TRGOVSKI I < VO*5 ^ Časopis za trgovino, industrijo in obr.. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Naročnina za ozemlje SHS: letno 120 D, za pol leta 60 D, za četrt leta — Dopisi se ne vračajo. - St. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. 30 D, mesečno 10 D, za inozemstvo 150 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VI. LJUBLJANA, dne 27. februarja 1923. ŠTEV. 24. St. Kukla: Bilanca ..Narodne banke kraljevine S. H.S.“ II. V zadnjem članku smo dali vse glavne informacije glede zakonitih odredb o »Narodni banki«, tako, da se lahko spustimo danes v ogled bilance same. Ni nam glavno na tem, da si ogledamo momentano stanje nje poslovanja. Že v prejšnjem članku smo stavili vprašanja, na katera pri pregledu ene same bilance ne dobimo odgovora, n. pr.: če nima to konstantno nazadovanje naše valute na mednarodnem denarnem trgu, kakor tudi sedanja denarna kriza vzroka tudi v poslovanju in stanju »Narodne banke«. Radi tega moramo si ogledati bilance te banke za nekaj let, da raz-vidimo tudi razvoj njenih posameznih poslov. Aktiva. Ostale novčanice so krite deloma po raznih vrednostih, doseženih po eskontu in lombardu, deloma po državnih blagajniških bonih. Obtok bankovcev se je po navedeni statistiki v teku zadnjih dveh let znatno povečal. Ta porast znaša, izraženj v odstotkih, napram letu 1920, v letu 1921 40 %, a v letu 1922 nadaljnjih 10y2%. Iz tega razvidimo da se je v teku minulega leta začelo ustavljati nadaljno povečanje obtoka, kar je tudi uspelo. Sporedno s povečanjem obtoka se zmanjšuje absolutna in relativna kovinska in devizna podlaga. Medtem ko se je obtok bankovcev v letu 1922 povečal za Din 1 „695,756.000. -t. je za 50 y2 %, se je divizna in kovinska podlaga zmanjšala v istem času za Din 82,062.000,— t. je za 19 odstotkov napram I. 1920. Medtem ko je leta 1920 znašala devizna in kovinska podlaga 12*9 % znaša koncem leta 1922 vsled povišanega obtoka 6‘93 %, to se pravi, zemstvu, ki so po poslovnem poročilu preračunane na francoske franke ter stavljene v bilanco z isto vsoto. Ako ravno ni merodajno za kurz kake valute na mednarodnem denarnem trgu samo denarno in di-vizno kritje odnosne denarne banke, temveč pride pri temu tudi v obzir celo stanje države v političnem in ekonomskem oziru v koliko se morda ne loti valute kaka špekulacija, ki jo meče gor in dol kakor žogo — zamoremo vendar trditi, da to relativno zmanjšanje osnovnega likvidnega kritja ni moglo ostati brez posledic na kurs naše valute, ter da je tudi ono zraven ostalih, precejšen vzrok nazadovanju. Naglašati moramo, da nimamo za naš dinar samo to kritje, imamo nekaj, kar je mnogo več vredno, — t. j. državne gozde in rude! V bilanci je to kritje kot prehod-nja postavka pod »Vrednost državnih domen za izdavanje novčanic« prej, t. j., da se z zmanjšanjem obtoka ojači relativno kritje našega dinarja. Ni dvoma, da je ta denarna politika edino pravilna, ako nočemo slediti vzgledu Avstrije, Nemčije itd. Pri tej priliki pa moramo takoj naglašati, da se »Narodna banka« ne sme omejiti pri delu proti inflaciji samo na to edino sredstvo, katero je do sedaj uporabljala, to je znižanje kredita našemu narodnemu gospodarstvu, temveč mora preiti na razna druga pota, po katerih lahko pride do znižanja obtoka, to so v prvi vrsti borba proti thesau-riranju novčanic, ter uvedba kli-ringa in plačanja brez gotovine! To so seve samo zraven drugih važnih problemov, od katerih je odvisna bodočnost našega dinarja, pomožna sredstva, katera pa se kljub temu ne sme zanemarjati. Vzamemo li v obzir skupno kritje v kovani in devizni podlagi ter v državnih domenih, vidimo iz nave- Pasiva. Kovinska podlaga v kovanem zlalu................................ v kovanem srebru............................... v valutah v blagajni........................... v korespondentnih terjatvah v inozemstvu . Gotovina v malih državnih novčanicah Posojila na menicah v prostem esk....................... na zalogo vrednostnih papirjev................. Prejemki od države dolg za odkup kronskih novčanic .... po rač. stalne zamene v banč. novčanicah po računu začasne zamene v bančnih nov čanicah..................................... po rednem kreditu od Din 1.000,000.000'— po izvanrednih kreditih........................ Vrednost bančnih fondov rezervnega..................................... za nepremičnine................................ za zidanje antrpota............................ za podporo poljedeljstva....................... za podporo poljedelske književnosti . . . Vrednosti penz. sklada bančnega osobja Bančne nepremičnine......................... Inventar in orodje.......................... Depot na prihrankih......................... Depot na razne račune in kavcije . . Vrednost drž. domen za izdajo novčanic 1920 V tisoč dinarjih 1921 64.174 15.540 2.089 349.559 74.189 16.733 2.432 307.999 431.362 14.864 242.702 24.107 266.899 1,194.542 300.000 78.965 650.912 1,058.872 3,283.291 401.353 6.889 557.745 40.198 597.943 1,267.089 300.000 34.273 816.851 2,000.000 4,418.213 1922 64.013 16.546 1.154 267.587 349.300 2.935 1,421.215 99.553 1,520.768 1,238,194 300.000 12.119 967.237 2,000.000 4,517.550 721 1.830 1.559 555 840 795 560 403 80 121 115 32 106 157 1.388 7,108.502 3.457 532 1.955 4.456 2.646 5.481 13.064 397 869 1.485 32.363 35.529 37.672 936.383 2,206.754 4,422.583 2,138.377 2,138.377 2,138.377 9.816.820 Od bančnih postavk nas zanimajo v glavnem sledeče: 1. obtok bankovcev, 2. kovinska podlaga, 3. zaloga domen za državni dolg, 4. državni dolg »Narodni banki«, 5. svota, ki je stavljena naši Narodni banki na razpolago v obliki posojil po eskontu in lombardu. Da imamo bolji pregled si sestavimo te bančne postavke po naši potrebi: 3.029 13.011.219 koncem leta 1920 je imela »Narodna banka« za vsakih 100.— Din, ki so bili v prometu, kritje za okrog 12 9 franc, frankov, in to ali v blagajni v kovanem zlatu ali v srebru, ali pa v svojih terjatvah v inozemstvu. Koncem leta 1922 pa znaša to kritje samo fr. frankov 6;93. Pravimo: francoskih frankov, ker glavni del — preko tri četrtine — te podlage ne obstoji iz dragih kovin, (zlata in srebra), temveč iz terjatev v ino- Novčanice v prometu......................... od njih kriti: S kovinsko podlago t. j. v odstotkih...................... z zalogo državnih domen . . . t. j. v odstotkih...................... Skupno kritje v kovini in državnih domenih V tisoč dinarjih 1. 1920 1. 1921 1. 1922 3,344.127 431.362 12-90% 2,138.377 63-94 % 4,688.444 401.353 8-56 % 2,138.377 - 45-62 % 5,039.883 349.300 6‘93 o/° 2,138.377 42-43 % 76-84 % 54-18 % 49-36% Glavnica v kovanem zlatu v novčanicah . Novčanice v obtoku....................... Terjatve države iz računa stalne zamene v raz. denarju . iz računa začasne zamene v raz. denarju po raz. računih.......................... Obvez, po tekočih in raz. računih po žiro-računih............................... po raznih računih............................. Bančni fondi rezervni ................................ za nakup zlata za glavnico . . . za amortizacijo nepremičnin . . . za amortizacijo inventara in orodja za zidanje antrpota...................... za podpore poljedeljstva .... za podpore poljedeljske književnosti Penzijski fond bančnega osobja . . Depoziti po prihrankih..................... Depoziti po raznih računih in kavcijah Terjatve države za založene domene . Prenosne obresti........................... Tantjeme................................... Neizplačana dividenda...................... Državni delež na bančnem zaslužku . . . Cisti letni dobiček za razdelitev med delničarje ..................................... V tisoč dinarjih 1920 10.000 302 10.302 3,344.127 1921 10.000 3.084 13.084 4,688.444 1922 10.000 8.211 18.211 5,039.883 300.000 78.965 36.736 300.000 34.273 8.970 415.701 115.157 105.481 220.638 815 2.180 202 556 83 26 3.862 343.243 235.364 127.043 362.407 300.000 12.119 504.106 816.225 252.669 210.952 436.621 1.837 13.159 ■ 3.205 306 704 154 33 19.401 607 32.363 936.383 2,138.377 1.495 89 4.437 211 1.297 35.529 2,206.754 2,138.377 991 1.416 5.877 4.930 34.010 4.596 554 866 202 46 45.201 7,108.502 9,816.820 skozi vsa tri leta ednaka v višini Din 2,138,377.000.-. Izraženo v odstotkih znaša to kritje kakor smo to videli v naši ta-bali: leta 1920 63.94%, 1. 1921 45.62%, 1. 1922 42.43 % celokupnega novča-nega obtoka. 7 ozirom na poraze obtoka se relativno znižuje tudi to kritje od 63.49 %, v letu 1920 na 42.43 % v letu ]922, če ravno so nje absolutne številke vsa tri leta ednake. Tu je toraj temu relativnemu zmanjšanju krivo samo porast obtoka novčanic. »Narodna banka«, ki je uvidela ta glavni vzrok, je že pretečeno leto podvzela energične mere, da po možnosti zniža ta obtok. Po raznih izjavah in po nedavni izjavi finančnega ministra se namerava v istem smislu delati tudi na- 3.726 37.672 4,422.583 2,138.377 3.464 1.701 20.552 13,011.219 dene statistike, da je znašalo: le 1920 76-48%, leta 1921 54-18%, le 1922 49-36%, dočim je ostanek deloma krit po državnih bonih, deloma po trgovskih vrednostih. Če ravno izkazujejo te številke v dobi dveh let nazadovanje kritja napram obtoku za več nego 1/n, ne moremo si tolmačiti ono mnogo večje nazadovanje tečaja našega dinara na svetovnem denarnem trgu, a še manj „pa padec plačilne zmožnosti dinara v naši državi sami. Predno pojdemo v razmotrivanju naprej, moramo še omeniti eno stvar, ki nam v bilanci ni zadostno jasna, katera bi pa za vprašanje stabilnosti našega dinarja bila precejšnjega pomena. V zakonu o »Narodni banki« či-tamo pod IV. prehodno naredbo, da mora država svoj dolg po za- meni kronskih novčanic zasigurati »z enim delom državnih domen v vrednosti višine dolga«, vsled česar se čestokrat izračunava, da je stvarno kritje dinarja zelo povoljno. Slični obračun smo naredili tudi mi ter se ga poslužuje tudi »Narodna banka« v svojem letnem poročilu. V bančnem poročilu za leto 1921 se govori, da se to zasiguranje izvaja potom hipoteke na odnosne državne domene. Med tem, kar se hoče in kar se dela, med namenom in praktičnim izvrševanjem je pa velika razlika. Z zasiguranjem na državne domene se je hotelo dati dinarju stabilno vrednost, ki bi ne bila odvisna od razmer, kakor je ona neodvisna ki ima zlato kritje. Z intabulacijo se pa ta cilj ni niti daleč dosegel. S hipotekarnim zasiguranjem je naredila banka stvarno samo podlago za ta kredit, ni pa sigurno, da bo za te novčanice, ki so bile porabljene za zameno krone, dobila pri izplačanju dolga isto stvarno vrednost, ki so jo imeli dinarji ob času zamene krone. Intabulacija zajamči banki samo povračilo iste količine bankovcev, daleč pa ne povračilo iste stvarne vrednosti. Isto velja tudi za državne blagajniške bone ter za ostale trgovske in finančne vrednosti, katere smo navedli kot kritje novčanic v prometu. Naša država in naš narod ima mnogo več imetja nego to predstavlja današnji obtok bankovcev, samo, da se do sedaj ni našlo načina, po katerem bi se to državno imetje lahko uporabilo kot stabilno podlago za izdane bankovce. Intabulacija je pri vsakem drugem denarnem zavodu dobra in sigurna vrsta kritja, pri novčani banki pa iz navedenih vzrokov, kot podlaga za bankovce, ne more priti v poštev ker podleže njena vrednost varija-cijam, če ravno ima objekt sam stabilno vrednost. (Konec prihodnjič.) Davek na poslovni promet. (Konec.) V. Kontrola prijav in pravna sredstva. Davkoplačevalci, ki plačujejo davek na poslovni promet po knjigi opravljenega prometa, so dolžni vlagati vsako četrtletje prijave in plačati davek, sicer jih davčno oblastvo individuelno z zapretitvijo globe pozove, naj zadoste svoji dolžnosti. O pravilnosti prijav odloča posebna komisija, obstoječa iz predsednika in dveh članov pri-dobninske priredbene komisije. Ako davčna komisija dvomi, da je vložena prijava pravilna, je upraviče- LISTEK. Gustav Freytag. Dati - Imeti. (Nadaljevanje.) Kljub vsem družabnim veselicam, ki jih je nudilo mesto njemu in njegovi rodbini, plemenitaš ni pozabil na glavni namen svojega bivanja v mestu. Skrbno je poizvedoval o tehniških obrtih, s katerimi so se bavili drugi posestniki, obiskoval je mestne tovarne in si prizadeval seznaniti se z izobraženimi tehniki. Dobival je cele množine poročil in si pridobil nekoliko znanja o strojih in tovarniških napravah. Toda poročila, ki jih je prejemal, so si tako nasprotovala, in različna naziranja, ki jih je imel priliko slišati, so bila tako nepopolna, da je končno smatral za najboljše, ne se prenagliti, ampak rajši počakati, dokler bi se ne našlo kako trdno in izredno do-bičkanosno kupčijsko podjetje. Omeniti moramo, da je ob tem času plemenitaš pomnožil družinski zaklad z lepo leseno, s pozlačeno medjo okovano škatljico, v kateri je ležalo petinštirideset tisoč na pregledati obratne prostore davkoplačevalca, upravičena pa je tudi zahtevati od davkoplačevalca, naj ji predloži na vpogled knjigo opravljenega prometa, odnosno tudi podatke iz drugih trgovskih knjig ako jih ima. Kadar se tem povodom ugotovi, da prijava ni bila točna, ugotovi promet komisija sama, davkoplačevalec pa izgubi pravico pritožbe. Vendar pa je komisija dolžna, kadar noče priznali, da so knjige pravilne, davkoplačevalcu priobčiti vse podatke in dokaze, ki upravičujejo dvom o pravilnosti predložene knjige oziroma dokazil. Ako se davkoplačevalec nc odzove pozivu, naj pokaže knjigo opravljenega prometa in dokaže pravilnost vložene prijave, določi komisija promet sama in mu sporoči ocenjeno višino s posebnim plačilnim nalogom. Proti temu plačilnemu nalogu je dopustna pritožba v roku 13 dni na finančno delegacijo v Ljubljani, ako davkoplačevalec vsled nepravilne prijave ni izgubil pravice pritožbe. Ako davčno oblastvo eno leto po izvršenem plačilu davka po knjigi opravljenega prometa ničesar ne opomni, smatra plačilo oziroma prijavo za pravilno, vendar so davkoplače-vaci zavezani hraniti knjige in druga dokazila še eno nadaljnje leto. Pravilnost prijav onih davkoplačevalcev, ki plačujejo davek na poslovni promet pavšalno, to je po višini prometa prejšnjega leta, preizkusi tudi posebna komisija. Kdor ne vloži pravočasno prijave, temu odmeri komisija davek na poslovni promet po uradnih pripomočkih, davkoplačevalec pa izgubi pravico pritožbe proti uradni oceni. Proti pravilnosti vložene prijave ne dobi davkoplačevalec nobenih pomislekov, ampak se mu odmeri davek, ako komisija dvomi, da je prijava pravilna, brez njegovega sodelovanja, to je brez ozira na vloženo prijavo. Proti predpisu tako odmerjenega davka, o katerem se davkoplačevalci obveste z razgrnitvijo pred-pisnega izkaza, je dopustna pritožba v roku dni po poteku raz-grnitvene dobe. VI. Kazenska določila. Davčno zatajbo zakrivi, kdor vedoma ali hote z namenom, da bi prikrajšal državo, ne vloži prijave ali ne plača davka, davčno prikrajšbo pa, kadar poda v prijavah ali na vprašanja davčnih oblastev z istim namenom vedoma in hote napačne navedbe. Oba prestopka se kaznujeta s pet- do dvajsetkratnim zneskom onega davka, za katerega je bila država prikrajšana, oziroma za katerega je obstojala nevarnost,, da sc prikrajša. Ako sc da iz okolnosti sklepati, da jc kdo zakrivil zatajbo ali pri-krajšbo.ni pa imel namena vedoma in hote prikrajšati davek, sc kaznuje z globo do 500 Din. V formalnem oziru so določene globe: tolarjev v novih belih zastavnicah »pokrajine«; z veliko nežnostjo jih je baron ogledoval. Prve dni je sedel po cele ure pred odprto škatljico in se ni naveličal, urejevati po številkah pergamentne liste, razveseljevati se nad njih čistim belim leskom in delati načrte, kako bo uporabljal in nalagal kapital. Tudi, ko je zaradi varnosti oddal škatlii-co zopet »pokrajini« v shrambo, ga je misel nanjo navdala vedno z novim veseljem. Sploh je skrinjica igrala veliko vlogo v njegovem bistvu. baronica se je čudila, da je začel soprog tam štediti, kjer drugače ni bil navajen^ da je nekoliko-krat odsvetoval ložne sedeže, češ, da se mora varčno gospodariti, ali da ji je včasih z nekim gotovim veseljem pripovedoval o par deseta-kih, ki jih je prejšnji večer priigral. Razumno damo je začelo resno skrbeti, ni-li morebiti njen soprog zašel po kaki nepriliki v denarno zadrego, vendar so jo baronove besede, ki so ji trdile ravno nasprotno, in zadovoljni smehljaj, ki mu je igral ob takih prilikah okrog usten, kmalu zopet pomirile. Sicer pa ti mali napadi varčevanja niso bili dosledni in so se omejevali le na malenkosti, dočim je pri večjih stvareh plemenitaš na navadni na- 1 a) za davkoplačevalce, ki davčnemu oblasivu ne dovolijo pregleda ali kontrole, v izmeri do 5000 Din; b) za davkoplačevalce, ki ne izvršujejo formclnih določil zakona, v izmeri do 2000 dinarjev; c) za člane komisije, ki ne ohranijo popolnoma tajno obratnih razmer, za katere so izvedeli povodom uradnega poslovanja, v izmeri do 10.000 Din. Vse kazni po zakonu o osebnem davku izrekajo davčna oblastva. * * * Davek na poslovni promet je uzakonjen za vso državo in je torej eden prvih davkov, ki se pobirajo enotno na vsem teritoriju naše kra-Ijevine. Vendar pa davkoplačevalci v Srbiji in Črni gori ne plačujejo zaradi pobiranja tega davka obrtnega davka, ki se pri nas pobira kot občna pridobnina. Potrebno bi bilo, da finančna uprava tudi v tem oziru ustvari pogoje za enakomerno obremenitev vseh pridobitnih slojev v državi. Osnovna določila o državni trošarini. Državno trošarino plačajo vsi tro-šarinski predmeti, ki so določeni za potrošek v naši državi pa naj so izdelani v državi sami ali pa uvoženi iz inozemstva. Pri uvozu trošarinskih predmetov iz inozemstva se pobere državna trošarina že pri carinarnici obenem s carino, pri izdelavanju v tuzemstvu pa sc pobira trošarina ali že ob prijavi o izdelovanju (žganje, pivo itd.) ali ob izdelavanju samem (liker, rum itd.) ali pa šele ob prihodu v prosti promet (špirit, sladkor, bencin itd.) Plačati pa se mora trošarina v vsakem primeru na vse izdelane trošarinske predmete, torej tudi na one količine, ki jih porabi lastnik podjetja ali njegova družina, odnosno njegovi delavci v iovornici sami. Državne trošarine so prosti le: n) trošarinski predmeti, izdelani v inozemstvu, če se le prevažajo preko naše kraljevine v drugo državo; b) trošarinski predmeti, izdelani v inozemstvu, če so se sicer uvozili v našo kraljevino, a se izvozijo zopet v inozemstvo, še preden so se pri nas ocarinili; c) trošarinski predmeti, ki so bili izdelani v naši kraljevini, a se izvažajo še pred zatrošarinjenjem v drugo državo; č) trošarinski predmeti, ki se odpravljajo iz tvornice v takozvana svobodna shranišča; d) izvestni trošarinski predmeti, ki so denaturirani ali pa pod poojstre-no kontrolo uporabljajo za industrijske, naučne, obrtne in gospodarske namene (n. pr. špirit za ki-sarne, špirit za gorenje, bencin za čin skrbel za dostojni ugled, in njegov nastop v javnosti je bil njegovi družini in njegovemu blagostanju popolnoma primeren. V resnici tudi ni bilo mogoče začeti ravno zdaj z varčevanjem. Življenje v mestu, ureditev stanovanja in neizogibne družabne zahteve so izdatke le še povečale. In tako je prišlo, da se je vračal baron nekega dne zelo slabe volje s svojega posestva, kamor je odpotoval v svrho sklepanja računov. Dognal je namreč, da so bili v preteklem letu izdatki večji nego dohodki in da ne bo niti v prihodnjem letu mogoče pokriti primanjkljaja, ki je znašal skoro dvatisoč tolarjev. Ob misli na to, da bi moral vzeti ta denar od belih pergamentov, mu je zastala sapa, in vroče mu je postalo, če je pomislil, da bi imel v tem slučaju nekoliko tisoč tolarjev resničnega dolga na svojem posestvu. Uvidel je, da je pri svoji spekulaciji napravil napako, kajti, če si je hotel pridobiti premoženje z letnimi malimi prihranki, bi se bil moral omejiti tudi pri svojih izdatkih, katere pa je celo znatno povečal. 5ili so sicer neizogibni, toda kljub temu se je gospoda polastil velik nemir, in ni se mogel več otresti»misli na svoj primanjkljaj. proizvajanje toplote, gonitev strojev i. L d.), in e) izvestni trošarinski predmeti, ki so oproščeni trošarine s specialnimi zakoni (n. pr. žganje in vino za domačo porabo, električne žarnice in svetilni plin za mestno razsvetljavo). Kolika trošarina se pobira na posamezne trošarinske predmete, je določeno v tarifi. Za nekatere predmete velja več različnih postavk. Tako n. pr. znaša trošarina na sladkor, izdelan iz sladkorne pese ali sladkornega trsa, 400 Din za 100 kilogramov, trošarina na sladkor, izdelan iz škroba, sadja, slada, krompirja itd., pa znaša le 80 Din za 100 kilogramov. Podobno je pri vinu. Tu imamo: fina vina, ki plačajo 600 Din za hektoliter, navadna vina v sodih, ki plačajo 35 Din za 1€0 litrov, vinski mošt ki plača25 Din za 100 litrov in navadno vino v steklenicah, ki plača po 30 para od steklenice z vsebino naj-več 0;7 litra. Ni torej dovolj, ako označimo trošarinski predmet kot »vino« temveč moramo povedati, ali je to vino »fino vino« ali »navadno vino v steklenicah« ali »navadno vino v sodih« ali »vinski mošt«. Pa tudi potem, ali je trošarinski predmet izdelan v državi sami ali uvožen iz inozemstva, se razlikuje pri nekaterih predmetih trošarinska postavka, odnosno način odmere trošarine pri izdelovanju (n. pr. pelinkovec, karbid, kisova kislina). Sedaj veljavna trošarinska tarifa je natisnjena v Uradnem listu šlev. 100/259 ex 1921, poznejše izpre-membe tarife pa so priobčene v Uradnem listu št. 2.12. ex 1922. Trošarinski predmeti jamčijo za trošarino, ki se še ni pobrala nanje, dokler so se v tvornici sami ali v odobrenem svobodnem shranišču ali pa pod uradno zaporo. Taki predmeti se ne morejo uporabljati za poravnavo zasebnih terjatev, dokler se ne plača nanje predpisana trošarina. Pri tem je važno vedeli, da jamčijo trošarinski predmeti brez na-daljnega le za ono trošarino, ki pripada na nje same, ne pa tudi za trošarino, ki se morda ni pobrala na že porabljene predmete. V svrho kritja take trošarine bi se mogli trošarinski predmeti pritegniti le potom rubežni po izvršnosti razsodbe. Če se je pobralo od slrani državnih organov bodisi vsled uporabe napačne postavke ali vsled računske pomote premalo trošarine, se sme primanjkljaj naknadno izterjati. Ta pravica ugasne, če so se trošarinski predmeti uvozili iz inozemstva, takrat, ko ugasne pravica do izterjanja premalo pobrane carine, torej po preteku šestih mesecev iz- Nekega jutra so mu javili gospoda Ehrenthala, ki je imel baronu plačati neko svoto za kupljeno žito. Mučno je plemenitaša dirnilo ime Ehrenthala: ta mož mu je svetoval, naj vzame zastavnice. Na trgovčev pozdrav je hladnejše odzdravil ne-og običajno. Gospod Ehrenthal pa je bil predober trgovec, da bi se bil preveč oziral na razpoloženje ljudi s katerimi je imel opraviti. Odštel je svoj denar ter začel nato zagotavljati svojo vdanost, kar pa barona ni niti najmanje ganilo. Ostal je nedostopen, dokler ga ni pri slovesu vprašal Ehrenthal: »In zastavnice, ali so že došle, milostni j )spod baron?« »Da«, odvrne gospod čmerno. »Ali ni škoda«, zakliče EhrenthaL »da leži petinštiridesettisoč tolarjev mrtvih, kot bi jih sploh ne bilo na svetu. Gospodu baronu ni dosti ležeče na tem, ali pridobi par tisoč tolarjev ali ne, toda enemu izmed nas to ni vseeno. V tem trenutku bi lahko napravil solidno in varno kupčijo, toda nimam nič denarja v gotovini in tako moram trpeti, da mi odide štiritisoč tolarjev čistega dobička«. (Dalje sledi.) za dne zacarinjenja, (člen 57. carinskega zakona) če so se pa troša-rinski predmeii izdelali v državi sami, ugasne pravica do naknadnega izterjavanja premalo porabne trošarine po preteku petih let od dne, ko je bilo treba plačati celokupno trošarino. Nasprotno sme proizvajalec tro-šarinskih predmetov, ki je plačal preveč trošarine, zahtevati povia-čilo preveč plačane trošarine le, ce še ni preteklo šest mesecev od dne, ko je plačal trošarino. Ako je pie-teklo več nego šest mesecev, zapade preplačilo v korist države. Občna pridobnina za 1. 1922-1923. Davčna oblastva v Sloveniji so priredbo občne pridobnine za leto 1922/1923 po večini že dokončala. V doglednem času prično razgrinjati predpisne izkaze strankam na vpogled. Tem povodom bo marsikoga zanimalo, kako mora utemeljiti priziv, da ne bo brezuspešen. Stranka mora najprej vedeti, na kakšni podlagi se odmerja pridobnina in kateri čas je bil merodajen za ugotovitev odmerne podlage. Občna pridobnina je kontingen-tirani davek, to se pravi, določena je skupna svota, katero morajo plačati vsi davčni zavezanci v Sloveniji. Za priredbeno dobo 1922/1923 znaša ta davek 1,278.360 Din. Ta znesek se porazdeli na posamezne davčne zavezance, katerim je bila po stanju dne 1. oktobra 1921 predpisana občna pridobnina. Davčne zavezance so v ta namen uvrstili po višini doslej plačevane pridobnine (brez državnih pribitkov) v štiri razrede. V prvi razred spadajo davčni zavezanci, ki so plačevali dosedaj nad 2.200 Din pridobnine, v 11. razred od 320 do 2200 Din, v 111. razred od 64 do 320 Din in v IV. razred manj nego 64 Din. V okviru teh razredov je pridobninska deželna komisija določila vsoto, katero naj plačajo davčni zavezanci enega razreda v svojem priredbenem okraju. Prvi in drugi razred imata le dva priredbena okraja Ljubljana (za ozemlje bivše Kranjske) in Maribor (za ozemlje bivše Štajerske z delom bivše Koroške). Priredbem okraji 111. in IV. razreda pa se krijejo z obsegom posameznih političnih okrajev. Za vsak davčni razred (davčno “družbo) in priredbeni okraj obstoji posebna pridobninska komisija, ki je že porazdelila za davčno družbo določeni znesek (kontingent) na Posamezne davčne zavezance v obliki davčnih postavkov, ki jih določa § 32. zakona o osebnih davkih. Ako so pri tej razdelitvi odkazani davčni postavki presegli za dotično davčno družbo določeni kontingent so se dovolili za nje odbitki, sicer pa so se zvišali potom bribitkov za toliko, da je kontingent izpolnjen. Iz tega izvira, da predpisani zneski ne dosegajo vedno davčnih postavkov ali pa jih izjemoma tudi presegajo. • Pridobninska komisija je odka-zala vsakemu davčnemu zavezancu oni davčni postavek, ki po njenem mnenju vstreza srednji donosnosti obrtov in opravil drugih davčnih zavezancev iste davčne družbe. Srednjo donosnost je presojala komisija po zunanjih znakih (promet, število uslužbencev itd.), katere so davčni zavezanci navedli v pridobninski izjavi, vloženi do 1. marca 1922. Za davčne zavezance, ki so izjave prepozno vložili ali jih sploh niso vložili, so se zunanji znaki uradno ugotovili. Za odmero ' občne pridobnine za koledarski leti 1922 in 1923 so bili merodajni zunanji znaki po povprečnem stanju v času od dne 1. julija 1920 do dne 30. junija 1921. Ako se obrat ni vršil celo leto to dobo, se je ugotovitev zunanjih znakov omejila na krajšo rešila mešana komisija. Novi češki finančni minister. Za novega finančnega ministra je bil 24. februarja imenovan ing. Bogdan Bečka. Nova zlata vrednost v Nemčiji. V zvezi z zlatim posojilom so pričele banke proučevati vprašanje, v koliko bi se mogel uvesti zlati kontokorentni in zlati depozitni promel pri bankah in hranilnicah. Hmelj. Češkoslovaški trg. Iz Zatca poročajo: Cene hmelu so nazadovale na 520 do 600 Kč za 50 kg. Prvovrstno blago je doseglo tudi 630 Kč. Tržna poročila. Zagrebški trg (23. t. m.) Postavno baška, odnosno vojvodinska postaja notirajo: pšenica 450—455, koruza žol-ta nova začasno suha 225 —260, umetno sušena 300— 350, rž 350—355, ječmen za pivovarne 350—370, za krmo 312.50—315, oves 290—295, fižol beli 400—405, moka »0« 690— 700, »2« 665 do 675, »6« 640 — 650, za krmo 225—230 otrobi drobni 190 —200, debeli 200 — 210 Tendenca neizpremenjena, poslovanje živahnejše. :: !! :: I: I! :: ••••••••••••••• P. n. občinstvu ter znancem, prijateljem in gostom z dežele vljudno naznanjava, da odpreva dne 28. februarja opoldne v novi palači ljubljanske kreditne banke, nasproti glavne pošta PRVOVRSTNO KAVARNO ::::::: :::: Mii! O~ IV * A. :: •• • • ••••••22 •••«••** •«••••••** •••••••••• ••••••«••* ••••••••** ••••••••2* ••••••••••••22 ••••••••••••22 ••••••••** • !»••••••*• ••»•«•••'* ••••••••*2 •#••##§#Z2 ••••••••“ * i opremljeno z vsem komfortom. Sklicujoč se na najino dolgoletno prakso, upava cenj. goste s solidno in skrbno postrežbo j; v vsakem oziru zadovoljiti ter se priporočava za naklonjenost. Jan in Kati Fiala. RESTAVRACIJA se odpre nekaj dni pozneje, kar se bode sl. občinstvu naznanilo v časopisih. nhhimniiniiitiiiwnwimmmnwwiiinwimiiihimiaww«TH«MmnmwHiiMn8«wimwT......... Priporočamo: Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme. ODDA SE takoj ali pozneje radi bo- lezni trgovina in gostilna v najem blizu farne cerkve na Dolenjskem. Dopisi na upravo »Trgovskega lista" pod šitro: TRGOVEC. I Razširjajte Trgovski list Oglašajte v Trgovskem listu I d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno I" čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. Naslov: Prometni zavod za premog d. d. centrala v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15./II. Podružnica v Novem Sadu (Bačka). TRGOVSKA BANKA D. D, LJUBLJAH PODRUŽNICE: Maribor, Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica Selenburgova ulica štev. 1. (PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) KAPITAL in REZERVE Din 17,500,000 — Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Brzojavi: Trgovska Telefoni: 139, 146, 458 EKSPOZITURE Konjice Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnca v Kolodvorski uliici) Lastnik: »Merkur« Irgovsko-indusirijska d. d., Ljubljana. — Glavni urednik Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tisk tiskarne »Merkur* trgovsko-indusirijske d. d.