E :em i, * sivlj? Z1 tiiSMMU, The Oldest ond Most Popular. Slovene Newspaper <» United States of America. SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do tmagel glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja v chicagi; zapadne slov. zveze v jenver, colo., in sloven ke ženske zveze v zedinjenih državah (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. K«' 2JMNO.) 152. iO —•— vplil CHICAGO, ILL., TOREK, 6. AUGUSTA — TUESDAY, AUGUST 6, 1935 letnik (vol.) xliv osebnosti povdarjajo, da je afera z Abesinijo stoje P»a v tak stadij, ki ga ni mogoče več drugače rešiti l7etii kakor z vojno. — Novi transporti čet in municije v j dj Afrik0. — Japonska vlada bo založila Abesinijo z pot orožjem in municijo. i____ OH 1 Hi IV L v pol i pf rjeJi ih, . D| Itali Pristal 5icer ' *lttl,Ja- na Mussolini je resolucijo, ki j'io Je. : kn teden sprejel svet ; Narodov na zasedanju v 'nievi j | '> oa se bo namreč vrši-J!?Sebna konferenca med fm J°' Franci-i° in Italijo z 1 enom, da se odvrne gro-1 .sPopad med Italijo in 1Ja že )nfer( P °r se je izrazila neka vla-°sebnost, ne vidi Italija oil "P ida { Ne i del cej 1 ij,' ^ ia u< iboo, nenfjkake vendar izjavlja v naprej, da bo ta enca brezpomembna. TOLPA LINCA-LA JETNIKA 1% ea drugega pota, da za-*ura Obstoj svojim koloni- nia 3. 1 enjei tika ra 111 ■ kakor v vojni. ' da bi kaj čakala, kako b, - ašaft rja m P1 0 končalo delo za mir, ki ,Voicli Liga narodov, nada-ljc> Italija nemoteno s svoji-v°jnimi pripravami. Pov-se, da je Italija itak že ®e8la diplomatsko zmago :oli j napravila pot v jetni- ško poslopje. Yreka, Cal. — Oblasti poizvedujejo, da bi prišle na sled članom tolpe, obstoječe iz kakih 50 oseb, ki so preteklo soboto ugrabile iz tukajšnje okrajne ječe 24 letnega C. L. Johnsona, ga odvedle tri milje daleč iz mesta in obesile na neko smreko. Johnson je bil obtožen, da je umoril policijskega ravnatelja DRZEN POBEG KAZNJENCA Preoblečenega v civilno obleko ga je paznik izpustil. Joliet, 111. — Način, kako je mogel preteklo soboto izvršiti iz tukajšnje ječe pobeg dolgoletni kaznjenec Henry J. Fernekes, spada bolj v kak roman kakor pa v resnično življenje. Na neki nepojasnjen način je ta mož prišel do civilne obleke in tako preoblečen, s črnimi očali, je stopil pred paznika, ki ima v oskrbi1 KOMUNISTI POSTANEJO ZMERNI Moskva, Rusija. — Na mednarodnem komunističnem kongresu so zborovale! sklenili, da se osrednji komunistični odbor bo več vtikal v delovanje komunističnih strank v posameznih državah, marveč bo bolj posvetil svojo pažnjo mednarodnemu delavskemu pokretu. izhod. Paznik ga ni spoznal in, misleč, da je kak obiskovalec, ga je izpustil na prosto. Šele par ur pozneje so ugotovili njegov pobeg. Pobegli je bil znan gangster in bandit in trdi se o njem, KRIŽEM SVETA — Mexico Citv, Mehika. — Predsednik Cardenas se je iz jrazil, da bo započel kampanjo proti uživanju alkohola in j da se bodo, ako bo potrebno 'celo sprejeli tozadevni zakoni. jPredsednik je znan, da je že ■dolga leta odločen sovražnik v ki so vzeli ^,-a. l'g?zino vojnega matetija-,'J0v °lonij pa se vračajo do- |ljal!elike#ladje' ki s° pre" Ce lotn a smrt, a so mu kazen izpremtnili tukajšnja vlada je pretekli pe-v zapor. j tek predložila predsedniku iki i kre' mesta Dunsmuir. Tolpa je pri-j da je ubil najmanj štiri osebe.1 " šla ponoči pred jetniška vrata 'Svoječasno je bil že obsojen na | — Lima, Peru. in pozvonila. Ko je paznik prišel pred vrata, so ga obkolili s samokresi, na kar so razbili vrata in premetali celo poslopje, dokler niso našli Johnsona. -o- VOLSTEADOV ZAKON ŠE VEDNO STRAŠf Washington, D. C. — Dasi je bil 18. amendment k ustavi preklican, pa kongres še do zdaj ni preklical proslulega Volsteado-vega zakona, kajti domnevalo se je, da je zakon sam od sebe PRIČE SPOZNALE ZENGEJA Oblasti upale, da bo navzočnost bivše zaročenke obtoženca pripravila k priznanju. —O— Chicago, 111. — Kljub vsem obtežilnim dokazom, ki jih imajo oblasti proti njemu, Mande-ville Zenge trdovratno taji, da bi bil v kaki zvezi z gločinom, ki se je izvršil pretekli teden nad dr. Walter Bauerjem, in do ponedeljka zjutraj niso mogli izsi liti iz njega nobenega priznanja. Kakor izjavljajo oblastni organi, ki vodijo zasliševanje, niso imeli že zlepa opraviti s tako hladnokrvno osebo, kakor ta. Kakor je bilo zadnjič poreča-no, je Zenge skušal premotiti oblasti s tem, da se je v taksiju t% Jug&slaviie* Vse številne nesrečne žrtve tihotapstva ne izmodrujejo obmejnega prebivalstva, da bi zopet in zopet ne poskušali ta tako nevaren posel. — Delavci na Jesenicah v stavki. — Smrtna kosa. — Druge novice. v Afriko vojaštvo in Afe tv pripravljene za no- M ans^rte. Italijanske to- Sbi-ui aeroplana pa stalno več kujejo o ,ie vpl'6dvs i7 v .lužni Italiji v koloni- XVio. t i Priprave jasno kažejo,1 bolnici se je njegova bolezen stopinj pod ničlo. . - „ ,, • no označila z "alkoholizem". Ob- —Berlin, Nemčija. — Nem- ' Zf "le8a ljubljena mu je bila pomoč od gke avijatične družbe namera- lazveljavljenje. Predsednik .ie |re]ifa, kjer bo dobival na mesec |vajo staviti ponu,dbo za pre. mc|po $15 za stanovanje in $5.10 !voz pošte med Nemčijo in severno Ameriko po zraku. Luft- DELO ZA STALNO RAZSTA- -------------|hansa na™erava prirediti po- \7v-» \r Trvn _ _ izkusili polet preko Atlantika VO V TEKU "COPERNICO" UBILA ! , • • Chicago, 111. - Kljub silovite-i prihodnjo jesen. jmu nasprotstvu, ki ga je dele-! Clev"land' ~ 40 letna Ma" smeje odgovoril, da nima proti temu. -o- i na teden za hrano. a ne misli na nikako '(^Poravnavo, in vladni go ■ 1 t.n i t m rt i rr v\ rt n to tudi očitno izpovedu-H0wJri omenjena viadna o- :ari r|5bj,0Wori -Au?t.M J! Se je izrazila, da Italija ki I osti take mel° i, ii1 s elo da i"' ič V«ak način potrebuje Abesi- NlH ijL razvoj, in bi jo tudi df tirnim potom", ako bi vtri,*e i" Liga narodov ?"Sa'Vala vmes in dajala ko- m zdai uPanje Abesincem. Ta- w preostaja Italiji edi-> Namreč vojna. žen od strani nekaterih krogov, gre župan Kelly s svojim načrtom za stalno chicaško razstavo nemoteno naprej. Načrt je odobrilo zadnje zasedanje državne zakonodaje in določuje severni otok, ki je tvoril del prostorov svetovne razstave, za prostor te stalne razstave. Župan je v petek imenoval odbor desetih oseb, iki imajo izvršiti potrebne pred-priprave. r tilda Waldman je na policiji priznala, da je izvršila umor nad 62 letno Ido Cooper, češ, da je skozi šest let držala njo in njenega soproga v svoji "čarovni-ški oblasti". Pretekli petek je |skušala Waldman izsiliti od Cooper podpis na obvezo, da ne bo več nikdar začarala nje in njenega doma, toda podpis odklonila, tor je . govore zadnja poroči-AbeJapotlska vlada podpisala b0 ' 'ni-i° pogodbo, po kateri ;ožja (davila veliko množino ^unicije v svrho mo-'1 ania njene armade. IvS^sna vožnja z ^mobilom - kaz- Waldman ustrelila. PREDSEDNIK BO POZABIL OBREKOVANJA Washington, D. C. — Dočim se je sprva domnevalo, da bo predsednik Roosevelt legalno nastopil proti E. P. Cramer j u iz New Jersey zaradi njegove šuš-ljajoče kampanje, da predsednik ni na umu povsem zdiav, se je Cooper je ta ipa predsednik odločil, da bo za-na kar jo je >devo pozabil, češ, da mu itak ne more nič škoditi. 22 letni Štefan Kristan iz Tr-je ustavila naša obmejna:^ ter poaestnik in trgovec Jože Hlebš iz Hrušice pri Ljubljani. Prvi trije bodo po za vedno izgnani iz Jugoslavije. -o-- straža. Pozvala jih je, naj ob-Od tedaj naprej je Zengeja 'stoje) a fantje So se tudi pred spoznalo število prič, da je bil ' • tiU v divji stra. i " ' . , • . tisti, ki so ga videle z Bauerjem. | žnikj so zaradi tega stro.ljaU !prebUm kd/m tudl Predvsem sta ga spoznala u- jn službenca na gasolinski postaji, kamor je pripeljal v avtomobi- gli še ponoei v Lož> kjer mu je lu ranjenega Bauerja, ga pustil so so ustrelili Antona Krajca trebuh. Ranjenca so prene- nudil prvo pomoč zdravnik dr. tamkaj m zbežal. Važno pnče-|Mejač -n odl.edil> da So od vanje je izreki tudi neki moški, ljali na Rakek jn dalje y ki je stanova v istem hotelu v Liubliano. stanje ustreljenega Ann Harbor kakor sta Bauer m jmladeniča se k]ub prizadeva. neki 'Mr. Jones". Ta priča je' . w, , , . T , „ inju vescih zdravnikov nikakor spoznala v "Mr. Jonesu Zenge-1 . , , , . . , T, , . . . „ . ,:m hotelo izboljšati, ker rana. ja. Pokojni dr. Bauer pa ie pred!, • > • i -i ,. . . , . , iki jo je dobil pri begu, je bila svojo smrtjo izjavil, da ie bil I , ' . . , , M , i • • • , .. prehuda in je uničila mlado Mr. Jones, ki je izvršil nad njim I .. . _ , . , x- i •• zivliefriie. Danes popoldne je zločinsko operacijo. Zenge kljub vsemu taji in pravi, da dr. Bauerja nikdar niti videl ni. V nedeljo je prispela iz Clev., bivša Zengeje-va zaročenka, ki pa se je pred par tedni poročila z Bauerjem. fant izdihnil in tako se je število žrtev tihotapstva zopet povečalo. -o- Na Jesenicah stavkajo Jesenice, IH. julija. — De-Ob njeni navzočnosti so oblasti j lavstvo v obratih KID., na Ja-upale, da bo Zenge končno klonil ivorniku, ki je v četrtek zvečer in priznal. Motile so se: Zenge'prišlo na delo v tovarno, je v je ostal tako miren in neomajen kot doslej. «. m. let- R*. ak p naprej pazi, da se ee< ,L.iih • novi Prometni zakoni, vSkn Sprejel° zadnje zaseda njiva Tukajšnja po-pj, Pre-1'ela naročilo, da od ^ podaje. Dočim se po no-t[hne bo posebno pa onu ne voznike, ako le ne A^itre %i brezobzirno, da bi o-Sk "'VljenJa drugih, bo pa J vodila pažnjo počas. , cijQ ^ kom, ki se po polževo 0 'Xio Z bulevardih in s tem i^wmet Policija ima ta" ^ tl; ' ob zunanji rob ceste kf*ko stransko cesto; SODIŠČE KAZNOVALO ČISTILNICO OBLEK Chicago, 111. — Na globo $3000 je bilo obsojeno podjetje Peacock Cleaners and Dyers, ki lastuje več čistilnic oblek, ker je zniževalo cene za čiščenje pod minimalni znesek, katerega je svoječasno določila sodnija. Določba sodišča se glasi, da je minimalna cena za čiščenje in likanje 90 centov, ako čistilnica pobere in zopet dostavi obleko lastniku, ali pa 75 centov, ako jo lastnik sam prinese. Pri obravnavi proti omenjemu podjetju se je ugotovilo, da poleg tega, da vodi" neprimerno konkurenco drugim podjetjim, njen glavni delničar, Edw. Fink, kaže tudi skrajno trdosrčnost. Dočim dobiva on letne plače $18,000, mora njegov oče živeti na relifi: NASPROTUJE GRADBI MOSTU ako bi se protivili, jih čaka denarna ali zaporna kazen. petek zjutraj ustavilo delo, a tovarne ni zapustilo. Pač pa , so se jim pridružili še delavci, ki so prišli na dopoldanski šiht ,in oni, ki so priši popoldne, ta !ko da j stavki stavkali jih. Iz Federalna vlada je pripravljena, da prispeva 19 milijonov dolarjev za relifna dela v državi Georgia. Ne izda jih pa samo zato, ker governer Talmadge, silovit nasprotnik New Deala, ne pristane na to, da bi se gradil most blizu mesta Irvington, kjer morajo zdaj s splavom prevažati preko reke, kakor kaže gornja slika. Talmadge pravi, da ni nikake potrebe za ta most. je bilo že v petek v 700 delavcev, ki so v tovarniških poslop-tovarne ni smelo niti juradništvo. Izhode so zastra-Ižile ženske — Kakor se izve od strani delavstva, je stavko | zakrivilo podjetje samo, ker je j kršilo kolektivno pogodbo na-jpram delavstvu. Položaj je še neizpreme-njen in delavstvo se še vedno nahaja v tovarnah, ki so sedaj zastražene od orožništva. Vsled te stavke, vlada v vsem jeseniškem okolišu precejšnja depresija in ljudje se boje, da se bodo gospodarske prilike zopet poslabšale. V znak solidarnosti z delavstvom so danes popoldne bile zaprte vse gostilne in prodajalne; tudi obrtniki so zaprli svoje lokale.—-Delavci vstrajajo na tem, da bodo zapustili tovarniške Smrtna kosa V Dolnjem Logatcu je umrl Franc Hodnik, posestnik in solastnik znane logaške lesne tvrdke Hodnik & Vouk, star 55 let. —V Ljubljani je umrla Marica Aicholzer, žena šolskega upravitelja in nečakinja ljubljanskega škofa Dr. G. Rožmana. — V Kamniku je umrl Franc Mencinger, vojaški referent pri okrajnem na-čelstvu. Nesreča Alojzij Podržaj, bivši zadnji župan Kriške vasi, se je vozil s kolodvora Stična proti domu. Pri Tičku se mir je prevrnil voz in mož je dobil pri tem hude poškodbe na glavi in drugod po životu. Nenavadno "usmiljeni" Iz Maribora poročajo, da so iz občinske zasilnostanovanjske hiše vrgli na cesto nekega brezposelnega delavca, vdovca s tremi malimi otroci. Pohištvo mu že več dni leži na ulici in revež ne ve, kje bi si poiskal zavetja. Občina, ki ga je vrgla na cesto, mu je čez več dni ponudila, da bo plačevala zanj najemnino, če si kje najde stanovanje. -o- Na "biznes" so prišli Poročajo, da so prišli na ljubljanski evharistični kongres tudi cigani iz Bukovnika v Sremu, z medvedi iji opicami, da bi za I dneve evharističnega kongresa naredili dober zaslužek, pa jim je bilo prepovedano od oblasti. Prišle so tri družine s skupno trideset člani. Dva izmed njih so aretirali, ker so nekaj ukradli, dasi sta se izgovarjala, da so vsi cigani pošteni, kot so njih opice poštene. --o- SlP.ITE AMER. SLOVENCA! Stran a "AMERIKANSKI SLOVENEC" Torek, ti. augusta 19351 AMKKIRANSKI SLOVENEC t... turi i» najstarejii slovenski list v Amerild. Ustanovljen leta 1MX. Izhaja vsak dan runa »edelj. pone-(•likov in dnevov po prednikih. Izdaja In ttttari EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprava: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telclon: CANAL 5544 Naročnin«] 45.00 _ 2.50 . 1.50 Zl celo leto Zrn pol leta Za četrt leta Za Chicago, Kanado ta Bvrapc: Zt celo leto---$6.00 Za pol leta____3.00 Za četrt leta 1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Kotabliahed Ml. Issued dally, except Sunday, Mob day and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: ,1849 W. Cermak RD., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription! For one year-- For half a year -- For three montha-- J&5.00 _ 2.50 - 1.50 Chicago, Canada and Earope: For one year ---$6.00 For half a year----3.00 For three months----— 1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredniitvo vsak dan in pol pred dnevom, ko Izid« list Z« zadnjo itevilko v tednu 1® čas do četrtka dopoldne. Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredniitvo na vrača. "Entered as second clasi matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.____ Svetli žarki v temnih dneh ko ogromnem številu odzval povabilu v Ljubljano, je dokaz, kako je slovensko ljudstvo ukoreninjeno v svoji veri in kako vztrajna in požrtvovalna je njegove ljubezen do vsega, kar je podedovalo lepega in dobrega od svojih očetov." NOVICE Z DALJNEGA ZAPADA St. Joseph Valley, Wash. Strašna vročina je sredi meseca julija pritiskala tukaj, ki se je še nadaljevala naslednji teden. Nastopila je že suša in potrebovali bi dežja. Večkrat se zgodi, da tukajšnji kraji kaj radi ostanejo brez dežja. Ko marsikje okoli po hribih dežuje, tukaj pri nas pa veter razžene vse oblake, da ostanemo potem suhi, ko smo upali na dež. — Seno je tukaj že precej pospravljeno in sedaj so že pričeli kositi, oziroma žeti žito. Kar se letine tiče, je mancem zakrament sv. birme, nekako srednja. V zaldlnjem dopisu sem orne- Praga in Ljubljana sta stali v minulih dneh v znamenju katoliškega preporoda. Do 400.000 ljudstva šestih narodov Cehoslovaške je posamič in skupno manifestiralo za moč in edinstvo vesoljne Cerkve. V istih dneh je pri-redila katoliška Jugoslavija v Ljubljani svoj 2. evhari- nua 0(j procesije sv. Ileš. Tele-stični kongres, katerega veliČasni potek smo že podrobno jsa. Imeli smo zares lepo slo-objavili ..Vesno procesijo. Ponosno je „ J vihrala zastava dr. Najsv. Težko je z besedami opisati krasoto in globino zadnjihlImena> za katero so korakali junijskih dni v beli Ljubljani. "Dnevi, kakoršnih še m' doživela zgodovina slovenske Domovine . . .", se je o njih izjavil prevzv. knezoškof dr. Rozman. Praznično oblečena Ljubljana je sprejela nad 150.000 posetnikov, ki so došii iz vseh krajev katoliške Jugoslavije in še od drugod s slovenske ztemlje. V sprevodu 20 okrašenih avtomobilov so vozili skozi gorenjske vasi milostno podobo Marije Pomagaj z Brežij, ob vsej dolgi progi se je zgrinjalo ljudstvo in obsipalo podobo s cvetjem, na oknih so gorele sveče, z hiš plapolale zastave. Enako triumfalna je bila pot papeževega odposlanca poljskega kardinala Hlonda* od Št. Ilja na severni jugoslovanski meji pa do Ljubljane. Slovensko ljudstvo je povsod pokazalo, da se zaveda časti, ki mu je,g. Ahmo ^^ _ bila izkazana, da je prvič v njegovi zgodovini dospel vn]e-JKlo p). svoii blagajn- ^ $.)>() govo sredo zastopnik poglavarja vesoljne Cerkve. Ko je že par let imamo v tuka visoki gost stopil na jugoslovanska tla, so ga pozdravili bah Dravske banovine dr. Puc in člani pripravljalnega odbora. Vse povsod je kardinal odzdravljal v slovenščini. temu se še najdejo med Slovenci. ki pravijo, da kaj je treba sester in imeti s tem nepotrebne stroške. Taki se pač ne zavedajo, da nihče ne more otroke tako lepo podučiti, kot ravno sestre in pa duhovnik. Seveda, večkrat ko jih otrok vidi in ga ti podučujejo, več se otroci tako naučijo in bolj si njihove nauke zapomnijo. Včeraj, 21. julija, smo pa imeli tukaj sv. birmo. Naš pre-vzvišeni g. škof Charles D. Whitte iz mesta Spokane, na§ je obiskal včeraj popoldan in ob tej priliki podelil 14 bir- Oglesby, iz La Salle, Peru, De Pue, Molline, Ottawa, Wenona in moji sorodniki iz Chicage. — V prvi vrsti se zahvalimo najinim hčeram Mrs. Marth in Mrs. Antkow ter moji svakinji Karo-Ini Jerin in prijateljici Kristini Nadvešnik, katere so se toliko trudile, da je vse tako lepo izpadlo. Zahvalimo se vsem prijateljem in znancem za udeležbo in darila, ki sva jih od vas prejela. Nikoli ne bova pozabila tega se je namreč začel topiti in udiralo se nam je, da smo komaj prišli naprej. Komaj sem se iz. vlekla iz ene luknje, sem že bila v drugi in tako celo pot do doma, da sem prišla domov vsa mokra in zmrznjena. Noge so me pekle kot žrjavica, ko mi je mati potegnila z njih bratove čevlje, v katere sem bila obuta in so mi bili za celo nogo preveliki. Da, veliko smo trpeli tedaj šolarčki. — V naši vasi, ker dneva in kadarkoli nama bo mo- rje bila majhna, je bilo malo otrok goče, vam bova drage volje prijateljsko povrnila ves vaš trud in požrtvovalnost. Frank in Mary Meglic -o- NEKOLIKO SPOMINOV (Poroča M. Oblak) Elkhart, Ind. Naj tukaj navedem nekaj spominov in resničnih vtisov, ki so mi še ostali izza mojega življenja V domovini, tam v lepi Gorenjski. — Rodila sem se v mali vasi Milje, fara Šenčur pri Kranju. Menda je bil takrat cvetni petek in datum je kazal 30. marca 1888. Tako mi je pri- za šolo in dostikrat sem šla sama skozi gozdove in me je bilo pošteno strah. Spominjam se, kako sem enkrat stekla daleč na okoli čez njive, samo da bi ne bila srečala nekega bolj repnega človeka, ki je šel po poti in bi mi prav gotovo nič ne bil napravil. — Ko sem pohajala tretji in četrti razred, sem že malo bolj odrastki, a učiti se je bilo treba tudi težjih stvari. Najhuje je bilo z zemljepisjem, ki mi nikakor ni hotelo v glavo. Imeli smo pa silno strogega učitelja, Rihtar-šič se je pisal. Nikoli ne bom pozabila, kako me je enkrat nakre-sal po rokah, najprej po dlani, povedovala moja mati, da sem , namreč tega žalostnega dne po- j potem pa še po drugi strani, da Med temi je bilo pet dečkov, 'gie(ja]a na svet. Potemtakem bo j sem mislila, da mi bo od bolečin šest deklic in tri že omožene to moja veiikanoč. Kedaj j slabo. Nazadnje mi je pa še dal ženske. Pri delitvi sv. birme |s0 ta leta tako hitro minila, si za kazen prepisati povest Martin Krpan, katero se še gotovo se mi, da je vse to bilo šele preteklo leto, a so žal pretekla od smo imeli poleg še štiri druge niti misliti ne morem in dozdeva čč. gg. duhovnike. Drugih novic pa menda ni možje in fantje. Tri kapelice, v katerih se je podelil blagoslov, so bile lepo narejene in okrašene s svežimi cvetlicami in procesija je bila dolga, ker so prišli verniki tudi iz bližnjih naselbin, počastit evharistič-nega Kralja. Cerkev je bila tudi lepo okrašena in petje je povzdigovalo božjo čast. Hvala vsem, kateri so delali pri pripravah za to slavnost. Opol-. dne, po končani procesiji, je bila južina ali obed, s katerim par let imamo šnji škofijo to navado, da gredo šolske sestre tega ali onega naroda, okrog po krajih, ... . ,.v Ikjer prebivajo katoličani, pod- Po slovesni otvoritvi v stolnici se je vršilo veličastno ^vat mladino krščanski nauk in razlagati katekizem ter druge potrebne reči katoliškega nauka. Tako smo bili tudi mi tako srečni, da smo imeli tukaj dve čč. sestri in sicer so bile s. M. Isaia in s. M. Augu-stina, frančiškanki iz St. Rose samostana La Crosse, Wisconsin. Podučevali sta otroke dva tedna, nakar so otroci opravili slovesno sv. obhajilo in pri tem ponovilj krstno obljubo. Vse je bilo silno lepo in ginljivo. Ob tej priliki sta tudi mala deklica Malley Loreine in deček Leo Tomsha, prejela prvo sv. obhajilo iz rok našega č. .g. duhovnika Rev. Joseph Broo-ner. Lahko rečemo, da se one naselbine, ki imajo katoliške šole, lahko štejejo srečne. Tam čč. sestre lahko vse bolj pod-rfčijo otroke, ker jih imajo vsaki dan pred seboj, kajti kaj poročati. —O pač, štorklja tega že desetletja. Kolikor se še se je oglasila pri družini Mr. j Spominjam, sem morala pasti in Mrs. Frank Salokar in jim j krave še predno sem začela ho. evharistično. slavje na velikem ljubljanskem Stadionu. Dq 30.000 slovenskih otrok se je udeležilo sv. daritve, katero je daroval kardinal-legat. Sledila so nato številna stanovska zborovanja, od katerih omenimo predvsem zborovanje slovenskih akademikov v okrašeni univerzi, katere balkon je dičil visok srebrn križ. Zbrane je med drugimi nagovoril sivolasi nadškof dr. Jeglič z besedami: "Ta dan mi je v največje veselje in poroštvo, da bo nova slovenska mladina, ki je našla v veri tako tesno vez s gVojim narodom, znamenje lepše slovenske bodočnosti." Slavnostnega zborovanja na Stadionu se je udeležilo ogromno število ljudstva, nadškof in 18 škofov/zastopnika vlade notranji minister dr. Anton Korošec in minister dr. Vrbanič, ban, zastopniki narodne skupščine i. dr. Papežev legat je v slovenskem jeziku govoril o veličini evharistične misli in zaključil, "naj bi ta zgodovinski kongres priklical nad po-edince in družine, nad zasebno in javno življenje in nad vso ljubljeno domovino novo življenje". — V okvirju kongresnih svečanosti naj še omenimo veliki koncert Pevske zveze, ki ga je izvajalo nad 2300 pevcev in pevk iz vse Slovenije. Oficielni del kongresa je zaključila slovesna procesija udeležencev skozi Ljubljano na Stadion. • A , , .. ., ,J ....,, znano je, da kar se otroci O utisih izza ljubljanskega kongresa se je izjavil kar-|mladi naučijo, ne pozabijo ta-dinal-legat Hlond sledeče: "Da se je slovenski narod v ta- ko hitro, ali pa nikoli. Kljub podarila v spomin krepkega sinčka. Družini naše častitke. - H koncu pa še pozdravljam vse Slovence in Slovenke sirom Združenih držav in tudi v stari domovini. M. S. -o- HUDA NESREČA ROJAKOV Oglesby, 111. Nič hudega sluteč sta se v nedeljo 21. julija podala Mr. in Mrs. Luskovich s svojo hčerko in 5 letno nečakinjo Mary Kam-nikar k slavnostim v Lemont. Nekaj milj od Jolieta se je pa pripetila strašna nesreča. Trčili so skupaj dve kari, kara rojaka Luskoviča in neka druga, ki je bila last nekega Italijana iz Chicage. Posledice so bile grozne. Ta mlajša deklica je bila na mestu mrtva, Luskovič in njegova soproga ter hči Mary, so bili pa močno poškodovani in so bili pripeljani v bolnišnico sv. Jožefa v Jolietu. Na drugi kari je bilo sedem oseb, ki so bile vse močno pobite in so bile ravno-tako pripeljane v bolnico sv. Jožefa v Jolietu. Par dni pozneje je ena žena umrla za poškodbami, dobljenimi pri tej ndsreči. Luskovičeva družina se je vrnila iz bolnišnice v nedeljo 28. julija in jim želim skorajšnjega popolnega okrevanja. Družini Štefanu Kamnikar pa moje iskreno sožalje. Da pa ne bom poročala samo žalostne vesti, naj še omenim, kako so moji sorodniki in prijatelji mene in mojega moža izne-nadili v nedeljo 28. julija ih ob tej priliki priredili supra j z piknik v spomin najine 25 letnice, odkar sva poročena. Nikdar bi si ne mislila, da imamo toliko prijateljev. Udeležili so se iz diti v šolo. Enkrat, dobro se še spominjam, mi je krava zbezla-la in ušla domov. Jaz, revca pri petih letih je seveda nisem mogla udržati. Jokala sem za njo na vse pretege, nazadnje sem še vola pognala proti domu, ker ni hotel s kravo bezljati. Oče me je nekoliko okregal, a obenem tudi pripomnil," da je krava najbrže zbezljala proti domu, ker ima v hlevu teleta. Za tisti dan sem potem pasla le okolu doma. Krava se je pa vedno ozirala proti hlevu' in večkrat še1' oglasila z "boo", medtem ko je vol, "ta pisan" sem mu rekla, pridno mu-lil travo in se še zmenil ni za kravo. S spolnjenimi šestimi leti, sem začela hoditi v šolo v Šenčur k marsikateri bralcev spominja. Povest sem morala prepisati doma. Da je bilo to delo z bolečimi prsti pisati, težavno, to menda vsak razume in tudi jaz ne bom tega nikoli pozabila. Pomagalo je pa to v toliko, da sem kmalu znala zemljepisje. Menda mi je učitelj res pri nohtih odprl glavo, ker od tistega časa sem vedno dobivala dobra izpričevala in mi je učitelj dal sedež v prvi klopi. Morda se kateri mojih sošolcev spominja, če ne mene, pa učitelja, kako strog je bil, če si ga viezil. Nekega dne je prinesel v šolsko sobo nove vrste stekleno posodo za črnilo, ki je bilo veliko kot kvart, z nekakim zakrivljenim cedilnikom ali iztoč-kpm, čemur smo se začeli polagoma vsi smijati, da nismo mogli nehati. Pa kaj bi vam pravila, saj veste, kako se otroci smejejo, če se dva, se vsi. Učitelja je to silno razjezilo, da je pograbil den, ampak z veseljem je op' vrl vse to in srečnega se je s' — Res, leta mladosti, so leta dosti. Ob črnem in trdem kri si bil zadovoljen in lica so ' rudeča kot makov cvet. Zdi mi, da sem bila vedno vesela, sem poznala skrbi in žalo-1 zdrava sem bila in pa kruh 9 nad vse rada jedla. En kos mi ga odrezali oče ali mati i" sem mogla na skrivaj, sem s' sama odrezala enega. Ker je kruh zelo pri rokah na P°': sem dostikrat po vsej več«1 predno sem zaspala, odlotf večji ali manjši kos, kakor sf pač posrečilo in ga pojedla v stelji. Menda sem bila zato t1 zdrava in trdna, ker sem pdiffjp toliko kruha. Lahko zapiše^ sem kljub svoji šibki postavi la marsikateremu moškemu) pa naj si bo v tem ali onem Dostikrat sem prevrnila voz ložen z deteljo, ali koš gnoj«'^ kar je bilo treba dva človek sta ga prevrnila. Ni se mi s"^ hrbet, četudi se je včasih le»L^ grizel vanj. Kako mučno jefcro' potem voz spet naravnati, ('f5e krat še težje kot prevrnittia)^, sem vse sama opravila. Ma%res K 1 N >te 0 V &ak fari. Precej dolga je bila ta p6tipalico 8 katero .ie začel tolči po »te 'azt »ob sli I«, ot 1 !>k 1 i) in si moral dobro hitro stopati, da si jo napravil v eni uri. Poletu je bilo dobro, ko smo jo kar skozi gozdove mahnili, a v zimi, ko je zapadel debel sneg, je bilo težav na koše in smo morali daleč okoli, skozi Visoko, po cesti, da nas je vzelo poldrugo uro in smo vsi trudni prišli v šolo. Sneg je bil včasih tako velik, da smo se mali šolarčki komaj iz njega videli. Starejši učenci so nam mlajšim nagajali, nas rinili v sneg in nas kepali; včasih nam še kruh vzeli, če smo ga imeli klopeh, da je kar odmevalo. Mislili smo, da bo padalo tudi po nas, zato smo se pomirili. Le dva učenca, dobro se še spominjam, Kvedrov in Zormanov iz Srednje vasi, se nista mogla nehati. Pa ju je učitelj tako natepel, da bi ne želela biti v njuni koži. Vselej, kadar je prišel tisti glaž na mizo, vselej smo se vsi smijali, a teri me je zavidal, ker sefti kljub težkim delom, vedno la. Opravljala sem namreč dela, moška in ženska. K sem, orala, žela, sekala dr gozdu in sploh vsa dela. Ko krat sva šla z očetom po hI« gozd, ker jih je potreboval izdelavo škafov, ker ta ob' bila v naši vasi precej raz;i na. Kakor so rekli, se je 'ta pričela ravno v naši hiši. jaz sem cela tri leta v zirf>; času delala škafe in še se$ ga naredila, prav tako l«5' krat, da bi se niti kapljic:' nc. pocedila iz njega, samo imela tisto pripravo, kot Š imeli doma. Oče je skoro se pečal s to obrtjo in naj v la na polju sve opravili S« Ce5! materjo, ker bratje so bi'1 ^ mlajši, le eden je bil starejfj * •je pa v najlepših.Jetih, imel, umrl. Ko sem včasih \ y šu vozila gnoj na njivo, iepi-ef menoj cela vrsta otrok. jih namreč nisem sovražil"!, so hodili, nazaj so se pa n v košu. Kaj zato če je bil > od gnoja, samo da so se Pe| I pa so bili veseli in jaz z r''| Po poti grede sem dostikr^ la kako knjigo. Pa tudi v' ponočnih ur sem ob brleči • prebdela s knjigo v roki. sem že omenila našo obrt s Ji !o? Čtlc ,#110 »slu naj povem še to, da smo n1 K ne škafe razprodali, včasi'^ L a paj, včasih posamezno. ^ | krat jih je bilo treba peli'j, j..6 kaj s seboj. Če smo potem kate rega v šoli zatožili, je bil seveda premerila, tako ob kaznovan, a se je nad nami po* tem še hujše maščeval in tako je vedno kateri jokal. Nekega dne, hodila sem tedaj v drugi razred, dobro se še spominjam, je bilo silno veliko snega. Ko nas je učitelj samo pogledal, pa se-l'em> ali v kako sklad11 smo utihnili. Nekega dne je pa štacuno na različne kraje učitelj glaš prevrnil da se je ubil KranJ> Tržič- Ljubljano, in mi smo imeli potem mir. i Domžale, Kamnik, Dob, Pot iz Milj v Šenčur, ki ni bi-iče- itd- Na vse te kra-ie se a< la ravno kratka, Sem neštetokrat delavnikih, kot ob nedeljah in praznikih. Večkrat je bilo treba iti po trikrat, ob 5, ob 10, in še popoldan k nauku. Komaj da sem prišla domov, nekoliko pojedla, pogledala v hlev k živini, pa je bilo smo šli v šolo, je bil ves zmrz- treba zopet na pot k drUgi maši, njen, da smo kar po vrhu hodili,'ali pa k nauku. Kljub vsemu na-', a domov grede je bilo hudo. Sneg1 pornemu delu ni bil človek tru-'govino- rala sama in oče mi je povedal: Boš pa ti šla. O^f;^ bilo namreč rado strah, t'1'' ni bil mala oseba, vendai' koli šel rad sam okoli, j./ ponoči in kadar je bilo tre^ b. u daleč iti, so oče vedno le | poslali, da sem s konjem Pf) dobro naložen voz s škaf' ^ j semenj, ali naravnost v TARZAN NEPREMAGLJIVI (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Naslednje jutro se je Zveri odpravil s svojo bando naprej, da Nadaljuje svojo pot in čimprej dosiie do cilja. Nekoliko ga je jel skrbeti včerajšnji še nepojasnjeni dogodek, a je skušal nanj pozabiti. Še bolj kbt njega, je pa imelo črnce, ki so v tem videli svarilo neznanega duha, ki jih zasleduje. Voditelje je skrbelo, da bi čimprej dospeli kfcmor so se namenili in tako, kakor hitro mogoče, dosegli svoj cilj. Zveri je verjel, da se nje-Kove sanje, da postane vladar, morajo uresničiti. Pa tudi Pavel se je čutil srečnega, ko je pomislil kolika sreča ga čaka ko se enkrat vsa stvar izpelje. fti Romero in Mori sta pa zopet imela svoje vzroke, da sta že težko čakala, da bi že enkrat bilo konec te ekspedicije, katere sta se udeležila na Zveretovo prigovarjanje. Nista več veliko verjela v Zvereta, a kar tako pa tudi nista mogla pustiti ekspedicijo, ker bi bilo le njima obe-rtna v škodo. Kako uro so že hodili, ko je neki črni vojščak, ki je hodil naprej pred črnci, naenkrat zagledal pred seboj nekaj, kar ga je navdalo s strahom. "Poglej," je rekel obrnjen h Kitembu, ki je korakal poleg ljjega. Kitembo se je takoj obrnil v smer ki mu jo je pokazal in pred seboj sta zagledala pšico, zapičeno v travo. x Sfis oi^; if je p vašeg imeni nasi ovj 9 z n a Č k "8-35"je/ znamenj Bij fes, fee % ^Vi p* Rtti 6. Ht Ht I S s, da je vam ta mesec potekla nai nina za "Ain. Slovenca". Obnov* naročnino točno bodisi pri naših kalnih zastopnikih, ali pa P0^^ isto direktno na upravo. Tis^ ,, lahko in morejo poravnati nai'°c . no točno, naj ne čakajo na °Poltllj. iz uprave, ker z pošiljanjem op N m ki b „ "AMERIKANSKI SLOVENEC" Bfran 8 POLET OKROG SVETA IMA V NAČRTU ri .i I.MWK.-M1« TEDENSKI KOLEDAR Nedelja — Sv. Tiburcij Pondeljek — Sv. Klara 13 Torek - 14 Sreda — 15 Četrtek 16 Petek - 17 Sobota - Sv( Kasijan Sv. Evzebij p^pn , ■»?„ — Vnebovzet je Marijino Sv. Rok - Sv. Hijacint poje*ev- J. C. Smoley: DEVETA NEDELJ A PO BINKOŠTIH taVl m • •nuj u ko bi poznal tudi ti v ta tvoj j ni, s svoji zapovedmi, skozi nje if n' kaj je tebi v mir . . . Tako , nam je razodel svojo sveto voljo, voz£v resnici z nami; velja to o j dal nam je sredstva, da bi njenem izmefi nas 0d pwega do govo voljo spolnjevali. Mi pa nismo hoteli verjeti, nismo bili, noj* •dnje; Gospod, zapustili smo Te, za ,ei^p^iega. Odvrnili smo se od Te i lltj6 Tvoje prokletstvo na ' ,pl'okletstvo, s katerim i Je grozil ■ ;i, J Je že tu, in se bo morda pokorni, sredstev nismo rabili, njegove postave smo prelamljali, si prestopali njegove zakone z naj L IN EASEL RESNICO Napisano drugim v zgled in korist Zanimiva in poučna zgodba življenja — važno posebno za sedanji čas in naše socialiste. (Dalje.) PO REŠITVI Na sliki se vidi znani letalec Clyde Pangb )rn, ko stoji pred svojim novim aeroplanom, s katerim namerava izvršiti polet okrog sveta in med celim potom napraviti samo tri vmesne pristanke. vlivati olja in vina miru v rana s tem, da mi je točko za točko obravnaval, razlagal, pojasnjeval in dokazoval glede vsega, Kmalu potem, ko sem pod te- kar me je težilo in kar mi je bi-žo bremena cmagujoč sklenil ob lo potrebno, da sem se iznebil priliki, ako je to sploh mogoče, strašnega bremena in ga pustil narediti temu mojemu stanju tam v spovednici. konec, je bil za binkoštni pene-! Ne morem popisati, kako mi-deljelc i. 1909 sklican shod vseh ren, lahek, vesel in srečen sem mladeni-ških Marijinih družb i:: zapustil spovednico in potem vseh slovenskih krajev na zna- cerkev s fanti tovariši, ki so se ni sloveči Božji pot Marije Po- bili že prej vrnili, kakor sem bil magaj na Brezjah. -m?, gotov, to se more skusiti in Tega lepo uspelega shoda in romanja se je vdeležila mlade- ^jf^iiožilo. Ti, ki kraljuješ v 1 Mojega Očeta na nebeškem st<>lu, ki si še vedno naš Od-in Zveličar, kličeš k nam .panjih nadlogah in opomi-* C Za ohranitev murve Sviloreja je bila v prejšnjih večjo lahkomiseljnostjo! On nas časih na Primorskem zelo važ- ^e ne bote storili pokorei vsi poginili! Vrnite se, obr-k meni v postu, joku! (Lyriik hlo L ___ ovi a?°h!ačila! Ta klic, da se vrnemo ol( lahko razumemo ra^^o iz trpljenja, brezdelja 3'ta g'1'1'1 *et> ta klic se nam jav-iši ' nt ga I"°1'amo smatrati zirti-šefi® jic:i 1110 [i je vabil, klical k pokori, toda glas njegovih pridigarjev je bil preslab, da posmehoval i smo se jim, posmehovali se celo najvišjemu pastirju njegove cerkve. In sedaj pridiguje On sam, pri-jveč izplačala in kmetje so diguje pokoro, pridiguje, da se murve posekali, ne da bi za- ,_____________ vrnimo k Rogu! Ima z nami u- sadili drugih. Zdaj je fašistič- f*Jr*ajte svoja srca, ne pa svo-1 smil jen je, ko vidi naše trpljenje, na vlada sama dala nanovo našo bedo; ko bi danes na zem- potrebno vzpodbudo za poži-lji živel, bi se razjokal, kakor se vitev sViloreje in nasaditev je razjokal nad grešnim Jeruza- murv, organizirala je kolekti- na pridobitna panoga kmetijstva. Po naših vaseh je bilo zato nasajenih polno murv, | črnih in belih. Ko pa je cena svilodom padla, se sviloreja ni zen, kot prava dobrota iz nlega, ki noče naše pogube. Ko' 'i naj kaj drugega v tem vidu lo? : zadostne. Stroške vožnje za ,mi prefekti je bil tudi doseda-jpovratek so morali plačati nji goriški pokrajinski glavar jstarši sami. Salvator Introna. Za njegove- * jga naslednik je bil imenovan Na tržaški visoki šoli za go- dr. Tomaž Ciampani, ki je bil spodarske in trgovske vede je doslej prefekt v Aquili. O In-v ponedeljek promovira! g. troni je šel po deželi glas, da Vladimir Turina iz Tržiča, 'je bil vodja tajne fašistične Razpravljal je o tezah "Juge • j policije OVRA. Vse kaže, da slovenska zunanja trgovina in tudi novi prefekt v tem ne za-gospofdarski odnošaji med Ita- [ostaja mnogo za njim. Leta li.jo in Jugoslavijo." "Žitni j!925 je bil eden izmed vodil-problem v Jugoslaviji in nje- nih funkcionarjev pri general -govi učinki na trgovinsko bi- ni direkciji za javno varnost, lanco" ter "Nezakonski otroci |V poslednjih letih je vodil po- lemom, klical bi k narodom vesoljnega sveta: "O ko bi poznal niška Marijina družba, katere ud sem tudi jaz bil, tudi iz naše župnije in se z njo vred vdeležil tega shoda tudi jaz. Ko sem r. gručo fantov, iz naše vasi, prispel na binkost.no nedeljo dopol- i jaz gotov, doživeti, popisati se to ne more. 1 Ko smo potem hodili po Ljubljani, šli skozi Tivoli dalje na Rožnik in potem proti večeru z vlakom na Brezje, nisem vedel, kaj se je krog mene godilo, j In na Brezjah v krasni romarski cerkvi pred milostno čudodel- dne v Ljubljano, smo se podali no podobo Marije Pomočnice! v znano lepo cerkev, kjer sem drugim fantom rekel naj odidejo in se čez eno uro vrnejo^ Sam Kakšna čuvstva so me navdajala, ko sem vstopil v ta hram Marijin in zazrl ljubezniv, mil sem pa potem šel v zakristijo m in tako materinsko izražen obraz ven odkup svilodov pospesuje na vse načine /o po in načrt novega civilnega za- krajinsko polftično m s p 0 ^ 'konika." Prvič po tolikih letih dveh pokrajinah 7 tudi ti, svet, kaj je tebi v tvoj j stransko kmetijsko pridobitno mir . . . toda sedaj je skrito pred,panogo, tvojimi očmi . . ." Kaznuje li oče, ki ljubi res- j Usmiljeni Odrešenik, ni skri-C'n° svojega otroka, kaznuje li ,t s* iz maščevanja? Ali se ne ro i10,"'l,Jži tega zadnjega sredstva, ajv* i tei to, ne sme ostati skrito, kar je v naš pokoj! Vemo, da naša ska-ženost, naša zloba kliče po ma-šibe, biča, ko niso zalegli jščevanju k nebesom, toda mi ve-;esar njegovi opomini, njegovi | mo, da nas, ko nas kaznuješ, bil ^i, ko so bila zastonj vsa nje-!blagoslavljaš, ker nas hočeš pri svarila? In tako ravna tu-'peljati nazaj k poboljšan ju, k nebeški Oče. Dosti je že it, ^ ^ nas, vse v naš dobrobit seznanil nas je s posvojili služabni-ovnov, s svojimi zako- o/Nem ■ % Letovanje v gorah V goriških gorah mrgoli le-toviščnikov, pa ne navadnih, ki bi prišli v gorsko naravo, da se oddahnejo in odpočijejo v gorskem z,raku odi celoletnega truda in pustijo med kme-miru! Gospod, ne bomo več od-,ti svoje lire. Na letovišče v na-lašali, mi že prihajamo! Podpi- še gore so poslale svojo mla-raj naš prvi korak, nas ki smo dino razne fašistične organi-slabotni, sprejmi nas, brani nas, zacije kakor balila, avantgar- so bila na tržaški univerzi ob- poročilih upravo v nan o je, po italijanskih listov, ravnavana vprašanja, ki se ne-jda so se šele lani delavci in posreidno nanašajo na jugoslo-.kmetje pod vplivom' antifaši-vensko narodno gospodarstvo, stične propagande v raznih Zato je ta dogodek vzbudil j krajih aqu'ilske pokrajine upi-pozornost ne le vseučiliških rali oblastem. Prefekt dr. poprosil brata zakristana, naj pokliče kakega spovednika. Spovednik je takoj prišel in mi pokazal spovednico, v kateri isto leto on sam spovedoval. Nisem vedel, kdo je ta spovednik, nisem ga poznal in nisem vedel kdo je še dolgo let potem in bi še danes ne vedel, da mi tega ni odkrilo čudno na- Marijin in isto tako ljubezniv, mil in otroško udan in zaupljiv cbvas njenega Božjega Deteta v je njenem naročju! O, kako vroča in prisrčna molitev mi je vrela iz srca, molitev ljubezni in hvaležnosti, do nje, ki me je privedla k rešilnemu koraku, da sem rešen žalostnega in strašnega stanja, za kar ni- kl ličje, kar mi je bilo v veliko sem imel prej nobenega upanja, veselje, kajti pogostoma sem se da sem bil ves prerojen in po-pozneje spominjal tega spoved- polnoma ozdravljen, krogov, marveč tudi vse ostale jCiampani pa je vodil proti jnika in se ga bom do smrti, in | Obenem pa sem Marijo gore-javnosti. 'njim uspešno borbo, tako da |obenem zelo želel zvedeti, kdo bi .če prosil, naj mi bo tudi za na- usmili se nas # DEŽELE SUŽENJSTVA IN TRPLJENJA A' rsko stanje škem na Gori- ajo i uradni podatki se na- "j, 'Hj na mesec maj. Cene 'disti, dopolavoristi itd. V Bovcu so balilski mušketirji, ki imajo tam dan za dnem svoje pravcate vojaške vaje, v Ce-|povanu je 300 avantgardistov, jki tu telovadijo in se po hribih i in dolinah vojaško vežbajo. Obenem propagirajo tam tujo biti kmetska zemljišča za- di svojo fašistično vzgojo. Ob varovana z globokimi jarki ali jtakšnih 0kolnostih tudi v pla- s kamenjem, da se ninskem raju ne more več biti Tu, kakor V Gorici imajo novega pre-fekta. Pred kratkim je vlada s posebnim dekretom premestila, vpokojila in imenovala celo vrsto novih pokrajinskih poglavarjev. Med premeščeni- je ta pokrajina sedaj docela pomirjena. V času, ko so Italijani zasedli Dalmacijo, je dr. Ciampani služil pri dalmatinski guvernerslci upravi. V Za-dru se je tudi oženil z neko domačinko. TO IN ONO IZ DOMOVINE to bil? kakšno je njegovo ime7 prej mati, vodnica in pomočni-ali še živi in kje je zdaj? se li 'ca, naj me varuje in vodi tudi v morda spominja svojega nena- bodoče, kajti še jo bom potrebo-adnega spovedanca? [val, morda zelo in nu.ino pptre- Ta želja se mi je po dolgih le- boval njenega varstva in pomoči, tih izpolnila. Kakor več drugih kajti odločil sem se bil, da se iz-rojakov po širni Ameriki, tako selim v daljni,_tuji svet, v popol-sem tudi jaz prejel neko cirku- noma drugačne razmere, v novo laci.j.o ravno od tiste cerkve, v ^'n drugačno življenje in Bog ve, kateri sem dobil tistega spoved- kaj me vse tam čaka, v kakšne nika. Prilika kot nalašč, sem si' potrebe in nevarnosti vtegnem >el0 so v splošnem obra- rt iiije fSv°j° -tenldlelneio iz prej 1 ^ Sušeča; le neznatno so cene koruze, o 1 jč-, vipavskega vina, govedine, sena in cemen- Koliko eo pokradli žeparji Da žepni tatovi trf|f7riji in obrtihj kakor tu_ le ^ ^etijstVu. Porasla je ' :s"-)H mesa in vina. Trgov-^'I'dlc je bilo v deželi Dri obzidana ogenj ne razširi, tudi v gozdovih, je prepovedano kurjenje in kajenje, Odredba je izšla zlasti zato, da si vlada zagotovi letošnjo žetev, ki bo po vseh občinah popisana in za katero se priprav- a drobno se ie"P6dražil N0 ogromna skladišča ob dolenji Soči. Okrožnica mora biti razglašena po vseh občinah. Pravijo, da je v zvezi s popi som in vskladiščenjem žita ce na pšenici že poskočila kaj lir pri kvintalu. -o-- ie ■ Delavske • >%, ' ^eizpremenjene tako em raju ne more vec prijetno. -o- IZ RAZNIH KRAJEV Zgonik v juliju. Ob koncu Indeksno število živ-potrebščin se je za od 66'38 na mezde pa so v cat1 v W ju63, v Istri .ie ;9.j:) (18 več,) obrtnih pa k0 v Vrem^m katerih Vseh trgovin .ie bilo 'i^' industrij in obrti pa l^voz v inozemstvo šolskega leta je bila pri nas šolska maša, ki jo je daroval naš novi upravitelj znani Dor-bolo, ki je prišel ki nam Ajdovščine, odkoder je bil baje disciplinarno premeščen. ,:Zgodilo se je to pot prvič, da za ne—'e v na®i cerkvi bilo slišati ita-jlijansko petje. Učiteljica, ki je iz Južne Italije, ni dala toliko |časa miru, dokler se ji ta želja 'z novim upraviteljem ni izpol- v času ev-harističnega kongresa niso mirovali. je že samo po sebi umevno. Sedaj poročajo, da je bilo policiji prijavljenih do 100 ovadb proti neznanim žeparjem. Po dosedanjih podatkih je bilo izvršenih 14 tatvin gotovine v različnih zneskih od 60 do 10.000 m Din. Vsega so žeparji odnesli za 12.640 Din gotovine. Dalje 10 zlatih ur in verižic v vrednosti 23.500 Din. Največjo škodo je trpel neki šolski sluga, kateremu so pri izhodu iz cerkve izmaknili denarnico z 10.000 Din. Revež je bil tudi neki Stanko iz Blok, ki se je ves truden vlegel v senco pri salezi.janski cerkvi na Rakovniku in trdno zaspal. Ko se je prebudil ni bilo površnika, ne skoro novih čevljev, kar je bil predno je zaspal položil jih ne dobi nazaj, če si vso glavo razbije, je pravil. — Podoben izgovor je tudi omenil neti 17 letni fant, ki je bil usluž-Den pri nekem gostilničarju, cateri mu ni dal kaj prida '.jesti, denarja pa svoj živ dan ni dobil v roke. Zato se je odlo čil, da ukrade v kleti nekaj vi-in vermuta. mislil in vprašal dotičnega gospoda, ki mi je pisal, če bi mi bilo mogoče zvedeti, kdo bi bil tisti spovednik, ki ga je tega leta in priti, in ali se še kdaj vrnem v ljubljeno domovino, ali bom imel srečo biti še kdaj na Brezjah? Da, tako .je v resnici že več- Smrt radi vročine Silna vročina, ki je vladala v Mariboru in okolici sredi meseca julija, je zahtevala tudi smrtno žrtev in sicer 61 letnega delavca Ivana Kmeteca, katerega je pri delu vsled vročine zadela kap. -o- Ker ni dobila nove obleke ta dan neki fant poklical za spo-1 krat bilo, da sem v tujini zelo ved in v spovednici na posebnem potreboval Marijinega varstva prostoru. Kmalu sem dobil odgovor. Do-lični spovednik ni bil nikdo drugi, kakor ravno tisti gospod, ki je, kot že omenjeno, pisal glede neke zadeve meni in več rojakom v Ameriki, kajti povedal i mi je bil v pismu,' da isto leto noben drugi spovednik ni hodil v tisto spovednico spovedovati, kakor on sam. Od tedaj vlada ned njim in menoj ne prijateljsko, temveč razmerje kakor med očetom in sinom. Ne imenujem ga tukaj z njegovim' pravim imenom, imenoval in pomoči, ko sem prišel v razne težave, sile in stiske, ki so bile v nekaterih ozirih še hujše, kot one v stari domovini. Kot ljubeč otrok od svoje matere, tako težko sem se poslovil od Marije Pomagaj in se poslovil najbrž — za vselej. (Dalje prih.) -o- NajzanimivejSe vesti Amer. Slovencu; čita.jte so M .ie ,1C s g a oV* čb* itil\.l(.'(id' 74,889 na 39.032 lir. 'U ?•) lla Promet je znesel Vii-i- Hranilne vloge pri ' m-' kalilnici so se zniža- IHm hranilnici. Meničnih I stov .ie bilo 193 po števi- de nad 600 dinarjev. snJe' V jugozapadni Istri vlada nila. že mesece strašna suša. V ne-! krajih je padel po-! V Vrtojbici je utonil posest-slednji dež meseca februarja, 'pik Anton Nemec iz Vertojbe. ko je v Cičariji poslednjič sne-'Kakor kaže, je padel z neke žilo. Na poljih je vse uničeno, brvi v vodo. Ni pa še dognano, Krompirja ne bo niti za seme. ali je bil izvršen nad njim Seničar, Oljike so se v večjem delu po- zločin, ali se mu je zgodila ne- j priti do dobre obleke in je v polnoma posušile. Enako je s'sreča. t jtem namenu vlomil pri posest. y urav . . trto, ki je za Istro glavni vir j * jiliku Pržftnu v St. ;%5 ,uko tudl vlo*e l",'1 [dohodkov. Iz posameznih vasi V bližini Grgara se je pripetil Ljubljano ter mu izmakni! morajo po 10 ur daleč, da do-1 spet nov incident zaradi eks bijo vodo v mlakužah in tol- ^plozije neke stare granate. Granato je bila V Sarajevu je izvršila samo-jga bom samo pater Alojzij, mor k'omaj 15 letna Habibaj Kot že rečeno, nisem vedel, i hotel kupiti kdo je bil ta spovednik, pač pa poleg sebe na stran. Ta trpi ško-!?Waič; ,kf ji. °fe ni l(.pr, vpdel in skusil da ie bil to lepe obleke, katero si je zazele- ^m \eaci m skusu, ua je uu la in v kateri bi se sprehajala. ,T ., j — Kako malenkostna je postala Vse pride na dan Že leta 1930 je pred božič- mladina- ^_ nimi prazniki 40 letni Lojze' hotel brez stroškov! izvrsten spovednik, učen duhovnik, izkušen dušni vodnik in zdravnik, da, zame pravi angelj rešitelj, ki mi ga je božja Previdnost poslala. Sveta tišina je vladala v cerkvi, nikogar drugega ni bilo ta-_ krat v njej. Saj je kmalu nato C S4.520 lir po skupnem znesku. V kon-1. munih usahlih potokov. Za- to H'^stim iS so /'m!SKU' v KW"" 'radi popolnoma ueporabne N ot la stiri podjetja, in i, \-sta bila to dva večja re ' n dva mala konkurza. več prazničnih oblek, svilenih Srajc in drugega blaga, da .je, našel 12 letni Zor-[vrednost vseh ukradenih reči' vo- ko Miloš iz Gorice. Ko jo je j bila cenjena na okroglo 3.000 so se pojavile ponekod tudi I skušal razdreti mu je pod i Din. Možakarja so šele pred Starine tihotapijo ! V Sisku so prišli na sled ti hotapcem, ki so iz mesta proda , jali starinske slike in predme Vldu m te v Italijo. To blago so pošiljali zazvonilo opoldanski Ave Ma-Italijo preko Rumunije. Na ta.na! Pravi in primeren cas in starin-, prava prilika za tako opravilo, j kot sem ga nameraval opraviti ______i jaz in katerega sem, tisočkrat jhvala Bogu, tudi z najboljšim način je izginilo že ski h umetnin. vec ovitf ih ti* oci»5' del"' ne i£ i. iže razne bolezni. Po nekih va- f varstvo pred požari ^ prefekt je izclal So/0' ki °bsega celo vrsto Ni*. nih odredb proti rievar-ki '^ftitv s® t^v1 °ko ne grmovja ne su-[vocle v izobilju. 1 ne snopja in sploh ni-i ---o vHetr prete poljskim in Pridelkom v letošnji Požarov. Ob železnice sme biti 200 jseh je že več ljudi obolelo za tifusom. Zato so oblasti izdale najstrožje higi.jenske odredbe. Kmetom je poginilo že mnogo živine, za katero nimajo ne vode ne sena. Ponekod prodajajo seno po 35 lir za 100 kg. Oblasti tolažijo ljudi, da bo prihodnja leta, ko bo dograjen veliki buzetski vodovod, kamnom, s katerim je razbi-(kratkim prijeli in. ga je mali ljubljanski obsodil na strogega žapo- senat jal po njej, eksplodirala. Deč ka so prepeljali v goriško bol-jdeset mesecev nišnico s smrtno nevarnimi po- ra škoidibami. Dutovlje v juliju. — V našo in v sosedne vasi se je v tem mesecu vrnilo nekaj bolnih vojakov iz Abesini.je. Pripovedovali so o zelo težkih razme rah v daljni Afriki, kjer so največ trpeli na pomanjkanju jivega ali pa mora-1 ŠIRITE AMER. SLOVENCA' 'vode, pa tudi hrane niso imeli Imata pravico krasti V Ljubljani: so aretirali 61 letnega brezposelnega delavca Janeza Gaberška, doma od nekod pri Homcu-, ki je bil že Večkrat kaznovan zaradi tatvin. Policiji je dokazoval, da ima pravico krasti. V hranilni ci pravi da ima 10.000 Din, pa Društvo sv. Jožefa štev. 53, K.S.K.J., V/aukegan, 111. 35 letni jubilej 1900 — 1935. Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; v mladinski oddelek i»a od rojstva do 16. leta. — Seja se vrše vsako 2. nedeljo ob 9:30 uri zjutraj. Društvo tistanovljcno leta 1900. — Skupno šteje 451 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobi od sledečega odbora: Frank Jerina, predsednik Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blagajnik. vspehom opravil. Zato opravilo sem se z največjo skrbjo prej dva tedna pripravljal. Po kratki navadni spovedi sem začel odkrivati svoje dušne, dozdevno neozdravljive rane in dušne bridkosti radi nekaterih verskih resnic in verskih dvo-jmov, ki so me mučili že toliko časa. Izvrstno, s pravo mojstersko (spretnostjo me je spovednik za-oel tolažiti in celo blagrovati radi tolikih dušnih bridkosti in- mi 'začel kot usmiljeni Samarijan Društvo sv. Vida štev. 25. K.S.K.J. CLEVELAND, O. Leto 1935. Predsednik: Frani; Habiček, 6310 Carl Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093 E. 641 h Str. Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. , Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman. Dr. L. ]. Penne in Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur in Dr. F. J. Kern. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v Knausovi dvorani ob 7:30 zvečer. V, drnatvo ne »nrejmelo " ' t* c]:>i'\a ilo 16. leta in no jim TH" !i i o čtlri nr/ -li,1;«*? vrste zavarovalnine, orl 535(1,00 do $2000.01). V itručlvft K t' Htircjcmnjn tudi otim-i n«l t dn**vn Hn i« leta. 7,u bolniilto podporo pa $1.00 in $2.06 dnevne holr.iške podpnrv. v slurnju ho-lezni. bolnik naj «c u.'mi'tni i>ri tajniku »nmo. da dobi zdravni'Hi lint In karlo in naj »c ravna po pravilih. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduie oči in predpisuje očala DR, JOHN J. MM OPTOMETRIST 1801 So. Ashland ftvenu© - Tel. Casial 0523 Uradne ure vsaly dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. T Btran 4 PIERRE L'ERMITE imi ocmi Prevod iz franco skega izvirnika J. M. Trunk VELIKA KAMPANJA AMERIKANSKI SLOVENEC' Vprašanje je bilo spodobno, odkrito; vredno je bilo odgovora. Na steni v jedilnici tiktaka stara ura sekunde ... Na robu ognjišča umira debelo poleno, kajti tudi debelo poleno ne more samo goreti, potreba je manjšega zraven . . . Kakor v življenju, Filbert! Poleno zbudi njegovo zanimanje. Pobere pest borovih igel in poživi ž njimi« plamen. Plamen pa plešoč posveti na piščal, ki že dolgo visi na steni. Ker ni nocoj za nobeno rabo, si hoče po-tihem zapiskati malo za tolažbo. S stene sname piščal, ki jo je kupil s svojimi prihranki v Saigonu, kupil za njo, učil se svi-rati na njo za njo. Prijateljica glasba bo usmiljeno usmerila misel drugam . . . u-spavala, potolažila bo tvojo misel, ubogi Filbert, ki je vate stopilo trpljenje . . . Vzame torej instrument, skrbno ga obriše in odide na vrt, kjer otožen sede tik ob peščeni poti pod figovo drevo, ki ga neprenehoma božajo poslednji žarki dneva s svojim ognjem. S tega mesta se mu odkriva vse obzorje .. . pozlačeni bori, ki so jim veje kakor prošnja molitev ... brezbrežno morje, oba pilierska svetilnika in na levi kamenite stavbe Herbaudiere, kamor je ona zjutraj odšla . . . Filip svira melodije, ki jih najbolj ljubi .. . preproste melodije pesmi preteklega stoletja, katerih ga je bil naučil stari mornar na brodu "Galathea". Toda njegov učitelj je bil provencal in poznal je zlasti Mignon, Mistralovo Arlezijanko in vse kar pojejo v tistih južnih krajih, ki so podobni Noirmoutieru, le da je tu še čar manj znanega otoka in manj banalnega. . Nocoj je Filbert vse jače doživljal te melodije. Kajti za glasom piščali je bilo njegovo obupano srce. Resnično, tistega večera je godel, kakor še ne v svojem"življenju ... sam pred hišo v popolni tišini, o zlatem prahu in o ljubezni. . Dolgo je tako godel, potihem, prav po-tihem, kakor človek šepeta svojo tožbo alr ihti svojo prošnjo, aš je začel ljubo stanco: O Magali, ma tant amado, Mete la testo au fenestroun! O ljubljena moja Magali, na okno prisloni glavico. Kar se potihem . . . prav tako potihem, prikaže glavica med listjem figovega drevesa, pod katerim si je bila poiskala Fil-bertova bolest zavetja. Bila je Rolanda . . Rolanda, ki se je vračala s svojim osličkom počasi v veliki tišini peščene poti, je slišala in prepoznala piščal in melodije. Ustavila je voziček in poslušala ... Ko je pa slišala, je spoznala, da veljajo njej te melodije, v katerih je zvenela vsa žalost in obupana ljubezen mladega srca. Tedaj je stopila z voza, se približala in, ko je postala prošnja tako vroča, da se ji ni bilo moči ustaviti. O Magali, ma tant amado, Mete la ^esto au fenestroun! in je ljubav klicala po ljubavi, je stopila naprej. Videla je, da Filbert joka in odgovorila je, prislonivši svojo glavo na okno: "Mangali? ... Evo je! . . ." Nehal je igrati. Pogledal jo je ves zavzet: "Ti si? . . . Rolanda!" Resnično, prekrasna je v tem okviru figovega listja, ki ga zlati solnce s svojimi poslednjimi žarki. "Da, jaz sem, Filbert • • • Zdelo se mi je, da sem te danes zjutraj užalila . . .? Zato sem se napotila domov po peščeni poti. Nekaj mi je pravilo, da te bom srečala ... In glej, srečala sem te!... Ne maram, da nocoj zaspiš v tem zlem občutju... "Ti si! . . . ie zašepetal Filbert v tretje . . . ti K ..." Mladenič stopi nekaj korakov stran, nato se vrne. Z močno kretnjo objame dekle in ga posadi na mejni zod. Sam pa sede ob njenem vznožju, vzame piščal in beroč note v Rolandinih očeh, začne iz-nova: O Magali, ma tant amado, Mete la testo au fenestroun! Tej pesmi so sledile še najlepše med tistimi, ki jih je Filbert poznal . . . Oh, ni zapravil ne svojega časa na velikem morju Pacifika, ko se je učil teh pesmi, ki so nocoj baiale in prepevale njegovo gorečno misel . . . teh melodij, ki so silile zdaj v smeh, zdaj v jok njo, ki je tam sedela kot. vila . . . njo, katere prihod je v hipu vse spremenil. Kako dolgo je Filbert sviral? . . . Kako dolgo je poslušala Rolanda ? Tega ne ve, kdor doživlja! V takih trenutkih čas ni več čas. Minute so prehitri bliski, v katerih se zagledata dve duši v svoje globine ter se združita v svoji ljubezni. Ko je Rolanda odhajala, je bilo solnce že zašlo, a ostala je še njegova svetloba, napajajoč s škrlatom obzorje oceana. Filbert je skočil na zid, nad katerim se je dvigalo figovo drevo in gledal za odha-| jajočo. Tudi ona je kakor solnce puščala za sabo svojo svetlobo. Rolanda je že izginila za oglom pri malem križpotju, ko je Filbert še vedno zrl za njo, kakor da se še ziblje v zlatem prahu, v katerem je začela umirati vsa luč lepega dne . . . VI. POGLAVJE Rolanda se je vrnila pozno v Noirmou-tier. Ni manjkalo mnogo do sedmih ko so Pentaponova kopita zapeketala na mestnem tlaku ... še urnejše pa je stopical globoko užaljeni osliček po ozkih ulicah v bližini "Stare Rakovice" ki so bile posute z drobnim kamenjem. Ustavil se je v hipu pred mirno, tiho, udobno hišo, ki je nosila s pravico ime "Zavetje", kjer je prebivala teta Cecilija, ki je za svojo vzela Rolando, ko je ta izgubila svoje starše, kajti oba sta izginila v valovih pri Volovski čeri. Rolandi je bilo pet let, ko so se ji starši utopili. Teta Cecilija ji je bila torej mati, oče, vsa družina. (Dalje) Napačna je misel- če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki. Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 West Ccrmak COLUMBIA PLOŠČE 250Q0-F—Ribniška korajža, petje, duet Kranjski piknik, petje, duet..................................75c 25001-F—Na of četi Juhu polka, harmonika ..........................................75c 25002-F—Juhu valček Domžalska polka, harmonika................................75c 25005-F—Kaj ne bila bi vesela Sirotek, ženski duet................................................75c 25011-F—Pokšotiš 25014-F—Planinsko veselje Čevljarska polka, kmetska banda .....................75c 25019-F—Stiglic, valček Gorica, polka, slov. tercet ......................................75c 25020-F—Stari kranjski valček Štajerska, harmonika ...........................................75c 25027-F—Sobotni večer, valček Nedelja, polka, harmonika in ksilofon ................75c 25033-F—Gor čez Izaro Oj tam za goro, moški kvartet .............................75c 25036-F—Slovenski valček Radostna, polka, harmonika, kvartet ..................75c 25037- F—Stoji, stoji Ljubljanca Sinoči je pela, slovenski kvartet, petje ................75c 25039-F—Na poti v stari kraj, 1. in 2. del ..........................75c 25040-F—Hojer valček Pečlarska polka, instrument, trio ........................75c 25041-F—Veseli rudarji, koračnica Sladki spomini, valček, Hojer trio ......................75c 25042-F—Daleč v gozdu, valček Večerni valček, orkester ........................................75c 25043-F—Polka štaparjev Ti si moja, valček, Hojer trio ................................75c Burja, koračnica, orkester ....................................75c 25044-F—Coklarska koračnica Triglavski valček, Hojer trio ................................75c 25045-F—Mazulinka Ptičja ohc&t, šotiš, Hojer trio ................................75c 25046-F—Ljubezen in pomlad Slovensko dekle, petje, moški kvartet ..................75c 25047-F—En starček je živel Sijaj solnčice, moški kvartet..................................75c 25049-F—Zadovoljni Kranjec Prišla bo pomlad, moški kvartet ...........................75c 25051—Vzajemnost, šotiš Kukavica, valček, Columbia kvintet ........................75c 25052—Na Adriatskem bregu, valček Na veseli svatbi, polka, harmonika duet ..................75c 25055—Vigred se povrne Oj dober dob, moški kvartet ..................................75c 25056—O mraku Dolenjska, moški kvartet ..........................................75c 25057—Slovenec sem Perice, moški kvartet ................................................75c 25059—Jaka na St. Clairu, polka Clevelandski valček, inštr. trio ..................................75c 25060—Ziben šrit za ple« Šuštar polka, harmonika ...........................................75c 25061—Žužemberk polka Zadnji poljub, valček, harmonika duet ..................75c 25062—Povšter tanc Ribenška polka, harmonika in kitare ......................75c 25063—Ančka pojd plesat, valček Treplan za ples, harmo nika in inštr.........................75c 25064—Ribenška, I. del Ribenška, II. del, moški kvartet ............................75c 46065—Suno še enkrat, valček Ven pa not, polka, instrumentalni trio ....................75« 25066—Kranjski spomini, valček Luna valček, orkester ................................................75c 25067—Fantje se zbirajo, moško petje, Na planine, petje, zbor "Jadran" ............................75c 25068—Črne oči. valček Carlota valček, orkester ............................................75c 25069—Stari šotiš Moja Micka, polka ..................................................75c 25070—Al' me boš kaj rada imela Odpri mi dekle kamrico, trio s petjem ....................75c 25071—Regiment po cesti gre, s petjem Sebelska koračnica, harmonika ...............................75c 25072—Štajerska Moj prijatelj, polka, moški kvartet..........................75c 25073—Zveličar se rodi Zakaj svetlobe. Poje moški kvartet Jadran ............75c 25074—Sokolska koračnica Kje je moja, harmonika in kitare............................75c 25075—Slovenske pesmi V slovo, ženski duet in klavir.....................................75c 25 076—En let' in pol Ljubca moja, ženski duet in klavir ............................75c 25078—Dunaj ostane Dunaj Neverna Ančka, harmonika in kitare .......... ........75v 079—Danici Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75c > 080—Oberšta jeris Slovenski poskočni šotiš, godba ..............................75c 'r>081 —Nemški valček černiška polka, godba ..............................................7Bc 25082—Bod' moja, bod' moja Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton.............75c 25083—Čez Savco v vas hodiš Sladki spomini, ženski duet in klavir.........................75r 25084—Nočni čuvaj Pevec na note ............................................................75<- Manj, kakor TRI plošče n« r»zpoJ«lj»rno. Naročilom priložite potrebni »nesek. Pri naročilih manj Kakor 6 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo na broške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati na-ruraoit ns Knjigarna Amerikanski Slovenec Torek, 6. augusta 19gj Vrlo dobro Hrvaška Dobrodelna Zaje-dnica je sklenila na zadnji konvenciji, da se da vsem hrvaškim šolam v Ameriki po $100.00 v podporo za delo na narodnem polju, ker ohranjujejo hrvaško govorico. To je svitla stran na precej temnem konvenčnem obzorju. Ali bi bili Slovenci zmožni za tak korak in tako žrtev? Dvomim. Zato bomo pa tem prej utonili v amerikanskem morju, da-sj moramo utoniti. Sicer pa kamor je le mogel, s svoj mikroskopom (drobnogledi)! je vzel razpelo — križ H svoje roke, in se je podal1 v Dolino Senc —" med srni' je pač podal. To je —■ .i1" štvo. Pa blebetajo pritlikavci; vera in znanost ne gresta pa j. Ta fant — Jožef Meister na katerem je Pasteur P' poizkusil svojo znanost o klini, je danes ponosen v Pasteurjevem zavodu v rizu. Pasteur sam pa bomo skušali rešiti, kar se da in dokler se da rešiti. Le bolj Pod oltarjem lične Srca Jezusovega in čaka vstajenja kot' junak, enotnega stremljenja nam i manjka. Res junak svet le malo pozna. Še tudi — katoliki Gre nekako za porodno' v trolo. Zadnjič sem prii'f statistiko, kakor je jo obj N dr. Stauffer med katoliča" Wisconsinu in mestu MiH kee posebej. Katoličani padli glasom -te statistike boko pold1 drugoverce. sem nekoliko osvetil in jasnil, radi takih "stati ni treba kloniti nam kat" nom glav, dasi obžaljui' j Znani slavni Pasteur je bil i prvotno kemik, šele pozneje se j je oprijel tu'di zdravilstva. | Njegovi izslekdki za zdravil 'stvo so svetovno znani. Odkril je serum (pomoček) zoper pasjo steklino, ampak uspešno ga je porabil le na živalih, vrlo tankovesten je bil in se ni upal porabiti sredstva tudi na ljudeh. Sveto mu je bilo človeško življenje. Meseca julija 1. 1885 pa so mu v njegov zavod pripeljali |ako 80 mn°S[ "katoličani fanta, katerega je stekel pes jšli na mesto globoko pod {silno zdelal. Fant je umiral, 'drugi zdravniki niso videli po-jmoči, k Pasteurju so prinesli jfanta, ker so že vedeli, da je postal strokovnjak v dosedaj neznanem zdravljenju. Pasteur sam je podal poročilo pozneje pred akademijo znanosti in opisal slučaj, še več, .pred vsem zborom je priznal, jkalco se je zatekel najprej k [molitvi in prosil Boga, kaj 'naj stori, ali naj poizkusi tu- bo goverci Zopet pa imam pred ff — statistiko. Ta se nanaŠ' porode v naši državi do. Odkrito povem, da vrlo oprezen napram statistiki, tutdi statistiki 1 tj o lastni državi. a Statistika o porodih je vzeta po odstotkih, kako' prikazujejo porodi v sploh, in kakor jih prika' jo f)bi-bdi po poročilih i t 1 ^ liških župnij v škofiji. ^ H ■vel aa sik cke i zde iz: i v »lij( oblin f Pri N* me Vsa 'ecll* ka |di na — človeku, kar je na- ----------------— •• j. šel na živalih. Lotil se je fan- razmerje za katoličane \ «1. ta, ki se ie zvijal v strašnih ko 150> za vso držav0 pV ' AO s°orr pretresljajih, in fant je — ,L okreval. To je bil prvi slučaj, S tem nikakor nočem dtl in začetek, da je postal ta Pasteur dobrotnik vsega človeštva po svojih odkritjih za zdravilstvo. List "The New York Times" piše v uvodnem članku o tem učenjaku: "Kadar je šel, do da se je moderna kuga 1 ( no razpasla tuidi med -"i6^1 toličani, ker vsaka kuga f^e Oglašajte v dnevniku ''P kanski Slovenec"! 1849 WEST CERMAK RD.. CHICAGO, ILLINOIS Traja od 1. marca do 31. decembra 1935. Rojaki Slovenci in Slovenke! Mati vseli drugih slovenskih podpornih organizacij v Ameriki, K. S. K. Jedriota, ki posluje že 41. leto, vas potom svoje nove kampanje zopet vabi v svojo sredino če še niste član(ca) te ugledne in zaslužne organizacije. Za pristop imate sedaj najlepšo priliko. Za smrtninsko zavarovanje se vam nudi 5 različnih razredov, med temi tudi eden, da dobite celo zavarovalnino izplačano v denarju ko še živite. Člani, ko dosežejo 60 ali 70 let, so upravičeni do starostne podpore; 70 let starim članom plačuje Jednota ves asesment. Razredov centralne bolniške podpore ima Jednota četvero: po $2 dnevno, $1, 50c in $5 tedensko. V Mladinskem oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo lSc v razred "A" iti 30c v razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450 in zavarovanega v razredu "B" se plača $1000 posmrtnine. ■ Tekom kampanje se nudijo sledeče ugodnosti: Prost pristop, prosta zdravniška preiskava, 50c nagrade pri zavarovalnini $250; $1.00 nagrade za $500 zavarovalnine; $2.00 za $1000; $3.00 za $1500, in $4.00 za $2000 zavarovalnine. Za nove člane mladinskega oddelka, 50c. Za ustanovitev novega društva (8 članov zadostuje) plača Jednota $20 poleg kampanjskih nagrad. Glede drugih podrobnosi za pristop se obrnite "a tajnika ali tajnico kakega krajevnega društva, ali pa na glavni urad: 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. VSI AMERIŠKI KATOLIŠKI SLOVENCI Bi RALI SPADATI H K. S. K. JEDNOTI!