388
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Cesarski patent od 4. t. m. sklicuje deželne zbore na Ceskem, v Dalmacii, Galicii, gornji in doljni Avstrii, na Salcburškem, Štajarskem, Koroškem, Kranjskem, v Buko-vini, na Moravskem, Sležkem, v Tirolih in Vorarlberškem, istri in na Goriškem, ki se imajo povsod 10. dne prihodnjega mesca decembra (grudna) začeti, in tako se s tim
spolnuje §. 8 deželnih statutov, ki pravi, da praviloma se imajo vsako leto sniti deželni zbori. Kako pa bo državni zbor, ki ima še velike in prevažne dela (davkovske zadeve) pred sabo, do 4. decembra (ta dan se nek ima državni zbor končati) dovršil svojo nalogo, je zlo težko uganiti, zlasti, ako pomislimo, da to, kar sklene zbornica poslancov, ni vselej po volji zbornici gosposki, in se tedaj včasih po dvakrat in trikrat mota ista stvar gori in doli. Podvizati se bo treba vse drugač kakor dosihmal. Kakor pa se je z veseljem sprejel cesarski patent, ki sklicuje deželne zbore v eni polovici cesarstva , to je , v nemških in slovanskih deželah, ktere čaka delo obilo, da se vredijo po novem ustavnem življenju, tako se milo pogreša, da v drugi polovici cesarstva, to je, na Ogerskem, Erdeljskem, Hervaškem in Slavonskem, se še ne bojo odprle deželne zbornice in tudi še znamenja ni, kdaj se utegnejo odpreti, ker še ni poravnan razpor med njimi in vlado in se to porav-novanje še celo zdatno začelo ni! — Zbornica poslancov v
državnem zboru je pretekli teden   dognala   postavo za poravnavo dolgov na kant prišlih kupcov in obrtnikov, in pa bank i ne zadeve.    Važniši sklepi zastran dunajske banke so bili: pravica (privilegij) bankovce izdajati se ponovi za 10 let (ministerstvo je hotlo 15 let), — banka ima državi 80 milijonov posoditi brez obresti (činža) sicer pa država ni deležnica dobičkov bankinih, — do 200 milijonov gold., ki jih banka da med ljudstvo, ni treba, da bi moglo z gotovim dnarjem založeno biti, — kar pa ban-kovcov izda čez 200 milijonov ,   mora založenih biti z gotovino, — država mora svoj  dolg banki do dobrega poplačati do konca leta   1866, — leta 1867   mora   banka   spet začeti   s   srebrom   poplačevati bankovce.   —   Za gotovo se pripoveduje ,   da so cesar milostljivo dovolili,   da se cesarskim uradnikom,   ki   so   na   Hrvaškem   ob službo prišli, čas njih razpoložljivosti (disponibilizma) ne konča s koncom letošnjega leta, ampak se podaljša noter do tistega časa, da se po novem uredijo politične in sodniške gosposke.— Po časnikih   se bere   marsikaj,   kar   delajo   in   za   deželni zbor  pripravljajo   deželni zbori   različnih   dežel;   zanimivo je bilo brati,  da kakor  iz deželnega odbora češkega, se slišijo tudi iz deželnega odbora krajnskega glasi, da naprava za tako imenovane n a j d e n e (nezakonske) otroke, ki požre leto in dan   grozno veliko   deželnega dnarja ,   naj se   p re naredi   po   pravilu   občnih   državljanskih   postavnih   bukev.   —   rZagrebački   katoliški   list*4   razglasuje    v 45.   broji   pismo   prečastnega   djakovaškega   škofa   Stross-majer-a   do   nadškofa   zagrebškega   kakor   metropolita ,   v kterem se s prepričavno besedo  naznanja  predlog,   naj   bi hrvaško-slavonski škofje prosili sv. Očeta,   da   bi se za te dežele prihodnje leto   in   potem   vsako  leto  god slovanskih aposteljnov Cirila in Metoda praznoval kot veliki praznik s sedmino (oktavo). Dr. Fr. R. razglasu tega važnega pisma dostavlja željo, naj bi sveti tej spomenici se pridružile tudi škofije dalmatinske in slovenske.   — Ker se vprašuje: kdaj se  bo  spremenilo   vreme,    ktero   ni   všeč   kmetovavcom, ker se jim ajda v kozolcih ne suši, in štacunarjem ne, ker ljudje zimskega blaga ne  kupujejo še dosti,   naj oznanimo našim bravcom ,   kaj profesor dr. Sofka v Nikolsburgu , ki je dobro zadel vreme tega   mesca   dosihmal,   prerokuje   še nadalje za ta mesec; on pravi, da 15. ali 17. dan t. m. bo še zmiraj mrzlo in deževno ali pa pride sneg; okoli 22. do 25. močni viharji, mrzlo, pa tudi dež, okoli 28. in 29. skor gotovo sneg;   toplote pa bo  ta  mesec še zmiraj toliko, da nebo zmrzovalo ,   k večem bojo 3 stopinje mraza. — Na Laškem je vse pri starem.   Unidan so se na desnem bregu Pada   vojaki   sardinski   in   avstrijanski   enmalo   stepli,   pa kmali je   bil spet mir.    Garibaldi se je dal v Pizo prepeljati ;   po poslednjih novicah   mu je bolje.    Cesar Napoleon bi rad sprijaznil   laško   in rimsko vlado ,   pa   še zmiraj ne ve, kako, in tako ne dela prav na nobeno stran. — Grška začasna vlada zagotovlja vunanje vlade,  da nje namen nikakor ni, da bi prekucijo naredila v kaki drugi državi. — Francozka vlada   je ruski in   angležki nasvetovala,   naj se vse tri   vlade   združene   obrnejo   do   amerikanskeinji priporočijo   mirno   spravo,   ker   dosti je  že krvi   prelite  in škode narejene.