Intimno slikarstvo
Slikarski svet Janeza Ošabna, kakišnega predstavlja zdajšnja razstava, ni predmet zapietenega slikarskega iskanja in eksperi-mentiranja v smeri odkrivanja nekaj izrazito novega^neznanega. Motivi njegovDi slik so prej ko ne domači in tako tudi bolj ali manj znani, čeprav se zdijo znani predvsem zaradi svoje splošne tople domačnosti.
Kdor se je že prej kdajkoli sre-čal s slikami Janeza Ošabna, to se pravi predvsem z njegovimi akva-reli, ki so tudi tokrat jedro slikar-ske razstave, mu ne bo težko ugo-toviti, da gre za izrazito inlimno slikarstvo, pogojeno iz nedvomne osebne nuje.
Krajina, posejana s številnimi, pre-prostimi a hkrati po domiselnosti bo-gatimi podeželskimi hišami, hlevi, skednji in drugimi gospodarskimi zgradbami, so nekaki stalni sestavni deli Ošabnovih motivov. Tudi kadar je avtorjevo zanimanje osredotočeno samo na izsck iz narave. ne manjka sledov pristnosti človeka oziroma nje-govega dela. Tako je npr. k vodi, ki je tudi zelo priljubljena slikarjeva snov upodabljanja, zelo pogosto dodan jez in podobno. Privlačnost Ošabnovih slik poživlja tako na eni strani njegovo veliko spoštovanje še stare podobe na-šega, slovenskega okolja, v katerem ima slikovita nenadomestljiva patina starosti podobno vrednost, kot jo tu pa tam izbranim motivom ponujajo bo-gate oblike cerkva in gradov na SIo-venskem, po drugi strani pa je za našega avtorja značilno ponavljanje in vrača-nje k istim motivom, posebno v risbi, ki nastopa kot hotena samoslojna upodobitev. Ker nastane akvarel do sledno kot prvi neposredno odziv na barvno senzacijo motiva. izstopajo oziroma so uspelejši tisti akvareli, pri katerih je izraz barvnega tkiva in ra-zmaha enotnejši in celovitejši, kjer je vsaka barva na pravem meslu in ni sle-dov popravljanja. To pa je tudi sicer vselej pogoj dobrega akvarela, za ka-
terega je znano, da je prav zato tehno-loSko zelo zahtevna slikarska zvrst. Zelo hitro pa zapad? tudi rutini, ki ne dopušča, da bi avtor izrazil dejansku vse tisto. kar je videl in občutil, ko je slikar. Pri Janezu OSabnu, kateremu slikarstvo ni poklic, je pa vsekakor več kot samo konjiček, nevarnosti zapira-nja v rutino še ni.
Močno navezan na uresničevahje svojega videnja sveta, se zato vedno sproti bori za to, da bi bil resničnejši. Slilno se tako niti ne navezuje na dolo-eene vzornike, ampak izhaja ob sploš-nih informacijah. ki jih vsakomur nudi naš čas, predvsem iz svojega izrazitega slikarskega talenta, iz svoje Ukovne občutljivosti, ki je tudi miseino jasno opredeljena.
MIRKO JUTERŠEK