V Gorici, dne 2(5. novembru 1D0B. 48. Številka. .ll.Ll.j l I. ,UdT» sl ov enako ljudstvo na.% Izhaja vsaki četrtek ob ll. uii dopoldne. Rokopisi se ne via-^ajo. Nefrankovana pisma se ne -pre-lemajo. Cena list« /naša za cel' ''!o‘l krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premolile ta celo leto 3 krone, za pol leta K I SO Za Nemčijo je cena listu ft K. /a druge dežele izven Avstrije fi K. Rokopise sprejema uredništvo v Dorici, ilvorl.«e »v. Ililarija Naročnlno in na znanlla sprejema upravniStvo v Gorici, SemeniSka ulica S. IG Posamezne Številke se prodajajo v toba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSfu nasproti mestnemu vrtu iu na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 $spi; ■ upreti z zatajevanjem. Nekateri ugovar- jajo prizadevanju zoper pijančevanje, češ, saj so še tudi druge reči na svetu, ki škodujejo človeštvu, tedaj čemu zgubljati čas z edinim bojem zoper pijančevanje ! Prav! Kes jo, da je na svetu veliko zla in proti vsemu se je treba boriti. Mi bojevniki nikar ne trdimo, da bomo rešili človeški rod, ako ga rešimo le pijanče- vanja. Pač pa trdimo, da se žalibog zatajevanje sicer uči, v dojanju pa se le malo izpolnjuje. Treba se je tedaj bojevali z zatajevanjem zopor vsa človeška zla. ki izvirajo iz človeške poželjivosti. Pri samemu sobi je mogoče to storiti. Da bi pa tudi druge rešil vsega zla, ki izvira iz poželjivosti, to presega moči posameznika. Treba si je tedaj delo razdeliti; tisti, ki se čutijo sposobne za boj zoper nezmernost, naj se združijo in naj gredo skupno nad sovražnika. Tisti, ki se drznejo postaviti so po robu drugim zlom, naj se tudi združijo. Zato vidimo, da se povsod snujejo društva v zatiranje človeškega zla, n. pr. posojilnice zoper oderuštvo, hranilnice zoper zapravljivost, tudi razni redovi v katoliški cerkvi so bili ustanovljeni zoper človeška zla. Zdaj se vedno bolj čuti potreba, da se kaj stori zoper zlo, ki izvira iz pijančevanja, zato se snujejo po celem svetu družbe treznosti. Tudi med nami Slovenci se že zdavna čuti ta potreba. Ustanavljali so cerkvene dražbe treznosti, ki so apelirale na verski čut ljudstva. Žalibog pa, da ravno pri pijancih je malo ali nič verskega čuta. Cerkvene družbe so sicer zmerne ljudi obvarovale nezmernosti; tistim nesrečnikom pa, ki so bili sužnji svoje strasti, niso pomagale, ker se niso hoteli posluževati pripomočkov, ki so jim te družbe ponujale. Časno škodo, ki izvira iz zlorabe opojnih pijač in časni dobiček, katerega nuja treznost, lahko vsak človek vidi in čuti. Treba je le vse to zbirati in nazorno prinesti pred oči. Človeška veda nam je prišla na pomoč, ko dokazuje škodljivost nezmernosti in korist zmernosti ali zatajevanja glede opojnih pijač. Zato snujejo povsod svetne družbe treznosti, ki priporočajo kot najboljše sredstvo proti alkoholizmu staro krščansko čednost, katero smo K.Kor jo ta cesta posebne važnosti za mnoge kraje v srednjih Brdih, bo prispevala država k temu delu z zneskom 10.000 K, od katerih je postavila 3.000 v proračun prihodnjega leta kot prvi obrok. 4. Cesta od Molinuta mimo Peternela ob Kožbanščeku do Kužina, ki bo velikega pomena za zapadna Brda, bo stala vsled proračuna okroglih 56.000 K. Od tega zneska je prevzela država 26,000 K, od katerih je postavljenih 8.000 v proračun prihodnjega leta kot prvi obrok. 5. Sedanji kameniti most čez Lijak na šempaskem polju je v jako slabem stanu. Vrhu tega preplovi voda pri vsakem nalivu državno cesto jn obdelana zemljišča na obeh straneh. Železen most čez Lijak z veliko večjo odprtino nego jo zdaj in poprava ceste na obeh straneh bo stalo 49.000 K. V proračun prihodnjega leta je sprejet prvi obrok v znesku 25.000 K. 6. Cestni erar je prevzel tudi del stroškov za uravnavo Birse (Versa) v gradiščanskem okraju, ker je ta uravnava tudi v korist državnim cestam. Vse delo bo stalo 350.000 K; cestni erar prevzame 10 odstotkov ali 35.000 K, od katerih pride 12.000 K kot prvi obrok za leto 1904. 7. Železni most čez Avšo v Cervi-njanu namesto sedanjega ozkega in slabega, ki služi slabo prometu na državni cesti, bo stal 50.000 K. V letošnji proračun je bilo sprejetih v ta namen 10.000 K; v proračun za prihodnje leto pride pa kot drugi obrok znesek 20.000 K. 8. Za popravo državne ceste pri Platarju pod Seli (km 900 in 906) je proračunjenih 36.600 K. Za leti 1902 in 1903 je bilo sprejetih v proračun 25.000 K; ostalih 11.600 K je postavljenih v proračun za leto 1904. 9. V narodno-gospodarskem, kakor tudi v vojaškem oziru in za gradbo bohinjske železnice je cesta s Kneže, skoz Kluže do državne ceste na Bači ob Idrijci velike koristi. Stroški so proračunjeni na 180.000 K. Od teh prevzame cestni erar 81.000 K ; ostalih 99.000 K plačata bohinjska železnica in cestni odbor tolminski. V državni proračun za leto 1903 je bilo sprejetih na ta račun 16.200 K; enak znesek je postavljen v proračun za leto 1904. 10. Gradba ceste od okrajne ceste Šempeter - Dornberg do državne ceste Gorica - Ajdovščina ob Lijaku je prora-čunjena na 90000 K. Država je prevzela 48.000 K, katerih 41.000 K je bilo sprejetih v proračune od leta 1899 do 1903, 7.000 K pa v proračun za prihodnje leto. 11. Obmejne ceste v goriško-kanal-skem in korminskem okraju : Vrhovlje, Kobališče, Sv. Jakob, Lig, Kostanjevica, Kambreška, Srednje, ter ob Idriji od Go-legabrda do Britofa pod Kostanjevico bodo stale približno 440000 K, od katerih je prevzela država 80 odstotkov ali 352000 K. Ostalih 88.000 K so prevzele občine in dežela, vsaka pol. Državni proračuni za leta 1899 do 1908 so obsegali v ta namen 120.000 K; v proračun prihodnjega leta pride kot šesti obrok na-daljni znesek 20.000 K. 12. Braniška cesta je bila preudar-jenR na 132.200 K, od katerih je država pi\..zela 102.600 K. Vsled gradbe bo- luči, zato so njegovi uki temni, zato ne more rešiti množice, katero ljubi... .u »Človek in polu, ponavljal sem tiho in zrl doli. Mož je stopal med množico, in njegov bič je padal na glave, ob možu pa se je zbirala mlada četa. A vsem je igral isti nasmeh na : ustih, ista trdnost na licih. .. . Mož ob meni se je zganil. „Glej jih, slede mu, nesrečniki, njih mlada srca so vsrkala vase njegove ideje". In videl sem, da se je žalostno oko mojega druga še bolj zatopilo v bolest. »Ah, ko opazijo, da so se motili, ko pridejo drugi in bodo njih istotako bili, kot zdaj njih sluge, kdo naj jih uteši" čul sem ga vzdihovati. — Znova sem se obrnil k njemu: »Prijatelj, jaz te ne umem, čemu si tako potrt, ali naj grem doli in jim rečem, da naj slušajo tebe?" Mož meje pogledal b pomilovalnim a hvaležnim pogledom. »Dete, mene niso slušali in tebe bi, tebe človeka?- „Li poslušajo onega doli, pnd čegar udarci se zvijajo? Zakaj ne?" „To množico osrečiti ni delo človeka, to mora učiniti le oni, čegar um je razsvetljen od višjih bitij 1" »A kdo si ti?“ S silo sem pahnil te besede iz sebe, čudeč se veličastvu njegovih besed; on me je pogledal presunljivo in ljubeznjivo, da mi je bilo skoprneti, in videl sem, da je dvignil roko v blagoslov, a na roki sem zrl ve- hinjske železnice se je pokazala potreba, da se popravi tudi oni del ceBte, ki pelje od Fodlasa do ceBte iz Gabrij do Ko-dretov, kar bo stalo drugih 21.300 K. Od skupnega zneska 153.500 K prevzela jo državu 118.600 K. V proračune za leta 1897 do 1899 je bilo postavljenih 48.000 K, v one za leta 1901 do 1903 pa 54.600 K; ostalih 16.000 K pride kot sedmi obrok v proračun prihodnjega leta. 13. Preložitev državne ceste od Kobarida do Trnovega (km HO'8 do 115-2) bo stala približno 345.000 K. Znesek 290.000 K je bil v proračunih za leta 1897 do 1£03; ostali znesek 55.000 K se nahaja v proračunu za leto 1904. 14. Poprava državne ceste iz Ušnika pri Čiginju čez Sv. Lucijo in Želin do Idrije je prevdarjena na 280.000 K. Od leta 1893 do 1903 je bilo postavljeno v državne proračune v ta namen skupaj 206 000 K; v proračun za leto 1904 pa nadaljnih 20.000 K. Redni državni prispevek za vzdrževanje in popravljanje državnih cest na Primorskem se je v preteklem desetletju precej zvišal. Politični pregled. Politični položaj. — Kakor se poroča z Dunaja, je konflikt, ki je nastal med dr. Korberjem in ogrskim minister-skim predsednikom grofom Tiszo, zaradi žaljivih napadov zadnjega na osebo dr. Korberja, poravnan. Obadva ministerska predsednika bila sta namreč te dni vspre-jeta od cesarja. Danajski vladni listi poročajo, da je naš cesar jako prijazno vsprejel dr. Kčrberja in da je njegovo stališče utrjeno. Jednsko pa poročajo tudi ogrski vladni listi o vsprejemu grofa Tiszo. Po tem takem je sklepati, da je cesar oba ministerska predsednika mej-sebojno pomiril. Storil je pač to najbrž zaradi tega, ker mu bi bila pri sedanjih razmerah jako neljuba vsaka ministerska kriza bodisi avstrijska, ali pa tudi ogrska. Ali bodo pa s tem zadovoljni narodi tostranske državne polovice, katere so sili, da toliko svojih koristi žrtvujejo v prid puntajočim se Ogrom, to je seveda drugo vprašanje. Državni zbor. — Poslanska zbornica nadaljuje debato o dr. Korberjevi izjavi. V imenu »Slovanske zveze" je govoril dr. Ploj, ki je kritiziral proti izjavi dr. Kdrberjevi, da jo sedanje mini-sterstvo pravično vsem narodom. Mi moramo najostreje obsojati sedanjo vlado in izvajati konsekvence. Govornik kritizira vlado Kčrberjevo in označuje K5r-berjevo ministerstvo kot strankarsko mi-nisterstvo, ki je podložno nemškemu veto. Govornik opisuje kričeče krivice, ki jih zadaja vlada Jugoslovanom, posebno koroškim Slovencem, o katerih jezikovnem boju se govornik v svojem govoru podrobneje bavi. Kongregacije na Francoskem. — Senat je sprejel predloge Delpecha proti kongregacijam s 147 proti 136 gla sovi. Combes je ostro govoril za, Waldek Rousseau proti. Beda v Macedonlji. — V okolici Ohrida vludu strašen glad. Ljudje jedo drevesno skorjo in neko vrsto korenin, liko krvavečo rano. „Bog-človek“, viknil sem in -padel pred Njim na obraz, moleč svojega Boga, klanjajoč se svojema Odrešenika. A On se je dvignil in pokazal v dolino. „Glej tvoje brate", dejal je in stegnil desno, „glej jih, v temi plazijo, slepim voditeljem se dajo voditi, a njih duše koprne po sreči, po luči. A jaz bom poklical iz nje srede može, očistil bom njih umazana telesa, njih omadeževane duše, napolnil jih z ljubeznijo in poslal jih med množico, da mi jo pripeljejo, da jo osrečim". In opazil sem, da se polni gore vrh, vedno novi so prihajali iz dola. „A ti, kdo so, Gospod?" Usta Njegova so šepetala tiho molitev, za hip pa je dejal: »Moji bojevniki!" Tačas sem padel drugič pred Njim na obraz. »Gospod, naj bom tudi jaz Tvoj bojevnik!" »Bodi, sin", šepetnil je in me blagoslovil. In On je stal med četo in njegov glas je drhtel: »Idite pa spasite brate, pripeljite jih sem gori na Kalvarijo !“ In mlada četa se zgrinja v dol. Ni ih oblačila plujejo v jutranjem vetru, v jutranjem svitu stopnjo doli v polumrak. A meni se zdi, da bo zadivjal kmalu boj. In kdo zmaga? Kdo te reši, človeštvo, bič ali križ, človek in pol ali — Bog-človek?! I. M o horo v. da si olajšajo glad. Kmetje pripovedujejo da so po potih naleteli na mrtvo deco ki je imela polna usta trave. Ljudje se skrivajo po šumah; vse je požgano in uničeno. Dopisi. Iz Kaincnj. — Brejski učitelj Mu-žina je v imenu vinarskih in sadjarskih društev na Vipavskem sklical pretečeno nedeljo »liberalno - učiteljski - kmetijski" shod k Rebku na Goričici. Ob 3'/„ so se zbrali možje obeh strank, ter napolnili veliko sobo; s tistimi, kar jih je bilo še zunaj, jih je bilo okoli 150 oseb. Predsednikom je bil izvoljen brez ugovora križki nadučitelj Medvešček. Prvi je govoril poslanec veleposestva, Jakončič, o žalostnih kmečkih razmerah na splošno, kmetijski družbi, ki ne skrbi za slovenskega kmeta, o samopomoči potom vinarskih in sadjarskih društev in zadrug. Drugi govornik, ajdovski nadučitelj Bajt, je govoril o revščini učiteljev in potrebi zboljšanja plač, katero se jim že toliko časa obljubuje, pa ne dš. Med tem je prišel kamenjski župnik Kosec, ter povedal svoje pomisleke o namenu shoda: Sklicatelj je vabil osebno voditelja »liberalne" stranke, kako pa. da ni vabil tudi oba poslanca »domačih kmečkih občin" Grčo in Berbuča? Čudno, da vabijo na kmečki skod dr. Tumo, poslanca uradnikov ter mestnih in tržnih obrtnikov, tistega Tumo, ki je nasprotoval predlogu, naj dežela vzame pobiranje užitnine v lastno upravo, kjer bi imela dežela lep dobiček, kateri bi dobro služil v pomoč učiteljem; nasprotno pa, je bil za brezpogojno povišanje učiteljskih plač, naj se denar vzame, kjer se hoče (ker ga ni drugje, seveda le iz žepov kmeta ali pa morda iz farške bisage, ki nima dna!). Shod je bil naznanjen že pred dvemH tednoma v »Soči", v »Girici" in »Prim. Listu" pa ne. Je-li shod le za tiBte, ki berejo »Sočo" ali za vse vipavske kmete ? Sklicatelj pravi, da so bili vabljeni vsi poslanci brez razlike, klerikalni Jakončič in Klančič tudi. Grča in Berbuč sicer nista bila osebno vabljena, pač sta pa lahko vedela iz listov, da so vsi poslanci vabljeni. »Gorici" pa je poslal naznanilo o shodu tajnik brejskega društva. »Gorica" pa najbrž ni hotela priobčiti vabila. Dr. Tuma je odgovarjhl očitanju glede škode, ki jo ima dežela od tpga, da ne pobira užitnine sama, da je le izmišljena, ker je bilo vse zastonj sklepati lastno pobiranje, potem ko je že vlada sklenila pobirati glavno užitnino od žganja; glede zboljšanja učiteljskih plač pa so bili vsi poslanci klerikalni in liberalni razven Tume proti povišanju, zadnji hip pa so ae premislili in vsi skupaj z Lahi sklenili zakon za povišanje; on je bil dosleden in odkritosrčen, oni pa nedosledni. Govoril je nadalje o razmerah v deželnem zboru, nedelavnosti klerikalnih poslancev, ki nikoli ne pridejo med ljudstvo, kakor-le pred volitvami, sebe je povzdigaval kot uzor delavnega poslanca, ki je bil v blagor ljudstva primoran rešiti gnjilo edinost; on daje ves poslanski zaslužek v dobrodelne namene ; udrihal je posebno po slovenskih duhovnikih, da niso nič storili v blagor ljudstva, še-le zdaj so začeli hoditi med ljudstvo hujskat; ljudstvo pa je bilo zapuščeno in nezavedno, še le učitelji so ljudstvo izobrazili in mu oči odprli. Največ revščine in hudodelstev je v katoliških deželah. Najbolj pa so navzoči spoznali dr. Tumovo krščanstvo, ko je trdil, da se že moli 2000 let, pa vendar prihaja od zgoraj le dež in toča. Celo navzoči naprednjaki so proti splošnemu nejevoljnemu vgovarjanju v zadregi molčali, ker jo njihov malik le preodkrito izpovedal svojo liberalno vero. Nepristranski predsednik Medvešček je Kosecu in Tumi dal prav fino pod nos, češ, da je Kosec zajahal eno svinjo, ki je klerikalna, Tuma pa drugo, ki je liberalna! Ker primera s svinjo Medvo-ščeku tako ugaja, naj ve, da razsodni ljudje slutijo, da bi Medvešček in liberalni učitelji najrajše zajahali obe svinji, liberalno in klerikalno; ker se jim pa zdi, da je klerikalna bolj opitana, bi jo radi zaklali in si napravili iz nje dobre klobase v podobi povišanih učiteljskih plač, s preostankom bi pa radi še liberalno svinjo spitali. Govoril je še dr. Tuma o deželni hipotečni banki in njeni koristi, ter p< v-darjal, da med iznosojevanjem pri dež. banki in pri »Montu" ni druge razlike, kakor, da „Mont“ razdeli čisti dobiček med župnike za reveže, banka pa za deželno potrebe v znižanje naklad, Potovalni učitelj kmetijstva Štrekelj je pojasnil zadevo brezobrezstnih posojil za prenovljenje vinogradov, o vinski klavzuli, ki še vedno ni vničena, o novi deželni poBlavi glede plemenskih bikov, katere si bo od 1.1904. dalje morala vsaka občina priskrbeti; priporočal je rejo molžne živine, ter prodajanje mleka potom mlekarn. Slednjič so bile sprejete razne resolucijo v prilog kmetijstva. Dva govornika izmed ljudstva sta priporočala edinost. Če tudi sta imela najboljše namene, naj vesta, da edinosti ne bo, dokler ne zavlada na obeh straneh krščanska ljubezen. Krščanska ljubezen pa je le lam mogoča, kjer je vse javno življenje vrojeno po naukih sv. vere. Liberalci pa, kakoršen je dr. Tumu, naj bodo še tako ljudomili in priliznjeni, ko krščanstvo podijo iz javnosti v cerkve, ter ljudstvo odvračajo od katoliško cerkve in hočejo na mesto duhovnikov postaviti učitelje, oni trgajo vero iz ljudskih src, in z vero gine tudi krščanska ljubezen. Liberalni nauki o uživanju svetnih dobrot gojijo le sebičnost. Zavladalo bo med ljudmi tako bratoljubje, kakor za časa velikega francoskega puntu, ko so liberalci v imenu prostosti, bratoljubja in enakosti sekali glave vladarjem in duhovnikom, ubogo ljudstvo pa postreljali ali trumoma na ladjah potapljali Noben pameten človek ne more ugovarjati temu, da se ljudstvo na shodih podučuje o njegovih pravicah in dolžnostih, in bodri k strokovnemu napredku ; tudi temu ne, da se javno šiba nemarno delovanje ljudskih poslancev, četudi so katoliško-narodnega mišljenja; tudi je nespametno braniti liberalcem, da svoje somišljenike potrjujejo k liberalstvu. Kdo more kaj liberalcem, če se dajo voditi od liberalnih učiteljev! Proti temu pase more vsak zaveden krščanski mož postaviti, da hočejo naše krščansko ljudstvo voditi liberalni učitelji, ter ga pod krinko kmetijskega napredka z v o d i t i v versko nemarnost in politiško neznačajnost Naj liberalni učitelji najprej spričajo svoje krščansko mišljenje in značajno s t. Ni jim treba klečeplaziti j>red duhovniki, tudi klerikalnih poslancev jim ni treba voliti. Pač pa naj priznajo veljavnost krščanskih načel v javnem in zasebnem življenju Dokler pa sami nimajo jašnih načel, ter ne vedo, so li liberalci hli soci-jaldemokrati ali realisti ali agrar-'1; dokler se sramujejo očitno spoznavati, da so katoličani, dokler izključujejo iz svoje družbe in zaničujejo tiste svoje tovariše učitelje, ki se ne sramujejo svojega krščanstva; dokler so jim „Soča“, »Slov. Narod“, »Učiteljski Tovariš" in »Rdeči Prapor', naj priljubljenejše berilo, jim ni varno prepustiti ljudstva. Mir in edinost smemo še le takrat upati, ko se bosta duhovnik in učitelj po krščanskih načelih združeno medsebojno podpirala v krščanski vzgoji mladine in v časen in večen prospeh krščanskega ljudstva. J. K. Iz Dornberga. — Od prijatelja sem dobil po pošti 89. štev. »Soče", v ki»tori je dopis iz Dornberga z dne 2. t. m. Kaj pa je posebnega? Čitam. Aha, nekatere ljudi je začela zopet luna trkati No, to ni vendar nič posebnega in nič novega, če »liberalci" zopet župnika blatijo in čez njega lažejo, nove so le laži in blato, s katerim svetu dokazujejo svojo oliko in napredek. Povem, da nimam navade dorn-berškim liberalcem odgovarjati, naj si že bodo domači ali ptuji, ki prej ali slej iz Dornberga zginejo, ker so tu le mimo-gredč, a da jim danes odgovarjam, silijo me prijatelji, češ, naj izve tudi širše občinstvo, kaj je resnica. Toraj bodi. Moram pa že v začetku naglašati, da ta moj odgovor velja samo in le samo tistim, ki so skovali zloglasni spis v 89. št. »Soče". Strupeni dopis laže čez me, da delam v Dornbergu zdražbe, prepir. Prašam, kje pa? Med naprednjaki? Saj med nje še zahajam ne. Med katoliško stranko, radi orgljavca in pevcev? Kaj še. Znano je vam dobro, kakor meni, kedo celo poletje v tej zadevi meša, kdo pevce nastavlja in odstavlja. Poprašajte pevce, kateri zdaj na kor hodijo, saj so vaši pristaši, kedaj je župnik katerega s kora gonil ali pa mu na kor ukazoval. Če sem pa v novejšem času v ta prepir posegel, hotel sem le mir in edinost na- praviti, saj imam vondar pravico pri cerkvenem orgljanju in petju tudi kaj vmes govoriti, brez ilit vas prašam zadovoljenje. Prihodnost, menda So no onega leta, bo pa pokazala, ali je župnik prav imel; toraj počakajmo. Očitajo mi v svojem dopisu, da sem drugo mažo svojeglav no na 9. uro prestavil. To je grda laž. Maša je ob t)1/.,. Ilila je pa že Rkoz več let ob tej uri, a jaz sem jo letos prestavil na 10. uro, da bi dal s tem priložnost ljudem, ki po železnici ob 10. uri v Dornberg prihajajo, se sv. maže udeležiti, ako jim drago Zadel sem na slabo, Več njih in med temi tudi nekateri naprednjaki, mladi in stari, so začeli na postaji ostajati, sv. mažo zamujali, polovico in tudi celo. Svaril sem, opominjal, naj ljudje gredo za časa s postajo in naj ne zamujajo, sicer bom prisiljen sv. mašo zopet prestaviti na 91/«, kakor jo bila prejšnja leta. Pomagalo ni nič, zato imamo drugo mašo ob 9'/», a dostavil sem, da kedar se razmero na postaji spremenijo ali vsaj zboljšajo, bo druga sv. maša zopet ob 10. uri. Poletni čas pa ob 9., ker tako sem podedoval in to bom tudi držal. Recite, ali ni tako? Čemu toraj lagati in župnika blatiti I Sram vas bodi. Očitajo mi, da jih zmirjam s kmetavzarji. Zopet grda laž, Pripovedoval sem ljudstva na praznik vseh svetnikov, kako lahko naletijo tudi v železniških vozovih na ljudij, ki zaničujejo Boga, vero in katoliške duhovne, kakor se je pred časom godilo med dornberško in goriško postajo, ko je neki nepoznan kmet v vozu med drugim vpil: nJaz sem sicer en ubog kmetavzar, pa več za-stopim kakor naš f. . /' To so njegove besede. Župnik pa je rekel: „Še psa pri miru pnsti en tak kmetavzar, le vere in katoliškega duhovnika ne. Te besede pa vi nase obračate. Prosto vam, nimam nič zoper to, samo župnika lažnjivo ne dolžite, da vas on tako zmirja. Bahajo se nadalje in v svet farbajo, da menda sami sebi že verujejo: Župniku damo vsako leto do 6000 gl., ali v novi valuti 10.000 kron plače, toraj mi nkažemo, pojte no, in ae imejte „SočinihH čita-teljev za tako zabite, kakor ste vi. Sicer sem pa jaz pripravljen nazaj dati vse kar Bte mi vi letos dali in če bi to znašalo. tudi celih 10.000 kron. Pa potruditi se morate v župnišče osebno, da pogledamo v zapisnik, da ne bo kake prevare. A bojim se, da ne ponesete nič, ker niste nič dali, ko nič nemate, kakor pot po k^Lori hodite. Najbolj „špasnau je ta, da ae kličejo eden drugega na „korajžo“. Njih besede so naslednje: „Na koražo torej proti trmi presitega Lovreta groznega, Točebrana, ako se ne nda, uberemo proti njemu še drugo pot“. No, ali mislite, da sem boječ, kakor zajec? Poskusite. Če vam je navadna pot v Gorico skozi Pr-vačino odležna, jo lahko uberete čez Črniče, ali morda celo čez Čaven na Trnovo. Pridete tudi prav, samo v Gorici no hodite v Gabrščekovo tiskarno, kefr tam so le vaši predstojniki ne pa župnikovi. Župnikov predstojnik je niže, na levo, tam potožite svoje reve in težave. Nekaj gotovo dosežete, če druzega ne V8aj to, da vas bo dornberški župnik spoznal, kedo da ste, ki znate tako čedno za oliko in resnico pisati. Na dan toraj, ne bojte se luči. Ž c p n i k. Opat jeselo. — (Zlata poroka.) — Dne 23. novembra praznovala se je v Opatjomselu nenavadna in izredna slavnost. Gosp. Štefan Marušič iz Lok-vice, večletni tukajšnji župan, praznoval je namreč svojo zlato poroko, a njegov ain Jožef pa obenem svojo prvo poroko. Da zna tudi tukajšnje ljudstvo ceniti zaslužene može, pokazalo je s tem, da je na Lokvici zlatoporočencu napravilo slavolok, v Opatjemselu pa okrasilo hiše pri cerkvi in na trgu sč zastavami. Pri dohodu in odhodu iz cerkve, kakor tudi med daritvijo sv. maše, katere se je udeležilo tudi mnogo občinstva, se je zlato-poročenca počastilo s6 streli in pritrko-vanjem zvonov. In to po vsej pravici, ker si je mož stekel mnogo zaslug v družini, za občino in cerkev; mej drugim naj navedem samo njegovo izredno skrb za dobre poti, razširjanje tukajšnje kuratne cerkve in pokopališča in posebno zgradba novega župnišča. Mož seje vedno držal slovenskega programa: Vse za vero, dom cesarja! Kot sin pristne kraške korenine je še vedno čvrst in krepak, kakor mladenič pred 60 leti. Zatorej mu kličemo iz dna srca; Bog ga živi in obrani še mnogo let takega I 1/, Kobaridu. — „Soča“ z dno 18. t, m. ho je zopet zagnalo v našo „Kat. podporno in izobraževalno društvo11. To pol pa h tako silo, da je troba, da dobi, primeren odgovor. Dopis je lažnjiv in vroden „Sočinib“ predalov. Najprej pravi, da so je društvenega večera 8. t. m. udeležil tudi g. poslanec Lapanja. — Laž. G. poslanca, ki se navadno udeležuje društvenih večorov, ravno oni dan niti v društva ni bilo. To omenjamo samo, ker se iz tega razvidi, da dopisnik onega članka niti ne ve, kdo jo bil na onem „vočeru“ in kdo ne. Dalje pravi dopis, da je pevskemu zboru za pijačo plačal g. poslanec, Ciril in še nekdo drugi (kdo jo pa ta?) nad 30 litrov. Laž. Pevski zbor, ki šteje 10 močij, v katerem pa ni g. kaplana, je oni večer dobil 7 litrov vina. Dopisnik trdi dalje, da se je domači krčmar „Blaž“ pritožil nad društvenimi adi. Laž, kakor izpričuje izjava samega „ Blaža". Vrhunec lažnjivosti pa doseza dopis v svojih nadaljnih vrstah. Piše namreč, kakor da bi se vsi udeleženci onega „ve-čera“ vzdignili iz društvenih prostorov, pridrvili v Devetakovo krčmo, tam zahtevali pijače, razgrajali i. t. d. Laž. Le trije mladeniči so na svojo roko po „ve-čeru“ prišli k Devetaku in zahtevali pijače, ko so tam še drugi gostje bivali v krčmi. Da so se sami oni mladeniči z Devetakom sporekli, ker jim ni hotel dati pijače, tega društvo ne odobraje, nikakor pa ne more ono biti odgovorno za to, kar stori kateri njegovih članov ta ali tam na svojo roko. Tudi nikakor ni prav, nastop par ljndij obesiti celemu drnštvn na vrat. Trditev, da bi se bili oni mladeniči kočno stepli med seboj, je zopet laž. Res je, da je ono noč neki liberalec stepel nekega druzega mladeniča, in ta čin so meni nič tebi nič našim mladeničem potisnili v čevlje. To je grdo in hudobno. Dopis pravi tndi, da so se na onem „ve-čeru“ pele klanfarske pesmi. Pevski zbor je izvajal pesni kot: „Zrinjski-frankopana(, „Jaz sem Slovan14, „Smo vesela dražba1*, „Na straži", „Što čutiš", „Ljubi kofčk“, „0j ti vilo", „Lahko noč“ in razne narodne pesmi. No, če so dopisniki videli pri onem „večeru“ g. poslanca, če so videli na mizi nad 30 litrov, potem ni čado, da so slišali tudi klanfarske pesmi. In tako se vrsti laž za lažjo. Da hočete s svojim dopisom škodovati drnštvn in blatiti g. kaplana, to jo jasno kot beli dan. Društvo vam je na poti, g. kaplan pa vam je trn v peti. Zato pa razsajate in bijete okoli sebe, kakor stekli psi. A verjamite, mi vam ne moremo pomagati. Še eden vzok je, zakaj vam vaš žolč prekipeva. Boli vas, ker je draštvo nastavljeno „pri Nemcu". Ako bi mi pohajali v vaše krčme, kobariški liberalci, potem bi bili vsi mi najboljši mladeniči in najboljši možje. A zelena nevošljivost vam ne da miru, da blatite vse, kar vam ne nese. Tako; to bodi vam v odgovor na vaš nesramen napad. Vsem rojakom domačega okraja in tnjcem, ki gredo skozi Kobarid, pa bodi tem potom najtopleje priporočen vrli krčmar „pri Nemcuu. Izjava. Trditev v 92. številki „Soče“ z dne 18. t. m., da sem se bil po zadnjem društvenem večera pritožil nad udi „Kat. izobraževalnega društva11, je grda laž in podlo obrekovanje društvenih adov. Kobarid, 23. nov. 1903. Ivan Koren, p. d. Blaž. Novice. Preč. g. Ivan Koršič, c. in kr. pomorski kaplan, je vkrcan kot dušni pastir na eskadri pripadajočo vojno ladjo „Arpad". Smrtna kosa. — V novi bolnišnici v Tolminu je umrl 21. t. m. 24-leten mladenič Ignacij Erjavec iz Trnovega nad Solkanom. Mladenič, ki je zbolel pri delu železnice, je prvi iskal zdravja v novi bolnišnici, a huda bolezen je tudi prvega iz te bolnišnice v cvetu mladosti spravila v prezgodnji grob. V pondeljek 23. t. m. je v Tolminu po mučni bolezni umrla gospa Marija I p a v i t z vulgo Belin. N. v m. p. ’ Umrl je dne 16. t. m. v Trstu v bolnišnici po dolgi in mučni srčni bolezni Franc Žerjal, sin cerkovnika Vincenca Žerjala iz Pliskovice. Star je bil šele 29 let. Večna lqč naj mu svetil /a slov. slrottfčc oziroma za »katoliško društvo detoljubov“ ho darovali: P. n. A. S. 1 K, L. A. 1 K. Za „AIojzljevišče“: Pri zlati poroki g. Šlelana Marušiča na Lokvici so je nabralo 22 K 40 v, in sicer polovico za „Alojzijevišče“ in polovico za „Šolski Dom“ ; preč. g. Lovro Juvančič 10 K; proč. g. Alfonz Blažko nabral ob blago-slovljenju novega mosta čez Kožbanšček 10 K 60 v. — Bog plati! Odlikovan slovenski obrtnik na V. inejnarodni razstavi v Rimu. — Slovenski rojak, g. J. Kopač, svečar v Gorici, je razstavil svoje svečarske izdelke na V. mejnarodni razstavi uzorcev v Kirnu za 1. 1903. Prisojena sta mn bila kot odlikovanje zaslužni križec in zlata kolajna. Kakor je znano, je g. Kopač na razstavi v Vidmu dobil za svoje sve-čarske izdelke največje odlikovanje! Čestitamo! List „11 Popolou piše v zadnji številki, dajevkrški in splitski škofiji zavladala verska anarhija radi slovanske liturgijo in da je sv. Oče Pij X. posegel vmes s tem, da je potrdil odlok sv. Očeta Leona XIII. z dne 6. avgusta 1878. Tako „Popolo“! Mi smo prašali nekatere duhovnike iz krške škofije, ali je to resnično. Izvedeli smo, da je v krški škofiji prekrasen red, da vlada med škofom in duhovščino najlepša Bloga in da je premil, škof dr. Mahnič med ljudstvom zelo priljubljen. Gospodje okolu „PopoIo“ so najbrže prepisali dotično novico iz kakega cerkvi in Slovanom neprijaznega lista. Tako ne smejo delati katoliški listi I Tako postopanje je še-le prava anarhija! Znano je gospodom okolu „Popolo“, da je premilostni škof dr. Mahnič obhajal 1. 1901 škofijsko sinodo, ki je za vsa mesta in vasi, za vse cerkve in cerkvico natančno določila liturgični jezik. Vse sklepe škofijske sinode je papež Loen XIII. potrdil. In vkljub vsemu temu se drznejo govoriti o verski anarhiji v krški in splitski škofiji!! Mi vemo, kam pes taco moli. Ta manever se ponavlja skoraj po vseh framasonskih in žal tudi po nekaterih katoliških italijanskih časopisih. Prepričani smo, da to ne bo v korist katoliški cerkvi! — Že aopet! — Znani NagloB iz Kor-mina je kapil posestvo grofa Puppi v Solkanu. Kmetje bodo moral! zdaj kupovati od Naglosa mnogo dražje nego je on sam kupil od grofa Puppi. Prosimo ponovno vse naše somišljenike, zlasti č. duhovščino, naj nemudoma take prodajalne ponudbe naznanijo goriškim posojilnicam, katere so ustanovljene v pomoč kmetom. Vse zavarovalnice govede uljudno vabim na razgovor, da si pojasnimo stanje dosedanjega delovanja in določimo Bvoje stališče glede namero-vane deželne zavarovalnice. Razgovor se bo vršil v Gorici dne 30. novembra na semenj sv. Andreja pri g. Katniku v gostilni „pri zlatem križuu od 11. do 12. ure dopoladne. Posebno vabim gg. predsednike, tajnike in denarničarje zavarovalnih društev. Vsaka zavarovalnica naj pošlje na ta prijateljski shod vsaj enega zastopnika. B. Grča. Zabavni večei v goriški Čitalnici. — V soboto zvečer je priredila »Slovenska Čitalnica" v Gorici svojim članom in povabljenim gostom prav lep zabavni večer, ki se je obnesel v vsakem pogleda izvrstno. Udeležba pri koncertu je bila nenadadno velika. V Vitovjjah bi se pretečeno soboto kmalu dogodila velika nesreča. Na omenjeni dan bila je poroka v cerkvi sv. Petra. Po maši šli bo svatje v bližnjo gostilno, da bi se tamkaj nekoliko pokrepčali. Kakor je pri vsaki „ohceti“ slaba navada, da se mora streljati, tako bo tudi na tej ni smelo tega opustiti! Posebno pa se je hotel ženinov brat pokazati v streljanji pravega mojstra z neko staro „pištolo“-dvocevko. Enkrat je že ustrelil, a drugi strel se mu ni hotel sprožiti. Gre torej v gostilno in pokaže to zarjavelo orožje nevestinemu bratu. Ta je prime v roke in ga ogleduje od vseh strani, kakošno bolezen bi moralo imeti; kar naenkrat se sproži in poči na vso moč ! Strel je prodrl na mizi stoječo steklenico polno vina in ?adel nasproti sedečo deklico v levo roko. Kakšen strah je nastal radi tega med gosti, si lahko vsakdo misli! Možje so hitro pregledali deklici roko in so zapazili, da ji je strel osmakal kožo precej globoko tako, da so ho ji videle vse /.ile; papir pa se jo zapičil precej močno v meso. Korajžni gostilničar je nato h „fovčemu spravil papir iz roke ; oprali so ponesrečeni rano, in jo takoj odpeljali k zdravniku v Gorico. Pri vsej loj nesreči jo bilo seveda več strahu, kot bolečin, zlasti se ni dala neka deklica tovaršica kmalu potolažiti I V svarilo naj bo ta slučaj vsem, da z orožjem se ni zdravo igrati! V Oseku je vslep osepnic šola zaprta. Je pa tudi moeno razširjena ta bolezen ! Matere zdihujejo, ker eni otroci ostajajo, drugi se pa uležejo! Opaža se pa tudi jako čuden način zdravljenja. Če se bolnik bolj poti, bolj ga zavijajo, da, še celo glavo mu ovijejo z volnenim robcem I Prosimo burjo, da nam tega nepotrebnega gosta kmalu odpiha iz naše dežele I Štrajk v Ajdovščini. —■ V soboto zvečer so začeli štrajkati v ajdovski tvor-nici. Povod temu bo bile neke nove naredbe, vsled katerih bi se delavca po 4-tedeuskem bolehanju odpustilo iz tvor-nice; tudi čas podpor bolehnim se je v teh novih naredbah zelo skrajšalo. Tako nam pravijo delavci. To seve je delavce malce razgrelo. Vender čast jim, da so se znali krotiti. Stopili bo pred vodstvo v soboto zvečer in povedali, da ne pridejo na delo, dokler bo te nove naredbe nabite v tvornioi. Zapeli so par narodnih pesmij in se razili. Ob 9. ari zvečer je bilo v Ajdovščini popolnoma mirno kot navadno. V nedeljo ni šel nihče na delo. V pondeljek zjutraj ob 6., ob 5‘/a. in ob 6. je „trobilo“ kakor navadno. Nekteri so prišli, vendar delati ni hotel nobeden. Ob 9. nri zjutraj zbrali so se na trgu in od tam so šli vsi skupaj, moški in ženske v tvornico k vodstvu, tyer so dobili zagotovilo, da se v 14. dneh vsa zadeva reši njim v prid. Zadovoljni za sedaj s tem odgovorom, vrnili ao se pevajoč iz tvor-nice vsak na evoj dom. V torek zjutraj so zopet stopili v delo. Pohvaliti jih moramo radi njihovega mirnega in složnega nastopa. Huda gotovo bi bila ta naredba za delavca: po 4. tedenski bolezni išči si kruha, kjer hočeš. Celo svoje življenje dela v prid in dobiček akcijske dražbe vsaki dan po 11 ur, tej dražbi žrtvuje svoje moči, zdravje, in ko bi moral po 40. letih trada dobiti malo pokojnino, ma jo 4-te-denska bolezen odvzame. Upamo, da se ta spor v kratkem poravna in sicer v korist delavskemu stanu. Slišijo se tudi glasovi o sccijalnih demokratih, o Kopača med delavci ajdovske predilnice. Ta stranka bo težko dobila zaslombo na Vipavskem. Dobi se sicer kak širokousten mokrač, a velika večina delavstva je resna in verna ki ne pozna nasilja, groženj, psovanja. To je pokazal ravno zadnji mirni nastop, kakordnih je malo pri štrajkih socijalnih demokratov. • Tatje so nlomili dne 22. t. m. (nedeljo) ob 2. urah zjutraj v župnišče v Gradnem; — a ko so slišali g. vikarja hoditi po stopnicah doli, so pobegnili brez odnesti kaj. Samomor. — V torek se je v Budimpešti usmrtil goriški trgovec Henrik Šnabl, ki se je pred malo dnevi podal tje po svojih opravkih. Do predmalo časa imel je Schnabl prodajalnico tobaka v Gosposki alici v Orzanovi hiši. Javni shodi na Kranjskem. — V nedeljo so priredili pristaši kat. narodne stranke na Kranjskem kakih 16 javnih shodov, ki so bili vsi prav dobro obiskovani. Na vseh teh shodih so se -volilci izrekli za spošno in tajno volilno pravico, odobravali postopanje kat. narodnih poslancev v kranjskem deželnem zbora ter jim izrekli tadi svoje zaupanje. Objednem pa so na vseh shodih protestirali tudi proti postopanju vlade nasproti Slovencem na Koroškem in Štajerskem ter so se vsprejele resolucije, s katerimi se poživljajo slovenski državni poslanci, da nastopijo z vso odločnostjo proti vladi, ter da zahtevajo od nje, da d& Slovencem pravice, katere so jim zajamčene v državnih poslovnih postavah. Major Jurij Vega. — Pod tem naslovom priobčuje stotnik g. Fridolin Kavčič v „Vaterlandu“ iBkreno pisan sestavek o našem slavnem rojaku. Koledar družbe sv. Cirila In Metoda. — Pravkar smo dobili v roke ličen koiedar družbe sv. Cirila in Metoda za 1. 1904. Vsebina je prav zanimiva. Upamo, da bo občinstvo v obilnem številu seglo po njem. Naroča se v Ljubljani pri družbinem vodstvu. Cena mu je 1 K 20 v. «i v 9 »Ml Dl (J so postale ilirske testenine vslcri svojega Izbornega okusa, obilne redll-noRfcl, ter hitre In Jeriiiogtaviie priprave. /a Ciorlško lit tiradis&uisko nahaja se odslej zaloga pri gosp. Jos. Rovan-u, Gorica, ulica Rabata. i «1 Soba se odda v najem. Kje? poiivo ae pri upravi našega lista. j^nton JFon, klobučar in gostilničar v Semenski ulici, imabogato zalogo raznovrstnih klobukov in točivsvoji krčmi, prisl rut domača vina ter postreže lud, z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. MRVH. specijalni zdravnik za notranje ženske In nalezljive bolezni, zdravi ud 9. 12. ure pred{>' in od 2.-4. pop. in sicer od 15. novembru dalje in sicer v ulioi Dreossi hiš. Stv. 17. v Gorici. Št. 3016 Op. fi Teodor Slabanja, srebrar, ‘ v Gorici, ulica Horeli 12, || priporoča prečast. duhovščini za izdelovunje cerkvenih poRod in ^ orodja. Pripravo cerkvenega o- 1 e tmZ1 Naznanja se, da JAVNA DRAŽBA zastavil III. 6 et rti e ta t. j. mesecev julija, avgusta in septembra 1902. začne v ponedeljek 7. decembra 1903. ter ae b nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. Od ravna eljstva zastavljalnice in ž njo združene hranilnice. V Gorici, 3. novembra 1903. Odlikovana 1.1903 s častno diplomo in zlato svetinjo g) 7. Gorica — ulica sv. Antona št. 7 — Gorica Priporočam preč. cerkvenim preiUtojiiliitvom ter p. n. slavnemu občinstvu čebelno-voščene sreče Kg po K 4 90. Jamčim z 2000 K za pristnost. Sveče za pogrebe iu stranska razsvetljava pb zelo nizki ceni. linam v zalogi kadilo, atenje in afekla za večno luč, mčd najboljših vrst. (© Odlikovana trikrat se srebrno svetinjo To) ooooooooooooooooooool !d 11 > 111 ih n 111111111 n 11 u i h 1111 im 11111 in i > i n 1111 n mi i; n um Vsrga zdravilstva doktor jfaiton J3recelj, ordinuje v (gorici, gosposka ulica itev. 15. drugo nadstropje nasproti ..Jreni kronam" od 8. do 10, predp. in od 2. do 4. popoludne. Priporoma se zlasti v slučajih otroških bolezni r—~— -------------------------- -ifTIi mm 1111111 n 11111111111 ii in m i mi m ni ii 1111 i.iii i iu ni 111 m 11 n m 11 mi n 111 in n 1111 m 11111 n n n i n i mi 11 il Krojaška zadruga (Jopica, (gosposka ulica 7, naznanja, da prodaja oblačila za dame in gospode, modne barhente, in drugo manifakturno blago posebno za bližajoči se zimski čas, blago vseh kakovosti in po najnižje mogočih konkurenčnih in stalnih cenah. Vzorci najnovejše izbere se na zahtevanje pošiljajo brezplačno in poštnine prosto. !! P O Z 011!! ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ !!P0Z0H1! Vsem, kateri bolehajo na želodcu in težki prebavi daje gotovo poinoo in povrača izgubljeno zdzavje edino prava Germova zdravilna živinska esenca katera je nonadkriljivo sredstvo in delaje z največjim uspehom pri vseh želodčnih boleznih, kakor: slaba prebava, pomanjkanje teka, želodčna oteklina, napihovanje, p drigovai\je, igaga, zlatenica, omotiea, glavobol, krč itd. Germanova življeuska esenca pomaga proti jetrnim in sleznim boleznim, proti hnmeroidom, čisti pokvarjeho kri in izločuje vso nečiste sokove iz krvi. Germanova žlvjjenska esenca odganja zaostale velrove in neznosne gliste, a s tem, da povrača izgubljeni tek in voljo do jedi, donaia mnogo k okrepljenju telesa. Germanova žlvljenska esenca je pomagala že več ljudem, kateri so jako veliko potrobili za razna zdravila brez uspeha, kateri se pomoči več nadejali niso. Germanova živ jenska esenca se pripravlja iz blagodelujočih, povsem neškodljivih rastlinskih sokov, je jako prijetnega, nekoliko grenkega okusa, tako da ga lahko uživajo tudi občutljive osebo, ženske in otroci, kateri drugih zdravil ne morejo jemati. Cena steklenici 1 K 40 v, s pošto se ne pošilja manj nego 2 steklenici, za spremnico in odpravo 40 v več, in to samo po povzetju ali če se znesek pošlje naprej, lilavna zaloga, kamor naj se vse naročbe naslavljajo K. Germana lekarna ,pri č. nem orlu‘ v Belovaru, Hrvatsko. Mr V znak pristnosti im* vsak zavitek tiskano ime tvrdke: Ljekarna k ..crnom orlu11 K. Germana u Belovaru. Zato zahtevaj izrecno pristno Germanovo življensko esenco; ako pa ti se ponudi druga, za katero bi se trdilo, daje boljša ali pa ravno tako dobra, je ne vzami, temveč jo naroči po pošti, ako je tamkaj ne dobiš. Sprejema hranilne vloge katero obrestuje po 41/o°/0 polumesečDo; ne-v«dign6ne obrestipripi-suje konec leta k glavnici. Rontni davek plačuje posojilnica sama. Posojila udom na osebni kredit po 8%, tn u* vknjižbo po BV|°/U »Centralna posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane z glavnimi in opravilnimi deleži. Glavni deleži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru. Uradne ure vsak dan od 8, ure zjutraj pa do 1. ure popoludne.