l^JO XXXIX., ŠT. 26
Ptuj, 10. julija 1986
CENA 60 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
Kvaliteta življenja (stran 3)
S ptujskimi pevci na Madžarskem (stran 4)
Slodnjakov zadnji roman (stran 5)
Še o gasilskem slavju v Lovrencu (stran 6)
Po tekmi stoletja (stran 9)
Voda v
hribovska
naselja
v soboto, 5. julija je bil za kra-
jane v KS Ivanjkovci in delno v
jCS Tomaž pri Ormožu resnično
praznik. Po dveh letih in pol pri-
zadevanj in skrbnega dela, povrh
pa še dva meseca pred načrtova-
nim rokom so izročili namenu
8.200 m primarnega in 13.530 m
sekundarnega vodovodnega
omrežja. Tako je pritekla voda v
234 gospodinjstev v hribovitih
naseljih Dobrovčak, Lahonci,
Runeč, Stanovno, Strezetina in
Žvab iz KS Ivanjkovci ter Hra-
njigovci in Pršetinci iz KS To-
maž v občini Ormož. S tem so
razširili vodovodno omrežje v or-
moški občini, ki bo kmalu pre-
pletlo celotno območje občine.
Za dobrih 22,7 km vodovodne-
ga omrežja so prispevali nad 38
milijonov dinarjev, ki so jih zbra-
li s posebnimi pogodbami od za-
interesiranih gospodinjstev in s
krajevnim samoprispevkom, ne-
kaj sredstev je prispevala tudi
občinska komunalna skupnost
Ormož, delno pa si je bilo treba
pomagati še s kreditom.
Z osrednje prireditve v Kranju (foto I. kotar)
SLOVESNO ZA DAN BORCA
Osrednja prireditev ob Dnevu borca je bila na
praznični dan v Kranju, združena z zaključkom 16.
srečanja rezervnih starešin Jugoslavije in 18-tim
zborom gorenjskih aktivistov. Slavnostni govornik je
bil Milan Kučan, predsednik CK ZKS. V letošnje
srečanje rezervnih starešin, ki poteka pod geslom
Bratstvo in enotnost, smo se aktivno vključili tudi v
ptujski, slovenskobistriški in konjiški občini, saj
smo gostili 47 starešin iz Beograda. Srečanje je bilo
spoznavno, prisrčno in delovno hkrati. Več o njem
na strani 3.
1. k.
Prve ocene možnosti razvoja v letu 1987
Zbori skupščine občine Ptuj so v torek in včeraj med drugim
razpravljali tudi o poročilu o uresničevanju družbenega plana obči-
ne Ptuj za letošnje leto s prvo oceno možnosti razvoja v letu 1987.
Predlagatelj. Izvršni svet SO Ptuj. je pripravil pregledno poročilo in
v njem poudaril, da so razvojne možnosti v letu 1987 odvisne pred-
vsem od uspešno uresničenih nalog v letošnjem letu. zato bo potreb-
no veliko naporov in dobrega gospodarjenja.
Po prvih ocenah bo v letu 1987
v občini Ptuj možno doseči okoli
2,7 odstotno rast družbenega
proizvoda, okoli 3-odstotno rast
industrijske proizvodnje, 4-od-
stotno rast kmetijske tržne proiz-
vodnje, okoli 1,5 odstotno rast
zaposlenosti, 10-odstotno pove-
čanje izvoza in da bodo vse obli-
ke porabe zaostajale za rastjo
dohodka.
Na področju investicij bodo
nadaljevali s prostorsko-uredit-
venimi deli na kmetijskih površi-
nah, s stanovanjsko gradnjo in
gospodarsko infrastrukturo in
nadaljevali z modernizacijo pro-
izvodnje primarnega aluminija.
V letu 1987 bo treba namenjati
tudi posebno skrb doslednemu
izvajanju ukrepov gospodarske
ustalitve. Najpomembnejše
aktivnosti pa bodo usmerjene v
povečanje proizvodnje blaga,
storitev in proizvodnje hrane,
povečanje izvoza na konvertibil-
no področje, krepitev materialne
osnove za akumulacijo, razpore-
janje sredstev za skupno, splo-
šno m osebno porabo v skladu z
materialnimi možnostmi ter raz-
vijanju in krepitvi spodbujeval-
nejšega nagrajevanja proizvod-
nega in ustvarjalnega dela.
Te načrtovane razvojne mož-
nosti bo v letu 1987 moč uresni-
čiti le, če bodo vse samoupravne
organizacije in skupnosti v obči-
ni sprejele lastne razvojne usme-
ritve v smeri gospodarske ustali-
tve s poudarkom na izvozu, večji
proizvodnji in dosledno varčne-
mu obnašanju na vseh področ-
jih.
O tej oceni možnosti so po-
drobneje razpravljali tudi odbori
vseh treh zborov občinske skup-
ščine. V svojih stališčih in mne-
njih so si bili enotni, da se bodo
v letošnjem drugem polletju ne-
kateri kazalci uresničevanja na-
črtovanih ciljev še spremenili.
Na to bodo tako ali drugače vpli-
vali tudi ukrepi ZIS, ki so name-
njeni predvsem povečanju proiz-
vodnje, izvozu in drugim glav-
nim ciljem, ki so začrtani v pro-
gramu stabilizacije pa tudi v na-
ših planskih dokumentih.      FF
ZA MOBILIZACIJO VSEH DELAVCEV
Tako nekako bi lahko strnili
ponedeljkova razmišljanja pred-
sedstva sindikata in občinskih
odborov dejavnosti, ki je skupaj
s predsednikom IS SO Ptuj Jože-
tom Botolinom in predsednikom
SO Ptuj Gorazdom Žmavcem,
razpravljalo o nujnosti umiritve
vseh oblik porabe. Dogovorili so
se, da bodo aktivnosti potekale
usklajeno, saj bo le tako mogoče
doseči najširšo mobilizacijo de-
lavcev.
K-ot je povedal predsednik iz-
vršnega sveta Jože Botolin bo iz-
vršni svet oster povsod tam, kjer
ne ustvarjajo akumulacije, delijo
pa nad gospodarstvom občine in
flejavnosti. Tako bo nujno teme-
ljito analizirati vse stroške (rezer-
ve so) Čas pa je tudi že, da se v
vseh temeljnih okoljih zavedo,
da se bo potrebno odreči določe-
nim stvarem. Večje probleme pri
uskladitvi osebnih dohodkov je
po njegovih besedah pričakovati
na področju skupne porabe, kjer
so izplačali en osebni dohodek
preveč.
Stanko Debeljak, predsednik
občinskega sveta ZSS Ptuj je po-
vedal, da se na to v sindikatih
pripravljajo in da bodo v zvezi s
tem sprejeli pravilne aktivnosti.
Pomembno je, da se sedanja ko-
likor tolika usklajenost med
osebnimi dohodki v gospodar-
stvu in negospodarstvu, ohrani.
Ivan Vidovič iz KGP F*tuj je
predstavil delavska razmišljanja
o osebnem dohodku. Danes de-
lavec govori le o tem koliko lah-
ko kupi za osebni dohodek in
koliko je lahko kupil lani in ne o
tem, kako debela je njegova ku-
verta. Rešitev je le v okviru zdru-
ženega dela, kjer morajo storiti
vse, da bodo povečali dohodek.
Edi Kupčič je dejal, da se nam
maščuje pretirana lagodnost iz
prejšnjih obdobij, ko nismo daja-
li prave pozornosti vsem, ki so
poslovali z motnjami. Tako smo
objektivizirali sanacije, se izgo-
varjali na slabše pogoje gospo-
darjenja in podobno. Sedaj ni
nobenih možnosti, da bi v krat-
kem nadoknadili zamujeno.
Gorazd Žmavc je menil, da je
potrebno sedaj biti bitko z rešit-
vami. Vsaka kampanja in stihija
je nevarna. Omenjenih vprašanj
se bomo lotili organizirano in se-
lektivno tako, kot je to zapisano
v zakonu, ki je sicer krut. Kruto
pa je tudi to, da ne izvajamo sa-
moupravnih aktivnosti pri delitvi
dohodka in osebnih dohodkov.
Erika Mihelač, predsednica
sveta za vprašanje delitve dohod-
ka in osebnih dohodkov, smo v
ptujski občini tako disciplinira-
ni, da niti 50 odstotkov OZD do-
slej še ni uskladilo samouprav-
nih splošnih aktov s sporazumi
dejavnosti. Zato je predsedstvo
sklenilo, da se zamudnike opozo-
ri s tem, da morajo k sporazu-
mom pristopiti do 3 1. julija letos,
politiko delitve dohodka pa us-
kladiti z rezultati poslovanja ozi-
roma dela.
Paket prvih ukrepov, pred-
vsem pa ukrepi za oživljanje pro-
izvodnje, ne dovoljujejo zastojev
v politični aktivnosti subjektiv-
nih sil in zahtevajo nespremenje-
no budnost tudi v poletnem ča-
su. V to silijo podatki o nedose-
ganju rasti proizvodnje, izvoza in
sorazmernega zniževanja stro-
škov v proizvodnji in drugih ka-
kovostnih kazalcev gospodarje-
nja, opredeljenih v resoluciji.
PODPORA DRUŽBENEMU
PLANU
Predsedstvo je na ponedeljko-
vi seji podprlo družbeni plan ob-
čine. Delegacija sindikata v
družbenopolitičnem zboru pa bo
opozorila na prenizko rast v go-
stinstvu in turizmu, kjer bi mora-
li doseči veliko več kot doslej.
Pri oceni možnosti razvoja v pri-
hodnjem letu pa ne soglašajo z
načrtovano nizko rastjo v kmetij-
stvu, ki je v DP občine udeleženo
s 16-timi odstotki.
Na koncu so sklenili, daje po-
trebno poživiti delo občinskih
odborov dejavnosti. V ta namen
bodo pripravili izhodišča za nji-
hovo delo. MG
A*»i^i4 uf^jjj    y Trnovsko vas
Ljudje, ki živijo ob cesti med
Jrnovsko vasjo in Lenartom so
^e nedolgo tega z ogorčenjem
zahtevali končno rešitev njihove-
ga cestnega problema in s tem
Pravico do čistejšega okolja brez
'^fznosnega prahu, ki jim je gre-
'^Ij življenje v hišah, vrtovih in na
■njivah. Ob popolnem razumeva-
nj" tistih, ki so o usodi te ceste
Odločali, je končno tudi ptujska
°^čina povezana s sosednjo le-
sarsko.
Cesta, veljala je nekaj manj
^ot devet milijard starih dinar-
je končno odprta in po njej
čutijo veliko gostejši promet,
•^ot so ga bili vajeni pred asfalti-
"^^ijem. Čeprav še uradne otvori-
[^^ ni bilo, je kraj mnogo prido-
da o zadovoljstvu najbolj pri-
zadetih — ljudi, niti ne govori- . ^ , . . . im i- j- l ... • »
nio.                                     Tudi asfalt proti Trnovski vasi je razveselil ljudi ob cesti m so-
mš   ferje. p^to: mš
UVODNIK
Razmišljanje ob žetvi \
Pred dnevi sem slišal, da je med sklepi 13. kongresa ZKJ zapi-'
sano med drugim tudi, da moramo delati načrtno, brez kampanj--
skih akcij, ki ne dajejo vzpodbudnih rezultatov. Vzpostaviti mora-
mo trajne, zdrave ekonomske (dohodkovne) odnose in tako dalje.
Moramo torej, če bomo, pa bo pokazala prihodnost! '
Pred vrati, ali bolje med vrati je žetev pšenice. Kombajni so se
zapodili v zlatorumene žitne površine, birokrati pa še vedno rijejo ;
po papirnatih poljih, se dogovarjajo, sklepajo, odločajo in dvomijo,
napovedujejo — skratka 7- opravljajo žetev na papirju. i
Upam si trditi, da je prav žetev ena naših največjih kampanj-
skih akcij. Približno mesec dni pred pričetkom tega sicer res po-
membnega opravila začnemo vik in krik. Najprej o ceni pšenice, ki \
je iz leta v leto vse do začetka žetve največja neznanka, nato o na- :
ših potrebah, ki jih moramo zadovoljiti sami. o organizaciji žetve,
odkupa, prevoza, sušenja, skladiščenja . \
Ne morem si kaj, da ne bi zapisal, da kljub vsemu načrtovane- j
mu, zapisanemu, povedanemu, teče žetev iz leta v leto po ustalje- ;
nem načinu in je takšna, kot smo si jo po vloženem delu zaslužili. V •-
glavnem količine pridelane, ali bolje, oddane pšenice niso popolno- \
ma skladne s planiranimi.
Začne se običajno na zvezni ravni, kjer po dogovarjanju z re- \
publikami in pokrajinama določijo odkupno ceno pšenice. Ta po-
tem sproži plaz sestankov, na katerih se v republikah, regijah in ce-
lo občinah dogovarjajo, s kakšnimi stimulacijami bodo motivirali
kmeta, da »NAM« bo milostno namenil svojo pšenico, da je ne bo
pokrmil živini. Ko je vse to določeno, lahko kmet iz enega dela Ju- \
goslavije obžaluje, da ni z drugega konca, kjer dobi njegov sotrpin \
za pšenico bistveno več. Zadeve so že tako daleč, da niti kmetje v ^
isti občini, vendar v različnih zadružnih organizacijah nimajo po-;
vsem enakih pogojev za prodajo ali zamenjavo pšeničnega zrnja, j
Vse to so posledice nenehnega dogovarjanja in usklajevanja, ki je
način uradnega komuniciranja, dejansko pa se bije na terenu bitka \
za kmeta in njegovo pšenico. Kar žal mi je, da nisem kmet. V tej]
vlogi bi se imel za heroja, saj za prazen nič ne sedi toliko pomemb- \
nih tovarišev ure in ure, dneve in dneve na sestankih ter se dogo- \
varja o tem, kako mi bodo pihnili na dušo, da se bom omehčal in \
jim dal pšenico.
Pšenica pa ne raste od papirnatega in ustnega dogovarjanja, i
temveč iz semena, iz dobro obdelane zemlje, s pomočjo gnojenja, \
dognojevanja in še bolje uspeva ob izdatni zaščiti. Raste pa na ■
kmetovi njivi predvsem zato, ker tako narekuje kolobar in ker želi ■
kmet z obdelovanjem zemlje zaslužiti. Dajmo ji torej pravo vred- ]
nost. Ne le iz leta v leto višjo ceno. umetno dvignjeno s številnimi i
.premijami in regresi, pa je bomo imeli dovolj zase in še za druge, i
Kmet dela za denar kot vsi, preštevilne, še tako lepe besede pa kla- \
som ne dajejo večje teže. '
Prepustimo setev, žetev in vse kar je vmes kmetom, zadrugam \
in kombinatom. Prevzem, sušenje, prevoz in skladiščenje zrnja pa j
za to usposobljenim in opremljenim organizacijam. Nehajmo se na \
širokih sestankih dogovarjati tudi o tem. v čigave vreče bomo dali \
zrnje, s čim bomo te vreče zavezali. To je vendar zadeva, ki se tiče \
le neposrednih udeležencev v akciji. Papirnata vojna nam vse sku- \
paj podražuje. Papir je artikel, ki se je v zadnjih petih letih podražil j
najbolj...! '
Jože Bračič]
V Sobetincih za pokal
Slovenskogoriške čete
Pod pokroviteljstvom občinske konference SZDL Ptuj je minulo
nedeljo, 6. julija potekalo v Sobetincih peto tradicionalno tekmovanje
gasilcev za pokal Slovenjegoriške —Lackove čete. Tokrat se ga je ude-
ležilo 8 ženskih in 16 moških tekmovalnih desetin, ki so se med seboj
pomerile v suhi vaji 3/1 a, ter v gasilski štafeti s prenosom povelja na
450 m brez ovir. Ker je tekmovanje namenjeno obujanju tradicij
NOB, so si udeleženci med potekom ogledali spominsko sobo v roj-
stni hiši Jožeta Lacka v Novi vasi.
Postrojenim gasilcem in številnim gostom je govoril Anton Zoreč, pred-
sednik občinske konference SZDL Ptuj.
(foto: M. Ozmec)
Na popol^uiibki skleni slovesnosti je postrojenim gasilcem in go-
stom najprej govoril predsednik občinske konference SZDL Ptuj, An-
ton Zoreč, ki je poudaril izredno pomemben delež gasilstva v naši
družbi. V imenu gasilcske zveze občine Ptuj je zbrane pozdravil po-
veljnik Ciril Murko, v imenu KS Markovci pa je govoril še predsed-
nik skupščine KS, Stanko Toplak. Zatem je v imenu občinske borčev-
ske organizacije govoril še njen predsednik Milan Lacko, nakar so
najbolje uvrščenim ekipam izročili pokale in priznanja. Slavje pa za-
ključili 7 gasilsko veselico, ki je kot kaže edini prosti vir zaslužka za
vse naše gasilce.
M. Ozmeč
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
10. julij 1986 —
TEDNIK
MIRKO KOSTANJEVEC
Davek občanov
od dohodka iz kmetijske
dejavnosti v občini Ptuj
(I. nadaljevanje)
Valorizacija obstoječega katastrskega dohodka
Zaradi večjih sprememb, ki nastajajo v strukturi proizvodnje, za-
radi menjanja katastrskih kultur, cen itd., je potrebno po preteku do-
ločenega obdobja uporabiti nov katastrski dohodek. Uskladitev ob-
stoječe vrednosti katastrskega dohodka z dejanskim stanjem dohod-
ka, ki ga dosegajo zasebni kmetijski proizvajalci, pa je določenih oko-
liščinah možno izvesti ne le z izračunom novega, temveč le z valoriza-
cijo obstoječega katastrskega dohodka. Ta ukrep je potreben v prime-
ru, ko se nista bistveno spremenila struktura in obseg kmetijske proiz-
vodnje, pomembneje pa so se spremenile cene kmetijskih in gozdnih
proizvodov, reprodukcijskega materiala in storitev v kmetijstvu v pri-
merjavi s cenami, po katerih je bil svojčas ugotovljen katastrski doho-
dek. Valorizacija katastrskega dohodka se opravi z valorizacijskimi
količniki, ki se ugotavljajo z uporabo novo ugotovljenih cen na dono-
se in materialne kazalce stroškov proizvodnje, kot so bili ugotovljeni
ob zadnjem izračunu katastrskega dohodka in torej pomenijo razmer-
je med vrednostjo novoizračunanega in obstoječega katastrskega do-
hodka, izračunanega za isto površino. Zadnja valorizacija katastrske-
ga dohodka, ugotovljenega leta 1977, je bila opravljena leta 1984. Iz-
vršni svet Skupščine SR Slovenije je določil valorizacijske količnike
za posamezne katastrske kulture in sicer: za njive 4,64; za vrtove 4,24;
za sadovnjake 4,20; za vinograde 3,46; za travnike 4,30 za pašnike
3,24; za trstičje 3,03; za gozdove 4,30 din.
Različne stopnje davka iz kmetijstva glede na zavezance
V skladu z ZDO najdemo v ptujskem odloku različno višino sto-
penj davka iz kmetijstva glede na davčne zavezance in to:
1) Za zavezance, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na
podlagi dohodkov iz kmetijstva po Zakonu o pokojninskem in inva-
lidskem zavarovanju (Ur. list SRS št. 27/83) in za tiste, ki so še ostali
starostno zavarovani po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov
(Ur. list SRS, št. 30/79 iz 1/82). Zavezance iz te točke bom v nadalje-
vanju članka imenoval čiste kmete.
2) Za ostale zavezance (delavce, obrtnike itd.), ki se poleg svoje-
ga poklica ukvarjajo še s kmetijstvom.
3) Za zavezance iz čl. 41 Z.DO, ki se nanaša na občane, ki so za-
posleni pri jugoslovanskih predstavništvih in organizacijah v tujini in
ki imajo v Sloveniji zemljišče. O višini stopenj davka iz kmetijstva za
zavezance od 1-3 bom pisal pozneje.
Različne stopnje davka iz kmetijstva glede na katastrske občine oz. sku-
pine katastrskih občin
Glede na ZDO, da, naj občine predpišejo različne stopnje davka
iz kmetijstva za posamezne katastrske občine oz. skupina katastrskih
občin in pri določitvi skupin upoštevajo obliko in kakovost tal, odda-
ljenost in kupno moč tržišča, oddaljenost od prometnih zvez, možnost
obdelave itd., je ptujska občinska skupščina v omenjenem odloku o
davkih občanov razvrstila katastrske občine v drugo, v tretjo a), v tre-
tjo b) in v četrto skupino, meneč, da za prvo skupino ne izpolnjuje v
ZDO naštetih pogojev nobena katastrska občina v ptujski občini.
RAZVRSTITEV KATASTRSKIH OBČIN
V drugo skupino so uvrščene naslednje katastrske občine: Apa-
če, Borovci, Brstje, Bukovci, Cirkovce, Dornava, Dragonja vas, Dra-
ženci, Formin, Gajevci, Gerečja vas. Gorišnica, Hajdina, Hajdoše, Sp.
Jablane, Zg. Jablane, Krčevina pri Ptuju, Lancova vas, Lovrenc na
Dr. polju. Mala vas, Markovci, Mezgovci, Mihovce, Moškanjci, Mu-
retinci. Nova vas pri Markovcih, Nova vas pri Ptuju, Pleterje, Pobrež-
je, Podvinci, Pongerce, Prvenci, Ptuj. Rogoznica, Sela, Skorba, Slove-
nja vas, Sobetinci, Spuhlja, Starošinci, Stojnci, Stražgonjca, Šikole,
Trnovec, Zabovci, Zagojiči in Župečja vas.
V tretjo a) skupino so uvrščene naslednje katastrske občine: Biš,
Bišečki vrh, Bolečka vas, Bratislavci, Desenci, Destrnik, Doklece, Do-
lič, Dragovič, Drbetinci, Drstelja, Gradiščak, Grajena, Grajenščak,
Grlinci, Hlapovci, Janežovski vrh, Janežovci, Hvaletinci, Jiršovci, Ju-
rovci, Juršinci, Kicar, Krčevina pri Vurbergu, Kukava, Lešje, Levanj-
ci, Ločič, Ločki vrh. Mestni vrh, Mostje. Pacinje, Podlože, Polenci,
Polenšak, Prerad, Ze. Pristava, Ptujska gora, Rotman, Sestrže, Slomi,
Stogovci, Svetinci, Sturmovci, Tibolci, Trnovska vas. Trnovski vrh,
Sp. Velovlak, Zg. Velovlak, Vintarovci, Vitomarci in Zamušani.
V tretjo b) skupino so uvrščene naslednje katastrske občine: Bod-
kovci. Novinci, Rjavci, Sakušak, Senčak, Slavšina in Zagorci.
V četrto skupino so uvrščene naslednje katastrske občine: Belav-
šek, Belski vrh, Bolfenk, Brezovec, Cirkulčane, Čermožiše, Dežno,
Dobrina, Dolena, Dravci, Dravinjski vrh, Drenovec, Gorca, Gorenj-
ski vrh, Goričak, Gradišča. Gradišče, Gruškovec, Gruškovje, Hrasto-
vec, Jabiovec,Janški vrh, Kočice, Korenjak, Kozminci,, Kupčinji vrh,
Sp. in Zg. Leskovec, Ljubstava, Ložina, Majski vrh, Medribnik, Meje,
Mali in Veliki Okič, Nadole, Paradiž. Pestike, Podlehnik, Pohorje,
Pristava, Repišče, Rodni vrh, Sediašek, Sitež, Skorišnjak, Skrblje, Sla-
tina, Stanošina, Stoperce, Strajna, Sveča, Trdobojci, Turški vrh. Mala
Varnica, Velika Varnica, Vareja, Veliki vrh, Zakl, Zavrč in Žetale.
Kje se odmerja, plačuje davek iz kmetijstva in kakšen pomen ima stalno
prebivališče zavezanca?
ZDO določa, da se davek iz kmetijstva odmerja in plačuje v obči-
ni, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče. Ce pa zavezanec nima
zemljišča v občini, v kateri ima stalno prebivališče, odmerja in pobira
davek iz kmetijstva davčni organ občine, v kateri leži zemljišče. V
skladu s ZDO, ki občinskim skupščinam dopušča različne rešitve v
primeru, ko so predpisane različne stopnje občinskega davka iz kme-
tijstva za posamezne katastrske občine oz. skupine katastrskih občin,
je ptujska občinska skupščina v 7. členu Odloka določila, da se davek
iz kmetijstva odmerja in plačuje po stopnji, ki je določena za skupino
katastrskih občin, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče. To npr.
praktično pomeni, da bodo vsi čisti kmetje, ki imajo stalno bivališče v
eni izmed katastrskih občin, ki so uvrščene v drugo skupino, v kateri
je predpisan 10% davek od katastrskega dohodka, plačevali od svojih
zemljišč (vinogradov itd.), ki jih imajo v četrti skupini katastrskih ob-
čin, tudi 10 % davka, čeprav bodo tisti čisti kmetje, ki stalno prebivajo
včetrti skupini, plačevali le 3 % davka od katastrskega dohodka. Niso
mi znani razlogi, ki so jih imeli pred očmi delegati ptujske občinske
skupščine, da so se odločili za omenjeno vsebino 7. člena. Imeli so
možnost določiti, da bi davčni zavezanec, ne glede kje ima stalno pre-
bivališče, plačeval davek po tisti stopnji, ki je določena za skupino
katastrskih občin, v kateri leži njegovo zemljišče.
Nadaljevanje prihodnjič
BANKA IN SANACIJSKI PROGRAMI
V skladu z zakonom o kreditnem in bančnem sistemu spremlja ban-
ka rezultate poslovanja svojih ustanoviteljic, ki jih kreditira in to iz
dveh razlogov: najprej zato, da sproti ugotavlja učinkovitost posameznih
dolgoročnih in kratkoročnih naložb, pri katerih sodeluje in drugič: za-
radi varnosti naložb, saj gre v bistvu za sredstva neporabljene akumula-
cije gospodarstva in prebivalstva, pa tudi namenska družbena sredstva.
Vse to narekuje banki oziroma
njeni poslovni enoti, da trimese-
čno ugotavlja analizo poslovanja
svojih ustanoviteljic, posebej še
tistih, ki poslujejo z izgubo ozi-
roma motnjami. Omenjene anali-
ze uporablja tudi občinski sklad
skupnih rezerv, za katerega ban-
ka opravlja finančno-analitske
posle.
Kreditni odbor PE Ptuj j^ na
3. in 4. seji pregledal uresničeva-
nje sanacijskih programov svojih
ustanoviteljic. Kot je povedal,
Franc Lukman, vodja PE KB
Maribor v Ptuju, je odbor na
podlagi poročil strokovnih de-
lavcev PE in na podlagi doda-
tnih obrazložitev ugotovil, da ve-
čina OZD ne izpolnjuje sprejetih
sanacijskih programov. Večina
OZD do neke mere sicer uspe za-
ključiti oziroma uresničiti prvi
del sanacije — to je, da sanira iz-
gubo, ker je to povezano z nižji-
mi osebnimi dohodki.
Drugi del, ki vsebuje ukrepe
za normalizacijo poslovanja
(program, rentabilnost poslova-
nja, produktivnost dela . . .), pa v
večini OZD ne uresničujejo. Za-
to tudi že vrsto let poslujejo na
meji rentabilnosti in ne ustvarja-
jo sredstev za krepitev material-
ne osnove dela.
VZROKI ZA NEURESNICE-
VANJE SANACIJSKIH PRO-
GRAMOV
Največji problem je strokovni
kader, ki ga te organizacije nima-
jo. Pri večini TOZD, ki imajo
matične organizacije izven obči-
ne, je še dodatni problem po-
manjkanja najnujnejših poslov-
nih informacij o gibanju proda-
je, stroških, obveznostih iz do-
hodka, finančnih rezultatih in
podobno. Le-te nujno potrebuje-
jo direktorji oziroma samoupra-
vni organi za kakovostno vode-
nje poslovnega in proizvodnega
procesa oziroma upravljanja. V
TOZD takšnih strokovnih del ni-
majo, iz matičnih DO pa obi^^
no podatkov ne dobijo pravo^l
sno.
Nadaljnji sklop vzrokov jg
neracionalni vezavi sredstev
slovnega procesa (zaloge, ned^
končana proizvodnja in drugg
To je posebej aktualno sedaj,
je cena družbenih sredstev izre^
no visoka.
Franc Lukman je tudi pov^
dal, da bodo z vsemi ugotovitvj
mi KO seznanili IS. Več odg^j
vornosti bo potrebno tudi od mj
tičnih OZD, ki se bodo morale^
večji meri sistemsko vključiti \
iskanje najustreznejših progrj
mov.
Določeno pomoč dajejo takim
OZD tudi strokovni delavci ban
ke oziroma poslovne enote.     |
Mg
Usposabljanje sindikalnih delavcev
V ponedeljek, 30. Junija je bila na celodnevnem usposabljanju
v občini Koprivnica skupina sindikalnih delavcev iz občinskega
sveta in aktiva sindikalnih aktivistov občine Ptuj. V skladu s pro-
gramom dela so se za to obliko dogovorili na posvetu 25. junija in
sklenili, da vsak udeleženec prispeva svoj delež za prehrano. To je
bilo sicer prav, vendar je bila zaradi tega nekoliko skromnejša
udeležba.
Ptujske sindikalne delavce so
pričakali v delovnih prostorih
SOZD »Podravka« predstavniki
občine Koprivnica in sindikata,
samoupravnih organov in vod-
stva SOZD »Podravka«, med
njimi tudi Mira Novak, koordi-
nator partijske aktivnosti v
SOZD, ki je bila tudi delegatka
na 13. kongresu ZKJ (bila je v
predsedstvu kongresa). Velja
omeniti, da so pred 13. kongre-
som izvedli akcijsko konferenco
ZK SOZD »Podravka«, obrav-
navali problematiko gospodarje-
nja in program ukrepov za
ustvarjanje boljših rezultatov po-
slovanja. Iz tega so povzeli tudi
napotila svoji delegati za razpra-
vo na 13. kongres ZKJ.
S celovito problematiko
SOZD »Podravka« so uvodoma
seznanili tudi ptujske sindikalne
delavce, saj obravnava aktualnih
problemov na konkretnih prime-
rih slušatelju mnogo bolj nazor-
no predstavi problem kot pa teo-
retično razglabljanje. Taka obli-
ka usposabljanja je prav gotovo
ena od uspešnejših.
Problemi v »Podravki« v bi-
stvu niso prav nič drugačni kot
so v drugih uspešnih delovnih
organizacijah, le da jih v tem
»gigantu Podravine« rešujejo na
svoj   specifičen   način.   SOZD
»Podravka« povezuje 6 delovnih
organizacij z 31 TOZD, kjer
združuje delo nad 7.600 delav-
cev. Tako v lanskem letu kot v le-
tošnjem prvem polletju so pove-
čali proizvodnjo, izvoz, ki je dva-
krat višji od uvoza, na konverti-
bilno področje izvozijo 60 odsto-
tkov, povečali so obratna sred-
stva, v porastu je ostanek čistega
dohodkain zaustavili so padanje
realnih osebnih dohodkov. Poleg
teh ohrabrujočih podatkov, pa je
tudi nekaj slabih, zlasti: padanje
finančne likvidnosti in velika za-
dolženost SOZD, velike zaloge,
padanje produktivnosti dela, iz-
gube v posameznih TOZD, nizka
stopnja akumulacije, zato večina
OZD ni sposobna za investira-
nje, slabo prilagajanje zahtevam
tržišča, pojavi neodgovornosti
pri izvajanju skupnih dogovorov
in akcij itd. Na akcijski konfe-
renci je bila izražena enotnost in
pripravljenost, da te slabosti od-
pravijo, saj je za nekatere stvari
potrebno le nekoliko dobre vo-
lje, več medsebojnega upošteva-
nja in odgovornosti do izvajanja
dogovorjenega.
Ptujske sindikalne delavce je
predvsem zanimalo, kako uskla-
jujejo osebne dohodke v posa-
meznih TOZD, ki so v različnih
regijah in celo republikah ter
kakšni so poprečni osebni do-
hodki. Kakšne načrte imajo gle-
de širitve proizvodnje, kako je z
obrestmi za kmetijske in pre-
hrambene proizvode, kakšna je
stanovanjska gradnja in skrb za
socialno varnost delavcev, kako
je s prehrano delavcev (organizi-
ranost družbene prehrane), ko-
likšna sredstva vlagajo v eko-
nomsko propagando in podob-
no.
Na vsako vprašanje je sledil iz-
črpni odgovor. Ob pojasnilu, da
so v podravkinem tozdu Sana
Hoče za 22 odstotkov višji oseb-
ni dohodki kot je poprečje v Po-
dravki (to znaša sedaj 80.300
din) in da so to uredili spora-
zumno z občinskim svetom ZSS
Maribor, se je Ptujčanom nehote
zastavljalo vprašanje: kakšna bi
bila usoda »Petovie«, če bi se bi
la združila s Podravko? Pred do
brim desetletjem so namreč ptuj
ski sindikati pripravili teren za
razgovore o združitvi s F^odrav
ko, vendar takratno vodstvo Pe,
tovie ni videlo perspektive v taki
združitvi. Žal časa ni moč zavrte
ti nazaj!
Gostom iz Ptuja so prikazali
tudi film o razvoju Podravke in
nekaj obratov TOZD Industrija
hrane.
Popoldne so si ptujski sindi
kalni delavci ogledali še muzej
NOB in kraj, kjer je bilo že apri
la 1941, v opuščenih prostorih
tovarne umetnih gnojil, ustano-
vljeno ustaško prehodno tabori-
šče »Danica« in prav v tem tabo-
rišču je vojni zločinec Artukovič
zagrešil enega prvih zločinov, za
katerega je letos odgovarjal na
procesu v Zagrebu. Skozi bogato
zgodovino revolucionarnega de-
lavskega gibanja in NOB v
osrednjem delu Slavonije, ki je
predstavljena v muzeju, je Ptuj-
čane popeljal Franjo Horvatič,
ravnatelj Muzeja mesta Kopriv-
nica. Za tem so si ogledali še
znamenito galerijo Hlebine in
druge znamenitosti Koprivnice
in njene okolice.
FF
Tako je bilo na ormoškem kopališču v času priprav na kopalno sezono
Foto: CIANI
Odprli tudi kopališče
Dan pred Dnevom borca so odprli tudi ormoško kopališče, s ka-
terim upravlja tamkajšnje Komunalno podjetje. Kot je povedal Niko-
laj Marin, vodja komunalne dejavnosti, so ga usposobili po enoteden-
skih obnovitvenih delih. V jeseni jih čaka generalno popravilo in ure-
ditev čistilne naprave.
Za enkratno kopanje morajo otroci do 12 let plačati 150, ostali
250 dinarjev. Sezonska karta, ki velja do konca avgusta, je za otroke
2000, za odrasle 4000 dinarjev.
Dnevno obišče kopališče od 500 do 800 kopalcev, v najbolj vro-
čih dneh pa tudi do 3000, ki imajo na razpolago še skopo rekreacijo
— namizni tenis. Za potešitev žeje in lakote pa skrbi Slovin.
, MG
Včeraj podpis
samoupravnega sporazuma
v prostorih občinske skupno-
sti za ceste so včeraj (9. julija)
podpisali samoupravni spora-
zum o modernizaciji prvih treh
kilometrov vinske ceste in sicer
od Dubrave na Belski vrh. V ce-
loti je vinska cesta dolga 50 kilo-
metrov. Začenja se na Borlu,
končuje pa na Ptujski gori.
Cesta bo v celoti asfaltirana
do leta 1990. Na njej bodo uredi-
li dvanajst izletniških točk: Šva-
bovo. Bori, Cirkulane, Gradišče,
Majski vrh, Podlehnik KK, Pod-
lehnik-motel, Gorca, Osterbergo-
vo, Dolena in Ptujska gora.
Ob vinski cesti poteka še Ha-
loška planinska pot, ki se nada-
ljuje v gozdnate zahodne Haloze
do Donačke gore. Letos bo odpr-
tih dvanajst kilometrov vinske
ceste ali ceste klopotcev v vzhod-
nih in osrednjih halozah in tri
postojanke Cirkulane, Bori in
Gradišče. Urejali pa bodo §va-
bovo.
Cesta bo služila potrebam izle-
tniškega in stacionarnega turiz-
ma.
MG
Ptujski plinovod
v prvi etapi gradnje ptujskega plinovoda se bosta s plinom oskr-
beli kotlarna Perutnine in kotlarna v Rabelčji vasi. Ptujski plinovod je
vezan na regionalni, začne pa z reducirno postajo, ki je postavljena za
semenarno. Od tod bo speljan čez cestni most skozi park na območje
pri OŠ Tone Žnidarič in dalje proti Grajeni, kjer je pri avtobusni po-
staji postavljena nova reducirna postaja. Nadaljuje se po Ciril-Meto-
dovem drevoredu in zaključuje v kotlarni v Rabelčji vasi.
Kot je povedala Marta Marek-Berlič, ki opravlja gradbeni nad-
zor v Projekti inženiring v Ptuju, so se želeli ogniti posegom v mest
nem parku in so zato predlagali, da bi ga speljali po železniškem mo-
stu, vendar železniško gospodarstvo s terti ni soglašalo. Zdaj se skupaj
z izvajalcem del IMP — TOZD Montaža Maribor in njegovim koope-
rantom TOZD-om Nizke gradnje trudijo, da bi čim manj prizadeli na-
sade v parku.
Investitor gradnje je Mariborska plinarna, veljala pa bo 350 mili-
jonov dinarjev. 110 milijonov dinarjev je nepovratnih republiških
sredstev, ostalo pa zagotavljata Samoupravna komunalna skupnost
občine Ptuj in Mesokombinat Perutnir\a.
Projekt predvideva tudi posamične priključke, vendar je o tem še
prezgodaj govoriti. V drugi etapi naj bi se priključilo staro mestno je-
dro. Pomembno je tudi to, da bo imel odcepe za industrijsko cono.
Ptujski plinovod so pričeli graditi 10. junija, končali pa ga bode
predvidoma septembra oziroma oktobra — do začetka nove kurilne
sezone.
MG
Trudijo se, da bi čim manj prizadeli nasade v mestnem parku
Foto: M. Ozmej
Okrogla miza o združevanju dela in sredstev
Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije v Ptu-
ju in Emona KK Ptuj, sta minuli petek (27. junija)
pripravila okroglo mizo o združevanju dela in
sredstev ter dohodkovnem povezovanju delovnih
organizacij. Osnovna ugotovitev je bila, da združe-
vanja dela in sredstev na osnovi dohodkovnega
povezovanja v ptujski občini praktično ne pozna-
mo, razen v TGA Boris Kidrič v Kidričevem, kjer
se v okviru SOZDA UNIAL povezujejo z Impo-
lom iz Slovenske Bistrice. Sicer pa veljajo nekaki
kreditno pgodbeni odnosi med našimi delovnimi
organizacijami in tudi tistimi izven ptujske občine.
Ugotavljajo, da je razlogov za tako stanje več.
Med prvimi je gotovo zaprtost jugoslovanskega tr
žišča, v okviru katerega ni pravih tržnih odnosov
dalje — visoka rast infiacije, monopoli in izsiljeva
nje. V praksi je nujno preveriti, kaj smo zapisali'
samoupravnih sporazumih o dohodkovnem pove
zovanju in kako jih uresničujemo. Na osnovi prak
tičnih izkušenj pa je potrebno predlagati spr«
membe Zakona o združenem delu. Med pomemb
ne ugotovitve sodi tudi to, da strokovni defavci'
naših OZD na področju dohodkovnega povezova
nja še nimajo izkušenj, od drugod pa žal tudi "
kakovostnih praktičnih primerov, na katerih bi
lahko učili. t"
f EDNIK -10- julij 1986
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Franci Golob,
sekretar
OK SZDL
v torek, 1. julija, so delegati
OK SZDL na volilni seji sogla-
jpo izvolili za novega sekretarja
te družbenopolitične organizaci-
Franci Golob (foto m. š.)
je Francija Goloba, novinarja
Radia Ljubljana. Poleg tega so
izvolili za nove člane predsed-
stva Zvonka Arnejčiča iz Cirku-
lan, Stanka Ropiča iz Vidma in
Branka Voljča iz krajevne skup-
nosti Bratje Reš. N. D.
PROBLEMSKA SEJA OK SZDL PTUJ
Kvaliteta življenja
Največ pozornosti so delegati
na problemski konferenci, ki je
bila 1. julija, namenili varstvu
okolja. Opozarjali so na onesna-
ževalce /raka in voda, na divja
odlagališča odpadkov in na še
zdaj neurejeno centralno odlaga-
lišče ter nasploh na naš odnos do
okolja.
Delegati posameznih krajev-
nih konferenc SZDL so opozar-
jali na svoje lokalne probleme, ki
so brez dvoma vredni vse pozor-
nosti, saj so za krajane zelo po-
membni. Tako v nekaterih zuna-
njih krajevnih skupnostih niso
zadovoljni z delovnim časom in
založenostjo trgovin. Moti jih ne-
pravočasna dostava svežega kru-
ha, mleka, mesa in zelenjave. Tr-
govci pravijo, da je osnovni pro-
blem trgovin v zunanjih krajev-
nih skupnostih premajhen skla-
diščni prostor, glede delovnega
časa pa se bo najbrž dalo kaj
urediti. Trgovine namreč zasipa-
jo ob 15. uri, večina krajanov pa
se vrača z dela iz drugih krajev
okrog 16. ure.
Tudi z avtobusnimi zvezami v
oddaljenih krajih ptujske občine
ni vse tako kot bi moralo biti.
Slabe so zveze s Ptujem, slabe so
zveze z drugimi občinskimi sre-
dišči. Nič bolje ni s telefonskim
omrežjem, ki ga kljub nekajle-
tnim načrtom o telefonu v vsako
vas, prepočasi širijo. Pripombe
so tudi na dostavo poštnih po-
šiljk in na delovni čas poštnih
uradov v zunanjih krajevnih
skupnostih, kjer ob sobotah do-
poldne poštni uradi ne delajo,
ponekod pa dostavljajo pošto sa-
mo dvakrat v tednu.
Zaključkov na konferenci niso
sprejeli, oblikovala jih bo poseb-
na komisija. Vendar je treba reči,
da so bili delegati v svojih raz-
pravah dokaj konkretni, medtem
ko to ne bi mogli reči za pred-
stavnike organizacij združenega
dela na račun katerih so bile pri-
pombe. Upati je, da zaključki, ko
bodo pripravljeni, ne bodo ostali
v predalih, pač pa obvezali odgo-
vorne, da bodo probleme, o kate-
rih je bila razprava na problem-
ski seji, čimprej odpravili.
N. Dobljekar
V PTUJU JE BILA OBČINSKA PROSLAVA ZA PRAZNIK BORCA
Slovesno tudi druaod
Tudi letos skorajda ni bilo kra-
jevne skupnosti, v kateri se ne bi
spomnili borčevskega praznika,
osrednja slovesnost pa je bila v
sejni sobi na magistratu v petek,
4. julija. Zbrali so se delegati iz
krajevnih  organizacij  in  člani
predsedstva bočinske organizaci-
je, slovesnost pa je vodil pred-
sednik Milan Lacko.
Slavnostni govornik Rudi Bog-
dan, predsednik OK ZSMS Ptuj,
je v svojih pozdravnih besedah
čestital za praznik v imenu mla-
dine in občinskih družbenopoli-
tičnih organizacij in pri tem izre-
kel borcem priznanje in zahvalo
tudi za njihov povojni prispevek
h graditvi temeljnih samouprav-
nih odnosov.
Z osrednje občinske slovesno-
sti ob dnevu borca so delegacije
ponesle tudi vence in cvetje k
spomenikom in spominskim obe-
ležjem, najzaslužnejšim posa-
meznikom in ustanovam pa so
podelili tudi pisna priznanja.
Na proslavi ob dnevu borca je bil slavnostni govornik Rudi Bogdan,
predsednik OK ZSMS Ptuj. Foto: mš
Priznanje je prejela tudi prof. Ljubica Šuligojeva, avtorica mnogih pu-
blikacij in drugih zapisov, pomembnih za zgodovino NOB na ptujskem
območju. Foto: mš
' Pravna pomoč v Ormožu {
Pri temeljnem sodišču v Mariboru Enoti v Ormožu imajo organi- ^
zirano tudi pravno pomoč občanom. To pomoč nudijo ob uradnih
dnevih in sicer vsak petek od 8. do 14. ure, vsako sredo pa od 15. do
17. ure. Stranke sprejema sodnik, ki je za to določen z razporedom
dela. V nujnih primerih, ki so vezani na rok, pa sodniki nudijo pravno
pomoč strankam tudi zunaj določenega uradnega dneva.
V letu 1985 so bile stranke vabljene pogosto tudi zaradi poskusa
poravnave. Od 74 primerov vabljenih je bila poravnava sklenjena v 36
primerih.
Poleg navedene pravne pomoči vsak sodnik nudi pravne nasvete
iz svojega delovnega področja tudi številnim strankam, ki se skoraj
dnevno obračajo na posamezne sodnike za pravni nasvet.
Velja še omeniti, da ima Ormož od februarja 1985 tudi odvetni-
ško pisarno. Tako po dolgih letih strankam ni več potrebno iskati od-
vetniške pravne pomoči na Ptuju, v Ljutomeru ali kje drugje.      FF
Ekskurzija naravoslovnih
krožkov
Na osnovni šoli Olga Meg^č je celo leto delal biološki krožek z
mentorico Vaupoptič Mijo. Za našo prizadevnost smo se lahko udele-
žili enodnevne ekskurzije, ki jo je priredilo Prirodnoslovno društvo
Slovenije.
Učenci in naši mentorji smo.st zbrali v Ljubljani pred železniško
postajo. Za letošnjo ekskurzijo je "bila izbrana pot do Mežiške doline.
Preko Kamnika in Črnivca smo scpeljali v Zadrečko dolino do Gor-
njega Grada v Šoštanj in Velenje. Vodič nam je razložil nekaj osnov-
nih stvari o pridobivanju premoga..; Pot smo nadaljevali po dolini Pa-
ke in se ustavili v Hudi Luknji, si ggledali Ravne in po dolini Meže
nadaljevali pot do Žerjava.
Zelo smo se razžalostili nad podobo narav v »dolini smrti«.
Vsem nam je bilo nekaj tesnobno prVsrcu, ko smo opazovali posuše-
na drevesa, ki žalostno silijo v nebo. A tovariš vodič nam je razložil,
da se stanje zaradi določenih ukrepov že počasi izboljšuje in kmalu
bo znova posijalo sonce tudi za ta predel naše lepe domovine.
, Melita Žnidarič — 7. a
OŠ Olga Meglic Ptuj
Delegacijo iz Beograda je vodil
general-major Stevo Dokmanovič
S položitve venca k spomeniku narodnega heroja Jo/eta Lacka.
Na osrednji slovesnosti v Kranju je govoril Milan Kučan, predsednik
CK ZKS.
GOSTILI SMO STAREŠINE IZ
BEOGRADA
v okviru 16. srečanja rezervnih vojaških starešin
Jugoslavije smo na našem območju od 2. do 4. ju-
lija gostili 47 rezervnih starešin iz Beograda. Gost-
je so v Ptuj prispeli v sredo popoldan. Po spreje-
mu so položili venec k spomeniku Jožetu Lacku, si
nato ogledali ptujske kleti in seznanili z dejavnost-
jo kmetijskega kombinata, zvečer pa sta se jim na
družabnem srečanju predstavila komorni moški
pevski zbor in ansambel vojašnice Dušan Kveder.
v četrtek zjutraj je bil na magistratu delovni pogo-
vor z izmenjavo izkušenj, sledil je ogled zbirk na
gradu, najo ogled in seznanitev s proizvodnjo in
načrti v TGA Boris Kidrič, popoldan pa so se
gostje prek Slovenske Bistrice odpravili na Osan-
karico, kjer je bilo tovariško srečanje s predstavni-
ki rezervnih starešin severovzhodne Slovenije. Že
tam so Beograjčane v goste sprejeli rezervni stare-
šine občine Slovenske Konjice.
V petek so se gostje in gostitelji udeležili osred-
nje republiške proslave ob dnevu borca in zaklju-
čka letošnjih srečanj rezervnih starešin Jugoslavije
Bratstvo Enotnost 86, ki je bila v Kranju in na ka-
teri se je zbralo blizu 20 tisoč delovnih ljudi in ob-
čanov: Naslednje, 17. srečanje rezervnih starešin
— kovačnica bratstva in prijateljstva med narodi
in narodnostmi Jugoslavije — bo prihodnje leto v
SR Makedoniji.
Tekst in foto:
1. kotar
Vseh učbenikov še ni!
Zavod za šolstvo SR Slovenije si skupaj z založniki prizadeva, da
bi bili pred začetkom vsakega šolskega leta natisnjeni vsi potrebni uč-
beniki. To jim žal zadnja leta ne uspeva najbolje, saj se redno dogaja,
da učbeniki prihajajo na prodajne police knjigarn šele med letom ali
pa jih celo ni. Tudi letos ni nič drugače.
Prva ovira napoti do učbenika so avtorji. Vsi avtorji pišejo učbe-
nike ob svojem rednem delu, zato je pisanje dolgotrajno. Druga ovira
je kakovost, ki jo zahteva zavod za šolstvo. Preden dobijo učbenik
učenci, ga je treba večkrat preverjati in tudi preizkusiti v praksi, če je
le mogoče. Vsebina in obseg učbenika je prilagojen številu pedago-
ških ur, poleg tega pa že med samim nastajanjem avtor marsikaj doda
in izpusti, odvisno od predmeta, za katerega je učbenik namenjen. Po-
tem so tu težave v zvezi s papirjem in visokimi cenami zanj in za tiska-
nje. Zadnja ovira je najbrž visoka cena, ki marsikomu povzroča pre-
glavice in tako se učenci odločijo za izposojo — če je to seveda mogo-
če.
Založniki bodo ali pa so že, natisnili toliko učbenikov, kolikor je
vpisanih učencev v posamezne usmeritve oziroma vzgojno izobraže-
valne programe, če govorimo d srednjem usmerjenem izobraževa-
nju.To velja tako za ponatise kot za nove učbenike, pri slednjih pa
imajo prednost tisti predmeti, za katere sedaj ni nobenih učbenikov.
Seveda nizka naklada vpliva na ceno v tem smislu, da jo povišuje.
In koliko učbenikov je za srednje usmerjeno izobraževanje že na-
tisnjenih? Zapisali bomo podatke za usmeritve, ki jih izvajajo v ptuj-
skem srednješolskem centru. Za kovinsko-predelovalno usmeritev je
potrebnih 32 učbenikov, izšlo jih je 18, za metalurško je potrebnih 10,
izšli so 4, za ekonomsko je potrebnih 29 učbenikov, izšlo jih je 24 in 4
delovni zvezki, za družboslovno je potrebnih 17 učbenikov, izšlo jih je
13, za naravoslovno matematično je potrebnih 16 učbenikov, izšlo jih
je 8, za kmetijsko usmeritev je potrebnih 9 učbenikov, izšlo pa jih je 7.
Pričakovati je, da bo večina potrebnih učbenikov izšla še pred za-
četkom novega šolskega leta, cene pa zaenkrat še niso znane.
N. Dobljekar
Iz KS heroja Lacka
Rogoznlca
Zbor članov ZKJ
V krajevni skupnosti heroja Lacka Rogoznica je bil 1. julija letoš-
nji tretji zbor članov ZKJ, ki so se ga udeležili tudi predsedniki druž-
benopolitičnih in družbenih organizacij ter društev. Na zboru je go-
voril delegat 13. kongresa ZKJ, tovariš Franc TETIČKOVIČ, ki je
prikazal celotni potek kongresa, predvsem pa obrazložil naloge, ki iz-
hajajo iz sprejetih kongresnih dokumentov. Na zboru so tudi ocenili
uresničevanje nalog o delu med mladino ter ugotovili, da je delo mla-
dih v petih mladinskih aktivih in v predsedstvu osnovne organizacije
ZSMS uspešno.
V počasitev borcev NOV
Skupina mladih in starejših krajanov krajevne skupnosti heroja
Lacka Rogoznica je 4. julija — na Dan borca, na kolesih prepotovala
preko Destrnika in skozi Pesniško dolino k spomeniku Slovenskogo-
riške-Lackove čete v Mostju. Položili so šopek cvetja in počastili spo-
min padlih za svobodo z minuto tišine. Vračali so se skozi Dornavo in
se ustavili v brigadirskem naselju ZMDA »Slovenske gorice '86«. Pot
so zaključili na rogozniškem športnem igrišču TVD Partizan, kjer so
se preiskusili še v kolesarski spretnostni vožnji, v streljanju z zračno
puško in v poznavanju prometnih predpisov. Organizatorja sta bila
ZRVS in TVD Partizan.
Priprave na krajevni praznik
Odbor za razvijanje vrednot NOV, ki deluje pri krajevni skupšči-
ni, je že pričel priprave na krajevni praznik krajevne skupnosti heroja
Lacka Rogoznica. Osrednja proslava bo predvidoma 20. septembra
1986 v domu Slovenskogoriške čete. Krajevni štab za civilno zaščito
pripravlja praktično reševalno vajo, gasilska društva pa tradicionalno
tekmovanje za pokal krajevne skupnosti. Likovna sekcija Alojz .Arnuš
se bo predstavila z likovnimi deli, žene Nove vasi pri Ptuju, Rogozni-
ce in Zabjaka pa s svojimi ročnimi deli in specialitetami. TVD Parti-
zan bo organiziral športna srečanja med krajani. Skratka vrsto aktiv-
nosti v počastitev spomina junakov, ki so svoja dragocena življenja
darovali za našo svobodo. pg
Za krajevni praznik
tri kilometre asfalta
Lep sobotni dan, 5. julij 1986, bo še dolgo ostal v spominu tistim,
ki živijo ob cesti Janežovci — Jiršovci, še bolj pa krajevnim funkcio-
narjem, ki so si leta in leta prizadevali, da bi zbrali potreben denar.
Za letošnji 22. krajevni praznik jim je končno uspelo, da so željo rea-
lizirali, seveda ob izdatnem prispevku ljudi, ki na tem območju živijo
in s pomočjo samoprispevka. Kar dve »stari milijardi« so morali
zbrati krajani, da je lahko svoj delež primaknila družbena skupnost.
Predsednik sveta KS Destrnik Franc Simeonov je v svojem govo-
ru podrobno razčlenil potek celotne akcije, ob tem pa seveda ni poza-
bil na druge naloge, ki so jih med praznikoma uspešno realizirali in ki
Dva dni pred praznikom so bila dela na cesti še v polnem teku.
Foto: mš
jih še čakajo. Asfalt, ki je sedaj združen s tistim iz lenarške strani je
ovezal pomembno prometnico med obema občinama, ki jo je ob de-
strniškem krajevnem prazniku odprl Anton Zoreč, predsednik OK
SZDL Ptuj.
Pred štiridesetimi leti je bila na območju Destrnika ustanovljena
tudi lovska družina, zato so slovesnost združili še s tem pomembnim
jubilejem zelene bratovščine. Ob ustanovitvi je štelo deset članov, da-
nes jih ima 49. Lovcem je ob jubileju čestital Milan Trafela, predsed-
nik lO Zveze lovskih družin Ptuj, nakar so odelili še priznanja kraja-
nom za praznik in lovcem ob jubileju.
Piaznično vzdušje na Drstelji je bilo tudi ob kulturnem progia-
mu, ki so ga pripravili lovski kvintet, pevski zbor in mladi folkloristi.
mš
4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI
10. julij 1986 - TEDNIK
Likovna kolonija Gorca '86
Slikarska kolonija ljubiteljskih slikarjev je postala že tradicio-
nalna ustanova tudi na ptujskem območju. Letošnja tovrstna prire-
ditev pod naslovom Gorca '86 in pokroviteljstvom Kmetijskega
kombinata na Ptuju, je trajala od 21. do 27 junija, dogajala pa se
je v Halozah v organizaciji ptujske DPD Svobode oz. njene likovne
sekcije, s sedežem na gradu Bori. Lahko bi dejali, da je to v nekem
smislu nadaljevanje delovanja nekdanje kolonije slikarjev, ki so
prihajali organizirano vsako jesen od leta 1969 do 1983 na ptujsko
območje. Slikali so tedaj najdalj časa na Borlu, razen tega še na
Ptuju in v Podlehniku.
Sedanja slikarska kolonija je
začela obstojati leta 1979 v Maj-
šperku, odkoder se je preselila
pozneje na Gorco pri Podlehni-
ku, medtem ko deluje zadnji dve
leti na Borlu. Letos je bilo vklju-
čenih v njo trinajst udeležencev
in sicer: dr. Danica Gala-Bem s
svojo vnukinjo Ines Gornik, obe
iz Ljubljane, Dušan Kovač iz
Ljutomera, Konrad Krajnc iz
Selc pri Lenartu v Slovenskih go-
ricah. Rudi Loboda iz Ljubljane,
Angelca Marčič iz Maribora,
Šemsudin Meškovič iz Izole,
Mirko Ribič iz Maribora, Franc
Smole iz Ljubljane, Rozina Šebe-
tič iz Ptuja, Damjana Škantar iz
Tržiča, Franc Trčko iz Cirkovc in
Maja Zaje iz Domžal. Občasno
je prihajal slikat znan akvarelist
Julij Ošlovnik, v zadnjih dneh se
je priključila še Anamarija Toš,
ki sta oba iz Ptuja. Mentorica ko-
lonije je bila tudi letos umetno-
stna zgodovinarka dr. Štefka Co-
belj.
Slikarsko razpoloženje udele-
žencev kolonije je razvidno iz
ustvarjenih in razstavljenih del v
jedilnici ptujskega hotela Poeto-
vio. Motivov za slikanje je bilo
na razpolago toliko, da se je bilo
včasih težko odločiti, kako izbra-
ti najlepšega, ki bo vseboval v
dokončni slikarjevi obravnavi
vse potrebne oblikovne elemen-
te, kot odraz spontanega dojema-
nja in sveže interpretacije tudi te-
daj, ko transponira vsak posame-
zni ustvarjalec del te čudovite ži-
vopisane pokrajine ter objektov
v okviru svojega platna ali na
format akvarelnega oz. risarske-
ga papirja. Za mnoge, ki so bili
prvič v teh krajih, je bilo bivanje
v tem enkratnem okolju pravo
doživetje, v bistvu pa morda nič
manj atraktivno za tiste, ki se
vračajo med haloške griče in lju-
di po daljšem ali krajšem časov-
nem presledku.
Udeleženka Danica Gala-Bem,
ki ima sicer za seboj dolgoletno
slikarsko uveljavljanje, na tem
razgibanem haloškem terenu do-
slej še ni slikala. Zato je bila nav-
dušena nad bogastvom motivov,
oblik in barv, kar je izrazila tudi
v svojih slikah. Podaja jih v oljni
tehniki monumentalno, pri tem
smelo raziskuje predvsem pokra-
jino ter poudarja njene obliko-
vne in estetske vrednosti v razli-
čnih sekvencah. Usklajene so s
kompozicijsko in barvno spro-
ščenostjo ter motivno občute-
nostjo, ki je značilna za njen sli-
karski nagib, stimuliran z neo-
majno ustvarjalno voljo in priza-
devno delavnostjo.
Dušan Kovač je mlad slikar, ki
obravnava svoje slike predvsem
v olju po svojem notranjem nagi-
bu, zavzeto pa posveča zanima-
nje tudi risbi. V koloniji nastala
dela so odraz spretno poudarje-
ne vsebinske komponente, slika-
na pa so s širokim zamahom in
prepojena s posebno svežino. V
sodobni zaznavnosti vsebujejo
jasno kompozicijsko in koloristi-
čno idejo, ki je uresničena na
podlagi uspešnega obvladanja
motivov in učinkovitega povezo-
vanja značilnih kontrastov, ki jih
odraža haloška pokrajina.
V oljni tehniki je verziran tudi
Konrad Krajnc, ki slika že čez
četrt stoletja in ima za seboj bo-
gato ustvarjalno pot. Zanimajo
ga predvsem krajine z vsemi svo-
jimi značilnostmi in obeležji,
vendar pa brez precizne vizije, ki
jih poudarja v sveži barvitosti.
Ta dogajanja so odraz njegovih
umetniških izkušenj, obenem pa
jih lahko štejemo med izredne
estetske izpovedi, grajene po si-
stemu širokopoteznosti, ki vpliva
predvsem na učinkovito funkcio-
niranje oblik in smelo obravna-
vano strukturo barv.
Likovna prizadevanja Rudija
Lobode še ne trajajo dolgo, ven-
dar je slikarju uspelo, da si je
utrl dokaj dobro svojo samorast-
niško pot in se začel uveljavljati
s temperami in akvareli. Zanima
ga predvsem krajina, ki ji odvze-
ma s svojo nežno barvitostjo mo-
čne kontraste. Zato delujejo nje-
govi izrezi iz narave nenavadno
in brez močne sugestivne realno-
sti, ki smo je vajeni pri večifli del
zlasti ljubiteljskih slikarjev.
Angelca Marčič se je uvelja-
vljal; v koloniji pretežno z akva-
reli in gvaši, sicer pa uporablja
za slikanje tudi oljno tehniko.
Motive je črpala iz okolice Bor-
la, pri čemer je vztrajala na obli-
kah borlskega gradu in stare
kmečke arhitekture. Največkrat
pa jo je spodbujala narava sama,
iz katere je jemala osnovo za
oblikovno vsebino svojih del. Na
vseh motivih, ki jih je obravnava-
la, je znala razviti občutke za
kompozicijo in uravnovesiti bar-
vne odnose.
Mlad slikar Šemsudin Meško-
vič se zanima širše za likovne
probleme, ki jih obravnava v
olju, akvarelu in risbi, ukvarja pa
se tudi z grafiko. V koloniji je
vložil dosti prizadevnosti v slika-
nje in ustvaril med drugim tudi
tri večje oljne kompozicije, pri
čemer se je boril za odkrivanje
bistva problemov s poudarja-
njem pejsažnih značilnosti, pred-
vsem pa kolorita. Zaznavni so
napori avtorja za neposredno
obravnavanje motivov, ki so bili
zanj trd oreh, ker živi sicer v dru-
gačnem okolju, potrebuje pa
brez dvoma še več prakse, ki si jo
bo z leti gotovo pridobil.
Mirko Ribič se tudi tokrat ni
oddaljeval od akvarelne tenike,
ki mu je pri srcu že od najzgod-
nejših slikarskih začetkov. Nje-
govi akvareli so neposredno kon-
cipirani in prežeti z barvno sveži-
no, ki so jo nudili tudi motivi, on
pa je znal s svojim hotenjem do-
volj dobro transponirati njihovo
pojavnost in ugotoviti pravo bi-
stvo v petih barvnih kombinaci-
jah. Sicer pa je Ribič pogost in
polularen gost raznih slikarskih
kolonij, ki so mu znatno poma-
gale.
France Smole se zanima bolj
za risbo, torej za hitre zapise na
terenu, ki jih lahko prenaša poz-
neje v druge slikarske tehnike.
Pri tem se poslužuje tudi oglja, v
koloniji pa je slikal razen tega še
v akvarelu. Odlikuje ga nepo-
srednost izraza in prefinjen, sve-
tel kolorit, ki deluje dovolj pre-
pričljivo v njegovi subtilni obli-
kovni interpretaciji.
Rozina Šebetič se vedno zave-
da, da ima z bivanjem v koloniji
na voljo ves čas le za slikanje.
Tudi tokrat si je pridno prizade-
vala, da bi prenesla na papir
čimveč motivov v akvarelni in
gvaš tehniki. Za razstavo so pri-
šle v izbor tri krajine, ki delujejo
sugestivno in mogočno, ker so
Udeleženci letošnje likovne kolonije
bili taki tudi motivi. Kontrastno
barvno razpoloženje, zlasti pa
temni in svetli poudarki so odraz
spontanega doživljanja izrezov iz
narave, ki vedno znova spodbu-
jajo razstavljalko na izražanje v
tej gami.
Damjana Škantar, ki ni brez
osnovne likovne podlage, je bila
med mlajšimi udeleženci koloni-
je. Preizkušala seje v risbi, zlasti
pa v pastelu in ustvarila nekaj
krajin, intenzivno nasičenih z
barvo, kjer prevladujejo čiste sli-
karske pobude. Pri tem seveda
ne gre za realistično dokumen-
tarnost, ampak za moment, ko
dominira v interpretaciji občutek
za likovni izraz. Obenem prihaja
v njenih kompozicijah do veljave
tudi zanimanje za dramatske od-
nose efektivnih pejsažnih oblik
in poudarjanje njihove funkcio-
nalnosti.
Ti^ii Franc Trčko ni brez goto-
vih likovnih izkušenj in risarskih
osnov. Zato se je uveljavljal v
koloniji največ z risanjem, razen
tega pa ga je zanimal tudi pastel.
Čeprav je tematika, ki jo je
obravnaval, slikarska, se čuti' v
njej boljša preglednost kot na sli-
kah, ker je prisotna odrejena ri-
sarska strogost, čeprav so odnosi
med seboj dinamično in zanimi-
vo povezani. Tako je tudi s pa-
stelom, kjer prevladuje kompozi-
cijska racionalnost, v pogledu
barvitosti pa občutek za ravnove-
sje v odnosu na risarske in kolo-
ristične lastnosti motiva.
Maja Zaje slika že nekaj let,
svoj čas pa posveča tudi risbi in
grafiki, izdeluje nakit in se zani-
ma še za druge likovne proble-
me, ki jih rešuje tudi profesional-
no. V koloniji je dosti risala, se
ukvarjala tudi s portreti, največ
časa pa je posvečala pastelu. Pri
tem spoštljivo pristopa motivu,
ki ne postane vedno podoba, na
kateri prevladuje iluzija realnega
sveta. Na njenih slikah prihaja
do izraza natančna modelacija
ter jasen in skladen kolorit, ki za-
puščajo močan vtis in original-
nost.
Z udeleženci kolonije je
ustvarjal tudi Julij Ošlovnik, ki je
naredil nekaj zanimivih akvare-
lov. Tudi na obeh razstavljenih
delih neguje svežino motiva in
poudarja barvno harmonijo, iz
česar veje razpoloženje do
ustvarjanja, skratka, veselje do
življenja. Kot običajno, prevla-
duje tudi sedaj subtilen kolorit,
ki ga avtor spretno razčlenja in
živahno razporeja na sebi edin-
stven način.
Delo kolonije je spremljala ne-
kaj časa tudi Anamarija Toš, ki
se je vključila prvič v tako skupi-
no. Doslej ni imela priložnosti,
da bi preizkusila svojo likovno
nagnjenost tudi za oljno in akva-
relno tehniko, ker se je uvelja-
vljala le s slikami, delanimi s
tempero. Tudi njena osnovna
preokupacija je bila posvečena
doslej samo cvetju, sedaj pa se ji
je ponudila priložnost, da slika
pokrajino. Presenetila je vse pri-
sotne, morda celo samo sebe, ker
so ji krajine v olju izredno uspe-
le. Obravnavala jih je neposred-
no in v sveži barvitosti ter se po-
glabljala brez težav v praktične
probleme vsebinskih oblik in si
(foto mš)
zagotovila uspeh tudi  na tem
področju.
Ob koncu moramo poudariti,
da so bila prizadevanja udele-
žencev kolonije na zavidni višini.
Vsi so stremeli za tem, da so izra-
bili izredno priložnost za slika-
nje, pri čemer je ugodno vplivalo
tudi vreme. Zato je bilo mogoče
napraviti izbor del za razstavo, ki
upamo izpolnjuje pričakovanja
prirediteljev in publike ter odkri-
va rezultate, obenem pa dokazu-
je, da je spremljala razstavljalce*
pri njihovem delu globoka
ustvarjalna zavest in izredna
pridnost. V tem kratkem času je
nastalo namreč 172 del v raznih
slikarskih tehnikah, od tega 26
slik in toliko pastelov, 72 akvare-
lov, razen tega še tempere, gvaši,
lavirane in druge risbe.
Ob vsem tem se zahvaljujejo
udeleženci organizatorjem za iz-
vedbo kolonije in razstave. Pred-
vsem je namenjena zahvala po-
krovitelju kolonije — Kmetijske-
mu kombinatu na Ptuju in njego-
vemu tozdu Haloški biser, ki sta
poskrbela že petič za vse, kar je
najnujnejše, da se taka akcija
lahko izpelje, obenem pa dala na
voljo tudi prostore za razstavlja-
nje. Zato je razumljivo, da se pri-
čakuje ob takem razumevanju in
tudi prizadevanjih udeležencev
na nadaljevanje organiziranja
kolonije tudi v prihodnjem in na-
slednjih letih. Pozabiti ne sme-
mo, da potrebuje predvsem kul-
tura, obenem pa tudi ljubiteljska
kultura moralno podporo in ma-
terialno pomoč, zlasti od delov-
nih organizacij.
Dr. Štefka Cobelj
S ptujskimi pevci na Madžarskem
DRAGAN FLISAR
(I. nadaljevanje)
Čeprav je madžarska turne-
ja ptujskih pevcev potekala v
glavnem pod srečno zvezdo, z
vremenom le nismo imeli poseb- ^
ne sreče. Po izdatnem in nepo-
trebnem nočnem dežju smo se
zbudili v sivomračno jutro, ko
drobno rosenje še vedno ni hote-
lo ponehati. Čeprav Budimpešto
sicer upravičeno imenujejo »le-
potico na Donavi«, v takšnem
meglenem in deževnem vremenu
ni nič kaj prijetna, saj ustvarja
vtis nečesa odtujenega, mračne-
ga, skrivnostno grozečega.
Kljub tako zoprnemu vremenu ■
smo se le odpravili na dopoldan-
ski ogled mesta, kajti koncert je
bil predviden šele za zvečer. Pot
nas je najprej popeljala na bu-
dimski Grajski hrib (Varhegy),
kajti kdor si ni ogledal tega zgo-
dovinskega kraja, ki zavednim
Madžarom pomeni nekakšno ro-
marsko pot, podobno kot Polja-
kom krakowski Wavel, ta sploh
ne more trditi, da je bil kdaj v
Budimpešti. Ogledali smo si to-
rej tudi nekaj zgodovinskih zna-
menitosti kot so impozantna Ri-
biška trdnjava, kraljevski grad,
ki je po hudem vojnem opustoše-
nju večinoma že obnovljen in
služi povsem nekraljevskim kul-
turnim namenom, sodoben hotel
Hilton (samo od zunaj, kajti za
notranjščino ni bilo denarja) in
predvsem tako imenovano Mat-
jaževo cerkev. V tej hiši božji je
Matija Korvin ali kralj Matjaž
kot ga bolj poznamo pri nas,
dvakrat stopil pred oltar. Prvič s
Katarino Podjebradsko, hčerko
slovaškega guvernerja, ki j«
najbrž istovetna s tisto Alenčico,
ki s svojim Matjažem in njegovo
vojsko spi pod Peco, in drugič z
Italijanko Beatrice. Tu v tej cer-
kvi so v navzočnosti Matjaževe-
ga očeta Janosa Hunyadija, ki ga
srbska narodna pesem pozna
pod imenom Sibinjanin Janko,
leta 1456 v spomin njegove veli-
ke zmage nad Turki pri Beogra-
du razglasili papeško bulo, ki
odreja, da v spomin na ta dogo-
dek morajo v vseh katoliških cer-
kvah zvoniti opoldan. Iz stolpa
te budimske cerkve so tudi prvič
zadoneli zvonovi, Janos Hunya-
di pa je že naslednji mesec umrl.
Pevci, kakršni so ptujski fan-
tje, ne bi bili resnični pevci, ki
pojejo iz veselja do petja, iz ne-
kakšne notranje nuje, če ne bi
preizkusili akustičnosti cerkve.
Bilo je dovolj, da je plavobradi
dirigent Franček Lačen, ki je
med pevci primus inter pares,
dejal »Dajmo fantje . . .« in že je
notranjščino 700-letne in never-
jetno akustične cerkve napolnilo
prijetno sozvočje pesmi Ecce
huomo . . .
Kljub pesmi in dežju , ki je še
vedno rosil zunaj, so se misli
vendarle nehote vračale v prete-
klost. Na to, da so Turki po zav-
zetju Budima cerkev v dveh
dneh prepleskali in načečkali s
citati iz korana ter jo spremenili
v glavno džamijo; na tisočletnico
rojstva kraljice Gizele, soproge
utemeljitelja madžarske države
Štefana I. Arpadoviča in pobo-
žne hčerke prepirljivega bavar-
skega kneza Henrika, ki je igrala
pomembno vlogo v madžarski
zgodovini. Madžarski in zahod-
nonemški zgodovinarji so to
obletnico izkoristili za organiza-
cijo   posebnega   znanstvenega
simpozija, ki je bil pred kratkim
v obdonavskem mestu Passau.
Ali pa na 300-letnico osvobodi-
tve budimske trHnjave izpod
Turkov, ki jo bodo septembra le-
tos svečano proslavili med dru-
gim tudi z velikim ognjemetom,
na budimskem gradu, v katerem
bodo poleg domačih sodelovala
tudi tuja podjetja. Povezovanje
zgodovinskih obletnic s komer-
cialo na Madžarskem ni več nič
nenavadnega...
Prek Verižnega mostu smo z
avtobusom prešli na peštansko
stran. Mimo parlamenta "'n Kos-
suthovega trga, kjer je še po voj-
ni stala vrsta kipov za madžarsko
zgodovino pomembnih mož. Ker
so Rakosi-ju bili očitno v napoto
in jih je hotel odstraniti, se je
zavzel zanje takratni mestni
predsednik Dombovara v baranj-
ski županiji in jih na stroške svo-
je občine dal prepeljati v tam-
kajšnji mestni park, kjer stojijo
še danes. Tako je rešil del mad-
žarske kulturne in politične zgo-
dovine . . .
Na Trgu junakov nasproti ju-
goslovanskega veleposlaništva
smo si ogledali milenejski spo-
menik, delo najpomembnejšega
neobaročnega kiparja svoje do-
be, Jurija Zale, lendavskega roja-
ka madžarske narodnosti. Len-
davčani se dolgo časa niso spom-
nili svojega znamenitega rojaka
in šele letos, pred nekaj meseci,
je dobil v svojem rojstnem kraju
spominsko sobo. Spomenik, o
katerem je govor, so postavili ob
tisočletnici stalne naselitve Mad-
žarov v panonskem prostoru, to-
rej leta 1896.
Toda pustimo zgodovino zgo-
dovinarjem in povejmo raje kaj
takšnega, kar je v neposredni
zvezi s pevci, petjem in deželo
gostiteljico. Po kosilu je vodstvo
zbora sprejel Karoly Szabo,
predstavnik gostiteljske organi-
zacije, to je Budimpeštanske zve-
ze zadrug drobne industrije.
Zaupal nam je, da je v Zvezo
včlanjenih iz vse države 130
manjših delovnih organizacij.
Gre predvsem za podjetja obla-
čilne, pohištvene, čevljarske in
usnjarsko predelovalne stroke.
Zaradi poostrenih gospodarskih
razmer, ki se jim kljub nekaterim
pomembnim uspehom tudi Mad-
žarska ni mogla izogniti, se je
bruto vrednost proizvodnje na
zaposlenega v državni in zadru-
žni industriji od leta 1984 povz-
pela le za poldrug odstotek. Ne
glede na to pa zlasti zadružna
drobna industrija potrjuje svojo
življenjsko sposobnost s tem, da
se hitro prilagaja zahtevam tržiš-
ča, zahtevam po kakovosti, uspe-
šno zmanjšuje proizvodne stro-
ške in potrošnjo energije, iz nje-
nih vrst pa prihajajo tudi številni
inovacijski predlogi.
Na sedežu Zveze v Wessele-
nyijevi uli£i 17 naj bi bil zvečer
koncert. Naši madžarski sprem-
ljevalci so po kosilu odšli vsak
na svoj dom, da si odpočijejo in
se preoblečejo. Nas so pustili sa-
me v hotelu, pri tem pa smo vsi
skupaj pozabili, da brez vodstva
ne najdemo nazaj na sedež Zve-
ze. Problem smo skušali rešiti ta-
ko, da smo pred avtobus poslali
taksi in ga plačali vnaprej. To je
bila moja osebna napaka, kajti
taksist je avtobus odvedel v neko
ozko ulico in ga tam pustil, sam
pa se je izgubil. F*tujski možje so
pred koncertom morali seveda še
malo vaditi oziroma se vpeti, kar
velja sicer za vse zbore na svetu.
Zdaj so stali nekje sredi Budim-
pešte ne vedoč ne kod, ne kam,
čas pa je priganjal. Tajniku dru-
štva Petru Ilecu je šinila odrešil-
na misel. Poklical me je v hotel,
naj hitro pridem za njimi in re-
šim situacijo. Nekaj nas je na-
mreč ostalo v hotelu, ker nismo
pevci in smo hoteli pozneje priti
za njimi. Povedal je tudi, v kateri
ulici tičijo. Z drugim taksijem
sem pohitel za njimi in ko sem
jih končno našel, sem videl, kako
naš sodnik Rudi ravnokar porav-
nava račun novemu taksistu, ki
je avtobus vendarle pripeljal v
neposredno bližino koncertnega
dogajanja.
Nastop ptujskih pevcev je iz-
redno uspel. Dvorano so napol-
nili naši budimpeštanski pevski
prijatelji s svojci, med občin-
stvom pa je bilo celo nekaj ku-
banskih deklet, ki začasno delajo
v madžarskem glavnem mestu.
Med poslušalci smo srečali tudi
znanega madžarskega glasbene-
ga strokovnjaka prof. Gyulo Ma-
rotija, ki je imel prav tako samo
pohvalne besede za ptujski mo-
ški komorni zbor. In to gotovo ni
bila samo vljudnost.
(Se bo nadaljevalo)
TEDNIK - 10-       1986
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE — 5
POHORJE MALO DRUGAČE
Zgodovinsko društvo v Ptuju
jg v soboto, 21. junija, pripravilo
gl^skurzijo v Ruše in na Pohorje.
Zbralo se nas je okoli 40, od
najmlajših do starejših. Učenci,
študenti, delavci v neposredni
proizvodnji, učitelji in upokojen-
ci-
V Rušah je prevzel vodstvo
j,aš član Maks Gašparič, pozdra-
vili pa so nas predsednik SO Ma-
(ibor-Ruše, predsednik OK
SZt)U predsednik sveta za razvi-
janje tradicij NOB in tovarišica
\lilena, duša in gibalo OO ZB
Ruše.
Ob spomeniku padlim med
]sjOB smo spoznali bogato revo-
lucionarno preteklost te vasi pod
Pohorjem, zatem pa smo si ogle-
(jali muzejsko zbirko, ki prikazu-
je revolucionarno in narodno
obrambno gibanje v Rušah in
partizansko dejavnost na tem
področju, predvsem Pohorskega
bataljona.
Cerkev in njene kulturno-zgo-
dovinske zaklade nam je prika-
zal domači župnik, o nekdanji
ruški gimnaziji, ki je delovala
med leti 1645 do 1760 in jo je
obiskovalo 6800 dijakov pred-
vsem iz tedanje Štajerske, tudi iz
Italije in eden celo iz Anglije, pa
je govorila Kristina Samperl
Purg.
Na Smolniku smo si ogledali
hišo, kjer je bil ustanovljen prvi
odbor OF in od koder so šli bor-
ci v partizane. Krajani so nas
presenetili z okrepčilom v našem
»stilu« — kruh, zaseka, čebula,
za tem pa smo se odpeljali na
Klopni vrh. Tu nam je tovariš
Maks govoril o prvi ruški parti-
zanski četi, o legendarnem Sarhu
in o prvi zmagoviti bitki v tem
delu Slovenije. Prof. Ljubica Šu-
ligoj je prikazala povezanost po-
horskih partizanov s ptujskim
področjem, saj so s tega konca
prihajali borci na Pohorje, pa tu-
di orožje, s katerim je bila izboje-
vana zmaga na Klopnem vrhu je
bilo prineseno iz Hajdinskega
gozda.
Po kosilu smo se ustavili na
Šumniku, kjer nam je prof. Peno-
va orisala pot in boje XIV. divi-
zije na Štajerskem in pomen tega
pohoda.
Za konec smo si ogledali še
Črno Jezero ter se utrujeni in
polni lepih vtisov, novih spo-
znanj in čistega zraka v hudem
nalivu odpeljali proti domu.
Ivan LOVRENCiC
IZ DARMSTADTA
Slovenci južne pokrajine Hessen se srečujejo
vsaj enkrat letno na piknikih v Gundernhausnu. V
prijaznem lovskem domu se zbere do petdeset in
še čez staršev otrok slovenske dopolnilne šole iz>
Darmstadta, njihovi prijatelji in znanci. To leto je
bil med nami tudi predsednik Slovenskega društva
»Sava« iz Frankfurta Dušan Rupar. Vsakoletni
gostje so tudi družine otrok slovenske dopolnilne
šole iz Offenbacha. Le-ti poskušajo razpoloženju
dodati svojstven slovenski čar s pesmijo in doma-
čimi vižanii. Letos smo imeli kar tri godce: očeta
Irene Mella, ki je bil v gosteh iz domovine, Lojze-
ta Gregla in Ivana Ojsterška. Popoldne je bilo za-
res veselo in sproščeno in nič čudnega, da se je
zavleklo tja čez polnoč.
Ob vsakem srečanju so prisotni vsi naši otroci
— učenci slovenske dopolnilne šole. V svojem
programu so tokrat nazdravili Slovenkam in Slo-
vencem z vencem otroških pesmi.
Srečanja kot jih uvaja predsednik slovenske do-
polnilne šole v Darmstadtu, Ivan Majcenovič
združujejo in povezujejo Slovence izven domovine
in so prav zato med tamkajšnjimi rojaki zelo zaže-
lena.     - Dragica Nunčič
Lupino y Ptuju
v četrtek, 3. julija, je v paviljonu Dunaša Kvedra ravnatelj Po-
krajinskega muzeja Ptuj Boris Miočinovič odprl razstavo fotografij
Stephana Lupina. Po otvoritvi razstave, ki bo na ogled do 23. julija, je
bilo v diskoteki Metulj srečanje s fotografom, ki si je s svojimi foto-
grafijami utrl pot v svet. Obiskovalci so lahko v Metulju videli diapo-
zitive portretov, aktov in posnetkov za modne časopise. Lupino pa je
s skupino svojih manekenk in manekenov uprizoril tudi »delovno«
srečanje.
Sodeč po odzivu občinstva, so z mnogo večjim zanimanjem spre-^
jeli nastop članov ptujskega gledališča in gostje Zvezdane Mlakar, ki
so predstavili odlomka iz del Jeana Tardieua Zaljubljenca v podze-
meljski železnici in Milana Jesiha Triko. N. D.j
Z otvoritve razstave, kjer je o Lupinovem delu govoril "^oris Miočinovič. '
(foto Kosi) I
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (257)
Slovenski Dee Jay
»v Super Liju smo dobili slo-
venskega Dee Jaya (disk jocke-
ya, jahalca plošč!) za leto 1986.
Konkurenca je bila huda, vrli
fantje so se morali pomeriti v iz-
biri glasbe, mixu, uporabi mikro-
fona in odzivu pri poslušalcih.
Tako bralcem poroča nepodpisa-
ni časnikar v Anteni z dne 28.
maja 1986. Privrženci zabavne
glasbe, navdušeni nad tekmoval-
cem in zmagovalcem, pa se vse-
eno sprašujemo, če dejavnosti
teh junakov ne bi mogli poime-
novati po slovensko in poročati
o njih v pravopisno neopore-
čnem članku. Moji sicer glasbe-
no izostreni čuti so namreč za-
znali, da v Anteninem hvalospe-
vu Dee Jayu ne manjka praznih
prostorov, kjer bi po pravilih
morale stati vejice.« — Ljubitelj
zabavne glasbe iz Ljubljane.
Prelistali smo navedeno števil-
ko Antene in ugotovili, da naše-
ga »sicer« glasbeno čutečega do-
pisnika tudi jezikovni čut ni pu-
stil na cedilu. Tudi mi smo v
omenjenem članku pogrešali ne-
kaj vejic, npr. ». . . spomnil se je
nečesaO kar drugim ni padlo na
um ... da pokaže () kar zna ...«
Ali v Zgodbah odprtih src: »Za-
kaj je naša OŠ Tomo Brejc bolj
prostaška () kot je treba?« in »na
angleškem trgu bi se te dni že
moral pojaviti maxi-single in LP
skupine Divlje jagode« (Menja-
ve pri Bosancih). Ze pri bežnem
pregledu smo odkrili še druge
napake, npr. tožilnik za zanika-
njem: »Izvajalce to seveda ne
zanima. . .« (Dodo neuradno iz
Murske Sobote), »Lollo golo v
njenih filmih niste mogli videti.«
(Trič trač).
Prav posebne vrste jezikovni
primitivizem pa je nekritično
prevzemanje iz tujih jezikov,
predvsem iz angleščine. V Press
agenciji Antena piše bralka, da
rada gleda televizijsko nadalje-
vanko Dynasty, v rubriki Made
in Italy je beseda o showmanu
Reda Canzianu, Miš-maš konec
maja pove, da je maj explozija
pomladi, »pridna poredna pun-
čka« se je poročila z »divjim ro-
ckerjem«, naš Dee Jay mora ob-
vladati mix (mešanje glasbe, kot
začuda opozori slovenski prevod
v oklepaju). Pa v članku Divji
rocker za pridno poredno punč-
ko: »Heather noče povedati ()
ali je Tommy tudi v resnici tako
divji . . .«
Dragi uredniki Antene in pisci
(večinoma nepodpisanih) sestav-
kov, zabavniški žargon še ni pu-
blicistična zvrst knjižnega jezika.
Ker se mladi po vašem jeziku ra-
di zgledujejo, je tem pomemb-
nejše, da se vaša sproščenost po-
vezuje tudi z jezikovno kulturo.
Morebitne predloge, kritike in
opozorila v zvezi s slovenščino v
javni rabi pošiljajte na naslov:
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE,
Republiška konferenca SZDL
Slovenije, Ljubljana, Komenske-
ga 7.
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
o restavratorskih posegih na
fiamski tapiseriji »Odisej ponuja
Polifemu pijačo« smo vodili na-
tančno dokumentacijo. Izdelali
smo tabele vseh uporabljenih ni-
ti in shranili vse delovne skice.
Vse postopke smo beležili s foto-
grafskim aparatom in pisali smo
dnevnik dela. Najbolj nazorna
predstavitev  opravljenega  dela
so tri tabele, ki jim za podlago služi povečana fotografija tapiserije.
Nanje smo ločeno označevali površine, v katere smo posegli z novimi
osnovami, površine, kjer smo na novo vtkali votek, in površine, na ka-
terih je zadostovalo pošivavanje votka. Tabele povedo, da so bili na
tapiseriji najbolj poškodovani robovi, saj je okrasno burduro nekdo
odrezal. Na obeh stranskih robovih je bilo tako potrebno narediti
spoj stare in nove osnove prav na vsaki nitki. Le tako je bilo mogoče
zaključiti in zaščititi nasilno odrezana robova. Močno so bile prizade-
te svilene površine v svetlo rjavih odtenkih, posebno lasje in brade, ki
jih je bilo potrebno skoraj v celoti zamenjati z novim tkivom. Tudi v
spodnji rob je nekdo grobo zarezal. Restavratorke so ga skoraj v celo-
ti na novo oblikovale. Na velikih površinah pa je bil votek zaradi rabe
V spodnjem delu tapiserije je bila pod Polifemovimi nogami večja raztr-
ganina. Restavratorka je vstavila nove niti osnove, nato pa je po predlogi
slikarke oblikovala deteljičasto rastlino, katere sledi smo našli na robu
raztrganine, primerjavo za obliko pa na drugih delih tapiserije. Fotote-
ka kulturnozgodovinskega oddelka PMP. Foto Marjeta Ciglenečki
1985.
le obdrgnjen in izstopala je osnova v naravni barvi. Vse razgaljene ni-
ti osnove so restavratorke prekrile z votkom ustrezne barve.
Po končanem zapiranju poškodovanih mest je bilo potrebno z lane-
nimi nitmi zapreti še značilne reže, ki nastanejo pri navpičnem spoju
dveh barvnih ploskev. Sledilo je še snemanje s statev in podlaganje.
Kratek opis dela seveda ne more predočiti vsega vloženega dela.
Štiri restavratorke so opravile 4351 delovnih ur, potrebno pa je upo-
števati tudi napore vseh drugih sodelavcev. Poudariti pa moramo, da
delo ne bi bilo mogoče brez gostoljubnosti, ki smo je bili deležni v to-
varni v Majšperku. Finančno omogočata izvedbo akcije občinska in
republiška kulturna skupnost.
Marjeta Ciglenečki
PRED OBJAVO ROMANA ANTONA SLODNJAKA POKOJEN! OBRAZ
Slodnjakov zgodnji roman (1)
Roman, ki ga kot celoto obja-
vljamo prvič, vsebuje tri preple-
tajoče se sestavine: šibkeje zasto-
pano avtobiografsko, otipljiveje
podano zgodovinsko in fantazij-
sko fiktivno, ki je najmočnejša.
Dogaja se v zadnjem letu prve
svetovne vojne na Štajerskem, ko
so tudi gimnazijca Slodnjaka
vtaknili v vojaško suknjo. Te-
meljne ideje v romanu so nacio-
nalna, socialna in predvsem anti-
militaristična: vojna prinaša
gmotno pomanjkanje in duho-
vno razdejanje, med tlačenimi
avstrijskimi narodi si želi svobo-
de tudi slovenski, razpletu vojne
"led drugim utira pot ruska ok-
tobrska revolucija.
Prizorišče romana je v glavnem
(dvojno: takratni Maribor z ozki-
mi ulicami, revnimi stanovanji,
strogoredno gimnazijo in vojaš-
nicami-barakami ter na drugi
strani valovite Slovenske gorice z
garaškimi kmeti, želarji in vini-
^arji ter z mestecem in gradom
l^-, Radgono v njih podaljšku,
plavna oseba je 18-letni študent
'n zatem vojak Franček Marin, v
"lestnih partijah romana nasto-
Pajo še zagrizeni nemški profe-
sor Krapf, usodna begunka Silva
vojak revolucionar Stanič, v
'kmečkih partijah pa Marinova
•^ati in njegovo dekle Micka.
. Študenta zaradi pogumne pro-
^'vojne in protiavstrijske šolske
"aloge izključijo iz gimnazije, in
"^^r je še zapleten v poskus aten-
l^^ta na poveljnika mesta, se zate-
domov v Prlekijo. Zadeva se
^^nj razplete bolj srečno, kot je
Pričakoval, vendar se po voja-
^^em naboru na prigovarjanje
^^ojega dekleta skriva v zidanici
''jenih staršev, dokler ga ne dobe
^''ožniki in ne priženo v Mari-
bor. Najprej životari v zaporu,
nato med vojaki v barakah, od
tam mora oditi s svojo enoto za-
dušit upor v Radgoni, potem ga
z drugimi odpeljejo na bojišče,
nazadnje ga ob prevratu srečamo
spet v Mariboru.
Franček Marin ni nikak ideali-
ziran romantični junak, temveč
pravi sodobno antijunak, človek
iz trdega življenja in surovih raz-
mer. Dobre strani njegove nature
so zavzetost za lepo knjigo in sa-
moizobraževanje, ljubezen do
slovenščine in narodno zavest ter
navezanost na mater, domačijo
in zemljo. Sicer pa ga je vojna s
svojimi krivicami, surovostjo, na-
siljem in grozotami skoraj do
kraja odtujila sočloveku in življe-
nju. Pri njegovih odločitvah ga
pogosto vodi sla po maščevanju
očetove smrti v Galiciji; le-ta je
od naporov obnemogel, njegov
pohojeni obraz, preko katerega
so brezbrižno korakali okovani
škornji drugih, je Marinu neneh-
no pred očmi. Tudi ženske ne
ljubi iskreno: potem ko je ob
preračunljivi mestni lepotici do-
živel razočaranje, ob preprostem
kmečkem dekletu predvsem po-
teši svoje strasti in kar naprej za-
vrača izraze njene vdanosti. Sele
sčasoma spozna, da je ženska,
zlasti mati, boljša od moškega,
saj je vir in poroštvo obnavljajo-
čegM se življenja in ko takšna na-
gonska nasprotnica vojne; to je
osrednja misel Slodnjakovega
romana, kar zadeva intimno po-
dročje našega življenja.
Na prvi pogled se zdi, kakor
da je roman nastal iz dveh ljube-
zenskih novel, imenujemo ju Sil-
vina in Mickina zgodba, ki ju pa
vežejo v osebi Francka Marina
uvodoma omenjene ideje, pred-
vsem protivojna. Morda je v prvi
zgodbi trikotnik študent Marin
— begunka Silva - prof. Krapf
z atentatom vred nekoliko ro-
mantično izkonstruiran, v prete-
žni večini pa je roman napisan
realistično verjetno in deluje pre-
pričljivo. Avtor je do nastopajo-
čih oseb, predvsem do glavne,
neizprosno resnicoljuben, v pri-
kazovanju njih erotičnega življe-
nja pa prvinsko silen.
Po svoji tehniki delo nikakor
ni pisano tradicionalno, temveč
je blizu sočasnemu romanu. Na
to kaže že obseg: besedilo je so-
razmerno kratko, obsega le pet
poglavij in nekako deset pol. Od
tehničnih sestavin izstopa prav
impresionistično dojemanje in
podajanje pokrajine, tako mesta
ob Dravi, posebno pa Slovenskih
goric, ki tudi vselej sugestivno
podčrtuje Marinovo mračno in
trpko čustveno razpoloženje ali
miselno razglabljanje. Še po-
membnejše pa je skoraj ekspre-
sionistično intenzivno razčlenje-
vanje človeške duševnosti, ki je v
vojnem času hkrati ponižana in
podivjana, saj se avtor pogosto
spušča v svet podzavesti in s tem
povezanih asociacij ter operira z
notranjim monologom.
Obenem razvija izvirno in su-
gestivno metaforiko, ki je glede
na situacije in razpoloženja zdaj
čustveno pretanjena, zdaj senzu-
alno prvinska. Kadar se giblje
med svojimi kmečkimi rojaki,
barva jezik tudi s prleškimi nare-
čnimi izrazi in ljudskimi rekli.
Ker je dialektizov kar precej in
bi nepanonskemu Slovencu ali
celo neslovencu oteževali branje,
smo spremni besedi dodali še
slovarček manj znanih besed.
Marsikoga bo zanimalo, koli-
ko je v našem romanu avtobio-
grafskega in koliko fantazijske-
ga, oziroma, kaj je v njem Wahr-
heit in kaj le Dichtung, čeprav to
vprašanje za estetsko vrednost
nekega dela ni pomembno. Že
vnaprej moramo reči, da se ume-
tniško domišljajska zgodba in lik
študenta in vojaka Francka Ma-
rina le do neke mere ujema z res-
ničnim življenjem in značajem
mladega Antona Slodnjaka.
Avtor romana je prišel, kakor
je povedal prof. dr. Jožetu Poga-
čniku, iz Bodkovec v Maribor le-
ta 1912 in se šolal na tamkajšnji
klasični gimanziji do 1920, ko je
maturiral. Že z doma je prinesel
nepogasljivo željo po knjigah in
trdno narodno zavest. Profesor
za nemščino Fritz Knapp si je
prizadeval bistrega in vedoželj-
nega dijaka pridobiti za književ-
nost in za — nemštvo. Omogočil
mu je vstop v knjižnico Siidmar-
ke, Slodnjak jo je pogosto obi-
skoval in se s pomočjo nemških
prevodov, posebno iz zbirke
Reclam, že tedaj seznanil z glav-
nimi deli iz svetovne književno-
sti. Ce je profesor ogrel dijaka za
knjižvenost, mu ga seveda nika-
kor ni uspelo pridobiti za nem-
štvo. Politični dogodki ~ obe
balkanski in svetovna vojna in
gibanja za narodno osvoboditev
— so v njem le še okrepili slo-
vensko in jugoslovansko misel.
Narodno usmerjeni mladi nav-
dušenci so se zbirali prav na
Slodnjakovem dijaškem stanova-
nju in za to so zvedele šolske
oblasti. Samo naklonjenosti rav-
natelja Josipa Tominška in uvi-
devnosti prof. Knappa samega je
pripisati, da ni prišlo do izključi-
tve.
Iz neposrednega Slodnjakove-
ga zapisa pa izvemo, da je bil
Fritz Knapp pri pouku nemške-
ga jezika in slovstva nasladno
okruten, o Slodnjakovih nem-
ških šolskih nalogah pa »prepri-
čan, da bi katera od njih (avtorja
nalog) mogla celo ovrednotiti za
obtožbo zaradi žaljenja cesarske-
ga veličastva pri avstrijskem voj-
nem sodišču«. Ena izmed teh na-
log je res prožila disciplinsko
preiskavo zoper Slodnjaka, ki pa
je prepričal ravnatelja dr. Tomin-
ška, da meri njegova »obsodba
ničvrednih vladarjev, ki jo je bil
(od dijakov) izsilil profesor
Knapp z nalogo o dojemanju
vojne, na vladarje in politike an-
tante ... in ne na miroljubnega
avstrijskega cesarja«. Razlika
med posednim sporočilom in ne-
posrednim zapisom je dvojna:
vzrok za diciplinsko preiskavo,
ki se ni končala z izključitvijo,
naj bi bil po prvem shajanje to-
varišev pri Slodnjaku, po dru-
gem njegova šolska naloga; pro-
fesor je značajsko tam prikazan
do neke mere človeški, tu pa do
kraja negativen. Nasprotno pa
ne moremo nikjer, ne tu ne tam,
podvomiti o narodni zvestobi in
značajski pokončnosti mladega
Slodnjaka.
K vojakom ga niso poklicali,
kakor bi mogli sklepati po roma-
nu, v Maribor, temve v Miirz-
zuschlag pod Semmeringom,
kjer je prebil čas od 30. marca do
1. novembra 1918. Zadnji teden
v maju tega leta, ko je bil pisatelj
v vojski, je prišlo v Radgoni, kjer
je bil stacioniran 97. tržaški pe-
hotni polk, pod vplivom idej
majske deklaracije in oktobrske
revolucije do upora. Proti upor-
nikom so poslali neki bližnji
madžarski polk in 7. pehotni
polk iz Gradca, od tam je prišlo
tudi vojaško sodišče, ki je dalo
usmrtiti dva voditelja in še šest
udeležencev upora. Slodnjakove
enote iz nekoliko bolj oddaljene-
ga Murzzuschiaga niso poslali
nad upornike, prav tako ni odšel
iz svojega garnizona nikamor na
fronto. Kljub temu je mogel —
podobno kakor Cankar proti
koncu leta 1915 v Judenburgu —
doživeti objektivno razčloveče-
valno vlogo vojne v vsej pošastni
razsežnosti in pretresljivi globini
že v samem Miiuzzuschlagu.
JOŽA MAHNIC
6 - IZ NAŠIH KRAJEV^
10. julij 1986
TEDNIK
Dober večer! Za spremembo van moren tak napisati namesto dober
den. Toto pismo van pač pisen zvečer ob desetih, saj podnevi neje cajta
bilo. Dela je tak, ke se človik vun ne vidi, pa še praznik borca smo meli
vmes pa je trebalo na proslavo no veselico iti. Zal nas je iz leta v leto
manj tistih, ki smo med drugo svetovno vojno Nemce no druge sovrožni-
ke pregajali. na drugi stroni pa je kak provijo Udje, čedalje več tistih, ki
so borci po vojni grotali no se delajo kak, da bi provi heroji bili. Vsaka
čast tistin ta provin borcon, ne prenesen pa tistih drugih, ki so .se borili
samo za status borca ne pa za svobodo no domovino. Navsezodjo pa je
živleje nasploh ena sama borba, če ne za kaj drugega pa za naš vsakda-
nji kruhec. Zato smo tudi po vojni rekli naj sledijo junakom borbe — ju-
naki dela! Zdi pa se mi, da se gnešji den z delom vse premalo borimo,
preveč je nedela, premetovanja birokratskega papira, sklepov, ki jih ne
uresničuvlemo, premalo pa tistega pristnega tovarištva no poštenosti. Vi-
dite, to nam ne valja. Stručnjaki ugotovljajo, da je lehko lota kriza odno-
sov med ljudmi celo boj nevarna od ekonomske krize. Jaz jim lo verja-
men. Denar je resen nujno potreben hujdič, ki pa žal boj siromaši kot pa
bogati človekovo živleje. Dnar človeka pokvori. Je glih tak kak ženska za
kero rečemo: Ženska je vrag, pa brez vraga nemreš živeli. . . Mislin, ke
mi toga nebote zamerile droge tovarišice, gospodične no gospe.
Pa še en hec ali pa resnični dogodek, kak pač čete: v eni vejkši ptuj-
ski delovni organizaciji so vsoki den hodili delavci mujmo vraiara no
pravli:jaz gren na ZK.jaz gren na SZDL, gren na KS. vsi so pač nekan
hodili. Eden pa je vsoki den reka vratari, da gre na TKMV. Ker neje raz-
mija tote kratice, ga je te le enkrat pita, kon to hodi. Pa mu je reka: Tak
Malo Vun (na sprehode.) Ker je v naših delovnih organizacijah dosti
tokšnih TKM — vejov, jaz predlagan, da bi j in ob kunci mesca dali
TČ M P Tak Čista Malo Pločo.
Pa srečno Lujzek
Dom krajanov na Potrčevi cesti v Ptuju že pridno uporabljajo samou-
pravni organi in družbenopolitične organizacije KS.
Foto: mš
Obnovljen dom krajanov
v krajevni skupnosti Jože Potrč so gotovo dobro naložili denar,
ko so se odločili, da bodo za potrebe krajevne skupnosti in njenih
družbenopolitičnih organizacij odkupili zasebno hišo na Potrčevi ce-
sti v Ptuju, ki jo obkroža tudi precejšnji del zelene površine. Resda
zgradba ni bila v najbolj zavidljivem stanju, vendar danes temu ni več
tako.^
Že lani so s sredstvi krajevnega samoprispevka uredili notranjost
stavbe in kupili najnujnejšo opremo, te dni pa je njihov DOM KRA-
JANOV spremenil tudi zunanji videz. Čaka jih še ureditev okolja in
odstranitev dvoriščne zgradbe, s čimer bodo tudi poskrbeli za lepši vi-
dez tega predela mesta.
Poslovili smo se od
najstarejše krajanke
v torek, 17. junija, smo se na pokopališču v Cirkulanah poslovili
od najstarejše krajanke KS Cirkulane. Med velikim številom domači-
nov in ljudi od drugod se je od pokojnice Lize Ivančič poslovil vodja
pogrebnih svečanosti Martin Žuran s sledečimi besedami:
»V imenu krajevne skupnosti in DPO Cirkulane se danes za ved-
no poslavljam od občanke Lize Ivančič, najstarejše krajanke naše kra-
jevne skupnosti, ženske, katere spomin je segal daleč nazaj še v prejš-
nje stoletje, ženske, ki je znala kljubovati vsem težavam in naposled
klonila, kakor klone cvetje ob prezgodnji slani.
Draga nam Liza, rodila si se leta 1893 v prijazni viničarski druži-
ni. Že v zgodnji mladosti si morala spoznati koš in motiko, ki sta ti bi-
la spremljevalca skozi vse življenje. Spoznala si tudi težko breme soci-
alnih razlik v tistih časih, ko so bili izkoriščani tako kmetje, delavci in
posebej še viničarji. Leta 1932 ti je uspelo, čeprav s težavo, da si kupi-
la hišo in košček zemlje ter tako prišla do tako željene lastne strehe.
Priljubljenost do zemlje se je pokazala na vseh ravneh, saj si z velikim
zanosom obračala to našo domačo grudo ter ji ostala zvesta do smrti.
Ko si se poročila, sta z možem nadaljevala borbo za življenjski obstoj.
Ker te narava ni obdarila s potomci, si vzela k sebi deklico, pos-
vojenko, z namenom, da bi ti bila v pomoč in lepšala tvojo jesen ži-
vljenja. Mala haloška kmetija je dajala premalo, zato si se večji del
preživljala le s težaškim delom in kot takšna bila zelo priljubljena v
vsej okolici, saj si kljub težkemu življenju bila vedno veselega obraza
in iz tvojih ust je vedno in povsod izvenela kakšna šala.
Leta 1964, ko ti je prezgodnja smrt vzela življenjskega sopotnika,
si ostala sama in tvoja posvojenka je bila tista, ki te je oskrbovala vse
dni do tvoje pozne jeseni. Navezanost na zemljo ti je ostala vse do da-
nes.
Draga Liza, kako težka je resnica, da so grobu vedno odprta vra-
ta in da ne vemo ne ure ne dneva, kdaj se bodo za nami, ki te danes
spremljamo, zaprla vrata na domu večnega počitka.
Tako potrpežljivo, kot si živela, si se tudi poslovila in za seboj
pustila velik prispevek, za katerega ti ostaja vsa družba hvaležna.    j
Hvala ti za vse, draga Liza, in mirno počivaj v prelepi tebi ljubi
domači zemlji.«
Mži
Trubar. Pesmi moraš s(e)rce p(e)rložiti...
(vtisi s Tabora v Šentvidu)
Kar sem zapisala v naslovu svojega zapisa,
smo sicer v nedeljo, 22. junija letos, slišali
kot ponovitev besed oz. zapovedi znamenite-
ga Slovenca izpred več kot 400 let vsem nje-
govim rojakom, kako naj pojejo. Takoj pa
moram zapisati, da za moški pevski zbor
(MoPZ) Prosvetnega društva Alojz Štrafela,
Markovci in za vse tiste naše pevske zbore,
katerih petje vsaj nekoliko poznam, te Tru-
barjeve besede niso nekaj novega, saj se po
tem (nenapisanem) pravilu ravnajo že od vse-
ga začetka, skoraj dve desetletji. Vendar pa je
bilo nadvse prijetno slišati misli o prepeva-
nju med Slovenci, Trubarjevimi »lubimi bra-
ti«, kakor jih je s svojim gromkim glasom po-
novil znani Slovenec današnje dobe — Lad-
ko Lorošec. Vsi tisti, ki Tabor slovenskih pev-
skih zborov v gostoljubnem Šentvidu sprem-
ljamo (že) nekaj let, obenem pa smo imeli
vsaj enkrat v življenju srečo gledati in poslu-
šati Ladka (z opernimi arijami je nastopal tu-
di po osnovnih šolah), smo prav v njem vide-
li uresničitev Trubarjevih naročil in nasve-
tov: ne le, da svojim pesmim priloži mnogo
srca, mnogo tople človečnosti, prijaznosti in
iskrenega prijateljstva je tudi v njegovem plo-
skanju, s katerim je pozdravljal vsak pevski
zbor. Teh pevskih zborov z množico pevcev
in pevk pa je bilo te lepe, kar prevroče nede-
lje v Šentvidu toliko, kot že leta doslej ali ra-
je še kaj več. Statistični podatki pravijo: 53
ženskih pevskih zborov, 110 moških PZ in še
102 mešana pevska zbora, število pevcev pa
tam okrog 7000!
Uvod me je kar zanesel, zato naj navedem
vsaj nekaj »uradnih« podatkov, s katerimi
bom skušala pojasniti doživetje, ki ga je sicer
nemogoče »stisniti« med statistiko ali v uho-
parni zapis. Markovčani smo se tudi letos na
Tabor skrbno pripravili, tako pevci s svojim
Janezom, kakor njihove žene (JetOs so neka-
tere »izostale«, upamo, da iz tega ne bo na-
stalo pravilo), sama sem »z obema rokama«
zgrabila za povabilo, da kot gostja zbora po-
tujem z njimi, predsednica PD v »mlajši iz-
vedbi« pa sše je nasploh veselila krstnega
srečanja s Taborom. Ker smo tokrat potovali
na Tabor že sedmič nam organizacija potova-
nja in bivanja v Šentvidu ni delala niti naj-
manjših problemov. Že pri prvem stiku z
njim smo doživeli prijetno presenečenje —
izpolnilo se nam je tiho pričakovanje (celo
govorili smo v tem smislu: »Bo ali ne bo?«):
s prijaznim nasmeškom na prikupnem dekli-
škem obrazu nas je, ob mahanju z roko, po-
zdravila Boža, učenka 7. r. OŠ v Šentvidu, ki
nas je tokrat že četrtič vodila po domačem
kraju oz. v povorki. Iskrenega veselja, njene-
ga in našega, sicer ni mogoče izraziti z bese-
dami, tudi ne poplačati, a vsaj malo pozorno-
sti smo ji lahko izkazali s spominskim daril-
cem; napis ob njem pa je povedal, da ji ga
dajemo v spomin na skupne Tabore. Pozneje
v povorki skozi Šentvid sno opazili: vodička
Boža spominka (bil je to »mali markovški
kurent) ni odložila nekje na varno, temveč ga
je nosila s seboj, ob tabli z imenom »svoje-
ga« zbora. Tudi letošnji Na svidenje ob slo-
vesu od nje in Šentvida je torej izvenel kot
obljuba, da se ob letu resnično spet vidimo.
Ure so kar prehitro tekle, sonce je pripeka-
lo vedno bolj, tudi najbolj žejni so se lahko
odžejali. Na skoraj že »dogovorjenem« me-
stu smo spremljali mimohod vseh zborov z
njihovimi zborovodji in nekaj godbami ter se
nato zgrnili na prireditvenem prostoru blizu
šole. Mnogi smo sicer že vnaprej vedeli, da
bo tisto poldrugo uro (od 13. do 14.30) sku-
paj skoraj neznosno vroče in bo znoj priti-
skal iz vsake pore, vendar smo rekli: če vzdr-
žijo pevci, godci, gostje, vsi iz protokola in
programa, bomo vzdržali tudi mi, ki si lahko
vsaj obrišemo, znojno lice, se prestopimo,
vsaj malo sprostimo . . . Sicer pa je čar in žar
Tabora prav v tem, da vztrajaš na soncu (pa
bi tudi v dežju) pa naj bo še tako neusmilje-
no.
In nato, v popoldanskih soparnih urah
vožnja domov, prijetna, okusna malica v sen-
čnatem gozdiču ter seveda pesem, ki smo ji
sedaj lahko pritegnile tudi ženske — zapeli
smo tudi tisto nadvse lepo Mi se imamo radi,
pa APme boš kaj rada imela? ...; kot bi nas
spontano petje 7000 — glavnega šentviškega
zbora spodbudilo za ponovitev obeh in še ne-
katerih pesmi.
Sicer pa morda ne bo prav, če ne bom niti
omenila, kdo je bil slavnostni govornik — v
dnevnem in tedenskem časopisu, radiu in TV
ste morda prebrali, slišali, da je govoril Mi-
ran Potrč, pa tudi to, da je letošnji Tabor po-
častil spomin na Primoža Trubarja ob 400-le-
tnici njegove smrti, malokdo pa verjetno ve
še nekaj, kar smo vsaj v naši skupini občutili
kot priznanje zborovskemu petju v občini
Ptuj. Zastopali so jo: 2 ŽPZ, 4 MoPZ in 4
Mešani PZ (skupaj torej 10; upam, da pri šte-
tju nisem katerega izpustila), na skupnem
koncertu letošnjega 17. Tabora, pa sta zdru-
žene zbore (mešane oz. ženske) vodila tudi
Filip Maučič iz Podlehnika in Greta Glatz —
učit. glasbe iz Ptuja (kateri zbor je pod »nje-
no taktiko« pa menda ni treba ponavljati)!
No, v noči po tem čudovitem doživetju, pa
je še nebo kar na hitro zbralo svoj »mogočni
zbor«, v katerem .so prevladovali basi, vmes
pa je usekal kakšen alt — pa je bliskalo in gr-
melo, kakor v tem letu že nekajkrat, a upa-
mo, da več ne bo!
Ne bom vas vabila in nagovarjala, da poj-
dite kako leto z nami v Šentvid, naj pa ne za-
molčim besed vseh tistih, ki so kot gostje
zbora kdaj to že doživeli in pravijo, da bodo
doživetje radi obnavljali; morda pa izvirna
misel mojega »soptnika«, ki letos sicer »res
ni mogel v Šentvid«, a je zagotovil: »Drugo
leto pa spet, čeprav bom moral iti sam! »No,
obljuba velja, pa bomo videli! »S(e)rce pa
moraš p(e)rložiti«, če poješ ali pesem le po-
slušaš . . .
Karolina Pičerko
Srečanje starejših občanov KS Cirkulane
v okviru 1. krajevnega prazni-
ka sta KS Cirkulane in KO RKS
Cirkulane organizirala srečanje
starejših občanov starih nad 70
let, ki jih je v KS prek 200. Sreča-
nja se je udeležilo nad polovico
vabljenih. Predsednik sveta KS
Cirkulane Martin Žuran je vse
zbrane pozdravil s sledečimi be-
sedami:
»Tako kot vsa živa narava je
tudi človek podvržen zakonu sta-
ranja. Je pa tudi starost lepa, še
posebej takrat, ko ste srečni, ko
čutite, da vas ima nekdo rad, da
ste nekomu potrebni, saj ste mu
vi dali življenje.
Govoriti starejšim in izkuše-
nim je zelo težko, saj so mnogi v
domačih sredinah obravnavani
neprimerno.
Vedno in povsod je prisoten
konflikt med starejšimi in mlajši-
mi. Verjetno tudi pri vas doma ni
vedno vse tako kot bi si želeli.
Mnogi se mogoče počutite odri-
njene in zapostavljene. Prepričan
pa sem, da ni tako hudo, čeprav
vas je veliko ostalo osamljenih.
Toda doma sestavljena pesem
pravi drugače;
»To te prosim draga mati, roj-
stne hiše ne prodati. Vse dokler bo
hiša stala, in pred njo nas ti čaka-
la, bomo vedno radi prišli še do-
mov.«
To pomeni, da mlajša genera-
cija ceni vaše delo. Vaše življenje
je bilo in je še vedno polno dela
in skrbi, polno želja, samo da bi
vašim otrokom in vnukom bilo
lepše. Zato posveča tudi širša
družba starejšim veliko skrb.
Med vami so mnogi, ki jim
zdravje dopušča, da še kljub le-
tom radi in pridno delajo. Še več
pa so vredne vaše izkušnje, ki jih
prenašate na mlajše in s tem do-
kazujete, da ste še vedno koristni
in potrebni.
Dragi dedki in babice, naj vam
zaželim veliko zdravja in razu-
mevanja v krogu svojih domačih,
da bi se naslednje leto ob krajev-
nem prazniku srečali v lastnih
družbenih prostorih, ki nam jih
tako primanjkuje.«
MŽ
Še o gasilskem slavju
v Lovrencu
Lovrenški gasilci so svojo 100-letnico proslavili nadvse dostojno
in predvsem množično, saj so praznovanje združili še z desetim praz-
nikom krajevne skupnosti Lovrenc in z 12. dnevom gasilstva občine
Ptuj. V prejšnji številki smo zapisali, kako je v nedeljo, 29. junija, slo-
vesnost potekala. Tokrat objavljamo še nekaj zanimivih posnetkov s
tega slavja.
Na slavnostni seji predstavnikov vseh treh slavljencev v zadružnem domu
je zbranim govoril predsednik Zveze gasilskih društev občine Ptuj Franc
Simeonov.
Postrojenim uniformiranim gasilcem na bližnjem asfaltiranem igrišču je
na zunanji sklepni slovesnosti govoril tudi predsednik izvršnega sveta
SO Ptuj Jože Botolin.
V veliki slavnostni povorki je sodelovalo prek 70 gasilskih vozil iz sko-
raj vseh gasilskih društev občine Ptuj. Posebno pozornost pa je pritegni-
la stara gasilska kočija s konjsko vprego, ročno brizgalno in gasilci,
oblečenimi v takratne uniforme.
Pogled na svečano odete gasilske enote, v ozadju zadružni dom, ob kate-
rem stojijo prostori četrtega novega doma GD Lovrenc.
Fotografije: M. Ozmec
f EDXIK - 'O- julij 1986
IZ NAŠIH KRAJEV -- 7
OGRADJENOVČANI V SKORBI
prijatelji iz Ogradjenovca s svojimi gostitelji pred odhodom izpred doma krajanov v Skorbi.
(foto: M., Ozmec)
Krajani Skorbe pri Ptuju so od petka, 27. do ne-
delje, 29. junija, gostili 56 krajanov iz Ogradjenov-
ca pri Brčkem (Bosna). To je že šesto tovrstno sre-
čanje, ki je vzklilo iz sodelovanja med pobrateni-
ma športnima kluboma in sicer NK Skorba in NK
Ogradjenovac.
Pobratime iz Bosne so v Skorbi pričakali v pe-
tek zvečer. V soboto dopoldne so vsi skupaj na
krujši svečanosti obudili spomin na padle borce
NOB s tega območja in k spominski plošči na OŠ
Hajdina položili venec. Popoldne pa so na igrišču j
ob prisotnosti številnih domačinov zaigrali prija-
teljsko nogometno tekmo. Zmagali so člani NK
Skorba in sicer s 5:3. Sicer pa rezultat sploh ni po-
memben, pomembno je, da so na poznejšem tova-
riškem srečanju v domu krajanov poglobili še mar-
sikatero prijateljstvo. Sicer pa so obe noči gostje
preživeli pri svojih gostiteljih doma na njihovih
domovih, kjer so prav tako izmenjali precej besed
in se dogovorili še o nadaljnem sodelovanju, tako
da je bilo nedeljsko slovo še težje.
-OM
Ptujski NIK
v novi obleki
NI K ima prodajalno v F*tuju
že več desetletij, sam pa praznuje
40-letnico dela. Ptujsko prodajal-
no so nazadnje obnovili leta
1974, zato si je sedanji kolektiv
(na sliki) zelo prizadeval, da bi
jo vnovič posodobili in to se je
zgodilo pred kratkim.
Tako NIK posluje v »novi
obleki« od 20. junija dalje. Po-
nuja moško, žensko in otroško
konfekcijo znanih jugoslovan-
skih konfekcionarjev. Predvide-
vajo, da bo letos dosegel 60 mili-
jonov realizacije (lani 30).    MG
STROKOVNI NASVETI ZA VAS
Zelene ograje
Cestokrat se odločimo, da vrtni prostor omejimo in za-
okrožimo z živo mejo.
Izbor rastlin za živo mejo je velik. Ker pa so nekatere
rastline za vzgojo občutljive, se moramo pred sadnjo
odločiti za vrsto zelene ograje - za oblikovano ali nara-
vno rastočo. O vrsti zelene ograje odloča tudi velikost vr-
ta; v velikem vrtu bomo posadili naravno rastočo, v majh-
nem pa oblikovano.
Oblikovano živo ograjo dobimo z obrezovanjem. Z
obrezovanjem damo ograji želeno višino in obliko, hkrati
pa z obrezovanjem krepimo rastlino in povzročamo gosti-
tev krošnje. Oblikovana živa ograja zahteva precej več de-
la in časa kot prosto rastoča ograja. Za saditev oblikova-
nih ograj so primerne naslednje rastline: thumbergov če-
šmin, ognjeni trn, zelenika, gaber, kostelika, tisa, klek, pa-
cipresa, šjpek, maklen, glog, za visoke pregrade pa tudi
smreka in macesen.
Naravno rastoča živa meja ni oblikovana, izbor rastlin
je večji. Razen prej naštetih rastlin sadimo v takšne meje
še majnico, bor, nepravi jasmin, vajgelijo, medvejko, doj-
cijo in druge.
Preden mejo zasadimo, se dogovorimo s sosedom —
mejašem. Najboljše in najlepše je, če ograja krasi dva vr-
tova in je po dogovoru zasajena v mejo parcel.
Ko smo se o ograji dogovorili s sosedom, izberemo
rastline in določimo njihovo število po dolžinskem metru.
Uskladimo tudi posamezne vrste rastlin po barvi listja in
cvetja, zaporedju cvetenja in drugih lastnostih, ki so po-
membne za videz meje v vseh mesecih v letu. Za več vrst,
rastlin se pogosto odločamo za prostorastoče meje, pri re-
zanih ograjah pa je običajno le ena vrsta rastlin, čeprav je
možno tudi mešanje različnih vrst rastlin.
Število sadik je odvisno od starosti sadike, vrste rastli-
ne in oblike ograje, ki jo želimo doseči. Prosto rastoče
ograje so redkejše, pri rezanih pa je število sadik po teko-
čem metru večje. Najprimernejše so dve ali triletne sadi-
ke. Pri rezanih ograjah sadimo od 3 (gaber) do 9 sadik (li-
guster) po tekočem metru.
Priporočljiva je saditev v eno vrsto, ker se sadike bolje
povezujejo, vraščajo in zapirajo, v dvovrstni sadnji pa se
veje znotraj cesto suše in rastlina postane grda ter eno-
stransko razvita. Širina dvovrstne ograje nam, ko ograja
zraste, cesto povzroča velike preglavice pri obrezovanju.
Živo mejo sadimo običajno jeseni ali spomladi, le rast-
line vzgojene v kontejnerjih lahko^adimo skozi vse leto.
Sadimo v oblačnih dneh. Ob sončnih dneh so korenini-
ce pri izlončevanju ali pri odstranjevanju folije izposta-
vljene veliki toploti, to pa je za sadnjo lahko usodno.
Pred sajenjem koreninice po potrebi obrežemo, poše-
vno in gladko z rezom proti zemlji. Spomladi obrežemo
še celotno rastlino za približno tretjino, prav tako pa tudi
stranske poganjke. Prosto rastočih iglavcev ne obrezuje-
mo. Pri vseh sadikah, ki jih sadimo, pa ne glede na prejš-
nje napotilo izrežemo suhe veje in po potrebi rastlino z
rezom oblikujemo.
Sadimo v 40 cm širok in 40 — 60 cm globok jarek. Glo-
bina izkopa je odvisna od kakovosti tal. Če so tla dobra,
zadostuje 40 cm globok jarek. Dno jame prekopljemo.
odstranitno tuje primesi m mrtvico. Ce se bojimo volu-
harja, zaščitimo sadike z mrežo. Dno jarka zasujemo z
mešanico zemlje, ki smo jo obogatili z organskimi gnojili.
Sadike sadimo v razdalji, ki je glede na naravno veli-
kost potrebna. Pred sadnjo sadike brez koreninske grude
namakamo, sadike v juti posadimo skupaj z juto, vendar
vrvice prerežemo, sadikam v plastičnih vrečkah odstrani-
mo vrečke. Sadiko najprej rahlo zagrnemo s polovico
zemlje, učvrstimo, nato zalijemo, zasujemo do konca in
po potrebi še enkrat zalijemo.
Zasajeno živo mejo zaščitimo s šoto, kompostom, po-
košeno travo ali listjem, dokler ne poženejo močni po-
ganjki. Ce v mejo sadimo drevesa, jih zakoličimo, nato pa
privežemo z vozlom osmice.
Naravno rastoče žive meje sadimo tako, da izkopljemo
80 cm širok ter 40 do 60 cm globok jarek. Sadike sadimo
bolj redko in tako, da primaknemo eno sadiko k enemu,
drugo pa k drugemu robu jarka. Saditev je razvlečena tri-
kotna. S takšno saditvijo ustvarimo razgibanost meje,
hkrati pa preprečimo zasenčevanje.
Oskrba žive meje mora biti temeljita. Okopavamo jo
dva do trikrat letno, dognojujemo prav tako dva do tri-
krat letno za NPK 20:10:15 in izdatno zalivamo. Naravno
rastoče meje gnojimo manj, ker potrebujejo manj hranil
od rezanih, saj jih ne obrezujemo. Po potrebi tudi apni-
mo, če rastline apno prenašajo.
Obrezovanje rezane žive meje je časovno različno, naj-
manj dvakrat letno in sicer v juliju in v jeseni pred zmrzo-
vanjem. Še boljše je, če ograjo režemo trikrat (junij, av-
gust in pred zimo). Pri obrezovanju pazimo na obliko
ograje, ki naj bo pravokotna ali trapezasta. Trapezasta
oblika ohranja ograjo vedno lepo zeleno. Velja pravilo,
da je zgornja stranica ožja od spodnje za desetino višine
ograje. Obrezovanje ograje ima estetski in tudi praktičen
vzrok. Z obrezovanjem rastlino prisilimo, da se zgosti.
Obrezovanje naravno rastoče žive meje je bistveno dru-
gačno. Vsaki rastlini izrezujemo samo stare poganjke, jo
redčimo, zračimo in pomlajujemo, ves čas pa skrbimo, da
rastlina ohrani naravno obliko.
Pozimi, če je potrebno, odstranjujemo sneg z meje z
grabljicami, da ne poškodujemo mladic, ki so ob zmrzali
krhke.
Včasih se de! žive meje posuši. Dosaditev mlajših rast-
lin iste vrste se običajno ne obnese. Zato v takšnih prime-
rih raje obnovimo vso ograjo, kar je v vsakem primeru
potrebno vsakih pet do šest let. Ograjo dosadimo tako, da
jo močno porežemo, izkopljemo poškodovane sadike ter
na njihova mesta posadimo večje in močnejše. Tako bodo
mlajše in starejše sadike rastle skupno in se boljše medse-
bojno vraščale.
Ograjo pomlajujemo vsakih pet let. V petem letu jo pri-
bližno za eno tretjino porežemo, nato eno leto normalno
negujemo. V sedmem letu jo še močneje porežemo, celo
na polovico, nato pa normalno negujemo naslednjih pet
do šest let. To delo je zahtevno, vendar če želimo imeti le-
po in gosto ograjo, se nam takšno delo izplača.
Zvonka KNEŽEViC
občin Ormož in Ptui     | vu issw 0042-0^
Leto: XXlil Ptuj, dne 10. Julija 1986 Številka: 20
VSEBINA:
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
177. Odlok o določitvi poprečne gradbene cene stanovanj in določitvi od-
stotka od poprečne gradbene cene za določitev koristi za razlaščeno
stavbno zemljišče v občini Ormož za leto 1986
178. Odlok o spremembi odloka o u'?edbi samoprispevka za realizacijo pro-
grama izgradnje osnovnošolskih prostorov na območju občine Ormož
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
179. Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v svet Osno-
vne šole »Bratje Reš« Destrnik
180. Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v svet Osno-
vne šole Hajdina
181. Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v svel Osno-
vne šole Majšperk
182. Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v svet Osno-
vne šole Leskovec
ORGANIZACIJE POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA
183. Sklep o višini obračuna stroškov oskrbe porabnikov toplotne energije
iz skupnih kurilnic v kurilni sezoni 1985/86
KRAJEVNE SKUPNOSTI
184. Poročilo o izidu referenduma za sofinanciranje programa srednjero-
čnega plana na območju Krajevne skupnosti Budina —Brstje Ptuj in
skupnega programa KS mesta Ptuj za obdobje 1986—1991
177.
Po 4. členu zakona o razlastitvi in o prisil-
nem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini
(Uradni list SRS, št. 5/80) in 100. členu statuta
občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in
I*tuj, št. 25/85) je skupščina občine Ormož na
zboru združenega dela dne 22. 5. 1986 in zboru
krajevnih skupnosti dne 25. 6. 1986 sprejela
odlok
o določitvi poprečne gradbene cene stanovanj in
določitvi odstotka od poprečne gradbene cene za
določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče
v občini Ormož za leto 1986.
1. člen
S tem odlokom se določa poprečna gradbe-
na cena in poprečni stroški komunalnega ure-
janja stavbnega zemljišča na območju občine
Ormož ter odstotek od poprečne gradbene ce-
ne, ki služi za določitev koristi za razlaščanje
stavbno zemljišče.
2. člen
Poprečna gradbena cena za 1 m' stanovanj-
ske površine brez stroškov komunalnega ureja-
nja znaša za območje občine 110.000 dinarjev.
3. člen
Korist za 1 m' razlaščenega stavbnega zem-
ljišča se določi v višini 0,6 odstotka od popre-
čne gradbene cene navedene v 2. členu tega
odloka.
Odškodnina za 1 m' razlaščenega stavbnega
zemljišča znaša 660 dinarjev.
4. člen
Poprečni stroški komunalnega urejanja zem-
ljišč znašajo:
— na območju, določenem z urbanističnim
načrtom mesta Ormož, 20 % od vrednosti po-
prečne gradbene cene za 1 m' stanovanjske po-
vršine,
— za ostalo območje občine 25 % od vred-
nosti poprečne gradbene cene za 1 m' stano-
vanjske površine.
5. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha
veljati odlok o določitvi poprečne gradbene ce-
ne stanovanj in določitvi odstotka od poprečne
gradbene cene za določitev koristi za razlašče-
no stavbno zemljišče v občini Ormož za leto
1985 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
17/85).
6. Člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 351-5/86
Ormož, dne 25. 6. 1986
Predsednik
skupščine občine Ormož
Milan Ritonja I. r.
178.
Po 12. členu zakona o referendumu in dru-
gih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list
SRS, št. 23/77), 2. odstavku 3. člena zakona o
samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in
b) točki 99. člena statuta občine Ormož (Urad-
ni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25-200/85)
je skupščina občine Ormož na seji zbora kra-
jevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora
dne 25. junija 1986 sprejela
odlok
o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka za
realizacijo programa izgradnje osnovnošolskih
prostorov na območju občine Ormož
1. člen
Spremeni se 10. člen odloka o uvedbi samo-
prispevka za realizacijo programa izgradnje os-
novnošolskih prostorov na območju občine Or-
mož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
16-150/86 in Uradni list SRS, št. 22-1109/86)
tako, da se glasi:
»Sredstva samoprispevka se zbirajo na raču-
nu občine Ormož, št. 52410-842-038-82250
Sredstva samoprispevka za realizacijo progra-
ma izgradnje osnovnošolskih prostorov na ob-
močju občine Ormož.
2. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku ob-
čin Ormož in Ptuj in Uradnem listu SR Slove-
nije, uporablja pa se od I. julija 1986 dalje.
Številka: 014-1/86
Ormož, dne 25. junija 1986
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
Milan RITONJA 1. r.
179.
Na podlagi 128. člena Zakona o osnovni šoli
(Uradni list SRS, št. 5/80), 164. člena Statuta
občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika
Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine
F*tuj na seji Zbora združenega dela. Zbora kra-
jevnih skupnosti, dne 12. junija 1986 ter Druž-
benopolitičnega zbora, dne  11. junija  1986,
.spre/e/.i
SKLEP
o imenovanju delegata družbenopolitične skup-
nosti v Svet Osnovne šole »Bratje Reš« Destrnik
1.
Franc  SIMEONOV,  rojen   14.  novembra
1929 v Zgornjih Vodalah, stanujoč v Vintarov-
cih 53
se imenuje
za delegata družbenopolitične skupnosti v Svet
Osnovne šole »Bratje Reš« Destrnik.
2.
Mandatna doba imenovanega delegata v
svetu osnovne šole traja dve leti.
3.
Naloge delegata družbenopolitične skupno-
sti v svetu osnovne šole določa Statut Osnovne
šole »Bratje Reš« Destrnik.
4.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem
vestniku občin Ormož in Ftuj.
Številka: 020-8/81-1
Datum: 12/6-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Gorazd ŽMAVC, 1. r.
180.
Na podlagi 128. člena Zakona o osnovni šoli
(Uradni list SRS, št. 5/80), 164. člena Statuta
občine Ptuj (Uradni vestnik bočin Ormož in
Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika
Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 10/76), je Skupščina občine
Ptuj na seji Zbora združenega dela. Zbora kra-
jevnih skupnosti, dne 12. junija 1986 ter Druž-
benopolitičnega zbora, dne II. junija 1986,
sprejela
SKLEP
o imenovanju delegata družbenopolitične skup-
nosti v Svet Osnovne šole Hajdina
I.
Jože VRATIČ, rojen 22/8-1924, stanujoč Zg.
Hajdina 61, upokojenec
se imenuje
za delegata družbenopolitične skupnosti v Svet
Osnovne šole Hajdina.
Mandatna doba imenovanega delegata v
svetu osnovne šole traja dve leti.
8 — ZA RAZVEDRILO
10. julij 1986 - TEDNIK
STRAN 116__URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ_' ST. 20
3.
Naloge delegata družbenopolitične skupno-
sti v svetu osnovne šole določa Statut Osnovne
šole Hajdina.
4.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem
vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 022-23/74-1
Datum: 12/6-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Gorazd ŽMAVC, I. r.
181.
Na podlagi 128. člena Zakona o osnovni šoli
(Uradni list SRS, št. 5/80), 164. člena Statuta
občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika
Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 10/76), je Skupščina občine
Ptuj na seji Zbora združenega dela. Zbora kra-
jevnih skupnosti, dne 12. junija 1986 ter Druž-
benopolitičnega zbora, dne 11. junija 1986,
sprejela
SKLEP
o imenovanju delegata družbenopolitične skup-
nosti v Svet Osnovne šole Slajšperk
1.
Marija VUK, medicinska sestra v Zdravstve-
nem centru dr. Jotrča Ptuj-Ormož, TOZD Os-
novno zdravstveno varstvo, stanujoča Maj-
šperk 58,
se imenuje
za delegata družbenopolitične skupnosti v Svet
Osnovne šole Majšperk.
2.
Mandatna doba imenovane delegatke v sve-
tu osnovne šole traja dve leti.
3.
Naloge delegatke družbenopolitične skup-
nosti v svetu osnovne šole določa Statut Osno-
vne šole Majšperk.
4.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem
vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 021-2/82-1
Datum: 12/6-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Gorazd ŽMAVC, I. r.
182.
Na podlagi 128. člena Zakona o osnovni šoli
(Uradni list SRS, št. 5/80), 164. člena Statuta
občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika
Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine
F*tuj na seji Zbora združenega dela. Zbora kra-
jevnih skupnosti, dne 12. junija 1986 ter Druž-
benopolitičnega zbora, dne 11. junija 1986,
sprejela
SKLEP
o imenovanju delegata družbenopolitične skup-
nosti v Svet Osnovne šole Leskovec
1.
Anton ZAGORANSKI, roj. 14. januarja
1944 v Brezovi gori, stanujoč v Zgornjem Le-
skovcu 10 a, se imenuje za delegata družbeno-
politične skupnosti v Svet Osnovne šole Lesko-
vec.
2.
Mandatna doba imenovanega delegata v
svetu osnovne šole traja dve leti.
3.
Naloge delegata družbenopolitične skupno-
sti v svetu osnovne šole določa Statut Osnovne
šole Leskovec.
4.
Ta sklep prične veljati takoj in se objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 020-3/78-1
Datum: 12/6-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Gorazd ŽMAVC, 1. r.
183.
Na podlagi sklepa odbora za individualno komunalno dejavnost pri Samoupravni komunal-
ni skupnosti občine Ptuj z dne 26/6-1986, je delavski svet TOZD Stanovanjski servis v sestavi DO
Komunala, gradbeništvo in promet v razširjeni sestavi z delegati uporabnikov, dne 27/6-1986
sprejel
SKLEP
o višini obračunske cene toplotne energije iz skupnih kurilnic za kurilno sezono 1985/1986
Obračunska cena toplotne energije iz skupnih kurilnic v kurilni sezoni 1985/1986 znaša:
1. Iz kotlarne na Ziherlovi ploščadi: ,
a) stanovanja 157,20 din/mV 12 mesecev
b) za vse poslovne prostore Zdravstvenega centra
Ptuj —Ormož, Doma upokojencev, VVO in trgov-
skega lokala MIP
cena za priključno moč 340,86 din/kw/ 7 mesecev
cena za prevzeto energijo 12.115,75 din/MWh
2. Iz kotlovnice v Trstenjakovi ulic 14—16, Osojnikova 1
a) za vsa stanovanja 208,55 din/mV 12 mesecev
b) za vse poslovne prostore 508,00 din/mV 7 mesecev
c) za vse trgovske lokale 709,20 din/mV 7 mesecev
3. Iz kotlovnice »Rabelčja vas-zahod«
a) za vsa stanovanja 164,00 din/mV 12 mesecev
b) za prostore SŠC »Dušana Kvedra Ptuj
cena za priključno moč 311,14 din/kW/ 7 mesecev
cena za prevzeto energijo 13.227,35 din/MWh
4. Iz kotlovnice Kvedrova 1—5
za stanovanja 156,15 din/m V12 mesecev
Predsednik DS:
Slavko CIGLAR, 1. r.
184.
POROČILO O IZIDU REFERENDUMA
za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofi-
nanciranje programa srednjeročnega plana na
območju Krajevne skupnosti Budina —Brstje
in skupnega programa krajevnih skupnosti me-
sta Ptuj za obdobje 1986—1991, ki je bilo v ne-
deljo, dne 22. junija 1986 na območju krajevne
skupnosti Budina —Brstje.
1. člen
Referendum je razpisala skupščina Krajevne
skupnosti Budina —Brstje na svoji seji, dne
27/5-1986 za celotno območje krajevne skup-
nosti Budina—Brstje.
2. člen
Volilna komisija Krajevne skupnosti Budi-
na Brstje je na podlagi celotnega glasovalne-
ga gradiva preverila zakonitost referenduma in
ugotovila, da je bil postopek za izvedbo refe-
renduma izveden v skladu z Zakonom o refe-
rendumu, da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko
vplivale na izid referenduma.
3. člen
Po ugotovitvi izida je volilna komisija ugoto-
vila, da je izid glasovanja naslednji:
— v glasovalni seznam je bilo vpisanih 758
glasovalcev,
— glasovanja se je udeležilo 719 glasoval-
cev, od tega je glasovalo ZA uvedbo samopri-
spevka 367 glasovalcev
— PROTI uvedbi samoprispevka je glasova-
lo 325 glasovalcev
— neveljavnih glasovnic je bilo 15
— glasovanja seje vzdržalo 12 glasovalcev.
4. člen
Skupno je glasovalo za uvedbo krajevnega
samoprispevka 51,04%. Proti uvedbi krajevne-
ga samoprispevka je glasovalo 45,20 %. Neve-
ljavnih glasovnic je bilo 2,09 %. Ni glasovalo
ali se glasovanja ni udeležilo 1,67%.
Pri ugotavljanju rezultatov niso bili upošte-
vani tisti delovni ljudje m krajani, za katere je
bilo ugotovljeno, da se zaradi dela v tujini ali
zaradi služenja vojaškega roka niso mogli ude-
ležiti glasovanja na referendumu (21. člen Za-
kona o referendumu in o drugih oblikah oseb-
nega izjavljanja. Uradni list SRS, št. 23/77).
Volilna komisija ugotavlja, daje referendum
za uvedbo krajevnega samoprispevka na ob-
močju Krajevne skupnosti Budina —Brstje za
obdobje od 1. julija 1986 do 30. junija 1991
uspel, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih
udeležencev.
Ptuj, 3/7-1986
Predsednik volilne komisije:
Munda Marjan, 1. r.
Član volilne komisije:
Rosic Milenko, 1. r.
Član volilne komisije:
Bezjak Stanko st., 1. r.
Uradni vestnik občin Ormož in Ruj izhaja praviloma en-
krat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prej-
mejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le sku-
paj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Voinjakova
5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC
POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska   i
Časopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.
f EDNIK -10- julij 1986
ŠPORT IN DRUŠTVA - 9
fClub malega nogometa Vitomarci vabi na 4. tradi-
cionalni nočni turnir v malem nogometu, ki bo v so-
lato, 19. julija s pričetkom ob 19. uri na igrišču v Vlto-
marcih
Nagrade:
1. mesto pokal KS (prehodni) in 100.000 din ter pokal v
trajno last.
2. mesto 50.000 din in pokal v trajno last.
3. mesto 30.000 din in pokal v trajno last.
4. mesto nogometna žoga in pokal v trajno last.
prijava za turnir znaša 6.000 din. Vse informacije lahko do-
bite na telefon 797-081, 29-865 ali 302-623.
Vabljeni!
PROGRAM IZLETOV
PLANINSKEGA DRUŠTVA PTUJ V JULIJU
Planinci planinskega društva Ptuj so v tem mesecu že opravili planin-
sko turo Vogel —Rodica—črna prst, ta teden pa poteka poletni tabor s
planinsko šolo v Krnici.
Nadaljni programizletov:
13. julij — avtobusni izlet na Vriič
18.—20. julij — izlet na Jalovec, zbor 18.7. ob 6.30 na železniški
postaji, vodja Marjan Srk in Pavel Horvat
20.-22. julij: izlet na Veliko In Srednjo Ponco zbor 20 7. ob 6.30
na železniški postaji, ogled Mangrtskih jezer, potreben je potni list
20.-22. julij: izlet na Komno—Krnsko jezero—Krn vodja: Franc
Kodela.
1.-3. avgust: predvidoma izpopolnjevanje za vodnike in men-
torje v Kamniikih Alpah — natančnejši dogovor na sestanku mladin-
skih mentorjev in vodnikov 15. julija v društveni pisarni. ^ ^
Nočni turnir
v malem nogometu
športno društvo Turnišče pri Ptuju organizira velik nočni turnir
v malem nogometu, ki bo v petek 25. julija in se bo pričel ob 18. uri.
Prijave bodo sprejemali vse do pričetica turnirja na igrišču pri gradu
Turnišče.
Organizator je za najboljše ekipe pripravil lepe pokale in denar-
ne nagrade v znesku 100 tisoč dinarjev, prav tako pa ne bodo pozabili
na najboljšega strelca in vratarja tega turnirja.
Igralce, enako tudi gledalce, ki bodo prišli na turnir organizator
naproša, da se disciplinirano vedejo, kajti le tako bo lahko turnir ne-
moteno potekal. Za lačna in žejna usta bo poskrbljeno, ob tem pa bo-
ste lahko poslušali prijetno glasbo. Ljubitelji malega nogometa va-
bljeni! ZB
OŠ Tone Žnidarič
tudi letos najboljša!
Komisija za šolski šport ZTKO Ptuj je objavila vrstni red najboljših šolskih
športnih društev osnovnih in srednjih šol za šolsko leto 1985/86. V obeh kate-
gorijah (pri pionirkah in pionirjih) je znova najboljša osnovna šola Tone Žnida-
rič, zato si prizadevna mentorja Branko Turkuš in Heda Kreutz zaslužita iskre-
ne čestitke.
PIONIRJI: I. Tone Žnidarič (129,5 točk), 2. Olga Meglic (102,5), 3. Kidri-
čevo (8), 4. Franc Osojnik (98), 5. Dornava (81,5), 6. Gorišnica (56,5), 7. Juršinci
(47,5), 8. Destrnik (46), 9. Videm (45,5), 10. Podlehnik-Žetale (44) itd. Uvrščenih
je 19 šol.
■ PIONIRKE: 1. Tone Žnidarič (95,5), 2. Olga Meglic (91), 3. Franc Osojnik
(90,5), 4. Destrnik (79), 5. Juršinci (51,5), 6. Cirkulane (46,5), 7. Kidričevo (44,5),
8. Podlehnik-Žetale (44,5), 9. Gorišnica (43), 10. Dornava (36) itd. Uvrščenih je
18 šol.
VSEEKIPNO: 1. Tone Žnidarič (225), 2. Olga Meglic (193,5), 3. Franc
Osojnik (188,5), 4. Kidričevo (142,5), 5. Destrnik (125), 6. Dornava (117,5), 7.
Gorišnica (99,5), 8. Juršinci (99), 9. Podlehnik-Žetale (88,5), 10 Cirkulane (86,5),
11. Videm (75,5), 12. Leskovec (68), 13. Hajdina (64,5), 14. Markovci (56), 15.
Cirkovce (55), 16. Grajena (50), 17. Ivan Spolenak (35,5), 18. Majšperk (34) in
19. Lovrenc (8 točk).
Vrstni red je sestavljen na osnovi dosežkov na občinskih prvenstvih, v pri-
merjavi z letom nazaj pa je z izjemo prvega in ostalih mestih prišlo do precejš-
njih sprememb. V tekmovanju šolskih športnih društev srednjih šol je skupni
zmagovalec srednja družboslovna šola. l.k.
Taroku turnir
ob dnevu borca
Klub malega nogometa Tarok iz Ptuja je na dan borca izvedel
turnir v malem nogometu, ki se ga je pri OŠ Franc Osojnik udeležilo
16 vabljenih ekip. Po razigravanju v štirih skupinah so bili v polfinalu
doseženi naslednji izzidi: Kovinostrugarstvo Golub —Farmerji 1:0 in
KMN Tarok—Klub 13 2:1. V srečanju za tretje mesto je Klub 13 pre-
magal Farmerje z 2:1, v finalu pa KMN Tarok Kovinostrugarstvo Go-
lub s 3:1 po streljanju sedemmetrovk. Za najboljšega vratarja so pro-
glasili Danila Koštomaja iz zmagovalne ekipe, najboljši strelec pa je
bil Stanko Glažar iz ekipe Klub 13 (8 golov). Turnirje minil v lepem
vremenu in ob dobrem obisku gledalcev.
STREUANJE
Zdenka Matjašič ^
najboljša z MK puškoi
Nedavno je bilo v zelo ugod-
nem vremenu izvedeno (v orga-
nizaciji OSZ-Ptuj) občinsko pr-
venstvo z MK (malokalibrskim)
serijskim in standardnim orož-
jem za leto 1986.
Največja udeležba je bila pri
serijski M K puški v trostavu
(3x10 strelov), manjkalo pa je
žal nekaj zelo dobrih strelcev.
Posebno visoki rezultati niso
bili doseženi in to zaradi malo-
številnih vaj (treningov), ki jih je
pogosto preprečilo deževno vre-
me v juniju.
Rezulati: M K ser. puška —
člani:
Ekipe: 1. Kidričevo I 689 kro-
gov; 2. Turnišče I 678 krogov; 3.
Turnišče II 631 krogov; 4. Kidri-
čevo II 589 krogov; 5. Vitomarci
555 krogov; 6. Železničar 535
krogov; 7. MIP 505 krogov; 8.
Opekar 479 krogov; 9. Juršinci
378 krogov. Ostale ekipe so bile
nepopolne
Najboljši posamezniki: 1. Bo-
jan Mihelač (Tur.) 237 krogov; 2.
Albert Frčeč (Kid.) 230 krogov;
3. Jurij Lamot (Kid.) 230 krogov;
4. Gorazd Maloič (Kid.) 229 kro-
gov; 5. Ludvik Pšajd (J. Lacko)
223 krogov.
Najboljši mladinci: 1. Branko
Lenart (Žel.) 217 korgov; 2.
Branko Rojs (Vit.) 164 krogov; 3.
Anton Ciglarič (Jurš.) 154 kro-
gov itd.
Vse člane pa je prekosila edina
tekmovalka-članica Zdenka Mat-
jašič z 241 krogi, ki se bo tudi le-
tos gotovo borila za najboljšo
strelko Slovenije in Jugoslavije.
Edini tekmovalec s standardno
puško Davor Fabčič (J. Lacko) je
nastreljal 235 krogov.
Pištola DRULOV: Ekipno je
zmagala ekipa Kidričevo s 578
krogi. Najboljši posamezniki: 1.
Stanko Pulko (Tur.) 238 krogov;
2. Ivo Baklan (J. Lacko) 222 kro-
gov; 3. Jurij Lamot (Kid.) 218
krogov itd.
Pištola proste izbire: 1. Slavko
Ivanovič (J. Lacko) 247 krogov;
2. Slavko Gole (J. Lacko); 3. Mi-
loš Lazič (J. Lacko) 243 krogov
itd.
Republiško normo je doseglo
9 strelcev. Ti se bodo v mesecu
juliju in avgustu pripravljali za
prvenstvo Slovenije, ki bo v za-
četku septembra v Ljubljani. Že-
limo jim mnogo uspeha.
Ptujčani
na finalu
dvojic
v kegljaški ekipi ptujske Dra-
ve so odlični posamezniki, za ka-
tere lahko rečemo, da bi bili v pr-
vi postavi v ekipah, ki tekmujejo
v mnogo kakovostnejši konku-
renci. V domači ekipi sta trenut-
no Špehonja in Šeruga, ki sta na-
stopila v finalu dvojic KD Mari-
bor. Po odličnih nastopih sta se
že veselila velikega republiškega
finala v Ljubljani. Žal pa so tik
pred zadnjim nastopom Špeho-
nji »odpovedali« ligamenti. Za-
menjal ga je nepripravljeni llič,
ki pa je dosegel prenizek rezultat
za nastope pri končnih obraču-
nih. Moramo poudariti, da sta
imela Šeruga in Špehonja po
sedmih nastopih povprečje 844
podrtih kegljev in da sta od 40
nastopajočih parov zasedla 8.
mesto. Za debitante v tovrstni
konkurenci je to zelo dober re-
zultat. Na tekmovanje posamez-
nikov se je uvrstil Šeruga.
S. Vičar
KLUB ZDRAVUENIH ALKOHOLIKOV
DRUŽINSKI PIKNIK
Alkoholizem je v našem oko-
lju še vedno zelo prisoten in
predstavlja ogromno problemov,
ki škodujejo skupnim naporom
za naš razvoj, posebno pa obre-
menjujejo človeka samega in nje-
govo družino.
Pa vendar je v naši sredini
mnogo ljudi, ki so se odločili, da
ne bodo več uživali alkoholnih
pijač. To so zdravljenci, ki se
skupno s svojimi družinskimi
•ilani združujejo v klubih zdra-
vljenih alkoholikov.
Tudi v Ptuju imamo močan
klub ZA, čez 50 je zdravljencev
m ob njih mnogo svojcev. Tu so
tlanes dobri delavci, pridni oče-
^e ali matere, nasmejani, saj so
premagali velikega sovražnika —
-ALKOHOL. Ne posedamo samo
"a sestankih, o ne! Prirejamo
Oglede kulturnih predstav, se
medsebojno obiskujemo, plani-
larimo, organziramo piknike, iz-
'^te, se udeležujemo skupščin
drugih AL klubov itd.
V nedeljo, 29. junija, smo na
povabilo priznanega, mednarod-
nega  strokovnjaka,  čudovitega
človeka, dr. Pavao Brajše, odšli v
Sanjske dvore pri Varaždinu na
veliki družinski piknik. Naši
zdravljenci so se odlično organi-
zirali. Z avtobusom in osebnimi
vozili smo prišli v Zavrč. Sprem-
ljali so nas naši trije požrtvovalni
terapevti, vodila nas je dr. Iveti-
čeva. V Zavrču nas je toplo spre-
jela družina našega zdravljenca
in nas pogostila. V njegovem no-
vem domu je sedaj vse lepše in
prijetneje, saj več ne gospoduje
kralj alkohol. In potem smo se
vsi prepeljali do cilja.
Banjski dvori! Nikoli še nisem
bila tam. Sprejela nas je skupina
ljudi, glasba, odprta srca. Prekra-
sna okolica me je dobesedno
očarala. Ogromna častitljiva dre-
vesa so nam zašumela v pozdrav.
Pod njihovimi krošnjami pa je
bilo živahno — vsega je bilo veli-
ko: veselja, iger, glasbe, dobrot z
žara, pa sijajnih specialitet prid-
nih gospodinj, ki so svojo kulina-
riko razgrnile na skupno mizo.
Kdor še ni bil v naši sredini ob
takih prilikah, si ne more pred-
stavljati, kako se znamo zabava-
ti. Dobra volja je v treznosti do-
ma! Takrat človek ve, kaj sme in
česa ne sme narediti ali govoriti.
Pozdravnih besed po zvočniku
je bilo kar veliko. Tudi snemanje
(video) se je kar vrstilo. Vsi tera-
pevti so imeli .krajši posvet, mi
pa smo pozneje videli tudi film o
družinski terapiji zdravljenja al-
koholizma, pa tudi sebe smo sli-
šali in videli pri igri in delu ob
skupni mizi.
Popoldne nas je malce zmotil
dež, pa smo se nekoliko prej vr-
nili domov, kot smo nameravali.
Čudoviti vtisi pa so ostali. Lepo
je spoznati ljudi, ki so trezni, ki
so za svoje novo življenje veliko
žrtvovali. Prehodili so težko pot
iz blatnega brezna, kamor jih je
potlačilo čezmerno uživanje al-
kohola, do treznega, zdravega
vedrega človeka, dobrega družin-
skega člana in spoštovanega de-
lavca v naši družbi.
Člani kluba
.ALKOHOLA
ZDRAVLJENIH
KOV PTUJ    .
Ustanovljeno športno društvo »Tarok«
^ krajevni skupnosti Boris Ziherl v Ptuju je že v
^^četku letošnjega leta skupina občanov ustanovi-'
športno društvo, ki so mu nadeli ime »Tarok«.
^^Prav izhaja to ime iz igre s kartami, pa so si zav-
člani v svojem programu zastavili številne
športne naloge. Na ustanovnem občnem zboru, ki
'^'l 10. januarja, so v svoje dokumente med dru-
^'^ zapisali, da bodo razvijali samoupravne odno-
v društvu in na celotnem področju telesne kul-
.""■e; da bodo s svojimi člani sodelovali na raznih
Portnih tekmovanjih in prireditvah; da bodo so-
delovali tudi,z ostalimi društvi viobčini in izven
nje ter pripravljali in organizirali razna športno-re-
kreativna tekmovanja in srečanja.
Tako do sedaj aktivno delujejo že šahovska sek-
cija in Klub malega nogometa, ki je pred ustano-
vitvijo športnega društva Tai;ok kot ekipa sodelo-
val na raznih tekmovanjih že okoli 6 let. Trenutno
sodelujejo v slovenskem revialnem pokalu, kjer so
po drugem turnirju bili prvi z 22,5 točkami. Na no-
voletnem turnirju v Mariboru pa so od 164 ekip
dosegli odlično deveto mesto.
Še o »tekmi
stoletja«
Poročilo o poteku in izzidu tekme med zlato selekcijo
Nedeljskega in družbeno političnimi delavci občine Ptuj smo
objavili že v prejšnji številki. Tokrat si oglejmo še nekaj zani-
mivih prizorov s tega »srečanja stoletja«.
Ptujčani so Tofova vrata večkrat »močno« ogrozili, a je k sreči
zmeraj bilo tako, da gola ni in ni hotelo biti. Tof je za to bil
strelcem izdatno hvaležen.
Tekmo je ves čas diktiral znani nogometaš Brane Oblak.
Med odmorom se je prileglo hladno mleko, pa ne samo zaradi
žeje, ampak tudi zaradi tega ker je v ozadju nekdo vzkliknil:
»Mleko je piče, štp jača mišice!«
Gledalci — pa tudi nogometaši po vsej verjetnosti — so si med
odmori mirno odpočili utrujene oči ob pogledih na dekleta sku-
pine KRIK iz Ljubljane.
Ne glede na izzid tekme so vsi nastopajoči ob koncu sklenili svoj
lik vtisniti v spomin na skupnem »gasilskem« posnetku.
Fotografije: M. Ozmes
10 - ZA RAZVEDRILO
10. julij 1986 -
TEDNIK
TEDNIK -10- julij 1986
OGLASI iN OBJAVE - 11
Hotel spet galerija
o slikarski koloniji ljubiteljskih slikarjev sicer obširno poročamo
v prispevku mentorice — umetnostne zgodovinarke dr. Štefke Coblje-
ve, dodamo naj le, da je razstava odprta v jedilnici hotela Poetovio v
Ptuju in da bo na ogled do konca meseca julija.
mš
Tudi letos bogata slikarska bera kolonije Gorca '86.
Foto: L. Kotar
Lovski jubilej v Juršincih
člani lovske družine Juršinci so v nedeljo zaokrožili štiri desetle-
tja skrbi za gojitev in odstrel divjadi ter zlasti v zadnjem desetletju tu-
di za zdravo in čisto okolje. O razvoju drušine je govoril njen stareši-
na Štefan Gačnik, v imenu zveze lovskih družin Ptuj pa jim je čestital
ob jubileju Milan Trafela, predsednik njenega izvršnega odbora. Pri-
reditev je bila tudi v znamenju praznika borcev.
Listino o častnem članstvu LD Juršinci so prejeli njeni ustanovni
člani Janez Pignar, Štefan Gačnik st., Maks Raušl, Anton Horvat in
Franc Meznarič. Zlate plakete te družine pa so prejeli Zveza lovskih
družin Ptuj, krajevna skupnost Juršinci, Milan Kneževič, Janez Ko-
stanjevec, Milan Trafela, Janko Matjašič, Štefan Gačnik st., Štefan
Gačnik ml., Anton Horvat, Alojz Ljubeč, Franc Meznarič, Janez Pi-
gnar, Maks Raušl, Martin Slodnjak in Simon Toplak. Podelili so še
več drugih priznanj.
Na proslavi so nastopili lovski rogisti iz Pomurja in mladi iz Jur-
šinc, v močnem vetru pa je bil atraktiven tudi doskok ptujskih padal-
cev.
V zabavnem delu sporeda je zavrtel lovce in ljubitelje zelene bra-
tovščine ansambel Rž, nekaj okroglih pa jim je povedal tudi Vinko Ši-
mek - Jaka Šraufciger. B^^^ji,^ .„ p^^netek: JOS
Zbor juršinskih lovcev ob nedeljski proslavi 40-letnice.
V prvi etapi bodo na novo postavili zid
foto: L. Kotar i
Odpravljajo ozko grlo
Dolgo pričakovana in napovedana preureditev Volkmerjeve ce-
ste od Potrčeve do Panonske se je v torek, 8. julija, le pričela. Dela
bodo izvajali delavci TOZD Nizke gradnje, ki so se tudi obvezali, da
jih bodo zaključili do 30. avgusta. Kot je povedal Andrej Zelenik,
operativni vodja del, bo zid, ki je bil v začetku sporen, iz montažni
elementov, kar bo izgradnjo pocenilo za 310 tisoč dinarjev        MG
ŽETEV '86
Sredi tedna naj bi po vseh za-
družnih enotah pričeli prevzema-
ti pšenico, seveda manjše količi-
ne, to pa pomeni tudi uradni za-
četek žetve. Vreme je z dežjem za
dan ali dva premaknilo začetek
žetve in tako lahko pravi naval
na prevzemna mesta pričakuje-
mo konec tedna ali v prihodnjem
tednu. Tudi letos bo osrednje
prevzemno mesto za večje količi-
ne pšenice v tovarni močnih kr-
mil v Dražencih, kjer je tudi su-
šilnica. Poleg tega bodo količine
1,5 do 2 ton pšenice sprejemali
še v Koroščevem mlinu v Zabov-
cih.
Tudi v zasebnem kmetijstvu je
toliko kombajnov, da bo žetev
opravljena v 10 do 14 dneh. Na
sestanku s kombajnisti so se do-
govorili, da bo cena kombajnira-
nja 22 tisoč dinarjev na hektar,
če ni posevek preveč zapleveljen.
Sicer lahko postavijo kombajni-
sti nekoliko višjo ceno. Znana je
tudi cena pšenice in sicer 70, 69
in 68 dinarjev, odvisno od razre-
da. Pri nas je največ drugora-
zredne pšenice, ki velja torej 69
dinarjev, z upoštevanjem vseh
premij in regresov pa bo dosegla
ceno 85 dinarjev.
Ker je sušenje pšenice razme-
roma drago, največji del tega de-
la opravi sonce, z žetvijo torej ne
kaže hiteti. Če bo v zrnju 18 ali
19 odstotkov vlage, bo lastnik
plačal kar 4.30 dinarja za kilo-
gram, za vsaki nadaljnji odstotek
vlage pa novih 80 par za kilo-
gram sušene pšenice. Sušenje
pšenice do in z 15 odstotki vlage
pa bo za pridelovalca brezpla-
čno. Pridelovalci bodo dobili
plačilo tudi za prevoz zrnja do
prevzemnega mesta na zadruž-
nih enotah 50 par za kilogram.
Za prevoz v silos ali skladišče pa
do 15 kilometrov 1,50 dinarja za
kilogram, za prevoz na razdalji
15 do 30 kilometrov 2,20 dinarja,
od 30 do 60 kilometrov 2,70 di-
narja in za prevoz nad 60 kilo-
metrov 3,80 dinarja za kilogram
bruto teže.
JB
To soboto in nedeljo gremo na Polenšak!
Iz polenškega turističnega doma se že kadi, je
veselo povedala Mimica Šegula, ko smo jo v pone-
deljek vprašali, kako potekajo priprave na 23.
praznik žetve in nekoliko mlajšo razstavo kruha in
pogač. Otvoritvena slovesnost bo v soboto, 12. ju-
lija ob 16. uri, ko bodo tudi odprli razstavo kruha
in pogač ter orodij. Zatem bodo nastopile predice.
Mladi bodo tekmovali v hoji s hoduljami, v soboto
pa bo vozil še prieški avtobus.
Osredrija prireditev v nedeljo, 13. julija, bodo
Delovne in Kompasove igre, ki se bodo pričela ob
14. uri in v katerih se bodo pomerili člani TD Ver-
žej in TD Polenšak. Ob 16. uri bodo tekmovale ža-
njice in sicer iz Spodnje Ščavnice, Cirkovc, Ormo-
ža in Polenšaka. Nastopili bodo tudi mlatiči s cep-
ci, nekar bodo ob 18. uri podelili priznanja naj-
boljšim.
Za veselo razpoloženje bo tokrat skrbel ansam-
bel Mavrica. MG
Za varnejše počitnice
Otroški živžav se je preselil iz
šolskih hodnikov v naravo, na
igrišče, v kopališča, pa seveda tu-
di na ulice in ceste. Šolske torbe
bodo dva meseda samevale, nji-
hovi lastniki pa bodo prepuščeni
počitniškemu razpoloženju in
razigranosti. A ne v celoti, kajti
vsak mora vedeti, da lahko tak-
šno veselje in brezbrižnost v tre-
nutku zagreni nepremišljen ko-
rak na cesti ali ob njej.
V naši republiki umre vsako
leto za posledicami prometnih
nesreč za cela dva razreda otrok
več sto pa je ranjenih. Med njimi
jih veliko ostane invalidnih za
vse življenje. Žal se starši in
skrbniki premalo zavedajo kako
pomembno je njihovo sodelova-
nje in predvsem osebni zgled pri
prometni osveščenosti otrok.
Svet za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu pri SO Ptuj,
posveča tej, najmanj zaščiteni in
najbolj ogroženi kategoriji udele-
žencev v prometu izredno veliko
pozornosti. Številnim preventiv-
nim akcijam, ki jih izvajajo skozi
vse leto so v začetku maja dodali
še posebno akcijo za zagotovitev
večje varnosti otrok ob koncu
šolskega leta in med počitnicami.
Vsem osnovnim šolam so posre-
dovali dopis s priporočili in na-
logami, da bi akcija rodila želje-
ne sadove. Svojo dolžnost in na-
logo so storili tudi učitelji, saj so
skozi vse leto vzgajali tudi v pro-
metno-preventivnem smislu zad-
nji mesec pa so se lotili še dodat-
ne prometne vzgoje. Ponekod so
na šolah analizirali stanje pro-
metne varnosti svojih učencev,
na roditeljskih sestankih pa so
na vse nevarnosti in nepravilno
obnašanje opozorili starše. Zad-
nji teden so po šolah opravljali
še kolesarske izpite, blizu 5.000
učencem pa so izročili tudi pri-
borjene prometne značke.
Vse bi bilo lepo in prav, če bi
se vsak otrok ravnal po navodi-
lih in pridobljem znanju o pro-
metni varnosti. Nesreč skorajda
ne bi smelo biti. Žal pa po njiho-
vi varnosti segajo tudi ostali ude-
leženci v prometu, predvsem
vozniki, ki so v prevladujoči ve-
čini tudi sami starši.
Nenehno opozarjamo na brez-
brižno vedenje mladih cestnih
pogumnežev, ki včasih sega že v
skrajnost, zato je treba opozoriti
tudi voznike motornih vozil, ki
se včasih obnašajo kot da bi bili
na cesti sami. Vsem staršem pa
polagamo na srce: opozoril ni ni-
koli dovolj. Zato ponovno spom-
nite svojega otroka kako se je
treba obnašati na cesti, kako je
treba hoditi po pločniku ali ob
cesti na levi strani v smeri hoje,
kako prečkati cesto; da je to mo-
žno storiti le na označenih pre-
hodih ali semaforjih. Prav je tu-
di, da preverite če otrok zna rea-
girati na posamezno barvo sema-
forja, kajti ko boste odšli na od-
dih bo vaš otrok prav gotovo iz-
postavljen takšnim in podobnim
preizkušnjam. Posebno pozor-
nost pa namenite vašim mladim
kolesarjem in seveda še danes
preverite ali je na kolesu vse
brezhibno, kajti tudi od tega je
odvisno kako varna bo vožnja
vašega otroka.
Naj ob koncu opozorimo še na
stare rane, na črne točke, oziro-
ma na tiste dele cest in križišč,
kjer v naši okolici prihaja najpo-
gosteje do težjih prometnih ne-
sreč. V Ptuju je na prvem mestu
Potrčeva cesta, kjer vozniki pre-
pogosto pozabljajo na omejitev
hitrosti. Zadnja leta se je tej toč-
ki priključilo še križišče ulice 5.
prekomorske brigade v smeri
proti Arbajterjevi ulici. Izven
mesta je zelo nevaren odsek re-
gionalne ceste proti Budini in
Spuhlji, ter prek dravskega mo-
stu proti Zagrebški in Maribor-
ski cesti. Še posebej so ti odseki
nevarni za pešce in kolesarje, saj
tod ni pločnikov in kolesarskih
stez.
Sicer pa nevarnost za nesrečo
obstaja kjerkoli na cesti, zato po-
novno poudarjamo: svoje otroke
smo dolžni nenehno opozarjati
in jim vcepljati v glavo pravila,
kajti — po toči zvoniti je prepo-
zno. Navsezadnje pa naj velja re-
sno opozorilo tudi vsem ostalim
udeležencem v prometu, še pose-
bej  voznikom  motornih  vozil.
Počitnice so, ko je otroška razi-
granost še bolj izrazita. Vozite
zato bolj zbrano in previdno, ter
predvsem ne prehitro. Tako bo
bolje za vse nas.
M. Ozmec
Borce brigad, ustanovljenih v ZSSR, vabimo na
zbor in podelitev domicila
v soboto, dne 19. julija, z začetkom ob 9. uri na razstavi-
šču Golovec v Celju.
Na zboru bodo prejeli borci spominske zlate medalje, nato
bo prevzela celjska občina domicil nad našimi brigadami,
odprta bo razstava brigadnih dokumentov, nato pa se bo
razvilo prijetno tovariško srečanje borcev.
Na svidenje v Celju!
Skupnost brigad,
ustanovljenih v ZSSR
ZMDA SLOVENSKE GORICE
Na delu druga izmena
brigadirjev
v petek, 4. julija je končala z delom prva izmena brigdirjev
ZMDA Slovenske gorice 86. Na trasi pri Benediktu v občini Lenart so
izkopali natanko 5.531 m jarka za vodovod, cevi položili in obtežilj
ter prek 5.000 m jarka tudi nazaj zasuli. Glede na to, da so imeli štirj
in pol dneve dežja je izpolnjen in presežen plan dela pohvale vreden,
V tem času so brigadirji opravili kar 14.784 efektivnih delavnih ur, v
petek popoldne pa so odpotovali nazaj v Gradačac, v Kragujevac, pg
v Novi Sad ter v Šmarje pri Jelšah.
V nedeljo, 6. julija pa so v naselje akcije v Dornavo prispeli že
brigadirji druge izmene, ki so združeni v petih brigadah in sicer: — v
brigadi Peter Biškup-Veno iz Bjelovarja, — v MDB 10. julij iz Prnja-
vora, v MDB Titovi štipendisti iz univerzitetne konference Beograd,
MDB dr. France Prešern — to je pionirska brigada iz gorenjskih ob!
čin, ki jo organizira OK ZSMS Skofja Loka, MDB Milenko Kneževič
iz Slovenskih Konjic ter posebna specializirana brigada Rdečega kri-
ža Slovenije. Skupaj je v prvi izmeni 147 brigadirjev, pričakujejo pa še
prihod posameznikov, ki so bili zaradi izpitov zadržani.
V drugi izmeni brigadirji nadaljujejo z delom na trasi pri Bene-
diktu, kjer so najprej jarek zasuli do konca, nato pa so pričeli z izko-
pom novega odseka na tem območju. M. Ozmec
Za TGA 32 milijonov
dolarjev
Projekt modernizacije proizvodnje primarnega aluminija v
TGA Kidričevo je v ponedeljek, 7. julija dobil tudi trdnejšo finan-
čno podlago, saj so v Ljubljani podpisali s predstavniki mednarod-
ne finančne korporacije (MFC) posojilno pogodbo za 32 milijonov
dolarjev. S tem kreditom bodo v TGA povečali proizvodnjo pri-
marnega aluminija od sedanjih 45 tisoč na 70 tisoč ton letno, pri
tem pa bodo na tono aluminija porabili 20 odstotkov manj elektri-
čne energije.
-OM
Popravilo kristala in
porcelana
Kristalna posoda predstavlja dandanes že pravo bogastvo in ne-
prijetno je, če se kozarec, vaza ali karkoli kristalnega poškoduje. Že
odkrhnjen rob je dovolj, da servis ni popoln. V teh dneh se vam ponu-
ja rešitev teh problemov v prodajalni Steklo-porcelan na Slovenskem
trgu. Do 19. julija vas namreč tam pričakuje mojster Jovo Tišma iz
Rogaške Slatine, ki s pomočjo strojev in spretnih rok dela prave čude-
že iz poškodovanih kristalnih in porcelanskih predmetov. Najprej je
svojo spretnost dokazal na nekaj okrušenih kozarcih v prodajalni in
po njegovem posegu so bili popravljeni kozarci na las podobni osta-
lim. Tudi iz raznih steklenic in ostalih steklenih posod vam izdela li-
čno vazico, pepelnik, kozarce in podobno. Sicer pa obiščite ga sami in
se prepričajte! jB
Jovo Tišma pri delu v prodajalni Steklo-porcelan
ČRNA KRONIKA
v tednu od 1. do vključno 8. julija so miličniki postaje milice Ptuj in
oddelkov posredovali v štirih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili dve
hudi in eno lažjo telesno poškodbo. Vzroki nesreč so bili neprimerna hi-
trost in izsiljevanje prednosti, materialna škoda na vozilih pa je ocenjena
na okoli 300 tisočakov.
TRČIL V KOLESARJA IN PO-
BEGNIL
Do hude nezgode je prišlo v
torek, 1. julija ob 19.45 na mostu
čez Dravo v Ptuju. Kolesar Alojz
Janžekovič (66) iz Trubarjeve uli-
ce v Ptuju se je peljal proti cen-
tru Ptuja. Pred prometnim pa-
som za razvrstitev proti Trgu
svobode je nakazal, da zavija v
levo, takrat pa je za njim pripe-
ljal voznik osebnega avtomobila
Marijan Kajnih (40) iz Rajčeve
ulice v Ptuju. Zaradi pretesnega
prehitevanja je kolesarja zbil po
cestišču, da je ta obležal hudo
poškodovan, sam pa je odpeljal
z nezmanjšano hitrostjo naprej.
S pomočjo občana so miličniki
pobeglega voznika hitro izsledili.
VOZIL PREHITRO
V soboto, 5. julija okoli 14. ure
je prišlo do nezgode v mlinski
ulici v F*tuju. Voznik osebnega
avtomobila Stanko Zajko iz
Mestnega vrha je zelo hitro vozil
od Zadružnega trga proti Aleji
bratstva in enotnosti. Zaradi pre-
velike hitrosti je v ostrem levem
ovinku v Mlinski ulici zapeljal v
levo in trčil v osebni avtomobil
Branka Drevenška iz Ptuja. Pri
tem je dobila hude poškodbe so-
potnica v Zajkovem avtomobilu,
Katarina Zajko, lažje pa sopotni-
ca v Drevenškovem avtomobilu
Lidija Drevenšek.
-OM
ZADEL MOTORISTA
V petek okoli poldneva je Ivan
Zavec iz Trnovske vasi vozil z
osebnim avtomobilom od Krče-
vine proti Vurberku. Zaradi ko-
tanjaste ceste je vozil bolj po levi
strani cestišča. V ovinku mu je
pripeljal nasproti na kolesu z
motorjem Jože Zelenik iz Krčevi-
ne. Čeprav je Zavec takoj zavil
nazaj na svojo stran cestišča, je
prišlo do trčenja. Pri tem je mo-
torist dobil hude telesne poškod-
be in so ga prepeljali v ptujsko
bolnišnico.
Z NOŽEM V STEGNO
Zgodilo se je prejšnji ponede-
ljek pozno zvečer. V Aškerčevi
ulici na Ptuju je prišlo do prepira
in nato do pretepa med V. H. iz
Ptuja in P. V. iz Kidričevega.
Med pretepom je V. H. z nožem
zabodel P. V. v stegno in ga huje
ranil. Odpeljali so ga na zdra-
vljenje v ptujsko bolnišnico.
POŽAR IZ TELEVIZORJA
V nedeljo zvečer okoli 20. ure
je izbruhnil požar v stanovanjski
hiši Vlada Žemljica iz Ptuja.
Mož je vključil televizor in odšel
na d\orišče pomagat ženi. Med-
tem se je televizijski sprejemnik
vžgal. Ogenj se je razširil, zgore-
lo je ostrešje in del pohištva.
Škodo cenijo na okoli 5 milijo-
nov dinarjev. pp
osebna kronika
Rodile so:
Majda Bauman, Lovrenc 127
— dečka; Milica Kukec, Cve-
tkovci 20 — Nino; Vera Roz-
man, Ormož, Kerenčičev trg 3 —
Matjaža; Mojca Rakuša, Lit-
meric 46 — deklico; Martina
Turk, Ul. B. Kraigherja 22 -
Anjo; Ivanka Cimerman, Or-
mož, Dolga lesa II — Marka;
Sonja Jeromel, Volkmerjeva 24
— Ivo; Slavica Škrinjar, Turški
vrh 14 — Petro; Silva Cof, Go-
mila 11 — Jasmino; Terezija Vi-
dovič, Selška cesta 52 — Eveli-
no; Emica Mohorko, Potrčeva
23 — Biserko; Dragica Vrbančič,
Prvenci 6/b — Ksenijo; Jožica
Gomzi, Novinci 49 — Mateja;
Dragica Dobnik, Sp. Hajdina 31
— Tomaža; Biserka Štrucl, Sod-
nice 3 — Suzano; Ema Šamperl,
Derbetinci 32 — Damjana; Olga
Strelec, Prvenci 21 deklico;
Marica Junger, Pobrežje 169 —
dečka; Matilda Gojkošek, Po-
brežje 38 — deklico; Suzana
Vaupotič, Trdinova 4 — Saša;
Marjana Kojzer, Cirkovce 60/a
— Tino;.
Poroke:
Stanislav Sojč, Šikole 58 in
Slavica Šegula, Cukovci 3; Bran-
ko Koren, Jurčičeva 8 in Irena
Toš, Vitomarci 41/a; Aleš Ga-
šparič, Ljubljana, Verovškova 45
in Ina Vrečko. Osterčeva 6; An-
ton Vuzem, Čakovec, S. Maleka
l/II in Marija Lebar, Bevkova 6;
Milan Kozak, Beltinci, Pot ob
Črncu 24 in Marija Mere, Repiš-
če 42.
Umrli so:
Terezija Mlakar, Oplotnica,
Prihova 15, roj. 1902, umrla 2. ju-
lija 1986; Ana Plavčak, Žetale
40, roj. 1940, umda 5. julija 1986.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsl(o dejavnost RADIO-
TEDNIK 62250 Ruj, Voinjalco-
va 5, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor in glavni urednik
Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehni-
čni urednik Štefan Puinik,
novinarji: Jože Bračič, Ivo
Ciani, Nevenka Dobljekar,
Majda Goznik, Martin Ozmec
in Marjan šneberger. Uredni-
štvo in uprava Radio-Tednik,
telefon (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 3.000 dinarjev, za tuji-
no 4.200 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti-
ska ČOP Večer Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčeva-
nju proizvodov in storitev v
prometu je TEDNIK uvrščen
med proizvode, za katere se
ne plačuje temeljni davek od
prometa proizvodov.
občin Ormož in Ptuj     | vu issn
Leto: XXIII Ptuj, dne 4. septembra 1986 Številka: 26
VSEBINA:
225. Podatki o rasti sredstev za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu
občine Ormož v obdobju januar—junij 1986 in ocena o rasti osebnih
dohodkov za obdobje januar—september 1986
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
226. Podatki o doseženi rasti sredstev za osebne dohodke delavcev v gospo-
darstvu občine Ptuj v letu 1985 in v obdobju januar—junij 1986 ter
ocena rasti za obdobje januar—september 1986
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
227. Spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi
Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj
ORGANIZACIJE POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA
228. Sklep o višini cen komunalnih storitev
229. Splošni pogoji za dobavo toplotne energije iz vročevodnega oz. toplo-
vodnega omrežja v občini Ptuj
225.
Izvršni svet občine Ormož na osnovi 138.
člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) objavlja
podatke
o rasti sredstev za osebne dohodke delavcev v
gospodarstvu občine Ormož v obdobju januar
— junij 1986, ter oceno o rasti osebnih dohod-
kov za obdobje januar — september 1986.
1. Izvršni svet skupščine občine Ormož ugo-
tavlja, da je bila rast sredstev za osebne dohod-
ke v gospodarstvu občine Ormož v obdobju I.
I. 1986 do 30. 6. 1986 v primerjavi s 1/2 sred-
stev za osebne dohodke, razporejenih v letu
1985, 69,9%.
2. Rast razporejenih sredstev za osebne do-
hodke na delavca v gospodarstvu je v obdobju
januar — junij 1986 v primerjavi s poprečnimi
osebnimi dohodki, na delavca v letu 1985 bila
72,5 %.
3. Izvršni svet SO ocenjuje, da bo rast sred-
stev za osebne dohodke v gospodarstvu občine
Ormož v obdobju januar — september 1986 v
primerjavi s 3/4 sredstev za osebne dohodke,
razporejenih v letu 1985, v masi 83,5 % in po-
prečno na delavca 85,0 %.
4. Podatki o rasti osebnih dohodkov v go-
spodarstvu se objavijo v Uradnem vestniku ob-
čin Ormož in Ptuj.
Številka: 113-22/82
Datum: 31. 7. 1986
PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ
Miroslav TRAMSEK 1. r.
226.
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj je na os-
novi 199. člena statuta občine Ptuj (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82)
objavlja
PODATKE
o doseženi rasti sredstev za osebne dohodke de-
lavcev v gospodarstvu občine Ptuj v letu 1985 in
v obdobju januar—junij 1986 ter oceno rasti za
obdobje januar—september 1986
1. Izvršni svet Skupščine občine Ptuj ugota-
vlja, da je bila rast razporejenih sredstev za
osebne dohodke delavcev v gospodarstvu obči-
ne v letu 1985 v primerjavi z letom 1984,
101,8%
2. Rast razporejenih sredstev za osebne do-
hodke delavcev v gospodarstvu v obdobju ja-
nuar—junij 1986 v primerjavi z enakim obdob-
jem leta 1985 je bila 122,1 %.
3. Možna rast razporejenih sredstev za oseb-
ne dohodke delavcev v gospodarstvu v obdob-
ju januar—junij 1986 v primerjavi z 1/2 razpo-
rejenih sredstev v letu 1985 je bila 67,0 %.
4. Izvršni svet ocenjuje, da bo rast sredstev
za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu
občine v obdobju januar—september 1986 v
primerjavi z 3/4 razporejenih sredstev v letu
1985 okrog 72%.
Št.: 428-1/84-2
Dne: 27/8-1986
PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SO PTUJ
Jože Botolin 1. r.
227.
Na podlagi 13. Zakona o komunalnih dejav-
nostih (Uradni list SRS št. 8/82) sklenemo de-
lavci, delovni ljudje in občani, organizirani v
temeljnih organizacijah združenega dela in de-
lovnih skupnostih ter delovni ljudje in občani
v krajevnih skupnostih, kot uporabniki komu-
nalnih storitev in delavci organizirani v temelj-
nih organizacijah združenega dela in delovnih
skupnostih, ki opravljajo komunalne dejavno-
sti, kot izvajalci, naslednje
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O
USTANOVITVI SAMOUPRAVNE
KOMUNALNE SKUPNOSTI OBČINE
PTUJ
1. člen
V Samoupravnem sporazumu o ustanovitvi
samoupravne komunalne skupnosti občine
Ptuj (Uradni Vestnik občin Ormož in Ptuj št.
7/84) se drugi in tretji odstavek 26. člena spre-
menita in glasita:
Zbor uporabnikov šteje 65 delegatskih mest.
Zbor izvajalcev šteje 11 delegatskih mest.
2. člen
V 27. členu se v prvem odstavku spremeni
druga alineja, ki glasi:
— delovni ljudje in občani v krajevnih skup-
nostih 35 delegatov.
3. člen
V 28. členu se v prvem odstavku spremeni
prva alineja, ki glasi:
— delavci komunalnih organizacij združene-
ga dela in organizacij združenega dela, ki opra-
vljajo komunalne dejavnosti na območju ko-
munalne skupnosti 11 delegatov.
4. člen
V prvem odstavku 42. člena se točka 5. črta.
5. člen
Člen 47. in člen 70. prenehata veljati.
6. člen
Spremembe in dopolnitve samoupravnega
sporazuma se objavijo v Uradnem Vestniku
občin Ormož in Ptuj.
Ptuj, dne 30. julija 1986
Ustanovitelji
228.
Na podlagi Družbenega dogovora o skupnih
izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih sto-
ritev v letu 1986 in 20. člena Pravilnika o nači-
nu oblikovanja cen proizvoda in storitev v
TOZD Vodovod in kanalizacija in v TOZD
Komunalni servisi, sta razširjena delavska sve-
ta TOZD Vodovod in kanalizacija in TOZD
Komunalni servisi na seji dne 2. 9. 1986 po
predhodnem soglasju Samoupravne komunal-
ne skupnosti občine Ptuj sprejela
SKLEP
o višini cen komunalnih storitev
S tem sklepom se določijo cene vode, kanal-
ščine in odvoza odpadkov.
2.
Cene komunalnih storitev iz 1. točke tega
sklepa so:
A. VODA (cena za m^
1. gospodinjstva
100,00 din
2. ostali porabniki
170,00 din
Ob ceni vode pod 1. se doda 10,00 din in
pod 2. 170,00 din za zagotavljanje sredstev
za obveznosti iz naslova varovanja vodnih
virov in kontrolo kvalitete vode.
Ob ceni vode za gospodinjstva in za usta-
nove se doda vodni prispevek v višini 3,25
din/m\___________---------
STRAN 174
URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ
ŠT. 26
B. KANALŠČINA
L za vse uporabnike
29,75 din/m'
Ob ceni se zbirajo sredstva za razširjeno re-
produkcijo v višini 30 % cene za enostavno
reprodukcijo, t. j. 8,93 din/m\
C. ODVOZ ODPADKOV
L
Odvoz odpadkov po mVmesečno
— stanovanjske površine, šole, VVZ,
upravni prostori
8,60 din
— industrija in obrt
19,00 din
— gostinstvo, trgovina in
turizem
39,80 din
3.
Cene komunalnih storitev iz 2. točke tega
sklepa se začno uporabljati osmi dan po obja-
vi.
4.
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha
veljati sklep o višini cen komunalnih storitev z
dne 21. 3. 1986.
5.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po obja-
Štev.: 71/86
Datum: 2. 9. 1986
Predsednik delavskega sveta
TOZD Vodovod in kanalizacija:
KRALJ Milan 1. r.
Predsednik delavskega sveta
TOZD Komunalni servisi:
BRLEK Miro 1. r.
229.
Na podlagi 8. in 9. točke 14. člena Zakona o
komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS št.
8/82) in 32. člena Samoupravnega sporazuma
o ustanovitvi Samoupravne komunalne skup-
nosti občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož
in Ptuj št. 7/84) ter v skladu z določili 2. člena
Odloka o komunalnih dejavnostih (Uradni
vestnik Ormož in Ptuj št. 9/83) je skupščina
Samoupravne komunalne skupnosti občine
Ptuj na skupnem zasedanju zbora uporabnikov
in zbora izvajalcev dne 30. julija 1986 sprejela
naslednje
SPLOŠNE POGOJE
ZA DOBAVO TOPLOTNE ENERGIJE IZ
VROCEVODNEGA OZ. TOPLOVODNEGA
OMREŽJA V OBČINI PTUJ
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Splošni pogoji za dobavo toplotne energije
iz vročevodnega oz. toplovodnega omrežja (v
nadaljnjem besedilu: »splošni pogoji«) urejajo
odnose med dobaviteljem, investitorjem in od-
jemalcem ter določajo pojmovanja pri oskrbi s
toplotno energijo.
2. člen
Cena toplotne energije ni predmet splošnih
pogojev in se oblikuje po družbeno verificira-
nem postopku.
3. člen
Dobavitelj toplotne energije je KGP Ptuj
TOZD Stanovanjski servis Jadranska 12.
Investitor je fizična ali pravna oseba, ki na-
roča priključitev toplotnih naprav na toplotno
omrežje in zagotavlja sredstva za izvajanje teh
del.
Odjemalec je fizična ali pravna oseba (po-
godbeni partner), ki ima toplotne naprave pri-
ključene na toplotno omrežje dobavitelja in
prejema od dobavitelja toplotno energijo.
4. člen
Odnosi med dobaviteljem in odjemalci se
urejajo s temi splošnimi pogoji, s tehničnimi
pogoji, pogodbami, sporazumi in soglasji.
5. člen
Nosilec toplotne energije je kemično pripra-
vljena voda, ki jo dobavitelj oddaja v toplotno
omrežje. Tlak in temperatura vode, sta določe-
na v tehničnih pogojih.
Vstopna temperatura ogrevne vode v interne
toplotne naprave je določena s projekti toplo-
tnih naprav in toplotne postaje.
Če so priključki in toplotne naprave pravil-
no dimenzionirani, obratovalno usposobljeni
in uregulirani, zagotavlja dobavitelj v ogreval-
nih in klimatiziranih prostorih temperaturo,
kot je določena v ustreznih projektih.
II. SOGLASJE ZA PRIKUUČITEV
6. člen
Investitor ali odjemalec, ki želi priključiti
svoje toplotne naprave na toplovodno oz. vro-
čevodno omrežje ali spremeniti priključno moč
že priključenih naprav, mora dobavitelja pisno
zaprositi za naslednja soglasja:
Soglasje k lokaciji:
K vlogi je potrebno predložiti:
— situacijo objekta in
— oceno priključne moči
Soglasje k projektu:
K vlogi je potrebno predložiti:
— lokacijsko dovoljenje ali potrdilo, da lo-
kacijsko dovoljenje ni potrebno,
— projekte (PGD ali PZI) internih toplotnih
naprav (strojne instalacije ogrevanja, klimati-
zacije, toplozračnega ogrevanja, vodovodne in-
štalacije, toplotne postaje in elektroinštalacije
za toplotno postajo),
— projekte (PGD ali PZI) priključnega ce-
vovoda in
— vse morebitne spremembe naštetih pro-
jektov,
Soglasje k uporabnemu dovoljenju:
K vlogi je potrebno predložiti:
— potrdilo o plačanih obveznostih iz po-
godb z dobaviteljem in o plačanih prispevkih
za priključitev,
— zapisnik o ureguliranju toplotne postaje,
— zapisnik o ureguliranju internih toplotnih
naprav,
— projekte izvedenih del (PID) za strojne
instalacije ogrevanja, klimatizacije, toplozra-
čnega ogrevanja, vodovodne instalacije, toplot-
ne postaje in elektroinstalacij TOP ali potrdilo,
da ni bilo odstopanj od predloženih projektov-
za izvedbo,
— geodetski posnetek priključenega cevovo-
da in
— ateste in garantne liste za opremo v toplo-
tni postaji.
Odjemalci, ki so že priključeni na obstoječe
toplotne naprave, so dolžni predati izvod pro-
jektov v roku enega meseca po začetku veljave
teh pogojev.
7. člen
Vsaki novi projekt toplotne postaje (v na-
daljnjem besedilu TOP) mora biti izdelan v
skladu s tehničnimi pogoji za priključitev to-
plotnih naprav na vročevodno oz. toplovodno
omrežje.
8. člen
Investitor je dolžan upoštevati pripombe
strokovne službe dobavitelja, ki jih je podala
pri pregledu projektov za izvedbo toplotnih
naprav in TOP.
Stroški pregleda projektov bremenijo inve-
stitorja.
9. člen
Soglasja služijo investitorju za sklepanje po-
godb, za izvedbo priključitve in dobavo toplot-
ne energije. Soglasje predstavlja dobaviteljevo
obvezo za dobavo toplotne energije šele, ko in-
vestitor sklene z dobaviteljem pogodbo o pri-
ključitvi in nadzoru.
10. člen
Dobavitelj izda soglasje v pisni obliki. V pri-
meru odklonitve mora to dobavitelj pisno ob-
razložiti.
11. člen
Soglasje vsebuje tehnične in finančne pogoje
za priključitev ali za spremembo priključne
moči. Finančne pogoje določi Samoupravna
komunalna skupnost občine Ptuj.
Dobavitelj je dolžan izdati soglasje le, če so
zahteve v vlogi za soglasje usklajene s splošni-
mi in tehničnimi pogoji in če to dopuščajo
zmogljivosti dobaviteljevih naprav in ekonomi-
čnost dobave toplote in ko so izpolnjeni finan-
čni pogoji.
12. člen
Soglasje za priključitev velja 6 mesecev od
dneva prejema. Če se v tem roku ne sklene po-
godba za izvedbo priključitve, soglasje prene-
ha veljati.
III. NAPRAVE ZA PRETOK OGREVNE VO-
DE
13. člen
Naprave za pretok ogrevne vode so vroče-
vodno oz. toplovodno omrežje, priključni vodi,
toplotne postaje (TOP) in interne toplotne na-
prave.
14. člen
Vročevodno oz. toplovodno omrežje obsega
primarno in sekundarno omrežje in naprave na
tem omrežju.
Primarno omrežje so tranzitni vodi, ki pove-
zujejo proizvodne vire s sekundarnim omrež-
jem in ustrezne naprave na tem omrežju.
Sekundarno omrežje obsega razdelilno
omrežje in naprave za doVod ogrevne vode
med primarnim omrežjem in priključnim vo-
dom.
15. člen
Priključni vod je vod od odcepa na vroče-
vodnem oz. toplovodnem omrežju (za zapor-
nim organom na odcepu) do prvega zapornega
organa na vodu pri vstopu v TOP.
16. člen
Toplotna postaja povezuje priključni vod z
internimi toplotnimi napravami. Deli se na pri-
ključno postajo in hišno postajo.
Priključno postajo sestavljajo poleg termo-
metrov in manometrov po potrebi še regulator
tlaka in varnostni ventil na predtoku, na po-
vratku pa regulator diferenčnega tlaka in me-
rilnik toplote. Hišno postajo sestavljajo izme-
njevalniki toplote in regulacijske naprave na
primarnem delu, na sekundarnem pa vse na-
prave za transport in regulacijo ogrevalnih si-
stemov.
Interne toplotne naprave se nahajajo izza hi-
šne postaje in služijo za razdelitev toplotne
energije za različne načine ogrevanja in potro-
šne vode.
Toplotna postaja se deli na primarni in se-
kundarni del. V primarnem delu se pretaka
vroča voda dobavitelja, v sekundarnem pa to-
pla voda odjemalca.
17. člen
Toplotni viri, primarno in sekundarno omre-
žje so osnovno sredstvo dobavitelja. Priključni
vodi in toplotna postaja je osnovno sredstvo
odjemalca.
ŠT. 26
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
STRAN 177
Količina toplotne energije, prevzete zunaj
ogrevalne sezone za klimatizacijo prostorov se
izračuna po isti enačbi, s tem da je ekvivalent-
no število ur K -I- 450.
61. člen
Količino prevzete toplotne energije za ogre-
vanje tople potrošne vode se v primeru okvare
merilnika toplote in v času izven ogrevne sezo-
ne, ko je odjem pod mejo točnosti merilnika
ugotovi na osnovi odčitkov vodomera, ki je
vgrajen pred napravo za pripravo TPV po
obrazcu:
Q = poraba vode v m' x 0,06 MWh
V gornjem obrazcu je upoštevano ogrevanje
potrošne vode od 10 na 60°C.
♦
Za obdobje, ko je vodomer v okvari, se dolo-
či poraba vode na osnovi enoletnega poprečja
zadnjih pravilnih odčitkov ali normativne po-
rabe po osebi oziroma vrsti objekta.
V kolikor ni možen obračun iz 1. ali 2. aline-
je, se določi poraba vode na osnovi priključne
moči.
Qv = 450 ur x priključna moč za ogrevanje
ali
Qv = 2550 X priključna moč za TPV
62. člen
Če odjemalec ali dobavitelj menita, da me-
rilne naprave na delujejo pravilno, lahko vsak
od njih pisno zahteva, da ustreza strokovna or-
ganizacija preizkusi merilne naprave.
2. Stroški preizkusa bremenijo predlagatelja,
če odstopanje ne presega ± 5 %.
63. člen
Če pokaže preizkus merilnih naprav odsto-
panje za več kot ± 5 %, se korigirajo prevzete
količine od tistega časa nazaj, ko je odstopanje
prijavljeno.
Odjemniki — potrošniki tople vode, kateri
nimajo pred napravo za pripravo TPV vgraje-
nih vodomerov, morajo iste vgraditi do pričet-
ka kurilne sezone.
XV. NEKONTROLIRAN ODJEM
64. člen
Če odjemalec odjema toplotno energijo ali
ogrevano vodo brez dobaviteljevega soglasja
ali če posega v merilne in regulacijske naprave
z namenom prikrivanja prevzetih količin to-
plotne energije v dobaviteljevo škodo, je doba-
vitelj upravičen zaračunati že porabljeno to-
plotno energijo po največjem možnem odjemu
po 60. členu (y= 1,0). Dobavitelj ima v tem pri-
meru tudi pravico ustaviti dobavo toplotne
energije.
65. člen
Če se trajanje nekontroliranega odjema ne
more z gotovostjo ugotoviti, se nekontrolirani
odjem zaračuna za eno koledarsko leto.
66. člen
Odjemalec mora dobavitelju plačati tudi vse
druge stroške in škodo, ki jo je povzročil z ne-
kontroliranim odjemom toplotne energije in
ogrevane vode ali s poseganjem v merilne na-
prave.
XVI. OBRAČUN
67. člen
Ceno toplotne energije določa dobavitelj na
osnovi kalkulacijskih elementov in pravilnika
o cenah, prične pa veljati, ko si pridobi vsa za-
konito predpisana soglasja, oz. ko je cena potr-
jena o družbeno verificiranem postopku.
68. člen
• Cena za toplotno energijo za nestanovanjski
konzum je sestavljena iz:
— cene za priključno moč (fiksni del) din
KW
— cene za prevzeto količino toplotne energi-
je (variabilni del) din MW/h.
69. člen
Cena toplotne anergije za stanovanjski kon-
zum, je izračunana na osnovi stanovanjske po-
vršine din (m') mesec.
Ko bo urejeno merjenje energije pri vseh
stanovanjskih odjemalcih, velja obračun iz 73.
člena tega pravilnika.
70. člen
Obračunsko obdobje za stanovanjski kon-
zum sešteje od 1/10 do konca kurilne sezone
in se obračunava v obliki devetih mesečnih
akontacij za desetim, enajstim in dvanajstim
obrokom se opravi obračun in poračun.
V primeru izselitve ali vselitve v času kurilne
sezone plača odjemalec toplotne energije
akontacijo do dneva predaje stanovanja, oz.
od dneva prevzema stanovanja, ter sorazmerni
delež poračuna kurilne sezone. V primeru pre-
daje stanovanja po končanju kurilne sezone,
plača odjemalec vse akontacije, vključno s ce-
lotnim poračunom kurilne sezone.
71. člen
Obračunsko obdobje za nestanovanjski kon-
zum se šteje od 1/10 do konca kurilne sezone,
s sedmimi obroki se zaračunava akontacijska
cena s osmim obrokom pa se napravi poračun.
72. člen
Obračunska in akontacijska cena za prevzeto
toplotno energijo se lahko spremeni, če pride
do sprememb cene energije, oziroma do eko-
nomskih instrumentov.
73. člen
Količino porabljene vode za TPV plača od-
jemalec. Količino porabljene vode za sistem
ogrevanja (kemično pripravljena voda, plača
dobavitelj toplotne energije).
Porabljeno električno energijo za pogon in
razsvetljavo v toplotni postaji plača odjemalec.
XVII. PLAČILO RAČUNOV
74. člen
Odjemalec — pravna oseba, je dolžan plača-
ti račune za prevzete količine toplotne energije
in storitve v 15 dneh po nastanku dolžniško
upniškega razmerja. V primeru zamude je od-
jemalec dolžan plačati zamudne obresti po ve-
ljavnih predpisih, če s pogodbo.o dobavi in
sprejemu toplotne energije ni drugače določe-
no.
Dolžniško upniško razmerje nastane zadnji
dan v tekočem mesecu, če s pogodbo ni druga-
če določeno.
Odjemalec — fizična oseba je dolžan plačati
toplotno energijo do 15. v mesecu za tekoči
mesec, na osnovi položnic.
XVIII. REKLAMACIJE
75. člen
Reklamacije računov so samo pisne.
Reklamacije prejetih računov mora odjema-
lec izvršiti v 8 dneh po prejemu računa. Doba-
vitelj je dolžan odgovoriti na reklamacijo v 8
dneh od prejema reklamacije.
Reklamacije ne odložijo roka plačila računa.
Če rešitev reklamacije pokaže razlike v raču-
nu, se ta.poračuna v naslednjem mesecu.
76. člen
Odjemalec lahko pri dobavitelju reklamira:
— količino in kvaliteto prevzete toplotne
energije,
— obračun toplotne energije in
— druge storitve.
77. člen
Reklamacije so lahko telefonične, ustne ali
pisne. Odjemalec mora reklamirati brez odla-
šanja. Telefonične in ustne reklamacije se mo-
rajo pisno potrditi.
Reklamacije morajo javljati izključno poo-
blaščene osebe. Reklamacije posameznikov se
upoštevajo le v primeru večjih okvar.
78. člen
Utemeljene reklamacije zaradi zastojev in
motenj po krivdi dobavitelja upošteva dobavi-
telj sorazmerno s časom njihovega trajanja pri
končnem obračunu. Pri tem se ne upoštevajo
odbitki na račun nedobavljene energije za čas,
ki je krajši od enega dneva (velja za pavšalni
obračun).
79. člen
Okvare na odjemalčevih internih toplotnih
napravah in s tem nedobavljeno toplotno ener-
gijo upošteva dobavitelj pri obračunu, tako da
zaračunava za čas prekinitve samo fiksne stro-
ške. Prekinitev upošteva dobavitelj od takrat
dalje, ko ga je odjemalec o tem obvestil, in to v
primeru izpada celotnega objekta. Prekinitve
krajše od enega dneva se ne upoštevajo.
80. člen
Odjemalec je dolžan obvestiti dobavitelja o
lastninskih in statusnih spremembah, ki vpliva-
jo na razmerje med odjemalcem in dobavite-
ljem v 30 dneh po nastanku spremembe. Obve-
stila se upoštevajo v nadaljnjem poslovanju od
1. naslednjega meseca dalje.
81. člen
Dobavitelj se obvezuje poravnati odjemalcu
dejansko škodo, ki je nastala na njegovih to-
plotnih napravah zaradi neupravičenega od-
stopanja od pogojenih parametrov dobavljene
toplotne energije.
82. člen
Dobavitelj ne jamči za škodo, ki je nastala
na odjemalčevih toplotnih napravah, če le-ta
pri najavljeni prekinitvi ali ustavitvi dobave to-
plotne energije ni priskrbel za preventivne
ukrepe.
83. člen
Odjmemalec se obvezuje, da bo poravnal
dobavitelju vso nastalo škodo, ki jo je povzro-
čil z nestrokovnim ravnanjem in ki ima za po-
sledico izgubo ali onesnaževanje nosilca toplo-
te.
84. člen
Vsa škoda se ugotavlja komisijsko. Komisijo
sestavljajo pooblaščeni predstavniki dobavite-
lja, odjemalca in lastnika (Samoupravne stano-
vanjske skupnosti občine Ptuj)
O škodi se sestavi zapisnik, ki mora vsebova-
ti:
— imena članov komisije,
— začetek in konec dela komisije,
— kraj in čas nastanka poškodbe,
— opis nastale poškodbe s skico,
— mnenje komisije o nastanku poškodbe
predvsem o vzrokih (v primeru različnih mne-
nje se vsako mnenje vnese v zapisnik),
— ocena višine škode,
— predlog za sanacijo škode,
— ocena časa, potrebnega za izvršitev sana-
cije.
STRAN 178
URADNI VESTNIK OBČIN 0RM02 IN PTUJ
ŠT. 26
XIX. KONČNE DOLOČBE
85. člen
Vsako odstopanje od teh splošnih pogojev
mora biti zajeto v posebni pogodbi, ki se skle-;
ne med dobaviteljem in odjemalcem.
86. člen
' ,.V primeru prekintive pogodbe o dobavi in
'sprejemu toplotne energije odmalec dovoljuje
.dobavitelju, da obdrži svoje instalirane napra-
\^ na njegovem zemljišču in da jih lahko upo-
rabi tudi za druge potrebe. Odjemalec prav ta-
ko dovoljuje dobavitelju, da v primeru potrebe
demontira instalirane naprave.
87. člen
Sestavni del splošnih pogojev so tehnični
pogoji za priključitev toplotnih naprav za vro-
čevodno oz. toplovodno omrežje KGP Ptuj
TOZD Stanovanjski servis.
Tehnični pogoji za priključitev internih to-
plotnih naprav na vročevodno oz. toplovodno
omrežje izdela KGP Ptuj TOZD Stanovanjski
servis v roku enega leta po sprejemu teh pogo-
jev.
88. člen
Toplotni viri, primarno in sekundarno omre-
žje iz 17. člena so osnovno sredstvo investitoria
(Samoupravne stanovanjske skupnosti občine
Ptuj) dokler ne bodo izpolnjeni organizacijski
in drugi pogoji za prenos navedenih osnovnih
sredstev na dobavitelja.
89. člen
Te splošne pogoje je sprejela Skupščina Sa-
moupravne komunalne skupnosti občine Ptuj
dne 30. julija 1986 ter stopijo v veljavo v roku 8
dni po objavi v Uradnem vestniku 30. julija
1986 ter stopijo v veljavo v roku 8 dni po obja-
vi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Predsednik Skupščine SKS
Anton Žagar 1. r.
Ptuj, dne 30. julija 1986
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma en-
krat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prej-
mejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le sku-
paj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Voinjakova
5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC
POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska
Časopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.