HocWftbl. k. k. Hofbiblfotiiek,-.,   ...     Wjer_
-"'I^lw^v.    N.'V>
St. 20.
V Gorici, 19. maja 1882.
Tedaj XII
f,So6a" izbftjA vrmIc petek in velja • pofcto prejemnim ali v Gorir; !•:» <!om posiljana:
V«e Jeto.....f. 4.4o
Pol leta.....,. :• 2«)
6etvrt leta    .   .   .   .   ,. I 1.1 Pri ozoamlih in jhhv tako j>r. ..j»~ ilanicah" se placuje za nuv<idnu iri*tt»p. do vrsto:
8 kr. c> se tiska 1 krat 7   „   ,.   ,.     ,.   2   ,. 6   ,,   ,',   v     »   3   »• Za vece drke  po prostoru.
Posamesne SteWIke se dobivajo po 8 kr. v Gorici v tobakarnici v go-aposki «1 cl, hhy.n „treb kron". na Rhirem tr-^ii; in nunski ulici; v Ajdor-Bcini pri (igovcu g. Dolencu
DopiM naj so blagovolj'no posiljajo ni-cdiiiStvn „SoLe" v Gorici v Hilarijansk. tiskaini, nuiocnina pa opravnifitvu „Sof:oi Via Eabatta (RabatiSCe) St. 20.
Rokopisi se ne vracajo; dopisi naj bo blagovoljno frankujejo, — Delalcem in drugim jieprotnoiuim se iiavo&iina wiia, akoie oglaae pri urednifctvu,
Iz driavnega zbora.
Zbornica poslancev je po ve&luevni obravnavi sklenila va2no postavo, vsled katere bomo imeli v celi drzavi prek in prek na novo urejeno colnino. Po* stava se je sprejela z euo samo spremembo, kakor jo je poseben odsek nafirtno izrocil Att. zboru, NftCrt pa je nastal vsled dolgega pogajanja z Ogrsko in po razmerah, katere naSe cesarstvo po pogodbah ve2ejo nasproti drugim zunanjim drlavam. NaSa vlada ni Btavila novih tar if, kakor bi jih bila ielela za vsak prodniet v dobicek de2clam, v drl zboru zastopanim, ampak kakor se je pogodila z ogrsko, in kakor je v tern pogledu sila kazala. Veliko je reCij, na katere nofiejo imeti Ogri vise coining nego naSe de^ele, iu zopet imamo v tostraoskih pokrajinah pridelke in izdel-ke, na katere bi mi radi kar je mogoee visoko colnino ualoMli. Gledati je bilo tedaj treba m tnedae* bojne dobiCke, in fie je uaSa vlada i«od uslregla ogr-ski, morala se je drugod pa tudi ogrska nasi udati. NaSa drzava je pa tudi na dnled raztegnena in je§od vcC soseduih drzav omejena, Nismo pa do vseh zu-naojih soaedov v euako ugodnih razinerab. Tu je bilo zopet treba gledati, da jo prav pogodimo. Ako nas sosedje pritiskajo s colnino od njib uvazancga blaga, je pritnerno, da jitn tudi mi ne prizanasamo, in kjer vemo, da potrebujejo to ali ono robo u Av-strije, jim ravno te rube ne damo Cez mejo, kakor bi mi iioteli, ampak kakor se nam zdi, da jo varfi-nim in ScJpaviui sosedom spodobno zasolitno tudi od nase strani. Tak6 tedaj ni lahka red nove tarife pri* memo ia vsestransko po godu doloSiti.
Colnina se naklada pogostoma ali v prvi vrsti zarad drz. dnhodkov; kar drzava dobi od colnine, ji ni treba iskati v direktnih ali iadirektnih davkih nazno* traj. Poleg tega namena pa hoce drzava domace po-sestnike in obrtnike varovati, da se domaca obrtnija povzdigue, iu da sev obfie douiacl pridelki in izdelki tudi v domacih dt^elah porabijo. Ako tujci s tujiiu blagom preplovijo na§e da2ele, ne morejo na§i polje-delci in obrtniki izhajati, ker jim tujci delajo preve-liko koukuienco. Z novo colnino bo pomagano ne samo obrtnikom, ampak zlasti tudi ogrskitn polje-delcem.
Obrtnija v Avstriji ni se toliko razvita, da bi mogla po v^em s tujo tukmovati; vsled nove colnine ji ne bo delalo zapreke tuje blago, in obrtnikom se bo splagalo tovarne tu in tarn pomuoziti, ker se jim dobiOek pomuo2i.
Ko bi ostala naSa vlada samo pri tej postavi, bi delavec ne poboljial svojega stanja, ker veliki ka-pitalisti in fabrikanti ne povecajo dnine sami ob sebi, tudi 6e se jim dobidki izdatuo innoze. Ali via* da Taaffejeva ho5e skrbett tudi za delavce, ker se ravno zdaj obravnava nov nactt o obrtni postavi. Tudi je Taaffe poaebe obecal, da ho6e gledati na po* boljsanje razmer med delavci in posestniki velikili rudnih jam in velikih tovarn. Ti kapitalisti se vladi ne bodo mogli ustavljati, potem ko je ona njih po-lo^je zbolj§ata z novo colnino.
Postava se je sprejela z veliko ve&no, ker kaze v obLe, ne glede na posamne toCke, velik napredek v drz*. gospodarstvu. Gospodarstvo dobi odslej drugi tok iu bo zlasti na znotraj kazalo novo 2ivlje-nje. Tekmovanje bo intenzivnide v notranjih dezelah, ker bodo druga drugi pridelke iu izdelke prodajale, predoo se bodo na izvazanje ozirale. Briava bo pa nekaj milgonov dohodkov veC imela, in tako ne bo prisiljena direktnega, posebno pa zemljisdiega davka povidavati z novimi dokladami. Drzava je doslej do-bivala poprek okoli 25 milijonov gold, na colnini; odslej ji bo dohajalo vsako teto se toliko samo vsled novo urejene colninske postave.
Najvt:6 bo znaaala colnina nakavo, okoli 5 mi-lijouov gld. ve6 na leto, ker se je zvisala od 24 gld. na 40 gld. (od kvintala.)
Edino, kar ni moglo biti po mislih poslancev .juinih" de^el, je colnina na 2ito, in sicer 50 kr. od kymtala psenice in strocja, 25 kr. pa od kvintala jeC-mena, ovBa, sirka (tursice) in iii. Na^.rt colninske po-liave je sicer izrekal nekaj pola^Sav ju^aim dezelam
ob slabib letinah; ali poslanci teb dezel so 2eleii imcti prosto uvoznjo 2ita. Naposlcd je obveljal pred-log poslanca Hallwicba, ki zabteva prosto uvoihijo 2i-ta ob doioCcuih mejab, iu sicer te& ital. mejo in Lez morje tudi v grofijo Gorisko in GradiScan-sko, v Trst in tr2a§ko okolicoinvpo-stojuski ok raj, kakor tudi iz odlofienib luk v Istro, Oalmacijo in Hercegovino.
AH vlada Taaffejeva je izjavila, da predloge colninske ne more spremettiti, ker seje Ogrski nasproti zavezaia, in da torej stavi zaupuico v sprejetev colninske postave.
Ta izjava je huda, ker imajo jwM poslanci zau-panje v sedanjo vlado, in ker kljubu temu niso mogli z ialiki; vestjo glasovati za colnino na 2ito. Stiska ju^nih poslancev je bila zarcs velika, ker je znano, da n. pr. Dalmacija, Istra in Gori§ka (zlasti v nasib goratib krajib) morajo tudi o dobrih letinah posebno spomladi do novih pridelkov veliko turgice kupovati. Poslanci teb de2el so tedaj koneciio glasovali proti vladuemu predlogu na omeujeno stran in sicer z le-viCaiji za Hallwichev predlog. Tom poslancem nt torej zel6 zameriti, da so se bili izueverili pri eni va^-ui tucki sedanji vladi. Tudi i nai'odno*gOi>podarskega stalii^a na veliko ni lahko zagovarjati colnino na zi* to; nasa vlada se je za ta del udala gotovo le ogre* skemu pritisku. Z drugi strani pa ta colnina tudi za nase kruje ni toliko huda, kakor bi kdo sodil. Nova colnina znasa na meniik (kazuanik—20 bokalov stare mere) ukoii 2 1|2 kr. Ge potnislimo, da ravno v just-in; ilcMa je voznja z Ogrske razmerno visoka, je ra-zumuii, da bodo tuje dcMc po morji zarad nizke coluiue §e veduo z Ogrsko tckmovaie, tedaj bodo tuje dozelu colnino pla^evalc in bodo iste tuje de^ele na Ogrsko pritiskale. Po takem se nam na Pri morskein ni bati zvi&ane cene na turSico zarad uvo^nc colnine, tudi ko bi vladna tarifa ostala. In vsled tega mi nikakor ne moreino odobravati, da so se bili juzni poslanci odcepih od desuice pri glasovanji za Hailwichev predlog. Vlada ni sama te coluiue nare-kala, ampak stavili so jo Ogri, ki bodo imeli manjse dobiCke od juznih de^el, nego sami ratunijo, in Ogrom bi se morala tudi kaka druga vlada udati. Sicer se je nasa vlada odSkodovala nasproti Ogrom pa z drugimi tarifami! Torej je morala druga drugi udati se. Mi nas> vlado zarad uvo2ue colnine na 2ito ne zagovatjamo, pa Je tudi no moreaio gra-jati; kriviCni pa so ji tudi j u I n i poslanci, ako jo zapustC, kedar njim ni kaj po godu. Saj ccluinska postava bo, Le vzamemo vseodstavkesku-paj, na korist tudiju2nim dezelam. Potem pa moramo veduo mistiti, da je treba za politique iuterese, za political sis tern, 6e j e nase barve, tu pa tarn kaj Mvovati. Edino z ugodnim politiCuim sistemom si vstvaritno tudi boljSe narodnct gospodarstvo po raznih pokrajinah. Nikakor ne smejo omejeui narodno gospodarski dobi<"ki narekati obce politike; kaj se 11 pokrajinsko gospodarski dobi6ki 1 PaC pa imamo upanje, da z ugodno vladuo politiko prestrojimo na boljSe vse vazue strani narodne-ga in gospodarstva pojedinih de^el. Saj nam hoce ravno Taaffejeva vlada gospodarsk ob-Siren program polagoma vresnifiiti. Mi bi torej ne mogli bvaliti onih poslancev, ki bi nam politicni si-stem prevrgli zarad razmerno majhnih in omejenib, materijalnih dobiCkov.
KoueCno so vedeli v tem sluCaji tudi juzni poslanci, da gosposka zbornica, katere veclnajenavlad-ni strani, bo prej ko ne Hailwichev predlog zavrgla; torej so stvar samo zavlekli, vladi neprijetne dneve provzrofiili in svojim voliicem nikakor ne koristili, desnico s takim postopaojem pa tudi ne povzdiguili. Toliko smo hoteli tudi mi poveduti, potem ko smo brali razne zagovore dotidnih poslancev v „V E-co del Litorale* in tudi v j,Na§i Slogi8. Vsak ima svoje mislil
Porofiilo iolskega (naubnega) odseka o peti-cijah za vpeljavo slovenskega uCnega jezika,
Visoki zbornici poslancev dosle so v tern zase-danji iiinogobrojne peticlje all proioje, katere UU na to, da se vpelje slovenski kot uCnijezik, oziroma, da sei Blovenskeum jeziku na siednjih iolah in ufiiteljis-cih razSiri pou6no okroije. Nekoliko teb peticij od-dalo se je v predposvetovanje solskemu odseku, ka-teri se je o njih korenito posvetoval v dveh sejah, namrcfi 10, marca in 29. aprila t. 1, — Poaledck teb posvetovanj izralen je v reeolucijah alt sklepib* ki sta na koncu tega porofiila.
Solskemu odseku izroCcno peticlje za vpeljavo slovenskega ufinega jezika razvrste se tako-lei a) Pe-ticije iz Bpodnje-Stajerskega za vpeljavo slovenskega ucnega jezika za u^ence slovenske narodnosti na sred-njih golah na Spodujem Stajerskem. Take peticijo poslali so: Trg Mozirje, Uoclca, Ponikva, Gri^e, Ar-tiLe, Globoko, Zakot, Kapele, Pleterje, Sola, Sromlje, Stolovnik, Skofja vas Gabrije, M, Sv, Kriitof, Ma-rija Grac Mihalovec, Mostec, Sv. Peter, Bigonce, ViS-nja vas, Podsreda, Krize, Sevnica, Zubukovjo, Bra-slovae, Gomilsko,, Gotovlje, Giajska vas, Petrov6e, okolica Mozirje, Zavec, Bizelj, Celjska okolica, Dol, Sv. Jurij, Sv. Pavel, Sv. Peter, Frankolovo, Lastnifi, Svetina, Sv. Martin, Sv. Lovrenc pod Prczinoni, A-drijanci, Brebrovnik, Hermanec, Jastrovec, Kog, Sv. Nikolaj, Vitanj, Salovec, Botna, Gomji grad, Kostriv-nica, lllaponci, Sv. Lovrenc v slov. Goricah. Zagorec, ZakuSek, Dragovia, Ljubno, LuCe. b) Peticije za vpeljavo slovenskega tidnega jezika na sredujib fiolah in uiiitoljiScih v vseh slovensKib pokrajinah. Take pete-cije je poslalo: Jednajst mestnih odbornikov v Lju-bljaui telcgraQCno), 440 volilcev in meScanov v Lju-bljaui, obeina Vranska, slovensko uiiteljsko dru^tvo v Ljubljani, obfiina ^t. Jurij na Stajerskem. c) peticije od leta 1882, ki prosijo za izvedenje resolucij leta 1880 po zbornici poslancev sklenenih. Take peticije so poslali: Trg Mozirje in okolica Mozirje, Bra-slovce, Ljubno, Refiica, Vocna, Cerknica, Luce, Vran-sko, Zusen, Janzi vrh-Avlica in Grajska vas.
Razen teh peticij predlo^ilo se paje v teko&em letu Se jako veliko Stevilo druzih iz Eranjske, Sta-jersko in GoriSke, katere se pa do sedaj Se niso iz-roCile Solskemu odseku. To so namred peticije, ki prosijo na podlaji dt^avnih temeljnih zakonov za vpeljavo slovcnsCine vSolc in urade, ki tedaj le deloma spadajo v kompeteuco solskega odseka. Te peticije, katerih utegae biti veL 100, oddale so se odseku za jezikovne natedbe, da se o njib po-svetuje in stavi predloge. Pozneje pa izrofiile se bodo Solskemu odseku. Da se uze sedaj omenjajo v tem porofiilu, je umestno, ker je iz njih jasno razviduo, da je med slovenskim narodom 2eya tako sploSna, da se slovenskemu jeziku razSiri delokrog, <ia je treba to 2eljo resno uva^ati in jemati v postev.
Nasproti tem mnogobrojnim peticijam pa je na drngi strani le Sest proti-peticij in sicer: Mestne ob-Cine Maribora, mestne obcine Ljubljane, Celja, Kocev-ja, Slovenske Bitrice in Slovenskega Gradca.
Gled6 prvih petih peticij treba opomniti, da so iste uLe reSene vsled sklepa zbornice poslancev. To so namred peticije od leta 1880 s proSnjo, zbornica poslancev naj odvrno. po budgetnem odseku leta 1880 predlagano resolucijo za vpeljavo slovenskega uLnega jezika. Zbornica poslancev sprejela je prvo po budgetnem odseku predlagano resolucijo dne 23. aprila. 1880, drugo pa 26. apr. 1880.
Peticija §t. 2266 (rilovenjegraska) prosi: „Viso-ka zbornica poslancev naj krepko nasprotuje poslove-njenju srednjih Sol v de2elah z meSanim prebivalstvom". Gled6 te proSnje treba opomniti, da gori naveden& peticije, kakor tudi po budgetnem odseku predlagane in po zbornici poslaucev sprejete resolucije te26 lena to, da se dijakom slovenske narodnosti v izvrSevanji art XIX. drk tem. zakonov od leta 1867 (o sploSnih pravicah driav^anov) omogoBi, uiivati kolikor moino I pouk v materinskem jezika.               (Dalje prib.)
*«
Trzaska razstava.
(Dalje).                                  !
Kazstavo pospeSujejo raznotere gosposke in mno- j gotera podvzetna druStva.   Avstrijsko - ogrski Uoyd je dovolil znizanje 500jo svojih tarif za  prevaianje I recy, ki se odpoSiljajo na tr3. razstavo. Trst sam se \ udelezi razstave od raznih stranij in sicer ne bamo '   od velikih podjetij, kakodna so Lloyd, Stabilimento Tecoico, paroi mlini, vtlika tovarna, ki izdeloje vrvS j (Strike) in dr., ampak tudi od stranij manjSih obrtni- j
-------------Uof. Videt bo§ iw razatavi iepa dela tri. kamnosekov ;
(Stancarjev), dela mizarskain razuotere mobilje, obie-k«, izdeike aaofcuatih jedy, tri, miio (zaifo), potem pa tudi orodja in priprave, katere izdeluje za ladije in | moruarje zlasti c, kr. vojaSka marina, Manjsi tr! obit- I niki so se sdrniili, da imajo skupne prostore na raz- i atavi, v tern ko so dobila veca podjetja vsako za se svoje oddelke.                                                        I
Na razatavi bodo bolj ali raauj bogato zastopane vse delele naSefa cesaratva.
Izvrsavalni odbor tri. razstave si je ustanovil ] glavno agenturo, ki je podrejena 6 odboruikom in ki j uraduje v imenu in ua tafiuu odborov. Glavna agen-tura skrbi: a) za prevaianje razstavuib predmetov s I kolodvora in iz ladij, ako so prcdraeti adresirani na izvrSevalni odbor; b)da se razstavni predmeti pra- I tilno o b d a c i j o, oddele na razstavi in varno raz- j loiijo iz zabojev itd;  c) da se predmeti postavijo na j pravo meato, skrbi za nadzorstvo in ciscenje in sna-ienje med razstavo; d) za varstvo in zastopanje in- t teresov razstav^avcev nasproti ocenjevalni sodniji (jury, reci iuiri); e) za kupcijski zasiop razstavljevalcev { in njih mteresov, za razprodajo razstavljenih pred- | metov, za izvrsavanje nakupov in potrebna pojasuiia, j za zavaiovanje proti elementarnim  nezgodam; f) da { se razstavljeni predmeti posljejo nazaj, ako se niso ) razprodali.                                                             j
Generalna agentura si je pridobila ugodne po-goje pri speditnrjih (za spedicije) in ima posebno nadzorno pisarno in kupcijski odde- > lek (sekcijo). Za vse tri oddelke si je ustanovila ie j posebne pododelke.
Vsak razstavljavec  ima pravico,  obrniti se za 1 svoje potrebe do glavne (generalne) agenture v vseb oda)~f) naatetih pogtedih.
Izvraevaltri odbor je izdelal poseben pravilnik za oceujevaluo sodnijo (JutyReglement). Darila, katera 1 so se dolofiila kot „premijeB so razuih vrst; najveca I odlika so castni diplomi; diplomi o zlatih, srcbinih j in medenih (bronsa) medaljah z doticnimi medaljaini [ iz pozlacene, posrebojene in priproste bronse.            j
V kmetijskem oddelku se bodo delila tudi de- [ narua darila. kPoleg tega dobe sodelavci, zemljeinerci | tovaraiSki mojstri in rokodelci zasluzoe medalje in za- | sluzue diplome, ako so oni bistveuo pripomogli, da j 80 razstavljeni predmeti izvrstni in Lastno ocenjeni. j Predmeti, ki se imajo z danli oceniti, se raz- I de!6 v posebne oddelke. Ocenjevalnih sodnikov (juror) 1 bo 7, izmed katerih bivajo, ceje inogoce, 4 v Trstu, j 3 pa se imenujejo od drugod, in sicer oni, katere I nasvetujejo pedodbori.                                             j
Za zafasne  razstave bodo posebne ocenjevalne sodnije. Ear se tide ocenjevalne sodnije, je izrofieno I delo komisiji iz 5 udov, katere je izvrgevalni odbor odlofiil.
Eomisija ocenjevalne sodnije sklice ude te sodnije do 15. avgusta. Za zacasne razstave pa se skli-Lejo dotiCni ocenjevalci en dan pred odloceuo zacas-no zastavo. Dela ocenjevalne glavne sodnije morajo biti dokonLana do 15. sept. 1.1.; 18. sept, se zberejo predsedniki vseh sekcij, imenujejo iz svoje srede na-ielnika, odlo&jo darila pojedioim sekcijam in j i h I k o n e C n o o d 1 o c i j o pojediuim razstavljavcem.
Pravilniki (reglements) za specijalne in zaCasne razstave so se ze izvr^ili.
IzvrSevalni odbor je obfii pravilnik  za kmetij8ki odde lek ze razposlal.
Bazstavljavci naj se pismeno oglasg pri razstav-nem odboru vsaj do 13. jun. t. I. in naj povedo razun svojega imeua in domovaoja Stevilo in vrsto (pleme) predmetov, katere naraeravajo razstaviti, da se §e o pravem casu spiSe glavni imenik (katalog), ki se priobCi pred odpretjem razstave. Poslano sadje, ostra zeliSca in rastline se razpostavijo na razstaviti ua odgovornost in stro§ke razstavljavcev do 12. ure en dan pied odpretjem razstave; frisno utrgane cvetice j naj se pa izroCe vsaj do 8. ure zjutraj onega due, ko j Le odpre razstava.
Vsaka rastlina naj ima napis z imenom in vr-tom, kjer je rastla, in pa z zaporedoimi  stevilkami, kakor in kolikor jih kdo razpostavi. Ta imeua naj se j tudi skupno komisiji izroLe\ Bazstavljavci cvetic, cve-ticnih Sopkov, vencev ia vrtnih rastlin naj te od 5asa do casa b friSoimi nadome^ujejo.   Darila, katera bo j odloCevala posebna ocenjevaba sodnija, so 6astoi di- j plomi, medalje, Lastne omenitve in denarni darovi.    j IzvrSevalni odbor je razposlal ie tudi poseben ! pravilnik za zivali.   ^livali se razstavijo v dveh o-brokih (clobah) meseca septembra, kakor se pozneje dolodi.   V prvein obroku se razstavijo konji in psi v , grugem pa goveja zivine? ovce, praL$ ia druge 2i-H
vali. Zadnja dva dai vsakega obroka bo semenj in razprodaja razstavljeaih zivalij. — Razstaviti pa se smejo samo take 5ivali ki kazejo posebne lastnosti zboljsanega plemeoa, ploda in dobre reje. Posestoiki zivalij, ki se hoeejo udeleziti razstave, naj se oglase pri izvr§. odboru najpozneje do 1. jnnija t. 1. in naj objavijo v dotiLni pro§nji: §tevilo 2ivallj, katero naraeravajo razstaviti, potera njih starost, spolin pleme, kakor vrsto, v kateri bocejo tekmovati. Zivali za razstavo se izro$j en d3n pred odpretjem, in pri vho-du na odtocene razstavne prostore jib prejme in prejS-5e doiofien iivinski zdravnik. Vzdrf evati in rediti Zivali morajo razsfavljavci na svoje stroSke. Odbor bo skrbel za picu po trlni ceni, ^e bo kdo zahteval.
Vse iivali se po svojih vistah razstavijo v tistem redu, v katerem se sprejmejo. Kdor pride prvi, bo imel livino ratstavljeno na prvem mestu dotifinega prostora. Darila, katera odloei posebna ocenjevalna sodnija, so Sastni diplomi, medalje, «astne omenitve in denarni ilarovi in sicer za konje v zneskib od 200, 100 in 50 gld. in za druge livali v zneskih od 50, 30, 15 in 10 gold.
Prostori za razstavo se marljivo zt'dajo in devajo tudi pod streho. Te opiSemo paopriliki; dri. zbor je dovolil 100,000 gold, kot posojilo za tria§ko razstavo ; trgovinski min. bar. Pino je zagotavljal, da se stroSki povrnejo, torej tudi tth sto tisoS gld.
Dopisi.
IZ dOl. Brd, 10. maja. (Na5e prednosti in pa ceste.) Nekdaj bila so naSa dol. Brda v vsakem ob-ziru mnogo bolj obiskovana nego dandanes. Prihajali so k nam kupci iz raznib krajev in dezel kupavat vina, sadja in drugih prideikov, ter so nam tako v kupeiji veliko ovir in tc2av oiajiali. Toda sedaj vkljub vsej raarljivosti in dobremu blagu, je kupec pri nas ^alibog le redka prikazen, kajtt poiskati si ga mora kmet sam, ako hoce krvavo zaslu^ene pridelke pro-dati, — seveda — po poti ponujanja vselej na lastno Skodo in le v kupfievo korist.
A ne samo kupci, ampak mnogokrat tudi tuja gospoda iz razuih kiajev in dezt'l evropskih zahajali so k nam. Posebno radi obiskavati so bMttjo van yipolze zarad velike va2nosti in imenitnosti tamos-njega starega z brSIjanom obrasenega grada in dveh orjaSkih cipres, katerih vsake obseg v deblu 7—8 mtr. meri; na eni celo napravljen je prostoren pod in lepo prirejena miza, krog katere se 10—12 osob lahko vsede. Ze zgodovinopisec Czornig je v svojeni popisovanji mesta Gorice in njene okoltce v kratkib in jedrnatih besedah ta kraj kot imeniten in zelo vazen izjavii, ter tujeem za izlete posebno toplo pri-poro^al, vsled Cesar tudi daled po svetu slovi. Paza-kaj bi tudi ne? Saj raenda v goriSki okolici ni pri-jetuejsega ia primemejscga kraja za take shode nego je ta; kajti obiskovalcu ponuja zraven muogo sta-rioskih refiij lep razgled na krasno v zno2ji lezefio doliuico, obstojefio iz lepih ttavnikov in rodovitnega polja, dalje za tem pa Iepa furlanska ravnina, z le-pimi vasmi in visocimi slolpi, izmed katerih oglejski s svojo mogoCnostjo in visokostjo vse druge daieC preseza, naposled zapazi tudi oko — ako je nebo jasno in cisto — tarn na obzorji bli§5eLe se morje Jadransko.
Pa da prejdem k glavni stvari praSam: Kak-§ne so pa na§e ceste? Je-Ii morem tudi o njih tako pohvalno govoriti? Nikakor ne, ker zalibog, zarad vecletnega zanemarjenja postale so u2e take, da niso vredne vefi k cestam priStevane biti; zategadelj vsak se jib, kolikor more, ogiba, ter druge bofj§e za svoje namene izvoli, kar ie mnagolet zlvo obfiutimo. Toraj ocividno je, zakaj nas kupec, kakor tudi gospoda vedno manj obiskuje. Ali nam ni tako pot za-prta do materijalnega in tudi duinega blagostanja? Ako pomislimo, s kolikimi ovirami in nevarno:-.timi so na§e ceste zvezaue, posebno prevalska, katera za vsa-kim dezjem je tako prepluta, da LIovek, posebno tu-jec, ki poti dobro ne pozna, velikokrat v nevarnost postavi sebe, voz in zlvino, se ne moremo zadosti pre-: cuditi, zakaj se za to toliko vaLno cesto tako malo skrbi. Saj vendar ie mnogo let cestni davek s pra-I vifinim namenom plafiujemo, dn se tudi za nas v tem j obziru kdaj kaj stori. Ko bi hotel vse ovire in za-| preke navesti, ki se nam pd voznji vina, sadja, sena itd. mnogokrat ne brez nesrece pripetijo, napoinil bi | gotovo veC predalov s takim na§tevanjem; refiem pa j to, da jeza in sramota se cloveka polasti, kadar se i mora po tej cesti vcziti.
Pa5 Cas bi uf e bil, da bi se si. c e s t n i o d-b o r i vendar enkrat prcpricali, da je Ie cesta od Mo§e do St. Martina oCito v gospodarstvenem kakor tudi v strategiCnem obziru velike vainosti, ter naj bi pravifine zelje in nujne proSnje tukaj§njeg& ljudstva v resen pretres vzeti blagovolili.
Da bodo cast, citateljeio 2alostue razmere dol. Bricev bolje znane, naj navedem §e ta-Ie slufiaj. Kakor znauo, pred dvema letoma bila je cesta od Mose do Medane med skladovae uvi^ena in potrjena, (kar
bi se glede na obfiui blagor ne smelo nikdar zgoditi); tedaj predsednik cest. odbora gcriSkega g. A n d r e j Kocjancie priCel je takoj svoje delovanje. Zakaj pa cest. odbor korminski in njemu na celu predsednik g. grof La-Tour se ni isto tako poirudil, ko seje vendar za-njo toliko potegoval? Mari raisli gap, predsednik, da mu jo bodo res obctnarji v dobrem stanu izrocili, kakor se je sam izrazil in celo zahteval ? Ako misli s tacimi in enacimi ugovori svoje delovanje §e na dalje odlagati, pokaze se s tem v spolnjevanji svojih dolznostih malomarnega; naj biraji svoje pred-sedtii3tvo koj prepustil komu bolj unetemu in spo-sobnej^emu za tak posel, kateremu so na§e in sploh naSega ljudstva te^uje bolje znane.
Naposled vsem ti^tim pa, ki imajo v tej zadevi kaj opraviti in ki so postavljeai za vzdr^evanje in o-skrbovaoje javnih cest, bilo bi pac" svetovati v pri-hodnje bolj previdnira in nepristranakim biti, Dovo-Ijnjejo in napravljajo naj se ceste tam, kjer se po dobrem in natancuem prepridanji za potrebne in ko-ristne spoznajo, ter naj se vselej ozir jemlje na blagor obCni in g!as veLioe ljudstva.                 J. K.
Politidni pregled.
I V P e § t i so se skupna, nasa in ogrska ministerstva posvetovala pod predscdniStvom ce-sarjevim zastran Bosne in Hercegovine. Szlavy ne prevzame ve5 ministerstva, kakor se je 2e-lelo. Pravega naslednika mu §e zdaj ne ved6, Na§ in ogrski de^elno-brambeni minister sta se v Peiti razgovarjala, kakd naj se podpirajo v-dove in sirote pri vstanku na jugu padlih na§ih vojakov.
Drz. zbor je po sprejeti coininski postavi kot tak poCival do (lanes, 19, t. m,, da so se doticni  poslanci   uddezili  dopolnilne  volitve V
I velikem posestvu ee§kem; volitve se je udelei&ila 166 konservativeev,   ki  so jednoglasno  izvolili
I barons Nadherny-ja (Nadherna);  liberalni veli*
j koposestniki so se volitve vzdriali in s tem pri-deli pasivno politiko. Pokazali so, da jim ni mar sporazumljenje, da hofcejo tudi odslej s Herb-stovci hoditi.
Naj dodamo, da je tirolski poslanec, kon-servativec pi. Zallinger s tovariSi fin. ministra prasal, ali je vlada voljna delati na to, da bodo hranilnice (Sparkase), ustrezajoS svojemu obfie koristnemu namenu, proti manjiim obrestim da-jale posojila na zemlji§6na posestva. To inter-pelacijojepodpisalo28poslancev, med njimi tudi
I slov. poslanci: Klun, dr. Tonkli in dr. Vosnjak. V Bosni in Hercegovini  zafinejo 24. maja
I prvo novacenje (rekrutiranje). Nadejati se je, da se bo mirno vrsilo, drugace bi imela dr^ava zopet spletke. V ju2nih obfiinah dalmatinskih se je prifielo nova6cnje za deL, brambo ze 12. t. m. Ni slisati, da hi se bili ustavljali.
Slovanom v Sleziji se godi prav trdo; za nje ne velja el. XIX osnovnega zakona pri sod-nijah. Enako huda je v §oli. Poljaki in Cehi hofiejo vlado tudi na to stran prijeti. Neue fr. Presse se perfidno izgovarja, 6e§, da v Sleziji morajo ostati razmere po starem, zarad inter-nacijonalnih obzirov, t. j. zarad pruskega pri-jateljstva. Koliko bi pruski listi v Avstriji Se zahtevali, da zrtujemo Prusiji na dobifiek? Ali ni tu o5itno, da avstrijski Prusi hofiejo Slezijo za Nem6ijo pripraviti, da bi se Prusi z germa-nizovanjem ne trudili/ Po naCelu prusaSkih li-stov bi morali tudi primorski Slovenci in Hrvati ostati v dosedanjih razmerah, ker smo ? pri-jaznosti z Italijo!
Na Ogrskem so se zaceli tudi gibati ta pa tam proti judonv, Ogri so Le takd t judovskih rokah. V drz\ zboru na Dunaji je SehSnerer izroCil drz. zboru vec peticij, ki so proti na-seljevanju jadov, ki bi prisli 5ez rusko mejo v Avstrijo. Judovski listi se temu posmehujejo; ali nejcvolja je tudi v Avstriji vedno veda proti
i judom.
Na Dunaji so zaSeli Cehi zaresno zahte-vati ljudske sole s Seskim jezikom. Pred dnevi je bil sklican zbor za resolucijo v takem zmi-slu; ali podkupljeni kriSaci so bili vzrok, da je komisar zbor rszpustil. 21. t ro. bo pa zo«
i jet zbor.                                          "
Rumunci se  vedno  se upirajo  pogajanju, j kakor ga hodejo druge vlade po Barrere-jevem predlogu; zdaj zboruje komisija v Galacu.
Po treh tednih je pravda proti zato^ein'-em zarad ringtheaterskega pozara 8. dec. na Dunaji koncana. Blizu 300 prie in strokovnjaskih raoz je bilo zaslisanih. Ofiitno se je pokazalo: 1) da za glediSca ni bilo postav in naredeb, ki bi za-gotavljale po 6iove§ki nioznosti in veduosti po-trebno varnost cloveSkemu zivljeuju; 2) da po-licija ni tako organizirana, kakor je v obce potreba; 3) da dunajska gasilna straza je sicer imenitna, ali na mnogo stranij brez zasluzenja, 4) da birokratizem v obee ne deluje vspeSno in srecno, ker je dresiran preved meliarricno in preenostransko; in 5) da spolnjevanje dulzuosti se kale premalomamo in vest premaio obcut-Ijiva. Krivi spoznani so direktor F. Jauner, Jos. Nitsche in F. Geringer, 1, na 4 me-sece proste jece, 2. na 8 raesecev poostrene jeee in 3. na 4 mesece jeee z ldnevnim postom vsakega meseca. Vsi drugi so oproSceni. Tako je posvetna postava zadostila pravici, in ta pravda bo iraela dobre nasledke za prenaredbe in za strode postopanje proti uradnikom in sluzab-nikom.
V  Srbiji se nezdrave razmere vecajo. V Belgradu so v gledi§el Skandalozno se obuaSali in razsajali ob igri „Rabagaz% ko je neki biia kra Ijica navzoea.
VarSavo bodo Rusi mocuo utrdili; od 10 odloiienih mil* rubljev hofiejo 6 ie letos porabiti.
NemSki dr2» zbor se je 17. t. m. odlozil na nedolocen 6as. Predloga o monopolu tobaka se je izroCila posebni komisiji; ta pa je neu-godno sestavljena za monopol in je zaeela od-stavke ze zametati.
V  Berlinu je pogorela ravno pred odpret* Jem velika in krasna higijeuska razstava. Avstrija bo vsled tega pogoriica trpela okoli 100.000 gld., ne glede nato, da so bile nektere njene na-prave posebnc znanostne cenc.
Na Francoskem hocejo postavo o locitvi za-konskih ljudij.
V  Egiptu je bilo priilo skoro do revolu-cije; ministri so se bili sprli proti Khedivu. Zdaj pa je zopet mir, morda zato, ker so v porazurau z drugimi drzavami odposlali Anglezi in Francozi vojne ladije pred Aleksandrijo.
Za Irsko napravljajo Anglezi ostre postave vsled zadnjic omenjenih umorov. Morilcev uiso Se zasledili. Nevarnost se na Irskem ni zmanj-sala; Parnellu so dah policijsko strazo v bram-bo. Gladstone je se na krmilu; hujse bo, ce ga dogodki zmajajo.
Domade stvari.
Bralno in podporno druStvo v Gorici je imelo v nedeljo izredeu obeui zbor, katerega se je udelezilo obilo udov. Sklenilo se je, da druStvo prev-zame druge vece sobaue od goriske citaloice ua Trav-niku, in da se pravila v maogih odstavkih spremene\ Obslrnise porotilo prih.
Viljem pi. Bitter in And. pi. Pavletig sta od trgoviuskega mioistra za leto 1882 potrjeua, prvi kot predsednik, drugi kot podpredsedaik kup&jske in trgovinske zbornice goriSke.
V  drugem razredu sta bila pri dopolnilnih mestaih vohtvah v Gorici izvoljena g. dr. Jan. Vinci in g. Jan. Pate mo Hi. Za I. razred ste razgla-sili obe stranki po 4 kandidate.
V  I. razredu so danes voljeni: Dr. Batiggi, dr. Gentilli, Lenassi in Karl Bitter. Propadli so Erset-tig in dr. pi. Doliac; vseh 3 razredih so drugaSe zmagali on!, katere je razglasil nmestui volilni odbor." »Liberalcitt imajo menda nekaj povoda veseliti se svoje emagc. Sicer pa so bile volitve brez bojev.
Marko Vales, iei zacasno v poaoj. 0. g. Ivan K o-Prvacmi, pride za 2upnika v Sol-
Duhovske spremombe. C. g. *»<»»» »«**«-vikar v Oseku, je sei zafiasno v pokoj. U. g. Ivan K o lavcifi, zupnik v Prvacmi, pride za
ramaru. Cesar in cesarjevic Rudolf bosta prazno-vala svoje godove v Ischlu. Cesarjevic Rudolf pride s cesarjevicinijo sredi julija v Ischl. Konec junija pride neki tudi kralj Milan v Ischl nasVga cesarja obi-skat, menda za vec" casa.
Solncni mrak 17. t. m. zjutraj se je z oka-njeno Sipo jasno, lepo videl; ljudstvo ga ni opazo-valo, pa tudi ne zapazilo, ker je solnce o tern casu samo itRkoliko bolj bledo sijalo. V Afriki, gornjem Egiptu, Arabiji in srednji Aziji je bil mrak popolii.
O. Josip Devetak. inpan tominski in de2. po-slanec goriSki, dobil je zlati krizec za zasluge b kro-no. Tomiuci najbolje \va6j da ima g. odlikovanec za-res zasluge za ujih coste, pa tudi za novo zidano Solo tominsko.
G. dr. Pitamic pride kot odvetnik v Postoj-no in ne v Itaduvljico, kakor se je porocalo. V Po-stojni pogteSajo 2o davuo narodnega odvetnika.
t Q. Jeraej Brence, duhoveu v Dutovljah iu ljudski uLitelj, odlikovau zzlatim krizto za zasluge b ktono, je umrl po hudi bolezni 14 t. m. Rodil se je rajni 11. avg. 1820 na Dovjera na Gorenjskem. Bil je vedno zvest in vnet sin svojemu narodu. Naj v mini poLival
Z Dunaja se ,,Slov. Harodu^ piSc 12. maja: „Iz zauesljivega vira sem zvedcl, da odsibmal v sloveoskih krajih noben sodujisk uradnik slu^be ne dobi, katc-ri ni slovengcine popolnem zmoien; zdaj ste v Smaiji in sent Lenartu v slovenskib go-ricah na Stajerskem razpisani slu2bi okrajnih sodni-kov, jedna teh je uze jedenkrat bila razpisana, ker se pa skoro noben uradnik, ki bi bil slovenskega jo-zika popolnem zmo^en, ni oglasil^ m je ta slu2ba razpisala fie jedenkrat. Povabijo se torej slovenskega jezika zmo^in uradniki ne samo s Stajerskega, tern* vea tudi iz drugih krajev, posebno pa s Kranjskega, da kompetirajo  za te  dye slu^bi.
Slavnost o BinkoStih v Zagrebu bo neki velika. Udele^i se ju kakih CO druStev; pt'i koncertu bo pelo nad D00 pevcev. Udele^ijo se slavnosti tudi Slovenci, n. pr. te Ljubljana
2a skupno razstavo mle6nih izdelkov, mania in sira, je mogoce oglasiti se v Ttstn $e do 31. maja; Obi ok se je podaljtal.
Seno^e^ka obdina je tudi poslala foL zboru pi'oSnjo za izvedenje ravnopravnosti slov. jezika pred soduijami iu za nadsodnijo v Ljubljani.
NemSkutarji na spodnjem Stajerskem so se zbali nameravanega slov. tabora, in nem§ki poslanci Stajerski so jim priredbo nParteitaga" odsvetovali. Iz raznih porocil pa se vidi, kuko so hoteli slov. kmete oplaCevati, da bi lastni narod zatajili in s „Parteita-govci" giasovali proti Slovencem. \ obCe so nem-skutarji po trgih in mestih na slov. Stajerskem silno zagrizeni, v Celji imajo umazan listic, o katerim su-rovo uapadajo Slovence. Da, v Ceiji in v Mari-boru imajo 2e gimnazijalce izrejene po pruskem du-hu, iu dotiCua vodje jim ne prepovedujeta, ko se ba-hajo s prepevanjem pruske pesni adie Wacht am Rhein!" Lepo je to I
Br. Glantschnigg, celjski advokat sestavil je rogovilstvenski odbor: „Petitions-Comite Cilli, Briefe an Dr. EduardyGlantschnigg in Cilli" ter straSi Ijudi z raztrganjem Stajerske, co mu ne podpiSejo, kar hoce. Nemcurjem se more res slaba goditi, da ljudi s takirni bedarijami lovijo. Oela pisarija pa kaze, da §e dr. Glautschuigg sam prav ne ume nernSki. Vkljab temu pouuja ta revni odpadaik slovenskim zupanoin svoj: mit deutschem Gruss 1 Pamet ga bo tezko ke-daj sreCala.                                        „S1. Gosp.w
„Kratek navod, kako razumno izrejati svilo-prejke." Spisai Janez Bolie, vodja c.kr. poskuSaliSca za svilorejo in vinarstvo v Gorici. V Gorici naiisnil in zalo^il Paternolli 1882. Tak6 se bere na zavitku 19 stranij v vel. 8 debele kajizlce, katara ima zadej §e dva velika lista s podobami in nadrti, iz katerih se natenko razvidi: 1) „razvitek svilopredke od izvaleoja do zapredanja, 2. izreja svilopredke. Poleg tega ima knjiiica skoro na vsaki strani po vec po-dob, ki kazejo, kar pojasnjuje berilo z besedami. Razlaganje je prav jasno, preprosto in za tak pred-met v nenavadno lepi sloveaScini pisano. Knjixico vsem svilorejcem toplo priporofamo.
kau
Cesar in cesarica bivata zopet na Dunaji v SchSnbrunn-u, ostaneta tu Cez sv. resne Telo, odideta sredi juuija v Ischl od koder pojdeta ob svojem 6asa y Trst k odpictju razstRvej in bosta biyala v Mi-
PEAVILA
katoli§ko politi6nega narodnega druStva
»SlovenskijezvBrdihtt
(Konec.)
Eedar je pri glasovanji na obeh straneh enako Stevilo glasov, razsodi on s svojim glasom. On mora z ozirom na §. 14. zapisnike zborov in odborovih sej, kakor tudi vsa druStvena pisma podpisati. §. 13. Kedar je predsednik zadrzau, opravlja nje|ovo slu2b9
podpresednik, kateri prevzame v tem priraerljaji vsc pravice in doI2uosti predsednikove. §. 14. Tajuik pod-pira predsednika, vodi druStveno aianipulacijo, vre-duje knji2nico, ter je odgovoren za redno postopunje, on je druStveni zapisuikar, s predsednikom vredpod-pisujc zapisnike in dra§tvena pisma, ter ima pri raz-pravah, sejah itd. pravico glasovati. §. 15. Blagajnik oskrbuje drugtveno denarnico in vse, kar je druStve-nega piemo2enja, on mora vsake 3 mesece odboru raCiin podlagati, ter je porok za neupravifiene izgube; tudi ima on pri sejah in lazpravah pravico glasovati. §. 16. Odbor je obenemu zboru odgovoren za drult-veuo iuietje. On zbira ini kupuje potrebnei'^asbpise, knjige itd.; on skrbi za besede, poduSna predavanja in druge veselice (§. 2). — On sprejemlje in imenuje nove dtu§tveuike (§. 6.), in ako komu pristop odre-fie, mu uaznani vzroke, ter ima poleg §, §. 4, 5, 6, 9, in 20 navedenih pravie, pridrzano prav revnim druSt-venikom iu zelo od druStvenega sedeia oddaljenim udom kakor tudi Clenom druS. pevskega zbora letnino do polovice znizati. Odbor reSuje vsa po zboru na-lozena druStvena opravila. Toda za vcljavnost skle-pov morajo biti, razun predsednika in tajnika naj-manj 3 odborniki navzoCi: Manj va2na in nujna opravila odlocuje predsednik s tajnikom, mora na o tem odboru porocati. Odbor dolofiuje predsedniku, kako ima drugtvo v zunanjih zadevah zastopati.
Odborava naloga je tudi pri veBellcah in drtt-§tvenih zabavah odlo^evati, koliko naj se vstopnine placa,
Sklepi obveljajo z absolutno vcaino glasov.
ObSnizbor. §. 17. Eedni obfini zbor je enkrat v lctu in si-cer konec upravnega leta, ter se zafienja a predsed-nikovim govorom, tajnik priob6uje kratek pregled vseh opravll in stanje knjizuice, blagajnik pojasni ra-6uh preteklega leta in stanje druStvenega promote* nja. — Obfini zbor potem izvoli 3 diuStvenike, ki pa niso bili preteklega leta odhorniki, da pregledajo ra* dune in da potem o istem oh&iom zboru hvojo sodbo naznanijo. On imenuje v zmislu §. 5 $astue udo, vo-li nov odbor s predsednikom vred (§. 11), tudi sum drultvena pravila spremeuili j toda k temu jo treba, da je 2$ pravih druStvenlkov navzoSih.
Vsi sklepi obveljajo z absolutno vefiino glasov navzocih pravih udov. Poobiastila ne veljnjo. /bor dolofiuje, kako naj odbor z matico gohpodari (§. 4). §. 18. Izvenredui obLnl zbor se sklifie Itvliko kedar koli in kjer koli v Brdih (c. kr. okrajno glavarstvo GoriSko in Gradicansko) vec krat v letu, ako nujna opravila taka nanesejo, in da to vsaj 10 druStveni-kov zahtova (§. 9.)
Sodba. §. 19. Razprtije, ki bi utegnile nastati  mod druStveniki v dru§tvu, razsojuje za posamicne slucii$e izbrani odbor treh udov.   Vsaka stranka voli enega, predsednik pa imenuje tretjega.   Ti si izvole na6el-nika ter razsodijo po ve&ni glasov. Izstop. §. 20. Edor ho5e iz druStva iztopiti, mora to odboru naznaniti vsaj 2 meseca pred koncem navad-nega leta in poravnati morebitni doig.   Kdor iztopi v prvi polovici leta, mora pri vsem tem placati svoj. donesek za celo isto leto.   Kdor ne placuje letnine piavilno, (§. 4) sme ga odbor izbrisati iz dru§tva, ter terjati ga po civilni poti za donesek  celega istega leta.   Odbor ima oblast izkljuciti iz drufttva vsacega, 1. ki bi nasprotoval  druStvenim namenom ali sploh diuStvu zoprnosti naprav^Ja. 2. ki ne plaLa letniue v odloCnem obroku.   §.  21. DruStveniki izstopivSi iz druStva odpovejo se vsem druStvenim pravicam. ' R a z p a d. §. 22. Razpad dru&va sklene obeni zbor, zato klican, z dvema tretjinama di'ustvcnikov.
0 druStvenem premo^enji in kako naj se z matico doloci, sklene zadnji obeni zbor.
V Biljani, dLe 1. januvarja 1882 leta. Osnovalni odbor.
N. 1973
I.
V  zmislu §. 9 druStvene postave od 15. novem-bra 1867 spri5uje se pravni obstanek katoli§kega-po-UtiCnega druStva ^Slovenskega jeza v Brdih" na pod-lagi predstojeCih pravil.
V  Trstu, due 9. februvarja 1882.
Za c. kr. namestnika L. S. RINALDINI m. p.
Bazglas.
Podpisano zupanstvo naznanja, da je pri Sv. Kri^i Jpavskem stari navaden somenj za zrvino in (kramo) blago ponedeljek po sv. re§nem Te-iesu ponovljen in se bode od zdaj naprej ravno isti dan vsako leto drzal. Stantnina za^ivinoje na tri leta prosta.
,stvo Sv. KM 18. maja 1882,
¦Jul- juij— mssassBmrn KupLija z diSavino
AUTONA MAZZOU-JA
V ROMCI,
v gospeski nlici (fit dei Signori) St 6.
To je dobro preskrbljena zaloga zdravilnih di&vin, keraiSnih izdelkov, raznovrstnih reLij za barvarje, sinletih bar? na olje in satin, vsako-vrstnih lopieev, domacih in tnjili lakov (firne-iit) n vsakoj«bo do najfinejSe vrste.
Glavna zaloga cementa za po5asno in naglo delo, prvib vrst in je, ka>or se s porostvora zagotavlja, za vsakotero delo in no ceai, ki se m boji nobene konkwence.
Edina zaloga toliko imenitnega strupa za niiii in podgane.
Edina zaloga toliko imenitnega laka Vater-propf-ovega za porabo na kakosni koli tkanini, katere voda potera ne premott, toliko za deine plaiae, kolikor za vozove ltd.
Zaloga Ivepla prre vjpste za trtno zvep-lanje, in po prengodnih cenah.
Upajoe, da me slavno obcinstvo po^asti z obilimi narofibami, obecojem tocno postreibo z neprekosljivim blagom vsake vrste in se po-klanjam z vsem spoStovanjem
AISTOIS MAZZOO.
St. 23
Razzias.
Podpisani cestni odbor naznanja, da bode dne 23. t. m. od 10—12. nre predpolodne od-dal po o&tni drazbi v hisi gsp. Martina Lenar-eifia v najem naredbo enega dela nove skladavne ceste pri ?asi ? Rifenbergu, ktero delo je ce-njeno na znosek od 2251 gl. 39 kr.
Opomba. Kdor bode botel draziti, moral bode poloiiti varstvo (vadium) 10% ˇ denarji ali pa t drzavnih obligacijah po kurzu.
Na5rt, prevdarek, kot tndi drazbeni pogoji so v odborovi uradniji v Rifembergu na ogled razpostavljeni.
Cestni odbor ajdovskega okraja v Rifenbergu,
dne 3. maja 1S82.
Lekarnica .,Alla Madonna" v Kormiau
Velika zaloga vsafcovrstnih zdravil. FRANZONI-JEVE . slndke pastiljce iz ka-JlSja tamarindane. Po-Imagajo prdti nadloz-/nostim v grin, proti kasljn,  hripavosti, pr-
snemi kataru, ugajajo posebno pridigarijem nciteljem i» pevcem. Naj se pazi, da je na vsaki Skatlji zna-menje izoajdca io no vsako Skatljico vtisnjeno ime ,,Fninzoni*.
Vsaka Skatljiea stane 25 kr. Dobi se tudi v Gorici v Iekarnici Pontoni jevi v RaStelu; v Trstu v Iekarnici Cfgnola na Corso.
Pattison-ova vata za protin
nsjbo^Si lek zoper
proti ¦ In revmatlzeBi
ˇsafcotese vrste, kakor: boleCine t obrazu, prsih, vrata in zo-beh, protin v glavi rokah in nogah, trganje po udih, bolest v hrbttt in ledijah.
V zavitkih po 70 kr.,  polovica 40 kr. G>.   Cristofcletti, lekarnica pri crnem medvedu t Gorieina Travniku priSkofiii
Suejm hjignu ia pr#Tiiia papirji      44
J0S1PPALLICH5
v Gorici na Travniku St 5
priporoSa  svojo  bogato  zalogo solskih, molitvenih in raznovrstnih drngih knjig, gplsko in pisaini§kc priprave — vse po j najspodohnisih cenah.
Cudovite kapljice
Sv. Anions Padovanskega.
To prtproiio in naravno zdavilo je prava dobrodejna pomoc in ni treba mnogib besedi, da se dokaze njihoTa ^udo-vita moL. 60 se le rabijo nekoliko dni, oiajiajo in prezcnejo praT kmalu naitrdovratniSo ielod5ne boTeati. Prav izvrstno v-strezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jeirib in na vra-fllolt proti crevesnim boleznim in proti glistam, pri ienakih meaeCnih nadleznoatih, zoper I»eII tok, bozj«3t, zoper srcopok ter iiatijo pokvarjeno kri. One ne prcganjujo samo omeajenih bolezni, arapak naa obvarujejo tndi pred vsako boleznijo.
ProdHJejo se v vaeb glavnih tckamicah na svotu;^ za narofibe in poSi^Jatve pa edino r Iekarnici Cristofoletti V Gorici, v Trstu ˇ lekarni 0. Zanetti in G. B. Rovia. in v lekarni Alia Madonna  r Korminn,
Ena stoklenica stane 30 novcer.
Bozjast
grPOZORi^Q •   *"   Oni, M bolehajo zarad kr&i ali iiv-cev,  in vai ki se zanimajo za take _,                     bolezni in i§Lejo gotovega zdra-
Vila, na} si.zaupno priskrb^ broSuro dr. Boas-a. Brezpla&no in franco jo razpoSilja DR. BOAS Pans, Avenne Elebert 10
Bela Pariagi, pre| finna Brachfeld et Welliicb Monchen, zdSj Paris Arenae Wagrani^ 29 ne razpoSiljajo Te5 nj&je broiure, ker sem jim jo «dtegniL
228/E
Oznanilo.
Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta), vstanovljene po grofo Thurmi, v Gorici naznanja, da bode dne 12. junija 1882 začela javna dražba (kant) nerešenih zastav I. četrt leta 1881 t. j. tistih, ki so bile zastavljene me§eca janu-varja, februvarja in marca 1881.
Ravnatelj: Lovisoni.
Bergerjevo medicinsko
MILO IZ SMOLE (THEERSEIFE).
Priporofieno po medic, strokovnjakih, rabf sesko-ro v vsch evropskih drzavah s sijajuim vspehoro proti
vsakovrstui necistosti na polti, sosebno proti kronifinim in luskinastim lisajem, hra-stam, nalezljivim hrastam, proti rudefiemu nosu. oze-bljimi, potenju nog, pihljaju na glavi in bradi. — Berherjevo milo iz smole ima 400/0 sraole iz Ic.-:a, in se bistveno razlofiuje od vseh' dragih smoit ki se prodajajo. - - Da, se prckaiijauju izogneS, zabtevaj doloCno Bergerjevo milo iz smole in glej na znani zavitek. V dolgib in hudih poltiiih boleznili ra-bi se z vspehom na mestu milaiz smole Bergerjevo nred smolnato-ivepleno milo; kdor bi hotel inieti raj§i to, naj zabtevo edino Bergerjevo smoluato 2v.'pleno milo, ker znnanja ponarejanja so brezvspe§ni lzdelki. — Kot neostro milo iz smole za odstranjenje ne-distostij na polti, zoper bsasto na polti in glavi otrok, kakor kofc neprekosljivo kosmetsko milo za vmivanje in kopanje za vsakdanje rabo rabi:
9«9g«sj«Y^ gli^sia. mite tes»tl«,
ki ima 350/0 glicerine in je fiao perfumano.
M n komaft mis mti 35 kr- z tara Tied-
Glavni razpoSiljavec: lekarnar 6. Hell v Opavui Glavna zaloga za Gorico pri gg.  lekarnarj. F. Cristofoletti (Zanetti) in A. Franzoni.
vsem, ki so v želodci ali trebuhu bolni.
Ohranjen je zdravja
naslanja se ve&jim delom na Čiščenje m snaženje so-krovice in krvi in na pospeševanje dobrega prebav-^jenja. Najboljše za to sredstvo je
dr.taaži?(ps!iliata.
^ivljenski balzam di*. Rosov odgovarja popolnem Taein tem zahtevam; isti oiivi vse prebavanje, nareja zdravo in iisto kri, in ttuplo dobi svojo prej&njo moi in zdravjo zopefc. Odpravlja ?se telko prebavanje, oso-bito gnjias do jedi, kislo riganje, napetost, blje-vnnje, krC v ielodci, zasliujenost, 2lato iilo, pre-obfeienje ielodca z jedili itd., je gotovo in dokazano domace sredstvo, ki se je v krafkem zaradi ivojega iz-mtnega upliranja ;bce razSirilo. 1 velika sklenioa 1 gl., pol sklenlce 50. kr.
Ka stotino pisem v priznanje je na razgled pri-pravljenih. RazyoSilJa se na franklraue doplse na vse kraje proti poitnemu povzetju svote, Veleeenjeni goapodt
S toplo zahvalo Vam naznanjam, da mi je popolnem pomagal VaS dr. Roza iiiljemki balzam proti 8 raesecer trajajo5i bolocini, to je proti stranskemu vjedanju na prsih, zarad Cesar sera imel hudo napenja-nje in ielodcni kri.
Odkar rabim ta lek, sem popolnem zdra? in se dobro pofutiin, kar se mi prej kljubu vsej zdravniSki pomoCi ni moglo posroCiti, Sprejmite torej mojo srdno zahvalo, in priporodam to zdravilo vsem, ki trp6 valed enake bolezni.
Trneny Onjezd                      Joslp Tyrl, sodar.
iff* SVARJENJE1 ~*t
Da se izogno neljubim napakam, zato prosim vse p. n. eg. narocnike, naj povsodi izrefino dr. Rozov iiv* ljenski balzam iz lekarne B. Fragnor-ja v Pragi za-htevajo, kajti opazil fiem. da so nurocniki na ve6 krajih dobili neuspeino zmos, ako so sabtevali samo zlrljenwki balzam, in no izrefrio dr.Rosovegazivljenskego balzama.
Fra?i dr. Rozov M\mi\ bahia
dobi  se samo  v glavnoj  zalogi  izdolovalca B. Frag* ner-ja, lekarna „k Crnomu orlu" v Pragi, Ecko dor Spornergasso Nr. 2i)b—\l
V G01UCU: ii. Cristofoletti. lokarnllar t G. M. Pontoni, lekarnicar. V OOLEJI. Damaso d' Ella. V TU8TU: P, Preudini, lekarnicar; G. Foraboschi, le-kurn-rar J. Herravallo. V Z AG RE 13 U; Sigm. Mitl-bach lfkarnifiar.
Vse lekarne in vefije trgovine z materi-jalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega zivljenskega balzama.
TAM SE TUDI DOBI:
Prazko domace mazilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako se zenam prsa vnamejo, ali strdijo, pri bu-lah veake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri drvu t pratu in pri nohtanji, pri zlezah, oteklinah, pri izma§" cenji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmati6ne otekli-no in patiko, zoper kronicno vnetje v kolenih, roah, v ledji, ce si kdo nogo spalme, zoper kurje ofi6aa in potne noge, pri razpokanih rokah, zoper lisajo, zoper oteklino po piku nirtvsuv, zoper tekoSe rane, odprte noge, zoper rak in vntto kozo, ni boIjScga zdravila, ko to maeilo.
Raba je priprosta; mazilo (zavba) se namaie na platneni robec in t*e pritisne na bolno stran. Cez 4— 6—8—12 ui- se naredi nov Salter. — Zaprte bule in o-tekline se hitro ozdravijo ; kjer pa von tece, potegne mazilo v kratkem vso oguojico na-se, in rano o-zdravi, — To mu^ilo je zato tako dobro, ker hitro po-tnaga, in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna oguojiea ven potegnjena. — Tudi za-brani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (crnim prisadom); tudi bolecine to hladilno mazilo potiai. — Odprte in tekoce rane se morajo prej z mlacno vodo miti, potem 5e le se mazilo nanje prilepi.
Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam za uho.
Skuscno in po mnozib poskusih kot cajzaneslji-vejle sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi tudi popolno uze zgubljen sluh. 1 sklenica I gl. a. v.
Po vjemajocib se sodbah velike vrste imcnitnih svicarskih, nemskih in avatrij-skih. prak. zdravnikov in mnogih medicinskih strokovnih. liatov so se po le* karji Rihardu Brandtu v Schaffhausenu in svicarskih medicinalnih. ztliid I izdelane Sviearske kugljtce po svojej sreCnej sestavi, brez vsacih, telo poikodorajocih tva« rin v vseh slucajih. kjer treba nedrazestao odprtje narediti, nabran slez in zol6 | odstraniti, kri o6i3titi, kakor tudi ves prebavljalni aparat novo oziviti in okre-piti, kot reelen, gotov? neboleatno vplivajod, oen zdravilen pripomofiek, ki se more vsakemu priporoSati.                                                                                              I
Zabtevati se morajo izreCno le lekarja Rib. Brandta svicarske kugljice, kise dobijo le t kositrenih dozah s 50 kugljicanii h ra. I.— in t manj§ih dozah po 15 ktfgljio 4 30 pf. $jjf Vsaka Skatljica pravih §vicarskih kuglic mora imeti gornji etiket, beli svi-caraki krii na rudedem dnu predstavljajoS in podpis izdelovateljev.                                   ^
Prospekti, ki med drogim obsezajo tudi mnoge sodbe iz strokovnjaskib. krogor o njihovem vplivu, se dobijo v doli naznanjenih lekarnah zastonj. V GORICI: lekarnar J. CRISTOFOLETTI.
I?°»j§telj jft od^OTornl njeo>ikt F. PODGORlinK. — Tiska; sHilar|jaii8kft tiskarna" r CroricJu