Poštnina plačana v gotovini Cena din 3.— Glasilo Osvobodilne ironie okrajev Črnomelj, Kočevje, Novo mesto in Trebnje Leto II. — S lev. 7 NOVO MESTO, 17. februarja 1951 Izhaja tedensko Ljudska oblast posveča vso skrb moderni opremi naše armade, katere moč in sposobnost je odvisna od lastne oboroževalne industrije, ki jo pospešeno gradimo; vso skrb posveča vojaški in politični vznoji ne samo vodstvenega kadra, temveč vseh vojakov, podojicirjev in oficirjev. Le tehnično dobro opremljena armada z visoko politično zavestjo in ljubeznijo do domovine bo uspešno branila našo neodvisnost proti vsakomur, ki bi jo ogrožal (Iz volilnega proglasa OF Slovenije) PRED VOLITVAMI V LJUDSKO SKUPŠČINO LRS Prvo soboto v februarju je bilo v Črnomlju zasedanje okrajnega zbora Osvobodilne fronte, na katerem so se delegati pogovorili o nalogah Fronte, o pripravah na volitve v Ljudsko skupščino ter o kandidatih, ki bodo zastopali Belo krajino. Ko so dele. gati zbora OF sprejeli kandidatno listo, niso v imenu belokranjskega ljudstva pozabili tovarišev in tovarišic, ki so bili s tem ljudstvom v najtežjih časih narodnoosvobodilne vojne. Zbor je potrdil, da je ljudstvo partizanske Bele krajine na pravi poti kakor v letih borbe, da ga ni omajala vsiljiva in protisocialistična informbirojska propaganda voditeljev Sovjetske zveze in njenih »plesalcev« iz nekaterih vzhodnih evropskih držav. Belokranjsko ljudstvo si je zato izbralo za kandidate tovariše, ki so ga vodili v najusodnejših dneh od 1941. dalje do zmage. Bela krajina bo pri volitvah v Ljudsko skupščino razdeljena na pet volilnih enot. V prvi volilni enoti, ki obsega Črnomelj, , Dobliče, Loko in Dragatuš, kandidira tov. j Ada Krivic, pomočnik ministra za prosveto v vladi LRS" in predsednik Sveta pionirjev ■ Slovenije; njen namestnik je Kump Janez i iz Obrha pri Dragatušu, zdaj direktor to- J varne »Belsad«. V drugi volilni enoti so združeni kraji j Talčji vrh, Petrova vas, Semič, Crmošnjice, Rožni dol, Stranska vas, Crešnjevec in Stre- j kljevec. Njihov kandidat je domačin podpol- i kovnik Jerman Drago, njegov namestnik pa Košir Franc, predsednik izvršnega odbora OLO Črnomelj. ^V_JretjX volilni enoti kandidira minister vlade LRS Suštarsič Tone iz Gradaca, nje- i tov namestnik pa jt srednji posestnik Anten \ stojmič iz Lokvice. Volilna enota obsega Rosalnice, Drašiče, Radovico, Suhor in Lokvico. V četrti volilni enoti je zbor Fronte predlagal za kandidata Urna Ivana, predsednika »ajboljše belokranjske kmečke delovne zadruge iz Metlike. Njegov namestnik bo anana javna delavka in dopisnik Dolenjskega lista Fir Regina iz Metlike. Njuno vohl-»o enoto sestavljajo kraji Metlika, Podzemelj, Gradac, Griblje, Adlešiči in Tribuče. V zadnji, peti volilni enoti, ki obsega Vinico, Preloko, Staro Lipo, Sinji vrh, Stari trg in *Predgrad, kandidira sekretar okrajnega komiteja KPS Žunič Janez, doma iz Krivoglavic pri Podzemlju. Njegov namestnik je Jurij Pribelič iz Dola pri Starem trgu. Zbor Fronte je izbral ljudi, ki jim ljudstvo Bele krajine zaupa, ki so< zaslužni za Belo krajino in ki so v svojem, dosedanjem javnem življenju pokazali, da jim je gospodarski, politični in prosvetni napredek Bele krajine pri srcu. Na zboru je podal navzočim delegatom politični pregled domačih in zunanjih do- godkov minister tov Suštarsič, poročilo o gospodarskih in ostalih razmerah v okraju pa sekretar tov. Zunič. Zbor v Črnomlju je sprejel napovedano tekmovanje Osvobodilne fronte okraja Trebnje. Obljubil je storiti vse, da bo pokazala tudi Bela krajina, kako Belokranjci niso pozabili slavne preteklosti svoje deželice v letih narodnoosvobodilne borbe. V kočevskem okraju kandidira narodni heroj Stane Semič -Dalo V nedeljo 4. februarja je bil v Kočevju j zbor Osvobodilne fronte. Delegati zbora ter | povabljeni sekretarji in člani osnovnih frontnih organizacij so pregledali dosedanje delo Fronte v okraju in sklenili, kako bodo delali v času pred volitvami. POSVET V PODZEMLJU Okrajni komite KPS v Črnomlju je skli-eal v ponedeljek 5. februarja t. 1. sektorski partijski sestanek v Podzemlju, ki sta se ga poleg članov partije udeležila tudi predsednik OILO v Črnomlju tov. Košir Franc in »a okrajni partijski komite tov. Jakljevič. Sektorski sestanek, ki so se ga z malimi izjemami polnoštevilno udeležili člani osnovnih partijskih organizacij iz Podzemlja, Gradaca, Primostka, Dobravic, Gribelj in Cerkvišč, je načel rranoga važna politična, gosrodarska in kulturni,.- vprašan ia okolišev Podzemelj, Gradac in Griblje. Sekretarji so podli obračun dela, uspehov in neuspehov. D gotovih so. da se je množičnim organizacijam, zlasti pa še organizaciji AFZ in ZB, posvečala premajhna . ažnja. Več pozornosti bo potrebno posvetiti tudi mladinskim aktivom in jih pridobiti za kulturno-prosvetno dejavnost, k kršno že kažejo mladinci in mladinke v Gradacu. Kritično so vsi navzoči razmotrivali tudi o prepočasnih volitvah krajevnih odborov OF, ki ponekod še niso izvoljeni, prav tako pa načeli tudi vprašanj" izvolitve ljudskih inšipekcij, ki bi morale biti na sedežu vsakega KLO in pomagati pri izvajanju sociialMi&iah načel na vasi- Tov. Košir Franc je podal obširno analiza nalog, ki se postavljajo pred partijsko or-gan,Ear:i]o v pogledu socializacije naše vasi na ta načm, da So bodo počele po belokr:. Poglejmo samo tile dve: pošta Crnomu-lj dobiva za naročnike svojega okoliša 63 izvodov, posta Gradac v Beli krajini pa 85 izvodov Dolenjr ekegajista! Kje so iktivisii res d« luli, nm ni treba posebej poudarjati. Požrtvovalnost tovarišu Zup^nca naj bi posnemali poleg nekaterih belokrajnskih aktivistov predvsem tudi aktivisti v kočevskem in trebanjskem okraju! KMETIJSKA ZADRUGA - ZRCALO VASI Na letnih občnih zborih kmetijskih zadrug se že temeljito pretresajo vprašanja bodočih nalog naših splošnih kmetijskih zadrug. Da morajo kmetijske zadruge, (ki jih na Dolenjskem marsikje še vedno poznamo samo kot trgovine) odigrati pomembno in glavno vlogo za povečanje kmetijske proizvodnje in za socialistično preobrazbo naših vasit, jo že leta 1947 zapisal tovariš Kardelj. Njegovo mislii o osnovtnih oblikah zadružništva in njihovih nalog so danes prav tako pomembne, kakor so bile v prvem letu petletke. Naj ugotavljamo kakor hočhmo, mimo dejstva., da so bile doslej našo kmetijske zadruge res bolj »štacunarska« podjetja kot pa usmerjevalci gospodarstva na vasi, ne moremo. Naše zadružne »štacune« odlikuje lov za dobičkom, dasiravno je njihovo področje dela veliko širše. Gospodarstvo vasi lahko zato precenimo po vlogi in vplivu kmetijske zadrugo. Ce hočeš napisati, koliko zadružnih ekonomij, plemenilnih postaj, drevesnic, trsnic, hranilnih blagajn, lesnih odsekov in tako napre) so nase dolenjske kmetijske zadruge doslej ustanovile, bo ta številka v primerjavi z njihovim številom mnogo, mnogo prenizka! Prav ustanavljanje takih im podobnih gospodarskih odsekov pa je naloga in dolžnost naših kmetijskih zadrug. Preko teh oblik skupnega dela in skrbi za razvoj vasi bomo gradili novo, socialistično vas. Ce pa se zadruga in njeni odborniki zadovoljujejo s tem, da imajo v kraju samo »štacuno«, pa o kmečkem zadružr. štvu tam šo dolgo ne moremo govoriti. Prav zdaj, ob času občnih zborov naših splošnih kmetijskih zadrug, pcmis^imo rta razne oblike dela, ki jih bo treba oživeti. Predvsem, za razvoj zadruge se mora v kraju zanimati krajevni ljudski odbor, vse množične organizacije, predvsem pa odbor Fronte. Bitka za socialistično zadružništvo je skrb nas vseh, zato brez dobre frontne organizacije tudi ne more biti dobrih zadrug. Raizviti moramo demokratično upravljanje, naših zadrug, da bodo zbori zadružnikov do-jansko postali najvišji organ, ki bo odločal o delu, načrtih in — usodi zadrugo. Zadruga se mora kot celota boriti proti špekulantom in Izkoriščevalcem, ki še vedno sedijo ponekod na tilnikih malih kmetov. Poglejmo si delo odsekov pri kmetijskih zadrugah, poskrbimo, da bodo taki odseki letos čimprej tudi ustanovljeni, kjer jih še nimamo. Skrb za živino Živinorejski odsek ima v kmetijski zadrugi prav letos izredno važno vlogo. Oskrboval in nabavljal bo plemensko živino in plemenjake za zadružne ekonomije in pleme-nilne postaje, seveda s primernim nadzorstvom. Pri nabavi plemenjakov bo pomagala tudi ljudska oblast v kraju. Odsek bo imel potreben pregled nad živino, vzrejo naraščaja in skrb za povečanje števila repov v hlevih naših domačij. Skrbel bo, da bo odšla v zakol slaba živina, zato bo moral sodelovati pri odkupovanju živine in živinorejskih proizvodov s KLO. Kadar se bodo delali plani za odkup, zastopnik odseka ne smo manjkati! Marsikje se bo odsek lahko posvetil tudi vzroji perutnine, ki prinaša .lepe dohodke. Njegova skrb pa bodo tudi dobri pašniki, povečanje krmskih rastlin, pridelovanje semen, priprava silaže (okisane krme za zimske mesece), gradnja silosov, sodelovanje pri načrtih za melioracijska dela za izboljšanje travnikov itd. S pomočjo veterinarjev pa bo odsek vodil tudi selekcijo dizbor) živino. Sodeloval bo pri premovanju, sprejemanju v rodovnik in pri vodstvu matičnih knjig. Organiziral bo BOJ KAPARJU SAN JOSE Kapar San Jose uničuje belokranjske sadovnjake. Zadnja razstava lokalnega gospodarstva v Beli krajini je s svojo gospodarsko karto, ki jo je sestavil ravnatelj Božo Račič, prikazala, kolikšno škodo je že povzročil ameriški kapar San Jose belokranjskim sadovnjakom. Najbolj je ogrožen predel od Se-miča mimo Stransko vasi in Krupe do Gradaca in dalje proti Podzemlju in Otoku. Poznavalci in strokovnjaki za sadjerejo in belo. kranjsko kmetijstvo bi morali temu vprašanju posvetiti še vse večjo pažnjo kakor doslej. Letošnjii zima v Beli krajini je izredno mila in kakor nalašč prikladna za delo ekip. ki naj bi se na pobudo okrajnega kmetijskega poverjetništva organizirale po vseh krajevnih ljudskih odborih ter takoj začele delati, t. j. škropiti napadene sadovnjake po ameriškem kaparju. Dosedanja malobrižnost nekaterih ljudskih odborov se bo v prihodnjih letih kruto maščevala. Belokranjsko ljudstvo pa je v bistvu dobro in delovno ter rado izvršuje zadane naloge, potrebno je ljudi le poučiti in jim nuditi dejansko pomoč pri za« tiranju najhujšega sadnega škodljivca. Reševati vso zadevo le na birokratski način i okrožnicami, nikakor ne zadostuje. Okrajni kmetijski svet naj se po svojih članih prepriča na terenu, ako krajevni ljudski odbori tudi v resnici izvajajo sklepe, ki so sejno sprejeti in vrženi na papir. Ne z zapisniki in okrožnicami, temveč z aktivnim delom bo potrebno takoj pričeti s škropljenjem napadenega drevja, da bomo rešili, kar se še rešiti da in more- —C. 2 »DOLENJSKI LIST« skupno z živinozdravniki zatiranje živinskih bolezni, sodeloval bo na razstavah plemenske živino itd. Za večjo proizvodnjo v kmetijstvu pa bo skroe-1 v zadrugi poljedelski-semenski odsek. Tudi tu ne bo šlo brez sodelovanja KLO. Pri setvi, pravočasni mlačvi in vseh ostalih kmetijskih delih bo ta odsek imel polno roke dela, če nočemo ostati pri starem in se zadovoljevati z nizkimi hektarskimi donosi. S kmetijskimi predavanji, izleti na vzorna državna posestva in delovne zadruge, se bo razširjalo obzorje kmetovalcem, z umnim gospodarjenjem pa se bo dvigala proizvodnja. Zaslužnim kmetom, ki so borijo za večji hektarski pridolek, bo odsek priskrbel nagrade, zanimal se bo za proizvodnjo industrijskih rastlin in za prvovrstno semensko blago. — Odsek boi nabavljal kmetijske stroje, da bodo služili vsem gospodarjem v vasi. Preskrbel bo sredstva za razkuževanje semen, pravtako pa bo sodeloval tudi pri pravični razdelitvi odkupov kmetijskih pridelkov. Sadjarstvo in vinogradništvo — naši dohodki Brez takega odseka, ali pa vsaj sadjarskega si kmetijsko zadruge na Dolenjskem no moremo zamisliti. Zanemarjenega, starega in bolnega drevja imamo v naših okrajih oigromno. Ameriški kapar nam uničuje sadovnjake in če ga ne bomo zajezili zdaj, Ne ponavljajmo starih napak in malomarnosti! To volja za gospodarstvo v novomeškem okraju, kjer lani navzlic vsem opominom nismo v celoti dosegli plana v gozdni proizvodnji — po krivd: posameznih krajevnih ljudskih odborov in tistih kmetov, ki so odlašali s sečnjo lesa od zime na pomlad, od pomladi v jesen in nato spet do zime, losa pa vendarle niso oddali. Da je bil plan v Sloveniji navzlic temu dosežen, gre zahvala kmetom v drugih okrajih naše republiko, ki so v celoti izpolnili svojo obveznosti in celo presegli postavljene piano. Letos je plan v našemi okraju nekaj manjši od lanskega- Posamezni kmetje imajo celo prav nizke obveznosti. Ne bi smelo biti težav, da plana .lesne proizvodnje v zasebnem področju ne bi pravočasno in popolnoma dosegli! Spet se je pa pokazalo, da nekateri KLO no izdajajo kmetom odločb in zavirajo na ta način pravočasen začetek zimske sečnje in prevozov lesa iz gozdov do kamionskih cest. V Novo mesto prihajajo kmetje na okrajni ljudski odbor z vprašanji, če bo lotos obvezna oddaja lesa.. . Pohitimo zato z odločbami, kmetje pa s posekom in prevozi lesa! Do 75 kubikov losa mora letos kmet sam posekati in izpeljati iz gozda. Le tam, kjer bodo posamezniki dobili odločbe za večjo količino lesa, bo mogoče dobiti režijsko delovno silo. Letošnja zima jo izredno ugodna in bo najbolj pametno ravnal tisti, ki izkoristi prvo mesece v letu za posek in izvoz po planu določenih kubikov losa. Zdaj se bomo čez nekaj let na Dolenjsko sadje morali uvažati. Sadjarski in vinogradniški odsek v zadrugi bo zato predvsem skrbel za sredstva in za dejansko borbo proti živalskim škodljivcem, ki nam uničujejo pridelke in zmanjšujejo dohodke. Skrbel bo za pravočasno in strokovno škropljenje drevja in trt, za čiščenje drevja in odstranjevanje vseh rakastih, prastarih in nerodovitnih dreves, ki jim ponekod: rastejo že dolge, sive brado rastlinskih zajodaleov, da bi nas moralo biti sram pred vsakim, ki pridi' v naše krajo. Sadjarsko in vinogradniško orodje, kemična sredstva kakor škropiva itd. so danes dobijo — lo naročiti jih jo treba in — zanjo skrbeti. Sadjarski odseki, kjo so vaši dosedanji uspehi? Dolenjski kmet rad pozablja na velike dohodke, ki jih prinaša sadjarstvo, ki ima pri nas vse pogoj«' za uapevanje. Na trto se spomnimo večkrat, na sadje pa vse premalo. Kjo so drevesnice in t ranice? Vsega nam manjka, pravimo, ne ukron«imo pa ničesar, da bi bilo boljšo. O teh — in vseh ostalih — odsekih se je treba na občnih zborih naših kmetijskih zadrug pomeniti. Ko bodo ti cdsoki zaživeli in nudili članom zadrug koristi, bo razlaganje še večjih ugodnosti in napredka, ki ga prinašajo zadružno in kmočko obdelovalne zadrugo, veliko lažje in prepričljivejšo. Začnimo z osnovnimi oblikami zadružništva delati tako, kakor predvidevajo zadružna pravila, pa bodo kmetijski! zadrugo kmalu postalo žarišče novih zadružnih ekonomij in obdelovalnih zadrug. tudi na vasi laže dobi prosta delovna sila. vemo tuđi, da bo pozneje polno izgovorov, da; ni časa za gozdna dela, da je tu oni njo, sejanje, pletev in tako naprej in naprej. Takih izgovorov letos sov<"da ne bo nihče upošteval, izkušenj jo od prejšnjih let dovolj Lani ni bil dosežen plan poseka in izvoza lesa v zasebnem sektorju, pravtako pa tudi no prevoz lesa; za državni sektor. Zato bodo morali tudi naši vozniki vložiti prav v teh mesecih ves svoj trudi, da se bo izvozilo iz host čimveč lesa prod začetkom poljskih del. KLO, ki bodo dobili zadolžitve za prevoz lesa v korist državnega sektorja, naj poskrbijo za to, da bodo obveze za prvo polletje uresničene v februarju in marcu. P. F. Nova tovarna za eterična olja na Dolenjskem V bližini Obrha pri Podturnu v novomeškem okraju gradijo novo tovarno za eterična olja. Z deli bodo kmalu gotovi in v pomladnih mesecih bo iz smrekovih in jelkovih vej, ki so doslej ostajale na obširnih se-čiščih prostranega Roga, priteklo prvo eterično olje. To je prva tovarna te vrste na Dolenjskem, ki bo morda tudi pripomogla k uresničitvi dolgoletne želje po podaljšku železniške proge iz Straže do Podturna. Eterična olja uporabljamo v domačem zdravilstvu, so pa tudi dragoceno izvozno blago, ki nam je lani prineslo precej milijonov deviznih dinarjev. Gr. Nova tekmovanja med dolenjskimi okraji Tekmovalna vnema, ki so jo na čast volitev pokazali člani OF okraja Trebnje, se je medtem razširila na ostale dolenjske okraje. V Črnomlju so sprejeli napovedano tekmovanje in upajo, da bodo pri volitvah 18. marca zmagali. Fronta v okraju Novo mesto je napovedano tekmovanje Trebanjcev sprejela, dodala pa je k prvim štirim točkam še naslednje: 1. Tekmujemo z okrajem Trebnje v ustanavljanju novih kmečkih delovnih zadrug do 18. marca. 2. Kateri okraj bo boljše utrdil organizacijo v sedanjih kmečkih delovnih zadrugah in jih razširil (ocenjevalo se bo: sprejem novih članov v KDZ, povečanje zadružne zemlje v hektarih in razširitev zadružnih proizvajalnih sredstev). 3. V katerem okraju bo do dneva volitev več kulturno-prosvetnih prireditev na čast volitev. 4. V katerem okraju bo do volitev več poljudnih predavanj na vasi z domačim okrajnim in krajevnim predavateljskim aktivom. Poleg tega je okrajni odbor Fronte v Novem mestu napovedal predvolilno tekmovanje okrajem Kočevje, Grosuplje in Črnomelj v vseh točkah, ki jih je postavil za tekmovanje že okrajni odbor OF v Trebnjem, dodal pa jim je še zgornje štiri točke. Tekmovanje, ki ga je napovedal okrajni zbor OF v Kr'škem Novemu mestu in Celju-okolici, je okrajni odbor OF v Novem mestu sprejel. Kdo bo boljši v odstotku oddanih glasov za kandidate Osvobodilne fronte in v odstotkih udeležbe na volitvah? Ugibanja na stran — gotovo je eno: zmagal bo okraj, ki se bo z dobrim, prepričljivim in življenjskim političnim delom na volitve najboljše pripravil! PROSTOVOLJNO DELO V DOLENJSKIH TOPLICAH lepo napreduje. Tekmovalni načrt ni kos praznega papirja! Vsako soboto, pa tudi ob drugih dnevih, odstranjujejo frontovci ruševine, ki so doslej kazile zunanje lice zdravilišča. Zdaj so začeli rušiti pogorišče italijanske nasilnosti, da bo tudi ta sled okupatorja odstranjena. Po novem načrtu na tem mestu ne bo več stanovanjske zgradbe. Prav tako napredujejo dela na zadružnem domu. Poleg telesnega dela pa ne pozabljajo frontovci tudi na izobraževanje. Vsak drugi torek imajo po preda, vainju ljudske univerze politični študij, kjer se seznanjajo z najvažnejšimi dogodki znotraj in zunaj meja. Tekmovanje je vzpodbudilo tudi mladino v rudniku Kani ž a rica pri Črnomlju. Doslej je bilo v Kanižarici tako:4v mladinski aktiv so volili vodstvo, delal pa ni nihče. Za leto 1951 pa so si pred kratkim postavili tale načrt dela: priredili bodo dve kulturni prireditvi, prvo za 8. marec na čast ženam. V organizacijo bodo pritegnili vso mladino na rudniku, pri zidanju sindikalnega doma pa bodo naredili 1500 prostovoljnih ur. Za zabavo in zdravje članov bodo ustanovili pevski zbor in fizkulturni aktiv, v strelsko družino pritegnili 13 mladincev! v jami pa bodo sestavili mladinsko proizvodno številko. Pri vsem tem pa mislijo tudi na študij. NOV ODBOR ZVEZE BORCEV V SUHI KRAJINI. Na pobudo Zveze borcev v Žužemberku in nekaterih delovnih članov ZB iz Sela-Hinj so ustanovili novo krajevno organizacijo ZB za kraje Sela-Iliri ie In Ratje. Na ustanovnem občnem zboru sta bila navzoča tudi tov. Lavrič in tov. Smrke iz Žužemberka, ki sta obljubila tovarišem v Suhi krajini, da jim bo žužemberška Zveza borcev vedno rada pomagala pri utrjevanju organizacije. V tekmovanju na čast 10. obletnice ustanovitve OF bodo tudi v Suhi krajini vključili v novo krajevno organi, zacijo vse, ki imajo pogoje za sprejem v ZB. Prav tako pa bodo prav borci poskrbeli tudi za dobro udeležbo na volitvah v skupščino. ČLANI ZVEZE BORCEV NA AJDOVCU — NOVI ZADRUŽNIKI. Na občnem zboru krajevne organizacije ZB v Ajdovcu so sklenili med drugim tudi, da bo pridobil vsak član ZB in sedanje ekonomije vsaj še enega člana za novo kmečko obdelovalno zadrugo. SPOMENIKE BODO POSTAVILI žrtvam narodnoosvobodilne borbe in fašističnega terorja člani ZB v Beli oerkvi, St. Petru in Kamencah. Do desete obletnice ustano. vitve OF bo stal spomenik tudi v Vavti vasi. — V tekmovanju sprejemajo nove člane tudi' krajevne Zveze borcev v Straži, Vavti vasi in Prečni, kjer so dvignili število članov ZB za 120 odstotkov. V Prečni pomagajo člani ZB predvsem mladini pri kulturno-prosvet-nih prireditvah. Na 8 manipulantov v Trebnjem 36 cbm lesa na mesec Vem, da so sliši precej neverjetno, jo pa res. Pri kmetijskih zadrugah v trebanjskem okraju- se bodo morali drugače pogovoriti o zaposle vanj u lesnih manipulantov kakor so 6o doslej, sicer bodo šlo zadruge v neizogibno finančno izgubo- Letošnji plan oddaje lesa iz nedržavnih gozdov je znatno manjši kot je bil v letu 1950. Kljub temu še niso zaceli združevati iesnih odsekov, kar bi bilo nujno potrebno zaradi pravilne zaposlitve ljudi in seveda tudi zaradi varčevanja. Kako zelo so »zaposleni« lesni manipulanti v okraju Trebnje, naj pokaže naslednji primer: V januarju jo 8 lesnih odsekov dobavilo celih 36 kubičnih metroiv lesa v približni vrednosti 20.000 din. Vsak manipulant pa je prejel na račun mesečnih prejemkov1 od 3.000 do 3.500 din, skupno torej več osebnih *datkov kakor je vrednost losi«! Seveda pa so manipulanti ta les samo prevzeli in oddali, vso ostalo delo pri proizvodnji losa pa so opravili gozdni delavci in vozniki. Ce bi teh. osem lesnih manipulantov vzelo v roke Žage in sekire, bi morali po malem računu to količino lesa izdelati sami v dveh delovnih dneh, tako pa so samo s prodajo lesa izgubili cel mesec. ■ . Četudi dopustimo izgovor, ki ga ibodo verjetno povedali manipulanti, da v tem mesecu še ni bilo večje proizvodnje losa (dasiravno je januar najprimernejši čas za to!), pa nam povedo drugi računi, da pride povprečno vsak mesec na enega! manipulanta v trebanjskem okraju komaj 55 do 60 kub. metrov losa. Tako imajo zadrugo pri vsakem1 prodanem kubiku lesa po 500 do 580 din stroškov za manipulanta, dejanski kosmati zaslužek zadruge pri kubičnem metru losa pa jo od 30 do 50 din. TiUc »uspeh« dosegajo tudi v okraju Grosuplje, kjer jo 24 lesnih odsekov oddalo letos v januarju približno- 96 kubičnih metrov lesa ... V okraju Novo mesto pa so to zadevo rešili bolj življenjsko. Čeprav imajo štirikrat večji plan oddaje lesa kakor v Treb- njem, so prejšnjih 10 lesnih odsekov združili v 4 lesne odseke. Veliko bodo prihranili pri osebnih izdatkih, poleg tega pa so dali najboljšo uslužbence prejšnjih lesnih odsekov za šefe novih odsekov, ki jamčijo, da Bo plan potekal v redu. Ali ne bi šlo tako tudi v trebanjskem' okraju? Uredba o varčevanju naj poseže tudi v ta sektor dela, kjer je dosedaj res nismo poznali. (p) Nabiralci zdravilnih zelišč — pomlad so bliža! V preteklem letu smo dosegli v okrajih N'. ivo mesto. Crmcmelj in Trebnje prav lepe uspehe pri nabiranju zdravilnih zelišč. Naši pridni nabiralci so nabrali raznih zdravilnih zelišč za 6,000.000 din ter s temi veliko doprinesli našemu skupnemu gospodarstvu, pa tudi sami so imeli lep vir dohodkov. Najr lepše uspehe so dosegli v okraju Novo metalo, kjer so posamezne Kmetijske zadruge vložiiU" veliko truda, dteu je bil plan odkupa zdravilnih zelišč dosežen, ponekod .pa so plan odkupa precej1 presegli, kot n. pr. K Z D ver, Ajdovec, Skocijan. Stopiče in St. Jernej. Poslovodje omenjenih zadrug ,so prejeli za svoj trud primerne nagrade, katere jim jo podelilo trgovsko podjetje »GOSAD« v Ljub* Ijani. Tudi v letošnijem letu se zavzemuno, da bomo nabrali čimveč raznih zdravilnih zelišč. Ze sedaj, čeprav še pihajo mrzli zimski vetrovi, ,se je pričela sezona za nabiranje nekaterih zdravilnih zelišč. V naših kraijiih smo pred nekaj leti nabrali zelo. veliko hrastovega mahu- V letešnjem letu je po tem mahu precejšnje povpraševanje ter ga bomo lahko nabrali v večji množini. 2e čez nekaj tednov pa bomo lahko pričeli nabirati cvet lapuha in razne korenine, kot n. pr.: cd trobentice, dišeče vijolice, na-VsJdtnega gabeza, regrata, sladke koreninice, beladone, bodeče neže itd. Kakor vidimo, se bo prav kmalu pričela prava sezona za nabiranje zdravilnih zelišč. Zupan M- Zdaj je čas sečnje in vožnje lesa Severin Sali: GORJANSKA BAJKA VO LILI (Spomini na prve volitve v V; dneh živahnega -političnega dela pred volitvami, v drugo Ljudsko Skupščino Slovenije mi uhajajo spomini nazaj v čase narodnoosvobodilne vojne, ko smo imeli prve Volitve v takratne Krajevne narodnoosvobodilne odbore ali današnje KLO, v naše prve organe ljudske oblasti, ki se je rodila in rasla v ljudski revoluciji. Bilo je (pomladi leta 1944, ko smo imeli take volitve tudi v takratnem rajonu Nova selai - Far® (sedanji del okraja Kočevje). Bil je navaden delavnik in vendar je bil velik praznik za ljudstvo, ki je prvič v življenju svobodno valilo svoje ljudi v osnovne celice naše mlade oblasti. Vsepovsod- si videl obraze, nasmejana lica, čul si pesmi, harmonika je cdmevala po vaseh, šopki na prsih volivcev in volivk, zastave, okrašena volišča — iskrattoai, vse, kar imamo danes, vendar pa je bilo takrat, ko- je divljala nedaleč od nas še vojna, vse to še veliko lepše ... Prvič v življenju so stopale takrat pred volilne komisije naše žene in dekleta ter v v vojni prekaljena mladina. Sele narodnoosvobodilna vojna jim je dala veliko pravico sodelovanja v volitvah in možnost, biti izvoljen- Ta zavest se je odražala tudi na licih žena in mladine. Kot zastopnik rajonske volilne komisije sem bil pri volitvah prvega krajevnega narodnoosvobodilnega odbora; v kočevski slovenska vasi Mlaka pri Kočevski Reki. Ze ko sem stopal skozi vas Primoži (takrat se je vas imenovala še Hamdlerji in je dobila po zneje ime po tovarišu dr. Alešu Beblerju-kal je imel partizansko ime Primož in je bil prvi partizan, ki so ga videli v te ji vasi ter so vas tudi po njem poimenovali), sem opazil veselo razpoloženje mladine. Vsa vas je bila v cvetju in zelenju, ljudje praznično oblečeni. Tudi Mlaka se je dostojno pripra-vila na veliki dan, saj je imela čast, da so bile v njej: prve volitve za KNOO, ki Je združeval tri vasi: Mlaitar, Primoži in Koče. Večer slovenske pesmi Bogat kulturni program v letošnjem Prešernovem tednu je pokazal, da postelja ta teden iz leta v leto vedlno večji praznik naših delovnih ljudi. To je potrdil tudi obisk Večera slovenskih pesmi, ki bi ga lahko imenovali revijo novomeških pevskih zborov. Večer je začel mladinski-pionirski zbor mladinskega kulturnoumetniškega društva »Oton Zupančič« z novomeške gimnazije z izbranim programom. Podi vodstvom tov-Jelke Kastelic je pokazal, da raste in da se Uvršča med vodilne mladinske - pionirske zbore Dolenjske. Z.bor je zapel Pimikovo Zdravljico, Simonittijeve Vesele koledmike in Na Jurjevo, belokranjsko narodno Tri tičice in za zaključek Pahorjevo Koračnico. Pesmi so bile dobro podane, čiste v intonaciji in kar je glavno — odreci so jih zapeli z občutkom- Zbor je disciplinirano sledil dirigentu, Nekatere pesmi je lepo spremljal s klavirjem tov- Stane Fink. Mladinski ženski zbor novomeškega učiteljišča je nastopil drugi- Pod vodstvom tov. Marki ja. Toneta je zapel 7 pevskih skladb. Zbor ima za seboj že tretjo leto in vrsto uspelih nastopov, med katere lahko šitejemo tudi ponedeljskega. V podajanju je zanesljiv, kar je bilo čutiti posebno v Koiziinovl Partizanski, Liparjevi Na Posavju in v dalmatinski Plovi, plovi - ■ ■ Posebno je ugajala BOMO narodnoosvobodilni vojni) Velik slavolok in rajanje otrok pred Mikli^ čevo hišo, to mi je bil kažipot k volišču. Prevzet od zunanjega sijaja vasi sem stopil v okrašeno sobo, ki je sijala v cvetju^ zelenju in slikah ter napisih. Se danes se spominjam pomembnih besed: »Naj živi naš največji praznik — svobodne volitve!« Začele so se volitve. Prva je stopila pred žaro žena iz Primožev, s šopkom na prsih in solzami v očeh. Glasno je rekla: »Hvala partizanom, ki so mi priborili ena. kopravnost in to veiikoi pravico!« lin ko je za njo voil.il mladinec, je ponosno stopil pred komisijo; ko je oddal v žaro volilni listek, je prevzet vzkliknil: »Živel -Tito!« Volivci in volivke so prihajali, v redu zapuščali sobo, pred hišo pa je rajala mladina in prepevala partizanske pesmi. Močno me je stisnilo v grlu in zgrabilo v 'srcu, ko je stopila v sobo stara mamica iz Koč. Pražnje oblečena, nas je pozdravila s krepkim »Zdravo!« Ko je oddala volilni listek s tresočimi rokami v žaro, je dejala z ginjemirn glasom: »Tovariši, to je najlepši dan v mojem življenju. Staral sem in zdaj, ko sem dočakala naše volitve, zdaj lahko umrjera Živeli naši hrabri partizani!« Odšla je, zunaj pa jo je zajeloi petje mladine in sprejelo medse. Da, lepo je bilo tiste dni. Ko spet krepko stopamo v predvolilno delo, mi je pred očmi slilka iz preteklih let. Tudi danes hrumi okrog nas, tudi danes sme v borbi za gospodarsko in politično svobodo, za srečnejše življenje naših ljudi. Zaito bomo tudi 18. marca na volitvah znova' odgovorili vsem, ki nas V čaroben, tajinstven svet gorjanskih skrivnosti nas je preselila krstna predstava Gorjanske bajke, uprizorjena prvič na novomeškem odru v preteklem tednu-. Avtor Severin Sali, pesnik in prevajalec, jo je napisal kot priložnostni igrokaz za Planinski dan na Gorjancih- Igro, ki je bolji dramatiziran spev kakor strogo odrsko delo, so lani igrali novomeški planinci v Mokronogu ob priliki ustanovitve nove podružnice planinskega1 društva, novomeško občinstvo pa jo je s hvaležnostjo in priznanjem avtorju doživelo v okviru prireditev letošnjega Prešernovega tedna. »Dolgo že nismo slišali tako čistega in lepega jezika, na našem odru! — Tako naše, domače in prijazno je vse napisano, da bi še in še gledal! — Na Gorjancih, pri Krvavem kamnu, tam hi jo morali igrati!« -take in .podobne stavke si slišal med ljudmi, ko so zapuščali dvorano. Pravljični in bajni Gorjanci, za vedno zapisani v knjigah Trdine, so v Bajki oživeli pred' strniečimi gledalci. Dolga stoletja, borb, uporov in hrepenenja ljudstva ob bregovih Krke pod Gorjanci po svobodi je ponazoril avtor v junaku Juretu, ki so mu vile — moč zemlje - podarile dolgo življenje. V petih slikah: Bajka, Jure, Upor, Za svobodo in Spomin se zvrstijo v spevu samotar Elija, vila Gorjanka z bajnimi deklicami, nagajivi gorjanski vra-žič Črt, čarovnica Koprnela; iz Pendirjevke, »podgorski« kmet Pod gornik in grajsko pi-sunče Zmazek, poleg vseh pa Jure in njegova mati, kmetje uporniki, ki gredo nad Mehovo, partizani in triperesna deteljica Lah - Nemec - domobranec, ki konča v gorjanskih globe lih. Stoletni sen o svobodi uresniči Jure —i partizan z zvestimi tovariši. Ko se ranjen poslavlja sredi gozda, umre z njim tudi vila Gorjanka — njuno poslanstvo je1 opravljeno, ljudstvo za vedno svobodna. Igralci novomeškega gledališča so v delo vložili precej dobre volje, prav tako režiser Urh. Na rob bi zapisal, da bi bila Bajka učinkovitejša, če bi bil Jure tupa tam malo manj patetičen in zasanjan v igranju, Crt primerneje kostumiran, partizani bolj življenjski, slednje pa velja tudi za Juretovo mater, ko najde sinka pri Eliji. Naj ne bo odveč še opazka, da bi bila vila Gorjanka scenaristu, ki je dobro rešil problem izpolnitve prostora na odru za vse slike, zelo hvaležna za malo manjše skale pri svojem sestopanju dO umirajočega Jureta! Gorjanska bajka pa bo s prav tako hvaležnostjo, kakor je bila sprejeta od gledalcev v Novem mestu, pozdravljena na1 vseh odrih novomeškega okraja. Prav bi bilo, če bi gostovali z njo vsaj v St. Jerneju, Dolenjskih Toplicah, Stopičah. Žužemberku in morda še kje- Saj je, kakor pravi komentar v zadnji »Prosveti, tudi »■ .. Skromen spominek onim, ki so se po garjaoskih ložah in kukavah za svobodo borili in umirali-« Tg. ga dobitka«. Manjka pa jim baje igralec za eno glavnih vlog. Pred dvema letoma je mladinski aktiv iz Podzemlja napovedal mladinskemu aktivu v Gradacu tekmovanje. Z graidaškim KUD bo-res težko tekmovati, toda malo več prosvetne dejavnosti si zares želimo tudi v Podzemlju- —c. Ljudskoprosvetno delo v Dolenjskih Toplicah Za izvenšolsko ljudsko izobrazbo je v Dol. Toplicah dobro poskrbljeno. Ljudska univerza se s svojimi predavatelji trudi, da bi nudila poslušalcem zanimiva predlavamja. Med drugimi so letos predavali sledeče teme: Zgodovina in razvoj Dol. Toplic,* o postanku človeka, kako je nastala govorica, prve civilizacije in nastanek držav, razvoj živega življenja, raznovrstnost živali v Avstraliji in Južni Ameriki, Dol. Toplice v dobi reformacije, bogastvo Jugoslavije. Odslej bodo predavatelji predavali tudi v okoliških vaseh Dol. Toplic, tako da bodo poljudna predavanja lahko poslušali tudi va-ščami. Nekoliko pozneje kakor drugaTleta se je pričel izobraževalni tečaj. — Dolenjske Toplice pa so žal zaostale s pevskim zborom, ki je žel pred leti lepe uspehe. Ni pevc-vodje, ki bi oživel pevski zbor. V Dol- Toplicah želijo dobrega pevovodljo in bi bili zadovoljni tudi, če bi morda* vsa ji enkrat ali dvakrat na leden prišel rm-di nje. — Ko bo v kratkem', dograjen zadružni dom, bo začela delati tudi dramska družina, ki se že pripravlja. Qr. ovirajo .na| naši poti v lepši jutrišnji dan, prav tako fc'kor smo jim odgovarjali z volitvami v letih vojne: ».Nič ne brste opravili proti ljudstvu, ki je enotno kakor en mož in ki ve, kani gjre njegova pot!« Tr. IZ BELE KRAJINE POROČAJO: Lepa kulturna prireditev v Gradacu v Prešernovem tednu štiritohSka izvedba pesmi, kar kaže na dirigentove prizadevnost, ustvariti iz zbora prvovrstno, enotno in skladno pevsko skupino. Dekletiai, ki bodo čez nekaj let sama vodila pevske zbore kot bodoče učiteljice, ■so znova pokazala, da rada in lepo pojejo. Kot tretji bi moral nastopiti moški zbor SKUD »Dušan Jereb«. Zaradi obolelosti nekaterih članov pa je nastopil samo oktet, ki je zapel: Luna sije, Ob večerni uri, tov-Gernedel pa. je zapel Strajnarjevo Pomlad v svobodi, ki je bila ob spremljavi tov- Fimka podana: posebno toplo in občuteno. Skoda, da so manjkali tenorjD, sicer pa so ostali pevci zadovoljivo rešili svojo nelahko nalogo,. V Novem mestu imamo veliko izkušenega glasbenega vzgojnega kadra, odraslih pevcev in pevk pa veliko premalo. Se tole: vstopnima na pevski večer bi bila lahko nižja! Kdor si je hotel ogledati vse prireditve Prešernovega tedna, je moral seči globoko v žep! V primerjavi s simfoničnimi orkestrom pa je bila vstopnina za pevski koncert vsekakor previsoka. učo Volitve v Ljudsko skupščino naj bodo mogočna manifestacija enotnosti našega ljudstva, ki se v skupnih delovnih naporih nenehno krepi in utrjuje! Igralska družina gradaškega KUD »Oton Zupančič« je v nedeljo 4. februarja uprizorila Linhartovo dvod'ejanko »Zuprinova Micka«. Igra je bila odlično, naštudirana v režiji gradaškeiga šolskega, upravitelja tov. Ku-navra Raijka in je uspela v vsakem pogledu, kar je dokazala tudi številna, udeležba gledalcev, ki so bili z izvajanjem zelo zadovoljni in niso štedi li s priznanjem vsem sodelujočimi. Pohvalno moramo omeniti zlasti odlično podajanje vlog, ki sta ju naštudirala tov. Kočevar Juliji (Lerhov Jule) in peto-šolec Pavi in ič Franci. Gradaška igralska družina) razpolaga z odličnimi igralskimi močmi, zato je doslej še vsaka uprizoritev na gradlaškem odru lepo u9pela. Vsi igralci zaslužijo pohvalo. Priporočamo jim, naj bi s to igro obiskali tudi sosednje kraje. Ob tej priliki ponovno vabimo, mladinsko organizacijo v Podzemlju, naj se resno oprime kulturnoprosvetnega dela, ker ima za to danes vse pogoje. Mladinci in mladinke v Podzemlju bodo pri .svojem kulturnem nVlu našli vso pomoč tudi pri domacemi učitelj-stvu; potrebno je le, da se mladinski aktivi v podzemeljskem okolišu združijo in pritegnejo k delu za podvig kulturnih razmer vse. ki čutijo za to veselje in sposobnosti. Aktivnost gradaske igralske družinice maj jim bo za vzgled! Ni namreč dovolj, da je mladinski aktiv iz Podzemlja uredil dvorano in oder, kjer se zdaj od časa. do časa zbere nekaj mladincev in mladink k plesu. Tudi plesa jim ne bo nihče branil, toda boljše bi bilo, če bi bil vsak takšen zabavni sestanek združen tudi 3 kulturno prireditvijo, t. j. z igro, predavanjem ali proslavo pomembnega na-rednega ozir. drž- praznika. Kakor smo obveščeni, se mladinski aktiv iz Podzemlja pripravlja na uprizoritev Lipahovega »Glavne- Koneert simfoničnega orkestra v Novem mestu Da bi čim lepše in dostojnejše proslavili sedaj že tradicionalen vsakoletni Prešernov teden v Novem mestu,, je SKUD »Dušan Jereb« v Novem mestu uvrstilo med spored raznih kulturnih prireditev tudi koncert simfoničnega orkestra. Porodila se je lepa misel združiti salonski orkester SKUD »Dušan Jereb« z vojaško godbo v Novem mestu in prvič v kulturno glasbeni zgodovini Novega mesta izvesti koncert domačega simfoničnega orkestra. Dne 6. februarja 1951 se je ob 8. uri zvečer zbralo na odru dvorane DLP v Novem mestu preko 30 godbenikov, katerim je bilo videti, da se zavedajo, da nastopa simfonični orkester, sestavljen iz godbenikov domačinov, prvič v Novem mestu. Na sporedu so bile skladbe znanih skladateljev: W. A. Mozart: Uvertura k Figarovi svatbi, F. Schubert: Simfonija v h-molu, J. Meyer-beer: Fantazija iz opere »Hugenoti«, J. Gotovac: Kolo iz opere »Ero z onega sveta«, E. Waldteufel: Estudiantina — valček, Boil-dieu: Uvertura k operi »Bagdadski kalif«. Za izvedbo tega sporeda je bil izbran dokaj nesrečen prostor, to je dvorana DLP, ki je neakustična, zlasti pa je ponesrečen oder, ki ni primeren za izvedbo kakršnih koli koncertov. Ta oder je za simfonični orkester premajhen, največja1 napaka pa je v tem, da ^f,081? z zastori, ki glas nekaterih že tako šibkih inštrumentov zamore. V bodoče je treba misliti na drugo dvorano, za izvedbo takih koncertov primernejšo; morda na telovadnica v osnovni šoli, ki je dovolj velika in še tudi dovolj akustična. Koncert je dirigiral kapelnik vojaške god-' be Miro Radosavljev.ič zelo dobro, čeprav bi v bodoče želeli, da polaga večjo pažnjo na Posamezne glasbene prehode in zlasti neruti-hiranim godbenikom (pauka, oboa itd.) nakaže vstop. Na sporedu so bile, kakor že navedeno, težke skladbe in človek se je čudil, da se mladi simfonični orkester sploh drzne izvajati dela Mozarta in Schubertovo »Nedokončano«. Vse skladbe so bile odigrane in pred-našane prav dobro; kdor pa ve, da je imel ta orkester samo en in pol meseca vaje, ta. se začudi odličnemu uspehu. Ta večer je orkester pokazal, da je življenjsko sposoben in da lahko doseže v bodoče še mnogo lepih uspehov. Zlasti je bilo zanimivo, da so bile težke skladbe, tako Uvertura k Figarovi svatbi in Schubertova »Nedokončana« izvedene z večjo točnostjo in boljšim prednaša-njem kakor pa ostale lažje skladbe. Dokazal je, da je sposoben lotiti se najtežjih glasbenih skladb, zlasti še, če dopolni odnosno pomnoži nekatere inštrumente. V tej zasedbi orkestra je premalo prvih violin in njih skupen glas je prešibek zlasti v razmerju z ostalimi godali. Nasprotno pa so bila pihala odlična, rogovi čudoviti in so se toni kar prelivali v lepi glasbeni harmoniji. Pozna se jim, z izjemo oboista, ki je za ta orkester še premalo tehnično dovršen, da obvladajo vsi svoje inštrumente in da imajo tudi že dokajšnjo koncertno rutino. Dinamika je bila pri vseh skladbah dovolj dobra in drugi večer, t. j. 7. II. 1951, ko je bil koncert po-rtovljen, celotna izvedba boljša kot pa prejšnji večer. Novomeščani orkestru čestitamo, čestitamo tudi kapelniku Radosavljeviču, ki je v tako kratkem času iz orkestra ustvaril to, kar je na koncertu pokazal. Želimo, da bi simfonični orkester ostal še nadalje skupaj pod taktirko kapelnika Radosavljeviča in smo prepričani, da ne bo samo nam, temveč tudi drugod lahko nudil poslušalcem mnogo lepega glasbenega užitka. D. S. Ob dvojni številki „PROSVETE" SKUD »Dušana Jereba« v Novem mestu je začel izdajati svoj Gledališki list. Ker pa ni namenjen samo gledališkim premieram, ampak tudi koncertom, razstavam in drugim kulturnim prireditvam, je list, ki ga ureja S. Sali. dobil širše ime »Prosveta«. Izhaja na osmih straneh, za Prešernov teden je pa izšla povečana številka na 20 straneh. Naslovno stran krasi podoba Prešerna v mladih letih, slikana na olju; je delo neznanega slikarja in zdaj v posesti Studijske knjižnice v Novem mestu. V listu so podrobni sporedi vseh prireditev Prešernovega tedna v Novem mestu, pa seznam Prešernovih del in rokopisov raznih slovenskih avtorjev, ki so bili na razstavi, ki jo je v okviru prireditev priredila Studijska knjižnica. Razen tega so v listu še drugi prispevki. Tako je na prvem mestu priobčen tehtni članek prof. B-r (Bačarja); Prešeren, in Novo mesto, kjer avtor piše o Prešernovih zvezah z Dolenjsko prestolnico, oziroma o njegovih prijateljih in znancih, ki so bili tako ali drugače povezani z Novim mestom. Razpravica je zgoščen, toda lep prispevek naši prešerniani. Bogo Komelj je napisal članek Pet let Studijske knjižnice v Novem mestu, ki se bo nadaljeval še v prihodnji številki. V njem piše o starih novomeških knjižnicah sploh, razčleni kaj so Studijske knjižnice in pa kako je nastala in rasla novomeška Studijska knjižnica, ta pomembna kulturna ustanova na Dolenjskem, ki je bila odprta za Prešernov teden 1946. Drejče obravnava Jurčičevega Desetega brata, s posebnim oziram na njegovo dramatizacijo, O-, pa simfonični koncert s kratko oznako Schubert a in njegove simfonije v h-molu. Literarni prispevek je dal še S. (Sali) s Preprosto balado o pevcu iz Vrbe. Pesem je s svojim preprostim stilom ljudskih pesmi ter z globoko izvirno mislijo prav primerna za recitacije, hkrati pa lepo dopolnilo tej Prešernovi številki »Prosvete«. Tako je tudi skromni dolenjski tisk — v decembru Dolenjski list, zdaj Prosveta — po svoje prispeval k počastitvi našega genija Prešerna. r.0. Tudi v Veliki Loki so se razgibali Kulturno-umetniško društvo v Vel. Loki je preteklo nedeljo uprizorilo po daljšem času igro »Dve nevesti«. Dobra udeležba je pokazala, da .si ljudje želijo predstav in kultiimo-prosvetnegia dela. Prišlo jih je veliko tudi iz okoliških vasi. Pred tedni je društvo igralo igrico »Makselj«, ki si jo je ogledalo tudi precej ljudi. V kratkem, bodo igralci spet nastopili z novo igro. Zdaj, ko je prostorna in lepa dvonana v zadružnem domiui gotova, so ljudje hvaležni graditeljem za njihovo marljivost. Prav dom. in dvorana sta diala pobudo vaškemu kulturno-umetni-škemu društvu, da je začelo igrati. Z. F. Opomba uredništva: Kakor smo z veseljem sprejeli vest iz Velike Loke, da se je v novem zadružnem domu začelo razvijati nujno potrebno ljudskoprosvetno delo, tako se hkrati z začudenjem vprašujemo, kaj dela trebanjski okrajni odbor Ljudske prosvete. Velika Loka in Trebnje sta blizu; mar tovariši v okrajnem vodstvu niso vedeli za »Dve nevesti« in za »Makseljna«? Mlademu igralskemu naraščaju v Veliki Loki bi lahko svertovali, naj igra boljše in duhovltejše igre. Dobro bo, da se vodstvo KUTj" v Veliki Loki poveže z okrajnim odborom Ljudske prosvete in preskrbi lepe igre, ki bodo ljudstvo razveseljevale in prosvetijevale veliko bolj kakor razni »Makseljni« in druga podobna šara, s katero je treba pomestt z naših odrov. »DOLENJSKI LIST« — 3 S popotno torbo v Šmarjeto, Zbure in Zagrad Gospodinjo spoznaš po kuhinji, tajnika in predsednika krajevnega ljudskega odbora po urejeni ali pa neurejeni pisarni... Na službenih poteh po novomeškem okraju lahko vidiš marsikaj novega. Danes pa bom napisal nekaj starega, za moj okus celo nekaj prestarega. Ce te zanese pot iz Novega mesta po prijazni dolini Krke, zavij pri Kronovem na levo. Kmalu boš v prijazni vasi Smarjeti. Ce vprašaš, kje je krajevni ljudski odbor, ti bo vsak šolarček na koncu vasi rad poka-zal gasilski dom, pod njegovo streho pa je tudi pisarna KLO Smarjeta. Ko stopiš v precej veliko sobo, se v prvem hipu ne znajdeš: ali si v pisarni ali v papirnici oziroma skladišču »Odpada«? Stene niso bile prebeljene menda vsaj 10 let ne; papir leži povsod križem.kražem, pisalne mize so ga polne, akti izza vseh let po vojni se grmadijo v kupih, plani pomešani s spiski dojenčkov in obveznih oddaj. Ce si prišel službeno in potrebuješ kakšen dopis ali plan, se začne divja hajka tajnika ali administra-torke za zaželenim papirjem. Ko ne dobiš sejnih zapisnikov, odkolovratiš po veliki cesti naprej... Po treh kilometrih si v Zburah. Na koncu vasi ti pokažejo vili podobno, mično hišico, kjer opaziš na steni tudi tablo: »KLO Zbure«. Ce si prišel v zgodnjih dopoldanskih urah, boš seveda moral čakati, da se pisarna odpre. Ce je slučajno že odprta kmetijska zadruga, se tam lahko pogreješ, če ne, potrpi na cesti... Tajnik prihaja v svoj urad od 9. do 10. ure. V pisarni si lahko marsikaj ogledaš. Urad ima prav za prav dve pisarni, vendar v drugo ne moreš vselej odpreti vrat, dokler tajnik ne »razmakne« svojih planov in uradnih spisov, ki jih je prejšnji dan pustil razmetane po končanem delu. Ce misliš, dragi« bralec »Dolenjskega lista«, da lažem, te bom. vzel jutri s seboj na pot, pa si oglej sam to pisarno. Vem, da je tajnik danes še ne bo uredil, ker ga k temu -že dolgo prigovarjam, vendar — zaman vsak up in vsaka nada. Z dolgostjo njegove tajniške dobe rastejo kupi papirja na klopeh, pod klopmi, na peči, na oknih, na tleh, na volilnih skrinjicah in še drugje v pisarni. To moraš razumeti, saj razumem tudi jaz. Vem, da prejema tajnik vsak dan od »višjih forumov« nove. spise, zato tudi nove grmade važnih in manj važnih aktov in papirjev. Pojdiva naprej. Na stranski poti proti Zagradu boš že pri Veliki Poljani opazil, da živijo tu posebne sorte ljudje. Ce nimaš visokih čevljev, boš utonil v blatu, do KLO Zagrad pa kljub dobri volji ne boš prišel. Ce vprašaš v Zagradu, kako jim rodi polje, ti povedo, da slabo, ker je »veliko peska in kamenja .. .« Ce pa jih vprašaš, zakaj ne posipajo in ne popravijo poti, pa ti hitro razložijo, da ni kamenja in peska .. Na marsikateri seji so možje v Zagradu že sklenili, da bodo poti popravili;' kar je umrl oče sedanjega predsednika, poti niso bile več dobro popravljene, od tega pa je minilo že precej let. Drugačno sliko pa vidiš v pisarni KLO Zagrad. Pisarna je v slabi kmečki hiši, vendar pa opaziš takoj pri vstopu, da delajo in živijo v njej ljudje sodobnega duha, V Zagradu ima tajnik odbora smisel za red in čistočo. Oprema pisarne je skromna, vendar pa je vsaka stvar na svojem mestu. Ce želiš kak spis ali plan, ti ga mladi tajnik ali ad. ministratorka takoj izročita. Na mizi ne vidiš razmetanih papirjev. Ce hočeš spoznati vzorno., čeprav skromno pisarno v enem naših najbolj oddaljenih krajevnih ljudskih odborov, si oglej Zagrad! Prihodnji? pa s popotno torbo kam drugam po lepi Dolenjski... Fr. P. FIZKULTURA — ŠPORT— ŠAH — SODNA KRONIKA — 13 mesecev zapora za predolge prste Ilnikar Franc iz Cešnjic (okraj Trebnje) je eden tistih redkih ljudi, o katerih dandanes vedno manj čujemo in beremo. Pošteno delo, ki se samo ponuja pridnemu človeku na slehernem koraku, mu je zasmrdelo. Bolj mu je dišala tuja lastnina. Ze dalj časa so se v nekaterih vaseh okraja Trebnje pojavljale tatvine, tat pa je skoraj po naključju* pred kratkim prišel v prave roke. Pri vlomu v neko zidanico pri Trebnjem so ženske zasačile Ilnikarja pri nečednem opra-vilu. Hotel se jim je skriti v zidanico, ko pa je tiščal vrata, so mu z nožem potegnile dvakrat čez prste. To ga je pognalo v beg, pri skoku iz zidanice pa so ga ženske spoznale. Okrajno ljudsko sodišče v Trebnjem je Franca Ilnikarja obsodilo na 13 mesecev zapora. Zelo verjetno je, da bo po prestani kazni znal ločiti med »mojim« in »tvojim«. Draga mast, še dražji krompir ... Kmetici Ana Marn iz Hudeje in Terezija Gole iz Ka^nence take masti, kakor sta jo prinesli na račun obvezne oddaje v svojo kmetijsko zadrugo, sami nikdar ne uživata. Namesto čiste svinjske masti sta oddali mešanico kuhanega krompirja in ostankov maščob, češ, delavci »bodo tudi to požrli«. Kontrola pa jima je preprečila umazane načrte; skupnosti bosta morali oddati dobro blago, sodišče pa je obsodilo vsako na 30 dni poboljševalnega dela. »Pametna glava« je tudi Janez Rogelj z Rožnega vrha v trebanjskem okraju;. V zadrugo je oddal pokvarjeno in s krompirjevo kašo bogato pomešano »mast«. Okrajno sodišče ga je obsodilo zaradi goljufije na 3 mesece poboljševalnega dela, poleg tega pa bo plačal 10.000 dinarjev kazni. Dve leti ni plačal davkov, ni obdelal zemlje in ni izpolnil oddaje masti večji kmet Rudolf Glina iz Velike Loke. Mislil je, da bo vlekel za nos ljudsko oblast in brezskrbno špekuliral. »Je tak kmet sploh lahko dober gospodar?« so se spraševali tudi sosedje in se zgražali nad njegovo malomarnostjo. Zaradi izigravanja zakonov in neizpolnjenih dolžnosti do države in delovnih ljudi je okrajno sodišče v Trebnjem obsodilo Gliho na 4 mesece odvzema prostosti in zaplembo premoženja.. Član ljudske inšpekcije v Zburah — mojster Črnih zakolov Pred kratkim se je zagovarjal pred novomeškim okrajnim sodiščem Novak Jakob iz Zaboršta št. 4 pri Zburah. Čeprav ima malo kmetijo in je prejemal kot zastopnik Državnega zavarovalnega zavoda tudi mesečno plačo 3000 dinarjev, s svojimi dohodki ni bil zadovoljen.. Lotil se je črnih zakolov in lani od oktobra, do konca novembra zaklal na Bojniku in v Celevcu pet volov in krav. Meso je prodajal po 120 in 125 din za kilogram, kože pa je prodajal znancem za drag denar. Poleg tega je prekupčeval z živino; pri .Blažiču v Selcah je n. pr. kupil telico za 13.500 dinarjev in jo prodal na Otavnik za 15.000 dinarjev. Pri zakolih se mu je ponudil za tihega pomočnika mlinar in posestnik Cvelbar Martin iz Celevca št. 6. Novak Jakob je prišel zaradi črnih zakolov in nedovoljene špekulacije v preiskovalni zapor že zadnje dni novembra. Svoje pre- stopke je priznal, 17. decembra pa je pismeno prosil, da bi ga iz zapora izpustili zaradi domačih gospodarskih razmer. V pismu je sporočil sodišču, da bo »odslej kot član ljudske inšpekcije skrbel za to, da ne bo več škodljivih črnih zakolov« in da seveda tudi sam ne bo več imel opravka z zakoli in prekupčevanjem. Komaj pa je zapustil sodišče, je 27. decembra na Vel. Strmici ponovno skrivaj zaklal 180 kg težko telico, letos 5. januarja 600 kg težkega vola in 13. januarja 400 kg težko telico v gozdu pri Sr. Lakencu. Obtožnica je očitala Novaku 9 kaznivih dejanj, Cvelbarju pa dve. Novak je spet priznal svoje prestopke, izgovarjal se je pa, da je »klal ljudem, na ljubo« in da je imel pri tem celo izgubo. Cvelbar, mlinar in po. sestnik, pa se je izgovarjal, da je pomagal pri zakolih le tako, da je prinesel Novaku kako vodo in dobil zato vampe ali čreva ... Staro pravilo, da sta tat in tisti, ki mu držj vrečo, enako »težka« pred zakonom, je seveda moralo veljati tudi pri Novaku in Cvelbarju. Brez skritih sodelavcev, kakor je Cvelbar, bi marsikje na Dolenjskem ne bilo toliko črnih zakolov kakor jih je. Cvel-barjeva potuha je zato prav tako nevarna kakor Novakova pohlepnost po nedovoljenih zaslužkih. Sodišče je upoštevalo korisitoljuibje obeh špekulantov kot obtežilno okolnost in obsodilo Novaka na 18 mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom, Cvelbarja pa na 3 mesece odvzema prostosti, oba pa morata plačati tudi stroške kazenskega postopanja. Po njihovi zaslugi dobivajo otroci vorlono mleko Mleko, ki ga dajejo povprečno dobro krmljene krave, nam dajo približno 3 do 4 odstotke maščobe; različen način prehrane in krmil seveda ta odstotek zvišuje in znižuje. Da nekateri brezvestni gospodarji odda-jajo slabo mleko, da ga zalivajo z vodo, posnemajo itd., vedo najboljše matere in gospodinje, ki zaradi slabega odkupa že tako s težavo pridejo do mleka, ko pa ga dobijo, so prisiljene plačevati vodo namesto mleka. Kontrolni organi so v zadnjem času ugotovili, dar oddajajo nekateri kmetje mleko z izredno nizkim odstotkom tolšče. Jasno je, da je tako mleko »krščeno«. V mleku, ki ga oddaja Grguč Terezija iz Dol. Maharovca (KLO Gradišče), je n. pr. le 0.7% maščobe! Burse Marija iz iste vasi je oddajala mleko, ki je imelo komaj 1.6% maščobe. Marija Erjavec iz Stare vasi pri Orehovici ima čudne sorte kravo; daje ji komaj 0.7<>/o maščobe v mleku. Kontrola je ugotovila tudi pri Francu Virantu iz Stare vasi pri Skocjanu, da oddaja mleko z 0,9% maščobe; Golob Franc iz Stopič ima v oddanem mleku samo 1,4%, Alojz Bele z Dol. Težke vode 1,3%, Anton Gazvoda iz Brusnic 1,6% in Jože Kopler iz Sovinka pri Skocjanu pa 1.4"/