Največji slovenski tednik v Zedinjenih državah
Ish&fM vsako sredo.
NASLOV uredništva in upravništva:
1551 W. 22nd Place CMeage, DL

No. 4. Štev. 4.
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered m Seeond-Olaee Matter January IS, ltlfi, at the Port Ollee at Chicago, Illinois, under the Aet af Auguat S4 1912
Chicago, UL, 2. februarja (February) 1916
The lam* Slovenian Weekij in the United States of America.
^ Issaed every Wednesday
OFFICE:
1951 W. 22b4 Place Chicago, DL

Lokalne vesO.
Preteklo nedeljo se je vršila v cerkveni dvorani letna seja fara-nov cerkve svetega Štefana. Seja je bilo prilično dobro obiskana, kar dokazuje, da so zvesti farani naše ceikve navdušeni za napredek in procvit slovenske fare v Chicagu. Vsak, kdor je bil navzoč na seji, je lahko opazil, kako mirno in složno znajo zborovati možje, kadar preudarijo in razmotrivajo resna in važna vprašanja, kaj bi bilo boljše v prid fa-ri in celi naselbini? Staremu cerkvenemu odboru in vestnim cerkvenim kolektorjem se je izrekla najlepša zaupnica s tem, da so jih zbrani možje hoteli vse izvoliti se zanaprej za leto 1916. In razun dveh mož, ki sta svojevoljno prepustila svoje dalo drugim, so vsi sprejeli svojo odgovornost pri cerkvi se za eno leto, tako da je odbor za leto 1916 sestavljen iz sledečih mož-faranov: Frank Jur-jovec, Anton Stonich in Štefan Raj. cerkveni nadz.; Ivan Štefan-čič, Martin Kremesec ml., Anton Stonich, John Iloržen in Štefan Raj (zastopnik ogrskih Slovencev), cerkveni kolektorji. Poudarjalo se je, kako naj cerkveni nad zorniki z gospodom župnikom vestno izvršujejo svoj posel, da bo ljudstvo imelo v odbor in v župnika popolno zaupanje. Kar se tiče raznih popravil pri cerkvi in cerkveni dvorani, naj za vse to skrbi odbor sam in odbor sam naj ima vso odgovornost za to, kar je župnik z zadovoljstvom vzel na znanje.
Cerkvenim rediteljem se je priporočalo, naj skrbijo za kolikor mogoče vzoren red v cerkvi, da se ne bo več opazilo živih stoječih stebrov - zada j pri vratih ali na stopnicah, ampak naj se vsakdo posluži sedeža, dokler ni vse zasedeno. Izrekla se je želja, naj pevovodja ohrani naše lepo cerkveno petje ne samo na tej višini, ampak naj se potrudi, da privabi vse dobre, izurjene pevske moči, tako da se bo naš pevski cerkveni zbor lahko meril z vsakim cerkvenim pevskim zborom na slovenskih farah. Po raznih drugih dobrih nasvetih in umestnih predlogih se je cerkvena seja mirno zaključila v splošno zadovoljnost vseh in istotako v zadovoljaost našega gospoda župnika.
Iz celoletnega cerkvenega računa posnemamo, da je znašala nedeljska kolekta v naši cerkvi minulo leto $2142.07, velikonočna kolekta $825.00, božična kolekta $805.00, rentanje cerkvenih sede žev pa $632.50. To so vsekako povoljne številke, ako se oziramo na večinoma bolj slabe delavske razmere v letu 1P15.
—	Dne 28. januarja je dobil drugi državljanski papir pred zvezno sodni j o znani rojak Frank Kobal iz naše naselbine. Odgovarjal je pri izpraševanju tako izvrstno, da ga je sodnik pohvalil. Čestitamo tgnu zavednemu in novemu slov. ameriškemu državljanu! Mr. Kobal je tudi obiskaval nekaj časa slovenskb večerno šolo.
—	Zveza italijanskih trgovcev in raznih društev je priredila minuli teden v veliki dvorani Audi-torija dobrodelno veselico namenjeno v pomoč laškim ranjencem, prizadetiii v sedanji vojni. Skupni čisti prebitek te prireditve je znašal okoli $10.000. Ta plemeniti čin naj bi bil tudi nam Slovencem v zgled, da naj bi kaj več koristnega storili našim omilovanja vrednim ranjenim sobratom v stari domovini!
—	Od dne 27. do 28. januarja t. 1. se je izvršilo v našem mestu 29 roparskih ulomov, 22 navadnih tatvin in 6 roparskih napadov. Ka-
kor se čuje ni naš policijski načelnik Healy nič kaj s temi številkami zadovoljen.
— Minuli ponedeljek smo imeli v našem mestu redkega in zelo odličnega gosta, predsednika Zedinjenih držav in njegovo gospo soprogo. Dne 31. jan. je došel iz Clevelanda, O., ob 8. uri zjutraj na La Salle St. postaji. Ob 10:05 dop se je odpeljal s posebnim vlakom Northwestern železnice proti Milwaukee, Wis. Ob 10:50 dop. se je ustavil v Waukeganu, kjer je imel na postaji 5 minut dolg govor. Istotoliko časa je govoril ob 11:10 v Kenoshi, Wis., in ob 11:30 v Racine, Wis., ob 12.15 je došel v Milwaukee. Predsednik Wilson je držal svoj glavni govor v Milwaukee, Wis., ob 2 uri pop. Govoril je patrijotičen govor "America first"; ob 4:05 se je vrnil zopet v Chicago in je govoril zvečer ob 8 uri v Auditorium gledališču pred 8000 oseb zbrano množico, včeraj se je pa odpelja v Des Moines, Iowa.
Ko se je - predsednik Wilson vrnil v pondeljek zvečer iz Audi torium gledališča s svojo soprogo v Blackstone hotel, se je ondi pri petil izvanredni slučaj, kojega predsednik Wilson ne bo kmalu pozabil. Krog enajste ure po noči je skočil namreč čez okno v nadstropju 150 čevljev globoko na tla neki zavarovalninski agent iz New Yorka, Ed. Ford Johnson po imenu in se je na mestu ubi Navedenec je strmoglavil mimo predsednika Wilsona sobe v svo 'jo smrt. Pač čuden slučaj!
— Te dni se mudi v Chicagu ka nadski minister notranjih zadev M. W. J.. Roche v spremstvu na seljeniškega komisarja iz Ottawe Njih namen je delati med Chika žani reklamo, da bi se podali Kanado, kjer dobil lahko vsakdo 160 akrov zemlje zastonj za 'home stead.' Naši slovenski rojaki se , gotovo ne bodo odzvali temu kli cu, ker jim v sedanjem času ne ka že hoditi v Kanado radi tega, ker so ondi vsi avstrijski podaniki za prti kot vojni vjetniki.
Novice iz slovenskih naselbin.
Dvajsetletnica društva sv. Fran čiška Sal. št. 29. K. S. K. J.
Danes, dne 2. februarja je mi nulo ravno 20 let, odkar se je vstanovilo v Jolietu, 111., društvo sv. Frančiška Šaleškega št. 29 K. S. K. J. Izmed 9 društev a Jolietu in Rockdale, pripadajočih k naši Jednoti, je to društvo dru go največje društvo, ker šteje 323 članov in članic.
Da se bodo 20. letnice spominja" li člani in članice tega društva, se bode priredilo prih. nedeljo dne 6 t. m. ob 2. pop. po seji v dvorani stare šole družabni sestanek s prosto pijačo in prigrizkom za člane in udeležnike. Na vsporedu bodo tudi razni govori. — Društvu sv. Franc. št. 29 kličemo ob 20 letnici: Mnogo uspeha in da bi dočakalo še 50. letnico obstanka! Slovenec, predsednik "Trgovskega kluba." Iz lista "Duluth News Tribune" z dne 27. jan. t. 1. posnemamo, da se je označeni dan ustanovil na Ely, Minn., dolgo zaželjeni Trgovski klub (Ely Commercial Club), h kojem spada tudi več naših slovenskih trgovcev in podjetnikov. Predsednikom tega novega kluba je bil enoglasno izvoljen Mr. Geo-Brozich, gl. tajnik J. S. K. J. in blagajnik Prve državne banke na Ely, Minn.; tajniško mesto je bilo pa poverjeno rojaku M. J. Mur-niku. Vsa čast zavednim rojakom na Elyu! Mr. Brozichu in Mr. Murniku izražamo s tem naše čestitke!
Ustnica upravništva.
Ker se več članov in članic K. S. K. Jednote pritožuje, da ne prejema redno Glasila, in da se zamore red narediti, tako, da bode vsakdo list redno prejemal, zavoljo tega je upravništvo tekoči teden odposlalo na vsacega tajnika krajev, nega društva popoln adresar vseh članov in članic, kakor je urejen v 4'Glasilu K. S. K. Jednote." Ob enem pa prosi upravništvo vsacega tajnika, da omenjeni adresar natančno pregleda in če ni kteri naslov pravilen, da naj istega popravi in če ni imena kterega člana ali članice upisanega v adre-sarju, da istega upiše. V takih krajih, kjer je več društev, pripadajočih h K. S. K. J. tam prosi u-pravništvo, da ko bode eden tajnik svoje delo opravil, da potem odda adresar tajniku drugega društva v popravek in potem ko bode vsak svoje delo izvršil naj POŠLJE ADRESAR S POPRAVKI NAZAJ UPRAVNIŠTVU, na: 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Leto IL Volume II.
je so do cela odobravali resolucijo da se ameriški premogarji nikakor ne strinjajo z Wilsonovo idejo, ki pomenja naravnost — voj-no.
Dne 31. januarja se je na tej konvenciji debatiralo o zelo važni resoluciji, da naj bi se izločilo iz Ameriške premogarske zveze vse člane narodne vojaške garde inj razne državne konstablerje. Po hudi debati je bila ta resolucija z veliko večino ovržena.
Cela hrvaška družina zgorela.
Dixon, m., 29. januarja. V stanovanju hrvaškega delavca Ivan Božana tukaj, je nastala včeraj razstrelba, ker je njegova žena s petrolejem zakurila kuhinjsko peč.
Ameriške vesti.
IZ WASHINGTONA, D. O. Važna zakonska prememba. Washington, D. C., 31. januarja.
Zakonodajni odsek senatske zbornice je minuli teden sprejel znano Sheppardovo resolucijo glede
ustavne premembe konstitucije za splošno prohibicijo v Zedinjenih državah. Ako se bode to ustavno premembno točko tudi v senatski zbornici odobrilo, pride ista letos na jesen na splošno glasovanje. Sheppardova resolucija določa, da naj bi se zakonito prepovedalo po vseh Zedinjenih državah izdelovanje in prodajo opojnih pijač.
Prepoved izvoza municije v Evropo.
Washington, D. C., 31. januarja.
Kongresnik Sloan iz Nebraske je priporočal v poslanski zbornici, da naj se uvede zakon, ki bi za dobo 60 dni prepovedoval izvoz municije v Evropo. To se hoče vsled tega uvesti, ker primanjkuje v Zedinjenih državah tovorniških vozov za prevoz žita. Tako se nahaja po nekaterih zapadnih mestih na milijone bušljev pšenice in koruze, koje se ne more spraviti na trg, ker so številni tovorni vozovi v New Yorku, Bostonu in Philadel-phiji še vedno naloženi z munici-jo, določeno za Evropo.
Za ustanovitev narodne državne univerze. Washington, D. C., 31. jan. — Poslanec Fess iz Ohio je danes zahteval v kongresni zbornici, da ustanovi vlada Zedinjenih držav tukaj novo in veliko narodno univerzo, kamor bi lahko zahajalo 10.000 slušateljev. Res je za tako univerzo že pred 136 leti preds. George Washington daroval $25,-000. Ta glavnica je sedaj narasla na $4,000.000, ki naj se v to svrho uporabi.
S konvencije premogarjev.
Iz Indianapolisa, Ind., se poroča da so zastopniki zveze ameriških unijskih premogarjev (United Mine Workers of America) na sedaj se vršeči konvenciji sklenili, da naj se do preklica obdrži še staro plačilno lestvico in da naj se )rez ugovora obnovi z lastniki premogovnikov nadaljno, pogodbo. To točko je predsednik te zveze John . White za nadaljna dva leta priporočal.
Dne 28. januarja se je na tej konvenciji govorilo, kako stališče naj zavzemajo ameriški premogarji v znani Wilsonovi politiki glede pripravljanja za vojno od strani Zedinjenih držav. Zbrani delegat-
žan, njegova žena Marija, 71etni sin Jura j, 4 letna hčerka Marija in 11 mesecev stari otrok Avgust.
Drzen roparski napad in umor. Buffalo, N. Y.t 31. januarja. Ko
se je danes dopoldne peljal z avtomobilom sin bivšega premožnega
podjetnika Konrad Teiperja, _
Friderik C. Teiper s svojo materjo, hčerko in sinom, je to družfco blizu mesta v Orchard parku napadel in oropal neki zamorski tolovaj. Ustrelil je 67 letno Mrs Agnes Teiper, mater; dalje je Friderik C. Teiperja, sina ubil z neko topo stvarjo, njegovo hčerko Grace in srmar*^Mwarda je pa smrtnonevar-no ranil. Po storjenem činu je lopov odnesel pete. Žrtve tega drz nega roparskega napada so našli šele čez nekaj ur na kraju nesreče. Policija zasleduje sedaj nekega, u-mora osumljenega črnca.
Warden umrl pri elektrokuciji.
Raleigh, N. C., 28. januarja. Ko
so v tukajšnji državni kaznilnici danes na električnem stolu usmrtili nekega zamorskega zločinca, je istega raz stol razvezal kaznil-nični ravnatelj (warden) Sale. Že med elektrokucijo je bil Sale zelo vznemirjen. Pri odvezavanju u-smrčenega zločinca mu je pa postalo slabo, da se je mrtev zgrudil na tla.
Premogovnik v ognju.
Lansford, P., 31. januarja. V velikem premogovniku ob Summit Hill, ki je last Lehigh Coal družbe je gorelo po malem že tekom zadnjih 60 let. Danes se je vhod v ta rov podrl skupaj. Škoda znaša nad $1,000.000. Bati se je, da se o-genj ne loti še največjega premogovnika z antracitom blizu tukaj blizu Panther Valley. Nedaleč od sedaj opustošenega Summit Hill rova je našel leta 1791 Filip Ginter prvi antracit v Zedinjenih državah.
Razstrelba smodnika. Bluefield, W. Va., 27. januarja.
Na Norfolk in Western železniški postaji tukaj se je včeraj vnel cel vagon smodnika, kar je povzročilo daleč na okoli veliko detonacijo. Vsled i'azstrelbe so pričeli še drugi tovorni vozovi goreti. Ker se je istočasno nahajalo v bližini več delavcev, je bilo vsled te eksplozije 30 oseb nevarno ranjenih. Nedaleč od kraja te nesreče je stalo troje vagonov z dinamitom. U-službencem železnice se je še pravočasno posrečilo spraviti to o-gromno količino dinamita na varno, inače bi bilo lahko celo naše mesto v ognju in do tal porušeno.
Dovolj lesa za 444 let.
Kansas City, Mo., 31. januarja.
Na tu se vršeči konvenciji lesnih trgovcev z juga je bivši državni gozdni nadzornik H. S. Sackett poročal, da je v Zedinjenih državah še za 444 let dovolj lesa. Glasom uradne statistike znaša sedaj skupen obseg lesa po raznih gozdih 1,400,000,000,000 čevljev.
Inozemske vesti.
Pariz v nevarnosti.
Pariz, Francija, 31. jan. - Sinoči krog 10. ure se je pojavilo nad Parizom več nemških aeropla-nov, ki so metali v razna predmestja bombe. Ko se je prikazal nad mestom nekaj pred 10. uro prvi Zeppelin, se je izdalo policijski ukaz, da so se morale vse luči v mestu ugasniti. Ravno istočasno je bilo po ulicah in trgih polno občinstva, katero je postalo vsled sovražnega napada z zraka zelo preplašeno. Natančnega števila sovražnih aeroplanov ni bilo mogoče dognati, vendar so pa ti po-
Vsled tega je ogenj leseno hišo nar~\zr°čili v mestu in okolici mnogo mah Objel, da se ni zamogel nihč^ škode. 26 oseb je bilo vsled tega več rešiti. Zgoreli so: Ivan Bo-" ubitih in več ranjenih. Prizadeta
škoda vsled sovražnega zračnega bombardiranja znaša okoli 100.000 dolarjev.
Policija je našla na nekaterih krajih več neizstreljenih Zeppeli-novi-h bomb, nekatere od teh so tehtale po 250 funtov. Konečno je pričelo zasledovati nemško zračno flotilo 5 francoskih aeroplanov, ki so jo tekom pol ure prepodili.
Nemški	nad Londonom.
Londqi, ^ng*ija, 31. jan. — Iz glavnega vojnega urada se poroča, da je napadlo sinoči sedem nemških Zeppelinov z zraka bližnja londonska predmestja s tem da so spuščali številne bombe na tla. Ti sovražni aeroplani vendar niso povzročili nikake materijal-ne škode in tudi ranjena ni bila nobena oseba. Ker se je sovražne letalce zasledovalo in streljalo nanje, so se morali ti koneeno umakniti.
Italijanske čete v Albaniji Berlin, Nemčija, 31. jan. — Italija se je odločila, da bode svojo kampanjo v Albaniji nadalievala. Kakor se poroča, je že na potu proti Avloni več divizij laške in-fantrije in težke artilerije.
Neka prekomorska časnikarska agentura zatrjuje, da Italija niti ne misli opustiti svojega bojevanja v Albaniji, ker posveča temu ozemlju veliko važnost v vojaškem in političnem oziru. Dalje se tudi poroča, da primanjkuje že Italiji vojaštva; vsled tega je zadnje dni naprosila Anglijo in Francijo za pomoč.
Število avstrijskih vojnih ujetnikov v Italiji.
Rim, Italija, 31. jan. — Od pri-četka vojne do danes, znaša skupno število v italijanskem vojnem ujetništvu se nahajajočih avstrijskih vojakov 30.000 mož in častnikov. Poleg so Italijani zaplenili 5 večjih avstrijskih topov, 65 brzostrelnih pušk, več tisoč pušk ter obilno (?) streliva, ter druze-ga vojnega materijala.
Boji na Ruskem.
Petrograd, Rusija, 31. jan. — Vojno ministrstvo je izdalo danes sledeče uradno poročilo: "Nemška artilerija je včeraj hudo ob streljevala mestece Šlok in druge kraje, ležeče na južni straiii jezera Babit. Jednako se je vršilo te dni močno obstreljevanje naših zakopov in jarkov blizu Mitave, Poniweša, Me^ouska in Deme-na.
Na nekem kraju blizu obrežja reke Stripe je prišlo do bajonet-nega spodada . med neko večjo avstrijsko patruljo in našim oddelkom. Pri tem je bila avstrijska patrulja deloma pobita in deloma odvedena v vojno ujetništvo.
Rusi bombardirajo Erzerum. Pariz, Francija, 31. jan. — Iz Aten se semkaj poroča, da so Rusi obkolili s številnimi četami veliko turško mesto Erzerum v
Kavkazu. Sedaj se je pričelo to mesto živahno obstreljevati. Ljudstvo je tako prestrašeno, da je v velikem številu pobegnilo iz mesta, osobito trgovci in bankirji.
Dalje se poroča, da Turki utrjujejo mesto Algoro in Sivas pred sovražnikom. Ta dva mesta sta oddaljena 215, ozir. 425 milj od Carigrada.
Rusom v Perziji se godi slabo.
Berlin, Nemčija, 31. jan. —-Glasom poročila nekega ruskega časopisa, se godi Rusom v Perziji zelo slabo, ker se je generalni guverner Luristana pridružil z številnimi svojimi vojaki Turkom. Vsled slabega vremena in hude zime ne morejo ruske čete prekoračiti goratih obmejnih točk in bodo prisiljene ostati čez zimo na svojih mestih.
Francozi zasedli otok Mytilene. i Pariz, Francija, 31. jan. — Tu-kajšni Havas agenciji se poroča, da so francoske čete zasedle otok Mytilene in istega obkoble s svojimi bojnimi ladjami. Iz tega otoka se spušča sleherni dan več francoskih letalcev na obrežje Male Azije, kjer zasledujejo sovražnika.
črnogorski princ Mirko pogrešan. >
Milan, Italija, 31. jan. — Iz črnogorskega bojišča se semkaj naznanja, da je črnogorski princ Mirko ubit, ali se pa nahaja v vojnem ujetništvu. O njem se ni culo že par dni ničesar. Avstrijski listi poročajo dalje, da so Avstrijci tudi ujeli črnogorskega generala Jukotiča in Martinoviča.
Obstreljevanje bolgarskega taborišča.
London, Anglija, 31. jan. — Neki.vojni poročevalec iz Aten naznanja, da so minulo soboto številni francoski avijatiki napadli bolgarsko taborišče pri Pa-sarudi na macedonski meji. Vtled tega je bilo več Bolgarev vbitik in 500 vojaških ^oto?ov uničenih.
Načrti Nemcev in Avstrijcev. Rim, Italija, 31. jan. — Iz nekega zanesljivega vira se je v tu-kajšnih vladnih krogih izvedelo, da bodo Avstrijci in Nemci še nekaj časa oblegali Macedonijo. Med tem časom se bo pa delalo priprave za vpad proti sueškem prekopu, kar se bode izvršilo šele tja soncem marca tekočega leta/
Črnagora se je udala. Berlin, Nemčija, 31. jan. — Vsi člani črnogorskega vladnega ka-jineta so podpisali izjavo, da se uda Črnagora Avstrijcem v roke, ser ni nikake rešitve več. Trdi se dalje, da je pisal ubežni črnogorski kralj Nikita avstrijskemu cesarju zelo ganljivo pismo, v katerem ga prosi, da naj milostno postopa z nesrečno Črnogoro.
Dalje se semkaj poroča, da se pomika nad 200,000 mož broječa avstrijska armada vedno dalje v albansko ozemlje. Mesto Skader je padlo tudi že v avstrijske roke.
Atentator Gavrilovič umrl.
Berlin, Nemčija, 31. jan. — lz Dunaja prihaja semkaj poročilo, da je dne 25. t. m. v nekem avstrijskem zaporu umrl znani Ne-deljko Gavrilovič, atentator, — ki je meseca junija 1. 1914 vrgel v Sarajevu bombo na avstrijskega prestolonaslednika Franc Ferdinanda, vsled česar je bil obsojen v 20 letno ječo.
Novi vladar Srbije.
Lodon, Anglija, 31. jan. — Nemška vlada skuša doseči korake, da bi se sklenilo med njo in Srbijo premirje. Da se bode pa to doseglo, se je obljubilo Srbiji, da se bo obmejno ozemlje Srbije raztegnilo proti Bosni in Hercefovi-ni. Avstrija naj bi imela protek-torat nad novo Srbijo, na srbski prestol naj bi se pa postavilo nemškega princa Eitel Friderika.
Iz urada društva sv. Frančiška Seraf. št. 46 K. S. K. I New York, N. Y.
Na naši glavni letni seji meseca dec. m. 1. so bili izvoljeni slede či odborniki: Predsednik Josip Rems, 2327 Pntnam Ave., Ridge-wood, N. Y., podpredsednik John Habjan, 435 E. 17 St., New York; I. tajnik Anton Pavli, 410 E. St., New York; II. tajnik Mihael Košak, 431 — E. 15 St., N. Y.; blagajnik Frank Giovanelli, 858 Anthony Ave., Ridgewood, N. Y.; zastopnik Jernej Habjan, 410 E. 5 St., N. Y.; nadzorniki: Ivan Der-čar, 329 E. 88 St. N. Y.; Mihael Pirnat, 2803 Catalpa Ave., Ridgewood, N. Y.; Frank Mrak, 211 Graham Ave., Brooklyn, N. Y.; zastavonoše Karol Pere in Martin Žolnir. — Seja se je vršila v najlepšem redn.
Da niso bili priobčeni naši u-radniki v Jednotinem glasilu pre je, — ni moja krivda, ker dotični čas še nisem smel kot društveni tajnik poročati. Člani našega društva naj si torej sedaj dobro zapomnijo imena in naslove naših uradnikov, osobito oni, ki niso bi li na glavni letni seji prisotni Vsakdo ve sed^j, kam se mu je o-brniti ako zboli. — Prosim Vas dalje, da se udeležujete redno in pridno naših mesečnih sej, ker pri sejah se zve vedno, kaj, kar je v korist društva.
Dalje se naznanja, da priredi naše društvo svojo 191etno veselico dne 4. marca t. 1. v znani in lepi dvorani "D. A. Sokolovna," 525 E. 72 St. New York, v to svr-ho vabimo že sedaj vsa naša domača društva iz Greater New Yor ka, kakor tudi posamezne rojake in rojakinje, da bi se te veselice vdeležili v obilnem številu. Za dobro zabavo in izvrstno postrežbo Jbo ta večer preskrbljeno kakor je bilo dosedaj vedno na naši letni veselici.
Da mi bode kot tajniku mogoče izvrševati v redu vse posle, — prosim vse člane in Članice našega ^ društva, da naj mi gotovo pošlje vsak član (ica) svoj natančen in novi naslov, .cadar se preseli. To je zelo važno osobito za člana, če zboli. V takem slučaju ni treba tajniku iskati bolnika naokoli po več ur, kakor se mi to je zadnjič pripetilo, in tudi bolniški, listi ne bodo hodili nedostavljeni nazaj. Sedaj, ko dobiva vsak član glasilo naj si zapomne vsakdo moj naslov, ter naj mi tudi vsakdo pošlje svoj naslov po eni dopisnici, da bom i-mel vse naslove v redil skupaj. Skušal bom vse storiti kar zahte vate od tajnika i#tudi svoj urad niški posel vestno voditi, a tudi Vi cenj. člani morate izpolnovati svoje dolžnosti, pa bo šlo vse v redu in gladko naprej. Upam, da mi ne boste teh vrstic šteli v zlo, ali v zamero?
Dalje se naznanja, da bode obhajalo nase društvo drugo leto dne 4. julija svojo 20 letnico ob . stanka. To naj služi v naznanilo raznim drugim društvom iz nase naselbine pri prireditvi svojih letnih piknikov. Upam, da se bode ta redka slavnost vršila že v naši novi slovenski cerkvi. Ne bo dolgo, ko bomo vendar enkrat imeli svojo lastno hišo božjo; morda bomo že letos peli veselo "Alelujo v nji? Poročano je že bilo, da se je ustanovil cerkveni odbor za zgradbo nove slovenske cerkve v našem mestu. Na tem shodu se je na bralo hv. Bogu nekaj nad $5000 za ta sklad. Cerkev bo stala na lepem prostoru v sredini dolenje ga mesta N. Y. in sicer na 8 ulici ali St. Mark's Place med 1. in 2. iztočno Ave. Sedaj se bode kma lu pričelo s prezidavo hiše v to svrho. Za to gre vsa čast našemu neumorno delujočemu duhovnemu pnstirju Very Rev. Benin-gen Snoju, dalje občeznanemu Mr. Fr. Sakserju za znaten dar in o-stalim dobrotnikom, ki so globoko posegli v svoje žepe, da se bo i-deja gradbe slovenske cerkve u-resničila. Bog naj bode vsem mili plačnik in naša Nebeška Kra 1 jica!
Koncem tega, že malo obširnega mojega dopisa pozdravljam vse člane in članice naše slavne Jednote, ter jim želim uspešno srečno, zdravo in veselo novo leto, — da-siravno žr malo pozno!
Anton Pavli, tajnik, 410 E. 5th St., New York, N. Y.
m
Peoria, HL
Cenjeno uredništvo: — Prosim Vas, da priobčite to moje poročilo od našega društva "Marije Majnika" štev. 154 K. S. K. J. v Peoria, HI. radi zadnje veselice in žrebanja zlate ure, ki se je vršilo na Silvestrov večer 1915.
Vsem cenj. sobratskim društvom naše si. K. S. K. J. naznanjam, da je zadela uro srečka 3054, katero je imel tajnik in zastopnik društva štev. 96 v Kaylor, Pa. sobrat Karol Kožuh. Dalje navajam tukaj vsa ona naša krajevna društva ki so z nakupom onih srečk kaj pripomogla v našo društveno boln. blagajno:
Društvo št. 5, 16 srečk skupaj $1.60; št. 20 — $2; št. 45 — $0.70; št. 46 — $0.40; št. 52 — $1.80; št. 57 — $3.00; št. 59 — $3.00; št. 60 — $2.00; št. 72 — $0.60; št. 74 — $1.00; št. 78 — $3.00; št. 94 — $2.00; št. 96 — $0.90; št. 98 — $3.00; št. 101 — $0.40; št. 103 — $1.50; št. 104 — $2.00; št. 109 — $2.00; št. 110 — $1.70; št. 120 — $0.20; št. 123 — $0.30; št. 127 $1.10; št. 133 — $1.50; št. 134 — $1.00 in št. 140 — $0.60, torej vse ga skupaj prejeto od teh društev za 370 tiketov $37.00.
Je pa še do 60 društev, katera nam niso vrnila ali poslala nazaj tiketov, prosimo jih, da to v krat kem store!
Tem potom se v imenu našega društva štev. 154 vsem tem cenj društvom srčno - zahvaljujem kličem: ljubi Bog naj Vam to do bro delo stotero povrne! Vi dca gi bratje in sestre ste v resnici de lovali po geslu: "Vsi za enega, potrebi in Bog za nas — vse!" Iz tega je razvidno kdo nam je pri pomogel, da smo zamogli plačati bolniško podporo našemu članu Jos. Simončiču, katero smo že dol govali dlje časa. Ta član boleha že celo leto dni, — dasi semu zdravje počasi vrača. Kai^-ta; gre do tičnik z ženo in dvemfctqitdorastli-ma otročičema?
Kje so ona naša društva s svojo irabro armado Članov, da nam niti en svitli "dime" niso hoteli pripomoči v težki sili?--Naše društvo je kupilo zlato uro v plemenito svrho "in je dalo pri tem vsakemu priložnost, da nam po svoji dragi volji pomaga, — ter morda dobi uro? Pa žal, da je tu di pri naši si. Jednoti veliko takih sobratov, ki pri društvenih sejah tako prošnjo v koš obsojajo, čeravno bi lahko z nekaj niklji in deseticami veliko pripomogli dobri stvari ali kakemu nesrečnemu sobratu. Pri tem bi ne bili dotič-niki ne bogatejši ne bolj revni. — Tako nam je pisalo neko društvo: "Vaša prošnja je bila zavrnjena, ker ni uradno potrjena od gl. odbora K. S. K. J.!" — Drugo društvo nam zopet predbacuje, da smo preveč podpore plačevali itd! Naj pri tem omenim cenj. sobrat-je in sosestre, da je naše društvo po preteku prve polovice leta po ustanovitvi plačevalo enemu bolnemu članu celih 6 mesecev bolniško podporo kolikor nam je bilo mogoče. Naše društvo se je v tem času vedno borilo za svoj obstanek samo s 12 do 15 člani torej veste, da je tako majhnemu dru štvu težko vzdrževati bolniško blagajno.
Naj še konečno tukaj omenim račun zadnje prirejene veselice:
Skupni dohodki.......$154.00
Stroški ............... 74.30
Čisti prebitek
štva, da mora imeti vsak član in I ~ NAZNANILO, članica spovedni listek in naj iste- Društvo Marije Čist. Spoč. št. ga izpolni, ali podpiše, kakor na 85 K. S. K. J. v Lorain, O., je i-listku zahtevano. Spovedne list- melo veselico dne 15. januarja, ka ke naj se izroči pri obhajilni mizi tere dobiček je bil v prid društve-v cerkvi, v dokaz in spričevalo, ne blagajne, da je član (ica) izvršil (a) spo- Veselica je bila namenjena tudi ved za Veliko noč.	n letnici obstanka društva, ker 10
Zaeno naznanjam, da se je na letnice ni bilo mogoče obhajati ra-tej seji tudi sklenilo, da kateri di slabih delavskih razmer, zato član i (ca) ne bi opravil velikonoč- he pa veselica bila sedaj tem bolj ne verske dolžnosti, — se bo z i- obiskana, kar tudi izkupiček kaže. stim postopalo po pravilih K. S. Na tej veselici je bil ižreban ce-K. Jednote, kajti pravila naše Je- kin za pet dolarjev, kateri je pri-dnote so pravomočna in jednako neSel $35 dobička, veljavna za vse člane (ice); torej Zabavali smo se zelo dobro, ta-ako hočeš biti član (ica) K. S. ko se hvali vsakdo, ki je bil na tej K. Jednote, — moraš opraviti tu- veselici, kdor pa ni bil, naj pa to-di svojo velikonočno dolžnost! |6i sedaj krokodilove solze zanjo;
SpoVedne listke je dobiti pri drugič pa idi prvi na žensko druš-vseh društvenih uradnikih.	tveno veselico!
Z bratskim pozdravom	yse članice so morale prispeva-
Josip Russ. tajnik ti $1, katere so bile na veselici, so dr. sv. Vida št. 25 K. S. K. J. svojo dolžnost storile, vse druge
naj pa to store na prihodnji seji _ _ v 3 v	Wis- . brez izgovora. Prosim tudi ostale
Nase društvo Kraljica Majni- sianice, ki imajo še stare certifi-ka št. 157 K. S. K. J. v Sheboy- kate> da prineso na sejo dne 13. gan, Wis. je izvolilo na svoji februarja. Dalje Vas prosim dra-glavni seji sledeči odbor: Pred- ge mi 8()segtre, da se mesečnih sej sedmea Jožefa Kronovšek, pod- bolj številno udeležujete; saj tista predsednica Josipina Starich, I.Urica hitro mine! Držite se slož-tajmea Marija Prisland, II. tajni- no> da bomo čez devet let obhaja_ ca Frančiška Modic, zastopnica le tudi me> kakor druga društva
Ivana Susha, blagajničarka Mari- 201etnico še bolje kakor smo 11 ja Sebanz; nadzorni odbor: Mar-hetnico!
gareta Eržen in Maly Fritz; redi- Koncem dopisa yabim še druge teljica Marija Sklander.	I Slovenke: Pristopajte k našemu
V imenu društva in vseh naših članic
društvu,saj večkrat vidite,kako je
v	aPfllram « tem zopet na, g ^ovekom, ki ni v nobenem druš
ženski spol v našem mestu, da bi tvu NaSa K g K jednota je na
se bolj zanimale za naše podporno najtrdnejši podlagi in je najsta
društvo. Od časa obstanka našega društva jih je sicer že precej pristopilo zraven, a vendar jih pogrešamo še dosti izmed števila naših rojakinj v tej naselbini, ki ne spadajo v nobeno podporno društvo. Tudi te bi rade videle v naši sredini!
Vsaka članica naj se odloči v tekočem letu, da bo skušala pridobiti eno novo kandidatinjo, tako, da nas bo drugo leto v tem času že 50 po številu!
prispevke vsaki mesec, bo tudi meni lažje poslovati.
Nadalje opozarjam oddaljene člane, da naj pošiljajo svoj ases-ment, naravnost meni in obenem naj mi pošljejo tudi vsi natančne naslove.
Poročati imam tudi, da se je na naši glavni seji mes. decembra p. 1. razmotrivalo o upeljavi otroškega oddelka, katerega ustanovitev se je pa enoglasno odobrilo.
Še enkrat opominjam člane, da naj gorinavedeno naznanilo blagovolijo upoštevati.
S sobratskim pozdravom do vsih cenj. članov in članic naše slavne K. S. K J.
Anton Kozleuchar, tajnik, P. O. Box 174 Broughton, Pa.
ZAHVALA.
Tem potom se v imenu Mrs. Joseph Burja najtopleje zahvaljujem vsem onim cenj. slavnim društvom K. S. K. J., katera so kaj darvala na prošnjo že umrlega sobr. Joseph Burja.
Bog povrni vsem darovalcem, kateri so darovali kaj za to nesrečno družino!
Dano v Broughtonu, Pa., dne 28. januarja 1916.
Anton Kozleuchar, tajnik št. 95 K. S. K. J.
rejša izmed vseh ostalih Jednot in Zvez.
Pozdrav do vseh članov in članic K. S. K. Jednote!
Vida Kumse, tajnica.
NAZNANILO.
: urada društvenega društva sv. Alojzija št. 95 K. S. K. J. v Broughtonu, Pa.
Tem potom se še enkrat opomi-
nja člane, zgoraj imenovanega S pozdravom do vseh članic in I društva, da naj nikar ne zaosta-
jajo za mes. asesmentu! Naše dru štvo je namreč na seji meseca decembra sklenilo, da se ne plača nič več, za nobenega iz društv. blagajne. Iz tega je toraj razvid-
članov naše Jednote!
Marija Prisland, tajnica.
Iz urada društva sv. Ane štev. 156 K. S. K. J. Chisholm, Minn.
S tem prosim in opominjam I no, da, kdor ne plača asesmenta vse članice našega društva, da se vsaki mesec je suspendovan. Kdor izvolijo zanesljivo udeležiti pri- je pa suspendovan, naj pomni, da tiodnje mesečne seje, ki se bode v slučaju nesreče ali bolezni ni vršila dne 6. februarja 1.1. v "Na- opravičen do društvene bolniške rodni čitalnici" ali "Public Lib- podpore prve tri mesece, ko je rary". Prostor za sejo je od spo-|ZOpet nazaj sprejet daj v "Club Room." Na dnevnem redu je več važnih točk za rešiti, iatera članica se te seje ne ude-
Toraj dragi sobratje, nikar ne
zaostajajte z plačevanjem mes.
, v	. , Vi . prispevkov. Pomnite, da ako bolj
ezi, plača 25 centov v društveno red oziroma ako ]a-8te yse
blagajno. Tukaj je zdaj dovolj jasno povedano, kje bo imelo naše društvo sejo, in kdaj? torej ne )o nič pomagal izgovor: ne vemo, jje je bila seja?
Dalje naznanjam, da bo na tej seji okoli deset članic na novo sprejetih. — Tudi bolezen je prišla v našo društveno sredino, zdaj imamo 2 sosestri bolni in dolžnost je nas, da jih večkrat obiščemo.
Čeravno je že malo pozno, voščim vseeno, veselo in srečno novo leto in lepo pozdravljam vse naše članice in članstvo K. S. K. J. Katarina Štaudohar.
tajnica:
Pueblo, Colo.
Cenj^ii sobrat urednik: — Radi čitamo poročila iz slovenskih naselbin in še raje vidimo kaj novw iz našega mesta v "Glasilu K. S. K. Jednote" vendar, nikdo si noče vzeti za svojo nalogo, da bi kaj dopisoval. Za danes poročam torej sledeče:
Društvo sv. Jožefa štev. 7 K. S. K. J. je bilo še najmočneje zasto-ta.jnika jpano v nedelj0 dne 23. jan. pri letni cerkveni seji. Čeravno ni lahka naloga držati skupine ljudi v pravem tiru, ker jih teža slabosti tišči navzdol, vendar lahko katol. Jednota veliko doseže in upliva, da ostane pri našem narodu zanimanje za svojo cerkev. Pri tem shodu so se ravno dolgoletni udje oglasili, ter se jedrnato izrazili, kako je treba zavračati močne viharje nasprotstva, silne struje protiverstva, Ja ohranimo to, kar smo podedovali od naših vernih starišev, dedov in pradedov in da še naprej napredujemo v dobrem.
Med drugimi je eden razumen in prilično izobražen mož odkritosrčno povedal, da ga je berilo, veri sovražnih listov spravilo v nasprotni tabor več kot na polovico. "Domišljeval sem si predrz-
no," je dejal, "da sem nt ljiv!" Pogumen govor laj| neduhovnika je spodbudlji^J močno tedaj vplival, p oseba® malosrčne, katerih ni malo. nilo se je, da za proti verstvo moti j eni nosijo in trosijo
no berilo noč in dan med _
verne rojake mi pa gleda^S držimo križem roke, ker smo n. delavni, ter si leno mislimo« «tex nam ne morejo!" Plevel se pa fe gj ri, se množi, zarašča dobro ajfo. ter zadržuje in mori dobro nrJ? Po takih pametnih govorih ^ mirno in prijazno pretehtowlj kaj bo treba storiti za prid ^ slovenske župnije v tekočem
Sklenilo se je, da se tiskajo i. mena faranov s prispevki za cer kev v preteklem letu. Ker člor«)[ ostane katoličan le prostovoljk in prostovoljno podpira gv0jo cerkev in šolo, le ko spozna enkrat svojo dolžnost, so možje in tudi pridni mladeniči priporočaj naj vneti prijatelji svoje fare prigovarjajo povsod, da bodo vsi roja, ki odrajtovali letne prispevke popolno, in da naj vsak kaj daruj« po možnosti pri službi božji. Stvar ostane torej pri starem, da so vsi sedeži prosti in da se za sedeže tudi pri vstopu v cerkev nič ne zahteva. Dobrovoljno je najblažje, in tako tudi siromašnih nič ne sramotimo.
Za nadzornike knjig so bili iz-voljeni: Geo. Thomas, John Sne-dec, Jos. Čulig. Izvoljeni nabiralci prispevkov na Minnequa Hights za Hrovate so: Jake Oreškovič in Dujo Jengič, za Slovence: Karel Čulig in John Povše. Na Blende: Anton Rebol in Andy ^abijan. Na Grove: Frank Lekše, F. Ahlin, Anton Mehle in Anton Meglen. Na Bessemer: Anton Glač, Math Star-čevič, John Muc in Fr. Žumber-gar.
Vsako prvo nedeljo v mesecu ob 3. popoldne ima cerkveni odbor svoj shod, in vsake tri mesece pregleda odbor nadzornikov cerkvene knjige.
Naši znani igralci na gledališkem odru priredijo dne 27. februarja krasno veseloigro "Na ogledih," spisal jo je za "Dom in Svet" pokojni in znameniti pisatelj ter pesnik Anton Medved. I-gra zelo resnično označuje stare običaje pri snubitvi, ali na ogledih pred poroko v naši domovini. Igralci bodo: gospodične Ana Sne-dec, Johana Smerke, Helenca Si-monič, jjg. W. L. Predovič, John Germ, John Kogovšek, Ign. Rob-lek, Joe. Pritekel, Edv. Mensin-ger, John Stariha. Pueblčanom bode zopet ta igra gotovo posek-
STUD DO JEDIL
.......$ 79.70
Vas vse sobratsko pozdravljam Matthew Papich, zastopnik.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Vida štev. 25 K. S. K. J. Cleveland, Ohio.
S tem se naznanja članom gori navedenega društva, da se je na naši seji dne 2. januarja t. 1. sklenilo, da bode imelo društvo sv. Vida skupno velikonočno spoved dne 18. marca t. 1. in skupno sv. obhajilo dne 19. marca t. 1. v cerkvi fare sv. Vida pri osmi sv. maši.
Člani se zbirajo ta dan ob pol osmi uri zjutraj v Knausovi dvorani odkoder odkorakamo skupaj v cerkev. Članice našega društva ne bodo imele skupne spovedi, pač pa lahko opravijo posamezno svojo velikonočno versko dolžnost
Nadalje se naznanja članom in članicam gori imenovanega dru-
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Cirila in Metoda štev. 59 K. S. K. J. v E-veleth, Minn, se naznanja s tem vsem članom spadajočim k zgoraj omenjenemu društvu, da smo našo redno mesečno sejo za mesec februar preložili in sicer na proš-| njo deklet, katere želijo prirediti zabavo, ali veselico v korist naše slovenske cerkve. Čisti dobiček je I torej namenjen za cerke^. Nazna-| njamo Vam, da se seja vrši dne 13 februarja takoj po prvi sv. maši ob pol deseti (9^) uri dopoldne in sicer zaradi prostora, ker se bode popoldan potreboval za veselico.
Naznanjamo tudi, da se nam je urinila v novoletni številki Glasila neljuba pomota in sicer, da smo v imeniku novoizvoljenega odbora tedaj izpustili ime našega blagajnika, Frank Blatnika in nadalje da se je vratar Josip Drobnič od-1 povedal; treba bode torej drugega na njegovo mesto izvoliti.
Prosimo še konečno oproščenja in želimo, da bi bilo s tem popravkom vsem ustreženo. S sobratskim pozdravom: Ivan Kuzma, predsednik. Frank Peterlin, tajnik. Martin Shukle, zastopnik.
V LEKARNAH
bittir-w1ke
Tummovo
horke viko
TOWCR »"•t« UlMtoOM
Kaj je vzrok izgube slasti do jedili Večkrat se pripeti, da na naenkrat zgubimo slast do jedi in da se nam eelo studi. Zdi se kot bi narava sama zahtevala, da zmanjšamo jemanje jedil, ker jih ne moramo prebaviti. Oslabia-ni prebavni živci ne morejo več prebavljati kot navadno in zate se mpreje vzeti več. To znaii, da potrebujejo pomoči, da zopet pričnejo svoje delovanje brez utrujenosti. Mi priporočamo
Trinerjevo Ameriško Prebavno Grenko Vino
Ta veleznana zmes bode najprvo izčistila notranje prebavne dele, Jih ojačila in dala jim dovolj moči. Zguba slasti in stud do jedil se bode polagoma zgubil in vi boste zopet imdti
SLAST DO JEDI, OJAČ1N ŽIVOT IN MOČ ZA MISLITI.
Kakor hitro pripomočki za veselo življenje primanjkujejo, morali bi rabiti Trinerjevo ameriško prebavno grenko vino in spoznali boste začudeni, da je zelo koristno. Rabite ga tudi proti:
NEBEDNOSTI PO JEDI, ZAPRTJU,
KISLO ALI GRENKO KOLCANJE,
RIGANJE,
PLIN — UJED.
Lahko ste gotovi, da Trinerjevo Ameriško prebavno grenko vino vam bode dalo pomoč.
CENA $1.00
Vsaka družina morala bi vedno imeti dobro zdravilo proti k ail ju pri rokah. Morali bi najraje imeti Trlner'« CJough Sedative, katero ne vsebuje strupenih snovi, kot morfin in kloroform. Rabite proti kailju, bronkitam, zagrljenjn, bolečinam v grlu i t. d. Cena 25c in 50c. Po polti 35e in 60c.
Triner
IzdclovUcr 1333-39 S. ASHLAND AVENUE
CHICAGO, ILLINOIS
Martin Nemanich
no všeč, zlasti, ker se tako prijetno in veselo konča, zato s tem začnemo letošnjo sezono. S pozdravom.
G.
Rock Springs, Wyo.
Cenjeni sobrat urednik:—
V nedeljo, dne 23. januarja so se tukajšne žene in dekleta zbrale skupaj in so vst&novile novo društvo z imenom "Oltarno društvo sv. Ane." Te seje se je udeležilo le kakih 12 žen in deklet; dan os, ko pa to pišem, pa šteje to naše novo društvo že 25 članic. V odbor so bile izvoljene .sledeče: Jennie Ferlic, predsednica; Apo-lonia Mrak, tajnica; Fanny For-tuna, blagajničarka; Mary Kerzi-shnik, zapisnikarica; nadzornica Mary Novak. Za redne mesečne prispevke se je določilo samo 10c. Mislim, da je to majhna svota in da bo radi tega pristopila lahko vsaka, v naši naselbini živeča Slovenka. Torej le korajžo, katoliške žene in dekleta v Rock Springs, Wyo., in okolici, osobito na Reliance, Wyo., kjer živi tudi dosti Slovenk. Te prav uljudno vabimo, da bi pristopile k našemu novemu "Oltarnemu društvu sv. Ane." Čeravno bi se ne mogle redno udeleževati mesečnih sej, bi bile vsled tega vseeno lahko članice društva. Pristopnine ni ni-kake, le mesečni prispevek znaša . 10c za članico, kar se lahko pla--ča, za pol, ali celo leto naprej. Članice se sprejemajo od 15. leta da-lje.Pri tem je treba le nekaj dojbre volje in društvo bo štelo kmalu 60 — 70 članic, ali pa še več. S složnim delovanjem bi se dalo marsi-kako reč prej in veliko ložje doseči v vseh ozirih, da bi si društvo kaj finančno opomoglo in bi hodilo po svoji začrtani poti. Namen tega društva je tudi krščanska vzgoja otrok. Katoliške matere naj bi vedno vzpodbujale svoje o-troke do sv. cerkve, jih bolj utrjevale v sv. veri, da ne bi odpadali kot suhe veje, — kamor ravno visi. Namen in naloga vsake slovenske matere naj bi bil, vzgojiti poštene mladeniče in dekleta v veselje in ponos starišev ter v časno in večno srečo. Trdno sem prepričana, da tako želi vsako katol. materino srce, vsled tega tudi mislim, da bo vsaka odobravala to naše započeto delo, ozir. društvo, ter da bode postala članica tega društva.
Pravila društva se bodo sestavila in prečitala na drugi seji, ki se vrši dne 27. februarja t. 1. popoldne ob pol 3 uri v cerkvi.
Vse rojakinje, ki nameravajo pristopiti k temu društvu, so še enkrat uljudno vabljene in proše-ne, da naj se vdeleže prihodnje seje dne 27. febr. Želim prav iz sr-1 jezera
Prva in največja zapržka misi- šel čez nekaj mesecev iz L'Arbre jonarju je težavno in jako drago Croche v svoj severni misij on potovanje med Indijanci, zlasti Grand Portage, ne vem še za naproti severu in zahodu Superior slednika tej misijonski postaji, jezera. Revni misijonar komaj Indijansko misijonsko postajo v ca, da bi pristopilo ta dan dosti I premore stroške, da vzdrži same- L'Arbre Croche so dvanajst let novih članic v našo sredino.	ga sebe, spremljevalce in zadovoli oskrbovali marljivi misijonarji
S pozdravom do vseh članic na- divjake, ki pričakujejo in potre- Dosegli so tudi veliko stopinjo o-šega Oltarnega društva sv. Ane bujejo več od misijonarja, nego like Indijancev. Bila bi ta posta
mu zamorejo ponuditi. Po omika- ja lože nego kaka druga brez mi-nih delih Amerike zamore se poto- sijonarja. Ali politično-verske vati po 200 do 300 milj na dan, razmere zahtevajo, da ostane tudi vozeč se s parnikom po umetnih | nadalje pod spretnim vodstvom
ter vsega članstva K. S. K. J.!
Apol. Mrak, tajnica.
Zima je zima,
Ely, Minn.
najsibo že v I prekopih, rekah in jezerih. Tudi I Ta misijonska postaja je Ameri-Alaski, kjer je baje 80 stopinj dobi pri katoličanih podpore, hra- kancem živ dokaz mooi naše svete mraza pod ničlo, kakor vidimo v no in prenočišče. Misijonar med vere v primeri z raznimi krivo-raznih časopisih, ali pa tukaj. V Indijanci mora potovati po žara- verstvi.
Severni Minn, smo imeli samo od ščenih gozdih, ki se niso čutili se- Že več let so državni oskrbniki 40—50 stopinj pod ničlo, snega pa kire, preko jezer in rek v čolniču in krivoverski misijonarji trdili toliko, kolikor že ne za 10 drugih i* brezovega lubja. Te poti so da Indija/nci bivajoči v Združe zim nazaj. Snega je tu celim hrib- jako nevarne in težavne. Kjer ni nih državah niso sposobni za vero čkom podobne kupe. In ako člo-| mogoče voziti,treba je nesti čolnič | in oliko. Naj se torej potisnejo
vek zgreši zagaženo pot na pla- na ramah. Za to delo so pa spo- iz dežele brez daljnih brezuspešnem se lahko skrije v sneg kar | sobni le Francozi iz Kanade. Tre-1 nih poskusenj.
ba je najmanj štirih brodnikov in
Kot sem že v zadnjih dopisih Itohnača- ^^ hrane' ki slani-|tike> je nakupila mnogo sveta od omenil, se tu v železnih okrajih nma» kruh m treba Je vsake- Indijancev, da jo obljudi z belimi in tudi gozdovih dobro dela in tu- mu Plačati na dan po jeden dolar, naseljenci, nepotrebne Indijance di drugače gre vse nekako napred-1 tolmacu pa še več. Vsak dan je | pa zapodi iz dežele
torej treba najmanj 20 goldinarjev. Razun teh stroškov so pa sko-1 L'Arbre Croche pa jim je bila* trn državljanske papir je,""ter"7. tem Iro vsak dan še dru&> če tra->a mi- v peti ;kajti ti dobri Indijanci nek-pripoznajo zvestobo in udanost ^J011 P° ve6 tedn°v ali mesecev, daj najbolj divji narod tega ple napram svoji novi domovini kjer Vendar ti stroški niso v nobeni mena, zapustili so nomadsko živ-služijo svoj kruh. Tudi v trgov- Pomeri z neskončno vrednostjo ljenje in svoje malikovalske obi-
skem oziru so se jeli naši vrli in I duš» ki se rešii° večnega pogublje-j čaje. Sedaj obdelujejo prav prid-
njai
K temu je treba še stroškov za I pridno molijo, ni znani govorniki iz Dulutha, I misij°nske hiže in cerkve. Treba kih polja, ob pridelovanju* slad-kjer se je naglašalo o napredku Je tudi podpirati one vdove in si-1 korja in ob ribštvu.
jn rote, ki so se ločile od možev; ime-
Zato jim je vlada tudi sporočila
gradbe poslopja za Trgovski klub J* 80 namreč kot divjaki po več	po svojem zastopniku, da jih ne
na Elyu itd.	žen- Kako se tudi v srce smilijo	bode pregnala, kakor druge, —
Dasi je letos izjemno dolg pred- raisijonarju lačni in na Po1 Mgi	naj le mirno živč, kjer so. S tem
pust, pa mogoče zima upliva, da ?\roc> f 8® ^netljo vsak dan v	8e Je Protestantom pokadilo pod
se vrše tu ženitovanja le bolj pol8?10,1? k PToduku krščanskega na-	nos. Hoteli so v naši bližini osno-
redkem. Letos sta obhajala tu le u..a! Med Ind,Jancl potrebuje mi-	vati jednako vzgledno misijonsko
dva svatovska para svojo poroko. slJonar denarnih pripomočkov, ne	postajo; da, našo katoliško misi
za sebe, ker se je iz ljubezni do	jonsko postajo naj še prekosi!
je varno shranjen.
Priporočamo m Slovencem, da ul&g&jo denar pri mu fcodM aa ta* korai ali obreatai ratna in jim MfoUvimo reeltj kalaataa
Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun.
Mi podpiramo Storeaee ta le torej tudi priporočamo nji-kori naklonjenosti. Pri na* lakko nalagate denar te širite ▼ Joliet« ali pa t katerem drugem kraju Zdrui. driav.
Dva člana K. 8. K. Jednote »ta naia dolgoletna ualuftben-ea: g. Jo«. Dunda, predaedaik nadzornega odbora K. g. K. J. la g: Jos. F. fikrinar.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav.
Poiiljamo denar v staro domovino sanssljivo In po oajniijei____
Oddajamo v najem varnostne ikrlnjlce »e 98.00 na 1st* sa shranjen)* vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno van* pred ognjmn te tatvino. Isdajamo menjice na rs* kraj*.
Poslopje, v katerem so naii uradi je i—»"<»* to baak*. Naia banka j* d*poxitni urad sa mesto Joliet, sa okraj WilL sa driavo Illinois in sa vlado Združenih držav.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000.
Oprostite mi g. urednik, da sem zapletel v ta dopis tudi naše min-nesotsko vreme, o komur celo naš pesnik Preširen poje
"Kdor govoriti kaj ne ve, On vreme hvalalj toži; Kdor pevcev peti kaj ne ve, Od letnih časov kroži."
apostolske revščine odpovedal i-metju, ampak za druge, da doseže
En dan hoda od tod so prevzeli v ta namen indijansko občino v
svoj namen po razmerah teh kra-	Velikem zalivu (Grand Travers) v jev. — Oj, kako mi je krvavelo	svoje posebno oskrbovanje in srce spomladi 1. 1839.! Krstil sem	vzgojo. Ti divjaki so čestokrat za-v Fort Williamsu vso občino; ni-	vrgli ponudbo Kristusove vere. sem pa zamogel spolniti prošnje	Presbiterijanski agent jim je pri-nekega glavarja divjakov, da bi	dobil obilne podpore od vlade. Poli koncu naj še omenim, da sem I J* bi\ Pjinesel več nego 500 divja-	tem so poslali tja več dobro pla-j ______ , ..... , I kom luc sv. vere. Imel sem samojčanih pridigarjev, učiteljev, roko-|
delskih mojstrov in nekaj spretnih poljedelcev s potrebno živino, orodjem, darili i. t. d. — V teku štirih let niso dosegli prav nič! Nihče malikovalskih Indijancev ni Ostali so divji,
JOSIP RERKO
SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. WOOD STR. ^CHICAGO, ILLINOIS.
TmUfon Canal 298
Sfvpriporoča rojakom Slovencem za obilen poset.
"/> obr« postrežb, in debrn pijača", to je moj« geslo.
prejel te dni pismo iz starega kra- • , , ,
ja od znanega pisatelja knjige jed.en X'at. Se 7 ZepU.' ni8em.Pa 1
"Amerika in Amerikanci", Rev. potrebne hrane m P°"
Jurij Trunka iz Beljaka, - da že ""t^"1 28 15 dnl dal'D0 Pot P° ______________________'., , , |reki navzgorr

ga prav razumem, — pride letos zopet sem v Ameriko. Med drugim mi piše sledeče: "Veselo in srečno
Kmalu potem je prišel pro te stantski misijonar. Opravil sicer I sprejel njih vere. novo leto! Upam, da se v letu Iničesar,kakor mi je pozneje po-| leni in nevedni ter udani pijanče 1916 vidimo!"
S pozdravom
M. Pogorele.
vedal glavar od teh divjakov, ker vanju in drugim malikovalskim žele vero črnosuknjarjev. Kma bedarijam bolj ko popred. Njih lu je pobral svoja kopita in osta-1 dozdevni olikovalci so jim celo zavil Jsraj.
RAZPRAVE, DEBATE IN VPRAŠANJA ZA NAŠE ČITATELJE.
* I ~------~----- .	J..U v-wvr	I £
prli pot do prave olike, ker so jim j vcepili v srca napačno sovraštvo i
I J l i i • vi *t	• • •	•	ri	a
1.)	Kako daleč sega nazaj izseljevanje 81ovencev v Ameriko?
2.)	Kdo je bil, ali kdo je najbolj zaslužen in ugleden ameriški Slovenec?
3.)	Katero domovino moramo bolj ljubiti, — našo STABO, ali našo NOVO
domovino?
Druga zapreka razširjanju krščanstva med divjaki so brezvest-1 do katoliških misijonarjev. Severn beli kupci s kožami. Ubogim da z lažnjivimi poročili slepe via divjakom skušajo vcepiti sovraš do, da bi jej ne bilo žal za svoto, tvo do vere in dela, da bi ostali v j ki se je zastonj potrosila.
Tedaj ima svet tukaj nov dokaz, da zamore z božjo pomočjo le katoliška vera divje malikovalce
slovenska gostilna ln restavracija
Rojaki Slovenci vedno dobrodoili!
Zaloga in prodaja pristnega
domačega vina«
Telefon: Canal 80
1900 W. 22nd St.	Chicago, BL \
Lmknw
\\\\\\\\\\\ vwv\xxv\\\v\vvvv\\\xxx\\vxw \w>v\W.
revšini in divjosti na njih dobiček. Pripravijo namreč veliko kož, katere zamenjajo pri brezvestnih
Za zastave, matije in vse
ODGOVORI.
V drugi številki tega lista sem videl prva dva odgovora k gori navedenim točkam. Omeniti moram, da sta bila oba navedena odgo
kupcih za živež. Ti brezvestni spreobrniti v krotke ovčice Kri-menjači stavijo največe zapreke stusove, pridobiti njih srca za vse misijonarjem, češ, da s krščan- dobro in blago ter prestrojiti div-stvom zabranijo oliko divjakm, tei je narode v koristne državljane, jih ohranijo v nezmožnem stanu j Za to resnico imamo dandanes
krivoverci. | mnogo dokazov v Ameriki.
Ko bi imeli katoliški misijonar-
m
55
Tretja zapreka so Njih poslanci pridejo z napolnje-
močkov, kar jih je 15.000 protestantskih predikantov, nesposobnih in nezmožnih olikovalcev Indijancev, potrosilo brez sadu in brez koristi, na jednaki stopinji olike z belimi.
To je za te dobe naša vlada tudi spoznala. Pričela je katoliško vero izvanredno podpirati ter jej to hvalo izreka tudi v očitnih sejah in spoznava njeno moč pred drugimi veroizpovedanji.
Pač lep dokaz novodobnim zatiralcem in obrekovalcem sv. katoliške cerkve in njenih služabni-
Ceniki zastonj.
društvene potrebščine.
Prva in na|stare|ša domača tvrdka
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Avenue Chicago, III.
vora pomenljiva, osobito odgovor rojakinje Margarete Verbiščar iz I nimi barkami med Indijance, da | ji le nekaj onih denarjev in pripo-1 Vse delo in blago garantirano. — Chieaga, ko piše o Rt. Rev. škofu Friderik Baragu. To je bil res dobijo z darili preplavijo indijan-zaslužen mož tudi med drugimi ameriškimi narodi, vsled tega se ga puščave; zidajo cerkve, kate mora prištevati med ugledne ameriške Slovence in čast torej možu | Pa nihče ne obiskuje, za vse njegovo delovanje v verskem in drugem narodnem oziru!
Ako pa pomislimo, kdo je danes v vrsti zaslužnih ameriških Ine otroke. Trosijo med divjaki Slovencev, moramo dati v tem prednost rojaku Anton Murniku, ker krivoverska sv. pisma — biblije, je po dogovoru in tudi vsled gmotne pomoči Rt. Rev. Josip F. Bu- 8 katerimi si Indijanci svoje pipe ha pričel izdajati leta 1891 v Chicagu prvi slovenski list v Ame- puške bašejo. Za pravo oliko riki. Vsled premalega podpiranja od strani naročnikov in baje vsled divjakov se ne brigajo. Zadovolj-bolehnosti je to nehvaležno delo za narod prepustil Rt. Rev. Buhu ni so s dobro plačo, za katero od-in sicer z štev. 11 A. S.	škodujejo z lažnjivimi poročili o-
Pijonir in zaslužen mož na narodnem polju ameriških Slovencev ne, ki jih pošiljajo in vzdržujejo je nedvomno tudi naš prečastiti starosta slovenske duhovščine in Kolikor vem, še do sedaj niso nestor slovenskih časnikarjev, še živeči Rt. Rev. in Monsignor Jos. dosegli znamenitega sadu med In-F. Buh v Ely, Minn. Poleg svojih verskih opravil je Rt. Rev. Buh dijanci. Priprosti divjaki nočejc
tudi vedno zbujal naš narod iz spanja. Kdo je dalje več deloval in ^Prejeti druge vere, nego katoli- kov> katere zovejo nazadnjake in storil za urtanovitev prve slovenske podporne organizacije v Ameri- ško. Se iz davne dobe se je pri mragnjake kdo da je širil ~ ~ ki? — Za ustanovitev K. S. K. J. kakor baš Rt. Rev. Josip F. Buh? Indijancih ohranil pregovor: Cr-ls;^	Lj^i
in se
Pozor krajevna društva K. S. K, J.
Kadar potrebujete nova druitrena pravila, piama ali korart«, vstopnic, m rarn« ▼ Malico ali druge tiskovin«, obrnite se tudi na:
Narodno Tiskarno
2146-2150 BLUE ISLAND AVE.	CHICAGO. ILLINOIS
Ta Vam bode izvršil• vse tiskovine ▼ najboljšo zadovoljnost glede HCt ja	dela.
Pri nas je vse osobje unijsko. Imamo tudi Slovence zaposlene.—Osobito Vam priporočamo zelo pripravne in prikladne "Vplačila« knjižice" za člane, ali članice, katere rabijo tajniki ali blagajniki pri mesečnih sejah. Te knjižice so sestavljene zelo praktično za vsako društvo. Imajo posebno razdelbo vplačevanj in potrdila za 10 ali 30 let. Razdelba ases-mentov je narejena na posebni tabelici in na podlagi "National Fraternal Congress Rate". Knjižice so tiskane ali narejene v malem žepnem formata in so trdo vezane. Pišite po vzorec, kojega Vam dopošljemo takoj brezplačno.
Opomba: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote."
To je moje skromno naziranje o naših zaslužnih možeh in v bla- nosuknjar skrbi za naše duše; rja-
širi pravo omiko! Kakor hitro pa je prišla ljuba
gohotno spodbudo onim, ki vedo kaj več o naših zaslužnih možeh, vosuknjar (protestantski misijo-	gp0mlad in so bila pota pripravna
(3a bi se na tem mestu zglasili! M. Pogorele. | ?ar — Black-Gown) pa za svojo	za potovanje, ni bilo našemu misi-1
zeno m otroke. — Tako umejo pri-	jonarju ve£ ^tati v L'Arbre Cro-
prosti Indijanci ločiti katoliške in	che. Njegovo srce ga je gnalo le
protestantske misijonarje in ve-	med divjake, da tudi te pridobi
ro"	pravi oliki. Odrine na pot proti
Jasen dokaz tega je misijonska svojim ljubim Očipwe-Indijancem
apeatolski Misijonar med Indijanci v Severni Am«WTri
DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
kakor DELAWARE, CATAWBA in CONKORD
prodaja
(Dalje.)
V naši škofiji Detroit imamo deset večjih misijonskih postaj in sicer ob Michiganskem jezeru: L'Arbre Croche, La Croix in Veliko reko (Grand River); ob Superior jezeru: Šmarijo (Rapids pri Sau-tu), Mihipikoton, Fort William, Grant Portage, La Pointe, Lanz in Fondulac. Vse te misijonske postaje, ki so več nego 900 milj od-
P°staia v L'Arbre Croche (Kri- v Grand Portage, da jih potrdi v daljene. oskrbujemo trije misijo- vem drevesu.) O tem piše g. Pire veri in od tod razširja sv. vero da-narji: g. Baraga, g. Visocky in jaz. dunajskemu nadškofu še bolj na- lje med Indijanci. Ob Superior Število duš mi ni natanko znano, tanko dne 15. februarja 1842. le- jezeru ustanovi novo misijonsko j Takisto tudi ne, kako daleč med ta. Najprvo naznani, da je dobila postajo ob reki 'Omini Sibi' (Re-Indijanci je razširjena sv. vera po škofija Detroit novega višjega pa- ka golobov). Tudi prične zidati
1780-82 E. 2Stti St., Lorain, Otilo
CONCORD RDEČE VINO 60c. galona.
sosednih škofijah. Le to znam, da I stirja, g. Petra Lefevre-a. je misijonarju odprto široko polje delovanja. Res je delo težavno; tudi se je boriti z raznimi zaprekami. Ali kje je plačilo brez truda in znoja f
CATAWBA BELO 80c. galona
VINO
na tem kraju cerkev s pripomoc-Naj bi tudi misijonarji dobili ki, katere je dobil iz domovine in i nekaj pomočnikov;" piše, "kajti 0d Leopoldinske družbe. Vendar pomanjkanje misijonarjev se ved- je ni mogel dovršiti za časa svoje-no bolj čuti in več misijonskih po ga bivanja v teh krajih.	1
Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. M teh cenah je vojni davek že vračunan.
—Vina so popolnoma naravna, kar Naročilu je treba pride jati denar ali Money Order.
staj je brez duhovnika. Ko bodem
(Dalje prihodnji«.)
Iahaja vsako sredo.
Lastnina Kranjako-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih
__državah ara eriških._____
Uredništvo in upravniStro: 1961 Weet 12nd Place, Chicago, M. _Telefon: Canal 2487._
Naročnina:
Za člane, na leto.............$0.00
Za nečlane.................$1.00
Za iBesemstve..............$1.50
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA
Issued every Wednesday.
Owned by the Grand Carniolian Slo-venion Catholic Union ef the United States of America.
OFFICE *
1961 We.t 22nd Place, Chicago, 111.
_Phone: Canal 2487._
Subscription rate:
For Members, per year........$0.(J
Fer Nonmembers............$1.00
For Foreign Countries........$1.50
»31
Anglija zadržuje ameriške pošto.
Italija in Črnagora.
Med Italijo in črnogoro so vladale že leta in leta navidezno pri-Ko je zvedela naša zvezna via-1 jateljske razmere. Čuditi se moda, o zadnji skrajni predrznosti ram0 v Prvi vrsti zahrbtni Italiji, Angležev, da ti ustavljajo in pre- da Je kot zastopnica velikega ro-gledujejo našo ameriško pošto, je danskega naroda gojila ožje pri-nastalo v Washingtonu splošno jateljstvo s povsem slovansko čr-ogorčenje. Takoj dne 28. januar- nogorsko državico in naobratno ja t. L se je sklenilo odposlati v rai Je vendar zadnja leta laska London oster protest v imenu iredenta črtila vse, kar je bilo slo-vlade Zedinjenih držav. V tej pro- venskega ali slovanskega ob Jad-testni noti, katero navajamo zdo- ranskem morju in okoli goriške lej, se je poleg drugih važnih fak- meje. Dokaz temu je bila zadnja tov omenilo, da nima Velika Brita- napoved vojne Avstriji, nija nikake pravice pregledovati Posledica ožje prijateljske zve-ali celo zapleniti pošte kake ino- ze ^^ Italii° & črnogoro je bi-zemske države, osottto če zasto- Ua tudi ta, da je vzel sedanji la-pa ista še nevtralno stališče v se- ®ki kral j Viktor Emanuel III. dne danji vojni. Tako postopanje je oktobra 1. 1896 lepo črnogorsko naravnost kršenje mednarodnega princezinjo Jeleno. Italijanski prava in pogodbe. Angleži so bili kra}j ima sedaj 4 otroke (tri hčer-tako predrzni, da so zadnji čas ke ^ 1 sina) katere je dojila in celo odpirali uradne listine in I vzgojila slovanska mati, rodom
Ob grobn zadnjih Boor bonov.
Spisal Vencealav Bele.
Našim zastopnikom.
Kmalu po izdaji prve številke našega lista, smo lansko leto priobčili v neki številki primerno prošnjo in oklic na vse tajnike krajevnih društev, da naj po svoji možnosti delujejo in agitirajo za naš list. Ne smemo pri tem naravnost trditi za naš list, — bolje bi bilo rečeno za svoj list kajti list ni lastnina urednika, ali upravnika, ali morda še kakega drugega delničarja. "Glasilo K. S. K. Jednote" je lastnina Vas vseh skupaj. Z Vašimi novci se je tiskalo prvo številko in Vi ga vzdržujete še danes.
Istočasno smo poslali vsem taj nikom krajevnih društev posebne pobiralne knjižice, ali pobotnice za naročnino nečlanov. Žal, da je bil naš tozadevni klic, le bol klic na papirju. Razun treh tajnikov, ki so nam dobili par naroč nikov nečlanov, so vsi preostali tajniki na naš oklic molčali kot grob. Kar smo prejeli naročnikov nečlanov, so se ti sami prijavili in so poslali sami naravnost naročnino.
Že tedaj smo omenili, da se je določilo pri dobavi in nabiranju takih novih naročnikov 25% popusta za dotičnega tajnika in zastopnika našega lista. Res da 25% ni veliko a pomisliti je treba da se vsled nizke naročnine ne more več provizije dovoliti. Kdor bi se pa vseeno oziral na znano prislovico, da se lahko speče iz zrna do zrna pogačo, bi lahko tekom leta več "kvodrov" po strani zaslužil, pri tem pa še pomagal dobri stvari, ako bi širil list svoje podporne Jednote.
Prevdariti je treba v prvi vrsti pomen lista, da je list, ali Glasilo jako važen agitator za pridobivanje novih članov za Jednoto. Kdor ima list, ga bo čital, ter uvidel poslovanje naše podporne organizacije, njene dobrote in koristi, ta ko da se konečno odloči za pristop v to Jednoto. Kdor širi torej naš list, ta deluje tudi za procvit K. S. K. J. in za povečanje števila nje nega članstva.
Ako bi bil pridobil vsak tajnik krajevnega društva lansko leto vsaj dva nova naročnika nečlana, bi jih imeli v našem adresarju nad 260 več, kolikor jih je pa v resni ci, tako pa leži menda ona pobotnica nedotaknjena še od lanskega leta v kakem zaprašenem kotu. Najbolj čudno se nam pa zdi, da so nekateri naši tajniki raje zastopniki drugih slov. listov, nego pa da bi delovali za lastnega!?
Cenjeni sobratje tajniki! Ako ste morda Vi preobloženi z delom ali ne morete in nikakor nočete? agitirati za naš list, oddajte ono knjižico Vašemu društv. zastopniku K. S. K. J. Mislimo, da bodo naši zastopniki stopili na noge in nam bodo doposlali letos večje število naročnikov nečlanov, za kar jim izrekamo že vnaprej iskreno zahvalo!
pisma, namenjena ameriškim konzularnim uradom v Evropi, samo da bi dobili kaj poročil in podatkov, ki bi jim morda koristili v ogledušne svrhe. Dalje je angleška vrhovna poštna oblast konfi-scirala in menda uničila tudi več vrednostih pisem ter listin posla-
Črnogorka.
Ko se je vršila zadnja balkanska vojna, tedaj je bila v isto zapletena tudi Črnagora. Italija je bila istočasno še zvesta? zavezni ca Avstrije in se ni hotela nič u-mešavati v tedanje balkanske spletke. Pač je pa priskočila Črni
Neki Anglež je izdelal za radovedne kadilce posebne vrste pipe, ki imajo udelane mala ogledalčka. Na ta način lahko vsakdo opazuje, kaj se godi za njegovim hrbtom.
• e •
Kadar se Arabec poroči, mu podari nevesta poleg raznega pohištva tudi en lok s pušico in en šotor.
nih od strani ameriških bankirjev	8ori sedftj na pomoč, ko se je otre-
v razne dele Evrope. Vsled tega	sla ali iztrgala iz znane troz\feve.
se denarnih čekov in bančnih na-	Kakor vsako vojskujočo se si-
kaznic iz Amerike ni zamoglo	lo> !ako je tudi zvesto prijatelji-
pravočasno vnovčiti. Angleži so	co črnegore, — Italijo preseneti-
pač pustili takozvane ameriške	la vest, da je tudi kocka nad Čr
bančne "drafte" v pismih, — ob-	nogoro padla, — da se nahaja me-
vestila o izplačilu, poslana polebej	sto Cetinje v avstrijskih rokah a-
so pa uničili. Naravno, da imajo	^ 8 kratka rečeno, da je usoda
vsled tega razni ameriški denarni	črnogore enkrat za vselej zape
zavodi ogromno škodo. Wash-	catena. V Rimu so vsled tega ze-
ingtonska vlada je brzojavila to-	lo potrti. V vladnih krogih o-
rej ameriškemu poslaniku v Lon-	pravičujejo sedaj padec Črne-
don, da naj nastrožje ~sled tega	&ore.z izmišljenim izgovorom, da
protestira na pristojnem mestu.	3® bila Črnagora izdajalka? Ita-
Angleška vlada se za sedaj izgo-	Hj* zatrjuje sedaj, da so se vršila
varja samo s tem, da bo skušala	še Prfd vojno med Dunajem in
to zadevo urediti, — mora pa prej	Cetinjem pogajanja v korist in
vprašati za svet svoje zveste (?)	Pril°g Avstrije. Govori se v itali-
zaveznike.	janskih vladnih krogih, da je Čr-
Protest, katerega so poslale Ze- na*ora nala55 PrePustila Avstrij-
dinjene države v London vsled cem znan° strate^no p<>stojan-
kršenja mednarodnih Dofitnih do- ko* Kuč m Lovčen in da bi bila 1 noh Sp 1-p	I Črnagora iste lahko branila, ker
. .	sta bila oba hriba nepremagljiva.
Nas državni department je Dalje se zatrjuje da je ostal črno-bil obveščen, da so angleške carin- gorski minister Gjukanovič na-ske oblasti ustavile zadnje dni lašč istočasno v Cetinju, ko so ga danski poštni parnik "Oscar II." oblegale avstrijske čete samo za-in da so iz tega parnika vzele 734 to> da je mesto izroiil hrez krvo_
vrec paketne pošte, namenjene prelitja S0Vražniku. To se je bana Norveško, Dansko in Švedsko. je izyršilo poteni) ko ge je črno.
Istotako so tudi angleški carinski	gorski vladni kabinet preselil v
uradniki vzeli iz švedskega parni-	p0dgorico
ka "Stockholm" 58 vreč paketne Italija obžaluje sedaj, ker je
poste na potu iz Gothenburga na	pred meseci pošiijala večjo mno_
Švedskem v Zedin jene države. V žino živeža Črnigori in Sribji. Vse
™7reCah-Se JC nahajal° okoli to blago je ležalo menda nedotak-5000 postnih zavitkov, last Ame- Ljeno y nekem albanskem prista_
ricanov.koje je pa angleška vlada | niškem mestu samo zaradi tega>
da se je speljalo srbsko in erno-
zaplenila. Že lansko leto, koncem decembra so Angleži pri Kirk wallu tudi ustavili 597 poštnih zavitkov namenjenih iz New Yorka na Norveško, Švedsko in Dansko.
Vlada Zedinjenih držav ne mo re torej nikakor tako krivičnega postopanja še dalje trpeti. Angle ška nima nikake pravice, ustav ljati poštnih parnikov, ki plujejo iz New Yorka preko oceana na ravnost v kako nevtralno prista-
gorsko armado na led in sovražnikom v pest.
Črnogorci so imeli po zatrdilu Italije dovolj prilike in časa, da bi bili utrdili in popravili cesto, in progo med sv. Ivanom-Medua in Skadrom; so pa v resnici popravljali le progo med Gjakovem in Skadrom, da so lahko po oni progi operirale avstrijske čete. Iz vseh teh navedenih podat-
msce. Postavna navada m običaj koy se da lahko sklepati da je a je, da se ne sme nikakor pisem, L. da ge bode 8taro prijateljstv0
(poste) na visokem morju ustav- Ij jtalijo in črnogoro sedaj iz-ljati, zaplenjevati, ali celo uničevati.
Istotako tudi nima angleška
nima
poštna oblast pravice pregledova
črpalo, bodisi v političnih ali vojaških ozirih. Italija ima sedaj svoje važne vzroke, da ne bode hotela več podpirati Črnegore in ti parnikov nevtralnih držav, če- j0 bode pustila lepo na cedilu, ka ravno se ustavljajo mimogrede v kor je pustila 1. 1914 svojo zavez-kakem angleškem pristanišču. nico Avstrijo. Taka pisma nimajo nikakega sti- yse te trditve glede tajne zve ka z angleško pošto, vsled tega ze med Črno Goro in Avstrijo se naj se Anglija tudi za taka pisma daj0 pa še tolmačiti na povsem ne briga, ker so namenjena za drugi nagin> au tako da je Italija druge kraje, ne pa zanjo. Ako hoJgpeljala črnogoro v vojno, ter jo če Anglija pisma določena v nje- je končno pustila na cedilu. Ita-no poštno področje pregledovati, nja je pošiljala Črnigori le živež to lahko stori.	za vojaštvo, izvoz munioije v Čr-
Osobito pa protestira vlada Ze-1 nogoro je pa v najbolj kritičnem dinjenih držav proti zaplembi času ustavila, ker je potrebovala uradnih zapečatenih pisem in li- sama topove in orožje na goriški stin poslanih raznim konzularnim fronti. Črnagora je bila torej po-uradom v Evropo.''	polnoma prepuščena sama sebi,
Ameriškemu poslaniku Page v kajti tudi Francija in Rusija je Londonu se je konečno še enkrat ni hotela zadnji čas podpirati z naročilo, da naj takoj ukrene pri municijo. Da je padla znamenita Sir Edward Greyu potrebne kora- črnogorska postojanka Lovčen so ke, da se naredi takemu krivic- tudi morda Italijani nekaj k te-nemu početju konec.	mu pripomogli. Ko je poslala ita-
Kaj bode mogočna in ošabna lijanska vlada nekaj svojih čet Čr-Anglija na ta protest sedaj odgo- nigori na pomoč, so se te čete zbi-vorila, bomo morda zvedeli že v rale v Albaniji južno od Črne go-eratkem času.	.	I re» namesto, da bi branile ključ do
Cetinj, — Lovčen.
Na Francoskem so delali nedav- In tako ima vsled teh spletka-no s puškami strelne vaje v 6 čev- rij ali čudnega prijateljstva med jev in 6 palcev debele stene iz Črnogoro in Italijo sedaj Avstri-snega. Krogla je pa obtičala že na ja največ koristi ter uspeha, ker 5 in pol čevljev globoko in ni pro- vihra nad glavnim črnogorskim drla cele stene.	»mestom avstrijska zastava.
(Dalje.)
Julijski nemiri so vzbudili po vsej Evropi revolucionarno giba nje. Francoski svobodomiselci in revolucionarji so zahtevali, da mo ra vlada podpirati upornike v tu jih državah; vladi v največjo ko rist in potrebo pa je bilo, da je iz kušala ostati v kolikor mogoče prijaznem razmerju s tujimi vlast-mi.
Že prvo leto Louis Filipovega vladanja so se začeli pojavljati nemiri. V decembru 1. 1830. se je ljudstvo dvignilo proti legitimi stom — pristašem Henrika V Kmalu nato — 21. februarja 183!. — je dala enajsta obletnica umo ra vojvoda Berryskega povod no vim nemirom. Razdražena množi ca je planila v cerkev, kjer so i meli legitimisti mašo za umorje nim vojvodom, in po vandalsko vse razbila. Drugi dan je razde jala škofovo palačo. Dasi naper jemi proti legitimistom, so biLi ti nemiri tudi vladi precej nevarni.
Republikanci, ki so organizirali delavce, dijake, revne meščane in postopače s pomočjo izkušenih ro varjev v svojo stranko, so v taj nih zvezah in po časopisih ščuvali ljudstvo proti vladi in nepresta no iskali ugodne prilike, da bi jo izpodrinili. — Ko je prišlo poro čilo iz Varšave, da se je posrečila poljska vstaja, so razpihali repu blikanci izpod pepela nov ogenj in uprizorili v Parizu in v drugih mestih nemire; najhujši je bil u por brezposelnih delavcev v Lyo nu. Preprosto ljudstvo revežev in siromakov je bilo ogorčeno, ker ni imelo pravice pošiljati svojih zastopnikov v državni zbor, zato se je dalo tem laže zapeljati in zaslepiti od republikancev, ki so jim delali vse mogoče obljube. Leta 1832. je izbruhnila v Parizu kolera; ljudstvo je bilo prepričano, da je vlada zastrupila vodnjake; v tej laži in pomoti je napol zdivjalo. Pogreb znamenitega republikanskega govornika, generala Lamarquca, ki je umrl vslec kolere, so inscenirali revolucionarji kot velikansko demonstracijo republikanske misli. Pri tem je prišlo do hudih nemirov. Oboroženi delavci, veteranarji in politehniki so drli po mestu z rdečimi zastavami v rokah in klicali: "Proč z Louis Filipom! Živela republika!" Šele drugi dan se je po hudem boju posrečilo 60.000 vojakom zatreti upor.
Poldrugi mesec zatem — je umrl v Schonbrunnu vojvoda Reichstadtski, sin Napoleona 1. Osvobojen velike skrbi od te strani, se je Louis Filip toliko bolj bal legitimistov, ki so hoteli spraviti na prestol vojvoda ^ordeaiiškega, sina umorjenega vojvoda Berryskega. Ker jim je bilo premalo, se jim je že več načrtov ponesrečilo, a častihlepna vojvodinja Berry-ska le še ni obupala. Zanašala se je na južni in zahodni del Francije. Leta 1831- je nabrala denarno podporo in pripravila vse, da izvršila svoj veliki naklep. Njen tast Karol X. ni imel velikega upanja in zato tudi ni odobraval njenih drznih naklepov. Koncem aprila se je pripeljala iz Italije na Francosko. Po dolgem in nevarnem trudu se ji je posrečilo v Vendeji preslepiti nekaj kmetov, ki so se meseca julija vzdignili za njenega sina. Vlada je upor kmalu zatrla in polo vila več legitiihi-stov; naposled je neki jud za drag denar izdal vojvodinjo, ki so jo ujeli v Nan tu, skrito v neki peči. Ko pa je v ječi porodila in priznala, da se je tajno poročila z italijanskim grofom Luchese Pallijem, ji vlada ni več branila odpotovati v Sicilijo, ker je vsled te zveze izgubila ves ugled in ni bila meščanskemu kralju nič več nevarna. Ločiti se je morala od kraljeve družine in prepustiti sina v vzgojo vojvodinji Mariji Tereziji Šarloti, soprogi Ludovika, njegovega strica.
Legitimistov, vsled teh ponesrečenih poizkusov, in bonaparti-stov, vsled smrti Napoleonovega sina, se po Filipovem mnenju ni bilo več bati. Ker je imela ministrska trojica Broglie-Guizot-Thiers za seboj večino državnega zbora, bi bil človek že §koraj upal na mir. A kljub temu in ravno ra-ditega je bila večina naroda proti vladi, ker je volilni red dajal le
naroda moč in silo v
manjšini roke.
Republikanci so neprestano šču vali narod s krivičnim volilnim redom. In veliko so jim pripomogli socialistični preroki in pri digarji, ki so vstali tiste dni. Saint Simon in pristaši so hoteli pre ustrojiti vse družabno življenje in izenačiti vsak razloček med sta novi. Vse to so hoteli doseči z de lom in znanostjo, izključili pa oo vse znanosti razen prirodoslovja, ki jim je bilo vir in podlaga vse vede in resnice. — Proudhon je deklamiral svojo veliko frazo "Lastnina je tatvina!" in ljud stvo mu je navdušeno ploskalo Naposled pa je povedal Louis Louis Blanc, da ostane vse pri starem, dokler ne dobijo tudi siro maki enakih političnih pravic drugimi stanovi in v sorazmernem številu svojih zastopnikov v držav nem zboru. Te besede so bile podlaga zvezi republikancev in socialistov proti meščanskemu kralju. Že v novembru 1- 1832. je streljal nanj Bergeron, pa ga ni zadel. Le skrb in pazljivost poli cije je varovala kralja. Republi kanci so snovali tajna društva, v katerih so organizirali narod in ga ščuvali proti vladi in proti kralju. V Lyonu so se v aprilu 1. 1834 uprli brezposelni delavci in se celih pet dni ustavljali kraljevi vojski. V Parizu je bilo dan prec uporom polovljenih stopedeset republikanskih vodnikov; kljub temu je upor izbruhnil; tako jc bilo tudi v drugih mestih precej nereda in nemira. Vlada je povsoc premagala v krvavem boju s silo in orožjem uporno množico. In še toliko bolj je bilo utrjeno njeno stališče, ko si je pridobila pri volitvah okoli sedemdeset novih glasov.
Revolucionarji so pa medtem naskrivnem toliko bolj delali pro ti kralju. Na dan pete obletnice julijske revolucije, 28. julija, je ogledoval kralj s svojimi tremi sinovi meščansko gardo. Pri tem je razstrelil Korsikanec Fieschi pe klenski stroj; osemnajst oseb je obležalo mrtvih, med njimi maršal !Hortier in več drugih višjih častnikov, ranjenih je bilo enainštiri rideset oseb. Louis Filip je ostal nepoškodovan, tako tudi dva njegova sinova, tretji pa je dobil malo rano. Dne 26. julija 1836. eta je streljal nanj fanatičen re publikanec Alibaud.
Še od druge strani je pretila judovikovi kroni nevarnost- Po smrti Napoleonovega sina si je la stil pravice do krone Louis Napo-eon I. Dne 29. oktobra je prišel s pomočjo vdanih mu častnikov v Straszburg, kjer ga je predstavil vojaštvu polkovnik Vaudrey preoblečenega v cesarsko opravo. Ne-saj vojakov ga je pozdravilo z navdušenjem: "Živel cesar!", drugi pa so se postavili, prijeli njega in njegove pristaše. Naposled je morala njegova mati Hortenza prositi milosti zanj.
Iz zamišljenosti je zbudil kralja njegov spremljevalec, vojvoda ! Jlacas:
Louis Filip se je premalo bal jonapartistov in premalo se jih je varoval; častil jih je in podpiral sedaj pa nepričakovano vstane jouis Napoleon in se z njihovo pomočjo izkuša pdvzpeti do prestola."
"Žalostni časi! — V težavnih razmerah sem zasedel prestol; sklenil sem, da kot kralj popravim vse mladostne pregrehe in napa-ce, s~katerimi sem si nakopal to-iko sovraštva in nasprotstva; poravnati sem jih hotel pred Bogom in pred ljudmi in trdno sem upal, da zašije jo pod mojo vlado domovini lepši in jasnejši dnevi. — Hotel sem vrniti ljudstvu izgubljeno vero, trdno in čisto, — prepričan sem bil, da ni narodu vera nič, če mu ni vse. Vera in duhovščina naj bi izpodrinila silo militarizma, sakor je ta za časa Napoleona izpodrinil kasto advokatov in filozofov. Moji nameni so bili najboljši, blagor naroda je bil moj najvišji cilj, — a bil sem prešibak, da bi ga dosegel."
"Veličanstvo, o vaši ljubezni do naroda ne dvomi nihče; zgodovina bo sodila vas in vaša dela, obsoditi vas ne bo mogla z mirno in lahko vestjo; vaših blagih namenov ne'bo mogla tajiti."
(Po njegovi smrti so priznali njegovi najhujši sovražniki, da mu je bila nad vse slava in sreča Francije in da je preživel narod P°d njegovo vlado dobro zunanje moči in notranjega blagostanja.)1
"Le žal, da nisem vedel prave poti do njih! Dasi sem tako želel, vendar jaz nisem bil mož, ki naj* bi se mu posrečil preporod naroda Proti meni, proti duhovščini, proti vsem mojim pristašem se jfe dvif. nila vsa sila prekucuhov, poguba naroda. — Pri vseh sredstvih, ki so mi bila na razpolago, — nisem nič dosegel!"
"Vojska in sila bi podvrgli pač vse upornike in prisilili Pariz, da se poda."
"Vojska in sila, a kaj je bolj groznega kakor bratomorna meščanska vojska? In ali nas ni dovolj jasno poučila usoda Henrika III., Henrika IV. in mojega nesrečnega sina, da se dobijo v Časih političnih in cerkvenih nemirov v vsaki s silo bajonetov zatirani stranki vedno novi Clementi, Ravaillaci, Louveli, ki radi izpostavijo nevarnosti lastno življenje, samo da zadostijo svojemu političnemu fanatizmu in srdu in da z umorom vladarja vznemirijo državo in red?"
Blacas je molčal. — Kar je ravnokar razložil kralj, je bil važen vzrok — in za plašnega in boječega vladarja .toliko važnejši, da se je odpovedal kroni in zapustil prestol, ki bi ga bilo mogoče vzdržati morda le z grozo meščanske vojske, če bi ga morda nov umor ne izpraznil —
Tgko je končalo vladanje moža, čigar blage namene za blagor ljudstva treba priznati, ki pa za-luži grajo radi svojih vladarskih jiazorov in nesrečnega izibiranja ministrov. Izkušene može, krepke moči, "je odpuščal in zaupal sebe in blagor prestola in Cerkve ljudem, ki začenjajo na papirju s predrznostjo, v bo'ju pa in v hipu odločitve izgubijo glavo- Tako je dobilo njegovo dobro začeto delovanje radi slabe izvršitve nesrečen pečat. —
Kralj je pokimal z glavo in iz-pregovoril:
'Zdi se mi, kakor bi nebo bilo proti temu, da bi rod Bourbonov poravnal grehe svojih dedov, da )i zopet vpeljal, kar so oni s silo in močjo zatirali. — Oni so povzročili v Franciji nesrečno reformacijo, vodili so hugenotske vojske in za časa reformacije tako hudo preganjali nemško cerkev; oni so privedli pred vrata nemške državne prestolnice Turke in huje kot ti divjali ob Renu in oneča-stili mrtve cesarje v njihovih grobiščih; oni so se s silo in zvijačo polastili dedščine avstrijsko-špan-ske rodbine in bi bili Španijo sko-ro uničili s svojim slabim gospodarstvom ; oni so kljub pragmatični sankciji po Karolovi smrti prvi napadli njegovo velikodušno hčer Marijo Terezijo; oni so se čisto mirno zadržali pri razdelitvi Poljske, ki je bila Franciji naklonjena; oni so ščuvali in podpirali puntarsko Ameriko; oni so z besedo in dejanjem sankcionirali vsako pregreho, vsako nenravnost svojega naroda; oni so prvi pregnali iz svoje države najboljše varuhe Cerkve in prestola in se s svojimi intrigami mešali še v druge države. — Dasi žalostno, jo vendar skoraj naravno in pravično, da je Ludovik Filip iztrgal iz francoskega grba lilijo, — zamenjati bi jo moral z osatom, žalostnim znakom pregrehe, proklet-stva in trpljenja. — Izginila je ilija, ker so Bourboni odvladali; jaz sem odvladal zase in za sina in legitimistom so se ponesrečili vsi poizkusi za Henrika; njegova mati nam pa za krono vsemu naredi še sramoto!"
Utihnila sta oba. Kralj se je mogoče nianse so se prelivale po griču barve iz zelenega v rumeno in v temnordeče.
Tih mir, blažen pokoj, je po-zagledal v Kostanjevico; v vse čival vrhu griča okoli samostana in okoli cerkve.
(Dalje prihodnjič.)
LOPATA.
(Zložil Ivan Z.)
oglej marljivega ratarja, jedino koplje, ko rahlja, )a znoj raz čelo mu curlja. — 'Daj zemlja sad!" — Z lopato
vdarja.
glej po rovih naših tukaj Uidarjev ubogih celi roj! Za kruhek vsak se vbija svoj, Z lopato meče premog skupaj.
! :0 smrt potrka mu na vrata: 'Dovolj je znoja in gorja, — Počivat pojdi v jamo tja!" — Zagrebeš v grob ga ti lopata.
nakazal v izplačilo in denarne nakaznice odposlal na zastopnike ime-^ '	^--^ novanih društev.
Ustanovljena v Jolietu, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jo-lietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898.
OLAVNI URAD: JOLIET, ILL..
Telefon 1048	•
Od ustanovitve do 31. decembra 1915. skupna izplačana podpora
$1,122.576.4$.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
I.	Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago, St., Joliet, 111.
II.	Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave.* Clveland, 0. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič> box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago, St., Joliet, 111.
NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorioh, 2027 W. 23. St., Chicago, 111.
'	PRAVNI ODBOR:
Joseph Russ, 6712 Bonna Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago ,111.
Telefon: Canal 2487.
- o- -
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. dopise* društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PL, Chicago, 111.
Z	C	Ž m	| |	g pripomniti moram, da razpisane nagrade ostanejo v veljavi tudi
fjk ^ ^	*	J Jednnra ^ za prihodnjih šest mesecev. Vsled tega priporočam cenjenim dru-
g štvom, da se potrudijo in pridobijo kolikor mogoče veliko število no-C	21	K	8 vih članov in članic. Nagrade sicer niso velike, so pa toliko boli
6ajjtne y dnlgi ^ leta 1915 moram priznati, da so po večini vsa društva K. S. K. J. prav marljivo delala in nabirala nove podpornike oziroma člane in članice. Vkljub posledicam slabih časov, je bilo sprejeto v našo Jednoto v omenjenih šestih mesecih 479 novih članov in članic, kar pomeni veliko, če pomislimo na slabe delavske razmere ki so vladale leta 1914 in tudi še v prvi polovici lanskega leta. Ker so se pa razmere dokaj zboljšale, ter se dela sedaj skoraj bi rekel s polno paro sirom Amerike, radi tega je upati, da bode naraščaj letošnjega leta večji, kakor je bil v minulem letn. Radi tega priporočam vsem članom in članicam naše slavne Jednote, da pridobivajo nove člane dobro vedoč, da K. S. K. Jednota je prva in najbogatejša slovenska podporna organizacija v Združenih državah ameriških. Vedno na, ima vsakteri pred seboj misel, da vse kar naredi dobrega in koristnega v prid Jednote, stori to v svojo lastno korist. V resnici šteje naša organizacija lepo število članov in članic, toda to še ni dovolj. Več ko nas bode, toliko močnejši postanemo in toliko laglje nam bode spol-novati naše obljube in dolžnosti, napram bolnim, in pohabljenim so-bratom in sosestram, ter vdovam in sirotam. Da smo člani (ice) mogočne Jednote, s tem še ni rečeno, da je naše delo dokončano —, ni kakor ne! Pomniti je treba, da, kakor hitro postanemo člani (ice) se naš delo še le prične in dolžnost vseh nas veže, da delo nadaljujemo, ter vedno in ob vsaki priliki agitirajmo za našo slavno organizacijo in pridobivajmo nove člane (ice). Poslrusimo vsaj vsak po enega (eno) novega (o) članico pridobiti v tekočem letu! Če to storimo, bodemo storili svojo dolžnost in članstvo naše dobre matere Jednote se bode s tem podvojilo. Torej podajmo se na delo vsi skupaj in ne odnehaj mo prej, dokler se ne bo ta naša želja v resnici izpolnila.
V nadi, da predstoječe besede ne bodo padle na kamenita tla, želim vsem članom in članicam najboljši uspeh, ter
ostajam z bratskim pozdravom udani sobrat JOSIP ZALAR,
Joliet, 111., 28. jan. 1916.	gl. tajnik.
Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote.
NAZNANILO ASES. ŠTEV. 2—16, ZA MESEC FEBR. 1916.
Imena umrlih članov in članic.
2360 John Nemanič, star 49 let, član dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., umrl 25. dec. 1915. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000,00 Pristopil k Jednoti 27. jan. 1901. R. 34. 2556 Marija Intihar, stara 28 let, članica dr. sv. Franšička Seraf. 46, New York, N. Y., umrla 6. dec. 1915. Vzrok smrti: Srčna napaka. Zavarovana za $500.00 Pristopila k Jednoti 12. sept. 1905. R. 19.
3534 John Boldan, star 44 let, član dr. sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., umrl 17. dec. 1915. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 6. jan. 1902. R. 31. 11278 Frank Furjanič, star 43, let, član dr. sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., umrl 28. dec. 1915. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 14. marca 1907. 20536 Josip Prime, star 23 let, član dr. sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., umrl 28. dec. 1915. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jednoti 4. okt. 1914. R. 22. 5638 Katarina Hudak, stara 37 let, članica dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa., umrla 5. jan. 1916. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 16. marca 1913. R. 35. 11216 Bartol Klemene, star 39 let, član dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., umrl 2. jan. 1916. Vzrok smrti: Srčna kap. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 11. marca 1907. R. 29. 7065 Jakob Keržan, star 35 let, član dr. sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., umrl 15. jan. 1916. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 19. avg. 1904. R. 24.
Imena poškodovanih in operiranih članov in članic.
17604 John Zaletel, član dr. sv. Jožefa 2. Joliet, II., operiran 29. dec.
1915. Opravičen do podpore $50.00. 12971 John Zavodnik, član dr. sv. Cirila & Metoda 4, Tower, Minn..
operiran 5. dec. 1915. Opravičen do podpore $50.00. 437 Štefan Ahčin, član dr.sv. Cirila & Metoda 4, Tower, Minn.,
operiran 12. dec. 1915. Opravičen do podpore $50.00. 6180 Marjeta Ujčič, članica dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., operirana 29. sept. 1915. Opravičena do podpore $50.00. 4005 Katarina Požega, članica dr. Mar. Čist. Spoč. 85, Lorain Ohio,
operirana 2. sept. 1915. Opravičena do podpore $50.00. 11250 Anton Pejskar, član dr. sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio, ope-periran 27. dec. 1915.'Opravičen do podpore $50.00.
NOVO DRUŠTVO SPREJETO V JEDNOTO.
Dr. sv. Antona 158, Hostetter, Pa., 21367 Žabkar Martin 19, 500. — 21368 Lovše Anton 21, 1000. — 21369 Jamšek Ivan 22, 500. — 21370 Žabkar Anton 22, 500. — 21371 Ključevšek Josip 23, 250. — 21372 Povše Jakob 23, 500. — 21373 Gorenc Martin 23, 500. — 21374 Žabkar Josip 26, 500. — 21375 Krajšek Anton 27, 250. — 21376 Troha Anton 28, 500. — 21377 Kerin Josip 31, 500. — 21378 Odlazek Ivan 38, 1000. — 21379 Majcen 40, 500. — 21380 Lindič Ivan 41, 500. — 21381 Plankar Josip 45, 500. — 21382 Urbančič Alojzij 46, 250. — 21383 Kovač Ivan 49, 250. — 7592 Gorenc Ana, 21, 500. — 7593 Žabkar Neža 23, 500. — 7594 Keše Jožefa 23, 500. — 7595 Planinšek Jožefa 28, 500. Sprejeti 1. febr. 1916.
Kakor razvidno iz zapisnika sej glavnega odbora K. S. J. Jednote, ki je bil priobčen v našem Glasilu 26. jan. 1.1. so prejela sledeča tri društva tekom druge polovice leta 1915, največje število novih članov in članic.
Društvo sv. Štefana 1, Chicago, HI., 44 članov in članic. Društvo sv. Jožefa 148, Bridgeport, Conn., 35 članov in članic.. Društvo sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 20 članov in članic. Označena društva so bila opravičena do nagrad $25.00, $15.00 in $10.00, ki so bile določene po odboru Jednote. Omenjene svote sem
IZ URADA DUHOVNEGA VODJE K. S. K. J.
Resolucija:
Nerednostim v verskem oziru se je na prošnjo nekaterih društev spregledalo v toliko, da se dotičnim članom in članicam, ki so svojo velikonočno dolžnost zanemarili, da zadnja prilika, da popravijo svojo krivdo v 1. 1916. Ako tudi tega ne store, se bo, ž njimi postopalo strogo po pravilih K. S. K. J. Glavni odborniki so si v tem edini in zahtevajo, da ostane naša Jednota strogo katoliška.
Sheboygan, Wis., dne 21. januarja 1916 Rev. Jakob černe.
IZ URADA GL. PREDSEDNIKA K. S. K. J.
Kakor je bilo razvidno iz zadnjega zapisnika nadzornikov pri letni seji, vršeči se od 10. do 15. januarja t. 1. se je moral duhovni vodja K. S. K. J. Rev. Jakob Černe glavnim uradnikom pritožiti, radi neuljudnosti in nepravilnega poslovanja nekaterih uradnikov naših krajevnih društev, ko je zahteval od njih pojasnila o velikonočnih dolžnostih članov in članic naše Jednote. Rev. Černe je dalje omenjal, da se celo nekateri norčujejo iz naših cerkvenih obredov, ter da popolnoma opuščajo svoje verske dolžnosti. Zatorej si štejem v dolžnost kot predsednik naše katoliške podporne organizacije, — naše si. K. S K. J. ki je storila že toliko dobrega svojim članom in članicam in njih vdovam ter sirotam, — da javno vprašam vse jone, ki svoje verske dolžnosti tanemarjajo, ter se še celo norčujejo iz naše sv. katol. vere: Ali Vas ni sram'takega početja? — Čemu ne spolnujete svojih dolžnosti, kakoršne pravila naše Jednote zahtevajo? in kakor ste s prisego obljubili ob času pristopa v društ\o in našo Jednoto?
Ob enem pa svarili vse one, ki so bili lansko leto v tem prizadeti, da če ne bodo svoje velikonočne dolžnosti izvršili letos ob določenem času, da se bode z njimi ravnalo natančno po pravilih naše K. S. K. J. S sobratskim pozdravom
,	Paul Schneller, gl. predsednik.
PRISTOPILI ČLANI.
K dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 21331 Mouc Frank 32, 1000, spr. 12. jan. 1916.
K dr. sv. Jan. Krstn. 11, Aurora, 111., 21332 Vampelj 47, 250, spr. 2. jan. 1916.
K dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 21333 Mikšič Marko 20, 1000, spr. 15. jan. 1916.
K dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 21334 Barovec Josip 36, 1000, spr. 13. jan. 1916.
K dr. sv. Jan Krstn. 20, Ironwood, Mich., 21335 Mlasko Anton,
24,	1000. — 21336 Zinkovič Anton 29, 1000; spr. 30. dec. 1915. K dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 21337 Šercelj Anton 21, 500,
spr. 3. jan. 1916.
K dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 21338 Živec Filip 25, 1000, spr. 2. jan. 1916.
K dr. sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 21339 Gladek Luka Rev., 35, 1000, spr. 6. jan. 1916.
Kdr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 21340 Domitrovič Ivan 42, 1000, spr. 18. jan. 1916.
K dr. sv. Frančiška Seraf. 46, New York, N. Y., 21341 Pirnat Andrej 30, 500, spr. 15. jan. 1916.
K dr. Mar. Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 21342 Dudaš Jurij 33, 1000, spr. 15. jan. 1916.
K dr. sv. Petra in Pavla 51, Iron Mt., Mich., 21343 Merzlak Nikolas 21, 1000. — 21344 Ditrich Miha 24, 1000. — 21345 Minisini Anton 41, 1000. — 21346 Cinderle Andrej 41, 5000. — 21347 Grailer Josip 42, 1000. — 21348 Moratte Onarato 43, 1000, spr. 2. jan. 1916.
K dr. sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 21349 Kovačič Marko 45, 1000, spr. 8. jan. 1916.
K dr. sv. Cirila in Metoda, 59, Eveleth, Minn., 21350 Dremelj 25, 1000. — 21351 Sečnik Franc 28, 1000. — 21352 Žvan Ivan 32, 1000. — 21353 Rozinka Anton 33, 500. — 21354 Zabret Peter 36, 1000, spr. 9. jan. 1916.
K dr. Vit. sv. Mihaela 61, Youingstown, Ohio, 21355 Šiprak Jurij
25,	1000. — 21356 Vlašič Tomaž 27, 1000, spr. 9. jan. 1916. K dr. sv. Ant. Pad. 71, Crabtree, Pa., 21357 Pavlovič Ivan 23,
1000, spr. 2. jan. 1916.
K dr. Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 21358 Hatze Anton 27, 1000. — 21359 Hochever Ivan 29, 1000. — 21360 Drečnik Josip 37, 1000. — 21361 Debeljak Anton 39, 1000, spr. 9. jan. 1915.
K dr. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 21362 Savec Velentin 30, 250, spr. 9. jan. 1916.
K dr. Mar. Rož. Venca 131, Aurora, Minn., 21363 Mežnar Franc 20, 1000, spr. 24. jan. 1916.
K dr. sv. Cir. in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 21364 Liktor Pavel 34, 500, spr. 6. jan. 1916.
K dr.*sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio, 21365 Škerlj Anton 35, 1000, spr. 16. jan. 1916.
K dr. Marije Majnika 154, Peoria, 111., 21366 Kašič Matija 36, 1000, spr. 9. jan. 1916.
32
PRISTOPILE ČLANICE.
K dr. Mar. Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 7578 Barič Terezija 1000, spr. 9. jan. 1916.
K dr. sa. Petra in Pavla 51, Iron Mt., Mich., 7579 Dom Roza 19, 1000. — 7580 Kocjanko Elizabeta 22, 500, sm. 2. jan. 1916.
K dr. sv. Cir. in Metoda 59, Eveleth, Minn., 7581 Peterlin Neža 29, 500, spr. 9. jan. 1916.
K dr. Mar. Pomagaj 78, Chicago, 111., 7582 Podjed Franca 24, 500. — 7583 Žumer Pavlina 30, 500, spr. 16. jan. 1916.
K dr. Mar. Sed. Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 7584 Povuk Marija 21, 1000, spr. 23. jan. 1916.
K dr. sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 7585 Kraševec Angela 23, 500, spr. 22. jan. 1916.
K dr. sv. Ane 120, Forest City, Pa., 7586 Koncut Marija 21, 1000, spr. 16. jan. 1916.
K dr. sv. Ane 139, La Salle, 111., 7587 Terlep Katarina 42, 1000, spr.
12.	jan. 1916.
K dr. Marije Majnika 154, Peoria, 111., 7588 Aljančič Marija 24, 1000. — 7589 Kašič Neža 28,1000, spr. 9. jan. 1916.
K dr. sv. Ane 156, Chisholm, Minn., 7590 Košmrl Franca 21, 1000.
—	7591 Mlakar Cecilija 23, 1000, spr. 2. jan. 1916.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od dr. sv. Jan. Krstn. 13, Biwabik, Minn., 13810 Stajnar Franc
18,	1000. 2. jan. 1916. Od dr. sv. Jan. Krstn. 14, Butte, Mont., 20779 Lasič Ivan 23, 1000.
13.	jan. 1916.
Od dr. Vit. sv. Florijana 44 So. Chicago, 111., 18928 Ogrinc Ivan
19,	1000. — 3654 Valkowjak Vladek 28, 500. 11. jan. 1916.
Od dr. sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 21076 Kordeš Franc, 21, 500.
—	21075 Tailor Franc 20, 500. 19. jan. 1916. Od dr. Mar. Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 15494 Malovič Kari
22,	500. — 18933 Konte Josip 24, 1000. 9. jan. 1916. Od dr. sv. Alojzija 52, Ind'polis, Ind., 16628 Podoreščak Alojz
34, 1000. 26. jan. 1916.
Od dr. sv. Jožefa 57 Brooklyn, N. Y., 17548 Kumer Tomaž 30, 500. 8. jan. 1916.
Od dr. sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 20906 Kranjc Alojz 40, 500. 4. dec. 1915.
Od dr. Mar. Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 17160 Cvetežar Josip 17, 1000. 22. jan. 1916.
Od dr. sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 13308 Jakša Ivan 22, 500. 15288 Hribar Ivan 31, 1000. 26. jan. 1916. % Od dr. sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 18446 Tuškan Vid 28, 1000. — 20709 Ivančan Anton 29, 1000. 11. jan. 1916.
Od dr. Mar. Zdr. Bolnikov 94, Sublet, Wyo., 15520 Smolek Peter 27, 1000. — 17737 Tadič Miha 29, 1000. 9. jan. 1916.
Od dr. sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 9882 Zupančič Alojzij 18, 1000. 21. jan. 1916.
Od dr. sv. Jurija 100, Sunny Side, Utah, 19940 Saijko Matija 25, 1000. 9. jan. 1916.
Od dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 16662 Cerar Jakob 37, 1000. 17. jan. 1916.
Od dr. sv. Roka 113, Denver, Colo., 18306 Sabolič Franc 31, 1000,
23,	jan. 1916.
Od dr. sv. Jurija 142, Lansford, Pa., 17578 Skaloper Ignac 24, 500. 9. jan. 1916.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od dr.' Mar. Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 5990 Dolinšek Ana, 21, 1000. — 4892 Bajuk Barba 29, 1000. 17. jan. 1916.
Od dr. Mar. Sed. Žalosti 81, Pittsburgh, Pa., 5307 Malnic Helena, Od dr. sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 4507 Jakša Anna, 18, 1000. 26. jan. 1916.
Od dr. sv. Jožefa 103 Milwaukee, Wis., 5962 Cerar Marija 35, 1000. 17. jan. 1916.
Od dr. Mar. Čist. Spoč. 104, Pueblo, Colo., 5435 Videtich Jožefa
24,	1000. 3. jan. 1916. Od dr. Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 4857 Istenič Frančiška 23, 1000. 9. jan. 1916.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K dr. sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 1302 Vabol Simon 31, 1000.
9.	jan. 1916.
K dr. Mar. Device 33, Pittsburgh, Pa., 9821 Stopka Josip 21, 1000.
10.	jan. 1916.
K dr. sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 19482 Gregorič Franc 24, 1000, 22. jan. 1916.
K dr. sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 20983 Seklij 45, 250. C. jan. 1916.
K dr. sv. Alojzija 88, Ahmeek, Mich., 12766 Strucelj Math. 18, 1000. 1. dec. 1915.
K dr. sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 9902 Repovž Miha 36, 1000. 24. jan. 1916.
K dr. s-. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 15922 Koželj Josip 25, 500. 24. dee. 1915.
K dr. sv. Jurija 142 Lansford, Pa., 19946 Husta Štefan 27, 1000. 23. jan. 1916.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K dr. sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 1864 Vabol Neža 26, 500. 9. januarja 1916.
K dr. Jezus D. Pastir 32, Enumclaw, Wash., 1234 Laushin Franca 45, 500. 29. dec. 1915.
PRESTOPILI ČLANI.
Od dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., k dr. sv. Treh Kraljev 98, Rock, dale, 111., 13099 Kokalj Peter 25, 1000. 2. jan. 1916.
Od dr. sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., k dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 12880 Bajuk Martin 18,1000. 2. jan. 1916.
Od dr. sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., k dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, I11M 13356 Ažbe Francis J. Rev. 33. 1000. 9. jan. 1916.
Od dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., k dr. sv. Jan. Krstn. 143, loliet, ni., 235 Plevnik Ivan Rev. 24, 1000. 16. jan. 1916.
Od dr. sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., k dr. sv. Vita 25, Cleveland, Ohio, 5729 Turk Matija 34, 500. 3. jan. 1916.
Od dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., k dr. Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 11457 Bizjak Jurij 27, 1000. 16. jan. 1916.
Od dr. sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., k dr. sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 17707 Bobinac Ivan 34, 1000, 25. jan. 1915.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., k dr. sv. Treh Kraljev 98, Kockale, 111., 4549 Kokalj Marija, 24, 1000, 2. jan. 1916.
Od dr. Mar. Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., k dr. Mar. Pom. 78, Chicago, 111., 5989 Umek Alojzija 18, 1000. 16. jan. 1916.
Od dr. sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., k dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 3295, Turk Terezija 35, 500. 3. jan. 1916.
Od dr. Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., k dr. sv. Ane 156, Chisholm, Minn., 3346 Petrič Franca 28, 1000. — 4936 Baraga Karoli-na 21, 1000. 21. jan. 1916.
75, La Salle, 111., 3753 Bizjak Marija 21, 500. 16. jan. 1916.
Od dr. sv. Ane 127, Waukegan, 111., k dr. Mar. Pom. 121, Little Falle, N. Y., 4149 Mrzlikar Franca 16, 1000. 28. dec. 1915.
ČLANI.
Od dr. sv. Družine 5, La Salle, 111., 12349 Cerar Pavel 20, 500. 18. jan. 1916.
Od dr. sv. Jožefa 39, Riggs, Iowa, 10281 Simonič Janez 27, 1000. 28. dec. 1915.	m
IZLOČENI ČLANI.
Od dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 8306 Palčič Anton 29, 1000. — 11395 Kočevar Prano 36, 1000, 21. jan. 1916.
Od dr. sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 13716 Sire Andrej 19, 1000, 9. jan. 1916.
ZVIŠALI ZAVAROVALNINO $500 na $1000.
Pri dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 7616 Sunič Jurij 33. zviš. 6. jan. 1916.
Pri dr. Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 20114 Bedenk Jernej 41 zvis. 25. jan. 1916.
ČLANICE ZVIŠALE ZAVAROVALNINO $500 NA $1000.
Pri dr. Mar. Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 5835 Puslusny Kate 34, zviš. 9. jan. 1916.
Pri dr. sv. Ane 120, Forest City, Pa., 4335 Telban Marija 26, zviš. 7. jan. 1916.
- ZNIŽALA ZAVAROVALNINO $500 NA $1000.
Pri dr. Mar. Pomagaj 78, Chicago, 111., 2534 Cernič Margareta 32, zniž. 1. jan. 1916.
Jos. Zalar, gl. tajnik K. S. K. J.
Zlata poroka v Forest City, Pa.
V znani in veliki slovenski naselbini, v Forest City, Pa., bodo obhajali dne 5. februarja t. 1. zelo redko družinsko slavnost: zlato poroko in sicer pri družini pijonirja te naselbine, občespoštovanega rojaka Josip Zalar-ja in njegove žene Marije, — starišev našega .so brata gl. tajnika Josip Zalarja.
Slavnost zlate poroke se vrši omenjeni dan v tamošnji slovenski cerkvi, ko se bosta jubilanta pred oltarjem zahvalila večnemu Stvarniku, da ju je ohranil v zakonski zvezi ravno pol stoletja. V to svrho se bodo skupaj zbrali vsi, še živeči sinovi ter hčere in drugi ožji sorodniki Zalarjeve družine, kojih je približno 70, samo v Forest City, da v družinskem krogu primerno proslavijo ta dan.
GLASILO K. S. K. JEDNOTE"—2. FEBRUARJA 1916.
nejša, njih srčica je imel popolno v svoji oblasti.
Moči so pešale, le jaka volja, vzvišeni duh je še vstrajal. V skoraj nadnaravnem objemu s svojo službo je zrl smrti drzno v oči. Rekel je: "Bog me hoče drugod imeti 1" — Svitjla svečica življenja je pogorela do tal. Povsod ob e priljubljeni č. gospod Ignac Burgar je zaspal v Gospoda dne 5. februarja leta 1905, ter smo ga pokopali 7. istega meseca v spremstvu vseh slovenskih društev iz cerkve Marije Pomagaj, kjer je pet let poprej obhajal novo mašo.
Slovenci smo kmalo pozneje kupili svoje pokopališče, zato smo prenesli tudi njegovo truplo med narod, katerega je orn tako izkreno ljubil. Mr. Math. Pogorele je nabral od rojakov precejšno avoto za nagrobni spomenik in društvo slovenskih deklet tukaj, društvo "Solnčni žarki" je priredilo v to svrho tudi neko zabavo. Tako stoji sedaj na pokojnikovem gro bu primeren granitni spominek, katerega smo blagoslovili lansko leto na amer. praznik " Krasen ja grobov". Blažji spomenik pa stoji v srcih vsih onih, ki so ga poznali in pa neumrljivi spomenik v njegovih spisih in budljivih pesmicah."	"G"
O pok. Rev. Ig. Burgarju piše dalje Mr. M. P. še sledeče:
"Pokojni in nepozabni nam Rev, Ignac Burgar je bil mož mir nega značaja, blagega srca in ne-utrudljiv delavec na našem literarnem polju. Spodbujal in pisal je kaj rad, ne da bi se zaganjal prepirljivo po časopisih.
Bil je svečenik na svojem mestu in tudi narodnjak vseskozi, osobito v dijaških letih. Ponosen je
t Rev. Ignac Burgar.
Rev. Ignac Burgar se je rodil dne 18. oktobra 1874 v Ribnici na Dolenjskem. Doma je bil iz znane Strojarjeve hiše, vsled tega se je kaj rad podpisoval pri svojih spisih, delih in pesmicah "Stro-jarjev Nace". V Ameriko je prišel 1. 1893 in je nadaljeval svoje študije v benediktinskem zavodu v St. John, Minn. O njem smo prejeli od prijatelja našega lista "G" iz Pueblo, Colo., sledeči kratek životopis:
"Mladi dijak, prav tipičen Rib-niean je prišel leta 1893 v opatijo sv. Janeza, ali v John's University v Minnesoti, zlasti, ker mu je bilo znano, da je bilo tam že takrat več slovenskih duhovnikov in še, ker smo imeli opata Slovenca, prečast. g. Bernarda Ločnikar-ja. Imenitni opat se mu je v kratkem času tako priljubil, da je priobčil Ig. Burgar v Slovenskem
Koledarju prav dober opis njego- bil na svoj rojstni kraj, slavno-vega življenja.	znano Ribnico, ki nam je dala že
Takoj sem imel priložnost opa- toliko naših slavnih mož. — Kdo zovati, da je bil mladi Nace blaga ni Poznal vedno veselega in dobro-duša, goreč za sv. vero, vnet za I dušnega Strojarjevega Načeta iz
Zadnja slika rojaka Josip Zalarja st. in njegove žene Marije iz
Forest City, Pa.
Josip Zalar st. in njegova žena Marija, rojena Podboj sta doma iz vasi Dule, fara Borovnica na Notranjskem. Prvi je bil rojen dne 19. marca leta 1844, žena pa dne 30. marca 1. 1845, torej bode zopetni ženin dovršil letos svoje 72. leto, nevesta pa 71. Poročila sta se v farni cerkvi v Borovnici dne 5. februarja 1. 1866. Narodilo se jima je enajst otrok; dva sta umrla še v otroških letih v stari domovini, drugih devet je pa prišlo s svojo materjo kasneje semkaj za očetom. Od teh so že umrli: John, Marija, Ivana in Josipina; živijo pa še: Anton, Josip, Karol, Uršula, in Frančiška in so vsi poročeni. Josip živi v Joliet, 111., Uršula je omožena v Cleveland, O., ostali so pa v Forest City, Pa.
Oče te velike družine, Mr. Jos. Zalar st. je prišel že pred veliko leti semkaj v Ameriko in je delal naprej v Mont. ter v raznih drugih zapadnih državah; kakih 25 let pa živi že v Forest City, Pa. Pomenljivo je to, da je navzlic visoke starosti še vedno tako čvrst, da še sedaj c*ela v premogovniku. Dosti sta imela oče in mati prestati hudega, da sta vzgojila tako številno družino, ki je sedaj vsa dobro preskrbljena. Mr. Zalar st. bi bil svoječasno rad pristopil k naši Jedno-ti, — a vsled starosti ni mogel; je pa gledal nato, da so postali vsi njegovi otroci člani in članice krajevnega društva, spadajočega v našo K. S. K. J. Eden izmed teh, Mr. Jos. Zalar ml. je bil izvoljen že trikrat gl. tajnikom naše Jednote, in je ponosen na svoje brate ter sesrtre, da so tudi oni člani te organizacije.
K Številnim gratulantom povodom te zlate poroke se pridružujemo tudi mi in kličemo rojaku Jos. Zalarju st. ter njegovi ženi: Bog Vaju žfrvi in ohrani še mnoga leta in naj Vama da dovčakati še de-mantne poroke!
Pok. Rev. Ignac Bur-l farju v spomin.
V 16. številki našega lista smo lansko 1st« dne 28. aprila priobčili skromen članek z napisom: Zaslužnemu možu v spomin ". Članek se je nanašal na odkritje nagrobnega spomenika blagopokoj-nega Bev. Ignac Burgarja, ki sniva že 11 let večno spanje na slovenskom pokopališču v Pueblo, Colo. Slovaano odkritje tega spomenika ae je vršilo ondi lansko leto dne 31. maja na praznik "Ven&utfa »robov".
Nemila smrt nam je ugrabila zadnja leta dva marljiva delavca v vinogradu Gospodovem in zaeno tudi dva slovenska pijonirja na nnufem literarnem polju. Malo takih sfeMv iteje naša ameriška Slovryiffr, a Jte ti nam legajo v premi grcfel Ta dva moža sta bila: H»v. Ignac Burgar, ki je umrl dno 5. februarja 1905 v FfteMo, Ofllo., drugi je pa Rev.
Šmrekar, ki je šele pred nekaj leti zatisnil svoje oči v Collinwoodu, Ohio. Eden počiva torej tamkaj v solnčnatem Coloradu, drugi pa med vinorodnimi goricami blizu naše slovenske metropole, — Cle-velandu, Ohio. Časten jima spomin!
Ker bode poteklo dne 5. februarja letos 11 let, odkar je umrl prvoimenovani, ali Rev. Ig. Burgar, smo bili naprošeni od strani nekaterih njegovih čestilcev, da naj zopet priobčimo nekaj vrstic njemu v spomin. Lansko leto nismo priobčili slike pokojnika, ker je nismo imeli pri rokah, — letos nam je pa isto doposlal bratranec blagopokojnika, Mr. Anton Burgar iz New Yorka, za kar se mu lepo zahvaljujemo. Slika predstavlja Rev. Ig. Burgarja se kot bogoslovca v Št. Pavelskem semenišču, St. Paul, Minn. Sliko njegovega nagrobnega spomenika nam je pa doposlal prijatelj našega lista, Mr. Mat. Pogorele, za kar naj mu bo tudi izrečena lepa hvala!
sv.
svoj slovenski narod, poleg tega pa še izvanredno nadarjen. Navezan je bil v prisrčni ljubezni na svoje siromašne stariše, tedaj se je bal, da bi ne mogel zadosti podpirati starišev v onemogli starosti, zato se je torej odločil, da postane posvetni duhovnik. V St. Pavelskem semenišču, St. Paul, Minn., se je tudi hitro priljubil, ter je postal duša slovenstva. Mnogo je dopisoval za A. S. največ, ker ga je k tem vodil narodni čut, malo pa tudi, ker si je prislužil nekaj "knofov", kakor je časih po ribniški omenil. Rt. Rev. Msgr. Buh na Tower, Minn., mu je bil jako prijazen in ga je blagodušno podpiral.	,
V svoji marljivosti si je nakopal kal jetike, tedaj me je prosil, naj mu izprosim vstop v denverško škofijo, kjer bi mu bilo mogoče dalje delovati.
Nekaj mesecev se je tukaj v Pueblo, Colo., privatno pripravljal v bogoslovni vedi in dne 3. majnika 1900 je bil posvečen v mašnika.
Spolnila se mu je torej vroča želja otročjih dni, ki ga nikdar ni zapustila, dokler ni dosegel svojega cilja in poklica, oreča, veselje mu je sijala na nedolžnem obrazu, čutil je, kakor bi se gibal v nad-zemeljskih' krogih. Naslednjo nedeljo, dne 6. majnika 1. 1900 so mu rojaki priredili najlepšo slovesnost nove maše, dejal je tedaj sam: tudi v rojstnem kraju bi ne moglo lepše biti.
Ojačil se je tako vrlo in njegov mil. škof je precenil njegove moči tako zelo, da ga je poslal za kaplana v največjo faro v Denver, Colo., kjer bi zamogel oskrbovati tudi tamošnje Slovane. Pri gene-ralvikarju Robinsonu je neumorno izvrševal svojo službo, dalje je obiskoval svoje rojake v Globe-ville in če bi ne bil .zopet obolel, gotovo bi tam sedaj imeli svojo župnijo.
Nekaj časa se je šel zdravit v Arizono in potem se je vrnil k meni, da bi tukaj uporabil svoje zadnje moči. S prirojeno navdušenostjo sodeloval je pri pueble-skem listu "Mir' in se je s tem zopet najbolj približal svojemu narodu.
Presv. Srca sirotnišnica v Pueblo, Colo., je potrebovala duhovnega pastirja, tedaj se je vendar čutil zadosti močnega, da je prevzel precej težko službo. Uboge sirote so dobile prijatelja otrok, sočutnega očeta, pravega angeljna. Igral se je ž njimi, učil veronauk, navajal jih na mile čednosti; vez ljubezni je postajala čedalje tes-
Ribnicef In kar smo ga pozneje videli ob počitnicah v Tower, Minn., pri Rt. Rev. Jos. F. Buhu, kamor je prihajal iz St. Paulske-ga semenišča, — kako vesel in do-vtipen je bil vedno? Zanimivi so bili tudi njegovi spisi, katere je pošiljal v razne slovenske liste in koledarje. — Žal, da mu je ovirala delovanje kruta bolezen, je-tika, da se je moral kasneje preseliti v milejše kraje na zapad, kjer se je naselil pri slovenskem župniku v Colorado, Colo. Tamkaj ga je doletela tudi sreča, da je zapel svojo prvo sv. mašo. Bolehal je vedno dalje in dalje, — a bil je navzlic temu vedno vstrajen do svoje smrti. Malo pred svojo smrtjo je spisal še ličen molitve-nik, ki še ni v natisu *' Moli in delaj!" ter še mnogo druzega. Prijatelji in znanci ter sorodniki so ga vedno in radi podpirali v njegovi bolehnosti, osobito mu je šel rad na roke slovenski župnik Rev. Ciril Zupan, O. S. B. v Pueblo, Colo. Po njegovi prerani smrti so preskrbeli njegovi prijatelji in čestilci, da se mu je odkril krasen nagrobni spomenik v Pueblo, Co., dne 31. maja 1. 1915.
Spomenik Rev. Ig. Burgarja se nahaja na ondotnem slovenskeni pokopališču, ter je izdelan iz krasnega coloradskega marmorja. Napis za ta spomenik je izbral Mr. M. P. iz pesmi pok. Rev. Ig. Burgarja "Jesen", ker je mogoče pokojnik mislil s to pesmijo na svoje še mlado, jesensko življenje.
Nagrobni spomenik f Rev. Ig. Burgarja.
Spomenik je postavljen v obliki štirioglatega marmornatega bloka in ima na vrhu napis: "Rev. Ignac L. Burgar 1876—1905."
Slovenec Na levi strani je izklesan napis iz njegove, gorinavedene pesmice: "Angeljski glas — nadjajmo se — Rešenja dan — bo združil vse."
Nad tema vrstama je vklesan kelih, — simbol mašnikovega stanu, na levi zraven je pa odprta knjiga. Spredaj na desno je videti pisateljski znak, — gosje pero. Na drugi strani pa čitamo
pod znamenjem sv. križa vrstice: "I meni v nebeški livadi Bog žiti daj v veke mirno!" Na drugem voglu, ali koncu pa krasi spomenik vklesana lira.
Pok. Rev. Ig. Burgar ni zapustil mnogo, — žal le, da bi bil nam zapustil lahko še več, ko bi ne bil umrj v cvetu dobe svojega življenja, star komaj 30 let. Njegov duh bo pa vseeno živel med nami in še živi kAt nekak klic drugim svojim ameriškim sorojakoni, osobito pa svojim stanovskim tovarišem da naj delujejo neumorno za vero in za narod.
Malo pred svojo smrtjo je zložil sledečo, dosedaj še nenatisnjeno pesmico spojeno z globokimi mislimi in izrazi svojih duševnih občutkov že proti koncu: njegovega mladega, — jesenskega življenja pred zimo — smrti. Pesem se glasi :
Lastne misli.
Ko bi bilo na izbero, Stan bi kmečki si izbral,' Božjo bi pridržal vero, Svetu pa slovo bi dal. —
Le natanko svet prevdari. Vse reči na njem so — nič, Če ti niso mnogo mari, Pa lahko živiš — kot ptic.
Kdor se z malim zadovolji,
Ta je srečen tristokrat. Gre mu vedno vse po volji, Vedno je dovolj bogat.
A gorje mu, kdor se vkvarja Le s svetovnimi rečmi. Cel dan to in to prevdarja, Pride jutro, — še ne spi.
Kje si "saneta solitudo",*) Moja želja, moj zaklad f Predno me spuste pod grudo, Tebe še bi našel rad.
—x"
Naj bo torej ohranjeno pokojnemu Rev. Ignac Burgarju častno mesto v zlati knjigi življenja ameriških Slovencev!
•) sveta samota.
NA PRODAJ JE DOBROIDOČA GOSTILNA
v sredini slovenske naselbine v Jolietu, 111. Ta gostilna je oddaljena samo en blok od slovenske cerkve in je že več let na dobrem glasu ali zelo poznana.
Natančna pojasnila daje lastnik:
JOS STUKEL, 209 Indiana St, Joliet, m.
zaboj najboljše pivc
"OLD LAGER"
katero »deluje
Citizens Brewing Co., |
* V Joliet, 111.	i
I
North Collins Street.
POZOR! Kadar se nahajate v gostilni,
■aktorajto	adrtri im prlato* fijato, ia W
3 prbtat pi|aee, M im^T«:	rajm,
2 zdravilne.	ta x*mj*
f% prva i	Id
in MUNa imtmM ki Kmm++H, ^wiHi 4, da j« A. InriHii imki Ttm» aapravlfraata iift
via* ki im
{SBinlji^iir ■ ■.
A. Hsrwat, 1827 W. ^22. St., Chieip, III.
ŠE NIKDAR
niso bile avstrijske krone tako po ceni kakor sedaj. Poslužit« se torej te ugodne prilike in se spominjajte svojcev v stari domovini s kakim denarnim zneskom. Pošiljatve so jamčene.
Sedaj Vam pošljem K 100 samo za $13.45
Tudi iadolujem vsakovrstne pravoveljavne lntiac in izvršujem vse, v notarsko stroke spadajoče zadeve sa £4rušene države in staro domovino.
Se Vam priporočam spoštovanjem
JOSIP ZALAR, 1004 N. Chioaco Bt, Jo** m.
Z $1.00
se otvori Lahko pri nas
hranilno vlogo
katera se A rvf obrestuje jMh
po
• • •
Joliet Trust & Savings Bank
114 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
Ta bula je pod dfaria
! Novice iz stare domovine.
KRANJSKO.
—	Umrli so v Ljubljani: Jakob Bevc, gostilničar, 44 let. — Ivan Belič, domobranski pešec. — Josip Poeschl, državne železnice sprevodnik, 48 let. — Marija pl. Boi chetta, zasebnica, 73 let. — Ivan Švajgar, delavec pri električni cei-tni železnici, 45 let. — Galinka Kovač, hči šolskega sluge, 2 meseca.
—	Vincenc Štefančič, sin uslužbenca "Katoliške tiskarne," star 2 leti. — Mirko Pupis, uradnikov sin, 10 let in pol. — Konrad Rebolj, poljski dninar, 50 let. — Katarina Adamič, učiteljeva vdova, 61 let.
—	Albina Piškur, rejenka, 4 mesece. — Alojzij Ves, hiralec, 77 let.
—	Marija Umnik, žena skladiščnega paznika, 32 let. — Jakob Gantar, postilijon, 42 let. — Ema Slat-ner, šolska učenka, 16 let. — Fran Sedej, mestni delavec, 45 let Ivan Brodar, tob. tov. klepar, 45 let. — Ivan Draksler, bivši tesar-hiralec, 65 let.
—	Umrl je dne 16. decembra 1915 v bolnici Usmiljenih bratov v Kandiji velečastiti gospod Mihael Bulovec, uršulin^ki špi/itual v pokoju. Pokojnik je bil rojen 28. sept. 1862 v Trstu, kjer je bil njegov oče, ki se je kmalu potem pre selil v Radovljico, trgovec. V maš-nika je bil posvečen 1. 1885. Kot kaplan je služil dober mesec v Predoslji-h, potem sedem let v Semiču, skoro pet let pri iSv. Petru v Ljubljani, eno leto kot pod-vodja duhovskega semenišča v Ljubljani in naposled od dne 1. januarja 1899 kot uršulmski Spiritual v Ljubljani. Med govorom ga je pred tremi leti zadela kap na možgane, da mu je spomin zlasti za lastna imena zelo opešal. Ker je bil vajen dela, ga je bolezen zelo mučila in je močno hrepenel, da bi ozdravel in bi bil zopet sposoben za delo, pa mu ni bilo dano. Bil je več let urednik "Krščanskega Detoljuba" in je rad podpiral učečo se mladino. Svetila mu večna luč!
—	t P. Ladislav Jeglič. Dne 11 decembra 1915 je umrl v Podbrez jah na Gorenjskem č. g. pater La-1 Tonza Alojzij, 7. sov. bat. 1. stot., dislav Jeglič. Rojen je bil 1. 1886. ranjen; nadporoč. Tscteret Franc v Podbrezjah in v mašnika posve- 7, pp., Št. Vid, ranjen; kadet asp. čen 1. 1909. Deloval je kot franči-|7. lov. bat. Wagner Julij, pride-škan v Žabnici na Koroškem in je ljen 36. pp., ranjen; praporščak bil skozi tri polletja voditelj Ma- Atzler Roland, 26. dom. p., 11. rijine božje poti na Višarjah, kjer stot., Maribor, ranjen; kadet Sinje z največjo vnemo deloval za kovič Adolf, 66. pp., 14. stot., Ma čast božjo. Lansko leto je bil pri-|ribor, ranjen, deljen novoustanovljeni franči-1 — Goriški ranjenci v kranjski škanski ekspozituri v Novi Štifti I deželni bolnišnici. Kovič Katari-pri Ribnici, kjer je vodil tudi na 35 let stara, i* Gorice Via Bar-tretji red. Zadnje tri mesece se zelino, Lutman Marija, 37 let staje podal že bolan v svojo rojstno ra, iz Gorice Via Lungo 8. Placer hišo, kjer ga je v cvetju življenja Katarina, 80 let stara, Miren št. doletela bridka smrt. Vsled svo- 240, pri Gorici, Košič Marija, 34 jega veselega in odkritega znača- let stara, iz Vrtojbe. Vse so ranje-ja je bil povsod zelo priljubljen ne od granate in sedaj v deželno pri ljudeh. Ohranjen mu bodi bolnišnico pripeljane, blag spomin. — R. I. P.	j — Ranjena Goričanka. Z voja-
—	In zopet — grob. Izidor Mo- Ukim transportom ranjencev je die, profesor na ljubljanskem uči-1 dospela te dni v tukajšnjo dežel-telišču, starešina "Danice" in no bolnišnico 18 let stara bivša le-prefekt akademične slovenske mo- karniška pomočnica Rozalija Vaške kongregacije v Ljubljani jejlentinčič iz Gorice, Via Leoni št. umrl radi izkrvavitve na laškem 23. Na ulici jo je v glavo, v desno bojišču 19. decembra. Celo noč roko in v levo nogo težke zadel je delal, proti šesti v jutro prišel laški grapnel. Valed težkih rani-
1 domov", malo zaspal, ob dese- tev revica silno trpi, vendar je tih vstal in — in padel zadet od upanje, da okreva, granate. Smrtno ranjen je tudi — Peta številka tabel s foto-njegov sluga. Kljub takojšnji grafi jami neznanih umrlih voja-pomoči se je vsled krvne izgube kov in v spremstvu armade se na-kmalu onesvestil. Peljali so ga v hajajočih civilnih oseb se je obe bolnišnico v R. pri Gorici, kjer ga nem s popisi teh oseb razposlala je še previdel v Ljubljani znani}na vsa c. kr. okrajna glavarstva
—	Umrl je Andrej Lukežič, požarni čuvaj na ljubljanskem Gradu, kateri je nad 39 let zvesto opravljal to službo. Naj se mirno spočije od dolgoletnega truda! v— Smrtna kosa. Po dolgi in mučni bolezni je umrla gospa Albina Treven, trgovka in posest-nica v Idriji. Bila je vzor žena in prava pospeševateljica naših društev.
—	Umrl je v nedeljo 19. dec. na Glincah št 101 pekovski mojster Jurij Drobtina. Pokopan je na Viču.
—	Sovražna granata je končala življenje na italijanskem bojišču nadepolnemu mladeniču Maksu Malu, bratu muz. adj. dr. Jos. Mala in svaku šol. voditelja J. N. Jegliča. Pokopan je v Rubijah pri Gorici. Lahka mu žemljica!
—	Kadet Karol Gornik, doma iz Žigmaric pri Sodražici, poroča, da je bil 11. novembra ranjen v nogo na soškem bojišču in da je tako prišel v italijansko ujetni-ništvo, kjer se zdaj zdravi v bolnišnici. Kraja natančneje ne pove. Dopisnica je pisana 2. decembra.
—	Smrt za domovino. V celjski rezervni bolnici so v zadnjem času umrli sledeči Slovenci: Andrej Kavčič, 14. XI., doma s Planinice pri Preserjih; Andrej Šuštar 1. XII., doma iz Lukovice pri Brdu na Kranjskem; Luka Potočnik 8. XII., doma iz Bukovca pri Selcih; Jakob Mrak 10. XII., doma iz Pečine pri Tolminu.
Iz seznamov izgub. Kadet 7. lov. bat. Beckert Gustav,prideljen 36. pp., ranjen; poročnik Bratina Anton, 4. bos. here, p., 13. stot. Križevci, ujet; kadet Dellefant Theobald, 7. lov. bat., 1. stot. ra njeny poročnik Goldschmidt O. d. Benjamin, 87. pp., 1., nad. stot. Trst, ujet; praporščak Kastelic Lovrenc, 17. pp., Prapreče, mrtev (14. okt. 1915); nadporočnik 7 ov. bat., Mayer Ernest, prideljen 36. pp., ranjen; poročnik Naglič Milko, 27 pp., mrtev (13. avg. 1915); kadet Pongratz Josip, 7. pp., Št. Andraž, ranjen; kadet
Štajersko.
ki ga je tudi dobil in izpil. Terezija Zidar je o tem nemudoma ob-j vestila svojega moža, ki je bil na — Drobne novice s Štajerskega, delu izven doma in se je vrnil do- Iz Celja. Padel je na soški fronti mov ravno v trenutku, ko je hotel podčastnik, gostilničar Karol Leg-Štrukelj oditi. Štrukelj je po- vart iz Celja. — Iz Cirkovec ha zdravil Zidarja, ki ga je že od Dravskem polju. Dne 11. decem-preje poznal, in govoril z njim ne- bra ponoči je izbruhnil v škednju kaj časa pred hišo. Ko se je pa posestnika Franca Greifa v Sta-med pogovorom enkrat ozrl nazaj, rošincih pri Pragerskem ogenj ki ga je zgrabil Zidar za obe roki in je uničil gospodarska poslopja ga trdno držal, dočim sta istočas- Greifa, Bezjaka, Marčiča, Grila in no priskočila iz svojih skrivališč Laha, vsega skupaj 9 poslopij. Ži-dva lovca, ki sta bila obveščena o vino so rešili, vse druge premični-Štrukeljevem prihodu. Morilca so ne so večinoma zgorele. Rački po-nato zvezali z vrvmi in ga odgnali žarni brambi in domačinom se je proti Krškem; medpotoma ga je po trdem delu posrečilo ogenj o-
prevezla orožniška patrulja, ki je mejiti, da ni pogorela cela vas._
prišla nasproti. Sedaj so ga izro-IUmrl je v Mariboru hišni posest-čili deželnemu sodišču.	Inik in kamnoseški mojster Karol
—	Božična darila za vojake v Kocijančič, star še le 49 let. fronti. Z Dunaja poročajo, da je Tri smrtne nesreče na železnici božičnih daril za vojake v fronti Na postaji v Poličanah je skočil nabranih: 1 milijon paketov ciga-L vozečega vlaka neki vojak 87 retnega papirja, 855.00 paketov pošpolka in bil povožen — Na cigaretnega tobaka, 90,000 sorti- progi Slovenjigradec-Poličane so mentov cigaret, 1 in pol milijona našli povoženega berača Antona kosov mila, 8 milijonov dopisnic, Wohlgemuth. — Na pragerski do-
Whno-staji fe povozil ylak ^rj^ovojniške-zev, 250.000 pip. Razentega dobe ga delavca Antona Pušnik Mft
posamezni zbori še posebej darila, j rjbora.
—	Žensko pomožno društvo c	„ .
Rdečega križa v Radečah pri Zi- ~ fn5tna zel^mska neffa danem mostu je odposlalo kot bJD?f-	P^^e je na zelez-
žični dar slovenskim vojakom na ' pFOgl bojišče 7880 cigaret, 1200 cigar in|kltmk pn kriZlscU dveh vlak(n
PRIMORSKO.
200 zavojev tobaka.
—	Iz občine Ambrus se izločijo kraji: Grintavec, Kuželjavec, Veliko in Malo Globoko z zemljišči v okolišu, pripadajočimi tem krajem, in se priklopijo občini Za-gradec, politični okraj Novo mesto. Tako je odločil deželni odbor sporazumno z vlado.
—	General Globočnik častni občan v Domžalah. Občinski odbor v Domžalah je v slanostni seji dne 12. decembra soglasno in ob velikem navdušenju imenoval generala Gustava Globočnika častnim občanom občine Domžale, v kateri je ta veleodlični slovenski general nad dva meseca bival in si s
pri križišču dveh vlakov pograbila lokomotiva črnovojnika Franca Krašovec in ga vrgla v stran. Padel je čez 30 metrov visok nasip in obležal mrtev z mnogimi zlomljenimi kostmi. Nesreča se mora žal njegovi neprevidnosti pripisati.
—	Nesreča v gozdu. 37 letnega delavca Petra Knez iz celjske o-kolice je v gozdu pri sekanju zadelo padajoče drevo tako nesrečno, da je na poškodbi umrl.
—	V Celju je umrl g. dr. Anton Tušar, dvorni svetnik in vpokoje-ni predsednik okrožnega sodišča v Rovinjanu v Istri, lastnik kom-turnega križa Franc Jožefovega reda. Bolan je bil dva meseca.
svojo izredno prijaznostjo in lju- TruPl0 prepeljejo na Volosko. Po-beznjivostjo napram ljudstvu na- kojni Tušar ie goriški Slovenec, mah osvojih srca vseh. Slava mu! doma iz DoL Tlebuše-
—	Cenzura vojaških pisem z bo- — V Gradcu je umrla gospa jišča se odpravi. Iz Budimpešte Ana Bolko, soproga goriškega se zasebno, poroča, da se morejo veleposestnika in bivšega deželne-odslej pisma, ki se oddajo na voj- ga poslanca Leopolda Bolka, sta-nih in etapnih postajah, odpravi- ra 71 let. Truplo so.spravili začas-ti zaprta brez predhodne cenzure. I no v župni rakvi centralnega po-Od časa do časa pa se bodo odpi- kopališča ter je pozneje prepelje-rala posamezna pisma, da se doze- jo v Gorico.
ne ee se vojaki drže predpisov _ Ljutomer. Xukaj je umrl dne glede dopisovanja v zaledje - ,5 decembra v 74. ,etu svoje sta. Prestopki se b«Jo kaznoval.. V ve- rosti mnogozaslužni) oMe priljub-ljavi ostane odredba da mora ,jen in štovan užitelj realke vsaka postna posdjatev z boj.sca Ij Ivan K , služboval je — peeat pnstojnega povelj- |na tej šo)i poInih 45 ,et ter bj]
ustanovnik in vesten delavec vseh
—	Zaračunanje vojnih let v po- naših narodnih društev še v svoji kojmno. Dunaj. Cesar je iz- visoki starosti.—Časten mu spo-dal sledeče povelje armadi in mor-1 mjn
narici. Določam, da se zaračuna- _ Umrl je y Rrežicah ob Sayi jo vojna leta povodom sedanje t c Iyan pintarič vojske takole: Vojna leta se zara-
imeti stva.
čunajo pri odmeri pokojnine, če so dani potrebni merodajni pogoji, vsem osebam oborožene sile in obsegajo tudi med vojsko ustanov-] ljene informacije, če so se te ose-je nahajale med vojsko v aktivni vojaški službi. Ta ugodnost se razteza tudi na osebe, ki so se pri- j tegnile med vojsko v vojaško služ-
Umrl je v Gradcu dr. Emil Burger bivši notar v Kočevju.
— Prodaja kosti za juho. Vojaška aprovizačna uprava v Mariboru prodaja vsak dan sveže goveje kosti za juho in sicer kilogram po 60 v.
—Sestra srbskega kralja umrla. V Birkfeldu na Štajerskem je u-mrla 7. dec. vdova odvetnika dr.
župnik Maračič. Zadnje besede na Kranjskem in mestnemu magi-ranjeneeve so bile: "Obvestite stratu v Ljubljani, kjer je vsem mojo ženo. — Sporočite, da je de- prizadetim na vpogled lavska kompanija brez poveljni- — Sokrivec orožniškega morilka, denar pa v redu!" — Pokoj- ca Župeta prijet. Dne 15. decem-nik je bil pri učencih nadvse pri- [ bra se je pojavil dolgoiskani Jo-ljubljen učitelj. Ob odhodu pri žef Štrukelj, sokrivec Martina mobilizaciji so mu učenci napra- Župeta, ki je umoril orožnika in vili krasno podoknico in ga spre- se nahaja sedaj v preiskovalnem mili na kolodvor ovenčanega s zaporu v Prelesju, okraj Krško, šopki. Strog in pravičen, dober Krog sedme ure zjutraj je prišel in mil učencem, enako svojim — k hiši mlinarja Al. Sitarja, kjer bojnim tovarišem. Pri celi divi- je našel njegovo ženo Terezijo ziji vlada velika žalost za vestnim pred hlevom. Štrukelj jo je po-in poštenim častnikom in tovari- zdravil in ji ponudil roko, vprašal, šem. Podčastnik je zdravniku jo- če je kaj novega in poizvedoval, kaje sporočil žalostno vest, ki je če ni morda- v bližini orožnika, vzbudila tudi v Ljubljani med Med tem pogovorom je stopil iz znanci in prijatelji izredno potr- hiše mlinar Sitar, katerega se je tost in sočutje z žalostno soprogo. Štrukelj ustrašil in zbežal. Orož-Stirje malčki-revčki! Blagemu po- ništvo, ki je bilo zvedelo za to, je kojniku najčastnejši spomin! Cel dan zasledovalo pobeglega mo-— Umrl je v Ljubljani v 72. rilca. Prot 4. uri popoldne je pri-letu dne 22. decembra Leo grof šel Štrukelj k hiši posestnika Ma-Auersperg, veleposestnik in fidej- tija Zidarja v Kostanjevcu, obči-komisni gospodar na Turjaku ter na Št. Rupert, in prosil njegovo bivši kranjski deželni poslanec. Iženo Terezijo za skodelo mleka,
bo, ki pripadajo orožništvu, dalje ,	, ,
na finančno stražo, ki sodeluje pri Prescherna, sestra srbskega kra-
vojaški obmejni, obrežni in želez- M*1 ravvno en0 leto P° smrtl njene* niški varnostni službi, na (ogr-'ga moza-sko) obmejno policijo kakor tudi na državno gozdno osObje. Zaračunavati se prično vojna leta s 25. julijem 1914. Pridržim si, da konec vojne službe naknadno določim. Odredbe o predpogojih in o odmeri glede na povišano službeno dobo s prištetjem enega ali več let, se istočasno razglase. Izključijo se iz priznanja vojnih let vse osebe, ki so zašle v vojno ujetništvo, ki se niso v smislu službov-nika, I. oddelek, "upravičile." Dunaj, 10. decembra 1915.
Franc Jožef, m. p.
—	Občinski odbor v Idriji raz-puščen. C. kr. deželna vlada je z odlokom z dne 26. novembra m. 1., št. 17.749 razpustila občinski odbor idrijski. Za gerenta je imenovan rudniški svetnik g. Hermagor Pir nat, kateremu so prideljeni pri-sedniki gg. Franc Oswald, c. kr. katehet, Josip Modrijan, Iv. Kavčič, Leopold Troha in Fr. Straus, mesar iz Idrije.
—	Koze so se pojavile v Dolenji vasi pri Selcih in na Bukovici nad Škof j o Loko. Zdravniki se trudijo jolezen v kali zadušiti. Vendar je bolnik na Bukovici, mladenič Bašelj, umrl. Šol na Bukovici je zaprta.
—	Zdravnik umrl na legarju.
V Gorici je umrl rezervni vojaški zdravnik dr. J. Offner, doma iz Kamnice pri Mariboru. Umrli _ zet nadučiteljeve vdove g. Ane Sorko v Št. IIju v Slov. gor.
—	Junaške smrti je padel na so ški fronti kadet bos.-here, polka g. Peter Bolonič, sin nadučitelja Petra Boloniča v Sv. Petru v Šumi.
—- Na soški fronti je padel enoletni prostovoljec, korporal, tehnik visokošolec Viktor Pajnič, star 20 let.
—	Adolf Mlekuš, absolviran teJmik, praporščak v rezervi, je padel v ljutih bojih pri Oslavju na Goriškem, kakor je sporočila oemrtnina v zadnji štev. "Slov Naroda." Pokojni junak je iz široko znane Mlekuševe rodbine iz Bovca. Nadebudni mladenič je imel komaj 23 let, ko je dal svoje življenje za domovino. Razžaloš čeni družini naše sožalje!
—	V Cresu v Istriji je umrl gospod prof. Ivan Milohnič, star 80 let. Pokojnik je služboval na učiteljišču v Kopru. V Čresu je sezidal na svoje stroške šolo in cerkev. Za hrvatsko stvar je bil pokojnik vedno vnet.
—	Nagloma je umrl v Trstu 50
let stari težak Alojzij Petrič. — Nagloma je umrl v Trstu 86 let stari jetniški čuvaj Peter Zupan.
—	Lokavec (Goriško). Umrl je tukaj župan g. Ernest Čibej. — Na en dan sta umrli mati in hči: Frančiška in Leopolda Črnigoj iz Polic. Skupaj sta bili tudi pokopani. Res hud udarec za ostale! Po blagi materi in vrli članici Marijine družbe žaluje vsa občina.
—	Umrl je v Barkovljah posestnik Jakob Pertot, podomače Luke, star 63 let.
—	Umrla je v Trstu po dolgi bolezni gospodična Vlasta Slavi-kova, hčerka g. dr. Edvarda Sla-vika. V cvetu zorne mladosti, stara komaj 17 let, se je preselila tja, kjer ni več bridkosti in težav.
—	Gorico so hoteli Italijani v četrti soški 'bitki kar v par dneh popolnoma pokončati. Skoda je res ogromna, ali kakor ne gre Italijanom nobena reč gladko izpod rok in se prav nič ne izvrši tako, kakor želijo, tako tudi Gorice niso mogli kar na mah, kakor so naznanjali iz aeroplanov, porušiti
in vpepeliti. Svoje uničevalno delo sicer nadaljujejo, ali sedaj le bolj mimogrede; kadar ni drugega, pa spustijo nekaj granat v mesto. Prebivalstva je v mestu še par tisoč in ti tudi ostanejo; bo moralo biti že izredno hudo in konec, ako zapustilo mesto ti . . .
Poleg Šempetra je trpela zadnje čase tudi Vrtojba. Tudi t je treskajo italijanske granate. Večina prebivalstva je doma.
—	Iz italijanskega ujetništva se je oglasil zopet gospod Ivan Štolfa, volčjegrajski rojak, vikar v Trnovem pri Kobaridu. Pisal je svojemu prijatelju, ravnatelju g. Antonu Lebanu v Komnu. Pismo je datirano iz Candide 26. novembra 1915, a v Komen je došlo dne 13. decembra. V pismu pripoveduje med drugim: Lebanovo pismo od 28. oktobra 1915 je prejel dne 24. novembra. To pismo, ki je bilo pisano v nemščini, je došla
tja, očetovega — slovenskega pa ni prejel! Večkrat je pisal domov na Volčjigrad, a vedno brezuspešno, ker so se pisma baje — po-izgubila! Nadeja se zdravja«in čimprejšnega svidenja. Italijanska vlada mu plačuje 80 centezi-mov na dan in ravno toliko sestri Mariji. Stanuje v privttni hiši. Drugače bi bilo dobro, pogreša pa peči. Tam je mnogo žita, kostanja in drobnice, ovac in koz. Klima je mila, ?judstvo prijazno. Prosi, naj se vsebina pisma sporoči njegovemu očetu in sorodnikom. — Candida je mesto v spodnji Italiji pod Vezuvom. Naslov je: Ivan Štolfa, župni vikar, Candida (Avellino). V vojnem ujetništvu v Italiji.
— "Centralna posojilnico", re-gistrovana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, sedaj začasno v Ljubljani, Pražakova ulioa 3/fI., naznanja, da bo obrestovaJa odi. januarja 1916 dalje do preklica iranilne vloge po 4
Pri Zagori.
(Piše Simon Širea.) Dvainštiridesetletni mož, o e čestero otrok, doma iz Brd, ki ne ve za svojce, je korakal z opešano ^iojo iz jarkov. V spremstvu dveh mož je oče krvavel iz ust in brez vzdihljaja je nadaljeval svojo pot. — Tako korakajo junaki!
Ni vprašal po domačih. Živogo-reče oči so se obračale po sarutej-cih, katerih enega je ranjenec vprašal po tovarišu Zalarju. Ni fc-a! Lahi so ga odpeljali v svoj lazaret. Bil je težko ranjen in ni se mogel več braniti.
Bog ž njim!" je vskllknil stari vojak.
Pridirjal je sanitetni avto in naložil je težko ranjene vojščake. Med njimi je bil tudi naš 'Bric'.
o blatni cesti je dirjal avto proti Prvačini. Tam so odložili bolnike v lazaret. Le eden od njih je še ležal na sanitetni preprogi. Vojaški zdravnik pristopi in potir pije ga za žilo. "Nič hudega," pravi gospod, "odložite moža".
Storil je svojo dolžnost do zadnjega vzdiha. Bleda smrt ga je poljubila v večni sen. Omahnil je tik ob meji svojih moči. Prav tam ga je srečal blagor blagoslovljenih, hitel je z njimi v daljo, nepopisno daljo neskončne sreče. Vzel je s seboj spomin in ljubezen do svojcev in do rodne zemlje, katero je tako goreče ljubil . . .
Zvonovi molče; a čut Slovana, ob meji izdajstva vskipeva v srdito maščevanje, katero pokojniki prepuščajo svojim sinovom.
—	Iz ruskega vjetništva se je svojcem oglasil Ciril Peternelj iz Cerknega na Primorskem. Piše, da se nahaja v Venevu v tulski guberniji, e 30 drugimi slovenskimi častniki. Njegova dopisnica, oddana 28. oktobra, je hodila do Ljubljane do 3. t. m.
—	Odlikovanje. Njegova c. in kr. Visokost gospod nadvojvoda Franc Salvator podelil je gospodični Avgusti pl. Mattanovich, u-čiteljici na mestni dekliški šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani, srebrno kolajno "Rdečega križa" z vojno dekoracijo. — Gospodična pl. Matanovich sodeluje že od začetka vojske neprenehoma in neumorno kot nadzorovalna dama garnizijske bolnice v II. državni gimnaziji.
Zanesljivo pride sedaj -.
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošli jatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
K100 velja sedaj samo $13.50, K 50 samo $6,90
s poštnino vred.
Frank Sakser
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.

VAŠKI POHAJAČ
Potmi.—Spisal Pad«oričan.
n.
Težko je umiral Trznar. Oslabel še ni bil toliko, da bi pozdravljal smrt kot rešiteljico pozemelj-skega trpljenja; bil je še trden, saj je živel žele nekaj čez petdeset let. Delal je pridno in gospodaril dobro, da se je dom ž njegovim gospodarstvom pospel med sosednimi domovi, ne po višini ali zunanjosti, temveč gmotno. Hiša in zemljišče sta bila brez dolga, in marstkak goldinar je bil varno na posedi pri sosedih. Trznar ju je šlo vse dobro in gladko., žalostil in jezil ga je samo najstarejši sin Jerom. Veliko si je prizadejal, da bi ga obdrial na pravi poti, veliko se trudil, da bi mu olajšal življenje. Toda dfmbolj ga je ljubil, tembolj ga je sovražil sin in mu nagajal, kolikor je mogel. Celo sedaj, ko je ode ležal, ogibal se je sin hide in ni maral priti k očetu, ni ga hotel pogledati niti za tre-notek. Prišel je pač, kadar ga je prignala lakoma, toda ni pristopil k očetovi postelji, da bi ga tolažil, ampak je vselej hitro odšel po svojih čudnih potih.
Oče je pa hrepeneč čakal trenutka, ko pristopi ljubljeni sin k postelji, da si napase ž njim oči, in mu s slabotnim glasom dopove, da ga ljubi, da naj mu odpusti, ako je Ml ž njim kdaj trd in osoren. Izpraševal je vedno, kje je, in prosil, naj ga pokličejo k njemu. Toda sin je bil trdosrčen, s kletvijo in roganjem je odgovarjal solzam matere, prošnjam sestre in brata, bežal je z doma in begal po samotnih rebrih in dobravah, posedal po zakotnih krčmah in pil — pil na blaznost
Kako rad bi bil oče prvorojencu oporočil kmetijo, toda vedel je, da mu ne sme, ako neče uničiti vse domačije, ako neče, da se njegovi ljudje ne razkrope po vsej Krajini. Vedel je, da mu ne sme izročiti gospodarstva, ker je bil sin hudoben, pa tudi še bolan na umu. To je oče dobro skrival na srcu, ker je mislil, da drugi tega ne vedo, to pa zato, ker se je Jeromu le malokdaj bolj poznalo. Takrat je bil pa vselej bolj divji in je pohajal po samotnih potih, ali pa pil, kolikor je mogel.
Iz tega važnega vzroka je Trznar oporoiil domačijo drugemu sinu, izgovoril je pa Jeromu pri hiši dobre hrano in stanovanje do smrti, obleko in pa nekoliko denarja po previdnoeti gospodarjevi.
Poslsdnji dan je bilo pred njegovo smrtjo. Oslabel je bil že toliko, da mi mogel glasno govoriti. Okoli postelje so stali žena, otroka, sorodniki, sosedje, toda bolnik še ni bil ladovoljen, z očmi je iskal nekega obraza, in kadar so se odprla vrata, pogledal je, ne prihaja li oni, katerega si najbolj želi njegovo očetovsko srce.
"Jerom, moj sin!" vzdihoval je s slabotnim glasom in proseče upiral oei v ženo, kakor bi ji hotel reči: "Poišoi mi sina, privedi mi ga!"
Pač so ga iskali povsodi, toda Jerom se jih je ogibal; najti ga ni bilo nikjer.
Zaman je bilo pričakovanje, zaman hrepenenje očetovo, sina ni bilo.
Smrtni znoj mu stopi na čelo, solze mu zaiskre v očeh. Zroč ma lo razpelce v desnici, vzdihne globoko in botlo:
'*Odpuieam mu."
In s tem vzdihom zapusti njegova daša trohljivo telesno posodo Mrtvaška bledoet prevzame njegov obraz, mrliški duh se polago ma rasli je po hiši.
Žena in otroka obupno zaplače jo, sosedom in sorodnikom se zres ne obrazi in solze sočutja jim zaigrajo t očeh. Ganilo jih je hrepenenje očetovo po otroku, in marsikomu se je pristudil nepokorni, neusmiljeni sin.
Trsnarja so devali na oder, cerkveni zvonovi so pa otožno peli mrtvaško pessm, oznanjajoč na široko, da se je preselil zopet nekdo s sveta, in so poživljali k molitvi za njegovo dušo, ki potrebuje mor da usmiljenja božjega.
Votle brnenje zvonov je napolnilo tudi ozračje Puste Drage. Toda tam ni obiutll nihče teh resnih »rokov, glasnih opominov. Vinski duhovi so praznovali svoje hrum-ne in nesramne veselice. Sin je pil, sin je pel in se razuzdano ve-
selil očetove smrti, saj je bil uver-jen, da napoči sedaj zanj doba slo-bodnega življenja, slobodnega in neizmernega popivanja, brez opominov in prošenj skrbnega očeta.
Tiha noč se je umikala belemu dnevu. Zvezde so bledele in izginjale, mesec je lezel za gore, jutranje nebo se je jasnilo in rmeni lo, zvonovi so naznanjali mlado jutro. Takrat se pred Čampljevo krčmo v Pueti Dragi vzbudi naš znanec Jerom. Mel si je zaspane oči in ugibal, kje je. Ko dobro iz pregleda in opazi okolico, znano hišo in poleg sebe svojega sinočnje ga tovariša, spomni se vsega. Cue no se mu ni zdelo, da se je vzbudi na taki postelji, zakaj bil je že va jen vsega; potiplje se pa v žepu za mošnjico. Najde jo res, toda bila je prazna: naj jo še tako obrača našel ni ničesar. Krepka kletvica je bila njegova jutranja molitev in če bi se bila njegova želja res iz polnila, pogreznil bi se bil v tistem hipu eleparski krčmar Čampelj v neizmerno peklensko žrelo. Ža je bilo Jeromu za denarce in pre mišljal je, koliko je zapil. Toda ni se mogel spomniti. Kazalo mu ni drugega, kakor iti domov, da dobi tu kaj denarja, saj je vedel da mu ne zaupa v vsej Krajini no ben krčmar niti bora. Vstane in prevali berača, hoteč ga prebuditi Berač nekaj zamomlja in spi da Ije.
"Alo, malhar, na noge! Oprtaj vrečo in pojdi za kruhom! Vse maš prazno, malho, mošnjo in želo dec," zavpije mu na uho Jerom.
Toda dedca ne premoti vpitje prav nič.
"Stara goba je popila več vina kakor jaz. Čakaj, malhar, drugič ti že pokažem, kako se pije na ptuj račun!"
Po teh besedah Jerom odide po poti v Korita. Nič ni bil dobre vo Ije. Glavo je imel ttežko od zauži te pijače, lačen je bil in denarja ni imel več. Domov ni šel rad Vedel ni, ali še živi oče ali je že mrtev, toda s tem si ni belil preveč glave, sovraštvo se mu je obudilo zopet z vso silo, da bi očeta naj rajši ne videl, ne živega ne mrtve ga. Premišljeval je, kje bi dobi denarja. Čudno je bilo res, da je dobil Jerom doma kak krajcar, ker so vedeli, da vse zapravi. Sam ni prosil nikogar, rajši je odnesel kako kokoš, žito, ali kar se je da lo premakniti in v denar spraviti Dajala pa sta mu denarja oče in mati: mati zato, ker se ji je smilil, oče si ga je pa hotel s tem pridobiti. Tako je imel Jerom za pija čo vedno nekaj.
Solnce še ni bilo izšlo, ko pride Jerom v vas; ljudje so ravno vstajali. Nekako čudno mu je bilo pri srcu ,ko se je bližal domači hiši, in nekaj se je zopet oglašalo njegovih prsih:
"On je tvoj oče, tvoj rodni če!"
Toda Jerom tega zoprnega, pa resničnega glasu ni mogel preglu-šiti.
Ko stopi v vežo, osupne, zakaj v hiši je bilo vse nenavadno mirno in pospravljeno; zadišalo mu je po gorečih svečah in še neki drugi duh mu je silil v nos.. Jerom po-stoji in posluhne. Iz hiše mu u-dari na uho jednakomerno šepetanje, iz čumnate pa globoko vzdihovanje. Te vzdihljeje je poznal dobro, saj jih je čul čestokrat; ta ko je vzdihovala le njegova mati. — Hoteč vstopiti v hišo, odpre vrata. Toda ne stopi še čez prag, opre se na podboj in zre v hišo, kjer je imel mnogo zreti. Na visokem odru je ležal med platnom mrlič, njegov oče; sveče so dogo-revale, nekatere pobožne ženice so sključeno sede v pol v spanju molile za dušo pokojnikovo. Pri njih je sedela njegova sestra in objokana zrla v truplo očetovo.
Jerom je hotel zbežati, toda ne ki notranji nagon ga je zadržaval, da se ni mogel umakniti.
Sestra se ozre in ugleda svojega brata.
"Jerom! — moj brat!" vzklikne otožno in se mu približa. "Kje si bilf Od kodi prihajaš t Iskali smo te ves dan, a nismo te našli. Zakaj nisi prišel k svojemu očetu t — Oh, Jerom, Jerom!"
"Molči, molči, sestra! Ne blebetaj ! Kdaj je umrl oče ?"	i "Jerom T Ali nimaš v prsih si-novskega srca, da te ne gane po-
gled mrtvega očeta T Ali nimaš nobene solze, da bi jo potočil iz žalosti? Jerom, ne bodi tako trdosrčen, pridi in poklekni k odru, naglčj se očetovega obraza, katerega vidiš zadnjič na tej zemlji! Moli za dušo očetovo, prosi ga od-puščenja — za vse — — "
Govoreč ga prime za roko in ga vleče k odru; on se pa ne more u pirati njeni volji in se bliža odru Odkrije se, seže po kropilu in pokropi z blagoslovljeno vodo svojega mrtvega očeta; nato se spusti na kolena, in ustnice se mu zamajejo. Opazoval je mirni obraz očetov, katerega že dolgo ni mo gel gledati tako brez sovraštva In hipoma se mu zazdi, da gleda oče z onega sveta nanj; vsaj tako so ga premotile na pol odprte oči očetove.
(Dalje prihodnjič.)
V dobi klobas.
Spisal M. C.
Enkrat na leto, to je v predpu stem času, nam napoči srečno in težko pričakovana doba kolin in klobas. Ker se pečajo tudi naši Slovenci kaj radi osobito v seda njem času z izdelovanjem klobas naj bodo za enkrat namenjene te vrstice v počast klobasam, katerih se človek najrajši tedaj spominja kadar ima pripravljene pred se boj na krožniku poleg kislega ze lja.
Niti v Wolfovem, ali Hubado vem slovarju ne morem najti iz vora klobase. Jaz si tolmačim to besedo sledeče: Deblo klobase je kolo" in "bašem." Saj je skoraj vsaka klobasa podobna kole ščku, ki je nabasano z mesom Nihče mi ne more torej ugovarjati, da ni klobasa, in sicer še prava suha kranjska klobasa pristno slovenskega izvira kakor gori men j eno.
Klobase delimo v tri glavne raz rede in 3icer:
1) Prave klobase 2) klobase to baka in 3) klobase na životu, ako ti jih kdo z bičem naredi. V prvi razred, ali razred pravih klobas prištevamo: mesene, jetrne, krvave, riževe in kašnate klobase. Me sene se pa delijo zopet v: sveže in suhe klobase. Ako se bolj debela mesena klobasa zelo postara jo nazivamo "salama;" te imajo-posebno naši Polentarji kaj v čis lih, osobito če so narejene iz oslovskega mesa. Poleg pravih mesenih klobas imamo še tudi "divje" vrste klobas, to so: pasje klobasi ce (Hot Dogs) ali (krenbirštelni) Te je osobito dobiti v New Yorku na Coney Islandu v poletnem času in so v sili s hrenom in "ženo J'om" še precej dobre.
O klobasah tobaka in klobasah na plečih za danes ne bom govoril. Prve ljubijo naši starokrajski čikarji, slednjih pa ne ljubi nihče, ser so prehude in preobčutne kdor pride ž njimi v dotiko.
Kar se tiče zgoraj omenjenih krvavih klobas moram dati prednost in častno mesto tržaškim krvavicam. Ko sem živel pred leti v Trstu, se mi je ta vrsta klobas najbolj dopadla. Čemu pa? — Me boste morda vprašali? — Zato ker devajo Tržačani vanje tu di sladkor, rozine pignole in cimet. Kadar uživa človek tako klo baso, misli da ima tudi potico > ustih.
Tudi klobase imajo svojo klo-Dasno rodbino. Klobasa, če je velika, je in ostane klobasa, — manjšim, ali hčerkam klobas, pa pravimo "klobasice." Klobasam najbližjem sorodu je "godlja, — saj jo je morda že vsakdo jedel? —
Beseda klobasa zavzema svoje častno mesto tudi v naših slovenskih pregovorih. Tako pravimo: 'Klobaso za psom metati," ali: 'klobaso za psom nositi." Raz-ago tega pregovora naj si tolmači vsakdo sam.
Še celo naša narodna pesem opeva klobase. Saj Vam je vendar znana ona domača:
"Bog živi našo gospodinjo
Klobase, klobase klobase jemo mi!"
Sam ne vem, čemu se je torej beseda klobasa ljudem tako zameri-a, da jo rabijo tudi v zaničeval-ne namene. Iz te besede je nasta-a psovka: klobasač, klobasalo, ilobasar, klobasanje, klobasati, ali klobasiniti, klobasin in kloba-sulja. Vse te lepe? besede značijo človeka, ki rad trosi in govori ne-
umnosti med svet, ali pa zganja kake neprimerne šale.
In najsi bo že kakor hoče, — vsa ta krivična nazivanja in nazi-ranja o klobasah ne bodo nikdar odvzele našim, nad vse priljubljenim klobasam stare časti in — o kusa. Torej, živele klobase!
Priporočilo.
"Podpisani priporoča vegeteri jancem svojo bogato zalogo šunk jezikov in klobas. Blago pošilja pod strogo diskrecijo v košaricah za sočivje.
Miha Klobasar, trgovec
Čudno vprašanje.
Pepček: "Ata povejte mi po vejte če je Švica v resnici še stro go nevtralna ali ne ? — Ali priha jajo luknje v švicarskem siru mor da od sovražnih krogelj?"
Času primerno.
Bogata dama: "Tako je. Pred 2 letoma sem se s svojim možem vozila z avtomobilom po Belgiji, Franciji in po Tirolskem. Sedfitj pa mož leta po Belgiji, moj šofer je na Francoskem, moj avtomobi vozi po Tirolskem, jaz pa sodim tukaj y Berlinu sama!"
Nedolžne žrtve.
Koliko človeških življenj je iz giibljenih vsako leto zavoljo tega, ker se zdravljenje bolezni opušča po zanikrnosti ali vsled skoposti. Velikokrat slišimo izraze: "Saj ta bolezen je le malenkost in bode prešla brez zdravljenja." Nena ravna bolezen se mogoče ustavi, če se pa to ne zgodi, se pa spre meni v nevarno, ali celo neozdravljivo bolezen. Pri vsaki nepriliki zvezani z izgubo okusa, zabasano-sti, koljenjem čreves, in slabosti, vzemite takoj Trinerjevo ameri ško grenko zdravilno vino, to vam bode očistilo črevesje, ter ga oja-čilo in vam pomoglo prebavati, odstranilo vam bo nervoznost in pridobilo okus. Cena $1.00. Do biva se v lekarnah. Jos. Triner, izdelovalec, 1333—39 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Za nevralgijo, in otekline udov in bolezen v mišicah vam priporočamo Triner je. o mazilo (Liniment). Cena 25 in 50c, s poštnino vred 35 in 60c.
Rojaki in ro|akln|e!
Zakaj bi Vi plačevali višje eene pri tujcih, če vam domača družba polije denar v staro domovino vedno točneje, zaneeljiv© in ceneje?
Vsako pošiljate v garantiramo.
5 kron pošljemo zdaj za........$ .85
50 kron pošljemo zdaj za........ 6.90
lOO KRON
500 kron pa za.................$67.50
Pri teh eenah je poštnina že vračunana.
Predno pošljete večje vsoto pišite nam za nižje cene, da Vam prihranimo denar.
Pošiljatve in pisma naslovite na: AMEKIKAlfBKI SLOVENEC bančni oddelek, Joliet, Illinois.
MARIJA SLUGA
2225 Se. Wood St Chicago, 111.
Telephone Canal 298
izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA
•e uljudne priporoča ale-venskim in hi'vaiktm
PETER CULIG
JAlVJVI MOTA.71 1245 So. Santa Fe Avenue,
PueUe, Celo
Izdeluje vsskoviatne pravov* ljavne listine, spadajoče v notar iko stroko za Združen« dršave h staro domovino.

POZOR!
Vsakemu, kteri ml pošlje naslove svojih prijateljev in znancev živečih v Ameriki, mu pošljem lep spomin.
Henry J. Schnltser,
bankir
141 Washington St., New Ytrk.
Ugodna prilika
NA P&ODAJ
je 280 akrov obsegajoče zemljišče, posebno prikladno za živinorejo osobito za rejo in prodajo mul Dobri pašniki za goveda in ovce Svinjerejo je pri tem še posebej priporočati. Cez to farmo teče potok in raste izborno na nji raznovrstna klaja za živino, koruza i. t. d. — Zdravo podnebje. Šole cerkve, i. t. d. Blizu železniške postaje sredi novih farmerskih naselbin, ki vedno rabijo konje in goveda. Med Mobile in Pensa cola. Surovo maslo in jajca se ondi vedno lahko proda. Na prodaj so tudi manjše parcele.
Pišite za nadaljna pojasnila na
Math Cesar, 1900 W 22nd St., Chicago, 111. (Advert. 1—4)
UrIM Uidirtikiii Ci,
POOR1EN1K1
PeMfo • katerim ee v evert If MTMli.
Union * D. St., PnoUo, Colo.

Na
Stavbiasko in ptsojilno društvo
'SLOVENSKI DOM9
Chicago, 111.
Domače podjetje. Ustanovljeno in inkorporirano po zakonih države Illinois. Sprejema hranilne uloge in po-sojuje denar na posestva in na delnice tega društva. Delnice se plačujejo po 25c na teden in vrednost vsake delnice naraste v teku 6 let in 4 mesecev na $100.00 (sto) dolarjev..
Rojaki! Poslužite se tega izbor-nega načina.pri hranjevanju!
Rojaki izven Chicaga! — Pišite za pojasnila!
Louis Duller, predsednik. Jos. Steblay, tajnik, 1840 W. 23. St. Frank Banich, blagajnik.
Uovsneem in Hrvatom pri poročam mojo gostilno
"Hotel Flajnik",
SMO Pann Avenue, v kateri to*m vedno sveie PITO, ŽGANJE, VINO IN RAZNO VB8TNE DRUGE PIJAČR. Priporočan, m cenjenemu občinstvu v nsjobilnejši obisk. — Vsi snanci in nesnansi vedno dobrodošli I NA SVIDENJE I FLAJNIK, LAfTHIK, Ave. . Ptttsfrnrg, Pil
Imam v zalogi
MOHORJEVE KNJIGE
za leto 1916 Iztia (6 knjig) stane po pošti $1.50.
Sprejemam tudi udnino za leto 1917, ki znaša kakor vedno za Ameriko jeden dolar.
Kedor naroči knjige, ali pa vplača udnino za prihodnje leto, ta dobi proti doplačilu 30c trideset kvadratnih čevljev veliki stenski zemljevid vojskujočih se držav, ki je jako natančno izdelan.
ALOIS SKULJ,
P. O. Box 1402 — New York, N. Y.
ft
f1 \ CM edini slovenski me-Vftij 9 sečnik, kteri izhaja 36 straneh vsak
na
mesec in velja za vse leto samo en dolar —Posamezne itevilke 25c.
Naslov:
"6is", 2711 S. Milkrd Av.t Chicago, III,
Barbara Stajdohar
807 Chicago St., Joliet, m. (blizu slovanske cerkve) se priporoča Slovenkam in Hrvaticam za izdelovanje kit. Iste de-am iz česanih ali izpadlih las. Dalje izdelujem iz las ženske in moške verižice za ure, prstane rasno cvetlioe in druge okraske, primerne za božična darila. Rojaki, podpirajte rojakinjo I (Adv. 11. 17.15. — 2. 17.10.)
zdravnik
Ptysisiea Isriess
Vrhovni zdravnik K.V K. J.
900 N. Chicago St
Corner Clay St.,
JOLIET, ILL.
Uradne mre: 10—18; t—4; 7__g Chicago telefon:
Frank Petkovšek
Se teste pri»ero«a i m ekeKeL
kegan
TEL.: CANAL «0C7.
PRVA SL8VENSK0-HRVATSKA
MLEKARNA
F. GRILL'S DAIRY
13 IS W. 22n4 St.. Chicago. III.
Pozor gospodinje! Ako rabite pri gospodinjstvu sveže mleko, doto« sladko, ali Idslo smetano, (Cream) ali oknsno, doma narefeno masla,
(Butter) oglasite v moji mlekarni.
Jaz prodajem mleko, ki je pasterizirano; dobivam ga naravnost od far> merjev. Mleko je preje natančno pre. sku&eno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre is mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom refeneem.
Mleko razvažam po hiiah točno vsak dan o pravem časa.
Za obilna naročila se toplo priporočam:
rHAAJC CHILL.
■In«—fc« fci.uhi
Telefon: 617 R.
LOUIS M. PTAK
oblastv. potrjeni
POGREBNIH
210 St. Marti* Street
PERU. ILL.
Se toplo priporoča roiakom Slovencem v Peru, La Saile, Oglesby in Depue, m., za oskrbo pogrebov. Jaz sem rodom Ceh in sem edini pogrebnik v tem kra tu ter okolici, ki je tudi člaa K S. K. J. Na razpolago imam vedno ambulanfiol voz, ter kočije za razne prilike: poroke* krsti je, itd. Clui podpirajte £la*aJ
Važen nasvet
Ake ste v zadregi, da morda potrebujete
ODVETNIKA ALI ZAGOVORNIKA
obrnite se za asupne na:
August W. Kerr-a
ki Vam bode stal na strani ia pripomogel do Vaših pravic. Ts odvetnik ie prijatelj delavcev, ker je vrhovni svetovalec ia odvetnik velike unije
United Mine Worker* of America,
THjtri.t 12.
Osobito se priporoča delavcem v odškodninskih teibah. Njegov naslov je:
A.-W. KERR,
ROOM SlO-sil FERGUSON MJUJMNC