Naročniki in bralci Glasa, pripravljamo nagradno žrebanje, Več o tem boste lahko brali v naslednjih številkah. Zamudniki, pohitite s plačilom naročnine! LETO XXIII. — številka 34 ^»tanovltelll: obč. konference SZDL Je»enice Kranj, Radovljica sk. Loka Tržič. - Izdaja CP Gorenjski tisk ^ran). - Glavn urednik Igor Janhar *" Odgovorni urednik Albin Učakar Glasilo socia listicne zveze delovnega ljudstva Kranj, sreda, 6. v. 1970 Cena 50 par Ur* .zhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. faruarja 1960 trikrat tedenska* Od 1. Januarja 1964 kot poltednlk* In e4-»r ob aredab In s o b o t a k za gorenjsko »Vam, ki ste tu trpeli in umirali!« Ob 25. obletnici osvobodi t-e je francosko društvo nek-a"jih internirancev mautha-Usenskih taborišč »Amicale« ^redilo veliko spominsko Potovanje svojih članov in njihovih svojcev v kraje trp-*Jenja med drugo vojno. Obi- skali so Mauthausen ln podružnice tega zloglasnega taborišča v Avstriji. Skupina 130 političnih jetnikov, katerih večina je gradila predor pod Karavankami z obeh strani Ljubelja, je prišla obujat grenke, nikdar do kraja izbrisane spomine na to stran Karavank, ogledat si nekdanjo »kaznilnico v snegu«, kot imenuje to taborišče avtor knjige o strahotah Ljubelja Gaston CharleV V ponedeljek dopoldne se je ljubeljska skupina najprej Štafeta mladosti na Gorenjskem *^ranJ, 5. maja — Danes ob *^tih popoldne je prispela v *J»»J 25., jubilejna štafeta Juadostl s pozdravi in jjfjboljšimi željami jugo-*£.Van,ke mladine predsed-J*« republike Titu ob ^Kovem 78. rojstnem dne-I • Na savskem mostu se J zvezni štafeti priključila 1«S lokalna Štafeta škofje-"***e mladine. V domu JJLA *J »tafeti pričakali predstav-a*1 družbenega ln politidne-•* avljenja kranjske občine. pozdravno pismo predsedniku Titu pa je prebral predsednik kranjske mladine Zvone Filipovič. V kulturnem programu je sodeloval pevski zbor kranjske Gimnazije in recitatorji, po sprejemu pa Je bil v domu JLA mladinski ples. Štafeta je nato nadaljevala pot do Tržiča, kjer jo Je pred občino sprejela tamkajšnja mladina ln izročila svoje pozdrave predsedniku Titu. Približno ob pol osmih pa Je bila štafeta že v Radovljici, kjer so njej na čast zaigrali godbeniki Iz Lesc, zapeli učenci osnovnih šol in recitatorji. V Radovljici je štafeta tudi prenočila. Jutri, zgodaj zjutraj, bodo ponesli radovljiški pionirji štafeto mladosti proti Jesenicam, kamor bo prispela okrog osme ure in po krajšem postanku nadaljevala pot po Zgomjesavski dolini m Vršiču, kjer jo bodo sprejeli pionirji Primorske. —j k poklonila spominu umrlih na avstrijski strani predora, kjer je bilo tako Imenovano »severno taborišče«, odtod pa so prišli na jugoslovansko stran. Resnično drage goste, ki so doživljali tiranijo nacizma skupaj z nami na naših tleh, zamreženi v bodečo žico in obkoljeni med štiri stražne stolpe, je pozdravil predsednik občinske skupščine Tržič Marjan Bizjak, za njegovo dobrodošlico, vse drugačno, kot so jo doživljali pred 27 leti kot malovred-ne številke, pa se je zahvalil vodja francoske skupine g. Andre Laithler. Nekdanje prijatelje so prišli pozdravit tudi nekateri Tržičani, ki so jim v teh težkih dneh najbolj pomagali ln z velikim tveganjem tudi mogli pomagati, pozdravili so jih predstavniki združenja internirar cev Iz Ljubljane in družbenopolitičnih organizacij občine Tržič« Narodne noše in godba na pihala pa so sprejem še pope« strili. Nekdanji interniranci ln njihovi svojci so položili ob vhodu v predor pod spominsko ploščo venec in se v tišini, skoraj nekdanji grozotni tišini, spomnili tistih, ki so tu dotrpell. Včeraj je bila komemora-tlvna svečanost ob nekdan-njem taborišču pri spomeniku. Danes dopoldne pa s« vračajo v domovino. Upamoj da so se uresničile besede g. Lalthierja »nismo presen« ni, da nas Tržičani tako prijazno sprejmejo« ln da so s« počutili v nekdanjih krajih najhujše groze drugače, lepše« srečno. ' •ok JESENICE Občinska priznanja OF podeljena Včeraj popoldne je bila na Jesenicah seja predsedstva občinske konference SZDL, na kateri so razpravljali o podelitvi priznanj osvobodilne fronte in o uresničevanju sklepov zadnje seje predsedstva. -Jk RADOVLJICA Danes (sreda) se bosta popoldne sestala oba zbora radovljiške občinske skupščine. Med drugim bosta obravnavala poročilo komisije za pripravo programa nadaljnjega razvoja lesne industrije ter razpravljala o ustanovitvi krajevne skupnosti Ribno in o kulturno-prosvetni problematiki v občini. A. 2. V družbenem centru v Lescah bo danes zvečer (sreda) slovesen zaključek politične šole, ki jo je organiziral komite občinske konference ZK v Radovljici. Ob tej priliki bodo ocenili potek šole, povabili pa bodo tudi vse Člane ZK, ki so bili V občini letos sprejeti v organizacijo. A. 2. TRŽIČ 1. maja so prebivalci Sebenj odprli lepo urejen dom družbenih organizacij. Zasluga obeh krajevnih organizacij (SZDL in krajevne skupnosti) in požrtvovalnosti vseh vaščanov samih je predvsem, da so dobili ustrezne prostore. V bivši pekarni so s prostovoljnim delom zlasti članov mladinske organizacije in smučarske sekcije v Sebenjah adaptirali začasno en večji prostor, v prihodnosti pa nameravajo pridobiti še enega manjšega. V klubu bodo zdaj lahko sestanki krajevnih organizacij, mislijo pa tudi na klubsko življenje, zlasti mladi. Zaživela bo tudi šahovska sekcija, ki bo tako prva v občini imela na razpolago tudi prostor. Svečani otvoritvi so prisostvovali predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, prostor pa je odprl podpredsednik izvršnega odbora občinske konference SZDL Tržič tovariš Miloš Savič. -ok Stalna zbirka v tržiškem muzeju V petek ob 18. uri bo trži-iki muzej ob jubilejnih proslavah odprl stalno zbirko, ki zajema 3 med seboj povezana Časovna obdobja življenja mesta in okolice: delavsko gibanje pred letom 1941, Tržič v NOB in Tržič v letih povojne graditve do današnjih dni (1945—1970). Poleg obsežnega dokumentarnega fotografskega materiala, ki prikazuje vsa tri razdobja, partizanskih in okupatorjevih letakov in lepakov bodo razstavljeni številni predmeti, povezani z ljudmi in dogodki tega časa, predvsem iz razdobja NOB: ciklo- stil tehnike kokrškega odreda, linorezi iz tehnike, glasila OF in KPS, predmeti iz tabo-fišča v Podljubelju, orodje in orožje, izdelano v orožarni kokrškega odreda idr. Celotna zbirka zajema 230 enot. Ta zbirka bo zdaj obiskovalcu marsikaj razodela o utripu delavskega in partizanskega Tržiča, zlasti bo lahko obogatila tudi šolski pouk zgodovine domačega kraja, pokazala pa tudi smer nadaljnjega razvoja, saj se bo z vsakim letom dopolnjevala. -ok Obisk iz Savone Kranj, 5. maja — Na povabilo občinskega sindikalnega sveta Kranj je davi prispela na 5-dnevni obisk v Kranj 5- O turistični problematiki Gorenjska turistična zveza je za danes popoldne povabila na pogovor predstavnike turističnih društev, krajevnih skupnosti in nekatere druge iz kranjske občine. Govorili bodo o turistični problematiki v posameznih krajih v občini. A. 2. članska delegacija sindikatov iz italijanskega mesta Savone. S sindikati v tem italijanskem mestu namreč kranjski sindikati sodelujejo že nekaj let. — Včeraj dopoldne so se prc.lstavniki lz Savone pogovarjali na občinskem sindikalnem svetu o delu in vlogi sindikatov pri nas, o samoupravljanju, varstvu pri delu, o socialnem zavarovanju itd. Med obiskom pa si bodo ogledali nekatere delovne organizacije v občini, kulturne, zgodovinske in turistične zanimivosti. Sprejel jih bo tudi predsednik občinske skupščine. — Delegacijo vodi Pletro Viazzi. A. 2 Na ponedeljkovi slavnostni seji občinske konference SZDL škofja Loka, ki je bila v sejni dvorani občinske skupščine je šest zaslužnih družbenopolitičnih delavcev ter aktivistov prejelo srebrna priznanja OF. Nagrajenci so: Pavla Benedik iz Vovč, France Bevk iz Sovodnja Ivan čemažar iz Form, Vinko Govekar iz Žirov, Janez Mrak iz Škofje Loke in Valentin 2agar iz Reteč. Odličja sta slavljencem izročila predsednik občinske konference SZDL Janez Thaler in tajnik Ciril Jelovšek. Na seji so tudi razglasili rezultate tekmovanja med KO SZDL, v katerem je sodelovalo 17 od skupno 34 organizacij. Odločilni pri določanju vrstnega reda so bili naslednji kriteriji: izvedba lanskih, volitev; rast članstva; pobiranje članarine; pošiljanje po- ročil; programiranje in izvrševanje delovnih nalog; sodelovanje prebivalcev pri reševanju krajevnih problemov ter organiziranje kulturnih prireditev in raznih predavanj. Prvo in drugo mesto si delita KO Cešnjica in KO Lajše, tretja je KO Bukovi- ca, četrta KO Roteče, peta KO Dražgošc itd. Za peterico najboljših organizacij so predvidene tudi denarne nagrad^ Cešnjica in Lajše tako prej* mejo po 2750 din, Bukovic* 2000 din, Roteče 1500 dift' Dražgoše pa 1000 din. -18 Kranjska mladina na Reki Jutri, v četrtek, 7. maja bo odpotovala na Reko 42-član-ska skupina kranjskih mladink in mladincev, članov folklorne skupine iz Save, košarkarjev, rokomet ašic in igralk namiznega tenisa, kjer bo od 7. do 10. maja 15. jubilejni mladinski festival Bratstvo in enotnost, na ka- terem bo sodelovalo 650 mU" dincev iz Bitole, Bosanskega Samca, Gornje Radgone, Ki* nja, Nikšiča, Niša, Priština Slavonskega Broda, Suboti«** Zagreba in Reke. Ta festlv** bo letošnja največja manifestacija mladosti v n*** državi. -J* GORENJSKA KREDITNA BANKA BLED »JESENICE* KRANJ« RADOVLJICA* ŠKOFJA LOKA-TRŽlO ¥ELIK0 HAERAĐHDZREBAHJE Za vlagatelje, ki v času od 1. 11.1970 do 31. VIL 1970 vloie na-hranilno knjižico ali na devizni račun — Din 2000 - vezano nad eno leto — Din 1000 - vezano nad dve leti — Obnovijo v navedenem ca»u rok-vezava Za vaak navedeni polou en irebni listek Za večji polog več zrebnlh listkov 19.8.1970 t* JESENICAH Hranilne vloge obrestujemo: — navadne 6% — vezane nad 1 leto 7% — vezane nad 2 leti 7,5/ Sredstva na deviznih računih obrestujemo: — navadna 57. v devizah 1/.v dinarjih — vezana nad I leto II v devizah 0,51 v dinarjih 100 1 osebni avto »750 Zastava« 5 pralnih strojev »Gorenje« 5 hladilnikov 170 »Gorenje« 5 koles Pony »Rog« 10 tranzistorjev »Bled« UKW 5 elektr. gramofonov »Iskra« 9 brivnikov »Iskra sixtant« 10 garnitur »Girmi- Iskra« 10 ur - potovalnih budilk 10 jušnih servisov 10 garnitur brisač 10 jedilnih priborov 10 el. likalnikov »Rovventa« Zelezarji v prvem tromesečju uspešni V sredo, 29. aprila, je predsednik Franc Kobentar sklical 10. redno sejo delavskega sveta železarne Jesenice. Po Pregledu sklepov z zadnje seje so najprej poslušali poročilo direktorja finančno-raču-skega sektorja dipl. oec. Franca Bravharja o analizi finančnega rezultata za prvo trome-sečje 1970. Ugotovili so, da so "ili rezultati kljub pomanjkanju osnovnih metalurških surovin in začasni ustavitvi enega plavža zelo uspešni. V tem obdobju so presegli tako Plan blagovne proizvodnje *°t realizacije. Vsekakor je to posledica zelo dobrega dela Vsega kolektiva. Ustvarjeni ostanek dohodka v prvem tromesečju pa bo po predvidevanjih do konca polletja splahnel zaradi stalnega poviševanja cen osnovnih metalurških surovin. Delavski svet Je bil seznanjen z ugotovitvami opravljenega pregleda zaključnega računa Železarne za ■Jeto 1969, ki ga je izvedla Služba družbenega knjigovodstva. V zvezi s tem je bila sprejeta tudi sprememba, da se regresi za plačane dopuste rie izplačujejo več iz oblikovanih osebnih dohodkov, ampak iz sredstev skupne porabe. S tem pa odpadejo tudi Prispevki, zato bodo le-te za leto 1969 poračunali pri rednem obračunu osebnega dohodka za mesec april. Kljub naporom strokovnih služb železarne, da bi vsaj za letos zagotovili zadostne količine koksa iz domačih in tu-•Ph izvorov, jim to ni uspelo, fazen trenutno edine rešitve s Precej neugodno pogodbo o dolgoročnem sodelovanju mfcd Železarno in koksarskokemij-skim kombinatom Lukovac. zaradi pomanjkanja koksa na svetovnem trgu in dejstvo, da domača proizvodnja koksa ne Pokriva celotnih potreb Jugoslavije, je DS sprejel sklep, s katerim je potrdil izredno težko pogodbo, da si zagoto-vtjo koks v čim večji količini. Kljub pogodbi pa niso uspeli dobiti toliko koksa, da bi si zagotovili obratovanje obeh plavžev do konca leta. Po pogodbi bodo letos dobili iz KKK Lukovac 91.000 ton, v letu 1971 120.000 ton, v letu 1972 in v naslednjih letih pa 130.000 ton grobega koksa in 24.000 ton drobnega koksa, ki ga bodo trošili na aglomeraciji. Petnajstletna pogodba pa obvezuje Železarno, da v dveh letih od leta 1972 dalje uroči KKK Lukovac za izgradnjo novih kapacitet 8,620.000 din. KKK Lukovac bo s 6 % letno obrestno mero odplačeval znesek osem let od dneva pričetka obratovanja zgrajenih kapacitet, vendar najkasneje od 1.1. 1974 dalje. Na seji so sprejeli tudi odpoved direktorja finančno-ra-čunovodskega sektorja dipl. oec. Franca Bravharja, ki odhaja na drugo delovno mesto in direktorja kadrovskega sektorja inž. Lojzeta Poharja, ki odhaja v pokoj. Obema so izrekli priznanje za njuno vestno in dobro delo in imenovali razpisni komisiji za razpis delovnih mest. O stroških vzdrževanja v letu 1969 je poročal direktor tehničnega sektorja Bogomil Homovec, o ukinjanju nerentabilne proizvodnje pa direktor sektorja za ekonomiko inž. Ivo Arzenšek. Postopno-izločanje nerentabilne proizvodnje iz proizvodnega programa železarne je v skladu s sanacijskim načrtom, ki ga je delavski svet sprejel spomladi 1969 za obdobje do leta 1973. Razlogi za to so predvsem v iztrošenosti naprav in nizki produktivnosti, zastareli tehnologiji, visokih stroških vložka in predelave, težkih fizičnih in zdravstvenih delovnih pogojih in ker je možnost preusmeritve predelave jekla v rentabilno proizvodnjo v sami železarni ter delitve dela v okviru združenega podjetja Slovenske železarne. V zvezi s tem pa so v Letos Škof ja Loka — Žab u i ca Direktor cestnega podjetja Kranj nam je povedal, da so se zadnji dan aprila sestali Predstavniki republiškega cestnega sklada, Cestnega Podjetja Kranj in škofjeloške občine in se dogovorili o ureditvi ceste Kranj - škof ja Lo-*a- Znano je, da je ta cesta Praktično nemogoča za pro-•net z motornimi vozili. Na sestanku so se dogovo-riu. da bi letos obnovili od-*ek Skofja Koka - Žabnica d° žabniškega mostu. Projek-. *f za obnovitev bo pripravilo ^^stno podjetje Kranj, sred-*tva pa hi zbrali tako, da bi porabili letošnja sredstva republiškega cestnega sklada (milijon novih dinarjev), del bi prispevalo Cestno podjetje na račun cestnega sklada za prihodnja leta, za preostali del pa bi škofjeloška občina najela kredit. Predvidevajo da bi obnovitev veljala okrog 2,4 milijona novih dinarjev, i Cesto Kranj - žabnica bodo letos zakrpali kot običajno. Prihodnje leto pa bi ta odsek prišel v I. prioriteto obnovitvenih del. Razen tega bi prihodnje leto uredili tudi žabnlški most. A. Z. izdelavi projekti za uvajanje proizvodnje nekaterih novih kvalitet, ki bodo ustvarjali nižjo akumulacijo. Delavski svet je s tako orientacijo potrdil tudi načela, ki jih je predložila kadrovska služba za preusmeritev oziroma prekvalifikacijo delavcev iz ukinjenih obratov na nova delovna mesta in spremembo 97. člena pravilnika o delovnih razmerjih, ki vnaša določene olajšave pri premeščanju starejših delavcev na nova delovna mesta. Poročilo, ki je bilo posredovano članom delavskega sveta o prehodu na skrajšani delovni teden, ugotavlja, da je 38 °o zaposlenih že prešlo na 42-urni delovni teden, 54 % na 44-urni, 1 % na 46-urni delovni teden, 7 % zaposlenih pa ima še vedno 48-urni delovni teden. Iz utemeljenih razlogov ni mogel biti v celoti realiziran prehod na 42-urni delovni teden, potrjen pa je bil program za prehod do konca leta 1970 in v skladu s tem je bila poslana tudi prošnja republiškemu sekretariatu za delo, da podaljša prehod do konca leta. Na seji so podprli tudi ukrepe uprave podjetja za boljše koriščenje delovnega časa. Na seji so sprejeli več sklepov, med drugim so na predlog Skupščine občine Jesenice odobrili tudi prispevek Železarne v višini 70 din na zaposlenega za dobo treh let, za gradnjo športnih in kulturnih objektov v občini — je Pozno »reševanje« sadne letine Od lanske ugodne letine jabolk, ki je je bilo za 5000 vagonov, je bilo do sedaj prodanih v Jugoslaviji le okoli 1500 vagonov. Tako je po desetih letih ugodna sadna letina spet presenetila proizvajalce in trgovce. Trgovci so kljub domači dobri letini po pogodbi morali kupiti še jabolka z juga, tako,da so hladilnice in skladišča v Sloveniji polna. Prodaje pa ni skoraj nobene. Letos se je tržišče že zgodaj zasitilo jabolk, nekaj zaradi velikega pridelka kmečkega sadja, nekaj pa zato, ker se je spremenil tudi okus kupcev. Ti povprašujejo le po jabolkih kot so jonatan ter zlati in rdečj delišes. Teh jabolk pa v Sloveniji pridelamo le 20 do 25 odstotkov* druge sorte pa za trg niso več tako zanimive. V Sloveniji je v skladiščih trenutno okoli 1200 vagonov jabolk. Ker je prodaja jabolk za sedaj vezana le na domači trg, na izvoz ne moremo računati. Med ukrepi, ki naj bi izpraznili skladišča, naj bi bila tudi nekaka kampanja za večje uživanje jabolk. Vanjo bi vključili gostinske obrate, šole in morda še JLA. Trgovina naj bi jabolka ponudila nekoliko ceneje in v privlačni embalaži, l. vl Moste pri Komendi Sanacijski program obrtnega podjetja »Sloga« Na zadnji seji skupščine občine Kamnik so odborniki potrdili sanacijski program obrtnega podjetja SLOGA iz Most pri Komendi. Po zaključnem računu podjetje izkazuje izgubo v znesku 4,900.000 S din. V podjetju je bilo lani poprečno zaposlenih 60 delavcev. Pred uvedbo gospodarske reforme je bilo podjetje visoko akumulativno. Po reformi pa je moralo prevzeti pri kupcih slabše plačilne pogoje, daljši rok plačila, prevzemati dela v drugih republikah, kjer so močno porasli montažni stroški, manjša dela po naročilu pa niso bila več rentabilna. Od 1965. do 1969. leta podjetje ni ustvari- Bi a m po osnovni šoli in gimnaziji? Delavci Zavoda za zaposlovanje so izvedli med škofjeloškimi učenci, ki letos obiskujejo osmi razred, anketo o njihovih poklicnih željah in načrtih. Akcija je zajela tudi tiste učence, ki letos že deveto ali deseto leto obiskujejo osnovno šolo. Tako je anketo izpolnjevalo 514 učencev, 351 izmed njih jih je v osmih razredih. Precejšen delež absolventov osnovnih šol namerava nadaljevati šolanje na gimnaziji in srednjih strokovnih šolah. Takšnih osnovnošolcev je 43 odstotkov, kar pa je še vedno nekaj pod gorenjskim poprečjem. V gimnazijo namerava v jeseni po teh podatkih 38 dijakov. Doma na kmetiji bo ostalo osem učencev zadnjega razreda osnovne šole in deset učencev iz nižjih razredov. Skoraj sto mladih fantov in deklet, ki končujejo osnovno šolo, pa se je odločilo za izučevanje raznih poklicev. Zlasti veliko je zanimanje za poklice avtomehanika, prodajalca in šivilje. Anketa je bila izvedena tudi med četrtošolci gimnazije iz Škofje Loke. Med petdesetimi povprašanimi jih je še vedno petina neodločenih, ostali pa se zanimajo predvsem za filozofsko in ekonomsko fakulteto. Štirje gimnazijci so se odločili za študij psihologije, dva nameravata v jeseni vpisati kemijo, trije pa so se odločili za zdravniški poklic. Pet deklet in en fant pa bodo študirali jezike. Težave poklicnih svetovalcev so v pomanjkanju dolgoročnih kadrovskih planov. Plani kadrov, ki so napravljeni samo za eno leto, na poklicno usmeritev absolventov gimnazije ne morejo vplivati. A. Igličar Io niti dinarja lastnih obrat* nih sredstev. Položaj podjetja lahko razumemo, če vemo, da je bilo 1968. leta 99 odstotkov ustvarjenega dohodka porabljenega za osebno dohodke. Padec poslovno uspešnosti je razviden i/ višine sredstev, ki jih je podjetje dalo v poslovni sklad, 1964. leta so v poslovni sklad, dali 17,664.903 S din, 1965. leta 11,448.246 S din, 1966. leta 567.607 S din, od takrat naprej pa niti dinarja. Kljub težavam so osebni dohodki naraščali hitreje kot dohodek podjetja. Delovna organizacija ni pravočasno razčiščevala terjatev do svojih kupcev. Zakadi tega so morali lani odpisati za blizu 12 milijonov S din nerealnih starih terjatev. Še vedno je sporno več terjatev, sledile bodo tožbe in novi stroški. Stroški izdelale, prodaje in uprave so sorazmerno previsoki. Podjetje s 60 delavci opravlja dela po vsej državi. Precej denarja gre za potne stroške, izgubljene proizvodne ure in za prevoz izdelkov. Za prevozno stroške, dnevnice, telefon ipd. so lani dali blizu 35 milijonov S din (in to samo za potovanja v druge republike). V Slogi so se odločili za nov proizvod lahkih gradbenih elementov, ki ga bodo serijsko izdelovali. Za nov proizvod se zelo zanimajo večja trgovska in gradbena podjetja. Občinska skupščina ja sprejela sanacijski program in odobrila iz rezervnega sklada občine 18 milijonov s din kredita do konca leta. Občinska skupščina je priporočila delovni organizaciji večje sodelovanje z domačimi podjetji, predvsem s pod-' jetjem Stol, Alprem in Graditelj. V Slogi zagotavljajo, da bodo prebrodili težave. J. Vldic Nedeljska proslava v Ajdovščini 25 let prve slovenske vlade Ajdovščina, slikovito metlo v sončni Vipavski dolini, Je v nedeljo sprejela prek 10.000 obiskovalcev, ki so v lepem sončnem vremenu prisostvovali edinstveni proslavi ob 25. obletnici ustanovitve prve , slovenske narodne vlade s tovarišem Borisom Kidričem na čelu, ki mu je kruta smrt prerano pretrgala življenjsko nit. V isti dvorani, kjer se je 5. maja 1945. leta sestala prva slovenska vlada, so se v nedeljo zbrali člani izvršnega sveta SRS, odborniki ajdovske občinske skupščine in preživeli člani prve slovenske vlade, narodnoosvobodilnega sveta, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in predsedniki slovenskih občinskih skupščin. Slavnostni govornik na seji je bil predsednik slovenskega izvršnega sveta Stane Kavčič. Dejal je, da se šele danes lahko zavedamo, kako pomembno delo je bilo opravljeno v Ajdovščini, ne samo za nas, Slovence, ampak za vse jugoslovanske narode. Dejal je tudi, da je bila prva slovenska vlada rezultat politike komunistične partije, osvobodilne fronte in vseh naprednih ljudi Slovenije. Tudi Ajdovščina ni bila izbrana naključno, je dejal tovariš Kavčič. Vedno je kljubovala poskusom potujčevanja in se skupno z ostalo Primorsko vključila v NOB. Tovariš Kavčič je dejal, da se ni treba bati, če komu od starej- ših omaga korak in se hrbet skloni od pretežkega bremena. Takrat je vrsta na mladih, ki so sposobni nadaljevati tisto, kar je bilo začrtano v Ajdovščini in pred njo. Po Kavčičevem govoru so sklenili zgraditi v Ajdovščini spomenik pokojnemu revolucionarju in prvemu predsedniku slovenske vlade Borisu Kidriču in podelili listine o proglasitvi vseh živečih članov prve slovenske vlade ln narodnoosvobodilnega sveta za častne občane Ajdovščine. Le-te so prejeli: dr. Marijan Brecelj, dr. Miha Kambič, dr. Aleš Bebler, Tone Fajfar, dr. Marjan Ahčin, Franc Leskošek-Luka, dr. Jože Pokorn, Zoran Polič, Vida Tomšič, dr. Vlado Vavpetič, France Bevk, Franc Lubej, dr. Josip Rus, Josip Vidmar in Edvard Kocbek. Slovesnost se je nato preselila na Police pri Ajdovščini. Zbrani desettisočglavl množici je spregovoril prvi podpredsednik prve slovenske narodne vlade in sedanji podpredsednik zvezne skupščine dr. Marjan Brecelj. Dejal je, da smo z ustanovitvijo prve, lastne vlade vsemu svetu dokazali, da je NOB resnično združila slovenski narod ln se zahvalil za gostoljubnost Ajdovcev. Ob koncu zborovanja so poslali pozdravno pismo predsedniku republike Josipu Brozu-Titu. J. Košnjek Teden rdečega križa Za letošnji teden rdečega križa, trajal bo od 3. do 10. maja, je bilo izbrano geslo Mir v svetu. Letošnji mednarodni dan RK bo v petek, 8. maja, ko bodo po vseh večjih organijacijah RK pri nas in v svetu svečanosti ob obletnici delovanja te humanitarne organizacije. V organizacijo je včlanjenih že okoli 200 milijonov ljudi po vsem svetu, vendar si RK prizadeva, da bi bilo članstvo še številnejše. ! Letos je bilo sklenjeno, da bo organizacija RK pob' "a prostovoljne prispevke za svoje humanitarne namene le v techiu rdečega križa. Na av- tobusnih postajah, bencinskih črpalkah ter na nekaterih glavnih ulicah naših večjih mest so se že pojavili člani RK z nabiralniki za zbiranje prostovoljnih prispevkov. V nekaterih organizacijah RK pa je še vedno ustaljeno pobiranje prostovoljnih prispevkov »po polah«. Med nalogami, ki si jih je zastavil RK letos, je tudi vzbuditi med člani in tudi nečlani skrb za stare in onemogle ljudi. Predvsem naj bi se v tej skrbi za stare izkazali mladi člani RK, ki naj bi s svojo pozornostjo do starejših osamljenih — tudi bolnih ljudi — lajšali Ie-tem dneve starosti. L. M. Dr. Franja na Jesenicah Na povabilo DPD Svoboda Tone Cufar je pretekli teden obiskala Jesenice dr. Franja Bojc-Bidovec, ki je od januarja 1944. leta dalje vodila znano partizansko bolnišnico Franja v grapi Pasice pri Cerknem. Dr. Franja se je [ najprej udeležila razstave ob (100. obletnici Leninovega rojstva, ki Jo je pripravilo je- seniško Filatelistično društvo. Po otvoritvi pa je bil v čitalnici Delavskega doma razgovor z dr. Franjo, ki Je obujala spomine na težke dni v partizanski bolnišnici. Ob tej priliki so Ji gostitelji izročili umetniško sliko bolnice Franje z njenim portretom, ki jo je naslikal italijanski slikar Luigi Bront iz Čedada. lk Gorenjska praznuje... Za nami je praznovanje 24. aprila, 100. obletnice rojstva velikega revolucionarja in misleca Vladimir ja Iljiča-Lenina, 27. aprila, dneva ustanovitve osvobodilne fronte slovenskega naroda in 1. maja, praznika dela. Gorenjska se je spomnila teh velikih zgodovinskih dni. Delovni ljudje so se zbirali na številnih proslavah in prireditvah, bodisi v tovarnah, na delovnih mestih bodisi v slavnostno okrašenih dvoranah ali pa v krajih in mestih, kjer so se kovali obrisi naše sedanjosti ter padale žrtve predvojnega ali medvojnega terorja. Da Je bilo slavje še večje, je tekla včeraj po Gorenjski jubilejna, 25. štafeta mladosti s pozdravi predsedniku Titu ob njegovem 78. rojstnem dnevu. Kako so praznovali po posameznih gorenjskih občinah? Jesenice. 25. aprila popoldne so na poslopju Komunalnega servisa odkrili spomin- : sko ploščo prvi partijski or- ■ ganizaciji na Jesenicah, po j po odkritju pa odprli filatc- j listično razstavo o Leninu. V ; četrtek, na predvečer 1. ma- ! ja, je bila v Cufarjevem gle- j dališču slavnostna* akademi- ! ja, po njej pa taborni ogenj na prostoru pred Gimnazijo, j Na samo praznično jutro so po Jesenicah odmevali zvoki budnic in oznanjali, da se je začel delavski praznik . .. Kranj. V petek, 24. aprila, SO svečano podelili letošnja I priznanja OF, po podelitvi , pa je bila akademija v kinu I Center, na kateri so sode I o- \ vali pevci zbora France Pre- ' šeren iz Kranja ter gostje iz Splita, folklorni ansambel Jedinstvo. Prazničnih dni so se spomnili tudi po delovnih in drugih organizacijah. ! Radovljica. Osrednja pro- ' slava je bila 11. maja dopoldne na Sobcu, kjer se je kljub hladnemu vremenu zbralo veliko ljudi. Na »de-lavsikem shodu«, tako so imenovali organizatorji to prireditev, je sodelovala godba na pihalla iz Lesc in folklorna skupina iz Gorij. Za popestritev programa sta se predstavili še dve kulturni skupini: gorjanska godba in češkoslovaška folklorna skupina z godbo, gost kolektiva Plamen iz Krope, ki prav v teh dneh praznuje 75. obletnico obstoja. Na Bledu je bila tudi tradicionalna prvomajska veslaška regata. škofja Loka. Osrednja proslava je bila 30. aprila na ploščadi pred občinsko skupščino. Na sporedu je bil recital umetniške besede z naslovom »Ko smo Prometeji neugnani ...«. Sodelovali so člani dramske skupine loške Gimnazije, pevskji zbor Ivan Cankar iz Virmaš, pihalni orkester iz Škofje Loke in folklorna skupina loškega gledališča. Zbranim je spregovoril podpredsednik republiškega izvršnega sveta inž. Tone Triibušon. Prvega maja je bila velika parada v Hotav-Ijah, v nedeljo pa je Kmetijska zadruga odprla trgovino na Bukovici. Taborniki, pripadniki JLA in člani ZB so isti dan zaključili trodnevni pohod. Tržič. 24. aprila je bila slavnostna seja konference ZK, posvečena 100. obletnici Leninovega rojstva. Ob tej priložnosti so, sprejelo v ZK 30 mladih. Po konferenci so odprli v paviljonu razstavo akademskega slikarja Ljuba Ravnikarja. 27. aprila so svečano vgradili temeljni kamen za novo šolo v Križah, 29. aprila pa je bila slavnostna akademija. Zadnji dan aprila zvečer je igrala na trgu Svobode domača godba na pihalla. Praznični 1. maj so Tržičani naznanili z budnicami. K lepšemu praznovanju so pripomogli tudi športniki, ki so 29. aprila končali s tekmovanjem v kegljanju, streljanju in šahu. Organizator tekmovanja je bil občinski sindikalni svet. V nedeljo pa je bilo na znani progi v Pod-Jjubdju veliko mednarodno tekmovanje v motokrosu. Krog praznovanj še zdaleč ni zaključen. Pred nami je 9. maj, dan osvobodtive, jubilejni, 25. po vrsti. Na Jesenicah bodo 8. maja podelili priznanja osvobodilne fronte, v Kranju bo isti dan štafetru tek od spomenika do spomenika z zaključkom ob petih popoldne, ko bo na Trgu revo! uci je začela igrati godba na pihala in se čez pol ure preselila na Titov trg, kjer bo ob 6. uri osrednja proslava 25. obletnice osvoboditve. Slaivnostni govor bo imel tovariš Franc Puhar, v kulturnem pnogramu pa bosta sodelovala člana SNG iz Ljubljane, igralca Iva Zupančičeva in Saša Miklavc, pihalni orkester ter pevski zbor kranjske Gimnazije. Po proslavi bo na trgu družabni večer. Radovljičani se vneto pripravljajo na 10. maj, ko bo v Begunjah osrednja gorenjska proslava ob 25. obletnici osvobodiilve, ki je hkrati tudi 25. obletnica osvoboditve zloglasnih begunjskih zaporov. Skofje!očani ne bod;) zaostajali. 10. maja bo občinski mladinski pevski festival V Železnikih, 12. maja pa tekmovanje podmladkov Rdečega križa. In Tržič? 8. maja bo otvoritev stalne muzejske zbirke z revolucionarno tematiko v domačem muzeju, 10. maja zjutraj bo napad na Trži.č, ob 8. uri sprejem borcev pri predsedniku skupščine, uro kasneje zbor borcev in sodelujočih pri napadu na nogometnem igrišču, kjer se jim bodo pridružili še občani in po krajšem kulturnem programu bo odhod v Begunje. J. Košnjek Leopold Zorzut Delegacija družbenopolitičnih organizacij iz Goric se je v nedeljo, 24. aprila poslovila od svojega revolucionarja Leopolda Zorzuta na pokopališču v Cerknem. Zorzut je Izšel iz številne revne briške družine, toda z neutešeno ukaželjnostjo ln pravičnim, naprednim pogledom na svet. Zato je moral iz takratne, po fašistični Italiji okupirane rodne grude, zbežati v Jugoslavijo. Po iskanju dela, sreče, zlasti pa somišljenikov napredne misli v Mariboru, na Jesenicah, v Kranju in v Lescah, je 1938. leta prišel na Golnik kot gradbeni delavec. Politična zavest ga je takoj zanesla med napredne delavce in tudi do sodelovanja z Nartnlkom, Vodopivcem, Stu-clnom in drugimi iz Kranja, s Finkom iz Tržiča in drugimi. Na Golniku, v Goricah in v okolici je postal eden izmed najbolj vnetih razšlr-jevalcev napredne revolucionarne miselnosti in organizator ilegalnega delavskega gibanja. Takoj ob okupaciji 1941. leta je bil med prvimi v tako imenovani dobrovolj-ski legiji v Karlovcu. Kot komunista, borca za nov pravičnejši družbeni red ga je zatem vodila pot v boj s L I kranjsko-tržiškim bataljonom I z vsem ognjenim krstom na j Dobrči 5. avgusta 1941. Prek ; mokronoške čete, druge grupe odredov in drugih partizanskih enot, v katerih je j povsod pokazal polno mero iznajdljivosti in sposobnosti J in še posebno borbenosti in I predanosti, prepričanju v lep-j še in srečnejše življenje. Za-i to so mu bile zaupane še odgovornejše politične naloge v j rojstni Primorski, zlasti j onstran Soče v zahodnem dc-I lu Primorja. Po osvoboditvi je bil po ; Primorskem na raznih poll-! tičnih in drugih dolžnostih, nazadnje pa v Cerknem. To-! da za njegovo revolucionar-i no delo pri osveščanju množic in organizaciji upora in J revolucije v najkrltičnejših časih neposredno pred vojno, so ga bili v Goricah povsem upravičeno proglasili za častnega občana. / V Plamenu nadaljnja modernizacija Vpliv komunistov v krajevnih skupnostih raste Po republiški konferenci ZKS je aktivnost krajevnih organizacij ZK precej napredovala. V več organizacijah 80 že sprejeli akcij sike programe uresničevanja resolu-c'je republiške konference, Vsn tkalce, vse v značilnih starin nošah. Drugi del parade, P0" sveč en narodnoosvobodil^1 borbi, so sestavljala vozila .s pripadniki JLA in nekdanj1' mi partizani, tretjega pa mp-derni kmetijski stroji jj| traktorji, motorizirana gas'-\ ska četa, avtomobil z izdelk1 podjetja Marmor, kovači« • gozdarji in maketa vaške t0". stilne, za katero je birt peke' odojka — seveda praveg3. Sprevod so popestrili konj0-niki-zastavonoše, godba na pihala tovarne Alpina, pi°* nirski pevski zbor iz GorenJe vasi ter fantje in dekleta v slikovitih narodnih oblačilih' Pisana kača vozov, avtomobilov in jezdecev je obšla po-lovico doline in povsod doživela navdušen sprejem-Smeh in dobra volja sta H bila sopotnik, vrišč, trušč in petje so jo pozdravljali, kjerkoli se je ustavila. Kasneje, med proslavo, i\a kateri so nastopili pevci, godba in recitatorji, je spre-govoril tudi republiški posla* nec Ivan Franko-Iztok. Da. lepo in svečano je bilo tik nuli petek v Hotavljah. N'P mrak ni mogel pregnati raz* posajenih gostov. Preselili s° se k zadružnemu domu tet ob vižah ansambla bratov Cadež, ob rajanju, jedači ifi rujnem vincu raztegnili Pr' vomajski karneval tja do mrzlega sobotnega jutra. I. G. Beljani v Zagrebu V ponedeljek, 27. aprila, je Turistično društvo z Bele nad Kranjem organiziralo za svoje številne člane enodnevni izlet v Zagreb, kjer so se spoznali z raznimi kulturnimi in zgodovinskimi spomeniki glavnega mesta Hrvatske in se poklonili v Zagrebu pokopanemu rojaku Matiju Valjavcu-Kračmanu. Predstavniki krajevne organizacije so na njegov grob položili venec, belski pevci in recitatorji pa so pripravili krajši kulturni program. Obiskala so tudi tovarno »Rade Konča r«, ki ima v Bašlju svoj počitniški dom. Predstavniki podjetja so pri' redili gostom iz Sloveniji topel sprejem in jim pokaz*' li moderne delovne prostore, zlasti najmodernejšo proizvodnjo pralnih strojev v JO" goslaviji. Domenili so se, d* bodo sodelovanje med samoupravnimi organi podjetja i11 belskim Turističnim dn1' štvom ter ostalimi organ iz*" cijami še okrepili. Ob povratku so spotorn* obiskali še Kostanjevico oy Krki, kjer je Beljane zafl1' mala kiparska razstava Fof" ma viva in obnovitvena del* v samostanu. -j* Sreda — 6. maja i9to GLAS * 7. STRAN Obvestilo Lastnikom motornih in priklopnih vozil na območju občine Kranj Z namenom, da vas razbremenimo določenih opravil in Poti, ki bi jih sami morali opraviti v zvezi z registracijo motornih vozil (zavarovanje vozila pri zavarovalnici, vplačevanje cestne pristojbine, evidenčnih tablic, davka na promet 2 evidenčnimi tablicami pri komunalni banki ali na pošti in izpolnjevanje raznih obrazcev ter podobno) vam posredujemo »avodilo, po katerem boste registracijo motornih vozil lahko najhitreje opravili pri oddelku za splošno-upravne zadeve skupščine občine Kranj: i. Registracija novih motornih vozil Za prvo registracijo motornega vozila jc treba predložiti upravnemu organu naslednje listine: 1. karton o tehničnem pregledu in obrazce za prijavo vozila, ki jih izpolni komisija za tehnični pregled motornih vozil; 2. dokaz o lastništvu vozila (račun ali carinska deklaracija); carinska deklaracija mora bit; potrjena od pristojnega občinskega upravnega organa za finance. Če jc bilo vozilo že prijavljeno in pozneje črtano iz registra motornih vozil in je brez evidenčnih tabiic, je treba ob ponovni registraciji predložiti tudi staro prometno dovoljenje. II. Podaljšanje veljavnosti registracije motornega vozila Upravnemu organu jc treba predložiti: 1. veljavni karton o tehničnem pregledu, ki ga potrdi komisija za tehnični pregled vozil; 2. prometno dovoljenje. Prijavo za podaljšanje veljavnosti registracije izpolni referent za registracijo motornih vozil; lastnik motornega vozila lahko pri njem vplača: cestno pristojbino, obvezno zavarovanje in predpisano upravno takso. za podaljšanje veljavnosti registracije je Treba zaprositi preden preteče veljavnost prometnega DOVOLJENJA. Tisti, ki jim preteče veljavnost na dan 31. decembra, morajo za podaljšanje zaprositi v mesecu decembru po razporedu, ki je objavljen vsako leto meseca novembra. V izjemnih primerih — iz opravičljivih razlogov — lahko lastnik motornega vozila zaprosi za podaljšanje registracije motornega vozila še po preteku veljavnosti prometnega dovoljenja, ta rok pa ne sme biti daljši od 30 dni; motornega vozila v tem času ne sme uporabljati v cestnem prometu. Z dnem izteka tega raka bo upravni organ vozilo črtal iz registra motornih vozil in o tem izdal odločbo. Za oddajo evidenčnih tablic pa bo uporabil izvršbo s prisilitvijo (po Zakonu o splošnem upravnem postopku je denarna kazen, ki se izreče za prisilitev, od 100,00 do 500,00 dinarjev). Lastnik motornega vozila, ki ne namerava vložiti zahtevka Za podaljšanje registracije motornega vozila, mora oddati evidenčne tablice vozila v treh dneh po preteku veljavnosti Prometnega dovoljenja. Sprejem evidenčnih tablic potrdi Upravni organ v prometnem dovoljenju. iii. Prijava kupljenih, že registriranih vozil (sprememba lastništva) -" WWw* WM V roku 15 dni od dneva nakupa motornega vozila je lega treba prijaviti pri upravnem organu občine, v kateri ima novi lastnik stalno bivališče. Za prijavo že registriranega motornega vozila jc treba upravnemu organu predlo/iti: 1. kupoprodajno pogodbo z overjenim podpisom prodajalca, potrjeno od občinskega organa, pristojnega za finance; 2. prometno dovoljenje s kartonom o tehničnem pregledu motornega vozila. Prijavo o spremembi lastništva, če ima prejšnji lastnik stalno bivališče v SR Sloveniji, izpolni referent za registracijo motornih vozil. Prijavo za novo registracijo motornega vozila, če ima Prejšnji lastnik stalno bivališče v eni izmed drugih republik V SFRJ, izpolni in potrdi komisija za tehnični pregled motornih vozil. Evidenčne tablice (če gre za registracijo v drugem območju) in predpisano upravno takso lahko vplača lastnik motornega vozila pri referentu za registracijo motornih vozil. IV. Odjava motornega vozila Kadar lastnik motorno vozilo proda v drugo republiko, ga je dolžan takoj odjaviti pri upravnem organu občine na za to Predpisanem obrazcu. Obrazec izpolni referent za registracijo motornih vozil. v. Evidenčne tablice Za preizkušnjo ' Za enkraten prevoz še neregistriranega motornega vozila *zda upravni organ posebne evidenčne tablice, ki pa jih sme Voznik uporabiti samo v času in na relaciji, ki je vpisana v Posebnem potrdilu, izdanem za tako vožnjo. Skupščina občine Kranj Oddelek za splošno-upravne zadeve Herbicidi za zatiranje plevela v žitu Pripravek si izberemo po plevelih, ki prevladujejo v posevku. Ce so v ozimni pšenici poleg širokolistnih semenskih plevelov (njivna gorjušica, navadni plešec, njivna redkev, bela mellika, itd.) tudi koreninski (osla, zlatica itd.), potem izberemo sistemične pripravke z učinkom na rast in njih kombinacije. So nestrupeni, relativno poceni in še vedno najbolj razširjeni. Uporabljamo jih od razraščanja do kolenčenja žit. škropimo v lepem, mirnem vremenu in pri tem pazimo, da ne poškodujemo rastlin, ki so na te pripravke občutljive. Herbicidi, ki jih v ta namen uporabljamo so: deherban A — 2 l/ha; monosan — 2 1, ha; monsanto 2,4 D — 2 l/ha; ko-rovin — 1,5 kg/ha; deherban M — 2 l/ha; herbokson — 3 l/ha; dikofag MCPA — 3 l/ha; agro.\one 4 — 3 l/ha; trasan — 2 I/ha; dikotex P — 1,5 kg/ha; deherban forte — 2 l/ha; neosan — 2 l/ha. V zadnjih letih se je v nekaterih krajih močno razširil plevel smolenec, ki ga s pripravki, ki smo jih našteli, ne zatremo. Ce je torej v posevku smolenec, potem si izberemo sistemične pripravke z učinkom na rast ali brez učinka na rast ali s kontaktnim učinkom in razne kombinacije. Pripravki so: U 46 KV fluid — 4 l/ha; aniten D — 3 l/ha; banvel M-OHIS — 4 l/ha; actril M — 3 l/ha; lumeton — 4 kg/ha ali kontaktni herbicidi oziroma pripravki, ki imajo učinek kontaktnih herbicidov. To sta pripravka: aretit, ki ga potrebujemo 4 do 6 kg na ha, in actril 1 do 1,5 l/ha. Z navedenimi pripravki zatiramo plevel v ozimni pšenici že med razraščanjem žit. Aretit uporabljamo lahko že pred začetkom razraščanja, actril pa od razvitih treh listov do razvitih 1 do dveh kolencev. Tudi v Sloveniji se v žitih vedno bolj širijo pleveli iz družine trav. Pri nas je najbolj razširjen srakoperc. Ce so posevki močno zaplevelje-ni s travami, se odločimo za herbicid, ki ima učinek tudi po koreninah oziroma po zemlji. Pripravek gesaran uporabljamo tam, kjer so v posevkih trave in širokolistni semenski pleveli in ni med njimi smolenca. Za 1 hektar ga potrebujemo 3 kg. Drugi pripravek je lumeton, s katerim zatiramo širokolistne semenske plevele in med njimi smolenca, delno zatre koreninske plevele in tudi srako-perca iz družine trav. Za 1 ha ga potrebujemo 4 kg. Z gesa-ranom in lumetonom škropimo, ko je pšenica v fazi razraščanja. Za zatiranje plevela s podsevkom črne detelje ali luceme uporabljamo aretit 4—6 kg/ha, legumex 5—7 1/ha in agtril 1—1,5 l/ha. Za areti-tom škropimo, ko so pleveli še mladi. Leguminozni pod-sevki niso poškodovani, če imajo razvit najmanj 1 trope-resni list ali pa sejemo lucer-no ali deteljo v pšenico že drugi dan po škropljenju. Žita, v katerih sta že podsevka detelje ali lucerne, ne moremo škropiti z actrilom. škropimo pa z njim tiste posevke pš&nice, ki jih nameravamo podsejati. To lahko naredimo že dva dni po škropljenju. etij^Ri nasvei Odporni koloradarfi Pred nekaj leti smo dobili prvi dopis kmetovalca, ki je tožil, da lindan proti koloradskemu hrošču ni učinkoval ter se jezil, da je treba trdno prijeti izdelovalce, češ da goljufajo, ker dajejo v pripravek manjše količine »strupa«. Znano je, da so se kmetovalci pritoževali tudi drugod. Odgovorili smo, da najbrž nj kriv ne proizvajalec, ne uporabnik, marveč da so se novi rodovi hroščev privadili na te pripravke in postali bolj odporni. Raziskovalci so to domnevo potrdili s poskusi. Tako je profesor zagrebške kmetijske fakultete dr. Macejski naredil zanimive poskuse z različnimi pripravki za boj proti kolora-darju ter jih preizkusil v laboratoriju in na polju v Krški vasi na Krškem polju. Na kratko povzemamo njegove ugotovitve, objavljene v »Zaštiti bilja«. % V obsežen poskus je vključil celo vrsto novejših pripravkov in jih primerjal z Hndanom, pantakanom, gesarolom in diditinom. Iz več krajev Jugoslavije nabranimi hrošči je poskušal, kako snovi učinkujejo kot dotikalni in želodčni strupi, meril čas delovanja in smrtnost. Upoštevaje tudi nevarnost za človeka (novejši pripravki so za človeka mnogo bolj strupeni), je sestavil lestvico najbolj priporočljivih pripravkov. Zelo dobro se je obnescl elokron, ki učinkuje tudi na listne uši, znane prenašalke nevarnih virusnih bolezni krompirja. Dobre rezultate je dal tudi sevin (karbaril), ki pa ne zatira listnih uši. Sledi pripravek despirol, kj zelo dolgo po uporabi zavira ponoven pojav škodljivcev. Priporoča še nekaj drugih Strupdv, ki pa niso še dovolj preučeni. % Pripravki na osnovi DDT, kot sta pantakan m pepein ter pripravek lindan, bodo v prihodnje najbrž še lep čas ostali najvažnejši pripomočki za uničevanje koloradarja. Ker se je v poskusih izkazalo, da zanesljivo delujejo le na ličinke v prvem razvojnem obdobju, to pomeni, da je treba z njimi nredvsem — nravočasno škropiti ln prašiti. Inž. M. L. Anemija prežvekovalcev (Nadaljevanje) Pri prežvekovalcih pride do anemije često tudi zaradi pomanjkanja sledov-ne prvine kobalta v hrani. Vendar pa kobalt v tem primeru ne učinkuje neposredno na krvotvorno dejavnost organizma, pač pa posredno kot sestavina vitamina Bij. Prežvekovalci morajo prejeti v primerjavi z drugimi živalmi veliko kobalta, ki ga potrebuje mikroživalski svet predželodcev za pravilno rast. S tem, da pospešujemo rast bakterij v pred-želodcih, pospešujemo njihovo metabollčno dejavnost, ki je za živali-gosti-telje zelo pomembna. Mi-kroživalice predželodcev razgrajujejo težko prebavljivo krmo, pri čemer tvorijo snovi, ki jih prebavna cev živali lahko izkoristi. Mikroflora prežvekovalcev pa tvori tudi nekatere snovi, ki so osnovnega pomena za rast živali, med drugim vitamine B kompleksa, od katerih je morda še najpomembnejši vitamin B|;. Ce v vampovi vsebini ni dovolj kobalta, se močno zmanjša število mikroorganizmov in nekatere vrste tudi izginejo. Pomanjkanje kobalta v hrani vodi tako v moteno presnovo, ki ima za posledico poslabšano gojitveno in zdravstveno stanje živali, pomanjkanje vitamina B]; pa vodi v anemijo živali. Živali so mršave jn imajo večkrat nenaraven tek za hrano, anemija pa se kaže tudi v bledosli očesne veznice in sluznice naravnih telesnih votlin. Bolezen se hitreje razvija pri ovcah kot pri govedu, zbole pa raje mlade živali. Novorojene živali včasih poginejo brez očitnih bolezenskih znakov« približno dva tedna po rojstvu. Pri brejih živalih rado pride do zvrgavanja v zadnji tretjini brejosti. Bolezen preprečujemo z dodajanjem kobalta rudninski mešanici, primerna pa so tudi nekatera krmila z obilo kobalta, npr. melasa in oljne pogače pa tudi detelja. Slama in siromašna mrva sta praktično brez te prvine, zato se bolezen razvije ponavadi na pomlad, če se hranijo živali s krmo slabe kakovosti. Bolezen zdravimo z dodajanjem kobaltovih soli krmi (10—12 mg govedu in 2—4 mg ovcam), hitrejši učinek pa dosežemo z Injekcijo vitamina B,,. dr. S. Bavdek mm TISKARSTVO Železa rji- pevci gostovali v Avstriji ik..: (Nadaljevanje) Prosvetljenstvo, ki je pognalo kali iz plam teči h idej francoske revolucije, je že v začetku devetnajstega stoletja tudi na naših tleh našlo svoj odmev. Vsesplošna ukaželjnost, odpiranje šol in tik za tem razširjena pismenost ne le pri-viligiranih slojev kot doslej, pač pa naravnost žgoča žeja po znanju in branju tudi pri preprostih ljudeh — vse to je bilo vzrok, da se je tiskarstvo povsod močno razmahnilo. Tudi na Slovenskem. CAR TISKANE BESEDE Nova imena tiskarjev na naših tleh so se od 1. 1800 dalje kar hitro po-množevala. Na hitrico jih lahko le naštejemo: Andrej Gas-sler, Janez Retzer, Jurij Sta-delmann, Jožef Sardi, Jožef Sassenberg, Jožef Skerbina, Jožef Blaznik, Jožef Milic in Anton Klein v Ljubljani; Filip Kiimmel, Anton Gelb, Jožef Schrotter in Janez Leon v Celovcu; Josip Zentz, Janez Trattner in Franjo Vinković v Trstu; Josip Tommasini, Josip Coletti, Valerio de Va-leri v Gorici; Franc Schiitz, Franc Jenko, Sebastian Kai-ser in Jožef Bach v Celju; Ignacij Dunšok in Jožef Jan-schitz v Mariboru; Henrik Tandler, Vinko Boben in Janez Kranjec v Novem mestu; Maks šeber v Postojni. Morali bi sedaj našteti še tiskarje, ki so v prejšnjem in v začetku tega stoletja začeli s svojo obrtjo v Kočevju, Krškem, Idriji, Trstu, Ptuju Murski Soboti, Dolnji Lendavi, Radgoni, Brežicah in v Kopru. Čas in prostor pa nam tega ne dopuščata, naslov naših zapiskov nam namreč kar naravnost veleva, naj vendar govorimo že o tiskarstvu na Gorenjskem! BLAZNIK, JELOVSEK IN DRABOSNJAK To bomo brž storili, le nekaj zanimivih dejstev moramo prej nanizati: podobna čast, kot je pripadla ljubljanskemu tiskarju Janezu Krstniku Retzerju, ki je natisnil prvo Vodnikovo pesniško zbirko, je pozneje pripadla Jožefu Blazniku, ki je natisnil knjigo vseh slovenskih knjig — Prešernove Poezije (1847), še prej pa vseh pet bukvic Kranjske Čbelice in Krst pri Savici (1836). Bil je tiskar Blaznik zaslužen mož in resnična opora tedanje slovenske demokratične inteligence. — Drug stik s Prešernom v našem starem tiskarstvu smemo _ najti v imenu Martina Jelovška, prvega faktorja 1. 1871. v Mariboru ustanovljene in 1. 1874 v Ljubljano preseljene Na- rodne tiskarne. Martin Jelov-šek je bil mlajši Ijrat Ane, matere Prešernovih otrok. Pesnika je dobro poznal, saj je prenašal njuna pisma. In edini iz sorodstva, ki je preživeli Prešernovi hčerki Erne-stini bil do smrti zvest skrbnik . .. Še eno ime iz starega slovenskega tiskarstva je,ki gane smemo zamolčati: v Zvrhnjih Drabosnjah nad Osojskim jezerom na Koroškem je živel kmet Andrej Schuster-Dra-bosnjak (1768—1825). Bil je bukovnik — pesnik in pisatelj, dramatik — samouk. Sam se je naučili pisati in brati, sam si je omislil tudi preprosto tiskarnico. Ohranjeni so "njegovi tiski: Ena lepa celo nucna letania od tah hudah žein, spet ena nova očitna spoved za piance inu vinske bratre, Raimi od mli-narjov, Marijin pasijon in Svovenji OBAC. Ker pa mož seveda ni imel dovoljenja za opravljanje tiskarske obrti, ga je njegova podjetnost pripeljala v spore z oblastjo in celo v ječo. — Vsekakor pa je bila preprosta in preganjana Drabosnjakova tiskarnica prva samostojna slovenska ti-skarniška postojanka na Koroškem. O bukovniku Drabosnjaku smo že obširneje pisali v Glasu (29. maja 1968), o zgodovini tiskarstva na splošno, posebej pa o njegovem razvoju na Slovenskem se utegne zainteresirani bralec te rubrike poučiti iz naslednjih treh knjig: Miroslav Ambro-žič, Tiskarstvo, 1937 — Zvonimir Kulundžič, Zgodovina knjige, 1967 — Branko Ber-čič, Tiskarstvo na Slovenskem, 1968. PRVI TISKAR V KRANJU Zanimivo dejstvo velja že uvodoma poudariti: da je tiskarska koncesija izdana 1. 1888 kranjskemu knjigovezu in tiskarju Ignaciju Rešu (1864—1902), prehajala od Reševega rodu, prek raznih podjetij v neprekinjenem zaporedju prav do današnjega Gorenjskega tiska. Povsem upravičena je bila zato letnica ustanovitve sedanje kranjske tiskarne 1888! Ne bilo bi Gorenjskemu tisku v nečast, če bi to letnico zapisal v znak svojega podjetja! Kajti .gre vendar za 82 let neprekinjene tiskarske tradicije v Kranju, vedno v jsti liniji — domači in napredni! Skušal bom v naslednjih zapisih svoje trditve natančneje utemeljiti. To mi bo tem lažje, ker so še ohranjene ustrezne listine, priče pa so tudi še žive. (Nadaljevanje sledi) Črtomir Zoreč Železarna Jesenice ima poleg pihalnega orkestra tudi pevski zbor JEKLAR, ki deluje v sklopu sindikalne organizacije železarne. Zbor, ki šteje 40 pevcev, je gostoval 24. aprila v Ferndorfu v Avstriji. Na gostovanje ga je povabil tamošnji pevski zbor tovarne heraklita. Dvorano tovarniškega doma, ki sprejme 600 poslušalcev, so Fern-dorfčani in okoličani polno napolnili in z zanimanjem poslušali koncert, katerega program sta izvajala pevski zbor jeseniške železarne in pevski zbor ferndorfške tovarne. JEKLAR je zapel uvodoma pet slovenskih umetnih pesmi, katerim je sledil nastop domačega zbora, ki je zapel pet avstrijskih narodnih pesmi. V nadaljevanju so peli Jeseničani pet pesmi tujih narodov in pet slovenskih narodnih pesmi, medtem ko sta za zaključek zapela oba zbora skupaj slovensko Mrzel veter in avstrijsko t)bern Glantal-boden. Program pa je pope- stril še baritonist Jaka Jera-ša, ki je zapel ob spremljavi klavirja slovensko narodno Moja kosa je križavna in arijo iz Verdijeve opere Trubadur. Poslušalci, ki naših pesmi niso razumeli, so bili kljub temu navdušeni nad kvalitetnim izvajanjem programa, v katerem so nastopali kot solisti Ivo Govedič, Lojze Tramte, Jaka Jeraša in Sandi Drole. Navdušenost občinstva in pozdravne besede predstavnikov zborov so podčrtali uspelo srečanje dveh zborov, ki delujeta v okviru tovarn to- in onstran meje. Kakor so se odzvali Jeseničani povabilu pevskega zbora tovarne heraklita v Ferndorfu, se je odzval vabi-lu tudi pevski zbor iz Fern-dorfa, ki bo gostoval na Jesenicah 30. maja. Tako sodelovanje bo prav gotovo koristilo k utrjevanju kulturnih odnosov med delavci jeseniške železarne in delavci tovarne v Ferndorfu in bo prispevalo tudi k vestne j še-mu in še h kvalitetnejšemu delovanju zborov. JEKLAR, pevski zbor jeseniške železarne, je lahko ponosen na uspeh, ki ga je dosegel na gostovanju v Avstriji, saj je bil deležen nepričakovanega priznanja. Ta uspeh pa jo obenem ponos celotnega kolektiva, ki ga je predstavljal zbor v Ferndorfu. P. Ulaga Ob 25-letnici ustanovitve zbora France Prešeren Pevski zbor France Prešeren iz Kranja bo 29. maja s svečanim koncertom proslavil 25-letnico delovanja. Revija pevskih zborov bo letos v Železnikih Občinska pionirska komisi-sija škofja Loka vsako leto priredi revijo pionirskih in mladinskih pevskih zborov, ki se je udeleži veliko število glasbenih skupin iz različnih krajev komune. Letos bo ta revija v Železnikih — in sicer 10. maja dopoldan. Domačini so prevzeli celotno organizacijo in tehnične priprave. Telovadnica os. š. Železniki je skoraj nared. Za prireditev, katere pokrovitelj je predsednik občinske skupščine škofja Loka Zdravko Kr-vina in ki so nanjo vabili tudi glasbene strokovnjake iz Ljubljane, Kranja in škofje Loke, se je doslej prijavilo osem vokalnih skupin: mladinski pevski zbor osnovne šole Gorenja vas, mladinski pevski zbor osnovne šole Poljane, otroški zbor z osnovne šole Škofja Loka, otroški pevski zbor posebne šole iz Škofje Loke, mladinski zbor osnovne šole Trata, mladinski, pionirski in otroški pevski zbor iz Železnikov, komorni, mladinski in otroški pevski zbor osnovne šole Žiri ter mladinski pevski zbor gimnazije škofja Loka. (-Ig) Pred tem jubilejem bo s samostojno razstavo v Prešernovi hiši v Kranju prikazal svojo dosedanjo dejavnost. Razstavljene bodo številne fotografije gostovanj P° domovini in zamejstvu ter priznanja, ki jih je zbor prejel v tem času. Obiskovalcem bo na razpolago posebna jubilejna brošura in nedavno izdane samostojne stereo long-plav plošče. Otvoritev razstave bo jutri, v čotrtek — 7. maja, ob 18.30 v Prešernovi hiši. Pred to otvoritvijo pa bo ob 18. uri v Mestni hiši otvoritev dokumentarne razstave »Kranjska občina od leta 1945 do 1970«, ki jo prirejajo skupščina občine Kranj, družbenopolitične organizacije in Gorenjski muzej. Pri obeh otvoritvah bo zbor zapel nekaj pesmi. D. S. Akvareli Ljuba Ravnikarja Ob zadnji razstavi akvarelov Ljuba Ravnikarja v galeriji Mestne hiše v Kranju bi kot njegov že dolgoletni spremljevalec skoro težko povedal še kaj več, kot je bilo o tem starosti kranjskih slikarjev že povedanega in zapisanega. Pred štirimi leti sem prav tako ob njegovi razstavi zapisal, da ob akvarelu, ki je danes njegovo glavno slikarsko izrazilo, moramo povedati še enkrat, da je tu našla tehnika akvarela svojega mojstra, ki ga lahko mirno primerjamo z ameriškimi akvarelisti, čeprav slednji dosegajo svoje briljantne efekte večkrat le s pomočjo zares odličnih barv in papirja, naš mojster pa . . .« Razmišljanje sem končal' z vprašanjem, na katerega pa danes moremo drugače odgovoriti: tudi Ljubu Ravnikarju niso več nedostopni inozemski dragi materiali — papir in barve — ki mu omogočajo še stopnjevati že tako izbrušenc tehnične finese akvarela. V tradicionalnem akvarelnem slikarstvu je brez dvoma Ljubo Ravnikar tisti mojster, ki po dobrem starem načinu slika s to tehniko in doseza naravnost zavidljive efekte brez kakršnihkoli čarovnij, ki jih je izumila sodobna akvarelna kuhinja. Akvarelno slikarstvo je poezija, je lahko kratko sporočilo v obliki lirične pesmice ali pa dolgo v podrobnosti se spuščajoče epsko pesništvo. Ljudje se često sprašujejo, ali je akvarelna tehnika težja ln ali Je boljša in vrednejša od oljnega slikarstva. Vsem tem primerjalnim sodbam in takim vprašanjem izrečene odgovore moremo uvrstiti med nikoli dorečene. Povezava estetskih ln tehničnih kvalitet, ki jih vsebuje akvarel, zahteva od slikarja najboljše kar zmore. Prav akvarel je zaradi svoje fluidnosti, hitrosti, ki jo zahteva pri delu, zaradi prelivanja barv, ki se hitro suše ln spreminjajo svojo intenziteto, zahtevna naloga, katero je zmogel uspešno rešiti Ravnikar. Pred njegovo znanje, izkušnje ln pripravljenost, sposobnost in tehnično usposobljenost postavlja namreč akvarelna tehnika težko rešljive zahteve, ki se še povečujejo pri slikanju na prostem, v soncu in dežju, v snegu in mrazu, kajti vročina ali mraz, svetloba ali sonce, lahko povzroče spremembe v barvnem pigmentu, ko se barva suši. Namesto urejenosti lahko nastane prav anarhija, ki jI Ravnikar postavlja nasproti vse tisto dobro, kar naredi odličen akvarel. Ko enkrat vemo, da ni akvarelno slikarstvo igračkasto mešanje barvic, se šele zastr-mimo v tako dober akvarel, tako tehnično dovršen, kakršnega je razstavil Ljubo Ravnikar na tej zadnji razstavi. Vemo in se zavemo, iz kakšnega globokega ozadja poteka razvoj in nastanek, kako slikar dobi in s kakšno težavo ter s koliko mojstrstva nastajajo končne barve in vsa slika ter kakšne odločujoče okoliščine botrujejo akvarelu Jn njegovemu ne ravno enostavnemu nastajanju. A. Pavlovec Novo kulturno središče v Škof j i Loki? Predlog za gradnjo novega kulturnega središča v Škofji Loki gledališko, koncertno, kul-fa*T»o, zabavno in družabno Henje Škofje Loke kot sre- t™** občine, mesta in širše k°Hce že vsa leta po vojni •"omijo in zavirajo neustrez-P Prostori Loškega gledališča Spodnjem trgu. Dvorana, '»dobljena in adaptirana za VJtrebe Prosvetnega društva 1 Pred prvo svetovno vojno, J« skoraj v vseh sedemdeseto in več letih ostala neizpre- t e«jena in danes ne more bi-Več primerno središče ka-h,ne8a koli kulturnega ^JJenja, saj je že njen videz e*ulturen, njene možnosti P »trajno omejene. Oder je Ppemajhen, dvorana ln ostali postori se ne morejo primer-* J segreti in je delo v zim **h mesecih skoraj nemogo-Premajhne so garderobe Pomožni prostori. Dvorana , 230 sedeži je za hitro razvijajočo se Loko premajhna, «oba uničuje lesene dele itd. Razširitev in adaptacija teh Prostorov je skoraj nerešljiva J tud* ne bi bila funkcionalna Prav zaradi premajhnih kapacitet, stroški za adapta- 1° Pa bi gotovo presegli zne- 2 l<500.000 N din. Problem Pruncrnih prostorov za kul- turne dejavnosti je že vsa leta po vojni zelo akuten in se je reševal po sili razmer in nenačrtno. Deloma je bil rešen (za knjižnico in glasbeno šolo) z zgraditvijo doma Zveze borcev, vendar pa tudi tu postajajo prostori pretesni, poleg tega pa obema ustanovama stalno nekdo grozi z utesnitvijo ali preselitvijo. Načrt) za gradnjo »Novega kulturnega doma« segajo v leto 1953. Takrat je bil osnovan poseben gradbeni odbor, ki je izdelal predlog za večje kulturno središče z lokacijo na štemarskem vrtu, na mestu, kjer grade sedaj novi hotel! Po teh načrtih naj bi bila v štirih etažah dvorana za gledališke in družabne prireditve s 400 sedeži, kino dvorana s 400 sedeži, letno gledališče in kino, prostori za folklorno skupino, pevska soba, prostori za likovno sekcijo, kavama itd. Zamisel, ki je bila za tiste čase idealna, na žalost nI bila uresničena. Takrat aktualni problem kina je bil rešen z adaptacijo zgradbe na Mestnem trgu, letno gledališče je bilo kasneje zasnovano na gradu, problem primernega kulturnega središča pa je ostal. V »Ureditvenem načrtu Škofje Loke« iz leta 1966 je predviden »centralni kulturni dom« z dvorano s 500 sedeži. »Vse ostale kulturne dejavnosti pa naj bi razmestili v starem delu mesta.« Po mnenju glavnega projektanta ing. arh. Staneta Kovica pa bi bila gradnja takšne — precej neprimerne zgradbe — mogoča šele okoli 1980. Bližajoča se tisočletnica škofjeloškega področja pa kljub temu postavlja v ospredje problem gradnje primernega kulturnega središča, kajti škofja Loka kljub hotelu, gradu, kinu itd. nima primernega pokritega prostora, kjer bi se lahko zvrstile mnoge predvidene prireditve (Škofja Loka skozi stoletja, koncerti, dramska revija, revija pevskih zborov, gledališke predstave, slavnostl in zborovanja slavistov, knjižničarjev, zgodovinarjev itd.). V primeru dežja tudi ni primernega prostora za prestavitev prireditev na prostem pod primerno streho. Vsega tega se zaveda odbor za kulturne prireditve za 1000-letnlco ln postavlja kot prvi pogoj za uspeh prireditev gradnjo primerne- ga kulturnega središča. To središče bi poživilo danes zamrle kulturne dejavnosti (posebno gledališko) in dalo primeren okvir že zelo razvitim in priznanim dejavnostim (glasba, knjižničarstvo). Nastajalo bi lahko postopoma z dograjevanjem in po dobrih vzorcih iz zahodnih držav, vendar naj bi v končni obliki to ne bi bila samo dvorana z večjim številom sedežev, ampak jubilejna zgradba, ki bi služila vsem kulturnim dejavnostim in jih povezovala. V tej zgradbi naj bi bile: 1. dvorana z odrom s 500 — 600 sedeži v približni izmeri 580 mJ ter ostalimi pritiklitiami (garderoba, kulisama, pisarna ZKPO itd.). 2. Prostori za glasbeno šolo v izmeri 180 mJ (učilnica, soba za vaje, pevska soba ln pisarna). 3. Prostori za knjižnico s štirimi oddelki: oddelek za odrasle, pionirsko knjižnico, študijski-politično-ekonomski oddelek in čitalnico v izmeri 300 m1 s predvideno kapaciteto skladišč 30.000 do 40.000 knjig. 4. Manjšo dvoranico brez odra za literarne, likovne razstave, klubske prireditve, manjše produkcije glasbene šole itd. v izmeri 60 m3. 5. Klub, avla z blagajno, manjši bife ali ka-varnica In ostale pritlkline v izmerj 500 m2. Skupna i/mera prostorov, razporejenih v več etažah, je po grobih sedanjih predvidevanjih 1800 nr\ kar bi po predvidenih gradbenih stroških skupaj z delno opre- mo znašalo 5,000.000 N din. Polovico tega zneska (2 mili j. 500.000) naj bi v treh letih do tisočletnice zbrali s spon-tano akcijo vseh občanov, samoprispevkom eno- ali dvodnevnega prostovoljnega dela v korist kulturnega centra (lahko tud] ob prostih sobotah), 50 "o pa naj bi bila participacija republike k praznovanju tisočletnice. Če to ne bi bilo mogoče, pa naj bi najeli posojilo, k; bi ga vračali Iz samoprispevka po zaključku gradnje šol. Glavno dvorano bi morali projektirati tako, da bi ustrezala vsem različnim vrstam prireditev: gledališke predstave, koncerti, veselice in družabne prireditve, zborovanja, zabavni koncerti itd. Zgoraj omenjena velika finančna sredstva bi sorazmerno laže zbrali od občanov aH jih pridobili iz drugih virov ob tisočletnicj kot pa kdaj kasneje. Leta 1953 načeti problem pa bo tudi v doglednom času treba rešiti. Predlagano kulturno središče bi lahko imenovali tudi »Jubilejna zgradba — 1000 let škofje Loke«, ki b| še v letih po 1973 spominjala na pomemben dogodek krajevne zgodovine, obenem pa bi reševala oz. razrešila mnoge sedanje ln bodoče probleme škofjeloškega kulturnega življenja, ki naj bi doživelo adekvaten razcvet ob razvoju gospodarskih vej. J. Krek 'iumiiiiiiiiimmmniimiiiiiimiiiiiiiiiiu (Nadaljevani-) Z nekoliko pedagoške žilice, ki je nujna pri jJ**«torstvu filmskega krožka, smo uspeli z last* U'rni močmi se prebiti v vrh pionirske filmske eJa\nosti. S pravilnim delom nas ni pionirski '°'ek nikoli razočaral. Še več, na njem smo gadili svojo prihodnjost — boljšali materialno tanje kluba, saj so na ZKPO vedno bolj spo-nava!i, da jc denar, kj ga vlagajo v to obliko ej3. rcs cjorjro naložen. Marsikdo, ki bi se iz-«^bil v vrtincu vsakodnevnih težav in bi ga sa-!/ola kot tudi brezciljnost pokopala, je lahko in °ra še v bodoče v naši skupini najti oporo za *v°j obstoj za svoj BITI. Vedno bolj se blešči žo-ki so jo nekateri hoteli pustiti v blatu, da jo ^lije pozaba. čeprav je Center za estetsko vzgojo postal ?rcdišče tako za likovne amaterje in nas kot tudi a Jezikovne krožke, in sta sobi, kjer še naj bi ^ v'iala vsa dejavnost več kot zasedeni, se od ~?sa do časa oglasijo posamezniki, ki bi po vsej '1 hotelj le prostore za svoje, čisto komercialne Mivbc in Center naj bi šel na cesto. Mar le to, u se v teh prostorih res dela, ne more dovolj a*orno ponazoriti vso nujnost, s katero se okle* "ariio teh prostorov, in ki so potrebni nam in a^'iim mestu kot voda ribi. Zaželeno pa bi bilo, iu ''i tudi mladinska organizacija podprla naše ««©lo. fil IGRA BREZ KONCA Ne more biti več resnih pomislekov, če je '"'ki klub in z njim filmska vzgoja potrebna. Pa izhajamo iz tega, da obstaja potreba po ''1 n Aem delu, potem je nujno, da se podpre rj*ka akcija in pomaga klubu, da bo čim uspeš-r*J* opravljal svojo dolžnost, ki mu z obstojem Pj"'Pada. Ce bodo uresničene glavne naloge, 0 če-S6* pa ne bi smeli več dvomiti, bi KINO KLUB ^RANJ združeval v svojem okvirju naslednje 0r8ain/aeiie: L skupina kranjskih kinoamaterjev *. oddelek /a filmsko vzgojo 3. klub ljubiteljev filmov Naših pet (filmskih) let Zapis ob peti obletnici Skupine kranjskih kinoamaterjev SKUPINA KRANJSKIH KINOAMATERJEV Čeprav je jedro celotnega kluba združeno v tej skupini, kjer smo tudi slavili v nedeljo, 26. aprila, svojih pet let, pa je skoraj vedno v času naših iskanj in ob prilagajanju specifičnosti takratnih razmer prevzemalo glavno delo kot filmski krožek tako tudi filmske predstave v nekdanjem »Malem kinu«, ki pa zaradi neustreznih prostorov ni izpolnil pričakovanja. Seveda je imelo vse to delo kot slabe tako tudi nekaj dobrih strani. Poskušali smo is z malimi sredstvi in močmi iti čim bolj v širino, poizkusiti vse in obdržati tisto, kar naj bi bilo najboljše in seveda v prid našemu klubu in delu. Pa kljub vsemu smo uspeli vsaj pokukati v amatersko filmsko areno. Bilo pa je nujno potrebno usposobiti najprej tehnično bazo in je potem za sam filmski material ostalo res malo sredstev. Toliko bolj pa je uspela »investicija« v filmski krožek — pionirje\. Od prvih bežnih poizkusov v letu 67 (izdelan en skupinski film) v fazi izoblikovanja samega koncepta filmskega krožka, kot tudi vloge mentorja v njem, se je v letih 68 in 69 prebil krožek v jugoslovanski in tudi že v mednarodni vrh. Saj 1. in 2. mesto v letu 68 ter 1. in 3. v letu 69 na jugoslovanski reviji pionirskega filma lepo kažeta poleg slovenskih priznanj, da jc delo z najmlajšimi pravilno. Kasneje se je izkazalo, da je tudi po zapustitvi filmskega ki ozka, ko pride v popolno svobodo, le potrebna nekakšna oblika mentorstva, saj se v večini kot čez noč samostojni avtorji sprva niso znašli. Vsekakor pa je vse naše delo dobilo krono z uspehom v Amsterdamu, kjer so pionirji s prvim mestom poklonili klubu najiepši dar. ODDELEK ZA FILMSKO VZGOJO Vse delo, ki bo odslej povezano s filmsko vzgojo, bo zanj merodajen ta oddelek. Poleg koordiniranega dela z vsemi krožki bo s filmskimi abonmaji skušal poživiti to dejavnost, ki je bila sicer že načeta, a je zaradi prevelike zagnanosti pa brez trdne podlage ostala do sedaj brez večjega odmeva. S kinematografskim podjetjem, v katerem sklopu jc letos tekel poizkusni abonma, bo treba še trdneje stopiti v povezavo, če hočemo da se bo uspešno nadaljevalo začeto delo. Potrebno pa bo obojestransko razumevanje vseh problemov in ne zahtevati preveč, kot tudi ne bomo smelj biti preveč skromni. KLJUB LJUBITELJEV FILMOV To bi bila nova oblika filmskega dela. Vsaj v nekaterih odtenkih se kaže potreba po takem klubu, kjer bi se prirejale filmske prireditve nasprotno, vedno so ovirale plovbo. Sedaj pa so iznajdljivi Danci prišli na posrečeno zamisel. Ledene gore bodo drobili v kocke za hlajenje pijač. Lepo pakirane kakih 2000 let stare ledene kocke bodo pošiljali na trg. Ne dvomimo, da ne bi šle v denar, saj so izjemno čiste. Ni se jih še dotaknila človeška roka, razen tega pa kocke ledu vsebujejo še komprimirani zrak, ki je nastal pod pritiskom številnih ton ledu. Ko led vržemo f kozarec, prijetno zašumi. Zatorej se je zdaj zakrohotal s svojim najgroznejšim smehom, da se je zatresel celo stari obokani strop, toda še preden je utihnil ta pošastni odmev, že so se odprla neka vrata, na hodnik pa je stopila gospa Otisova v bledo modri spalni srajci. »Bojim se,« jc rekla duhu, »da se ne počutite preveč dobro. Zato sem vam prinesla stekleničko tinkture doktorja Dobcl-la. Ce vam nagaja želodec, boste videli, kako čudovito je tole zdravilo.« Duh se je togotno zastrmel vanjo in v hipu sklenil, da se spremeni v orjaškega črnega psa. S tem svojim pojavom se je bil upravičeno proslavil in prav njemu je družinski zdravnik pripisoval neozdravljivo slaboumnost strica lorda Cantervillske-ga, spoštovanega Thomasa Hortona. Vendar ga je v tem nečloveškem naklepu zmotil odmev bližajočih se korakov, zato se je zadovoljil le s tem, da je medlo zafosfo-resciral in z globokim pokopališkim stokom izginil ravno v trenutku, ko sta k njemu pridivjala dvojčka. Ko se je srečno znašel v svoji čumnati, se jc dobesedno zgrudil od samega razburjenja. Neolikanost, ki sta jo pokazala dvojčka, in grobi materializem gospe Oti-sove, oboje ga je seveda nepopisno razto-gotilo, toda najhujšo muko mu je povzročila zavest, da se ne bo mogel pokazati v viteški opremi. Upal je, da bodo vstali lasje ob pogledu na »Prikazen v oklepu«, če že ne iz drugih pametnih vzrokov, vsaj zaradi spoštovanja do njihovega narodnega pesnika Longfelovva, čigar očarljivo in zanimivo poezijo je tudi sam rad prebiral in nem. še nikoli ga ni z ničemer užalila, bil je dobra in prijazna. Nekaj zamolklih sfj kov iz omare bo več kot dovolj, si je dejal če pa je to ne bi prebudilo, bi lahko & praskal po njeni odeji s koščenimi prsti. Pač pa je sklenil, da si dvojčka pošten' privošči. Najprej se jima bo seveda used* na prsi, kar jima bo zbudilo občutek, I ju tlači nočna mora. In ker sta njuni V°, stelji blizu skupaj, se bo potem postaV med njiju v podobi zelenega, ledeno mrzl* ga mrliča, da bosta dvojčka čisto trdi od strahu, nato si bo odvrgel mrtvaŠkj srajco in se z belimi golimi kostmi plaZ> po sobi. V očesni dupli bo obračal en' samo zrklo, kot to terja prikazen »Nemeg* Nataniela ali samomorilcev skelet«. V teJj vlogi je ne samo enkrat povzročil grozotni strah in imel jo je za enakovredno svoJ|! drugi slavni vlogi »Obsedenec Martin $\ maskirana pošast«. Ob pol enajstih je slišal, da je šla dru#' na spat. Nekaj časa sta ga z divjim vrešČCj čim smehom vznemirjala dvojčka, ki stfj še pred spanjem uganjala svoje brezskrbni šolarske norčije, toda ob četrt na dvanajs' je vse utihnilo. Ko je odbila polnoč, je Z?' pustil svojo čumnato. Na okenski polici je čemela sova, na stari tisi je krakal vrafl' okrog gradu pa je tulil veter in stokal ko« izgubljena duša. Toda Otisovi so spali lep0 mirno, še sanjalo se jim ni, kakšna usod* jih čaka, in kljub vsemu dežju in grmenj11 je duh slišal enakomerno smrčanje posla* nika Združenih držav. S hudobnim nasmehom okrog krutih, ko* smatih ust je duh na skrivaj stopil izf3 španske stene in mesec je skril svoje oblic' si z njo krajšal čas, kadar so Cantervillovi odpotovali v mesto. Sploh pa je to bila njegova lastna viteška oprema. Z njo je imel velik uspeh, ko jo je nosil na turnirju v Kenilvvorthu in zavoljo nje je bil deležen izredne pohvale same gospe kraljice. Toda ko si jo je nocoj nataknil nase, ga je do kraja premagala teža prsnega oklepa in jeklene čelade, tako da je z vso težo zgr-mel na kamnita tla, si do krvi ranil kolena in si zmečkal členke na desni roki. Nekaj prihodnjih dni je bil hudo betežen in.se sploh ni ganil iz svoje čumnate, razen toliko, da je sproti obnavljal krvavi madež v knjižnici. Toda čeprav je postal zelo previden, je sedaj, ko se je odpočil, sklenil, da bo šc tretjič poskusil poslaniku Združenih držav in njegovi družini nagnati strah v kosti. Za ta svoj nastop si je izbral petek, sedemnajstega avgusta. Skoraj ves dan se je ukvarjal s pregledovanjem svoje garderobe, nazadnje pa si je izbral velik široko-krajen klobuk z rdečim peresom, mrtvaško srajco, nabrano v zapestju in za vratom, in zarjavelo bodalo. Proti večeru je začelo liti kot iz škafa, veter pa je tako tulil, da so se tresla in ropotala vsa vrata in okna v tej stari hiši. Prav takšno vreme je imel najrajši. Naredil si je takle načrt: potiho bo stopil v spalnico VVashingtona Otisa, zastokal ob vznožju njegove postelje in si med zamolklimi zvoki godbe trikrat prebodel grlo. Na VVashingtona je imel posebno piko, dobro vedoč, da prav on s Pinkertonovim ne-prekosljivim čistilcem odstranjuje slavni cantervillski krvavi madež. In ko bo tako spravil tega brezobzirnega in noro drznega mladeniča na kolena in mu nagnal strah v kosti, bo šel v spalnico poslanika Združenih držav in njegove žene. Položil bo sluzasto dlan na čelo gospe Oti-sove, zraven pa sikal v uho njenemu možu grozovite skrivnosti mrtvašnic. Glede male Virginije si še ni bil povsem na jas- je za oblak, ko se je tihotapil mimo veli' kega obokanega okna, nad katerim je bil sinji in zlati grb z njegovim lastnim zna-menjem in z znamenjem njegove umori6* ne žene. Plazil se je naprej kot peklenska senca in kazalo je, da se ga celo« tema boji« ko se tihotapi skoznjo. Nenadoma se nfl* je zazdelo, da sliši neke klice, in se je ustrašil. Potem je spoznal, da je pes zala' jal na Rdeči pristavi, zato se je spet poča' si pomikal naprej in momljal čudne kletvi; ce iz šestnajstega stoletja in kar naprej prebadal polnočni zrak z zarjavelim bo-dalom. Nazadnje je prišel na vogal hodni' ka, ki je peljal proti sobi nesrečnega W»" shingtona. Za trenutek se je ustavil in veter mu je ovijal dolge pramene sivih Hi okrog glave in skladal v groteskne in fantastične gube nepopisno grozljivost njegove mrtvaške srajce. Tedaj je odbila ura četrt na eno in duh je začutil, da je prišel njegov čas. Zahehe-tal se je in stopil za vogal. Toda komaj se je prestopil, že je žalostno zacvilil in obupano zastokal, belo obličje pa si zakril s koščenimi dlanmi. Tik pred njim je stala grozotna prikazen, negibna kot kamnita soha in nestvarna kot blaznikovc sanje. Glavo je imela bleščečo in golo; obra^ koščen in napihnjen in čisto bel; zdelo se je, kot da je ostudni smeh spačil nje; gove poteze v večno rezanje. Iz oči so )} vreli žarki škrlatne svetlobe, usta je pr*' kazen imela podobna zevajočemu ognje* nemu breznu, vsa orjaška postava pa )6 bila zavita v nagubano in ogabno mrtvaško srajco, podobno srajci, kakršno je nosil cantervillski duh. Na prsih je imela prikazen tablico s čudnim napisom iz starinskih črk kot nekak seznam krivd, kot nekakšno naštevanje divjih grehot, kot nekak pošastni seznam hudodelstev, v desni roki pa je prikazen vzdigovala kratek zakrivljen meč iz bleščečega jekla. Razccstja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL Toda to so samo dogodki, ki ob podobnih dogodkih v Italiji uverjajo kobariške socialiste, da čas ponovno dozoreva v trenutek, ko se bo posrečilo delavstvu prevzeti oblast. Italijanski socialisti po industrijskih središčih že ustanavljajo svoje sovjete, kot nekakšno šolo in predpripravo za prevzem oblasti, ki jo bo morala prepustiti delavstvu italijanska buržoazija. Tudi tržaški socialisti nameravajo te dni ustanoviti svoj sovjet. »Na obeh straneh Jadrana se delavstvo organizira, se delavstvo pripravlja,« je štcfi vsa v ognju, ko prebira ,Delo' in druge italijanske delavske časnike, pa tudi .Ujedinjenje', glasilo Socialistične delavske stranke Slovenije, ki se pripravlja na svoj prvi kongres, na katerem se bodo pridružili stranki jugoslovanskih komunistov. »Ali vidiš?« kaže Jakobu, »Torinski delavci so s Svojimi delavskimi sveti prevzeli upravo nad to-rinskimi tovarnami. Kaj praviš?« To so dogodki, -ki prebujajo vero v revolucijo celo v Jakobu, tem večnem dvomljivcu. Z zanimanjem prebira poročila o ustanovnem kongresu Komunistične stranke na Slovenskem ... 10 — 11. april 1920 je rojstni dan komunistične stranke na Slovenskem. Tako poroča tržaško ,Delo' o ustanovnem zboru Delavske socialistične stranke za Slovenijo, proglašene z manifestom z dne 3. marca, prelomnega dne v razrednem delavskem gibanju slovenskih delavcev. Štiriinpetdeset delegatov iz Ljubljane in okolice, Trbovelj, Zagorja, Hrastnika, z Jesenic, Ja-vornika, Žirovnice, Bohinja, iz Tržiča, Kranja, Kamnika, Kočevja, Zidanega mosta, Pragerskega in se iz šestih drugih, neimenovanih delavskih krajev (»Bržkone štajerskih,« ugiba Jakob) Je zastopalo voljo več kakor dvanajst tisoč slovenskih socialistično organiziranih delavcev. Rudarji, železarji, lesni delavci, železničarji, zastopniki društva slovenskih študentov - komunistov, gostje iz drugih središč nove države —• zastopniki Socialistične delavske stranke Jugoslavije — komunistov. Kongres je začel sivolasi železničar Josip Pe-trič, stari sodrug, ki je tudi leta 1896 otvoril ustanovni kongres Jugoslovanske socialno demokratične stranke, stari pobornik socialističnega gibanja in pravi revolucionar, ki ga je po pravici doletela čast, da je bil izvoljen v delovni odbor kongresa kot predsednik. Za podpredsednika so izvolili znanega jeseniškega socialista Štefana VVeissa, a za tajnico trboveljsko socia-listko Tončko Čečevo. »Ej, brez dvoma je bil med jeseniškimi delegati tudi Kosirnik,« pravi Jakob Štcfi. Ne pomislil bi nanj, ko bi ne bil predsednik delovnega odbora kongresa z Jesenic. »Kosirnik... On ni nikoli podvomil v zmago delavske stvari,« se Jakob spominja vojnega tovariša, s katerim so pobegnili k Rusom in s katerim ga je združila usoda tudi po ruski revoluciji, ko sta oba padla v roke Avstrijcem in se srečala v taborišču za de-boljševizacijo na obrobju Ljubljane, kjer je Kosirnik organiziral upor proti taboriščnemu nasilju, dokler ni nastala zmeda in sta morala pobegniti. »Pa sva imela smolo prav tu pred domačim pragom,« pogleda Jakob skozi okno, kjer sta prišla r naravnost pred bajonete avstrijske feldžandarmerije. »Brrr,« ga zmrazi ob tej misli, saj je v temu ,brrr' skrita dolga povest trpljenja in groze: vojno sodišče, obsodba na smrt, pa tudi olajšanje: nenadejana pomilostitev v zadnjih dnevih cesarstva, odhod na Piavo, Codroip, ponesrečeni vojaški upor, a na srečo posrečen beg skupaj z Bajbcrlom, Štefankinim znancem, ki ga je zadnje čase udarilo toliko hudega. Vendar Jakob ne misli toliko na Bajbcrla, kolikor nase in svojo povest. Kljub vsemu me je vselej spremljala sreča, neverjetna sreča,« je zadovoljen, ker je živ in doma, kjer mu nikoli ne zmanjka dela. »Doma in na varnem,« razmišlja. Tu ne bo revolucije. Revolucije so v glavnih mestih. Jakobu ne bo treba vzeti zopet puške v roke in se izpostavljati. Jakob je zadovoljen. Ce bo revolucija zmagala, bo sicer brez njega. No, prav! Srečen bo, če jo bo skupila sedanja družba in oblast. A če ne zmaga, bo ostal lepo doma. Ne bo se mu treba skrivati pred karabinjerji. Nihče več ga ne bo gonil med bajoneti v ječo. »Ja, nihče več ...« Pripadnost k organizaciji revolucionarnega delavstva Jakoba ne moti, da bi mislil drugače. Ni sam, ki jc tak. Mnogo jih je, ki upajo, da bodo revolucijo na barikadah zanje izbojevali drogi. »Toda revolucija bo. Skorajšnja revolucija. Štefi ima prav,« je Jakob naslednje dni še bolj prepričan, saj jo napovedujejo celo meščanski Časopisi in trepetajo pred njo. Tako sklepa po pisanju .Ujedinjenja', ki zavrača .Narodovo' napoved oziroma opozorilo, da se delavstvo pripravlja na oboroženi prevzem oblasti. — Naj nam .Slovenski narod' oprosti, če mu ne moremo postreči z diktaturo proletarita tako hitro, kakor si on .želi'. Pri nas se pojmi in dogodki ne pode tako naglo. In sama subjektivna dobra volja tudi ne zadošča. Nekako tako je bral v .Ujedinjenju'. »To zanikanje je samo taktika,« si misli Jakob podobno kakor Štefi. »Vodstvo slovenskih in jugoslovanskih komunistov ni noro, da bi pritrdilo ali celo povedalo datum! Uspeh revolucije je odvisen tudi od nenadejanosti in presenečenja!« Ob izbruhu splošne vsedržavne stavke jugoslovanskih železničarjev in prometnih delavcev je Jakob o svojih domnevah še bolj uverjen. »To bo začetek. Začetek spopada za oblast.c pravi nekega dne sredi aprila sestri. Tudi štefi je o tem prepričana. Jugoslovanske železničarje je vendar podprlo industrijsko delavstvo po vsej državi onstran demarkacijske meje. Podprlo s solidarnostnimi stavkami ali solidarnostnimi demontracijami... Sv. Lenart pod Krvavcem (9) Če najprej srečaš žensko, bo slabo leto Drugi običaji, ki so jih razen ob rojstvu, ženitvi in smrti poznali na Sv. Lenartu, so manj pomembni. Koledovanja na Lenartu ne poznajo; tudi mati in sestra mati mi o tem nista vedeli ničesar povedati. Novo leto so včasih čakali na kakšnem podu ob poskočnih vižah harmonike, to je bilo vse. Pravijo, da bo leto dobro, Če prvega v novem letu srečaš moškega in slabo, če srečaš žensko. Enako govorijo tudi, če pelješ kaj v semenj. Včasih je bilo veliko primerov, da so Vozniki obrnili in šli domov, Če so srečali najprej žensko. Od cerkvenih običajev je najbolj ustaljen ,tisti, ko gredo na sveti večer, na večer k novemu letu in na svete tri kralje okrog hiše, po gospodarskih poslopjih, po bližnjih njivah ter molijo "rožni venec, zraven pa kadijo s posebnim kadilom in škropijo z žegnano vodo. Za kadilo je najboljša smola, ki Jo imajo naneseno na dnu mravljišča. Na blnkošti so se včasih zjutraj umivali z roso, ker ?o *tari ljudje verjeli, da se po- tem ne narede kraste na obrazu. Za blnkošti in za kresni dan so obešali na okna ga-brove vejice. Rekli so, da po tej vejicah vidi sveti duh oz. Janez Krstnik, katera hiša je prava in pride vanjo. Na cvetno nedeljo so nesli otroci v cerkev butarice iz bršljana. Na njih so bila navezana jabolka. Ta običaj je živ še zdaj. Na veliko soboto ob treh popoldne so nesle ženske (in še zdaj nosijo) kruh, meso in jajca v cerkev žegnat. Te stvari so nesle v jerbasih na glavah. Za tisto, ki je prva prišla iz cerkve, so rekli, da bo imela prva proso opleto. Ponekod pa pravijo, da se bo tista prva omožiia. s če tisti, ki je na sveti večer ostal doma in ni šel k polnočnici. teče trikrat okrog hiše in potlej pogleda vanjo, tako so včasih verjeli, vidi v hiši tisto, kar se bo prihodnje leto zgodilo. 2e večkrat je videl menda kdo koga mrtvega in res so potem imeli še isto leto, do drugega božiča, mrliča pri hiši. SPRAVLJANJE SENA Eno izmed najtežjih del v hribovskih predelih je spravljanje sena. Opisal bom, kako so to delali pred 40 do 50 leti, ko je bil moj sobe-sednik s Sv. Lenarta še sam med kosci. Najtežje ga je spravljati s senožeti na Vrheh. Bilo je v začetku avgusta, pripoveduje moj sobesednik. Ker je tam že precej visoko, trava pa slabo raste, kosimo že od nekdaj le enkrat na leto. Vstali smo že ob dveh ponoči. 2e prejšnji dan smo sklepali kose ter pripravili hrano in orodje. Do Vrhov je dve uri hoda. Ko smo prišli gor, se je ravno delal dan. Za vsak travnik nas je bilo odmerjenih določeno število koscev. Merilo za to, koliko na kakšen travnik, je bila njegova površina. Če je gospodar dal na travnik 15 koscev, je to pomenilo, da ga je toliko, da ga morajo pokositi od zore do noči. če nismo bili končali do noči, smo potegnili v noč. Na največji travnik nas je šlo tudi do 24 koscev. Na nogah smo imeli kram-zarje, iz železa izdelane štiri kremplje, ki se dobro primejo zemlje. Travnate rebri so namreč tako strme, da bi nam drugače preveč drselo, tako zelo, da sploh ne bi mogli kosita. S seboj sirio imeli še lesene osolnlke — razen kos kajpada — brusilna kamna in »ogniv« — za ravnanje škrbin na kosah. Najboljši kosci so kosili naprej, dobri za njimi in slabši zadaj. Vmes smo po potrebi brusili. Eden od koscev je kose vseskozi tudi kle-pal. V korenino je zabil železno babico in tako sede s kladivom tolkel po kosi. Ce se je kdo hudo utrudil, ga je klepač lahko zamenjal, utrujeni pa je prevzel njegovo delo. Kosci seveda niso bili vsi domači. Veliko je bilo kaj-žarjev, tudi iz drugih vasi. Včasih za delovno silo ni bilo težko; dosti jo je bilo. Vsakdo je rad prišel, čeprav je bilo delo zelo naporno. Zjutraj okrog sedmih smo 1 za, Irko vali. Jedli smo črn i kruh, ki je bil spečen lz rže-ne in ovsene moke, in čebulo, pili pa mrzlo vodo iz studenca. Po vodo smo morali že prej. Nosili smo jo v brentah od Osredka sem, pol ure hoda daleč, če je bil gospodar premožnejši, nam je dal zjutraj tudi šilce žganja. Z delom smo nadaljevali do dvanajstih, ko je bilo kosilo. Jedli smo spet isto: črn kruh s čebulo hi pili studenč-nico. Koliko je bila taka jed izdatna, si lahko predstavljate. Kljub temu pa je bilo treba vzdržati do večera. Po kosilu smo eno uro »duškali«. V tem času smo pregledali kose, jih sklepali, nabrusili, vmes pa smo prisluhnili pripovedovanju starejših koscev. O tem, kaj so pripovedovali, sem pisal že v prejšnji nadaljevanjih. Ivan Sivec (Prihodnjič naprej) Gore i«i*5>!ii kraji in ljudje a (Nadaljevanje) I Nihče ni pogledal, kam peljejo sledi, če bi bolje pogledali, bi lahko ugotovili, da sledi vodijo iz Begunj. Iz tega bi lahko sklepali, da so v Drago šli Nemci. Na križišču je bilo že prepozno, ker smo bili že obkoljeni. Mrak se na križišču zaustavi, pokaže s prstom po cesti pod Savnikovo vilo in vznemirjeno reče: »Hej, kaj pa je tam na snegu?« Zagledali smo črno senco na snegu na cesti. Veja je od lomi jena in nič drugega, sem rekel. Počasi smo šli naprej. Prvi je šel Prešeren, drugi Miro Mrak in tretji jaz. Ko smo s križišča zavili proti Dragi, se je Prešeren ustavil in rekel: »Zdaj bom pa prižgal cigareto.« Pred Vazarjevo hišo so se iznenada odprla vrata in na nas se je vsul peklenski ogenj iz brzostrelk. Miro je obležal mrtev pred drvarnico, Prešeren je padel pred hišo na cesti, sam sem se pa tri metre od njega zvalil v sneg za korito pred hišo. Nemci so planili iz hiše Jože VIdle Zaseda v Dragi kot volkovi, ki so zavohali kri. Kri mi jc zledenela, ko sem začutil, da me je držal •policist za vfat. »Ta j« še živ,« je rekel nekdo, drugi pa je pripomnil, »Kaj' pa čakaš, ustreli gal.e In spet sem zaslišal tretji glas: »Pripeljite ga v hišo.€ Policist, ki je streljal, me je pregledal in se čudil, da sem ostal živ. Bil sem ranjen v prst in stegno, plašč pa je prehiknjalo 30 krogel. Nemci so me v hiši obvezali, jaz pa sem medtem ugotovil, da je to noč padlo še več tovarišev. V kotu sobe je bilo namreč na kupu precej partizanskega orožja in nekaj partizanske opreme. Ko so me obvezali, je poveljnik zasede ukazali, da bodo odšli. Postavili so me na čelo kolone, z desme in leve strani pa sta me čuvala dva policaja. Zelo se jim je mudilo in so me venomer priganjali. Spotoma me je poveljnik zasede vprašal, cevem, koliko jih je padlo. Dejal sem, da ne vem. Potem mi je povedal, da so to noč ubili trinajsi partizanov. POMILOSTITEV NA HITLERJEV ROJSTNI DAN V Begunjah so me zaprli v bunker. Gestapovce Perč, ki je bil ekonom jetni srnice, mi je v bunker prinesel orno kavo. Zmajal je z glavo in se čudil, zakaj nismo bolj previdni. »Kako ste mogli biti tako neumni, da so vas pobijali vso noč,« je jezno dejal Perč, za katerega je znamo, da je rad pomagal zapornikom. Med drugimi je veliko pomagal očetu pokojnega Borisa Kidriča, 'ki je bil med vojno zaprt v Begunjah. Od vseh gestapovcev, ki so jih naši zajeli ob osvoboditvi Begunj, so spustili na prostost samo Perča. Sledila so mučna in dolgotrajna zasliševanja ma radovljiškem gestapu. Belogardisti so me nagovarjali, naj se jim pridružim, a sem ponudbo odločno odklonil, češ da sem sit vojne. Na zasliševanjih sem se izgovarjal, da ničesar ne vem o delu osvobodilne fronte v radovljiški okolici, ker sem bil partizan na Primorskem, pa so me zaradi bolezni odpustili domov. Prosil sem, naj me pregleda zdravnik. Dr. šare, ki je slutil, da je moje življenje v nevarnosti, je napisal diagnozo, da imam odprto tuberko-tozo, da je torej pred menoj le kratka doba življenja. To je bil razlog, da so me na Hitlerjev rojstni dan 20. aprila 1945.' leta pomilostili jn odpustili iz zapora.« Tako je pripovedoval Stanko Papter, ki je srečno ušel smrti. Bil je zadnji, ki je šel skozi zasedo in samo njega so ujeli. Zaseda v Dragi je bila tako zvito postavljena, da bi Nemci lahko ujeli še več partizanov. Očitno jim tega ni bilo mar, pač pa so ob koncu vojine še hoteli dokazati svojo vojaško premoč nad partizani. Da bi Nemci lahko ujeli še več borcev, moram to svojo trditev pojasniti. Prva dva kurirja, ki bi morala do enajstih zvečer pri Vazarju počakati druge kurirje, da bi šli skupaj po hrano v Vrhnje, bi Nemci lahko spustili v hišo in tam zgrabili. Ali pa borca Kokrškega odreda Pogača rja in Jogliča, ki. sta se ob enih ponoči sama vračala proti Dragi. Nemci bi jih lahko spustili do Vazarjove hiše in tam ujeli, saj pot v Drago pelje mimo hiše, kjer so bitli skriti policisti. Očitno je torej, da so Nemci želeli vojaško zmago in s tem psihološko vplivati na prebivalstvo in borce, da je nemška vojska še vedno močna in naj ljudje ne pričakujejo skorajšnjega konca vojine. Martin Prešeren iz Radovljice, ki je 12 let delal v Gorenjskem muzeju in raziskoval zgodovino NOB, bil pa jc tudi partizan v Dragi, je o tej zasedi povedal naslednje ugotovitve: (Se nadallule) • ivo Iz kronike Jan kokrškega odreda i i štab odreda je mislil tudi na ostalo, zato je 1. maja izdal povelje, ki tudi odraža takratni čas: — Zaradi zadnjih dogodkov na svetovnih bojiščih, smo tik pred kapitulacijo Nemčije ... Vsak čas lahko nastopi trenutek, ko bomo vkorakali v naša mesta in vasi ... Da bi čim bolje izpolnili naloge, ki jih bo v tem trenutku morala opraviti naša vojska,... odrejamo: 1. Vsi štabi in funkcionarji so odgovorni, da bo v enotah in ustanovah stroga disciplina, toda disciplina, ki naj se kaže v tovariškem, vendar službenem odnosu ... Prepovedati je treba odhajanje posameznikov domov in prav tako tudi privatne zveze. Vsi morajo biti na svojih mestih in vsem je treba pojasniti, da stojimo pred važnimi nalogami.. . To je treba tolmačiti tudi svojcem in ostalim, ki bodo verjetno takoj po kapitulaciji Nemčije iskali stike s posamezniki... 2. Odnos do civilnega prebivalstva naj bo vojaški in odločen, toda prijazen. Paziti je treba, da posamezniki ne bi kvarili ugleda vojske z oholim, bahavim ali celo surovim nastopom ... V nas mora prebivalstvo videti redno jugoslovansko armado, hkrati pa čutiti, da smo narodna vojska ... 3. Uživanje alkoholnih pijač je treba preprečiti in predvideti najstrožje ukrepe. Prepovedati je treba tudi prejemanje hrane in ostalega od prebivalstva. Vse morajo sprejeti intendanti prek odgovornih oseb na terenu. Naši sovražniki nam bodo še vedno skušal; škodovali in možno je, da bi bih posamezni artikli zastrupljeni. . . Paziti je treba tudi na pravilne odnose do tovarišic ... ^ 4. Vse pripadnike nemške oborožene sile, kakor tudi pripadnike okupatorjeve oblasti ne glede na narodnost, od tega trenutka dalje smatramo kot vojne ujetnike. Treba jih je razorožiti in takoj odpremiti na komando ujetniškega taborišča... Z njimi je treba postopati strogo in odločno, nikakor pa ne surovo. Odred tudi ni pozabil na Tržič, skozi katerega je proti Ljubelju vodila važna cesta. Ta sektor je po odhodu I. bataljona — toda le od daleč in v glavnem prek obveščevalcev — kontroliral III. bataljon. Ta je že 1. maja dobil zvezo s stalno nemško posadko v Tržiču. Naslednji dan je odredni štab postavil tudi poveljstvo odrednega ujetniškega taborišča, ki jc bilo pri sedežu III. bataljona v Dragi* TETKA SE JE LOTILA VSEGA Ob upoštevanju vojaških in političnih razmer je štab odreda prišel tudi na idejo o pogajanjih z Nemci v Begunjah ter pošiljanju pozivov z zahtevami po predaji. S tem so hoteli med Nemce vnesti negotovost ter občutke, da je v bližini Begunj vse več partizanskih enot. - KAKO SO SE LOTILI TEGA? V Begunjah je poleg drugih delovala zelo agilna aktivistka Tetka — Katarina Šenk, katere hčerka in mladoletni sin sta bila prav tako vneta sodelavca. Ta se je vsake naloge lotila premišljeno in zagnano in jo je za vsako ceno hotela speljati do konca. Nanjo je računal odredni štab, ko se je odločil za taktiko,pogajanj. Prek nje je že sredi aprila 1945 prišlo do prvih stikov in pogajanj z vodstvom kaznilnice oz. žandarmerije. Tetka je domiselno in drzno prek orož-niškega komandirja Litzenbauerja, ki je bil na tihem naklonjen partizanom, po nalogu odrednega štaba pripravila sestanek med zastopniki odreda in nemško posadko. To diplomatsko vlogo je speljala tako, da je bila za kraj sestanka dogovorjena Ještinova hiša, ki je v neposredni bližini kaznilnice. Mož gospodinje Fini Justin je bil med partizani, in sicer v štabni patrulji odreda. S strani štaba so temu sestanku prisostvovali: komandant Janko Prezelj-Stane, pomočnik politkomisarja Andrej Bohinc ter šef administracije Ljudevit 2iger-Pe-run, ki je hkrati služil za prevajalca. Ta prvi razgovor z orožniškim komandirjem Litzenbauerjem nI bil dolg. Odredovci so zahtevali, da morajo gestapovci v kaznilnici nehati z nasilstvi in s streljanjem talcev, da morajo sploh omiliti ostri režim. Poleg tega so predstavniki štaba govorili o zlomljenih nemških frontah in da se vojna bliža h koncu. Nazadnje so zahtevali, naj pripravijo posadko za predajo. Konkretnih zagotovil tedaj niso dobili, vendar pa je bilo vodstvo kaznilnice seznanjeno z vsebino razgovora. S tem razgovorom je bil led prebit, pri čemer je Tetka po mnenju vseh odigrala poglavitno vlogo. Drug, tak poskus je sledil 29. aprila s pozivi. Spet je bilo to poslanstvo zaupano Tet ki. Odnesla je dve pismi: eno v kaznilnico, drugo v policijsko postojanko v Poljčah. To se je glasilo: — Hitlerjeva Nemčija je v zadnjih iz-dihljajih, Hitler sam pa po izpovedih od zaveznikov ujetega generala Dietmarja na smrtni postelji. Zlom Nemčije je samO še vprašanje nekaj ur. Pridite k nam tudi vi, kjer boste našli tudi vaše tovariše. Jamčimo vam za popolno svobodo in čimprejšnjo vrnitev v domovino. To vse lahko potrdijo vaši tovariši, ki se nahajajo v naših vrstah. Naredite konec Hitlerjevi tiraniji. Sporočite nam še danes vašo odločitev, navedbo kraja in uro sestanka v svrho pogajanja, kateremu bo prisostvoval član našega štaba. Opozarjamo pa vas v vašem interesu, da se morate odločiti v noči od 29. na 30. april. Vendar pa na ta poziv ni bilo nobenega odgovora. Tudi dogodki so se začeli odvijati z največjo naglico. 2. maja zvečer je odredni štab zvedel o zavzetju Trsta po IV. armadi JLA in o prodiranju in delovanju enot IV. operativne cone na štajerskem. Po radiu so tudi zvedeli o težavnem položaju enot salzbur-škega vojaškega okrožja. To in pa razmere na Gorenjskem, predvsem pa, da je bil železniški most pri Globokem blizu Radovljice še vedno neuporaben, je povzročilo veselje, mrzličnost in vnete razgovore. Rezultat tega je bil posvet odrednega štaba, k; jc imel namen odgovoriti na vse to z odločnimi nalogami. BEGUNJE BOMO BLOKIRALI Ocenili so sovražnikove in svoje moči, ki niso šle v korist odredu. Toda na njegovi strani je bil čas in bližnji ter končni zlom nacističnih sil. Na njegovi strani je bilo tudi razpoloženje. Sestanek in razgovori so se vse bolj sukali okoli reševanja zapornikov iz Begunj. Zdaj so tudi že vedeli, da imajo gestapovci pred odhodom namen in nalogo te zapornike pomoriti, in vedel; so tudi, da graščina ni minirana. * Za komandanta jc bil imenovan Anton Zupan-Jaka, za politkomisarja Justin Doli-nar-Adam, poleg njiju pa še drugi potrebni organi. JI M đacjaij qsl oo Jelovica, lesna industrija škofja Loka razglaša prosto delovno mesto rmrsmm administrator UJCalJU VlUA. v trgovini škofja Loka Pogoji: srednja šola — ekonomske 'smeri ali administrativna šola, praksa zaželena. Nastop dela je možen takoj! Kandidati za zaposlitev naj vlože pismene prošnje v splošni oddelek podjetja, po možnosti pa naj se javijo na razgovor osebno. VELETRGOVINA ŠPECERIJA BLED razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. skladiščne delavce Pogoj: NK delavec 2. kuharico za bife na Bledu Pogoj: gostinska šola Za področje Radovljice bomo štipendirali še nekaj učencev za prodajalce. Interesenti naj pošljejo ponudbe na naslov: Veletrgovina špecerija Bled, do 16. maja. OBRTNO PODJETJE CERKLJE RAZPISUJE NASLEDNJA PROSTA MESTA: DELOVNA 2 KV mizarja 4 K V zidarje 6 NK gradbenih delavcev 2 mizarska vajenca 3 zidarske vajence Za kvalificirane delavce samsko stanovanje zagotovljeno. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Razpis Cufarjevih plaket za leto 1970 Na podlagi 3. člena odloka o podeljevanju cufarjevih plaket (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/69) razpisuje skupščina občine Jesenice podelitev Cufarjevih plaket za leto 1970. Cufarjeve plakete se podeli kulturno-prosvetnim organizacijam ali posameznikom kot priznanje za aktivno delovanje na kulturno-prosvetnem in umetniškem področju ter za izredni prispevek k rasti in dosežkom kulturno-prosvetne dejavnosti na območju občine Jesenice. Predloge za podelitev plaket lahko dajo vsi občani, kulturno-prosvetne in druge organizacije. Predlogi morajo biti predloženi občinski žiriji za izbor nagrajencev do 1. julija 1970. Svet za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno kulturo skupščine občine Jesenice Kranjski predsednik pokrovitelj fantovščine Datum letošnje mednarodne kmečke ohceti se vse bolj bliža. Znano je, da bo del fantovščine 28. maja v hotelu Bor v Preddvoru in v novem kranjskem hotelu. Predstavnik koordinacijskega odbora za izvedbo prireditve! nam je povedal, da je predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar v {onedeljek sprejel pokroviteljstvo nad fantovščino in vsemi prireditvami v okviru le-te. Ker bo del fantovščine v kranjskem hotelu, organizatorji pričakujejo, da bodo izvajalci del pohiteli z gradnjo hotela in tako omogočili normalen potek te mednarodne prireditve. Lep uspeh kranjskih modelarjev 11. in 12. aprila je bilo v Zeli am See v Avstriji tekmovanje za peti mednarodni alpski pokal v klasično modelarskih skupinah. Tekmovanja se je udeležila tudi štiričlanska ekipa aerokluba Stane Žagar iz Kranja. To tekmovanje je že tradicionalno in ga lahko glede na letošnjo izredno veliko udeležbo štejemo za evropsko prvenstvo. Sodelovalo je 175 tekmovalcev iz 10 držav, nekaj tekmovalcev pa je prišlo tudi iz Amerike, Kanade in Anglije. Tekmovanje je potekalo v zelo slabem vremenu. Na letališču je bilo še 70 cm snega, kar je kljub legi tega kraja v aprilu nekaj nenavadnega. Z veliko vztrajnostjo in športnega elana so tekmovalci premagali vse ovire in si na letališču pripravili gazi in uredili pisto. Kranjčani so tekmovali v dveh kategorijah. Z modeli na gumi pogon tipa vvakefield so dosegli v skupni uvrstitvi držav zelo dobro 3. mesto in si 's tem priborili lep pokal. Uvrstili so se pred Francijo, NDR in Dansko. Uspeh kranjske ekipe v sestavi šurina, Štular in Primožič je toliko bolj pomemben, ker so prav v tej disciplini modelov tekmovali tudi trije nekdanji svetovni prvaki. Lanskoletni prvak Uschtz iz DDR se je uvrstil na 14. mesto, naša Primožič in Štular pa sta dosegla 15. in 16. mesto. Med 38 tekmovalci je to nedvomno lep uspeh. M. IL Večer Igorja Jamnika na Primskoveni V soboto, 9. t. m., ob 20. uri bo DPD Svoboda Primskovo priredila svojemu članu Igorju Jamni-ku, letošnjemu slovenskemu zastopniku na kmečki ohceti v Ljubljani poslovilni' 'fantovski večer. Poleg tria Jamnik bosta sodelovali tudi pevska in folklorna sekcija DPD Svobode Primsikovo. Prireditev bo v veliki dvorani Zadružnega doma na Primskovem. C. Z. Starši, vzgojitelji! Prijavite svoje otroke za polet z letalom Poročali smo že o veliki razstavi letal in letalske opreme, ki bo od 21. do 26. maja letos na aerodromu Brnik. Prireditev je, kot so nam povedali organizatorji, izključno le vzgojnega in družbenopolitičnega značaja, namenjena predvsem mladini, zato med drugim pripravljajo tudi več reklamnih poletov po izredno ugodnih cenah. Letalo DC-6B naj bi 23., 24. in 25. maja vozilo pionirje nad jadransko obalo. Organizacijski odbor je vsem osnovnim šolam v Sloveniji poslal poseben dopis, v katerem jih obvešča, da lahko določijo enega ali več najboljših učencev, ki bodo za reklamno ceno 60 din deležni enkratnega »sprehoda« z letalom. Doslej se je prijavilo 150 šolarjev iz 30 različnih zavodov, vendar med njimi prevladujejo mestni otroci. Prireditelji ob tem opozarjajo, da so izleti namenjeni najširšemu krogu mladine, zlasti učencem raznih podružničnih šol, ki spričo oddaljenosti nimajo tolikšnih možnosti spoznavanja dosežkov sodobne zračne tehnike kot na primer mladež iz Ljubljane, Kranja in drugih večjih krajev, in pozivajo uprave podeželskih osemletk, naj tudi one pohitijo z dopisi. Prostora je za približno 1000 otrok, rok prijav pa poteče 8. maja. Ugodnosti so zares izjemne, zlasti če upoštevamo, da cena 60 novih dinarjev ni pretirana in da bo Kreditna banka in hranilnica Ljubljana med male potnike razdelila več hranilnih knjižic z začetno vlogo 50 din. Hkrati s pismeno prijavo, v kateri morajo biti navedeni priimek, ime in točen naslov pionirja, morajo starši oziroma šola vplačati tudi zahtevano vsoto, in sicer na tekoči račun 515-9-82344. Organizatorji bodo malemu potniku pravočasno sporočili, kdaj in kako bo letel. Torej še enkrat: šole, starši in vzgojitelji, pohitite! Omogočite svojim otrokom izlet z letalom, izlet, kakršnega si sicer zlepa ne morete privoščiti. I. G. Za večjo prometno varnost Srečanje na ozkih cestah, ki so pogosto še makadamske, polne ovinkov, je vsekakor drugačno od »navadnega srečanja«, ki so ga vozniki vajeni na cestah prvega reda. Posebno za neizkušene voznike je včasih tako srečanje trd oreh. Nesrečno se je končala prva vožnja z mopedom, ki ga je A. D. ravno kupila v trgovini ter se je z njim, čeprav ni imela vozniškega dovoljenja, peljala domov. Srečanje na ozki makadamski in ovinkasti cesti med Gradom in šenturško goro pri zaselku Ravne je bilo za neizkušeno voznico prehudo. Voznica je peljala navzgor po klancu. Navzdol pa je vozil voznik osebnega avtomobila F. C. zelo počasi. Pred srečanjem je voznik na ozki cesti zapeljal povsem desno in ustavil. Voznico mopeda pa je kot vse kaže osebni avtomobil tako zmedel, da je za vozila naravnost vanj. Moped z voznico je odbilo, tako da je padla pod cesto in si pri tem huje ranila nogo. Poškodovan je bil tudi moped ter osebni avtomobil. T ZLATI KLJUČI Murkino preseneče-nje v Festivalni dvorani na Bledu Razstava pohištva in opreme, kakršne na Gorenjskem še ni bilo — Trgovsko podjetje Murka Lesce je prvo, ki mu je uspelo na enem mestu predstaviti kupcem nagrajene izdelke znanih slovenskih proizvajalcev pohištva in opreme — Nikar ne zamudite ugodne priložnosti in si oglejte razstavo, ki bo odprta do 18. maja Resnično neobvezno in hkrati nevsiljivo bi vam radi tokrat priporočili, da ne zamudite v Festivalni dvorani na Bledu pogledati razstavo sodobnega pohištva pod naslovom: 4 ZLATI KLJUČI. Trgovsko podjetje Murka Lesce jo je odprlo 30. aprila in bo odprta vsak dan* (tudi ob nedeljah) od 10. do 18. ure do vključno 18. maja. Na tej razstavi se prvič pod skupno Streho, če tako rečemo, predstavljajo kupcem znani slovenski proizvajalci pohištva in opreme stanovanj. Svojevrstna posebnost te razstave pa je, da so na njej izdelki, za katere so slovenska podjetja na sejmih v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani dobila priznanja in nagrade. Skratka, na razstavi 4 zlati ključi so izdelki, ki jih do sedaj, (vsaj nekaterih najnovejših) M nismo mogli najti v naših trgovinah. če torej nameravate v bližnji prihodnosti opremiti stanovanje, če pravkar razmišljate o gradnji novega stanovanja, če ne veste, ali bo vaše novo stanovanje dovolj veliko za pohištvo, ki si ga želite in, če bi radi videli najnovejše modele pohištva za opremo dnevnih sob, spalnic in kuhinj, potem nikar ne zamudite priložnosti. Prepričani smo, da ne boste razočarani. 4 ZLATI KLJUČI »Naše podjetje je v zadnjih letih pripravilo že precej razstav pohištva ln opreme. Prav tako je znano, da že od vsega začetka sodelujemo s slovenskimi proizvajalci pohištva, opreme in drugimi. Ker so ta podjetja v zadnjih letih tako doma kot v tujini dobila lepa priznanja, smo razmišljali, kako bi naše oziroma posredno preko nas nji- hove kupce seznanili z nagrajenimi izdelki oziroma novostmi. In tako smo se sporazumeli za razstavo 4 zlati ključi. Zlati ključ, kot najvišje priznanje za svoje izdelke so na beograjskem sejmu do sedaj že nekajkrat dobila nekatera naša podjetja. Razen tega pa so druga podjetja dobivala lepa priznanja in nagrade tudi na sejmih v Zagrebu in v Ljubljani.« Tako sta nam povedala direktor trgovskega podjetja Murka Lesce tovariš Šter in komercialni vodja podjetja tovariš Magdič. KAKŠNO POHIŠTVO BO NAJBOLJŠE ŽA VAŠE STANOVANJE? če si boste ogledali razstavo 4 zlati ključi, se boste lahko prepričali, da ste imeli prav, če ste o. pohištvu temeljito razmišljali še prodno ste se odločili za gradnjo oziroma nakup stanovanja. Zakaj? Niso namreč redki graditelji stanovanj in kupci, ki tik pred vselitvijo ugotovijo, da so ga polomili že na začetku že pri načrtih. Pohištvo, ki jim je všeč, ne morejo spraviti v stanovanje oziroma predvideni prostor. Lahko se zatakne celo pri električni napeljavi. Potem skušajo popravljati, usklajevati, dopolnjevati itd. Ra/.slavo 4 zlati ključi v Festivalni dvorani na Bledu so pripravili o/iroma uredili arhitekti tovarn, ki sodelujejo na njej z različnimi izdelki in aranžer trgovskega podjetja Murka. Zato se obiskovalec razstave lahko hitro prepriča, kako ve-lik mora biti prostor v stanovanju za pohištvo, ki mu je všeč. Še več. Dnevne sobe, kuhinje in spalnice so razstavljene tako, da bb lahko hitro ugotovil kako mora urediti električno napeljavo v stanovanju itd. — In prav v tem je razstava 4 zlati ključi v Festivalni dvorani na Bledu enkratna. Na vseh podobnih dosedanjih razstavah namreč zaradi pomanjkanja razstavnega prostora obiskovalec ali kupec ni imel predstave, kako bo videti pohištvo v njegovem stanovanju oziroma kakšno bi bilo stanovanje, ko, bi bilo opremljeno. MODELI 1970 Omenili smo že, da so na tej razstavi letošnji najnovejši modeli pohištva in opreme. Tako se naprimer Meblo iz Nove Gorice po zagrebškem velesejmu predstavlja s spalnico Marta. Alplcs Železniki ima razstavljeno predsobno steno gama, ki jo bodo začeli delati čez nekaj mesecev, Marles razstavlja kuhinjo koktail variant, ki jo izdelujejo po naročilu. Itd, itd. Pri tem pa velja poudariti, da je vse razstavljene izdelke moč tudi kupiti. Murka namreč zaradi uspešnega 15-letne-ga sodelovanja z vsemi znanimi proizvajalci v Sloveniji zagotavlja hitro in ceneno dobavo. Kaj pa cene? V prednjem delu Festivalne dvorane so razstavljeni letošnji modeli oziroma najnovejši modeli, ki jih bodo proizvajalci pohištva in opreme letos proizvajali in prodajali. Temu primerne so tudi cene. To pa seveda ne pomeni, da ti izdelki niso dosegljivi tudi za poprečnega kupca, kajti Murka odobrava pri nakupu tudi do milijon starih dinarjev posojila. V zadnjem delu dvorane — na odra pa je razstavljeno tudi cenejše in prav tako kvalitetno pohištvo. — Skratka, izbira pohištva in opreme je bogata in kvalitetna. »TAKŠNE RAZSTAVE ŠE NI BILO« Že prvi dan si je razstavo ogledalo precej domačih in tujih obiskovalcev. Tatjana Toman, ki je zaposlena na Zavodu za turizem na Bledu in je redna obiskovalka tovrstnih razstav pa jo je takole ocenila: »Tako uspele oziroma lepe razstave še nisem videla. Na njej se človeku res ni težko odločiti, kaj bi najbolj sodilo v njegovo stanovanje. Prav to pa sem na dosedanjih razstavah in sejmih najbolj pogrešala.« Sicer pa sta tako kot na vseh dosedanjih tudi na tej razstavi Murkina svetovalca Jožica Janša in Franc Sovine. Po načrtu oziroma tlorisu stanovanja prav rada vsakomur svetujeta, kaj bi najbolje sodilo v stanovanje. »V šestih letih sem bila že na približno 60 razstavah, ki jih je pripravilo naše podjetje in prenekateri kupec je bil kasneje zadovoljen z najinim nasvetom,« je dodala Jožica Janša. USPEŠEN NAKUP % Da boste zadovoljni Z morebitnim nakupom na razstavi 4 zlati ključi vam tokrat zagotavljajo proizvajalci: Meblo, Brest, Marles, Stol, AIples, Garant, Istok, Dekorativna in Krasoprema ter seveda trgovsko podjetje Murka Lesce. In kateri so proizvodi, ki se predstavljajo s priznanjem Zlati ključ? # Marles je dobil zlati ključ na beograjskem sejmu notranje opreme 1968. leta za kuhinjo, ki so jo začeli proizvajati lani; # Dekorativna Ljubljana je to priznanje dobila na beograjskem sejmu že nekajkrat. Ta tovarna pa se je med drugim uveljavila tudi na Švedskem, saj je z njenim* izdelki na primer opremljen avtomobil volvo. # Brest je dobil priznanje za doseženo funkcionalno' in estetsko kvaliteto dnevnih sob in jedilnic, Meblo za dnevno sobo iz programa A» kot ga imenujejo. # Diplomo in posebno priznanje na lanskem beograjskem sejmu za drugi najbolje urejeni ambient pa je dobilo tudi podjetje AIples. še bi lahko naštevali ra# lična priznanja, ki so jih tUdI druga podjetja dobila * različnih jugoslovanskih mestih in zunaj meja. Toda ostanimo pri razstavi. Pomemb" no je namreč tudi, da. s0 podjetja, ki na njej razstav* ljajo svoje izdelke, sklenil* da bodo prav s to razstav" preizkusila, kako bodo ki'P" ci sprejeli njihove letošnj* novosti. In da bo zapis o razsta^ na Bledu popoln, dodaj,nVpUSTvO-Hl^ SAVA industrija gumijevih, usnjenih in kemičnili izdelkov Kranj zaposli takoj večje število delavcev v starosti do 30 let Pogoj: zaključena osemletka. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z odsluženim vojaškim rokom. Pismene prijave sprejema kadrovska služba podjetja (delovna razmerja) najkasneje do 11. maja 1970. PIONIRJI! Veliko nagradno akcijo zbiranja odpadnega papirja v Sloveniji od 1. aprila do 31. maja organizira podjetje DINOS skupaj 2 KB ln ZPMS. Pionirji, vključite se v akcijo in tekmujte za najboljša mesta. Poleg visokih odkupnih cen vas čakajo še denarne in praktične nagrade. Pri zbiranju papirja ne pozabite na varčevanje! Komisija za razpis vodilnih delovnih mest podjetja predelava plastičnih mas Termopol Sovodenj nad škof jo Loko razpisuje prosta delovna mesta: 1. direktorja 2. računovodje 3. komercialnega vodje Poleg splošnih pogojev in odsluženega vojaškega roka morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: Pod L: a) višja strokovna izobrazba z 1-letno prakso' b) srednja strokovna izobrazba s 3-letno prakso c) nižja šolska izobrazba z 8-letno prakso Kandidati naj imajo izobrazbo v ekonomski, kemični ali sorodni smeri z navedeno prakso na vodilnem delovnem mestu in znanje enega tujih jezikov. Pod 2.: a) višja ekonomska izobrazba z 1-letno prakso b) srednja ekonomska izobrazba s 3-letno prakso c) nižja šolska izobrazba z 8-letno prakso Kandidati morajo imeti navedeno prakso na delovnem mestu računovodje. Pod 3.: a) višja komercialna, ekonomska, trgovska ali sorodna izobrazba z 1-letno prakso b) srednja komercialna, ekonomska, trgovska ali sorodna izobrazba s 3-letno prakso c) nižja šolska izobrazba z 8-letno prakso. Kandidati naj imajo navedeno prakso v komercialni smeri in znanje enega tujega jezika. Osebni dohodki in poskusna doba po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov oz. po dogovoru. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev sprejema zgoraj navedena komisija 15 dni po objavi tega razpisa oziroma do zasedbe delovnih mest. Sekcija za vzdrževanje prog Jesenice nudi na odseku proge žab niča—Kranj BREZPLAČNO BETONSKE PRAGOVE VSAKOMUR, ki jih na svoje stroške odstrani od proge. Pragovi so primerni za vgrajevanje v beton. Interesenti naj se zglasijo v nadzorništvu proge Kranj, Kolodvorska 9, kjer bodo poučeni o čuvanju osebne varnosti. S EN T A skladišče Kranj, Tavčarjeva 31 — telefon 22-053 vam nudi: najkvalitetnejšo belo, ajdovo, rženo ln koruzno moko testenine bačvanka vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni ceni Speedvvaj tekmovanje z mopedi Kranj, sobota, 9. maja, ob 16. uri v Stražišču. V počastitev 25-letnice osvoboditve. Vabi AMD Kranj, vstop prost • organizira razstavo vseh največjih proizvajalcev pohištva od 9. do 18. maja v de- B H 9 2ft m. I lavskem domu v Kranju. Izkoristite izredno priliko za nakup pohištva — 5 % popust pri nakupu — Cene konkurenčne — Dostava brezplačna — Prodaja na K.P21I1 j kredit do 10.000 din. Kredit odobrimo takoj Prodam Prodam BOROVNIČEVO in ČEšNJEVO ŽGANJE. Naslov v oglasnem oddelku . 1937 Prodam popolnoma novo HE in DESKE. Olševek 49, Preddvor 1964 Prodam popolnoma novo tomos-automatic KOLO. Hočevar Jože, Cesta revolucije 7, Jesenice 1965 Prodam SENO. Narobe, Žlebe 32, Medvode 1966 Ugodno prodam skoraj nov ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK na štiri plošče. Sever, Kovači-čeva lb, Kranj 1967 Ugodno prodam BETONSKI MEŠALEC. Naslov v ogl. oddelku 1968 Prodam nov ELEKTROMOTOR 7,5 kW, z 2800 obrati na minuto. Javornik 4, Kranj 1969 Prodam PUNTE, BANKI-NE in dva OLEANDRA. Kranj, Gorenjesavska 1/b 1970 Poceni prodam SPALNICO. Naslov v oglasnem oddelku 1971 Prodam hrastove STOPNICE in OKNA s policami ter Roletami za visoko pritlično nišo v zelo dobrem stanju. Ogled vsak dan v ulici Vide Sinkovčeve 11, Kranj 1972 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Breg ob Savi 32, Kranj 1973 V bližini Kranja prodam zazidljivo PARCELO, veliko 700 m2. Naslov v oglasnem oddelku 1974 Ugodno prodam kombinirano OMARO, KAVČ, MIZICO in dva FOTELJA. Repina, Kranj, Mandelčeva 12 1975 Prodam DNEVNO SOBO. Plačilo možno s čekom. Dor-«evič, Kranj, Planina 26 1976 . Prodam 2500 kosov STREŠNE OPEKE kikinda. Galičič, Stara Loka 49, škofja Loka 1977 Poceni prodam globok otrobi VOZIČEK znamke šmid. Ogled vsak dan. Gregorc, Sav-*a cesta 2, Kranj 1978 Prodam 350 kosov OPEKE, ^odelarni blok MBV-4. Flor-Jančič, Cesta talcev 13, Kranj 1979 t Za 300 din prodam nov ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK na tri plošče s pečico. Rako-v*a 4, Besnica 1980 Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov Uredništva in uprave lista: Kranj Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835 21-860. uprava lista, ma-*°oglasna in naročniška služba 22-152. - Naročnica: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številko '0 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo P % popusta. Neplačanih Oglasov ne objavljamo. Prodam lepo belo obhajil-no OBLEKO in 7 mesecev brejo KRAVO. Lahovče 33, Cerklje 1981 Poceni prodam OBLEKO in »ŠLA J AR« za prvo obhajilo. Poizve se v trafiki Cerklje 1982 Prodam SENO, LUCERNO in SENOŽET v Soteski pri Bohinju. Žerovc Matevž, Ze-leče 9, Bled 1983 Poceni prodam TELEVIZIJO, STABILIZATOR in ANTENO. Predoslje 27, Kranj 1984 Prodam rabljeno SOBNO POHIŠTVO. Šink Ana, Kranj, Ulica 1. avgusta 9 1985 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO (700 m*) v Gorjah pri Bledu. Naslov v oglasnem oddelku 1986 Prodam 1 ha TRAVNIKA na Kokrici. Naslov v oglasnem oddelku 1987 Prodam globok otroški VOZIČEK in MOPED kolibri. Kosmač, Mrakova 1, Kranj 1988 Prodam SEMENSKI KROMPIR igor, cvetnik in KRMILNI KROMPIR. Okroglo 5, Naklo 1989 Prodam nov ŠIVALNI STROJ bagat »maja«. Kranj, Cankarjeva 7 1990 Kupim dva PRAŠIČA, težka ,od 30 do 50 kg. čimžar, Pože-. nik 5, Cerklje 1991 Motorna vozila Prodam FIAT 1100 R, letnik 1968. Ilovar, Moša Pijade 5, Kranj, telefon 21-457 1992 Ugodno prodam stroj za fiat 600 D. Kokrica, blok 257 (pri Krivcu), Kranj 1993 Prodam FIAT 600. Bašelj 1, Preddvor 1994 Poceni prodam FIAT 600. Tenetiše 12, Golnik 1995 Prodam dobro ohranien osebni AVTOMOBIL DKW 1000 S, letnik 1962, po zelo ugodni ceni, tudi na ček. Ogled vsak dan. Šimenc, Smledniška cesta 54, Kranj 1996 Prodam MOPED T-12, letnik 1969. Podgoršek Stane, Šenčur 280 1997 Prodam AUSTINA 1300 in GRADBENO PARCELO v Go-renjah. Naslov v oglasnem oddelku 1998 Prodam FIAT 1300 ali zamenjam za PARCELO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 1999 Prodam FIAT 750, letnik 1968. Naslov v oglasnem oddelku 2000 Dobremu dekletu oddam opremljeno SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 2001 Oddam opremljeno SOBO moškemu. Kranj, Gorenjesavska 57. (pri kamnolomu) 2002 KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ SKLADIŠČE (bivši Beksei; obvešča vse cenjene potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi krmila za: kokoši nesnice in piščance, krave molznice in teleta, koruzo v zrnju, pšenico, tropine itd. Cene zmerne, dostava hitra Ugodno prodamo ENODRUŽINSKO HIŠO z večjim vrtom in nekaj gozda v Dupljah. Naslov v oglasnem oddelku 2003 Prodam montažno HIŠO. Ogled vsak dan. Kokrica 240, Kranj 2004 Zairg>slitve V redno zaposlitev sprejmem DELAVCA za cementar-sko stroko. Kavčič Rudi, Polica 14, Naklo 2005 Službo dobita dva KUHARJA ali KUHARICI in dve POMOČNICI. Plača: kuhar 2000 din, pomočnica 1300 din. Resni interesenti naj pišejo na naslov: Francka Rihtar,' Rateče-Planica 9 2006 Iščemo PASTIRJA za Bode-ško gmajno. Interesenti naj se zglase pri Kralju, Bode-šče 29, p. Bled 2007 Izgubljeno ---- v Dne 25. 4. 1970 izgubljeno AKTOVKO od gostilne Blažim do delikatese v Kranju vrnite proti nagradi Gašpcrlinu, Cesta na Klanec 31, Kranj 2008 • ZDRUŽENJE ŠOFERJEV in AVTOMEHANIKOV - podružnica TRZIC priredi enomesečni tečaj za pridobitev C, E in D kategorije voznika motornih vozil. Vse informacije dobite in prijave sprejema vključno do 15. maja 1970 tajnik društva Jože Goričan. Ročevnica 35, Tržič 1957 Zavod za vzdrževanje športnih objektov Jesenice prodaja SMUČARSKI DOM na Črnem vrhu nad Jesenicami s 30 ležišči in kompletnim inventarjem po ugodni ceni. Obstoja možnost plačila v obrokih. Vse informacije lahko dobite na upravi Zavoda za vzdrževanje Športnih objektov Jesenice, telefon 82-435 2009 Kino Kranj CENTER 6. maja zah. nem. barv. VV film V KREMPLJIH MAMIL ob 16., 18. in 20. uri 7. maja amer.-jug. barv. film NAVZKRIŽNI OGENJ ob 16., 18. in 20. uri 8. maja amer.-jug. barv. film NAVZKRIŽNI OGENJ ob 16. in 20. uri, amer. barv. CS film JURIŠ LAHKE KONJENICE ob 18. uri Kranj STORŽIC 6. maja amer. barv. CS film JURIŠ LAHKE KONJENICE ob 15.30 in 20. uri, amer. barv. CS film KAKO UKRADEŠ MILIJON DOLARJEV ob 18. uri 7. maja zah. nem. barv. VV film V KREMPLJIH MAMIL ob 16. uri, amer. barv. CS film JURIŠ LAHKE KONJENICE ob 18. in 20. uri 8. maja premiera franc. filma ČAROVNICE IZ SALE-MA ob 18. uri, amer. barv. CS film ČUDNI DOKTOR DO-LLITE ob 16. in 20. uri Tržič 6. maja franc. barv. CS film OROŽNIK V NEW YGRKU ob 18. in 20. uri 1 Kamnik DOM 6. maja franc. barv. CS film OBRAČUN V PANAMI ob 18. in 20. uri 7. maja premiera amer. barv. filma DEKLE Z GARSONJERO ob 18. in 20. uri 8. maja amer. barv. film DEKLE Z GARSONJERO ob 18. in 20. uri Kamnik DUPLICA 6. maja angl. barv. film UGRABITEV V LISBONI ob 19. uri 7. imaja angl. barv. film UGRABITEV V LrSBONI ob 20. uri Jesenice RADIO 6. maja italij.-nem. barv. film POČIVAJ V MIRU Jesenice PLAVŽ 6. maja angl. barv. film DR. NO 7. maja franc. barv. film ŠEHEREZADA 8. maja franc. barv. film ŠEHEREZADA Dovje Mojstrana 7. maja amer. barv. CS film OBESITE GA BREZ MILOSTI Kranjska gora 7. maja italij.-nem. barv. film POČIVAJ V MIRU Javornik DELAVSKI DOM 6. maja franc. barv. film ŠEHEREZADA Bled 6. maja amer. barv. CS film POČITNICE V KALIFORNIJI ob 17. in 20. uri 7. maja amer. barv. CS film POČITNICE V KALIFORNIJI ob 17. in 20. uri 8. maja italij. barv. film TUJEC V MESTU ob 17. in 20. uri ' Radovljica 6. maja amer. film HLADNOKRVNI ob 18. uri, itaUj. barv. film NUNA IZ MONZE ob 20. uri 7. maja amer. film HLADNOKRVNI ob 20. uri 8. maja amer. barv. film LEGIJA TUJCEV ob 20. uri Škofja Loka SORA 6. maja amer.-franc. barv. CS film NOC VLOMILCEV ob 18. in 20. uri 7. maja amer. barv. film SRCE JE OSAMLJENI LOVEC ob 20. uri 8. maja amer. barv. film SRCE JE OSAMLJENI LOVEC ob 18. in 20. uri S Delovna skupnost delovne enote tiskarna ČP Gorenjski tisk Kranj vabi k sodelovanju 3 strokovnjake z visoko šolsko izobrazbo za delo v tehničnem in komercialnem sektorju Željene smeri izobrazbe: dipl. ing. arhitekt dipl. ing. strojništva dipl. ing. kemije dipl. ekonomist Vloge z dokazili o izobrazbi in podatki o dosedanjih zaposlitvah je treba vložiti do 20. maja 1970 v tajništvu podjetja Kranj, Ulica M. Pijade (nasproti sodišča). Nastop dela je možen takoj ali pa po dogovoru! Nesreča pri gašenju požara Nesreče v zadnjih dneh V ponedeljek, 4. maja, dopoldne je iskra železniške lokomotive zanetila požar v Podkočni. Pogorelo je okoli 6 ha gozda. Požar so prihiteli gasit jeseniški gasilci ter prostovoljni gasilci. Med poklicnimi gasilci je bil tudi 54-letni Albreht Ferdinand z Jesenic. Pri gašenju v stenah pod hribom Baba mu je po- poldne okoli 16. ure spodrsnilo in je padel kakih 12 metrov globoko. Zajel ga je tudi ogenj, tako da je obleka na njem zgorela. Pokojnika so izpod stene odnesli gasilci. Za vedno nas je zapustil naš najdražji mož, oče, stari oče, brat in stric Jernej Vrtačnik V zadnji dom ga bomo spremili v sredo, 6. maja, ob 16.30 izpred mrliške vežice S na mestno pokopališke v Kranju. žalujoči: žena Marija, hčerki Mara in Vera z možem Stanetom Bregant, sin ing. Jernej z ženo Vido, vnuki Stane, Dušica, Ne-venka, sestra Angela, brat , Franc in drugo sorodstvo / <. Rupa pri Kranju. Kranj, Ljubljana, Jesenice, Visoko, 4. maja 1970 V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je v 84. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in teta Helena Poklukar • po domače Rančova mama iz Žej , Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 6. maja ob 15.30 iz hiše žalosti v Žejah na pokopališče v Naklo. žalujoči: sinova Jože, Jaka, hčerki Elizabeta in Alojzija z družinami, Marica Balantič z družino, t brat Peter ter drugo so- rodstvo Žeje, Kranj, Naklo, Duplje, 4. maja 1970 Zahvala Ob izgubi naše drage nepozabne mame, stare mame in tete Marije Knific roj. Dolinar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo pa smo dolžni vsem sosedom, ki so nam tako nesebično pomagali in v najtežjih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala g. župniku za vsa tolažila, za spremstvo na njeni zadnji poti in za izrečene ganljive besede. Hvala tudi dr. Zdravku Cernetu za njegovo požrtvovalnost in skrb ob njegovi bolezni. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: hčerka Mici, sin Franc, Ivan in Peter z Gobovce, 29. aprila 1970 družinami Zahvala Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in tasta Jožeta Jakuna se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, poklonili vence in cvetje, ga pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala neimenovanim zdravnikom in zdravstvenemu osebju, ki so mu v zadnjih urah stali s pomočjo ob strani, govornikom ob krsti in odprtem grobu, pevcem, gasilcem, sosedom, ki so nam neizmerno stali ob strani ter prav vsem, ki so se kakorkoli poklonili spominu pokojnika in ga spremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat zahvala vsem! žalujoča družina Jakun, Fende, Vrtlar In drugo sorodstvo ' v Kokrica, Bled, Radovljica, Kranj, Ljubljana, 1. maja 1970 Pri Savskem mostu se je v sredo, 29. aprila, okoli 18. ure pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Draksler iz Mavčič je v križišču pri mostu prehiteval neki osebni avtomobil, pri tem pa ga je zaneslo v levo v nasproti vozeči avtomobil, voznik Edgar Salomon iz Kranja, škode na avtomobilih je za 13.000 din. Voznik Draksler je vozil vinjen in so mu odvzeli vozniško dovoljenje. Na Cesti maršala Tita na Jesenicah je v soboto popoldne voznik osebnega avtomobila Anton čufar z Jesenic zadel 6-let-nega Rafika Sadiča iz Loga. Otrok je pritekel na cesto nenadoma izza stoječega avtobusa. Kljub zaviranju je avtomobil otroka zadel. Z lažjimi ranami so ga odpeljali v bolnišnico. V križišču Gregorčičeve in Stritarjeve ulice v Kranju sta v četrtek, 30. aprila, popoldne trčila osebni avtomobil in motorno kolo. Voznik osebnega avtomobila Ferdo Alič iz Vokle-ga in kandidat za voznika Janez Rakovec iz Javornika sta spregledala pri zavijanju v levo, da jima nasproti pelje motorist Bogomil Praček iz Kranja. Kljub zaviranju motorist ni mogel ustaviti in je trčil v osebni avtomobil. Pri tem si je zlomil roko v zapestju in poškodoval koleno. Zaradi neprimerne hitrosti je v levem ovinku na Cesti svobode na Bledu zaneslo voznika motornega kolesa Marjana Dobnikarja z Lesc. Motorno kolo je zdrselo po pobočju proti jezeru ln se je ustavilo ob grmovju. Voznik je bil le laže ranjen, sopotnik Franc Macuh pa si je zlomil nogo. V soboto, 2. maja, dopoldne je na dvorišču hiše v Hrastju voznik osebnega avtomobila Janez Peternelj zadel 16 mesecev staro Mihelco Stare. Voznik, ki ni opazil otroka ob kolesu, je sedel v avtomobil in speljal. Pri tem pa je deklico zadel, tako da je takoj umrla. Električni tok ubil otroka V soboto, 2. maja, popoldne je 8- letni Vojko Zorko z Jesenic odšel z dvorišča domače hiše, pred katero je železniška proga. Deček je zlezel na vagona hladilnik, ki je stal na slepem tiru. Na strehi vagona se je otrok dvignil in z glavo zadel ob električno napeljavo z napetostjo 1530* voltov. Otrok je mrtev obležal na strehi vagona. V Kokri fe gorelo V nedeljo, 3. maja, okoli pol osme ure zvečer je izbruhnil požar na hiši in gospodarskem poslopju Stanka Po- lajnarja iz Kokre št. 45. Pogorelo je ostrešje na hiši ter gospodarska poslopja, škode je za okoli 200.000 din. Zahvala Ob prezgodnji smrti našega očeta, dedka, brata, tasta in strica Jožeta Janša upokojenca železarne Jesenice čutimo dolžnost, da se zahvalimo dobrim sosedom, darovalcem vencev in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj šc enkrat najlepša hvala. žalujoči: hčerka Marjeta z družino in drugo sorodstvo Podhom, 4. maja 1970 Zahvala Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata in strica Ivana Oblaka tkalskega mojstra se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo Marici Mohorič in in vsem sosedom za nesebično pomoč. Iskreno smo hvaležni tudi pevcem, č. duhovščini, vsem sodelavcem in vsem, ki ste nam izrekli sožalje ali kakorkoli pomagali. žalujoči: žena, sinova, ata, mama, brat, sestre in drugo sorodstvo Naklo, 2. maja 1970 "V Mednarodna dirka Tržič 70 in pokal Karavank Čeh Fran ti še k Stanek junak dirke Odlična organizacija - Lepo, toda hladno vreme - 3500 gledalcev Vaterpolo Letos Triglav drugi V zimskem bazenu v Kranju je bil med prvomajskimi praznik] tradicionalni turnir mladih vaterpolistov, kl je veljal hkrati za drugo neuradno državno prvenstvo. Nastopilo je pet ekip, kj predstavljajo najboljši mladinski vaterpolo v Jugoslaviji. 2e vse je kazalo, da bodo tudi tokrat Kranjčani izšli kot zmagovalci podobno kot lani. V odločilni tekmi za prvo mesto z zagrebško Mladostjo so vodili že s 5:2, ob koncu pa so se morali zadovoljiti s remijem. Zaradi boljše razlike v golih je prvo mesto pripadlo Mladosti, Triglav pa je bil drugi, kar predstavlja vsekakor zelo lep uspeh. Za Triglav so na tem turnirju igrali naslednji igralci: Zupane, Podverščak, Milovanovič, Velikanja, Svarc, Ma-lavašič I in II, Šorli, Judež, Vukanac in Vidic. Kranjčan šorli je bil z devetimi zadetki drugi najboljši strelec turnirja. Lestvica: Mladost 4 3 1 • 27:15 Triglav 4 3 1 0 27:20 Jadran 4 2 0 2 21:22 POŠK 4 1 0 3 15:22 Partizan 4 0 0 4 15:26 D. Humer Namizni tenis Štirje finalisti Tako kot vsa leta doslej, se je v nedeljo ob 14.30 ob zvokih fanfar tržiške godbe na pihala in po pozdravnih govorih direktorja dirke Jožeta Jurjevčiča, predsednika skupščine občine Tržič Marjana Bizjaka in predstavnika pokrovitelja — Kompas iz Ljubljane Janeza Slabeta začela na znani mo-tokros progi v Podljubelju letošnja mednarodna dirka in dirka za pokal Karavank. Pred .dnevi je bilo končano tekmovanje za pokal maršala Tita za področje kranjske občine. Sodelovalo je 16 ekip. Zmagala je ekipa Triglava II, ki si je priborila vstop v finalni del tekmovanja, ... kjer bodo nastopile že tri ekipe: Kranj I, Triglav I in Žabnica I. Slednje so si pridobile pravico udeležbe na finalnem delu z žrebom in se torej niso udeležile kvalifikacijskega turnirja. a. Novak Na letošnjem tekmovanju je nastopilo 27 tekmovalcev iz 8 evropskih držav, za Pokal Karavank pa se je potegovalo 25 tekmovalcev iz 6 držav. V lepem, toda hladnem vremenu je nad 3500 gledalcev videlo zanimivo dirko. Razred za sebe je bil nedvomno odlični Anglež Arthur Browning na stroju greeves. Vodil je od starta do cilja in pustil svoje zasledovalce za cel krog za seboj. Gledalcem pa je ogrela dlani tudi druga dirka mednarodnega prvenstva. Čeh František Stanek, drugi po prvi dirki, je v tej vožnji skoraj po minutni zamudi starta iz kroga v krog prehiteval svoje tekmece ter z izredno in tvegano vožnjo navdušil gledalce in zasedel tretje mesto. V končni uvrstitvi pa je zasedel drugo mesto zaradi boljšega časa v prvem teku. Nastopilo je tudi 16 naših tekmovalcev, ki so se borili za čim boljšo uvrstitev. Smolo je imel domačin Jože Zupin, ki je moral zaradi padca odstopiti že po prvem "teku. V drugi dirki pa se mu je pokvaril motor. Obakrat je odlično startal in bil med vodečimi. Od naših se je najbolje uvrstil Stepan Melekovič, ki je zasedel deveto mesto. Vrstni red mednarodne dirke: 1. Brovvning ^Zlata puščica" v Kamniku Občinski strelski odbor Kamnik je organiziral občin-v sko strelsko tekmovanje za »Zlato puščico«. Tekmovanja se je udeležilo 17 članov in tri članice iz strelskih družin podjetja »Kamnik«, Svilanita, Stola in Strelske družine Franc Vidmar. Lani je to nagrado osvojil odličen strelec Mirko Semeja iz Duplice, letos pa je uspelo zbrati največ krogov Francu Kerccu, ki je prejel to nagrado, čeprav je bil favorit tega tekmovanja Klemene Janez, k{ je za njim zaostal le za tri kroge. Tako je letošnja nagrada pripadla strelcu in znanemu kamniškemu strelskemu funkcionarju in sodniku, članu strelske družine Stol. REZULTATI: člani: 1. Franc Kerec (Stol) 501 krogov, 2. Janez Klemene (Kamnik) 498, 3. Ivan Rihtar (Kamnik) 497, 4. Marjan Bajdc (Stol) 485. Članice: 1. Marija Podgornik (Kamnik) 214, 2. Mija Flerin (Svilanit) 212, 3. Antonija Hlade (Svilanit) 169 itd. t. Smolnikar (Vel. Britanija), 2. Stanek (ČSSR), 3. Chitu (Rumunija), 4. Olsson (švedska), 5. Do-■vids (Rumunija) itd. V prvi dirki za pokal Karavank (druga bo oktobra v Avstriji) je zmagal Čeh Stanek. Po petih letih odkar na Podljubelju tekmujejo za V članski ekipi kranjskega | Triglava nastopa tudi več mladih igralcev, ki v zad- ! njem času že uspešno nado- I meščajo svoje starejše so- [ igralec. Uspešno tekmujejo tudi v mladinski konkurenci, saj so v vrhu slovenske mladinske košarke. Selektorji mladinske reprezentance SRS so zato uvrstili Slo- omenjeni pokal, so tudi Jugoslovani zasedli zelo dobra mesta. Tako je bil Karlovčan Šoštarič tretji, Zupin iz Tržiča pa četrti. Vrstni red za pokal Karavank: 1. Stanek (ČSSR), 2. Benzak (Avstrija), 3. šoštarič, 4. Zupin, 5. Bele (vsi Jugoslavija) itd. »Organizatorju AMD Tržič iskrene čestitke za izvrstno organizacijo,« je ob koncu prireditve dejal delegat AMZJ Vlado Ostrogonac. D. Humer kana, Skubica in Po'! . ka na skupnih pripravah najboljših mladincev v Ljubljani v slovensko reprezentanco. To je nedvomno lepo priznanje za KK Triglav, ki načrtno vzgaja mlade košarkarje, obenem pa tudi najboljše zagotovilo za bodočnost kranjske košarke. Kranjski atleti v Celovcu Celovški atletski klub KLC je v počastitev 1. maja priredil v petek otvoritveni atletski miting, na katerem je člani — daljina: 4. D. Prezelj 6,55; starejši mladinci — 100 m; 1. Lojk 11,5; daljina: 1. Lojk 6,38; 400 m: L I. Kavčič 52,5; mlajši mladinci — sodelovala tudi skupina kranj- I 1000 m: 2. Peternelj 2:43,9; _»i vi- t- _ .i ■ . I mladinke — 100m: 1. N. Kav- skih atletov. Kljub mehkim r juT«iT jm a r> a u J j čic 13,5; 400 m: 3. Raduha napravam in vetru so dosegli 71 3. daljina: 1. N. Kavčič nekaj solidnih rezultatov. I 5,02. M. K. Od nedelje do nedelje ODBOJKA — V okviru druge zvezne lige so Jeseničani izgubili z ekipo Modrica z 1:3. V prihodnjem kolu bo ekipa Jesenic igrala doma s Fužinarjem iz Raven. ROKOMET — V moški republiški ligi je ekipa Tržiča spet doživela poraz. Premagala jo je ekipa Šoštanja z 20:16. Tekma Kranj : Izola pa je bila preložena. Prihodnjo nedeljo ne bo tekem v republiški ligi. V ženski republiški ligi pa je ekipa Šele spet zabeležila lepo zmago, ko je premagala Steklarja z 12:8. KOŠARKA — V moški republiški ligi so bili doseženi naslednji rezultati: Jesenice : Ljubljana 94:70, Jezica : Kroj 69:58; tekma Celje : Triglav pa ni bila odigrana, ker na tekmo nista prišla sodnika. Pari prihodnjega kola: Triglav : Elektra, Kroj : Jesenice. V ženski republiški ligi pa so Jeseničanke dosegle pomembno zmago nad ekipo Jezice s 64:59 in so trenutno same v vodstvu, škof jeločanke pa so izgubile z Mariborom z 48:69. Pari prihodnjega kola: Kroj : Jesenice. J. J. Rekord Paplerjeve Na republiškem atletskem mitingu, ki" ga je v Ljubljani priredil AAK Olimpija, so nastopili predstavniki desetih atletskih organizacij, med njimi tudi Kranjčani. Triglavča-ni so dosegli vrsto dobrih rezultatov in uvrstitev, še posebej velja omeniti pionirko Metko Papler, ki je v konkurenci članic v metu diska zasedla drugo mesto; njen rezultat 38,30 m pa je hkrati tudi nov republiški rekord za pionirke. Najmlajši predstavniki so se izkazali tudi v drugih disciplinah. Tako je Darko Prezelj preskočil 160 cm, Nada Kavčič pa je na 100 m zabeležila 13,0. Nekaj ostalih rezultatov kranjskih atletov — mladinci — 100 m: Lojk 11,5, I. Kavčič 11,7, Peneš 11,'g; 400 m: Kleč 52,5, Sagadin 53,3, 1000 m: Peternelj 1:41,4, Vegnuti 2:49,6; višina: M. Prezelj 170; dalji-na: Lojk 648, Kavčič 639; — mladinke — 100 m: Kavčič 13,0; 4 X 100 m: Triglav 57,0; — člani — 100 m: Strojan 11,4, D. Prezelj 11,6, Pangerc 11,6; 110 m ovire: Konc 16,8, 400 m: Žumcr 53,6; daljina: Krumpak 658, disk: Konc 40,69 — članice — višina: Papler 135, Trček 135. m. K. Jubilejni smuk pod Makekovo Kočno športno društvo Jezersko je minulo nedeljo organiziralo v počastitev 25-letnice osvoboditve društveno tekmovanje v smuku pod Makekovo Kočno. Tekmovalci so se pomerili kar v devetih skupinah. Pokrovitelj tekmovanja pa je bilo gostinsko podjetje Dom na Jezerskem. Vrstni red najboljših: člani A — 1. Miro Dolin-šek ln Janez Košir, člani B — 1. Marko šenk, 2. Klemen Robnik; mladinci A — 1. Luka Karničar, 2. Marjan Tepina; mladinci B — 1. Robert Ogrizek, 2. Jurij šavs; članice A — 1. Regina Dobrim, članice B — 1. Marija Arh, 2. Helena šavs; pionirji — 1. Davorin Karničar, 2. Iztok Tonejc; pionirke — 1. Irma Karničar, 2. Darinka Košir; mlajše pionirke — 1. Renata Bregar. A. Karničar Košarka Slokan, Skubic in Poljšak v reprezentanci GLAS SREDA — 6. MAJA 197» Šole in vrtci za naše otroke V okviru razprav pred referendumom za sprejetje programa gradhje šol in varstvenih ustanov v občini Kranj smo v uredništvu sklenili, da bi bilo prav slišati tudi mnenja občanov. Uvod v razgovore skoraj pri vseh, ki smo jih naprosili za odgovore, ni bil potreben, saj skoraj vsak občan kranjske občine ve za šolske in vzgojno-varstvene probleme v svoji hitro se razvijajoči občini. V sedanjih vzgojno-varstvenih ustanovah je premalo prostora za vse otroke, ki bi jih starši radi oddali v varstvo, zato program gradnje predvideva kar pet novih vrtcev. Program izgradnje predvideva tudi. da bi ■ prispevki občanov in prispevki delovnih organizacij v petih letih v kranjski občini zraslo devet novih šol, trj šole pa bi povečali z dozidavo novih prostorov. Tako bi omogočili v šolah eno - in pol - izmenski pouk, šolsko varstvo pa bi zajelo veliko večji odstotek otrok kot sedaj. Na bližnjem referendumu se bodo torej občani odločali, ali bodo prispevali za 'uroničitev izgradnje omenjenih šol in vrtcev v petih letih ali pa bo občina morala s svojimi tekočimi sredstvi poskrbeti, da bodo šole in vrtci dograjeni šele v kakih petnajstih letih. Vsem, s katerimi smo se pogovarjali, smo zastavili enaka vprašanja. Povprašali smo jih, če se strinjajo s samoprispevkom kot enim od načinov, da se v občini hitreje uredijo vprašanja šolstva in vzgoje? , MARIJA URANIC IZ NAKLEGA — O tem) da se bo v Naklem gradila nova šola, sem zvedela iz časopisov. Mislim, da Je prav, če občani prispevajo za šole in vrtce, saj se te stvari potem hitreje uredijo. Saj damo tudi za asfaltiranje cest, pa ne bi potem za šole. kamor hodiio naši otro- ci. V stari šoli v Naklem je posebno v prvem razredu precej velika gneča, da pa bi se tako majhni otroci morali voziti v Kranj, pa prav gotovo ni všeč nobeni materi. Prav je, da bo potem stara šola preurejena v vrtec. Bodo vsaj lahko matere odhajale v službo brez skrbi in jim zaradi otrok ne bo treba osta-iati doma. KRISTINA ZOREČ S KOKRICE — Moja dva otroka sicer ne hodita več v osnovno šolo, vendar se mi zdi prav, da se v občini toliko prizadevajo za varstvo otrok ter za boljše pogoje šolanja. Sama vem, kako je, če so otroci brez varstva. Ko sta bila moja otroka še majhna, sem med odmori med delom hitela domov pogledat, kako jima je, ali pa ju je mož vozil kar s seboj na kamionu. Zato je kar prav, da se varstvo ureja hitreje, pa čeprav je treba za to prispevati tudi nekaj iz lastnega žepa. Sole naj bi bile kar najbliže otroku, da se jim ne bi bilo treba voziti z avtobusi ob vsakem vremenu, pa še nekaj je — otroci ne hodijo naravnost iz šole domov, saj veste cesta pa je cesta. " BLAŽ BURGAR IZ BRITOFA 1 — Mislim, da se ljudje v Predosljah, Britofu in tod okoli še kako zanimajo, kam bodo pošiljali svoje otroke, šola v Predosljah je stara že sto let, prenapolnjena je in ne ustreza vsem zahtevam modernega pouka. Zato je prav, da se zgradi nova in menim, da bodo ljudje radi dali denar zanjo. Vendar pa je splošno mnenje, naj bi v Predosljah ostala osemletka oziroma se zgradila nova. Nova štirirazredna šola bi bila za Predoslje premalo, pa tudi starši neradi pošiljajo otroke v mesto z avtobusom, O tej spremembi se nameravamo tu še podrobneje pomeniti ter se s predlogom obrniti na skupščino. IVANKA OKOREN IZ SRAKOVELJ | — Slišala sem da se bo gradila šola na Kokrici, tudi nekaj sestankov je že bilo. Pri nas mislimo, da je prav, da se šole naredijo, tudi denar bomo dali zanje. Vendar pa menim, da bi bilo bolje, če bi se zgradila osemletka v Predosljah kot pa štirirazredna šola na Kokrici. Morda bi bilo res enim prav, če bi bil na šoli tudi vrtec za predšolske otroke, vendar pa tam, kjer so kmetije, verjetno ne bi zjutraj oblačili otrok in jih vodili v vrtec. Na kmetiji je preveč dela in premalo časa, majhni otroci gredo S starši na polie. JANEZ PRESTOR IZ ŠENČURJA — Seveda sem slišal za program gradnje šol in vrtcev. Delam v Savi in sem že tam izpolnjeval anketo o tem. V anketi je bilo tudi vprašanje, če bi delavci hoteli od svojih dohodkov odstopiti po 1 odstotek za gradnjo šol, pa sem bil za to. Ne vem, če bo to sprejeto, vendar pa se mi zdi, da jc prav, če se vsi zavzamemo za kar najhitrejšo gradnjo šol in vrtcev v kranjski občini. Saj je toliko stvari, ki jih občani potrebujejo. V Šenčurju na primer prav tako zbiramo za gasilsko opremo in za asfaltiranje cest, pa ne bi za šole, kamor hodijo naši otroci. L. M. V nedeljo v Begunje! V nedeljo, 10. maja ob 11. uri bo v Begunjah velika proslava v počastitev 25. obletnice osvoboditve begunjskih zaporov. Zbranim bo spregovoril podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vinko Hafner, zatem pa bo kulturni program, v katerem bosta nastopila pevska zbora iz Krope in Radovljice, recitatorji, med katerimi bodo tudi študentje iz Zagreba ter godba na pihala. Organizatorji, občinski odbori združenj zveze borcev NOV gorenjskih občin želijo, da bi se v nedeljo zbralo v Begunjah čim več Gorenjcev in se tako spomnilo vseh tistih, katerih srce je prenehalo biti za hladnimi zidovi begunjske jetnišnlce ter dneva, ko je 650 zapornikov spet svobodno zadihalo. -Jk Osrednfa proslava bo na Titovem trgu V petek, 8. maja, ob 18. uri bo na Titovem trgu v Kranju osrednja proslava ob 25. letnici osvoboditve Kranja in vse naše domovine. Na slavnostl bo govoril Franc Puhar, prvi partizan, ki je prišel v osvobojeni Kranj. Po-govoru bo kulturni program, v katerem bo sodeloval mladinski pevski zbor kranjske gimnazije, kranjski pihalni orkester in gosta iz Ljubljane, dramska umetnika Iva Zupančičeva ter Saša Miklavc. Po proslavi bo na istem prostoru zabavni večer. Občane prav tako obveščamo, da bo pred slav-nostjo štafetnl tek 'od spomenika s ciljem na Trgu revolucije med četrto in peto uro. Ob petih se bo začel na Trgu revolucije promcnadnl koncert, ki se bo čez pol ure preselil na Titov trg in končal pred začetkom proslave. Kranjčani! Okoličani! Vabljeni! -Jk Prebivalci Kranja! Pred nami Je 9. maj — 25-Ietnlca osvoboditve Kranja. Prebivalci Kranja, delovne organizacije, up* ravljavcl in lastniki hA poskrbimo ob prazniku *» praznično podobo mesta ln naselij in izobesimo z*" stave. Občinska konferenc« SZDL Kranj