztakni mi oko, takoj. Jaz bom že videl, sosed pa bo oslepel in ne bo užival pridobljenega bogastva.” Kaj naj rečem o nedeljskih upravnih volitvah? Izgubili smo devin-sko-nabrežinsko občino, ki je od nekdaj bila nabita z močnim simbolnim pomenom in je veljala kot delikaten laboratorij medetničnih odnosov. Tu je namreč avtohtono slovensko prebivalstvo v manjšini, večino pa tvorijo tržaški in istrski priseljenci. Levici najprej, levi sredini potem, je uspelo izgladiti trenja in uresničiti model uravnovešenih odnosov in sožitja. K temu so prispevali župani, kot Skerk, Legiša, Brezigar, Depangher. Tu je izbruhnil primer dvojezičnih izkaznic in na nabrežinske volitve je bil tempiran “Scajolov odlok”. Sedaj ima v občinskem svetu večino sila, ki je ta odlok narekovala in navdihnila. Kaj nam torej pomagajo prizivi na Deželna upravna sodišča? Devinsko-nabrežinska občina je zgovoren primer tega, da na volitvah zmaga, kdor združuje in izgubi, kdor ločuje. Pravijo, da so eni nalašč stavili na poraz leve sredine, ker jim bo v črni senci nove desničarske uprave lažje skrbeti za svoje, recimo tako, bolj privatne koristi. Drugi pa so s porazom hoteli dokazati, kako so neobhodno potrebni v prihodnji deželni levosredinski koaliciji in nameravajo zato močno dvigniti svojo ceno. Navsezadnje jim je lani že uspelo, ko so Berlusconiju olajšali zmago, sedaj pa jim vsi dvorijo, kakor najlepši devici. Naj bo tako, ali drugače, dogodke v naših krajih moramo neizbežno ocenjevati tudi iz vidika slovenskega vključevanja v Evropo. Proces integracije bo na tržaškem Krasu naletel na okope, kakršni so sekali fronto v prvi svetovni vojni. Tekel bo od milj-skih hribov do Stivana, preko vse kraške planote. In lepa Vida ne bo več naša. Bo samo še Dama bianca. Aktualno 0 smernicah slovenske cerkve v Brezjah V Brezjah se je tudi letos zbralo veliko slovenskih vernikov (kakih 10 tisoč). Osrednji dogodek je zadeval besedilo sklepnega dokumenta prvega plenarnega zbora cerkve na Slovenskem, ki je nastajalo pet let. O njem je spregovoril papežev odposlanec kardinal Jožef Tomko, kije slovenskim škofom slovesno predal sklepni dokument. "Uresničevanje smernic in sklepov plenarnega zbora je v veliki meri odvisno od svobode, ki jo Slovenci imate kot državljani in kristjani v svoji državi. Po desetih letih samostojnosti se lahko ugotovi na številnih področjih viden napredek in spremembe. Po pravici pa skrbi dejstvo, da krščanske družine nimajo dovolj možnosti, ustreznih pravnih in materialnih razmer za vzgojo svojih otrok v duhu človekovih pravic, ki zagotavljajo, da imajo starši naravno pravico do izbire vrste izobrazbe za svoje otroke," je med drugim dejal papežev odposlanec kardinal Jožef Tomko na množični slovesnosti v Brezjah. Besedilo je nastajalo pet let, pomembno pa so ga oblikovali delegati sinode na dveh zasedanjih v zavodu sv. Stanislava v začetku novembra 1999 in 2000. Sklepni dokument je izšel v knjižici, ki obsega slabih dvesto strani (od razglasitve v soboto je celotno besedilo dostopno tudi na spletni strani rkc.si/plenar-ni-zbor). Dokument podrobno določa položaj, načrte in način delovanja cerkve na Slovenskem, od notranje organiziranosti do odnosa ž drugimi verstvi in državo, pa tudi nekatere predloge oziroma namene cerkve. Kardinal Tomko je slovesno predal sklepni doku- ment slovenskim škofoi** ordinarijem (Rode, Kramberger, Pirih) s priporo0*' lom, naj ga uresničijo' svojih škofijah. Vsako omejevanje svobode duha je nerazumljiv in v nasprotju z načeli združene Evrope in civiliziranega sveta sploh, Je med drugim dejal Tomko. "Zahtevati svobodo opravljanje tistega poslanstva, ki ljudem pomaga, da osmislijo svoje življenje m delo, je nesporna naloga vaših pastirjev in celotne katoliške skupnosti. kristjani živimo svobodniv Kristusu, želimo svobod0 vsakemu človeku, zato tudi svobode drugih ne ogrožamo, ampak jo omogočamo. V tem smislu moramo p°' stajati sol zemlje in luC sveta tudi takrat, ko b* morda kdo želel, da nas naprej zadržuje pod mernikom in za cerkvenimi zidovi, ali takrat, ko bi nam samim to ugajalo," je Tomk° dejal v slovenščini. Med drugim je rekel, da nihče nima pravice, da b* uničil svoje življenje ali samovoljno posegel v življenje drugega človeka, in da je zaman govoriti o uresni-: čevanju katere koli človekove pravice, če načela spoštovanja človekovega: življenja od trenutka spočetja do trenutka naravi*0 smrti ne bodo uresničeval* evropski narodi in ves t.*■ razviti svet. "Sveto nat** mora biti naše lastno življenje in življenje slehernega človeškega bitja, kakor tudi celotno stvarstvo- Na tem stoji in obstane ali pa propade naša civilizac*' ja. Od tega je odvisna prl' hodnost slovenskega naroda," je dejal Tomko. D'a' log kot pot do sprave s° poudarili tudi slovensk* škofje v posebni poslani0' ob razglasitvi dokurnen*'1 plenarnega zbora, (r.p.) Più parchi In ricordo del giorno in cui nel 1909 furono istituiti i primi nove parchi nazionali in Svezia, il 24 maggio è dal 1999 Giornata europea dei parchi. In Slovenia è stata l’occasione per fare un bilancio della situazione in questo settore. Il primo parco nazionale sloveno è il Triglavski narodni park - Parco nazionale del Tricorno istituito nel 1924. Con un diverso regime di tutela in Slovenia è protetto poco meno dell’8 per cento del territorio nazionale. Il Triglavski Franja patrimonio dell’Unesco? narodni park copre il 4,1 per cento del territorio nazionale, i 40 parchi locali un altro 2,4 per cento ed i due parchi regionali delle Škocjanske jame e del Kozjanski park il restante 1 per cento. È attualmente allo studio la realizzazione di 6 nuovi parchi regionali e dovrebbe crescere anche il numero di quelli locali. Franja con l’Unesco L’ospedale partigiano di Franja è in lista d’attesa per essere iscritto nell’e- lenco dell’eredità mondiale dell’Unesco. Si tratta del più noto ospedale partigiano sloveno, allestito in una stretta gola nelle vicinanze di Cerkno che non fu mai individuato. Qui e nell’ospedale Pavia furono curati durante la guerra tremila feriti. Alla giornata dell’ospedale Franja, in cui si incontrano personale e feriti di un tempo, è stato sottolineato qualche giorno fa che gli ospedali partigiani sono l’espressione più u-mana e nobile della guerra di resistenza. In Slovenia ce ne furono circa 120 e negli anni della guerra vi si curarono più di 15 mila feriti. No alla consultazione sulla Nato Non è passata in parlamento a Lubiana la proposta della SMS, il Partito dei giovani che proponevano un referendum consultivo sull’adesione alla Nato. Ha avuto infatti solo 9 voti - oltre ai proponenti l’hanno sostenuta anche il partito nazionale ed i parlamentari Zlobec (LDS) e Juri( ZLSD) -, mentre 52 deputati hanno espresso voto contrario. Il presidente della repubblica Milan Kučan ha espresso parere contrario a che venga consultato il paese prima che la Slovenia sia informata ufficialmente dell’invito ad entrare nella Nato. Dello stesso parere anche il premier Drnovšek. Ballo da Guiness Più di 8.500 maturandi in dieci cittadine sloveni hanno concluso 1’ann0 scolastico ballando in co*1' temporanea la quadrigl*"' Così sono riusciti ad entU re nel Guiness dei prima1! per il maggior numero d coppie di ballerini “in zione” nello stesso istante Nominato il giudice Il parlamento slovefl0 con voto segreto ha notti*' nato il ólenne giudice 0 Cassazione Jože Tratnik " ricoprire la carica di gind* ce della Corte Costituzi0' naie. Il nono giudice ha a vuto il voto di 50 deputati- Kultura novi matajur četrtek, 30. maja 2002 3 ■ Srečanje slovenskih Učencev v Devinu V prostorih osnovne Sole v Devinu so se v četrtek 23. maja srečali učenci slovenskih Sol iz treh pokrajin. Videmsko pokrajino so zastopali učenci pr-Vega in drugega razreda dvojezične šole iz Spetra, Soriško osnovna šola iz Plešivega, tržaško pa devinska osnovna šola, ki je srečanje tudi gostila. Celodnevno srečanje, ki je bilo letos že drugo loto in se je odvijalo na Pobudo kulturnega društva Tržič, je bilo prijetno za otroke in koristno za učitelje, ki so si lahko Omenjali tudi izkušnje, ^sega skupaj se je zbralo 123 učencev in sicer 58 iz f^vina, 51 iz Spetra in 14 lz Plešivega ter 11 učiteljev ter špetrska ravnateljica 2iva Gruden in de-vinska Marina Castellani. Učenci so v dopoldanskem času šli po slikoviti Rilkijevi pešpoti vse tja do Sesljana. Med potjo so jim učiteljice predstavile, naravne, zgodovinske in kulturne znamenitosti kraja. Po kosilu so se učenci lahko sprostili, igrali in tekmovali s svojimi vrstniki. Nato so se vsi odpeljali v gledališče v Tržič, kjer so imeli nastop. Dvojezična šola 7. junija na Mittelteatru Strahmondo v Čedadu V okviru pomembne kulturno-izobraževalne pobude, ki bo od ponedeljka 3. junija potekala v gledališču Ristori v Čedadu, to je “Mittel-teatro mladih za mlade”, bo nastopila tudi dvojezična šola iz Spetra. V petek 7. junija ob 18.30 bo predstavila igro “Strahmondo -Mondo di paura”, v kateri bodo nastopili vsi učenci od prvega do petega razreda. Čedajsko gledališče je zato pravo mesto za tako množično prireditev, nastop na Mittelteatru obenem nadomešča zaključno prireditev, za katero v Spe-tru ne bi bilo primernega prostora. Sodelovanje na srečanju gledališč v Čedadu, kjer prihaja do izraza pisana kulturna in jezikovna realnost srednje Evrope in tudi same Furlanije, sodi pa v vsebinsko usmeritev špetrske šole. Taipana, ecco com’era il po našem 130 anni fa Grande interesse per le ricerche di Baudouin de Courtenay Sono appena rientrato a casa dall’ incontro con il sindaco di Taipana ed alcuni studiosi impegnati sul fronte della protezione delle minoranze ed ho Presentato ai miei stari, con entusiasmo, i primi documenti pervenutimi in dialetto po naSen, unici finora ad e-sprimere in forma scritta ciò che fin da Piccolo ho inteso solo oralmente. In o-maggio allo scopo principale di promozione della cultura da parte del Circolo Naše Vasi di Taipana, ritengo che Pubblicare il materiale, pervenutomi indirettamente dal prof. Pavle Merkù, sia per le genti delle nostre vallate (nonché per gli emigrati in Belgio, Francia, Germania, America ...), una buona occasione per riflettere serenamente sulla storia, sulla lingua ed in ultima analisi sulla nostra vera identità. Anticipando anzitempo le pubblicatami integrali del materiale in oggetto, mtormo che la fonte risiede in un vecchio libro depositato presso l’Univer- sità di San Pietroburgo ai primi del Novecento, frutto di una ricerca svolta da uno studioso russo inviato nel 1873 attraverso le nostre vallate allo scopo di analizzare la lingua locale, lo studioso J. Baudouin de Courtenay, generalmente ritenuto uno dei più stimati (e pignoli, a detta del prof. Merkù) fonetici mai esistiti. Egli si serviva, nella parte introduttiva ed esplicativa, di un russo risalente ad un periodo anteriore alla riforma bolscevica del 1917, complicatissimo sistema grafico che può essere compreso e trascritto solo da u-no specialista. Tuttavia, incredibilmente, la parte che accompagna il documento è redatta in autentico po naSen, comprensibile, per la quasi interezza, dai nostri!!! E’ quindi con piacere che presenteremo ai lettori, a cura del Circolo Naše Vasi di Taipana, un trafiletto con cadenza settimanale, certi che gradiranno rimasticare un po’ la loro lingua mater. (g.c.) La rassegna organizzata da USCI e ZSKD A “Choralia” incontro di voci La chiesa di S. Francesco a Civida-le ha ospitato venerdì e sabato 25 e 26 maggio due concerti promossi dall’Unione società corali del Friuli-Venezia Giulia e dall’Unione circoli culturali sloveni - Zveza slovenskih kulturnih društev. Choralia, questo il titolo della manifestazione che si ripete o-gni due anni e mette a confronto gruppi corali della nostra regione che si distinguono particolarmente per la qualità della loro proposta culturale e per il fatto di lavorare su un progetto monografico. A rappresentare la ZSKD, che ha organizzato la manifestazione e ad a-prire il concerto di sabato, dedicato al canto popolare, è stato il coro Beneške korenine di Stregna, uno dei gruppi più giovani della rassegna. Il coro Beneške korenine e la Società polifonica S. Maria Maggiore di Trieste E proprio dal repertorio della Slavia sono tratti i primi canti che il coro ha eseguito con grande bravura sotto la guida del prof. Davide Clodig che li ha anche rielaborati musicalmente, mentre per gli altri tre si è trattato di nuove composizione con le parole del poeta carinziano Jani Oswald e musiche di Davide Clodig. E seguito il concerto della Società polifonica S. Maria Maggiore di Trieste che, diretto dal maestro Vincenzo Ninci, ha presentato in modo convincente dapprima alcuni canti giocosi francesi, poi un brano di Kodaly, un canto popolare bulgaro ed un canto argentino. Il Coro Peres-son di Piano D’Arta, vincitore l’anno scorso del concorso Corovivo, ha eseguito sotto la guida del maestro Arnaldo Colle quattro brani in friulano dedicati al rapporto tra uomo e natura. Ha chiuso la serata il coro ospite, il coro maschile Sette laghi, proveniente da Varese. Diretto da Lino Conti ha presentato sei brani della tradizione popolare legati ai diversi momenti della vita, dall’infanzia, all’amore e al lavoro. Interessante e pieno di tensione spirituale il concerto di venerdì, dedicato al canto sacro, che ha spaziato dalla tradizione polifonica classica al canto sacro del 20. secolo al ricco repertorio del canto mariano. Si sono presentati nell’ordine il gruppo corale Sot el agnul di Galleriano di Lestizza (UD), la Corale di Rauscedo (PN), il coro Hortus Musicus di Trieste ed il gruppo corale Ars musica di Gorizia. Il poeta milanese sabato 1° giugno a Udine Franco Loi al ‘Tabitele” Si conclude con una figura poetica tra le più importanti in Italia negli ultimi decenni, quella di Franco Loi (già ospite tre anni fa della Stazione di Topolò - Postaja Topolove), il ciclo di incontri “La poesia ha i giorni cantati”, organizzata dal circolo Arci “Pabitele” di Udine. Loi sarà ospite della rassegna sabato 1° giugno a partire dalle 21.30. Nato a Genova nel 1930 ma milanese di adozione, Loi è considerato uno dei maggiori poeti dialettali del Novecento. Ha scelto di esprimersi con le parlate popolari, a rappresentare in vernacolo un mondo emarginato e socialmente degradato, come allegoria della condizione generale della vita e della storia. E’ autore di numerose raccolte poetiche, da “Stroiegh” a “Teater”, da “L’angel” a “Liber”, da “Verna” a “Amur del temp”, e di alcuni testi teatrali. Di recente ha curato, assieme a Davide Rondoni, l’antologia “Il pensiero dominante” che raccoglie la migliore produzione poetica italiana degli ultimi trent’anni. kupov je, kot zapisano, za določen čas minil, kar je veljalo najprej za visoko tehnološke predmete, kot so računalniki in prenosni telefoni, sledili so jim drugi artikli. Avtomobilski sektor je po obdobju popustov prav tako zabredel v krizo, kdor je bil na tržišču slab, se je znašel na tanjšem ledu sredi mrzlega jezera. Posledice krize Fiata bodo vplivale na vse italijansko gospodarstvo. Odpusti pa bi se ne tikali le tovarne, ampak tudi množice drugil1 podjetij. Večino avtomobilskih delov namreč izdelujejo izven matične tovarne. Skratka, sončne napovedi Berlusconija in njegovih ministrov se zdijo vedno manj verodostojne. Sumim pa, da je za vsem tem trik. Mnogi komentatorji se torej zgražajo nad Berlusconijevim in Tremontije-vim optimizmom. Vendar smo prepričani, da sta bila moža v resnici takšna optimista? Res, da sta obljubljajo znišanje davkov, višanje pokojnin in visoko gospodarsko rast, istočasno pa sta bila nepopustljiva glede revizije 18. člena delavske pogodbe. V težkih trenutkih je namreč za velike tovarne najlažji izhod iz krize j prav odpust delavcev brez prehudih konfliktov-To sta Berlusconi in Tre- 1 monti verjetno vedela, kot sta vedela, da Italija nima v blagajnah tolko denarja, da bi lahko plačevala predčasne pokojnine tisočim delavcem. “Ničeva” polemika glede ISSI Bruslju se nadaljuje delovanje Konvencije, ki ima nalogo pripraviti institucionalno reformo EU clena delavske pogodbe “ ——--------------------------------------------- se torej izkazuje kot po- Peterle vodi skupino za kulturo M riški sistem, kjer delavec Podpredsednik Konvencije je Giuliano Amato, ki vodi delovno skupino o pravni podobi Evropske Unije Pride v urad in ugotovi, da je njegov računalnik izklopljen, ob njem pa je odslovilno pismo. Skratka, odpusti brez težav bi I danes popravili bilanco 1 marsikaterega podjetja ter spravili v obup tisoče družin. Za nasmejanim Berlusconijevim obrazom ■ se skriva tudi ta resnica-Dvomim, da nihče ni vedel nič. Srečanje planincev Planinska družina Benečije vabi vse svoje člane planince, naj se v nedeljo 9. junija udeležijo tradicionalnega srečanja slovenskih zamejskih planinskih društev, ki bo letos že 31. Tokrat bo prireditev potekala v Sloveniji, na Vršiču. Kdor se srečanja želi udeležiti naj upošteva, da bo odhod iz Spetra ob 7.00 uri. V Bruslju se pospešeno nadaljuje delo Konvencije, ki ima nalogo poglobiti vprašanje institucionalne reforme Evropske unije in napisati predlog evropske ustave. Sedaj, kot je po-drCrtal predsednik Giscard D’Estaing, je šele v fazi poslušanja in zbiranja predlogov in teh je kar nekaj. Obenem pa si je organizirala delo po skupinah. Slovenski poslanec Lojze Peterle, član predsedstva Konvencije v zastopstvu držav kandidatk za EU, bo v prihodnjih tednih vodil področno skupino za kulturo, ki naj pripravi srečanje Konvencije s civilno družbo, ki bo konec junija. O prihodnosti Evropske unije in njenega novega ustroja se je razprava že začela. Svoje predloge sta komisiji posredovali že sama evropska vlada ali komisija kot ji pravilneje pravimo in evropski parlament. O teh in drugih dokumentih bo razprava tekla med poletjem. Vsekakor je Lojze Peterle že sedaj prišla na dan ugotovitev, da trenutna razmejitev odgvornosti med EU in državami Članicami ne potrebuje večjih sprememb. Največ pričakovanj pa je vezanih na večjio vlogo EU v zunanji politiki in v zagotavljanju notranje varnosti. Konvencija je na svojem zadnjem zasedanju potrdila ustanovitev prvih šestih delovnih skupin, ki naj bi svoje delo konCale do jeseni ali najkasneje do novembra. Skupino o subsi- diarnosti bo vodil evropski poslanec Inigo Mendez de Vigo, skupino o statusu listine o temeljnih pravicah Antonio Vitorino (komisar za pravosodje in notranje zadeve), skupino o pravni podobi EU podpredsednik Giuliano Amato, skupino o vlogi nacionalnih parlamentov britanska poslanka Gisela Stuart, skupino o dopolnilnih pristojnosti Danec Henning Christo-phersen ter skupino o evru evropski poslanec Klaus Haensch. Kolesarji treh narodov 2. junija V dveh dneh bodo prevozili 290 kilometrov V nedeljo, 2. junija 2002 bo tudi po naših cestah potekala mednarodna kolesarska prireditev Treh narodov. Prireditev je dvodnevna in poteka po Italiji, Avstriji in Sloveniji. Pisana kolesarska karavana bo sestavljena iz okrog 1500 kolesarjev iz različnih evropskih držav. Proga je dolga 290 kilometrov, kolesarji prvi dan, v soboto 1. junija, štartajo v But-triu pri Vidmu in peljejo mimo Trbiža in Beljaka do Osojskega jezera, kjer je po 150 km cilj prve etape. Naslednji dan, v nedeljo 2. junija se v Osojah ob istoimenskem jezeru prične druga etapa, ki vodi kolesarje preko Predela, skozi Bovec do Kobarida, kjer bo kratek postanek. Zatem kolesarji nadaljujejo prot preko mejnega prehoda Robič do cilja v Buttriu, kjer je slovesna zaključna prireditev za vse udeležence maratona. Organizatorji te mednarodne prireditve so: Gruppo ciclismo Buttrio za italijanski del prireditve, ARBO Omya Villach za avstrijski del prireditve, KK Soča Kobarid za slovenski del prireditve. Aktualno ZELENI LISTI JA Ace M er mol ja Fiat, konkretno lice recesije Kriza italijanske avtomobilske hiše Fiat me ni presenetilm. Čeprav sta premier Berlusconi in njegov minister za gospodarstvo Tremonti napovedovala izjemno gospodarsko rast, je dejansko recesija pokazala svoje konkretno lice. Ameriško, evropsko in japonsko gospodarstvo je v bistvu dve leti v recesiji ali vsaj v stagnaciji. Prvi vidni znaki so bili padajoči borzni indeksi, ki pa se v Italiji dotikajo žepov manjšine delavcev in potrošnikov. Drugače je v ZDA ali Angliji. Padec indeksov so potrdile slabe novice velikih podjetij, ki so govorile o polnih magazinih in o slabih poslovnih rezultatih. Največjo krizo so doživele nova ekonomija in telefonska podjetja, ki so več let vodile strm gospodarski vzpon v ZDA in deloma tudi v Evropi. Analitiki pišejo o izboljšanju, v resnici pa mora pacient v okrevanju paziti, saj ga lahko prehlad ponovno spravi v hudo nevarnost. Če se torej želimo izogniti propagandi in pretiravanjem, lahko pričaku- jemo nadaljnje obdobje suhih krav, ko bomo morali prebaviti obilne nakupe iz prejšnjih let. Ob tem bomo plačevali tudi dolgove, ki smo si jih nabrali. Usahnila je celo igrica, ko podjetja ponujajo vse, prav vse, za plačilo na majhne obroke. Mnogi so in smo nasedli, dokler nismo ugotovili, da nekaj majhnih obrokov znese večjo vsoto kot velik obrok za odplačevanje dolga za hišo. Plače pa se sorazmerno ne višajo in se ne bodo višale prav zaradi zastoja. Skratka, potrošniki vztrajamo, vendar v mejah možnega. Če ni prav nujno, načrtujemo nakup avtomobila na boljše čase. V tem kolesju se je znašla tudi tovarna Fiat. Ob dejstvu, da že leta ne proizvede privlačnega avtomobila (dvakrat je uspelo samo Alfi romeo), so najrazličnejši popusti iz prejšnjih let napolnili garaže Italijanov in Evropejcev. Fiatov izhod je zato lahko kak posrečen avtomobil ali pa zunanja pomoč. Prvi ukrep pa seveda kaže na odpust večjega števila delavcev. Čas divjih na- Prepričljivo je zmagal s 77 odstotki glasov Baritussia so potrdili za župana s prve strani Med Baritussiovimi programskimi prioritetami je razvoj turizma in trgovine, pa tudi manjših obrtnih, kmetijskih in industrijskih dejavnosti, katerim bi občinska uprava namenila nekatere že obstoječe a opuščene infrastrukture. “Slednje se lahko iz problema spremenijo v veliko priložnost za celotno skupnost”, meni Baritussio in v tem smislu je nakazal možnost, da bi nekdanje tovorno postajališče na Kokovem preuredili v o-brtno-industrijsko cono. Občinska uprava je že v minulem mandatu sprožila postopek za ustanovitev Podjetja za urbanistične spremembe (Stu), ki naj bi sledilo tovrstnim pobudam. Potrjeni župan se je volivcem predstavil z geslom “Trbiž osrčje Evrope”. Kot je sam poudaril, namerava občinska uprava izkoristiti Univerzijade 2003 zato, da ob upoštevanju večetnične sestave prebivalstva ter v sodelovanju s turističnimi operaterji in univerzama iz Vidma in Trsta spremeni Trbiž v pravo mednarodno Županstvo občine Trbiž študijsko-kongresno središče. “Rezultat me ne preseneča”, je ob prvih volilnih projekcijah komentiral volilni izid predsednik slovenskega kulturnega središča Planika Rudi Bartha-lot, ki pa je ob dokončnih rezultatih priznal, da ni pričakoval tolikšnega razmaha. Kar zadeva manjšinsko problematiko, je bil namreč Baritussio vseskozi zelo pozoren in spoštljiv do kulturne raznolikosti tr-biškega območja in nemalokrat smo ga lahko zasledili tudi na raznih pobudah, ki jih je prirejalo slovensko središče Planika. Ce ga primerjamo z njegovimi tržaškimi strankarskimi kolegi, je zato Baritus- sio že kar atipičen desničar, kakršen bi verjetno v Trstu in Gorici težko zasedal vidnejše institucionalne vloge. Trbiški občinski svet bodo odslej, poleg Zupana Baritussia, sestavljali še po štirje svetovalci za Nacionalno zavezništo (835 glasov - 28,5%), Naprej Italija (859 glasov - 29,32%) in Oljko (452 glasov -15,43%), medtem ko si je Severna liga s 425 glasovi (14,51%) priborila dve svetovalski mesti, občanska lista Arcobaleno (202 glasov - 6,89%) pa enega. Naveza Ccd-Cdu-De je z-brala le 157 glasov, kar ne zadošča za svetovalski stolček v novem občinskem svetu, (igb) Aktualno .............—.. 24jnaja predstavili knjigo receptov Pina Del Medica in Vesne Leskovič V Podutani smo spoznali Deželo frike in gubance novi matajur Četrtek, 30. junija 2002 s prve strani In prav ravnatelj zveze, Renzo Mattelig, je v petek ~4. maja uvedel in povezo-Val dobro obiskan večer v avditoriju podutanske srenje šole. Podčrtal je kul-tUrno valenco knjige in po-J^en prisotnosti upravite-‘Jev vsega obmejnega pasu. Predsednik Zveze Dante Uel Medico je za njim ^Postavil povezavo med °eneško Slovenijo in naši- ljudmi po svetu. Le-ti s° zelo navezani na kultur-n° podobo svoje zemlje, ki Se izraža v jeziku, pesmih ln niolitvah a tudi v običajih in kuhiniji. Od tu odlo-c,tev zveze, da sodeluje pri 'zdaji knjige, ki lahko obnovi in okrepi povezavo kneških ljudi po svetu s svojo “domovino srca”, ^veda je na odločitev ''Plivalo tudi dejstvo, da je *1 Dino Del Medico med Us|anovitelji Zveze beneških izseljencev leta 1968 v Orbe v Svici. Giuseppe Qualizza, Predsednika zadruge Most, Je zatem poudaril, da nam R^jiga odkriva del materi-alne kulture, etnološke in s°cialne zgodovine Benete Slovenije. Knjiga je Ozelenjena v petnajst po-Sjavij, kolikor je paC ob-Cln> ki so vsaka posebej v že*o strnjeni obliki pred-^Ovljene. Tako prihaja na an zelo dramatična demografska situacija sloven-l"n občin videmske po- Del številne in ugledne publike krajine. Zato je Qualizza izkoristil priložnost in prisotnost toliko upraviteljev, Čeprav se predsednik deželne vlade Tondo sreCanja ni udeležil, za moCen apel vsem, naj se hitro in resno lotijo vprašanja razvoja goratega območja dežele in še posebej beneških dolin. Na koncu so dali besedo novinarju in raziskovalcu s področja enogastronomije ter avtorju veC knjig o furlanski kuhinji Enzu Drius- Numerose le offerte venerdì 24 a S. Leonardo Solidali con l’Argentina La presentazione del libro “Dežela frike in gubance”, “Dalle valli del frico e della gubana” di Dino Del Medico e Vesna Leskovic, venerdì 24 maggio a S. Leonardo, è stata anche l’occasione per un gesto di solidarietà nei confronti dei più deboli. In questo caso si tratta di una scuola per piccoli disabili nelle vicinanze di Rosario in Argentina. In cambio di un’offerta si riceveva una copia del libro. Chiunque desideri aiutare l’Argentina può cogliere l’appello dell’Unione Slovenci po svetu e del comune di Lusevera che hanno aperto una sottoscrizione per la scuola speciale n. 2199 per bambini sordomuti di Villa Gobemador Galvez. Il versamento va fatto sul c.c. postale n. 11485331 intestato al Comune di Lusevera con la causale “Aiuto agli emigranti dell’Argentina”. si. Le-ta je vzbudil zanimanje občinstva tudi s tem, da je za vsako občino izpostavil nekatere najbolj zanimive recepte, od ječmena z žabami iz Rezije in “ocikane” (obeljene polente) iz Barda, do medveda v ponvi iz Tipane in Češnjeve mineštre iz Tavolane. Valentino Floreancig z harmoniko je poskrbel za glasbeni uvod, veCer sta zaključila pa citiravca iz Rezije. Avtorji knjige, upravitelji in drugi gostje so nato poskusili nekatere domaCe dobrote v HlodiCu, v gostilni Alla posta, kjer je že mitična Marija presenetila vse z njeno odlično beneško kuhinjo. Naj povemo še, da je izkupiček prodanih knjig na predstavitvi zveza Slovenci po svetu namenila gluhonemim otrokom iz Villa Gobemador Galvez v okolici Rosaria v Argentini. 5 Interculturalità, sabato a Cividale un seminano Sabato 1° giugno a Cividale, in occasione delle celebrazioni del XII centenario della morte di S. Paolino, patriarca di Aqui-leia, si riuniranno cattedratici e personalità di rilevanza internazionale per approfondire il tema dell’interculturalità, argomento di grande attualità strettamente connesso all’opera di Paolino. Oltre al seminario di studi, nel corso delle giornata saranno proposti due eventi in prima assoluta. Il programma prevede per le 9.30, nel centro S. Francesco, il seminario di interculturalità cristiana al quale parteciperanno il metropolita di Stara Zago-ra (Bulgaria) Galaktion Liibenov Tabakov, il professor Gianroberto Scarda, ordinario di lingua e letterature orientali all’Università Ca’ Foscari di Venezia, e il professor David Farmer cattedratico dell’Università di Redding (Gran Bretagna). Alle 12 sarà presentato il restauro del quadro che raffigura S. Paolino, una tela del XVI secolo. Verrà inoltre proiettato il video “Paolo e Paolino: l’idea dell’Europa unita” ideato da Franco Fornasaro e Bruno Cesca per la regia di Rosanna Giuricin. Alle 15.30 il seminario riprenderà con gli interventi del professor Heri-bert Dernhofern del semi- La chiesa di S. Francesco nario diocesano di Linz (Austria), della professo-ressa Dorava Gii dell’università di Cracovia (Polonia), del professor Piero Marangoni dell’università di Lubiana e del professor Rainer Weissengruber del Centrum Latinitatis Euro-pae di Aquileia. Moderatore dell’incontro sarà Gianfranco Giraudo, ordinario di slavistica all’Università di Venezia Ca’ Foscari. Infine alle 21, sempre nella chiesa di S. Francesco, si terrà il concerto su musiche di Haydn (“Le ultime sette parole del nostro Redentore sulla croce”) di J. Haydn e di Ma-ratka (“Poémes”). Strumentisti saranno Olga Po-gorelova, Alberto Maria Ruta, Vladimir Mendels-shon e Francesco Pepicel-li. La voce recitante sarà di Andrea Zuccolo. Svetovni kongres organizira v Bardu 1. srečanje Slovencev Svetovni slovenski kon- Le nostre valli sono ormai giunte al livello di guardia °res - Konferenca za Italijo Popravlja prvo srečanje Slo-j^ncev, ki živijo širom po Namen je povezati nied seboj Slovence, ki iz ^jrazlicnejših razlogov ži-‘•1° izven teritorja, kjer smo 0venci zgodovinsko naoljeni in so zato podvrženi ® močnejši asimilaciji. °dstvo SSK je določilo za raj prvega sreCanja, ki bo v ^deljo 23 . junija v Bardu. ta namen se je delegacija vetovnega slovenskega °ngresa srečala v vasici 's°ke Terske doline s pred-Odnikom Dantejem Del ^e bambini con Gabriele A' madori, probabilmente ne faremo anche sul teatro' danza e sulla musica. Cer' chiamo gli strumenti per capire come è possibile ff»' gliorare anche il rappori0 tra la città e il Mittelfest”. Michele Obi1 Slovenski jezik na Trbižu Na Trbižu se je ta teden zaključil 30 - umi teCaj slovenskega jezika za dijake znanstvenega liceja in trgovske šole. Priredilo in financiralo ga je že tretje leto Slovensko kulturno središče Planika. Vpisanih je bilo 30 dijakov neslovenskih družin Kanalske doline, redno ga je od januarja do maja obiskovalo pa nekaj veC kot polovica vpisanih, ki so na koncu imeli tudi preverjanje znanja slovenščine. Po oceni profesorice Nataše Komac, ki je slovenščino poučevala, je bilo zadovoljivo. Zanimanje za slovenščino se torej postopoma in s pravimi prijemi širi v Kanalski dolini tudi med neslovenskim prebivalstvom. V tem pogledu opravlja središče Planika pomembno in koristno delo. Dogovorili smo se, nam je pojasnil predsednik Rudi Barthalot, da prihodnje šolsko leto bomo našo ponudbo še obogatili v smislu, da bo teCaj slovenščine, vedno v popoldanskih urah, potekal na dveh stopnjah, zaCetni in nadaljevalni. Drug pomemben korak, ki gre v smer povezovanja in skupnih prizadevanj v korist prebivalstva celotnega območja, je dogovor o sodelovanju med srednjimi šolami s Trbiža in gimnazijo v Kranju, je še poudaril predsednik Planike. Kulturna prireditev ob koncu šolskega leta v Zabnicah Ko ne bo več meja • M lwl • simpozij o manjšim v soboto v Gorici “Ko ne bo veC meja” je naslov simpozija, ki ga v soboto 1. junija organizira v Gorici slovenska konferenca in konferenca za Italijo Svetovnega slovenskega kongresa. Simpozij bo potekal v kulturnem centru Lojzeta Bratuža s pričetkom ob 10. uri. Kot je razvidno že iz naslova gre za razpravo in razmišljanje med Slovenci v Italiji, za izmenjavo pogledov in oblikovanje predlogov za nadaljne delo v prihodnjem obdobju, ko bo Slovenija postala polnopravna Članica EU. “Ko bodo odpravljene zahodne administrativne nieje” pišejo prireditelji, ‘bomo Slovenci nacionalno združeni in obenem kot narod ponovno izpostavljeni moCnemu večnacionalnemu prepihu. To je za vse nas velik izziv in preizkušnja. Ali se bomo znali tudi kot samostojen narod enakovredno postaviti pred drugimi, ki so nam enaki, le številčnejši in glasnejši so od nas?” Na ta vprašanja bodo skušali odgovoriti na simpoziju. Delo po potekalo po tematskih sklopih. Poglavje o šolstvu, ki ga bo vodila Monika Govekar - Okoliš, bodo ob njej obravnavali še Rudica Požar, Reginald Vospernik, bivši ranatelj slovenske gimnazije v Celovcu in popredsednik Narodnega sveta koroških Slovecev in Nadja Magajna Jevnikar. Vprašanje družine, športa in mladine bodo poglobili Mirjam Pahor, Majda Cibic, Breda Susic in Jože Peterlin. Tretji tematski sklop jemlje v poštev cerkev. Predavala bosta pomožni škof in voditelj pastorale po svetu Alojzij Uran ter gori-ški vikar Oskar SimCiC. V popoldanskih urah se bo simpozij nadaljeval najprej na temo kulture in medijev. O tem bodo spregovorili Jurij Paljk, Ivo Jevnikar in Damjan Paulin. Nato bo v središču pozornosti gospodarska problematika. Sklop bo vodil Marjan Terpin, predsednik konference Svetovnega slovenskega kongresa za I-talijo in gospodarstvenik, sledili bodo referati Igorja Orla, državne podsekretarke Darje Picige in Aleksandra Rustja. Sklenili bodo simpoziji z vprašanjem politike. Predvideni so nastopi Sergeja Pahorja, Mirka Špacapana in Andreja Berdona. Venerdì a Cividale incontro con il poeta Paolo Ruffilli II poeta Paolo Ruffilli sarà il protagonista, venerdì 31 maggio, alle 18.30 di un incontro organizzato a Cividale dall’accademia musicale culturale Harmonia” e dal convitto nazionale Paolo Diacono *n collaborazione con l’associazione “Cibo e benessere”. Ruffilli nell’aula magna dd liceo classico Diacono Presenterà la sua ultima raccolta “La gioia e il lutto”. Interverranno Tiziana Antonilli, Angela Felice e Ida Cicuttini, le poesie saranno lette da Werner Di Donato. Con “La gioia e il lutto” Ruffilli è entrato nella tema del Premio Viareggio e ha vinto il Prix Européen, un riconoscimento che prevede la traduzione del testo in francese, inglese, tedesco e spagnolo. Živahna kulturna prireditev v Zabnicah ob koncu šolskega leta Bogato delovanje z otroki Kanalske doline V prostorih nekdanjega Doma Mangart (danes restavracija Da Mattia) v Zabnicah se je v ponedeljek zvečer odvijala zaključna prireditev letošnjih tečajev slovenskega jezika in glasbene šole, ki jih je prirejalo Slovensko kulturno središče Planika. “Danes zaključujemo zelo pestro sezono v znamenju bogatega delovanja in številnih gostov”, je v svojem uvodnem pozdravu naglasil predsednik Planike Rudi Barthalot, ki je v nadaljevanju še posebej izpostavil pomen letošnjih tečajev slovenskega jezika za italijanske višješolce na Trbižu. Na tečaj se je vpisalo kar trideset dijakov znanstvenega liceja in trgovske šole. Vodila ga je Nataša Komac, ki je skupaj z Ano Božič poučevala slovenščino tudi najmlajše, ki so na ponedeljkovi zaključni prireditvi prejeli svoja dokazila o znanju slovenskega jezika. Ponedeljkova družabnost v Zabnicah je bila obenem priložnost za nastop pretežno mlajših gojencev glasbene šole “Tomaž Holmer”, ki deluje v sklopu Glasben matice. Tečaje klavirja je skozi šolsko leto vodila Tea Košuta, Nataša Bogataj pa je poučevala kitaro. Zaključnega nastopa in podelitve priznanj se je udeležila tudi novoizvoljena predsednica Glasbene matice Barbara Bavdaž, ki je v svojem pozdravnem nagovoru še posebej poudarila pomen glasbene in jezikovne vzgoje otrok, saj jim to pomaga pri intelektualnem razvoju. Svoj poseg je Bavdaže-va zaključila s konkretnim predlogom o prijateljsko-spoznavni izmenjavi med otroci iz Kanalske doline in Trsta: enkrat naj bi tržaške družine gostile mlade iz Tromeje, drugič pa naj bi Kanalčani vrnili gostoljubje z vabilom tržaškim sovrstnikom v njihove prelepe doline. Nastope nadebudnih malih glasbenikov in podeljevanje diplom je na ponedeljkovem večeru s skeči, pesmijo in tudi plesom povezovala igriva klovnesa, tako da je bilo vzdušje med otroci in njihovimi starši in sorodniki res veselo in domače. Z zaključnim nastopom se vsekakor ne zaključuje delovanje slovenskega kulturnega središča Planika, ki bo tudi v vročih po- letnih mesecih svojim članom nudilo likovni tečaj ter jezikovno kolonijo na slovenski obali.(igb) Prirejajo ga furlanski in tržaški planinci v nedeljo 2. junija Srečanje planincev na Matajurju V nedeljo 2. junija bo na Matajurju velik praznik italijanskih planincev. Srečanje sodi v bogat program manifestacij za mednarodno leto gora, ki ga praznujemo letos. Tu se bodo zbrali furlanski in tržaški planinci in se bodo spomnili prvega srečanja na vrhu Matajurja, ki je bilo 4. junija leta J 900, ko Trst seveda ni bil še v italijanski kraljevini. Na tisto srečanje, ki je takrat imelo močno italijansko nacionalno valenco se bodo spominih tudi s ploščo, ki jo bodo postavili v kapelco na vrhu Matajurja. Nedeljsko srečanje planincev organizirajo planinci Cai iz Vidma in Čedada ter sekcij XXX ottobre in Società alpina delle Giulie iz Trsta. Program predvideva srečanje na vrhu Matajurja ob 11. uri, ob 11.15 bo maša, sledili bodo nagovori in postavitev plošče, ob 13.30 bo pri koči Pelizzo pa paštašuta za vse. Predviden je tudi prihod na Matajur iz Ceplešišča po stezi 736. Odhod iz vasi ob 7.15. 8 novi matajur , Jf. . četrtek, 30. maja 2002---------------------------------------------- Otroc dvojezičnega vartaca iz Spietra V dolino Rezije z našimi noni Je bluo v petak 3. maja zjutra, kar v velikem duoru dvojezične Suole v Špietre, je bluo tarkaj ljudi, de je ki! Bli so vsi otroc, ki hodejo v vartac (malomanj sedamde-set), kupe z njimi se njih noni (an kajSna tetà “di straforo”). Kuo je tuo? Zgodilo se je, de an lietos so šli vsi kupe na izlet, na gito takuo, ki se gaja že malomanj od nimar, odkar je v Špietre dvojezična Suola. Lietos so šli v Rezijo. Kar so paršli gor, otroc so šli pozdravjat rezijanske otroke v njih vartac, noni so šli pa gledat lepo razstavo, mostro go mez Pust, tisto razstavo, ki smo imiel parlo-žnost jo videt an tle par nas. Potlè so šli vsi kupe na kosilo. Po kosile so šli v Roza-jansko kultursko hišo an tle je biu pru liep kulturni program: Luigia an Silvana so jim poviedali nekaj go mez Rezijo an nje bogatije (izik, kultura, pesmi...). Naši otroc so imiel parložnost tudi zaplesat rezijanko. An daž, ki je cieu dan ra-mošju, ni pru nič vederbu tel liep dan, ki so ga kupe pre-živiel otroc, noni an pridne učiteljce dvojezičnega vartaca iz Špietra. Pravljica o lesici, ki jo je tudi jagarju zakurila An medved je živeu tu host an se je ču ku kraj, zaki jo je ču. ku de bi bla vsa njega an jo je lepuo poznu na dugin an Sar okiti. An vsa ta druga žvina ga je spoštovala, ku gospodarja. An dan je sreču vuka an lesico an so se začel menat, kuo jim gredo reči. Grede, ki so Sli naprej so srečal Se zej-ca, ki se jim je parbližu an jih lepuo posluSu. So Sli le naprej vsi kupe an na žlah jih je medved ustavit ta pred ‘no rupo, ki je bla glih na njih pot. - Tle se muore preskočit -jim je jau - čene se na gre naprej. An viedita, de rupa je Saroka an globoka. Tek se na čuje preskočit, naj se pa nazaj uarne. Vsi so se posmejal an potresli glavo, ku za mu reč: “Ku jo preskočiš ti takuo debeli an težak, za nas bo tuole ‘na fot a". - Parvo gren ist, de van pokažen, potlè postudierita pa vi, kuo narest. Se je zagnù an ... oplet... hitro je parSu ta na to krej rupe. Vuk se je potuku gor na rebra, se je zagrni an... bum... je padli dol v rupo, zaki je biu skočit previč na luht an takuo njega skok je biu previč kratak za pridit do drugega kraja rupe. Kar leska je tuole videla se je začela opieStat, pa medved se ji je ta na to kri smejau. Takuo, de leska se nie mogla nazaj potegnit. Se je dala ku- ražo, se j’ zagnala, pa tudi ona nie rivala preskočit rupe an na žlah se je usafala dol na dne rupe blizu vuka. Je manjku Se zejac, ki je biu te narbuojs za skakat. Se je zagrni an je skočnu, pa ta na sred ga je ustavla ‘na viejca an takuo an on je fleknu dol v rupo. Kar se je uSafu miez vtikam an lesico se je ču zgu-bjen zaki je viedeu, kuo puo-de končavat za anj. Lesica an vuk pa sta bla prepričana, de na kako vižo s koč ne ta von s tiste rupe. Dnevi so Sli napri an niesta uSafala resila. Lakot jih je začela mal-trat an takuo lesica je začela kustat, kuo se vukit ubranit an kuo uSafat kiek za diet pod zob. KuSta an kuSta, an dan pogleda sosiede an jim die: - Uekajmo na vas glas, kajSan nas bo ču an nas pride reSavat. Če ne, tega, ki bo narmanj močnuo ueku ga ubijemo an ga sne mo. Sodba je bla že preklicana: zejac je bili izbran za južno an takuo je Slo, de sta se lesica an vuk pogledala an kupe sta gor na anj skočila an ga arzstargala. Lesica, ki je buj kuStna, ku vuk an ki je mislila an za naprej je po-skriuS diela cje pod adnin kamanan zejčove čarieva an te drug kos je pa sniedla. Drugi dan lakot jih je spet maltrala an lesica je sla po čerieva, jih je ložla tu krilo an jih je začela jest. Kar jo je vuk zagledu, jo je popra -Su: - Ki jeste, gospa? - Oh - je odguorila ona -san takuo lačna, de san začela jest moje čerieva. Vuk, kije biu nomalo Sle-utast je prejedu svoj trebuh an če gl ih ga je bolieloje za-čeu pulit voz njega tudi čerieva. Malo cajta potlè je kre-pu an takuo lesica je imiela za jest za dobre dva tiedna. Pa cajt je Su napri an kar je veglodala to zadnjo kuost vuka, lakot jo je začela nazaj lovit. Misle an misle, nie mogla nič vekuStat. KajSan dan potlè je pasu blizu rupe an j agar z njega pisan, jo je ču jamanekat, se je ustavu an je začeu lieuS posluSat, pas je pa le laju dol v rupo. Kar lesica je zamerkala, de so bli blizu nje, se je dala kuražo an začela uekat: - Pomoč, pomoč, pridita mi na pomuoč! Kar je čula, de jagar bi jo biu rad ustreliti za Senkat an kožnast plaSč (pelliccia) svoji ženi, je začela ar jut. - Pomagajte mi noti pridit an potlè ustrelite me, bote videu kaki liep plaSč bo moja koža za vaSo ženo. - Ja, pa kuo vas ustrelin do! v rupi? - Je popraSu na-dužan jagar. - Ne, ne tle notar, me mu-orte vetegnit gor an potlè nie ustrelite. Varzitemi dol ‘no dugo lazo, se popaden za njo an vi me pa gor potegnete. Kar priden na varit vas počakan, de me ustrelite. Nadužan jagar je vetegnu lazo an jo stegnu lesic dol v rupo. Lesica se j’ popadla za njo an zauekala: - Potegnite gor! Jagar je poitlieku lazo an je takuo lesico vetegnu von z rupe. Kar je parSla na varh mu je jala: - Hvala van, nabašite puško, jest se pa van parstavin, de me ustrelite! On je začeu masierat okuole puške an lesica se je Sla pa parstavjat. Kar je parsla blizu host je pogledala jagra, ki jo nie biu Se po-mieru an jo je hitro pofagla-la c ju host. Nadužan jagar je pa ostu z dugin nuosan. Ja, vičkrat lesica jo je riardila ja gran: name st puške ona nuca nje kust. Cuk na palici Cuk sedi na palici, ravno je pri malici. kaj ima za malico, nikomur ne pove, grize, liže in cmoka, najbrž bo kaj slastnega - prosim, naj nihče ne moti čuka, kadar je! Meni pa povedala čukova je babica, da njegov je plen bil bolj tako-tako, to noč je ujel samo klavrno gosenico, kajti stari sitnež kratkoviden je zelo. Ko takole žveči, mrko premišljuje: Kaj pa, če morda očala potrebuje? In tako se tale smola je končala, da si stari lopov kupil je očala! Zdaj spet vse noči lovi, bolj in bolj se debeli, a pod njim se palica vsak čas zlomila bo, že nevarno se šibi, take teže ne zdrži, pa bo reklo - rsk! in čof! - in čuka več ne bo... Svetlana Makarovič Posnetki iz liepega izleta od otruok an nonu v dolino Rezije s ^ * . . novi mataJUf | | Minimatajur------------------------------------------------y Prejšnji teden smo odšli s tretjim in petim razredom na zeleni teden v Fieso, blizu Pirana. Po dolgi in dolgočasni vožnji smo končno Prišli pred dom Breženka. Pavnateljca, gospa Vera, nas je razdelila v sobe. Poklicali so nas v jedilnico z mikrofonom. Tam nam je ravnateljica predstavila Program in določili smo kdo je in bo dežuren pri vsaki mizi. Po kosilu smo spoznali dva nova učitelja, ki sta se tmenovala Franci in Andraž. Z njima smo odšli v Piran. Ogledali smo si mesto in zvedeli veliko zanimivosti o poteku njegovega nekdanjega življenja. Sli smo tudi na obzidje, ki je moralo braniti Pirančane pred Turki. Ustavili smo se na Tartinijevem trgu in ku-pili razglednice in spominčke. Ustavili smo se tudi na Plaži, da bi nabrali sovdan. To so majhni in ploščati kamenčki, ki spominjajo na kovance. Potem smo se vrnili v dom in se igrali do večerje. Po večerji so nas razdelili v delovne skpine °d A do H.Vsaka skupina naj bi skušala zbrati največ l°čk, tista skupina kateri bi to uspelo bi zmagala. Jaz sem bila v skupini G z Markom, Manfredijem, Štefanijo in Manuelom. Tekmovali smo, katera skupina nariše najlepšo risbo na sovdan u. Naslednji dan po zajtrku so skupine A, B, C, C šle z Inštruktorico Sonjo raziskovat drevesa in grme, medtem ko so skupine D, E,F, G in F1 se učili orientalo z inštruktorjem Franci- Kakuo se pardiela ser v Carnimvarhu Kako lepo navado imajo starši an noni od otruok, ki bodejo v dvojezični vartac v Spietre! Vabijo otroke v Vas an na njih duom takuo, de spoznajo an druge k-raje Nediških dolin. Jih pejejo po vaseh, jim pokažejo topotè an navade, pru takuo dielo na naši majhani zemlji. So šli v Dreko, so šli v Gorenj Tarbi hliebce brat... to drug tiedan so šli pa v Carnivarh. Sli so tisti buj veliki, ti-stl> ki lietos hodejo zadnje lieto v vartac an ki setem- berja prestopejo prag o-snovne šuole. Gor so jih poklical mama an tata od Dane, ki je v teli skupini. Mama an tata sta Marisa an Dante, ki so pru iz Came-gavarha. Dvaandvajst otruok, d-vie učiteljce,Vilma an Sabina an še šofer Pio so se pejal pruot Carnimvarhu že zjutra. Čakal so jih v mlekarin-ci, kjer Giuliano jim je pru lepuo razluožu, kakuo se iz Wlt V Fli Ki 3-=S® n=© 1-S0 z=iWHAJ frPOfOCCNE A KAkO 5EM SE POČUTILA V JUSI T'". r.—!— . !—!—r~—!—r“ir : : : nP--dP z 9 p -mo p Po/J TOP 5R£ ČET PET : LE GE MDR' 5=g$ 3