Poitnlna plačana v gotovini leto LVIB. v UubHul. v nedello.lhe 22. junija 1930 St. 141 SI. 3 Oln Naročnina Dnevna Irdnjn u krtlinlM JoguUriJo mesečno 23 Din pollelno ISO Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno tO Din nedel)»lca izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo MOD f VENEC Cene oglasov l slotp. pelll-vrsla mali oglasi po 130 ln 2 D,večji oglasi nad 43 mm vtMne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po IO Din Pri večlem □ S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. Silil Rokopisi se ne vračalo, netranklrana pisma se ne »prefetna/o Uredništva telefon »i. 293O, upravnlštva št. 2992 Izide ob 4 zjulraj razen pondelJKa ln dneva po prazniku Informativen lisi za slovenski narod Uprava te vKopltar/evl ul.At.G~ Čekovni račun: Cfabltana štev. lO.GSO ln 10.349 f? t?S"^HtcA.SartHevošt.7303. Zagreb št. 39.011, Praga In l)unaf št. 24.797 Naša beseda Zadnje čase se od raznih strani priporoča mir Slovencem. Bivše stranke, ki jih je januarski manifest pred dvema letoma poslal v pokoj, nehote spominjajo človeka na umirajočega leva iz znane basni, ki si je moral po svojii odstavitvi pustiti dopasti brco že od vsakega svojega bivšega najpohlevnejšega in naj-pokornejšega podanika. Eni so odkritosrčno tega mnenja, da bi slovenski narod odslej mogel živeti tudi v najdaljnejšo bodočnost brez strank, popolnoma nediferenciran, v absolutnem miru in slogi, nekaka gens saneta dn populus clectdo-nis. To so idealisti, ki so narodu nujno potrebni, da se v človeških dušah ohranja zavest, da borba ni sama sebi namen pu da se nasprotja do prave mere ublažujejo. Drugi oznanjajo narodno slogo bolj iz skritega sebičnega namena, da se ob odsotnosti konkurence sami narodu postavijo na najbolj cenen način na čelo, kakor so svojčas narodni prvaki poveličevali slogo in so zanje sveto ogorčevali, zato da bi se na svojih stolih ohranili. Seveda je bil tisti mir gnil mir, pod katerim so nemoteno bohoteli nepotizem, korupcija in izkoriščanje, dokler ni v to za-tohlino zapihal svež veter kakšne več ali menj načelne ločitve. Te ločitve bodo v narodu ostale, četudi za več ali menj časa v latcntnem stanju; življenje brez notranjih razlik in napetosti, ki v medsebojni borbi življenje razvijajo dalje, ga modificirajo in prenavljajo, je načeloma nemogoče; čisto nedifercncirunega stanja ali pa absolutne harmonije ne poznatu ne živa narava nc zgodovina, in kjer sc jc skušala doseči taka človeška družba, sc jc kmalu izjalovila v kaos, ker ljudje niso niti angeli niti stroji. Drugo vprašanje je, jio kakšnih vidikih se ljudje ločujejo ali n a j sc ločujejo, in v tem pogledu imamo danes cel kup ljudi, ki nam svetujejo najrazličnejša stališča, na katera naj bi se naš narod pro futuro postavil, o čemer pa danes nimamo namena govoriti. Danes nam jc na srcu nekaj drugega: Naj bo narod diferenciran med seboj tako aH drugače, podlaga vsaki stranki, vsaki struji, vsakemu udruženju v narodu, naj bo tudi čisto gospodarskega karakterja, mora biti nek trden, izdelan in pristen etičen nazor, ki korenini v osrčju ljudske, narodove duše, in ki mu mora stranka bodisi izrecno programatično, bodisi samo .iniplicite' po neki samoposebi umevni praksi svojega javnega udejstvovanja, pripomoči kolikortoliko do izraza .v vsakem svojem članu. Tako, mislimo mi, jc treba ta pereči problem v našem narodu postaviti. Če bo vse naše javno življenje narekovano od resnično krščanskega, resnično kulturnega in narodnega ctosa, čc bo vsak posameznik pa vsako javno udruženje spoštovalo svojega partnerja, njega iz poštenega prepričanja izvirajoč program in teženja, čc se bomo navadili vpo-števati vsak nazor, ki jc utemeljen v visoko razviti vesti, in ga, čeprav je našemu več ali menj nasproten, po njegovih dobrih straneh pozitivno ocenjevati, če bomo razumeli, da vsako udruženje, ki sc ravna po nekih iz globin vesti prihajajočih moralnih smernicah, v narodu opravlja neko zdravemu življenju in njega razvoju potrebno in koristno funkcijo — potem nobena politična ali kulturna različnost in raznolikost ne bo ovira k složnemu sodelovanju, kadar je potrebno; potem se nobena medsebojna borba ne bo izrodila v malenkostno prerekanje ali razdirajoče sovraštvo ali pa tudi v plašč, za katerim se pogostokrat igrajo najsebičnejši in najutnazanejši posli, ampak bo pomenila le medsebojno izravnavanje, izčišče-vanje in plodoviito iskanje vrednot, ki so v končnem rezultatu vsem skupne — le da se spričo dane človeške narave najdejo po različnih potih. In tistemu bomo rekli, da je pravi prerok in odrešenik slovenskemu ljudstvu, ki ga bo naučil v strankarski borbi fair playa -poštene igre iin poštenih metod, ki so plod globoke srčne kulture, naj so potem ljudje bodisi po veri bodisi po vsem svojem siceršnjem nazoru o svetu bodisi po razrednih težnjah razdeljeni drug od drugega magari kakor dve skrajni točki na premici. Težko je to našemu človeku dopovedati, toda nujno potrebno je, čc hočemo biti v istini kulturen in politično zrel narod kakor so starejši kulturni narodi Evrope, med katerimi je taka politična polemika, kakršna jc bila časih med nami, žc samo iz csle-tičnegu stališča čisto nemogoča. Pa nc samo v borbi nasprotujočih si strank, ampak tudi v strankah samih morajo vladati etični odnosi visoke kvalitete, možnost samostojnega presojanja in uveljavljanja neizogibnih struj in strankarskih odtenkov pa zmožnosti, da sc ne izkvuri splošnemu blagru potrebno telo v mehanizem, ki služi samo eni osebi ali eni skupini in njenim osobitim interesom. Lc tako je možno zdravo narodno življenje, v katerem so ločujoči, izčiščujoči in nezdravo kali uničujoči viharji prav tako potrebni ko ona sloga, ki nam veli: In nccessariis unitast Da h koncu preidemo nn čisto konkreten slučaj, vprašamo vsakega izobraženega in omikanega človeka: ali je prav in ali je koristno za dvig bodisi našega kulturnega nivoja bodisi našega političnega življenja, če se o enem najbolj pomeni j i vili. najbolj povzdigujočih in obenem najbolj ljubkih praznikov krščanskega Resen položaj v Španiji London, 21. jun. d. Tukajšnje kroge je zelo presenetila vest, da je kralj Alfonz španski 19. t. m. zapustil Madrid in se preko Pariza odpeljal v London. Kakor pravi komunike predsednika vlade, generala Berenguera, bo kralj ostal v Londonu do 20. julija, to je, bo odsoten ves mesec. Ta dogodek spravljajo resni angleški politični in diplomatični krogi v zvezo z alarmantnimi govoricami, ki so te dni razširjene po Španiji in so seveda našle pot tudi v inozemstvo, predvsem v Anglijo, ki se od nekdaj živo zanima za deželo v kateri se nahaja najvažnejša pomorska postojanka Velike Britanije. Doslej še neznani dogodki in razmere so v zadnjem času zopet izredno okrepile republičansko propagando v deželi. Vlada splošno prepričanje, da nc preteče niti en teden, ko se bo v Španiji zgodila velika politična in ustavna sprememba. Splošno prepričanje je, da kabinet generala Berenguera nikakor ni kos sedanjemu položaju, ki zahteva hitrih in odločilnih sklepov. Ne bodo se veliko motili oni, ki sedanji kritični položaj v Španiji izvajajo iz vedno bolj naraščajoče gospodarske krize, ki se izraža in ima obenem svoj vzrok v neuslavljajočem sc padanju pezete. K temu pride žitna kriza, ki je tako velika kakor že dolgo ni bila. Vse to zahteva alternativno odločitev: ali takojšnja vpostavitev parlamentarnega ustavnega režima ali pa druga diktatura. Diktatura pa je kljub temu, da si prizadevajo zanjo nekatere vojaške osebnosti, v sedanjem momentu popolnoma izključena, kajti pezeta pada dalje na vseh internacionalnih borzah in ponovna vojaška diktatura ne bi zadovoljila gospodarskih krogov, ampak nasprotno, gospodarsko krizo le še povečala. V Londonu so pa zlasti v skrbeh, ker se zaradi lega položaja silno ojačuje republičansko gibanje, ki dozdaj v ljudstvu ni imelo prave za-slombe. Angleški prijatelji kralja se bojijo, da ne bi republikanci odsotnosti kralja izrabili za državni udar. Splošno menijo v Angliji, da se za Španijo pripravljajo burni dnovi. Kralj Alfonz je medtem 20. t. m. dospel v Pariz. Nastanil se je v velikem hotelu v Rue de Ri-voli. Kralj ostane v Parizu do ponedeljka opoldne in je v soboto, 21. t. m. imel dolg razgovor z bivšim liberalnim politikom Santiagom Alba. Od tega razgovora, kojega rezultat še ni znan, je odvisno, kako se bodo stvari v Španiji odslej naprej razvijale. Nasproti novemu republičanskemu valu se skušajo v Španiji združiti vsi monarhistični elementi, da ohranijo dinastijo. Grot de la Mortera, sin rajnega konservativnega politika Maura, je prevzel vodstvo vseh elementov, ki sestavljajo desno krilo monarhistov in ki bodo odslej tvorili koalicijo onih skupin, ki so pred prvo diktaturo tvorile staro konservativno stranko. Monarhisti poudar- jajo potrebo protiakcije proti obrisujoči se repu-bličanski alianci, ki skuša ustvariti politično zvezo s socialisti in staro liberalno stranko. V Madridu se tudi zadnje dni organizuje levo krilo monarhistov, obstoječe iz desnega krila bivše liberalne stranke, ki ga vodi general Santiago Alba, ki je bil minister za zunanje zadeve v septembru I. 1923, ko je bil prišel na oblast pokojni Primo de Rivera, in je poleni bil prisiljen ukloniti se diktatorju v izgnanstvo v Franciji. Zaradi tega je razumljivo, da kralj Alfonz predvsem išče opore v grofu Sanliago Albi. Kakšen bo rezultat, to se bo v najkrajšem času pokazalo, ker so duhovi v Španiji tako razgreti, da je hitra in nujna rešitev najsi bo v katerem že koli pravcu, neizogibna. Pariz, 21. jun. A A. Španski kralj Alfonz XIII. je prispel v Pariz. Madrid. 21. junij. x. Vse politično zanimanje je osredotočeno na nameravani razgovor kralja Alfonza a vojvodo Santiago Alba. Listi že pripravljajo javno mnenje na to, da ho Alba najbrže prevzel ministrsko predsedniStvo. Mnogi so presenečeni, da so ravno oni politiki, ki jih jo preganjala diktatura, sedaj prišli na prvo mesto. Alba, ki je zelo inteligenten, pa tudi častihlepen, izhaja iz bivše liberalne stranko ter ga podpirata seri a j Ro-inanones in Alhuzema. Prejšnji mesec je v časnikarskih člankih ostro kritiziral diktaturo. Kljub temu mu jo sedaj kralj radi teh člankov častital, kar se potrjuje tudi v oficijelnih krogih. Italija vznemirjena radi izdatkov Francije za narodno obrambo Pariz, 21. junija, d. Tukajšnji časnikarski in politični krogi se bavijo s pisanjem fašističnega časopisja, ki se kaže jako vznemirjenega radi kreditov, katere je namenila francoska vlada obrambi svojih meja. Francoski časopisi se seveda čudijo alarmantnim poročilom italijanskega čisopisja, ki bi pač moralo pomisliti, da je ojačena skrb francoske države za varnost svojih meja nujna posledica agresivnih in provokantnili govorov mero-dajnih italijanskih politikov v zadnjem času. Italijansko časopisje se zelo bavi z vprašanjem, kam je izginilo iz francoskega državnega zaklada sedem iniljard frankov, kakor je bil »odkrile poslanec Georges Bonnel v časopisu >Soir< . Fašistični listi trdijo, da g. Tardieu na seji finančne komisije 20. t. ni., kjer je ta stvar bila naknadno postavljena na dnevni red, o tem ni dal zadovoljujočega pojasnila. Zato je fašistični tisk poln citatov iz listov francoske skrajne desnice in levice, ki iz le stvari dela afero. Fašistični lisli sklepajo iz lega, ker je g. Tardieu v finančni komisiji zahteval dodatni kredit 1 miljarde za nove potrebščine državne obrambe, da na ta načini pridemo do onih 7 ntiljard, ki so iz, državnega zaklada porabljene. Evidentno je namreč, pišejo italijanski listi, da je francoska vlada že vnaprej uporabila iz zaklada 6 miljard za izredne vojaške potrebščine in da se bo še ena miljarda v najkrajšem času v isti namen uporabila. Toda fašistični tisk bi moral vedeti, da razen komunistov nobena francoska stranka v stvari ne oporeka temu izdatku, ampak da se samo kritizira način tozadevne finančne operacije vlade. Tudi se nekateri ne morejo sprijazniti z zahtevo g. Tar-dieuja, da naj se v času, ko je mednarodni položaj zelo delikalen, o takih stvareh najrajši nič ne govori in nič ne piše. Dasi bo to francoskemu časopisju, ki ni vajeno o ničemer molčati, zelo težko, je vendar brez dvoma, da so bo navoriil, oziroma nasveta, mi-ministrskega predsednika držalo. Cela zadeva pa indirektno dokazuje še lo, da so finance francoske države uprav sijajne. Kateri državni proračun v Evropi se more pohvaliti z nad 5 milijardi prebitka? Sicer pa se bo francoski državni zakiad v kratkem pomnožil še za 80 milijonov dolarjev od reparacijskega posojila. Francija ima zadosti sredstev, da brez vsako škode za svoj budžet ojači obrambo svojih meja. Pariz, 21. junija. A A. V finančni komisiji zbornico so ministri Tardieu, Reynaud, Germain in Martin dokazovali, da bo mogoče kriti izdatek v višini 5 milijard za narodno obrambo, ne da bi pri tem trpel načrt o pospeševanju narodnega gospodarstva. Francija zniža kadrski rok Pariz, 21. junija. AA. Uradni lisi priobčuje dekret o načinu, kako naj se prihodnjega oktobra izvrši prehod od vojaškega službovanja v trajanju 18 mesecev na enoletno vojaško službovanje. Beaverbrooc k za svobodno imperijalno trgovino Baldvin proti — Kako se odločijo konservativci London, 21. junija. AA. V torek bo sestanek konservativne stranke, kjer bodo razpravljali o napadih pristašev gibanja za svobodno imperialno trgovino na vedstvo Baldvvina. Že sedem let ni bilo šličnega sestanka konservativne stranke razen leta 1923, ko je prejel Baldvvin vkljub porazu pri splošnih volitvah navdušeno zaupnico. Na dnevnem redu je glavna točka stališče Baldvvina do programa pristašev svobodne trgovine, posebno pa glede na vprašanje carin na živila. Baldvvin je pred nekaj meseci sprejel kol kompromis predloge lorda Beaverbrooka, ki vodi pristaše svobodne trgovine, naj o vprašanju carin na živila odloča Ljudstvo, |x>tem ko bi razpravljala o tej zadevi izredna imperialna konferenca. Baldvvin je ponovno izjavil, da carin lia živila ne bo imel v svojem programu pri prihodnjih splošnih volitvah. Beaverbrook je objavil v torek v Daily Mailu pismo, v katerem pravi, da imperialni križarji nimajo pričakovati veliko podpore s strani konservativcev. Beaverbrook je pozval vse konservativce, naj mu omogočijo s podpisi, da postavi kandidate v volivnih okrajih, kjer ne uživa imperialna prosta trgovina aktivne y>odpore. človeštva sploh in slovenskega naroda posebej piše v takem nizko stoječem tonu kakor je lo storil ljubljanski popoldncvnik, poročajoč o procesiji svetega Rešnjegn Telesa — kakor da bi ga l>odlo, čc se v slovenski prcstolici versko mišljenje in življenje po vojni stalno izboljšuje in dviga pa čedaljebolj očitno prihaja do izraza! Tukaj jo uprav klasičen ekseinpcl fanatizma zagrizene, omejene in nepristne svobodomiselnosti, ki je tudi eden izmed tistih či-niteljev, ki je politično življčnje naše prostosti zastrupljala, mogoče bolj nego katerikoli drugi fanatizem ali pristransko gledanje sveta. Mori čistost in teženje po njej. pobožnost, vera v božje veličastvo in vsepričujočnost, prizadevanje Sveto čimbolj počastiti in ga nositi \ naše življenje — ki vrhtega tako označuje nas slo- | venski ljudski značaj — mar vse to niso neprecenljive vrednote slovenske narodno kul-' ture? Ali pa naj naša kultura obstoja v tem, da sveto smešimo, dn na vsak pojav religioznosti brizgamo znake svojega nespostovanja iu ne-pojmovanja, da za vsakim teženjem iz zemske-ga blata zopet vidimo lc — blato? Zato bi hoteli k sklepu )>ovedati: du imajo vse stranke kulturnega naroda, naj bodo med seboj v gotovih momentih narodnega življenja v šc tako ostri borbi, vedno in vselej eno skupno točko složnega dela: složno borbo zoper vsnko nizko gledanje življenja pa zoper vsako nepoštenost, nevestnest in nekulturni To je stvar politično pedagogike, ki nam je nujno potrebna, da ustvarimo /a bodoče neobhodne [Kigojc zdravega narodnega življenja, Nova vlada v Egiptu London. 21. jun. x. V Egiptu je sedaj Sidki paša sestavil tako zvani nevtralni« kabinet, ki se bo danes predstavil egiptskemu kralju Fua-du. Najvažnejša mesta so zasedena tako: ministrski predsednik, obenem finančni in notranji minister je Isma.il Sidki pu.ša, zunanji minister Hafez Afiti pasa, vojni minister Tevfik Rifaad paša. Dosedaj vlada povsod mir. V Kairi so na vseh križiščih postavljene policijsko straže. Malta dobi novo ustavo London, 21. junija. x. Na Malti jc včeraj medtem, ko je bil odsoten ministrski predsednik lord Strickland v Londonu, prišlo rio presenetljivega razvoja stvari. Kabinet je odstopil in popoldne izročil svoje portfeljo v roke malteškega guvernerja. Ustava je bila ukinjena za dobo, ki se dosedaj še ni ugotovila. London, 21. junija. AA. Poročilo o demisiji maltskega kabineta demantirajo. Včeraj popoldne ■je imel maltski guverner dolgo sejo in je prejel dolgo brzojavko iz Londona. Trdovratno se Tzdržuje vest, da bo maltska avtonomija ukinjena in bo uveden na Malti ponovno kolonialni režim za dve leti. V razgovoru z dopisnkom Reuterja je lord Strickland izjavil, da ne bo odstopil. Rim, 21. junija. AA. Sveta slolica priobčuje izvleček Bele knjige o sporu na Malti. Maniujeva stranka je enotna Bukarešta, 21. junija. AA. Rador poroča: V zvezi z zadnjo ministrsko izpremeinbo v Romuniji jc jugovzhodna agencija razširila vest o tem, cla obstoja kriza v narodno-poljedelski stranki. Kriza jc baje nastopila radi nesoglasja med predsednikom romunske vlade Maniuom in ministrom za poljedelstvo Mihalakejem radi sodelovanja zastopnikov nekdanje narodne stranke in predstavnikov nekdanje poljedelske stranke v sedanji vladi. Ti dve stranki sta se ujedinili že pred enim letom. Vladni krogi, ki so o tej stvari poučeni, ugotavljajo, da izhajajo te tendenčne vesti iz interesiranega vira ler jih formalno demantirajo. Edinstvo narodne poljedelske stranke ni bilo nili hip ogroženo. Baš nasprotno zadnji dogodki so učvrstili to edinstvo in povečali ugled le stranke, ker je bila na čelu pravkaršiijih dogodkov in ima za seboj ogromno večino javnega mnenja v Itomuniji. 8 urnik za rudarje Ženeva, 21. junija. AA. Komisija ia proučevanje vprašanja delovnega delavnika na mednarodni konferenci za. delo je določila, da trajs dnevno delo v rudnikih 7 ur in tričert. Upor na Kavkazu Berlin, 21. jun. p. Social. demokratski >.Vor-vvarts« prinaša vest, da so v Kavkaziji, Gruziji in Armeniji izbruhnili kmetski upori, ki že delj časa trajajo, in «icer radi kolektivizaeije kmelskih posestev. Rdeči jjruzinski vojaki so se pridružili vsta-Sem in sedaj vodijo gerilske vojne iz gozdov. Vla-da ic poslala nad 1500 političnih ujetnikov v Rusijo. Njihova usoda jc neznana. Gandijevi pogoji zii prektnjenje sovražnosti Vrše se lajna pogajanja — Novi nemiri Odstop nemškega financ, ministra Dr. Moldenhauer, nemški iinailčni minister v Brunningovem kabinetu ie podal svojo ostavko in zapustil z* s«bo) tako težko situacijo, da ni izključena kriza celotnega Briinningovega kabineta. Finančni položaj Nemčije je zelo težaven. Še me- -tca aprila, ko je g. Moridenhauer prevzel finančno ministrstvo, je pred zbornico zagotavljat, da bo /e ieta 1931. mogoče misliti na znižanje državnih davkov. Tako je tedaj g. Moldenhauer preračunal, da upa znižati davščine za kakih 500 mili. zlatih mark. Mesto tega je pa sedaj po nekaj mesecih isti finančni minister zahteval novih davkov in 1% odtegljaj na uradniških plačah, ki naj se porabi za brezposelno zavarovanje. Ta žrtveni davek ui adništva — Notopfer« ga imenujejo — Je naletel na silen odpor pri socialistih, nacionalistih, demokratih in tudi ljudski stranki. In ker je g. Moldenhauer sam član parlamentarnega kluba ljud-ske stranke, mu ni kazalo druzega, da se ie odzval pozivu načelnika stranke dr. Scholza in podal deinisijo. Ljudska stranka, ki je pred nekui meseci vrgla finančnega ministra Hilferdinga, zasleduje sedai isto taktiko, da s rže kabinet g. Briinninga. Kan" bo v tem težkem položaju storil g. Briin-ning, sc še ne more vedeti. Treba ie omeniti, da je padel Miillerjev kabinet radi tega, ker ie zahteval, da »e za pol procenta zvišajo davki v prilog brezposelnega zavarovanja. Položaj je torej sedaj že mnogo gorši. Kdorkoli bo prevzel Molden-hauerjevo nasledstvo, bo moral računati z istira problemom. Najprej bodo skušali dobiti primer, nega naslednika. Ako ga ne bi našli, potem bo g. Brunning podal demisijo celotnega kabineta, —-kar bi pomenilo, da se ne •smatra kos težavnemu finančnemu problemu, ali pa bo segel po finančni diktaturi in razpustil parlament, kar je grozil že pred tremi meseci. A to bi bil silno nevaren eksperiment, ki si ga v samih centrumaških krofih prav nič ne žele. AH je kaka rešitev iz prekernega položaja? Parker Cilbert je v svojem poslovilnem poročilu opozoril na nekaj nujnih ran, na katerih boleha nun-ško narodno gospodarstvo. Pred vsem bi se morala po njegovem mnenju izvesti stroga javna kontrola nad vsemi izdatki tako države k^tkor tudi občin. Državne in občinske finance so potrebne temeljite reforme. Država je zviševala izdatke leto za letom in segala po izrednih kreditih. Polom prejšnje marke jo ie sicer rešil nekdanjih državnih dolgov, toda v zadnjih letih se ie na novo zadolžila za več kot 10 miliard zlatih mark, ne da bi upoštevali redna reparacijska odplačila. Jako široko finančno politiko vodijo tudi posamezne občine. Nemška industrija v marsičem sledi metodam ameriške, ki je lani doživela tak velikanski po' in povzročila gospodarsko depresijo v Ame-ri" /se i« preračunano na to, da se v občinstvu vzbujajo nove potrebe, da se na ta način dvigne domači delovni trg. fSeveda se pa dohodki konsn-mentov ne večajo Vedno tudi v sorazmeri z njihovim apetitom in njihovimi željami. Življenje čez razmere je sploh značilen povojen pojav skoraj pri vseh narodih. Od tod tudi vsesplošno zadolženje. Nemški zakon o brezposelnem zavarovanju, ki je bil sprejet pred tremi leti, je predvideval najvišje stanje 1 milj. 600 tisoč brezposelnih letno. Toda že sedaj poleti je to število visoko prekoračeno in bo še mnogo slabše na zimo, ko se obeta več kot tri milijone brezposelnih. Tem brezposelnim delavskim množicam je treba na vsek način preskrbeti ali zaslužka ali podpore, ako noče dežela zapasti notranji revoluciji. Proti temu ne pomaga nobena demonstracija težke industrije, ki jo zastopa ljudska stranka. Noben kabinet in noben finančni minister ne bo mogel iti mimo tega vprašanja in bo moral iskati denar kjerkoli že. Simonova komisija ne priporoča dommiona London. 21. jun. d. Glede drugega delu Si-lmniovogu poročila, ki izide 24. junija in ki ima igrati odločilno vlogo \ vprašanju, katera ustava naj so podeli Indiji, se izvejo sledeče podrobnosti: Indija naj dobi široko avtonomijo s posta-vodujalnim parlamentom in njemu odgovorno vlado. Volitve v parlament naj lxi bile indi-rek tile. Direktni v olivni sistem naj so ohrui»i v provincialnih zborih. Ukine nuj se tako zvuni diurbični s-islom. ki vlada sedaj v provincah iu po katerem je provincialna uprava odgovorna deloma direktnim angleškim oblastem, deloma |x>st«vodaj.ilni centralni oblasti parlamenta. Nadomesti naj so z enotnim sistemom, po katerem lw> celokupna provincialna uprav« direktno odgovorita |>ost«-vodajalni oblasti, oziroma centralni av tonomiji. Odgovornost zu javni mir iu rod p« je uli soliit-no v rokah centrtiliK' vlade, ki je za to otl govorim angleškemu kabinetu. Birma se ima od Indije popolnoma ločil in postati kolonija krone, z. ustavo podobno ku kor Cejlon. Vojsko je neposredno podrejena podkralji oziroma angleškemu vojnemu ministru, ki raz morje-med domačimi in belimi četami urejuj po svoji lastili uvidevnosti. Najvažnejša misel drugega delu Simonove ga poročila pa jo, da mora supremuc.jja iuipcri alnoga parlamenta v Londonu nad indskimi z« devami ostati neokrnjena. Pripominjati po jo. odo končno obravnavali vsi Izdelani zakonski načrti. Razpisane ustanove Belgrad, 21. jun. A A. Minister prosvete je r.izpis.I iiii'„č precejšnja. Južne Alpe: Dosedanje vreme se ne bo inuogo spremenilo. Pari/. Jt. jun. x. Posebni poročevalec lisi« Petit par i.s i en« poroča iz Bon»bay«, d« so v jotmšnioi Yeraw«tln v toku oflriozn« tnjn« pogajanj« z. Gandijcm o prekinjenju sovražnosti. Gandi je »tuvil pogoje: i. da »konferenca ob zeleni mizi« sestavi zn Indijo ustavo, ki ho Indiji dovolila osnove indijske neodvisnosti, 2. da se ukine rfnvek na sol. dn se prepove uvoz nl-k ohol n ih pijač in uvoz tkanin, iu 3. dn se izda amnestija zn vse politične obsojence. Pariz. 21. jun. AA. H a v« s poroča iz. Bom-b«y». d« je prišlo med policijo in neko grupo manifestantov do spopadu, pri čemer je bilo ranjenih sto oseb. Malo pozneje je prišlo do po- Pari*. '21. junija. x. O položaju, ki je nastal za Francijo radi npve ameriške carinske, tarife, izjavita danes >lntransigeant<,. da bo francoska vlada sistematično poslala okrožnice vsem francoskim trgovinskim zbornicam in polom v ofičlel-nem memorandu obrazložila ameriški vladi svoje zahteve in želje. Če se to v Ameriki ne bo vpb-števalo, bo francoska vlada iskala druga sredstva in pota. da bi ]>rišlo do kake poravnave. V tej zvezi opisuje tudi trgovinski minister neprestano i»o-slabševanje francoske trgovinske bilance nasproti Ameriki.' Leta 192S. je uvozila Francija iz Amerike za 2.9 milijarde več, kakor je izvozita. Leta 1929'. je (a razlika narasla že na 3:3 milijardV in je V prvi četrtini teta 1930. dosegla že 1.3 irfilljarde, Varšava, 21. »unija. AA. Poljsko-telegrafska agencija poroča: V zvezi z incidenti, ki so se nedavno odigrali na poljsko-nemški meji, zlasti pa radi izgredov dne 13. junija v Vjelkih Vjoslih v okraju Gnjeva, je pomočnik ministra za zunanje zadeve Visočki izročil danes nemškemu poslaniku v Varšavi Bauscherju nolo, ki je v njej določeno stališče poljske vlade glede teh dogodkov. Glede incidenta v Vjelkih Vjoslih se v tej noti ugotavlja, da je preiskava poljske vlade v nasprotju s poročilom o tem dogodku po nemških oblastvfh dognala, da je poljski obmejni stražnik Bjentek na dan incidenta prijet neko ženo in mo-ža, ki sta bila brez dovoljenja za prehod preko Varšava. 21. {junija-. AA. Poljska agencija poroča: Včeraj dopoldne je bila v sejni dvorani sejma olvorjena na svečan način prva seja kongresa Ponkluba v prisotnosti ministra zunanjih zadev Zaleskega, ministra prosvete Červinskega, predsednika sejma Dalčinskega, predsednika senata Simonskega predstavnikov tiska ter uiiiilui-ških krogov. Ob tej priliki so imeli govore predsednik mednarodnega odbora Ponkluba Gals-worthy, predsednik sejma Daljinski; zunanji minister Zaleski, ki je pozdravil kongres v imenu vlade, predsednik varšavske občine Slavinski ler predsednik poljskega Ponkluba Gepel. Po seji je Zastopmhi Hesmivehra pri Schobru Dunaj, 21. jun. r. Zvezni kancler dr. Schober je sprejel danes novega voditelja Hcitnvvehra, Rati-ferja in gornje-avstrijskega voditelja Stahrenberga, ki sta prišla na Dunaj v spremstvu štajerskega in tirolskega deželnega glavarja dr. Rintelena in dr. Stinnpfa, da poskusijo poravnavo z vlado. Pripomniti je, da na konferenco nista prišla niti dr. Sleidle niti dr. Pfriemcr, ker sta oba podala preveč žaljive izjave proti dr. Schobru. Kakor poroča korespondenca Herzog, se na podlagi razgovorov lahki) reče, da se bo majorju Pabstu izdalo dovoljenje za bivanje na Tirolskem. H konferenci Male antante Pariz,' 21. junija, p. »Echo de Pariš« prinaša uvodnik o bližnji konferenci Male antante in izraža misel, da se« bo na tej konferenci v, glavnem razpravljalo o Briandovi spomenici in o morebitni restavraciji Habsburžanov ' na Madjarskem. List novniih spopadov s |wlieijo. tako elhi. 21. juniju. AA. Danes zjutraj je eksplodirala bomba v neki prazni hiši. Žrtev ni bilo. Policija vodi preiskavo. o kar bi, proračunano za celo letošnje leto v tem razmerju doseglo že ogromno vsoto 5.2 milijarde. Dohodki, ki jih dobiva Francija od ameriških turistov, še daleko ne dosegajo one višine, da bi se pokrila la ogromna izguba, posebno ker je število ameriških turistov v zadnjem času zelo padlo. Milan, 21. junija. x. Italija hoče na ameriški carinski zakon odgovoriti z enakimi sredstvi s tem, da hoče zavreti uvoz ameriških izdelanih fabriktov, kakor posebno avtomobilov itd. V tej smeri hoče Italija postopati samostojno, ker Mussolinijev :>Po|iolo d' Haliac smatra, da je ustanovitev enotne evropske fronte nemogoča, ker bi potem Francija- prevzela vodstvo. meje. Pri leni ie bil napadert in obstrelien od prebivalca nemško obmejne vasi Kanizen. Sodna preiskava o toni incidentu je nadalje dognala, da so bili oddani na stražnika Bjenleka 4 streli z nemškega teritorija. Dva strela sta bila oddana iz največje bližine in v*ekako po gori navedni osebi, ki je nalo |»obognila in se skrila v visoki Iravi. Poljska nota navaja dalje šest drugih primerov in izgredov na meji v zadnjih mesecih in predlaga. naj se takoj si^stavi mešana poljsko-uemška komisi ja, ki naj ugolovi dejstva v zvezi z. izgred i v Vjelkih Vjoslih. Nadalje zahteva nota. tirtj sc kaznujejo krivci, ki so napadli poljskega omejnega stražnika Bjenleka v službi. bila prirejena zakuska v prostorih se.jniske restavracije. Kongresa se udeležuje razen poljskih delegatov 74 delegatov iz inozemstva, ki zastopajo držav. Varšava. 21. junija. AA. Kongres Penkluba se je pričel včeraj dopoldne pod predsedništvom predsednika poljskega Penkulba Gepla. Za člane izvršilnega odbora za leto 1930-31 so bili izvoljeni predstavniki Penklubov Velike Britaniji?, Nemčije, Francije, Holandske in Poljske. Zvečer je bila prirejena v parku Lazienki svečana baletna predstava. Po predstavi pa je priredil predsednik vlade Sttvek članom kongresa svečan sprejem. povdarja glasove, ki so v zvezi z nadvojvodom Otonom, in naglaša, da se bo zaročil z najmlajšo hčerko italijanskega kralja. List pravi, da bo Francija gotovo imela toliko moči, da bo preprečila dogodke, ki se tu rafcvijajo. ■ Kulturna avtonomija gradi-ščanshsh Hrvatov Risenstartt. 21. junija, p. Z naredbo gradi-ščartske deželne vlade se je ustanovilo meslo šolskega nadzornika za avtonomne hrvatske šole K'r -t hrvatskega naroda, ki /, Nemci živi v Gradišči. Ureditev glavnih cest Belgrad. 21. junija, p. V ministrstvu za javna dela so končana dela na določitvi načrtu za nte-ditev glavnih cesi v državi. Predvsem je treba pričeti z razširitvijo in asfaltiranjem cest Skoplje —Niš in Belgrad—Zagreb—Ljubljana. Dela bi se imela izvršiti postopoma Zato je potreben tri-milijonski kredit. Načrt bo predložen v odobritev gospodarsko finančnemu odboru ministrov. »Mlada Jugoslavija" Zagreb, 21. junija, z. »Sel(jneki glas poroča, du je novo mladinsko drušivo Mlad« Jugoslavija-: dobila polrjena pravila. >Sedaj se bodo v vseh krajih začela ustanavljati društva po odobrenih pravilih v svrho širjenja bralstva, sloge in ljubezni med vsemi Iremi brali zodiujene domovine Jugoslavije.t Svor v nogometu Zagreb, 21. jun. z. Kakor se ic v poslednjem trenutku zvedelo, jc zagrebška policijska uprava dostavila jugoslovanski nogometni zvezi in zagrebški nogometni pcdzvez.i rešitev, s katero se nc dovoljuje glavni občni zbor ZNP, ki ga je sklical upravni cdbor ZNP za 28. junija. Razlog je ta, ker je ZNP bil takrat, ko je sklical ta občni zbor, po JNZ suspendiran. Belgrajshe uesfi Belgrad. 21. jun. u. Som jo prispel profeso.' praškega vseučilišča Fiantišek Novak, ki bo s svojimi asistenti napravil daljšo znanstveno potovanje ix) Sutulžnkii, da prouči tiimošnjo floro. Kakor Novak izjavlja, misli, da bo našel tam posebno floro, ki do sedaj še ni znana. Belgrad, 21. jun. p. Kmetijsko ministrstvo jo izdelalo pruviltiik o izvršitvi zakona o vinu. Tu pravilnik je poslalo predsedniku vlade, finančnemu ministru in pravosodnemu ministru v odobritev. Pravilnik vsebuje navodil« vinogradnikom in kontrolnim organom glede pridelovanja in prodajo vina. Belgrad. 21. jun. m. Danes so som prispeli češkoslovaški nuili sokoli, ki so se danes ih).— ležili sokolskili vežb in jih bodo jutri nadaljevali. Belgrad, 21. jun. A A. Ministrstvo z? notranje zadeve ie dovolilo uvažanje iu razširjanje v naši državi jugoslovanskega lista »Naša itada«, ki iz haja v Chicagu. Divjanje hssnourniha Ženeva, 21. unija. x. Proga simplonske že-lezniee je prekinjena pri St. Morilzu radi gorskih plazov 7. ledenika Dent du Midi. Clorski polok izpod ledenika je«popolnoma porušil progo za več slo metrov in jo zasul s kamenjem in skalami. Tudi avtomobilska cesta je popolnoma zasuta. Vsi vlaki so morali krenili po progi skozi Bern. Popravilo zasute proge je Se nemogoče, ker traja povodenj gorskih hudournikov šc dalje. Velikanski požar v Varni Sofija, 21. jun. AA. A* Pavlikoni.ji v bližini Vame je izbruhnil v zgradbi, v kateri se nahaja sodišče za nesporna dela in javili notar, požur, ki jo v pepeli! HllO aktov in veliko šie-\lilo menic, škod« Se ceni na sto milijonov levov, predvsem radi zgorelih menic. Kongres Penkluba v Varšavi 74 delegatov zastopa 23 držav 25 let skrbni pastir Župnik Alojzij šareč. Danes pruznuje jubilej 25. letnega župni-kovanja v šmartnem pri Kranju skrbni duhovni voditelj župnik g. Alojzij Šareč. Delo na različnih poljih, ki gu je jubilant v teku svojega župnikovanja [t ljubezni do Bogu in svojih faranov vršil, je tako obilno in plodo-nosno, obenem pa viden izraz njegovega neumornega prizadevanja in skrbi za božjo čast im v blagor vernikov, ki jih jc vseskozi voclil in vzgajal s toplo in ljubeznivo besedo Kristusovega nauka. Poklonimo ob tej priliki jubilantu svoje iskrene čestitke in delimo z njim veseli trenutek. Oh rami ga Bog med nami še dolgo vrst« let« Rudarskim otrokom na pomoč! Trbovlje, 21. junija. Na nekatere žuipne urade smo že razposlali položnice >Kmečko-delavske hranilnice in posojilnice v Trbovljah« štev. 11.885 z označbo: »Rud. otroci«, ostalim pa jih pošljemo te ch». Pomožni odbor prosi gg. sobrate, naj svojim župljanom izpregovorijo par lepih besed v prid našim uibogim otrokom. Gospod, ljubitelj otrok, naj Vam tisočero povrne! Drugi, dobri ljudje, pa lahko pri svojih župnifa uradih oddajajo svoje prispevke. Prosimo lepo! — Pomožni odbor. Jakob Gašparič, župnik-predsed n ik. Šole za naše revne radarske otroke Trbovlje, 21. junija. Danes smo se posebno razvesebli in gotovo tudi naši revni rudarski otroci, ko smo prejeli od dveh šol znatne prispevke. Državna meščanska šola v Zgornji šiški je poslala 300 Din kot dar pomladka Rdečega križa in šolske skavtske čete in Pomladek Rdečega križa osnovne šole pri šolskih sestrah v Celju Din 120. Dobri atmei, naši revni šolarji se vam zahvaljujejo in vas prisrčno pozdravljajo! Prolituberkutozni dispanzer za ljublj. okolico Jezica pri Ljubljani, 20. junija. Na zadnji seji občinskega odbora se je razpravljalo med drugim tudi o protituiber-kuloznem dispanzerju, ka ga bo zgradila Osrednja protituberkulozna liga v Ljubljani za občine ljubljanske okolice. Naloga dispanzerja bo v prvi vrsti izslediti in imeti v evidenci vse jetične bolnike svojega okrožju, ugotoviti v posameznih slučajih točno diagnozo bolezni, nuditi jetično bolnim primerno pomoč, dajati nasvete in sredstva, da se preprečijo okužitve zdravih, kjer bo potrebno prevzeti zdravljenje bolnih, širiti znanje o tuberkulozi, zlasti pri otrocih itd. Občinski odibor ježenski jc jiokazal zelo veliko smisla za to vprašanje. Prepričani smo, da se bo ta nadvse koristna akcija izvedla v ogromno koristne nc samo jetično bolnih marveč sploh v korist zdravja zlasti siromašnejših slojev Ljubljanske okolice. Posebno pohvalno moramo omeniti, da so vsi ježenski gg. občinski odborniki pristopili k Osrednji protituber-kulozni ligi. Prepričani smo, da se bo tudi ostala javnost toplo zavzela za ta koristni cilj in da bodo sledile vse občine. Mežnar Matevž, počivaj v miru! Št. Jernej, 19. VI. Matevža Duha, grobcljskega mežnarja ni več med živimi. Pokosila ga je smrt, nekaj mesecev predno bi dočakal svoj 87. rojstui dan. Komaj dober teden jc bil na bolniški postelji. Do zadnjega je vršil vestno kot malo kateri cenkvenik svojo dolžnost. Pa ne samo pri po-družni cerkvi sv. Martina, kjer je bil v službi, temveč l-udi pri farni cerkvi je vedno rad pomagal, zlasti o Veliki noči pri postavljanju Božjega groba, za praznik sv. Rešnjega Telesa, za farno žegnanjc in ob raznih drugih prilikah. Ce slučajno kdaj ni bilo ministranta, je pokojni Dulli bil tukoj na razpolago. Za svoje zvesto in vestno službovanje je bil žc pred vojno odlikovan z zlatim križcem. Kolikim bolnikom je šel v teku 63 let, kar jc bil ccr-kvenik, za zadnjo uro po duhovnika, je težko reči. K zadnjemu počitku jih jc spremljal leto za letom — čez 400 jih je bilo —, njegu so pa drugi spremili. Dobri Matevž, vživaj večno plačilo! Otroške oblekce ln predpasnike v vseh velikostih in kvalitetah, damske predpasnike iz listra in klota, kretona in bele, kot tudi razno damsko perilo v veliki izberi po jako nizkih cenah nudi F. & I. GORICAR, Liubliana, Sv. Petra cesta 29. Oglejte si blago in cene v izložbah! Balkanski zdravniki v Sloveniji Naše zdravstvene aslanove — nas ponos Ljubljana, 21. junija. Daues ob 8 zjutraj je dospela z belgrajskim brzovlakom v Ljubljano balkanska zdravstvena delegacija Društva Narodov. To delegacijo tvorijo zastopniki zdravstvenih delegacij vseh glavnih balkanskih držav. Delegacija ima nalogo, da pregleda zdravstvene razmere in higijenske ustanove v Romuniji in v Jugoslaviji ter ugotovi, v koliko sta ti državi v zadnjih letih v zdravstvenih ozirib napredovali. Delegacija bi obiskala tudi Bolgarijo in Grčijo, vendar so tam zdravstvene razmere šele v povojih in bi bil rezultat obiska vsekakor ue-gativen. Vendar je namen te delegacije, s svojim potovanjem po Romuniji in Jugoslaviji vzpodbuditi tudi Grčijo in Bolgarijo ter po možnosti šc ostali dve balkanski državi, da tudi te prično z resnim delom za povzdigo higijenskih razmer med svojim prebivalstvom in za snovanje najpotrebnejših zdravstvenih naprav. V delegaciji so trije belgrajski zdravniki dr. Pavel Jabilov, sanitetni šef okraja Trnovo, dr. Ni-kola Bliskov, sanitetni šef okraja Šuman in dr. Haralambi Guenčev šef higienskega laboratorija v Sofiji; trije grški zdravniki: dr. Vayanos, dr. Catsoyants in dr. Yorghandzis iz Aten; trije zastopniki Jugoslavije: dr. Vojislav Milovanorič, sanitetni inšpektor donavske banovine, Novi Sad. dr. Zivko Lapajne, višji zdravstveni svetnik v Ljubljani (kot namestnik dr. Dolšaka) in dr. Milo Kneževie, višji sanitetni svetnik Zagrebu; trije romunski zdravniki: dr. Vonica iz Croiove, dr. Buteanu iz Temešvara in dr. Gheorghui iz Bukarešte; dva slovaška zdravnika kot zastopnika Češkoslovaške: dr. Geza Miticky, sanitetni šef Slovaške, Bratislava, in dr. Ivan Stodola, sanitetni šef okraija Liptovski Sv. Mikulaš. V delegaciji je dalje delegat zdravstvenega ministrstva kitajske vlade v Nankingu dr. Huang. Delegacijo vodi zastopnik zdravstvene sekcije Društva Narodov dr. E. Tomanek. Delegacija se je mudila od začetka tega meseca v Romuniji, kjer je sedaj končala svoj pregled. 0 romunskih zdravstvenih razmerah ima delegacija zelo povoljno mnenje. Iz Romunije >je delegacija odšla v Belgrad, kjer si je ludi ogledala vee važnejše zdravstvene uaprave in se seznanila s splošnimi zdravstvenimi razmerami v uaši državi. Z uspehi je bila delegacija zelo zadovoljna. Iz Belgrada je delegacija odšla naravnost v Ljubljano. Na kolodvoru sta delegate pozdravila višji zdravstveni banski inšpektor dr. Mayer in pa direktor higienskega zavoda dr. Pire. Delegacija se je mistanila v hotelu Union. Nato so si gostje ogledali še dopoldne higienski zavod, zavod zn zdravstveno zaščito mater in otrok, žensko bolnišnico, mestno klavnico in pa mestno j domovini, zavetišče za onemogle. Vtis ogleda teh zdravstvenih naprav na delegate je bil popoln. Gostje ne morejo prehvaliti naših ustanov in ne vedo, kateri bi dali prednost. Našim zdravnikom, ki so jih spremljali, so vedno čestitali in zatrjevali, da so zdravstvene naprave Sloveniji resnično v ponos. Pa tudi mesto samo je na tuje zdravnike sijajno vplivalo. Soglasno so hvalili čistost ulic, snažnost poslopij in ljudi. Posebno jim je ugajalo da niso videli nikjer razcapanih in zamazanih otrok, čeprav so opazili, da jih je večina prav skromno oblečena. 0 Ljubljani sami pa so dejali, da je nad vse ljubko mesto. Opoldne so gostje kosili v Uniouu. Popoldne ■>b 4 so se odpeljali v Lukovico, kjer so gi ogledali zdravstvu i dom in se seznanili z vzorno asonaeijo Škof v Slovenski Krajini Slov. Krajina, 20. junija. Danes (»poldne se je pripeljal prevzv. pomožni škof dr. Ivun Tomažič, ki bo naslednje dni v dolnjelendavski dekaniji delil zakrament sv. bimie. Prevzvišeni se je ustavil v Beltincih. Bel-tinčarji so sprejeli zelo slovesno in prisrčno. Trg sam je bil ves v cvetju, vencih in zastavah, pri sprejemu pa se jc zbralo staro in mlado. Ob tej priliki želimo Prevzvišenemu, da mu liodo dnevi, ki jih prebije med nami nadvse prijetni in da odnese iz Slovenske Krajine, ki je bilo teptana, najboljše spomine. Mnogi so jo krivo sodili in jo morda tudi še sedaj sodijo. radi tega naglušunio, da je narodna, zavrni na. Slovenski rod živi v njej, ki čuti slovensko in je z ljubeznijo udan svoji slovenski Jutri, v nedeljo dopoldne, si bodo gostje | ogledali Krekovo gospodinjsko šolo v Zgornji šiški, od tam odidejo v Smlednik in si spotoma ogledajo vodovodne naprave. Nato obiščejo mlekarno in sirarno v Predosljah. Zalem odidejo v Tržič, kjer si ogledajo zdravstveni doni. Malo predpoldne pridejo gostie na Golnik in si ogledajo to moderno zdravilišče. Na Golniku bodo imeli tudi skupuo kosilo. Z Golnika odidejo na Bled, odkoder se z večernim vlakom vrnejo v Ljubljano in nato dalje v Zagreb. V naši državi si bodo gostje ogledali še zdravstvene ustanove v Zagrebu, v Dalmaciji, zlasti v Splitu in pa v Južni Srbiji, zlasti v Skoplju. Tam se bedo zlasti zanimali za to, kako pobijajo nevarnost malarije. Nabirhe za poškodovance po toči Kakor je |>oročalo časopisje, je dne 4. junija 1930 |x>bila strašna toča dve tretjini župnije Višnja gora, pu tudi v okolici Ljubljane. Uničena jc vsa dosedanja setev, pokosili so vse ž.ito, uničeno je sadje, |>obitih je na tisoče šip. Mali posestniki so komaj čakali žetve, ker jim je vsa zaloga živil pošla, a sedaj nc bodo pridelali niti zrna Kupiti žita pa innogi nc mo rejo, ker so zadolženi. Zato podpisani nujno pri|>orooa. naj se po vseli župnih in duhovnijskih cerkvah oznanijo nabirke zu ponesrečence v Višnji gori iu drugod. Nabrani denar naj se pošlje na škofijski ordinuriat. V Ljubljani, dne 20 junija 1930. Anton Bonnventura, škof. Gospodje, posvečujte praznike! v poljskem radiu Po prizadevanju št va« v Krakovu, se Krakow, 17. junija. »Slovanskega d r u-jc ravnateljstvo radia odločilo, posvečati od časa do času nekaj ur poznavanju posameznih slov. narodov. Kot prvi tak poizkus sc jc v uedeljo 15. t. m. vršila slovenska prireditev, naslovljena kot »ura slovenske pesmi in literature«. Radi prevelike zaposlenosti glasbenega referenta (istočasni kongres Kochunowskiega in prihod Grandija), so pesmi nepričakovano odpadle. Ostali program pa sc jc izpolnil z uvodno besedo vseuč. prof. g. dr. Voj. Molcta (o Slovencih kot narodu in njihovem političnem v Šolstvo v Šolstvo je pravzaprav šele v razvoju, vendar jc že precej napredovalo. V nekaterih mestih so uspehi naravnost krasni. Napredek v šoli in sploh uspeh pa je seveda mnogo odvisen od učiteljskih moči, ki delujejo po šolah. Kateri učitelji smatrajo Slov. Krajino kot neko deželo pregnanstvu in deželo, v katero so nastavljeni za kazen, seveda ne bodo nikoli pokazali kakega uspeha, laki učitelji so zgrešili svoj poklic, ker se bojijo vsake žrtve. Noben poklic ni brez truda, posebno učiteljski je združen z velikimi težavami, kajti orje ledino uilade — najmlajše generacije in jo mora skrbno obdelati, da njegovo seme vzklije. V Slov. Krajini je mogoče res nekoliko težje začeti z delovanjem kot drugod, šole, ki so bile tisoč let pod pritiskom tujcev Ogrov, ni mogoče, da bi bile na mah izenačene z drugimi slovenskimi šolami, ki so bile pred osvoboditvijo v čisto drugih razmerah. Ogrska vlada je sicer dovolila, da se je nu šolah uporabljalo slovenščina, toda radi hitrejšega po-tujčevanja so uvedli |»ovsod madžarski pravopis. Oblasti bi se morale ozirati na to, kake učitelje nastavljajo v Slov. Krajini. Učitclji- Belokrajinski kotiček S kolesa jo padel. Pa nič kdo. Sam belokranjski kotiček, ali bolje: en njegov kos. Pa še kako je padel I Kar na nos in na glavo. Pa še kara! Naravnost v kanal. Pa ni padel sam. še neko drugo človeško bitje je obležalo do smrti bledo tam v robu ob cesti lik pred Metlifco. In to ubogo bitje: s pretrganim krilom — in še novim po vrhu! E, da, nesreča ne pride nikoli sama! In pa ta kotičkar, kakšen se je prikobacal iz kanala in njegovo kolo se. je radovedno kar nazaj obrnilo, da vidi, kaj je z njegovim gospodarjem. Gospodarja njegovega pa ni da bi opisal. Ni bil krvav, a bil je ves ves ijav. Cel pa je ostal, loda malo dobre volje! Zgodilo se jc to 16. I. ui. Nesrečo je zakrivila preplašena ženska, ki se je skušala kolesu ogniti na ta način, da je skočila pod njega. Iiletniški vlak. Ravuo natrpan ni prišel do Metlike, to je res. Kako pač bi, ko jc pa vso pot odlagal. V Semiču kakih 40 oseb. precej v Črnomlju, nekaj v (iradcu, 20 se jih je pripeljalo do Metlike. Nekateri so jo ubrali ua Jugorje, kjer je bilo ta dan vidovsko žegnanje." Drugi pa po vinogradih za Irtnim cvetom. Menda bo prvemu vlaku še kateri sledil. Posebno ua Petrovo, ki je poseben pomenu) ter predavanje lektorja Tine-ta Debel j a k a. (Kratek pregled slovenske literature). Predavanje so ilustrirale recitacije slov. pesmi, ki jih jc podal docent g. dr. M. Malecki in sicer: iz Prešerna (Ribič). Jenka (Slov. zgodovina). Gregorčiča (Izgubljeni raj) in Aškcrca (Trije popotni), vse iz prevodov Br. Grebovvskiega; iz Cankarja skico •-.Skodelica kave« v prevodu gospe Molctove; iz Župančiča pa »Dies irae« v prostem prevodu gospe Nitschove iu v slov, originalu. Večer jc bil namenjen Poljakom, zato se jc vršil v poljskem jeziku. Kot pričajo piFma, ki so drugi dan prišla na radio, so ga Poljaki z zanimanjem sprejeli, — i Krajini začetniki skoro, da niso za te kraje. Sem spadajo že izkušeni šolniki, ki se znajo popolnoma vživeti v razmere ljudstva, in ki se ne boje nobenih težav, nobenih žrtev. Oni učitelji, ki se nc znajo vživeti v ljudske razmere in kateri mogoče niso vljudni z ljudmi, niso za te kraje, ln oni učitelji, ki ne delujejo z narodom za narod in sc mogoče posmehujejo njih običajem, navadam ali mogoče celo njihovemu dialektu, niso za rabo. Ker so pa domači ljudje najbolj vajeni domačim, bo dobro če se čim več domačih učiteljev izšola. Zato študenti kateri čutite, da ste klicani, pojdite tudi vi v vrsto onih, ki se že šolajo na učiteljiščih, da boste s skupnimi močmi lažje širili na domači grudi prosveto. Učitelj, ki si nastavljen ali boš nastavljen v Slov. Krajini, vživi se v razmere, ki so zvezane z delovanjem ter bodi prijazen z ljudstvom in imel boš uspehe, kakršnih si ne moreš mislili. Takrat gotovo ne boš rekel, da si v deželi progDanstva. šolsko leto sc bliža h koncu. Zato vse šole pripravljajo različne razstave, telovadne nastope in druge prireditve. Lnhko se veselijo, kajti uspehi so lepi in vsa čast učiteljem, ki so se trudili za ta uspeh. praznik za vso Belo Krajino. Saj je sv. Peter patron dekanijske cerkve v Črnomlju. V D rasi Si h je ludi ta dan žegnanje. Letos bo pa ludi na Lok v i -c i pri Metliki ta dan žegnanje, kamor lahko pridete gledat tudi burko: Moč uniforme.:, ki jo bo ta dan uprizorila Iokviška »prosvetac. Naša letina. Košnja je izborna. Tudi vreme temu delu dobro služi. Strn lepo uspeva. Ječmen je že požet, pšenica je napravila bogato klasje, krompir in druge okopavine dobro kažejo. Toda po malem se bo začela oglašali suša. Trta je pa tako obilno nastavila, da bo grozdja kar do naših želja, če bo Bog varoval hude ure. Palež se sicer oglaša ' sem pa tam, toda galica mu ne da veljati. Pač pa i povedo, da je tam proti Jaški napravil občutno škodo, ker manj škrope z galico. Sadja pa ne bo! Vid ui imel češenj, ker so jih že Trijaciji' pospravili. Hrušk in jabolk pa tudi zastonj iščeš. S tem letos ne bo uapotja. Rajhenburg, 19. ju«. Po tako dolgi rudarski krizi je naš rudnik naenkrat tako preobložen z naročili, dn je na praznik sv. Rešnjega Telesu moral obratovati. Obe lokomotivi sta mogočno sopihali in prevažali premog, kakor druge dni. Ljudstvo je nevoljno ugibalo: kje neki zmrzujejo sedaj ljudje, ker si nimajo - čini razgreti stanovanj, ali kje je ukinjen železniški pronie.t, ker je | zmanjkalo premoga? Nikdo še ne bi nič rekel, j ko bi se rudniški promet ne vršil skoraj neposredno mimo bazilike in » času. ko se jc l ravno vračala procesija z Najsvetejšim. Leto za le.tom so rudarske krize, a leto za | letom se oskrunjajo naši največji prazniki ter ! s lem tepta verski čut našega ljudstva. Nekoliko več takta bi bilo želeti cd gospodov! Z veselico v bolnišnico umret M. Sobot«. 20. junija. Legenove v Tešanovcih je zadela žalostna nesreča. Smrt jim je ugrabila 16 letnega sina in siccr tako nepričakovano, da skoraj niti verjeli ne neorejo, da se je res zgodilo. V nedeljo je bilo v vaški kapeliri proš-čenje. Ob tej priliki je bila v gostilDi veselica, pri kateri je tudi fant sodeloval. Bil jc vesel in razigran kakor drugi. Hipoma ga je streslo. Začel jc ječati in se zvijati. Vse navzoče je prevzel strah. V naslednjem trenutku so že poslali po zdravnika. Ta jc ugotovil, da je potrebna takojšnja operacija. Fanta so naložili na voz in ga peljali v bolnico. Tu so ga takoj privezali na operacijsko mizo. Pomagala mu tudi operacija ni. En dan je še živel, potem pa je zatisnil oči k smrtnemu spanju. Saša in strela Ribnica, 21. junija. Že od maja nismo imeli nikakega dežja. V petek. 20. t. m. pa se je pripeljal samo en oblak na Ribnico in vsul nekaj malega kapelj. Pa je že treščilo v Hrovači v hišo posestnika Kersniča. K sreči so takoj zapazili, da se je vnel strešni tram, ki pa so ga sosedje takoj pogasili, ker sicer bi bilo lahko usodno. Ubilo pa je kokljo in piščeta omamilo. Tudi šestletni Vinko jo je dobil pod kapom, da se je onesvestil, pa so ga tudii kmalu obudili, samo nekam otekel je. Zopet ogenj na Bledu Bled. 20. junija. Na Sv. Rešnjega Telesa ob pol 11. je zopet hotela zlobna rok« zažgati celo gospodarsko poslopje hotela Turista, a so sosedje pravočasno zapazili ter pogasili ogenj. G. Ambrožu: je. preprečil, da ni vse poslopje pogorelo, škode je vseeno okrog 10 tisoč dinarjev. Naj sc vendar kaj stori od merodaj-ne strani, da bi se taki požigalci polovili. iTTTFl ii Ol 1 čokolada za odpiranje # Pazite na ime NUMCTOl Oltf ali hrem<> (PatentSi 3922) ki sta najstarejši, preizkušeni in najboljši sredstvi za solnčenje in masažo. - Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Drogerija Gregorič - Ljubliana - Prešer-nova ulioa štev. 5 •k Pri žolčnih in bolesnih na jetrih, žolč-nem kamnu in zlatenici urejuje prebavo naravna >Franj-Josef« grenčica na naravnost najpopolnejši način. Klinična izkustva potrjujejo, da je povsem učinkovito domače zdravljenje s >Frani-Josef« vodo, če se jemlje zjutraj na te-šče, pomešana z malo tople vode. >Frsn»-Jo-sef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. /SLOVENEC . (hip :.'J. ,ii;jiljh !P.<>Cs Kaj pravite ? O oliki, omiki, ali če hotele — o kulturi, se dane« večkrat pike in govori; najdeš pa resnične, plemenite, srčne kulture presneto ti'alo. Ali menile, da jo licunslvo v tej ali oni obliki, — kultura* Ali je kultura :golj n slikani, zmunketirani obleki, ali v nedostojni modi, ki odbija in vzbuja ne voljo? Ali je znak kulture, če razbrzdani mestni izletniki, ki bi jih po zunanjosti mogel kdo prištevali med inteligente, v družbi, s tako zvanim >nežnim< spolom v večernih vlakih, omoteni in okajeni c alkoholnimi in nikotinskimi duhovi — slečejo čez zobe umazanije in nemarnije, da mora zardeli celo človek, ki ni najbolj občutljive narave!? Nil obzir na otročjad in na mladostnike, ki so navzoči in strmi poslušajo, jih ne odvrača, ko prodajajo na drzen način svoj notranjo nebrzdanost! To naj bo kultura?! — Poglejte po ljubljanskih klopicah ob še tališčih, po nasadih in vrtovih, ozrite se na zidove in vrat ob javnih potih, pa se boste uvcrili, kaj n i kultura! Nedostojne kracarije, ogabna namigovanja, grde besede in drugo ie plod ljudi, ki bivajo med olikanimi Slovenci. So pač lo nizkotni elementi, k> na ta način dokumentirajo svojo »kulturo , e. del naroda so, in njih senca pada na celoto; zato pa je treba skrbeti, da se tu madež na celoti, izbriše. Saj ni, (la bi dalje našteval. Tujci prihajajo in občudujejo krasoto naših višin in poljan, a obenem sc morda, zgražajo, če opazujejo tn in tam pomanjkljivosti, naše srčne kulture. Kdo jc kriv? Naj si vest izprašajo vsi, ki hočejo, da bo naš narod res kulturen narod. In še nekaj. Kako naj sodimo o kulturi onih, ki — recimo —- vsako versko prireditev, pa ludi najbolj priljubljeno versko manifestacijo — n. pr. procesijo na praznik sv. H. T. — v predalih svojega iurnala obnergajo, da ne rečem osmešijo! Če je dopisan toli drzen in nekulturen, bi pa morali listi, ki lake reči bero in podpirajo ter so za tako izpodkopavanje verskega čuta soodgovorni, zaklicali: »Tu se pa naša potrpežljivost neha. V verskih zadevah nam dajte mir. Kulturen človek versko prepričanje spolituje O, koliko je danes — žal — ubijalcev prave kulture! Za stradajoče rudarske otroke so darovali nadalje: Zupni urad sv. Jurij na Pesnici 100 Din, /.upni urad Kresnice 100, 1. del. konzumno društvo v Ljubljani 1000, Sitter Ignac, župan, Trbovlje 100, Dr. Ušeničnik Aleš, Ljubljana 200, Pečnak losip, župnik, Sromlje 100. Svetič Franc, arhivar, Nove Urady CSR 500. Dosedaj <5105 Din. Najlepša hvala 1 Koledar Nedelja, 22. iuniia (2. pebinkoštna nedelja): Pavlin Nol., škof; Ahacij. Solnce stopi v znamenje raka ob 4.53. Jutri: Ponedeljek, 23. junija: Agripina, dc-vica, mučenica; Zenon, spoznavavec; Sidoni;a. Osebne vesti — Podeljeni stu župniji: Bela Cerkev Rlažu Rebohi. župniku v Dobrniču, in Dobr-nič Ignaciju Omahen, župniku v Beli cerkvi. =-- Promocija. Za doktorja prava je na ljubljanskem vseučilišču promoviral g. Josip M i h e i a k. — Castitamol G. finančni direktor dr. Josip Povalej je od 23. do 30. junija t. 1. službeno odsoten. Nado-mestujc ga pomočnik finančnega direktorja gosp Fran B a j i č. =.- Poročila sta se 19. junija v mestni župni cerkvi sv1. Jakoba g. Peter A r n š e k , trgovec z gdč. Slavico Stare, uradnico. Poročil iu je č. g. Janko Barle, mestni župnik, stric neveste. Bilo srečno! Poročena sta bila dne 21. junija v cerkvi sv. Florijana pri altarju Žalostne M. B. g. Valentin L a d i h a , žel. uradnik z gdč. Gabrielo Š k u 1 j . hčerko uglednega gostilničarja in posestnika pri > Amerikancu«. Poročil ju je č. g. mestni župnik Janko Barle. Obilo sreče na pot zakonskega življenja! — Poroka. Včera j pbpoldue j«' poročil v šentpeterski cerkvi, ki jo je v ta namen krasno dekoriral g. Korzika, šentpeterski g. /upnik Petrič g.dr. Jožefu Gračnerju. sodnika i/, Celja, z gdčno Nado Mayerjevo, hčerko zdravstvenega inšpektorja g. dr. Mayerja. — Iz železniške slnf.be. Premeščeni so: Zva-nlčniki I/l Jerič Josip, vozovni preglednik, kurilnica Maribor v kuril, ekspozituro Pragersko; 1/2 Jamšek Jurij, sklad, sluga. Celje v Maribor gl. kol.; čeč Alojzij, sprevodnik, Ljubljana gor. kol. v Ljubljano glav. kol.; 1/3 Molan Albin, prometni zvanič-nik, Sava v Sotesko; Vidic Anton, strojevodja, ku-riln. ekspozit. Pragersko v kurilnico Ljubljana T. glav. kol.; Kremžar Ana. administr. zvaničnica, delavnica Zagreb, k stroj, oddelku direkcije Ljubljana; 1/4 Kaplja Ignacij, strojevodja, kurilnica Ljubljana I. glav. koi. v kuriln. ekspozit. Zidani mosl; Peruzzi Miroslav, vozovni preglednik, zastop. drž. žel. Postojna v kurilnico Ljubljana It. gor. kol.; zvaničniki f T/1 Menoni Egidij, nadkretnik, Sv. Lovrenc na Drav. polju v Ptuj; 11/2 VVidmar Ivan. sprevodnik. Ljubljana gor. kol. v Ljubljano glavni kol.; Tome Ivan, sprovodnik. Ljubljana gor. kol. v Ljubljano glav. kol.; Renčelj Franc, sprevodnik, Ljubljana gor. kol. v Ljubljano glav. kol.; 11/3 Bizjak Alojzij, sprevodnik, Ljubljana glav. kol. v Šent Vid-Vižmarje; dnevničarji: Arnuš Miroslav, štore v št. Uj; Velepii Maksimilijana, Ljubljana dol. kol. v Ljubljano gor. kol.; Pokorn Elza, Ljubljana dol. kol. v Ljubljano gor. kol. Preuvrščen je v zvanični-ka 11/3 MedveščeU Silverij, nakladnik. dosedaj slu-iitelj 2. skupine.. Nameščeni so za zvaničnike 11/3 Hribar Franc, krelnik, Šmarje-Sap; Verhovnik Karel, kretnik. Hoštanj-Topolščica; Janežič Alojzij, sklad, desetar. Stična; Itotko Janez, čuvaj proge, progovna sekcija Zidani most. Sprejela sta kot dnevničarja: Zvviilt Josip, Grosuplje in Tomažič Miroslav, Jarše-Mengcš. Novi grobovi ■f V Cerknici je umrla včeraj gospa Rezikn K i-o šel j, rojena loptar. Pogreb' bo v ponedeljek ob S s sv. mašo. ■+■ V Črni pri Prevaljah jc umrla gostilui- čarka gospa Katarina Dlopst, vdova Kru-| ler. rojena Šober, Pokopali so jo v soboto |>o-poldnc. N. p. v nt.! Mala kronika it Konkurzni razpis. Z objav v škof. listu je vnovič razpisana župnija Le še v radovljiški dekaniji. Bok za vlaganje prošenj sc zaključi 28. junija l')30. •jk Sprejem v kn. šk. dijaško semenišče v Mariboru. V dijaško semenišče v Mariboru se sprejemajo tulesiuj zdravi, nravim nepokvarjeni i'n dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi zglednih katoliških staršev, ki so doma v la-vantinski škofiji ter so dovršili vsaj z dobrim uspehom ljudsko šolo ali kak gimnazijski razred ter imajo namen |h> dokončanih gimnazijskih študijah vstopiti v mariborsko bogoslovje. Prošnje za sprejem se morajo najpozneje do "M. juliju |)osl«ti po domačem /upueni uradu k n. šk. ordiiuiriatu v Mariboru. Priložiti je treba: krstni list. šolsko spričevalo, premoženjski i/kaz ter zdravniško spričevalo. Razon tega sc morajo v si prošnjikii zndnji leden julija (od .!">. do 11.), ako tega že prej niso storili, osebno predstaviti podpisanemu ravnateljstvu. — Ravnateljstvo kn. šk. dijaškega semenišča v Mariboru. ICoroščeva ulico 12. it Matura na ljubljanski humanistični gimnaziji je končala včeraj z izredno dobrini uspehom. V A oddelku so napravili izpit: Flis Zdravko, Gabrovšek Julij (opr. ustn. izp.). Geoheli Josip, Gregor Jože, llnfner Andrej, Hočevar losip, Hrovatin Boris, Jarc Vojteh (opr. ust. izp.). Iva č Franc, Kljii-čevšek Karel, Kobol Viktor, Kržič Gabrijel (opr. ust. izp.). Macarol Zdravko, Oražem Ivan (opr. ust. izp.), Plantarič Igo, Premrov Dragan, Rakovee Jože, Sernec Vladimir, Strancar Alojzij, Terseglav Franc, Tičar Alojzij, Verovšek Jurij, Vidmar Milan, Vodušek Valens (opr. ust. izp.). 2ake!j Filip, Zakelj Stanko, Zerjal Stanko Derganc Hedvika, Dolenc Nada, Grafenauer Milica (opr. ust. izp.), Knatlič Janja (opr. ust. izp.), Stupica Marija (opr. ust. izp.). Vari Nadina, Zupan Ivica. Ašič Ludovik, Brenčič Janko (opr. ust. izp.), Grebene Jožel, Jerman Rudolf. Pavlič Ivan, Petelin Ivan, Radej Ciril (opr. ust. izp.), Savinšek Alojzij, Strehovec Stanko, Švarc Ivan, Turnšek Konrad (opr. ust. izp.), Voda Ivan (opr. ust. izp.), Slrnad Egon. — Zdelalo je vseh 47 kaudidatov. —VB oddelku: Baid Franc, Bevk Stanko. Ceriti Vinko, Frantar Vladimir (opr. ust. izp.), Gruden Mirian. Jenko Alojzij, Kopušar Milan. Ložar Alojzij, Ložar Janez, Martntič Janez, opr. ust. izp.), Maslnak Maks, Medvešček Jože (opr. ust. izp.), Mihelič Miroslav, Pogačnik Janko. Por Franc, Premrou Eogdan. Repič Henrik, Rihar Franc. Terzinar josip, Tonin Franc, Gnjezda Me-lita (opr. ust. izp.), Plesničar Velebita. — Reprobi-ranih za tri mesece 5, za eno leto 1. -k N* dri. realki v Ljubljani se je vršil višii tečajni izpit od 4. do 20. junija t. I. pod predsedstvom univ, prof. dr. Hadžija Jovana. K izpitu se je javilo 50 pripravnikov. Od teh sta dva odstopila radi bolezni, pet je bilo odklonjenih na tri mesece, ostalih 43 pripravnikov pa je napravilo izpit, ln sicer: Avanzo Stanislav, Benčič Dragomir, Brejc Božidar, Bufon Milan. Corar Ladislav, černač Dalibor, Detter Prane, Ferjan Marijan. Unbrijelčič Josip, Glavan Martin. Guštin Ida, Guzelj Teodor. Hoflfr Teodor. Jordan Vilibald. Keržan llugo. Kocniur Emil. Kraigher Nada. Kristane Branko, Kumar Milan, Kune Marijan. Ličen Oskar, Ličen Vladimir, Marčie Edvard, Pavlica Josip. Pegau Verena, Poč-kar Ljuboinira, Repše Vladislav, Riiavec Vladimir (oproščen ustnega izpita), Sancln Boris, Schmidt Matija. Sikošek Boris, Starič Josip. Šembrek Ru-pert, Šijanec Ernest, Štefančič Emil. Turna Jovan, Valentinčič. Josip, Vujadinovič Jana, Zabavnik Stanislav, Zorman Frane, Rot Vladfmiir, Tarter Karel, Mrdjen M i losa v. it Denarne magnate hrani Slovenski narod«. Pravi namreč: če Slovenec« že piše. naj denarni magnatje ne nosijo denarja zapravljat v tuja kopališč«, da naj isto velja za romarje, ki se vozijo v Rim. v Lurd in na Višarje; suj imamo doma dovolj cerkva. To jc res Ampak govor je o listih denarnih magnntih. ki v slo-veču tuja letovišča nosijo slovenski denar, medtem ko slovenska letoviišča, ki spadajo v važno postojanko slovenskega narodnega gospodarstva. škodo trpe. ln tak-le »Narodov« maiguat nn l.idu ali v Ostcnde plihi je kazal tlulcoiuer 76!. t mm. toplomer 19 do 25 stopinj, scveruovzhoden veter, i oretežno oblačno. Trgovina v Jugoslaviji; Jugosl. P. Beiersdorf & Co., d. s o, j Maribor, Meljska cesta 56 Od solne« zortavelo zdravo Kožo dobile, ako Vaše telo pred zračno in solnčno kopeljo nadrgnete z NIVEA CRE11E tudi pri oblačnem nebu, kajti tudi veter in zrak ožgeta telo. Toda telo mora biti suho, ko je direktno obsevano po solnčnih žarkih, Poprej pa se treba dobro nadrgniti z Nivea-Creme. S tem si znatno zmanjšate nevarnost pekoče aolnčarice. Vsled samo v njej vsebujočega Eucerita prodre Nevea-Creme z lahkoto v kožo in šele pronikla krema more popolnoma uveljaviti svoj blagodejni učinek, Doze po Din 3, 5, 10 in 22, tube po 9 in 14 it Konjske dirke vozačev in jahačev v št. Jerneju sc vrši nu dan sv. Petra dne 29.juniiju popoldne. Sodeluje godba, Z« okrepčilo, zabavo in razvedrilo preskrbljeno. Občinstvo, konje-rejci in prijatelji odličnih kon j so vljudno vabljeni. it Smučarski klub Ljubljana sporoča vsem turistom in p. n. gostom v Kranjski gori in Mojstrani, da je klubska koča. na Tamarju (1100 m) otvoriena ter nudi vsem obiskovalcem popolno in dobro oskrbo. Koča leži le 5 minute oddaljena od slapa Nadi/e, ter je tudi i/hodišče mi ture na Jalovec, (»rio iu drugam. — Cene ni/ko! -rfr Siibntiški odvetniški konripijenti dobili pravdo, Pred časom je odredilo subotiško okrožno sodišče pri neki razpravi, pri kateri jc obtoženca branila odvetniška pripravnica gdč. Julka Djelviš, da v smislu novega zakona odvetniški pripravniki nimajo pravice na razpravah zastopati svojih prin-cipalov. Zaradi tega odloku se je takoj vršilo izredno zborovanje subotiškega pravniškega združenja, s katerega je bila poslana resolucija apelaeijskeniu sodišču v Novem Sadu, ki je sedaj odgovorilo. Ape-lacijsko sodišče je odredilo, da morejo odvetniški pripravniki, ki se pripravljajo pri odvetnikih, tudi v bodoče zastopati v kazenskih zadevah svoje prin-cipale pri razpravah pri okrajnih in okrožnih sodiščih. Restavracija KOTEL ŠTRUKELJ ZflGREBAČKO ČRNO PIVO toči v vrčkih ISTOVRSTNO kot se je točilo v zagrebškem paviljonu na letošnjem velesejmu lir Najlepše sejmišče v Dalmaciji. Koncem tega meseca se vrši v Imotskem svečana otvoritev novega sejmišča, ki je bilo te dni dovršeno. Sejmišče so gradili cela štiri leta, veljalo pa ie pol milijona dinarjev. Sejmišče v Imotskem bo največje in najlepše živinsko sejmišče v Dalmaciji. it Obrtne strokovne šole na Rakovniku. Bodočnost naše mladine je vprašanje, ki vzbuja resne skrbi in pomisleke, saj je ta bodočnost mnogokrat silno nejasna in skrajno negotova. Zlasti pa so izpostavljeni velikim nevarnostim tisti mladeniči, ki se hočejo posvetiti kaki obrti. Saj vemo, da je obrtni stan danes v veliki krizi in le tisti, ki stopijo vsestransko pripravljeni na pozorišče življenja, si morejo ustvariti zadovoljive iivljenske pogoje. Dandanes ni dovolj, da zna obrtnik svojo obrt; i imeti mora še vsestransko strokovno izobrazbo, ki jo pa danes ni lahko doseči. Pa tudi strokovna izobrazba ne zadostuje: mladenič, ki se hoče pošteno in primerno preživeti s svojo obrtjo, se mora v mladih letih navaditi tudi živeti. To se pravi: dobra vzgoja, temelječa na veri in razumu, ga mora za trajno premagovanje samega sebe ter za vestno spolnjevanje dolžnosti, ki jih ima vsak človek do sebe, do Boga in do bližnjega. Kje naj bo v današnjih časih vajenec deležen take priprave za življenje? To je velevažno vprašanje. Salezijanski zavod na rakovniku si že nekaj let sem prizadeva rešiti to vprašanje. V zavodovih obrtno-slrokovnih šohih se vajenci temeljito pripravljajo za življenje. Do sedaj imajo te šole oddelke za mizarstvo združeno s strugarstvom, za čevljarstvo in za krofaštvo. Vsi oddelki imajo pravico javnosti, to ie, priznani so od drž. oblasti in smejo izdajati za javnost vel|av-na spričevala. Poleg strokovnega dela imajo gojenci vsak dan po tri ure šole. Poučujejo se v strokovnem risanju, računstvu, knjigovodstvu, obrtnem spisju, tehnologiji itd. Poleg tega prejemajo vzgojo po vzgojnem sistemu bi. Janeza Bosca, ki pripravlja gojenca, da postane kedaj vreden član človeške družbe, sposoben kljubovati nevarnostim, ki sodobnega človeka obdajajo od vseh strani. Cela oskrbovalnina znaša 320 Din mesečno, vendar se za tiste, ki tc vsote ne zmorejo, oskrbovalnina primerno in po dogovoru zniža. Za tozadevne informacije se je obrniti na vodstvo salez, zavoda na Rakovniku, Ljubljana. - i»i;ofc — odstrani lako.1 in bra/, sledu »Cieme Oriaolt Dobiva se v lekarnah. drqgerijoh in parf umeri lah. /Salona: »Cosmochemia, /.usreb. SmiMkliisovn Telefon 43-M it Knjižna novost za vse Slovence vseh stanov. Misijonska pisarna v Ljubljani si je zamislila težko, pa v današnji dobi zelo potrebno nalogo. Začela ie izdajati svojevrstno zbirko pod naslovom Tabu«, ki naj bi poromala prav v vsako slovensko hišo, kjer je ljudem še do poštenega branja. Zbirka, ki bo izhajala mesečno v priročnih zvezkih na 32 straneh, bo bravcem prikazovala zgodovinske junake vseh dob in dežel, predočevala pokristjanjenja najbolj divjih pokrajin, s potopisi iz neznanih dežel, in narodov širila Slovencem geogralsko obzorje, skratka, prinašala pošleno, pa zabavno in poučno branje, ki bo dvigalo mladino, odrasle pa navduševalo v vztrajnosti katoliške tradicije. Zvezki bodo pisani zgodovinsko feslno, jezikovno čisto. Pri skrajno nizki ceni je omogočeno vsakomur, da si nabavi branja, ki ga bo zabavalo in poučevalo. Vsak zvezek stane namreč samo 2 Din. Naroča se v Misijonski pisarni v Ljubljani, Semeniška ul. 2-11. Najbolj prikladna bi bila skupna naročila po 10—100 izvodov. Pravkar je izšel prvi zvezek, ki opisuje ves Kolumbov napor, preden se mu je posrečilo, da jc odjadral proti neznanim deželam, dalje njegovo odkritje Amerike in končno vse trpljenje njegovo v Tvrdka A. KUNC Ljubljana — Gosposka ulica priporoča svoje izborne izdelke moških ohlačil. - Cene kar mogoče nizke i odkrili deželi in črno nehvaležnost, ki jo je Koli odprl neznane tudi njegov po- lumb dočakal, čeprav je vsemu svetu odprl neznane zakladnice bogastva. Očrtan pa je tudi njegov pomen za razmab vesoljne Cerkve in naglaSen njegov namen pri odkritju, ki je bil po njegovi lastni izjavi ta, da razširi Kristusov nauk po vsem svetu. Drugi zvezek bo vodil bravce v čudežno deželo krvavih malikov, v Meksiko za časa odkritja, tretji v bajno deželo bogastva zlata in srebra, v Peru v dobi odkritja, četrti zvezek bo spremljal na potu v orijen-falsko fantastično prostranost čudovitega romarja Marka Pola itd. Vsak zvezek bo v resnici nekaj novega. Zato segajte po »Tabu«. it Konc. zobotehnica Pavla Marija Kocjan-čič, Ljubljana, Dunajska cesla 20 (v hiši Gospodarske zveze) se je vrnila s svojega študijskega potovanja in zopet redno dnevno sprejema. Telefon štev. 3472. •k Deset zvezkov so že prejeli naročniki Zbranih spisov Ivana Cankarja, ker je te dni izšel deseti zvozek leh z,branih spisov. Poleg povesti V samoti«, Smrt in jiogreb Jakoba Nesreče«, Aleš iz Razora in več črtic je posebno znamenit doslej še nenatisnjen roman Marta«. Knjiga je opremljena z uvodom in opombami. Kdor zares ljubi našo knjigo, ne more iti mimo teh »Zbranih spisov in mora poslat i njihov naročnik. Vsa jiojas-nila daje »Nova založba« v Ljubljani (Kongresni Irg). it Dr. Milan Perko v Vodmatu od 23. do 29. t. m. ne ordinira. it V Kranju, Glavni lrg 140, pri »Puščavni« ku«, je. otvorila znana ljubljanska tvrdka Ign. Vok, Tavčarjeva ulica 7, trgovino s Pfaff šivalnimi stroji in Puch kolesi ter vsemi v to stroko spadajočimi predmeti. Omenjeno tvrd-ko eenj. čitateljem toplo priporočamo. 7036 it Opozarjamo na oglas SpodnjeStajerske Liudske posojilnice na zadnji strani danainiega »Slovenca«. it Največji reveži so slepci. Spominjajte se jili! >Dom slepih« ima položnico 14672. Ljubljana Kaj bo danes? Sv. Jakoba cerkev. Ob 8 slovesna služba božja, nalo procesija Presv. Rešnjega Telesa. Ob S procesija Marijinega Oznanjenja. Ob 10 Izredni občni zbor Slovenskega planinskega društva v Mestnem domu. Cerkev Srca Jezusove: OJ> 5 popoldne slovesnost blagoslovitve novega velikega zvona. Razstava francoske umetnosti v Narodnem domu. Ob pol 12 vodstvo. Lekarne. Nočno službo imata: l)r. Piccoli, Dunajska eestu 6, in Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. — V ponedrljek: Mr. Baliovec. Kongresni trg; Mr. Ustar, Sv. Petru ccstu 78 in Mr. Hočevar. Šiška. 0 Slovesno službo božjo v stolnici je na praznik presv. Rešnjega Telesa daroval g. stolni dekan dr. Ignac Na dr a h. S tem poj)ravljamo naše včerajšnje poročilo. 0 IV. poslednja javna produkcija gojencev tukajšnjega kouservatorija bo v jionedeljek, dne 23. L m. v Filharmonični dvorani. Prvi del sporeda obsega Haydnovo simfonijo v g-duru, katero igra konservatorijski orkester, dirigira pa gojenec Marijan Lii>ovšek. V drugem delu naslojiijo gojenci solopevskega oddelka in sicer Sivec Josipina, Zivko Avgust, Marčec-Olup Mara, Jug Milan, Meze Ana in Goslič Josip. Vse njihove samospeve spremlja kon-servatorijski orkester pod vodstvom ravnatelja Poliča. Gojenci oddelka /«i solopeljo obiskujejo pouk pri ravnatelju Hubadu, ge. Foedranspergovi in \Vi-slinghatisnovi, Nntančni spored jutri. Vstopnice v Matični knjigarni. © Kresovanje v Trnovem. Kakor vsako leto, tako namerava tudi letos trnovska far« dostojno praznovati kresovanje. Kakor v vsem ostalem, tako hoče biti tudi v tem oziru prva in — Ljubljančani, privoščimo ji, saj s tem slavi svoj cerkveni god. Ves aranžma slavnostne |>rirc-ditve jc poverjen g. Slavku Markiču. Želimo mu iz srca popolen uspeli! Kresovanje solno po sebi jc tradicionalna navada in sjionrin našemu narodu nu žalostne turške čase. S kresom jc brat bratu naznanjal nevarnost in kres je edini spomin na vse le strahote, žal j)a, da počasi izumira. Čudno to ravno ni v današnji moderni dobi. Zato še večja čast Trnovčanoni, da nc žele biti niti najiuaujc moderni — vsaj v teln oziru. še pred sto leti so se zažigali kresovi v Trnovem na ribiških čolnih. Danes, naravno, tega ne bo. Ker strugH Gradaščice je prc|>litka in Ljubljanica predaleč od cerkve. Zato bomo kurili na suhem. Pač j>a bo nu Gra-(iaščici lep bengaličen ogenj. Sani razpored jvi je naslednji: Ob 20.15 slavnostno zvoncu je vseli zvonov v bajno razsvetljenih stolpih. Cerkev sama bo tudi razsvetljena, Ob 20.30 do 22 pro-menudni koncert priljubljene godbe >Znrjc« pod vodstvom g. kapelnika Franceta Dolinar-ja. Med koncertom se bodo spuščale v zrak rakete, prižgal kres in umetni ogenj. Da pa Ivo vse popolno, so bo od časa do časa oglasil tudi jiok malega trnovskega to|»iča, ki ima morda enako zgodovino kot turopoljskj top ali na zagrebška helebardn. Toda tc zgodovine Trnov-čani nočejo izdati nikomur, pa jc tudi nam niso hoteli. Morda l>o kdo drugi bolj srečen. Kar popraša naj, saj prijazni so pa. Trnovčani. Da ne bo kdo rekel, dn ne ve. kdaj se vse to vrši, niti povemo, da v ponedeljek zvečer, na predvečer patrona sv. Janeza Krstnika, O Bodite dostojni! Iz Rožne doline: Ob pričet- ku kopaln.. sezije se letos tudi pri nas opaža grda in nedostojna razvada, da se posamezni Kopalci in pa nekopalci pojavljajo na ulicah v kopalnih oble- kah. Tako je bilo preteklo nedeljo na nekem travniku v bližini ccste XV opaziti mladeniče, kateri so lakorekoč na travniku med hišami obračali sušečo se travo, v kopalni obleki. Na praznik pa si je zopet ; |{ a d e n s k o vodo piti, pomeni zdrav iu mlad ostali. ZVEČER za jtamakanja ji ZJUTRAJ za^AI So mm izkuhavanje Schic", terpenfinovomilo pa je pranja gotovo / <& nekdo drugi dovoljeval izprehode s kolesom in zopet po cesti št. XV. Čudimo se, da starši takih pojavov ne zabranijo. Bomo pa v sličnih slučajih stanovalci poskrbeli za to. Ta grda razvada se je že večkrat grajala v časopisju, vendar se še vedno pojavljajo individui, katerim je dostojnost postranska stvar. Pričakujemo, da bo ta opomin zalegel in da ne bo treba uporabljati drugih sredstev. — Stanovalci ulice XV. 0 Nezanesljiva služkinja. Gostilničarka Grajske kleti Terezija Sušnikova je prijavila policiji, da ji je njena služkinja J. Z. izmaknila 2000 Din iz predala. Policija je služkinjo prijeln in ta je med jokom in solzami priznala, da je res podlegla skušnjavi in izmaknila gospodinjin denar. Pri njej so našli še 812 Din. Ostali denar je služkinja za-, kupila za čevlje in obleko. Ta denar je včeraj popoldne policija izterjala od trgovcev in jim vrnila njihovo blago, tako da manjka vsega skupaj samo šo okoli 100 Din. Nepoštena služkinja pa si bo zapomnila, kdaj jo kradla — prvič v življenju. O Slabost na ulici. V petek zjutraj je v Prešernovi ulici omedlela 58 letna Frančiška K. iz Podkida pri Blagovici. Reševalni avto jo je prepeljal v bolnišnico. Zakaj je ženska omedlela, ni znano, najbrž pa zaradi utrujenosti. © Zavod sv. Marte, zavetišče in tudi posredovalnica služb ima dobre kuharice, sobarice in služkinje. O Dr. Jemec Edvard, vis-a-vis Tržaška cc-sia 8, ordinira od 1. julija dalje od 10 do 12 in od 5 do 7, do preklica. 7142 Maribor □ Duhovniške izprcinembe v lavantinski škofiji. Jože Bezjak, kaplan v Škalah, je dobil župnijo v Zrečah; Jožo Klemene, novomašnik, pride za kaplana v Škale; Albert Pravst, provizor v Zrečah, za kaplana na Muto; Rudoll Hanželič, novomašnik, za drugega prefeikta v dijaškem semenišču; Peter Pribožič za tretjea kaplana pri Magdaleni v Mariboru; Jožef Meško za drugega kaplana pri Magdaleni; Jožef Krajnc, kaplan v Žetalah, k Sv. Trojici v Halozah; Jožef Zolnir za kaplana v Žetale; Maks Ledinek, novomašnik, za kaplana k Sv. Juriju ob južni železnici; Karel Le-sjak, novomašnik, k sv. Marjeti niže Ptuja ter Ivan Vodeb, novomašnik, k Sv. Juriju v Slovenskih goricah. □ Matura na državni gimnaziji v Mariboru. Na državni gimnaziji v Mariboru se je vršil od 11. do 21. junija višji tečajni izpit, ki mu je prisostvoval kot odposlanec ministrstva vseuč. prof. dr. Stojičevič iz Ljubljane. Uspeh je bil tale: Od 39 osmošolcev je bilo pripuščenih k višjemu tečajnemu izpitu 38 in 2 privatista. Od teh so bili oproščeni ustmenega izpita 3. Višji tečajni izpit je naredilo 30 kandidatov. Odbitih je bilo (i na dva meseca. Višji tečajni izpit so naredili Josip Abram, Erich Ankfcis, Marko Balaban, Ivan Bom-bek, Jože Brile j, Danilo Dobč.niki, Kornelij Gorše, Dušan Gorup, Ivan Herga, Martin Horvat (oprošč. ust.), Stanko Hribernik, Ivan Human (oprošč.), Fran Janežač, Karel Kožuh. Karel Kie-slich, Langerholz, Mihael Laura, Vinko Lenartič, Luskar (oprošč.), Marijan Ogrizek. Franc 1'eton-čič, Branko Podlesnik, Polanac, Marijan Preseč-nik, Viktor Ramšak, Karel Štefin, Anton Strašek, Emil Stok, Drago Tribnik, Rudolf Trofenik, Zinka Vrščaj, Vlado \Volf, Franc Zebot. □ Usposobljenostni ali praktični učiteljski izpit v Mariboru. Od 10. do 21. junija so se vršili na državnem moškem učiteljišču v Mariboru pod predsedstvom ravnatelja dr. Potočnika praktični učiteljski izpiti. Izpit so napravili: Martin Ambrož, Viktor Bajde,. Franja Conč, Ela Penko-Conč, Anton Domk, Vilko Frahm, Majda Grzetič, Jolanda Doma-Belovič, Danica Gruden (z odi.), Deneš Ha-ri, Zoltan Hari, Ludovik Jazbec, Zora Iskra, Bruna Jovčič, Štefan Kaiser, Alojzija Kermelj, Marija Kinčič, Ciril Konečnik, Silvija Monari, Avgust Prelog, Josip Stopar, Jurij Vreže, Avrelij Zei, Justina Zorjan in Dragotin Zupančič. □ Razblinjaj« se predsodki. Bili so, ki so zmajevali z glavo in ki jih je bil sam dvom: radi kopališča lia Mariborskem otoku. Iz dneva v dan skopnevajo dvomljivci. Zmajevalcem, kar jih je še ostalo pa priporočamo ob priliki izleta na Mariborski otok. Raztomažili se bodo neverni Tomaži. □ Balet ljubljanske opere je gostoval v petek zvečer v tukajšnjem gledališču. Nastopili so Marta" Jakše, Greta Skala in Franjo Mrak. Posebno sta ugajala kozaški iu španski ples, ki sta bila posebno značilno podčrtana v smislu posebnosti nacionalno-plesne tehnike. Marta Jakše se odlikuje v sigurnosti pri izvajanju akrobacijskega dela programa. Greta Skala pa kaže izrazit baletni talent, ki ima v lahkotnem, neposrednem in jra-cioznem izvajanju posameznih točk svoj značilen poudarek. Pri nekaterih točkah je motil vtis ša-blonstva. Sicer je pa neutrudna trojka žela pri občinstvu, ki je gledališče skoraj docela zasedlo, toplo priznanje in pohvalo. V prihodnji gledališki sezoni pa bo mariborska gledališka publika imela priliko, da daje priznanja domačemu baletu, ki ga bo izšolala ter izvežbala gdč. Erna Kovačeva iz Celja. Vsaij upamo, da bo prilike za priznanje. □ Razgrnitev razporedov za zemljarino m zgradarino. Za območje tukajšnje davčne uprave sta razporeda za zemljarino in zn zgradarino za davčno leto 1930 gotova ter razgrnjena vsem davčnim obvezancem na vpogled med uradnimi urami v času od 28. oudnrja, | da je v Mariboru že itak dovolj prodajalcev kruha : in peciva ter da je dovoljenje takih stojnic ne- j združljivo z zahtevki in načeli živilske higiene. □ Trajne valove, barvanio las, soparne kodre brez konkurence E. Mareš, Maribor, Gosposka 27. Mariborsko gledališče Nedelja, 22. junija. Zaprto. Ponedeljek. 23. junija. Zaprto. Torek, 24. junija ob 20: SESTRIČNA IZ VARŠAVE. Ah. B. Premiijera. «reda '>5 j»nim ob 20: SESTRIČNA IZ V AR- i SAVE. Ab. A in C. Kuponi. — Poslednja j predstava v sezoni. Celje •©Celjski pevci v Rogaški Slatini. Danes ponovi v zdravilišču Rogaška Slatina svoj letošnji slavnostni koncert Celjsko pevsko društvo pod vodstvom svojega pevovodje g. P. šegule. Prihodnjo nedeljo pa odpoje svoj program slovenskih ljudskih pesmi pevski zbor celjskega Katol. prosvetnega društva pod vodstvom svojega pevovodje skladatelja g. Al. Mihelčiča pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini. Tako bodo gostje Rogaške Slatine imeli leto« obilo prilike uživati sadove živahnega celjskega pevskega stremljenja. ! ■& \ celjski bolnišnici jc uinrla v |>etek dne ' 20. junija g. Marija Urankar, 75-letna zasebnica iz : št. Pavla pri Preboldu. Naj počiva v miru! & Z lipe je padel. 11-letni učenec 4. razreda ! ljudske šole Valter Valentine je včeraj okoli pol 7 Za kresijo za starini sodiščem na neki tamošnji lipi obiral lipovo cvetje. Naenkrat je padel z drevesa in se lako močno poškodoval na lobanji, da so ga morali takej prepeljati v bolnišnico. Valter je vzoren včenec v šoli in je njegova nesreča zbudila splošno : čutje. Ker je bil nekoliko božjasten, se domneva, i du ga jo na drevesu prijel božjastni krč, vsled česar i je padel z drevesa. 0 Novi Tatra-avtobusi na poskusni vožnji. ! Stalež vozil celjskega mestnega avtobusnega pod-I jelja se je tik pred Telovim povišal za dva krasna | avtobusa znamke Tatrac. Na Telovo se je vršila i poskusna vožnja z enim teh vozil, naloženim z 20 ! potniki. Avtobus je vozil iz Celja skozi Mestinje I proti Pristavi in od tam ob vznožju Sv Eme po do-| lini po stari zapuščeni občinski cesti ter nato po I novo planirani cesti do podružnice Sv. Vida, kjer j gradi tamešnji rojak odvetnik dr. A. Ogrizek iz Pri-j stave mimo Sv. Vida na Sv. Emo, ev. pozneje od : Sv. Vida na Rogaško Slatino, s pomočjo banovine in okraja 4 m široko lepo položeno občinsko cesto. Z drugim vozom bi bilo naravnost blazno voziti po taki zapuščeni in nedovršeni progi. Tatra pa je vse ovire z lahkoto premagal in se sijajno obnesel. j Ljudje so se kar čudili, da je mogoče po taki cesti voziti 7. avtobusom. Tak voz bo torej začel vozili prihodnji torek zvečer ob 18 v Šoštanj in v petek ob 16.15 v Logarsko dolina vsak dan. & Avtobus Celje—Šoštanj prične voziti v torek dne 24. junija zvečer ob 18 iz Celja v Šoštanj, odkoder bo vozil vsak dan dvakrat v Celje in nazaj. Odhajal bo: Iz Šoštanja 7.15, skozi Velenje 7.31. Prnovo 8.09, Medlog 8.23, v Celje 8.40. Iz šoštanja ob 13.45, skozi Velnje 14.01, Prnovo 14.39, Medlog 14.53, v Celje 15.10. Iz Celja 11.30, Medlog 11.47, Prnovo 12.01, Velenje 12.39, v Šoštanj 12.55. Iz Celja 18, Medlog 18.17, Prnovo 18.31, Velenje 19.09, v Šoštanj 19.25. — Iz Celja v: šoštanj 24 Din, Velenje 21 Din, Št.Janž 18 Din, Prnovo 11 Din, Medlog 7 Din. Iz šošlanja v: Velenje 6 Din, Št.Janž 12 Din, Prnovo 18 Din, Medlog 21 Din. Zobozdravnik DU. STANE VRHOVEC NE ORDINIRA od 25. junija do 5. julija 1930. Celje, Vrazov trg 6/L Ptuj Procesija nn Telovo. ki je izšla iz mestne cerkve pod vodstvom preč. prosta gosp. dr. Ivana Žagarja, se jc udeležilo vrlo mnogo občinstva, kakor že davno nc toliko. Poleg šolske decc iz Brega in ptujskih osnovnih šol. so se procesije udeležili vsi predstojniki tuk. uradov, nadalje uradništvo glavarstva, sodnije, davčne uprave, mestne občine, profesorji, eastmski zbor, učiteljstvo, požarna hramba, vet. društvo, zastopniki ostalih društev, |K»li-cija, financa, orožništvo in zastopniki raznih gospodarskih in kulturnih organizacij. Med procesijo je svirala mestna godba. Blagoslov jc bil podeljen na štirih krajih in sicer pri dravskem mostu, pred minoritsko cerkvijo, pred magistratom in pred mestno cerkvijo. Pri vsakem blagoslovu je oddalo vojaštvo častno salvo. — Obred procesije Sc je prvič vršil v slovenskem jeziku. Zlate, ure si je zaželel. Mladenič M. je nameraval v neki urarivi vnovčiti svojo verižico. Ko je urar pregledoval verižico, jc mladenič med tem izmaknil zlato uro. Urar je takoj po odhodu mladeniča zapazil tatvino in zadevo prijavil. Mladenič je imel šc tem večjo smolo, ker je izniaknjena ura Inila last polic, nadzornika, katero je dal v popravilo. Mladeniča je policija takoj izsledila in aretirala. Nič nerodnega bi ne bilo, če bi magistrat po II letih upcljal v mestnem kopališču vstopnice, pisane v slovenskem jeziku. Bralno društvo v Rogoznici ima v nedeljo svoj redni občni zbor v društvenih prostorih. V nedeljo b. julija priredi pevsko društvo ■»Cecilija« izlet v Rogatec. Ker je vse. polno vinotočev, se ga marsi-kaka družba naleze in v tem stanju v pozni uri prepeva po ulicah, kar pa nI petje, marveč cvilenje in rogovilenjo. Kdor sliši to ^petje«, je primoran si zamašiti ušesa, sicer pa potrebujemo po noč i mir. Poročil« v četrtkovem sSIovencnt glede vpisovanju gojenk v dekliški zavod Mladika« popravljamo v toliko, da gospodinjska šola traja od t. oktobra do 28. junija, gospodinjski tečaj od 15. oktobra do 15. marca, internat pa \ času kot ostalih šol skd 11 zavodih. V pondeljek, dne 23. t. m. bo običajna seja mestnega svetu. Na dnevnem redu je med drugim |x>ročilo župana, upravnega, pravnega in stanovanjskega odseku. Iv poročilu upravnega odseka se bo sklepalo tudi glede ugodnosti ustanovitve industrijskega podjetja tvrdke Viktoria iu Adolf Munk. Sprememba v mestnem svetu. Banska uprava je sprejela ostavko, katero jc poda! obe. svetnik g. Anton Blažck. Na njegovo mesto jc postavljen vodja pletarne g. Ogorelec.' Hkratu jc banska uprava razrešila dolžnostii obč svetnikov g. Scischega in Zupančiča in za svetnike imenovala trafikunta-invalida g. Petra Marolia in g. ing. Urbunčiča. Nn gimnaziji je skupno 270 učencev iu 62 učenk, šole ni izdelalo 41 dijakov in 6 dijakinj — skupaj 1416%. ponavljal™ izpit ima 71 dijakov in 15 dijakinj — skupaj 59-54%. Iz občnega zbora Glasbene Matice, ki se je vršil v društvenih prostorih, posnemamo lep napredek zavoda, ki je dosegei pod ravnatelje-vanjem Karla Pahorja visoko stopnjo. Tajniško poročilo jc podal učitelj g. šterk in omenil, da Matica s tem občnim zborom zakl jučuje že 8 leto svojega delovanja v prospeh širjenja glasbe med našim narodom. Na zavodu poučujejo samii absolviraui konservatoristi in sicer ravnatelj g. Kari Pahor, gdč na Mara Kabaje-va in g. c encer šedlibauei". Glavno poročilo o delovanju Matice jo dal nadzornik g. Fras. Iz njegovega referata je razvidno, da v šolskem letu 1929-50 jo bilo v Glasbeni Matici vpisanih 125 učencev. Zavod jo opustil nastope učencev med šolskim lotom, zato je pa temeljito pripravil vse učenec za nastop pni produkcijah, ki so so vršilo ob koncu šolskega leta dne t4„ 15. in 16. maja in pri katerih so vsi gojenci svoje točke izvajali dovršeno in z. velikim limevanjeni. Opazila so jo pri tem dobra šola, velika marljivost in zmožnost posameznikov. Dne 5. in 4. junija s;> so vršili končni izpiti, katere so vsi učenci dobro prestali. Nadzornik g. Fras čestita učiteljskemu zboru na lepo uspelih produkcijah »it na napredku v Glasbeni Matici ter po vda rja. da se ravnateljstvo in učiteljski zlior trudi, da dvigne našo Glasbeno Matico na višek. Razven pouka sta se vršila še dva koncerta, ki jih je prirediil naš agil-ni umetnik g. šodlbauor in ki sta bila mojstrsko izvajana. Glasbena Matica jc preskrbela šo za pevske odseke Glasbene Matice iz Ljubljane iu Maribora. Da se jc Glasbena Matica tako vzorno razvila in tako umetniško napredovala, gre za to predvsem zahvala ravnatelju g. Pahorju. Zato mu v imenu celega odbora izreka prisrčno zahvalo za njegovo veliko delo ter mu želi na njegovem noveni mestu na učiteljišču v Mariboru, kamor je premeščen, na glasbenem polju največ uspehov. — Od g. Pahorja sta sc v krasnih besedah poslovila še predsednik Matice g. Gorup in tajnik g. šterk. V odboru so ostali dosedanji člami. razven dveh. Na novo sta bila izvoljena glavar g. Mahiuič in trgovec Senčar. Novo mesto Podružnica »Slovenca« je pričela dne 16. t. m, poslovati v svojem lastnem lokalu v hiši Kat. tiskovnega društva na Ljubljanski cesti. Podružnica sprejema naročnino, male oglase, inserate in dopise. Podružnica posluje tudi za časopise: Domoljub, Bogoljub, Slovenski list in Ilustracijo. Naj se vsakdo obrne glede tega nanjo, kjer dobi vedno točne informacije. Uradne ure so ob delavnikih od 8—12 dopoldne in od 2—6 popoldne. Ob nedeljah in praznikih pa od 9—12 dopoldne. Mož z medvedom. Na mestnih ulicah se je 21. t. m. naenkrat pojavil neki mož z medvedom. Za mesitne otroke je bilo lo seveda senzacija in v trumah so drli za njima. Odrasli ljudje pa so postajali in se zgražali nad ravnanjem gospodarjevim z ubogo živaljo. Ni dosti, da so medvedu vzeli prostost in ga mož tira iz kraja v kraj. Povsod mora ljudem kazati svoje spretnosti, ki jih sploh nima, kajti vse, kar zna, je to, da se postavi na zadnje noge ter malo poskoči v kolikor se ubogi živali sploh ljubi, ker jc vsa sestradana in stepena. Krutež mu je vtaknil v nos še na verigo pritrjen obroček. Tako vlači bedno žival in jo muči po cestah, ter prosi za to mučenje še milodarov, da se z njimi preživlja, dasiravno bi lahko delal in si tako služil svoj kruh, kajti možakar je še trden. Prav skrajni čas jc, da bi tako mučenje živali že enkrat prenehalo. Vsak i občina naj bi takega kruteža po svojih stražnikih spodila ter mu žival odvzela ter jo dala ustreliti ali pa oddala v zoološki vrt. Ljutomer Na tukajšnji meščanski šoli sc bo vpisovanje za 1. razred vršilo dne 1. julija ob 8 zjutraj. Sprejemajo se učenci, oziroma učenke, ki so dovršili uspešno najmanj 4, šolsko leto (razred) osnovno šolo. Predložili je šolski izkaz in krstni, oziroma rojstni list, ne izpisek iz krstne knjige. V meščanski šoli se predeluje vsa snov osnovne šole zopet od kraja, novi predmeti so v celoti ali deloma nemščina, higijena in geometrija, zato je priporočljivo, da nošliejn starši svojo deco, ki 'e dovršila 4. šolsko leto, v meščansko šolo, ako je telesno dovolj razvila. Kranj Skoiia Loka I, sejo občinske*" odbor« dne 20. junija 193«. Občinski odborniki inestu Kiuqj« ho se v petek. dno -U. juniju I9"W ob IS. uri zbrali » .....sini |>osvet< odobritvi zupisiukii občinsk* seje z. dne IU. apnila I9"W> št. 423., mi bilu na dnevnem rodu kot druga točka naznanila županstva: /upa 11 g. Pire prečita okrožnico srez-kegu nučelstva \ Kranju, s katero se priob-č-uje odlok predsedstva ministrskega sveta, du je \ prihodu je zubiiinjeno sleherno grupiranje in u s i v a rja nje skupin n smislu kakršnihkoli motivov med odborniki \ občinskem svetu. Uansku uprava je odobrila proračun mestne občine /a 1. i*«6, im podlagi katerega se dovoljuje v I. <950 pobiranje sledečih občinskih doklad iu naklad: I. 40% občinska dokla-da k vsem direktnim davkom; 2. občinska trošarina od konsumu pijač in sicer: a) od 10(1 1 vinu Din 100.—, <>:l 100 I vinskega mostu I 111 _!",._: |j) od 100 I piva do dneva prejema odloku o odobritvi proračun« Din "50.— od dnevu odobritve dalje od 100 I pivu Din 100.—; e) od liektol iterske stopimje navadnega žganja m šini rita po Din <).—: č) od poslajeuega zgan ja in likerjev od I I Din X—; V občinska nakla-5_ od telet in prašičev Din 15.—, od drobnice po Din 3—. Od vsakih 100 kg v občino uvoženega mesa in mesnih izdelkov bo treba plačati Din 20.—, Nunska uprava je zavrnila pritožbo gostilničarjev zoper sklep občinskega odboru ulede trošarine na pivo. ki je bila dovoljena \ višini Din 100.— od hektolitra iz razloga. ker ui s povišanjem naklade ogrožena eksistenca gostilničarjev in ker jim je možno to breme prevaliti nu koiisumenta. ker se bo /višuno dokluda pobvrulu šele od dneva dovolitve dalje. N javnem .interesu pa je. da dobi obema sredstvu /a nujno zgradbo šolskega poslopju in da pri/.ude ue s tem tudi konsuinente. medtem ko so dav koplačev alci itak zadostno obremenjeni / drugimi javnimi dajatvami. Proračun je odobren z kritjem rcdlnh potrebščin v znesku Din 078.512-46, lastili dohodki znašajo l>in 276.695-67. Primanjkljaj l>in "01SI6-7'>: za kritje dovoljene občinske davščine utegnejo /.nasuti Din 690.527-14. Pnmunj-kt ja j Din 11.289-65. Banska uprav« končno sporoča. sebue davščine nu blagovni promet /a kritje izrednih potrebščin predložil finančnemu ministrstvu-. Kot o tretji zadevi poroča g. župan o odloku ministrstva za trgovino in industrijo, s katerim se puškarska šola premesti v D žice iz. razloga, kei se nahaja žc tam bivša puškama, ki izdeluje orožje in municijo. Z <>'1 lokom istega ministrstva se otvori s I. septembrom 19*0 v Kranju strokovna tekstilna šola. Računski zaključek in bilanc« Mestne hranilnice«; v Kranju /.a 1. 1029 sta se cKkibrila. Podrobno poročilo bomo objavili posebej. /. ozirom na dopis od banske uprave je občinski odbor izvolil v pripravljalni odbor tekstilne šole v Kranju poleg župana na predlo" obč. svetovalca g. prof. VVatzla občinska svetniku g. Makso Kocka in g. dr. Beno Subot-hva. kot zastopniika tukajšnje' tekstilne industrije sc je predlagalo g. Nlakso Honvitza. ravnatelja J ugoče.škc. Nu podlagi poročilu stavbnega odseka w odobri nu prošnjo župnegu "urada' parfeelačni načrt »lede parcel št. in 960 kat. občine Kranj Načrt bo treba še izpopolniti. Preostalo zemljišče sev. od zemljišča kupljenega zu šolo m med kokrško cesto obsega še H parcel v izmeri 8454 kv. m. Ves ta kompleks še ni prodan. Ostalo poročilo še sledi. Jesenice Silno zanimanje za Jeseničane Je sedaj pri kopanju temeljev za podaljšano župno cerkev. Vsak dan jc vse polno radovednežev okoli cerkve, ki ogledujejo okostja svojih prednikov, ki so bili pokopani okoli cerkve. V cerkvi pod korom sta tudi dve grobnici prišli na dan. od katerih pa je ena prazna. — Delo gradnje bo najbrže hitro napredovalo, kajti temelj za pročelje cerkve se že betonira, ravno tako ob straneh. Savčani so kar lepo zadovoljni-z novo laro na Savi. ker imajo blizu, dasiravno jih mora mnogo ostati zunaj pod znamenitim starim kostanjem. Bolj nevoljni pa so jeseničani, ker niso vajeni daleč hoditi k maši. Pa ko se bodo tudi privadili, bo končno vsem ustreženo. Procesija sv. Reš. Telesa je na Jesenicah nadvse veličastna in lepa. Tudi letos je bilo tako. Vršila se je ob najstrašnejšem vremenu in ne prehudi vročini ob ogromni udeležbi. Nepregledna vrsta moških v procesiji priča, da Jeseničani še niso tako versko mlačni kot bi tO kdo sodil. Godba Krekovega prosvetnega društva je ves čas neumorno igrala koračnice po vsakem blagoslovu pa veličastno pesem »Povsod Boga«. Procesija se je vrnila v savško cerkev ob četrt na eno. Na celi dolgi poti se ni pripetil ni-kak incident, le trije gospodje, tako zvani kulturo-nosci so se vedli tako netaktno, da se je vsakdo zgražal nad njihovo kulturo, a ne samo, da bi bili le enkrat pokazali kaj znajo, pač pa so na treh mestih kazali svoie obnašanje. Popoldne ob 4 se je na igrišču pod Možakljo vršila nogometna tekma med jeseniško Svobodo in ljubljanskim Primorjem, rezervo. Občinstva se je nabralo okolu tisoč, kar pomeni, da se Jesenice zelo zanimajo za šport. Izid tekem je brl 17:2 v prid Primerja. kar seveda tudi ni bilo drugače pričakovati. Vendar pa je laka tekma v vspodbudo mlademu športnemu klubu k vztrajnosti. Pri tekmi je igrala godba kovinarjev. Kamnik Delovanje Vincencijeve konference. Dne 16. t. m. je imela konierenca izredno širšo sejo, h kateri je povabila kot častnega predsednika novega g. dekana Mateja Riharja. Pri otvoritvi seje se je pred-sednik konference spominjal blagopokojnega ustanovitelja in čast. predsednika kamniške konference dekana in čast. kanonika Ivana Lavrenčiča. Omenjal je, da je bil pokojnik velik dobrotnik revežev in da jc Vincencijevo konferenco izdatno podpiral. Predsednik je nadalje omenjal, da je konferenca na velikonočno nedeljo obdarovala 56 ubožcev. Ginljiv je bil prizor, kako »o se ubožci starčki in starke ter tnali olručiči. ki so nesli domov svojim bolnim staršem ta prilioljšek s solznimi očmi zahvaljevali dobrotnikom, ki so jim napravili to veselje. II sklenil M-ie ie imel državni cesti Brežice—Nov oniesto. da bi nuni poštno direkcija dala telefon, pa nismo usliišuni. Čudimo se, ko beremo, da 11. pr. mule vasi (Struževo pri Kranju itd.) dosežejo v tem oziru kar žele, a veliki kraji kot so: Brusnice, št. Jernej. Kostanjevica, Sv. Križ, Cerklje, Cule/, j hi ile dosežejo. Čudili smo se na praznik sv. II. T., da n« šoli med procisijo ni bilo zastave, ko je doslej bila šc vsako leto in je bilu tudi zadnjič ob priliki prihodu romunskih uv loiuobiilistov. Občinski lov, ki spada med največje iii ■brez , dvoma najlepše in najbogatejše, v celi banovini, bo šel v kratkem nu dražbo. Dosedaj so g« imeli Brcžičuni zu tuko .nizko ceno. da je težko reči, ko^n naj bo sram, ali onega, ki je dal, uli tistega, ki je vzel. Lov je vreden letno najmanj "'0.000 Din ter se že Zagrebčani zanimajo zanj. Somu 20 kg težkega o/ir. konja bo dobil nu tomboli v Mršavem, kdor bo na sv.Petia in Pavla dnn tam zadel prvi. o/ir. drugi dobitek. Tombolo priredi odbor za zgradbo cerkve, ki jo sicer že pod streho, a notranjost je še prazna. Češenj siuo imeli letos precej in dobrih. To govori, da bo tudi vino dobro. — Seno jo že spravljeno, sedaj mlatimo ječmen. V re nuje doslej bilo ugodno. Logatec Višnja gora P:occsija. Na praznik se je vršila procesija sv. R. T. z malo spremembo. Že nad 100 lel — kot pravijo — je bil drugi blagoslov pred Vavpo-tičevo hišo; letos je bila pa la kapelica vsled novih razmer pred hišo g. Moreta, ki je vesel in ponosen, da je bila hiša v- prvi vrstj deležna tega blagoslova. — Navada je bila. da so se procesije udeležili gasilci v kroju — saj so tri društva v fari; letos so izostali. Zakaj? Naj se lepa navada ne opusti, tudi če ni posebnega vabila! Veličast-nest praznika samega že vabi, da se te procesije udeleži vse kolikor mogoče v krojih! Gadji strup. Pretekli teden je na Zgor. Brezovem pri košnji nekega fanta pičil gad v roko. Če ne bi iskal takoj pomoči pri zdravniku, ki ga je takoj poslal v ljubljansko bolnišnico, bi bil fant gotovo, čeprav neznatni zastrupljeni rani, podlegel. Strupene kače pri nas niso tako pogostne, pa je treba v takih slučajih brez odlašanja takoi k zdravniku! rmi v • v Trzsc »Cirilovi bratje« so razvili v svojem pričetku prav živahno in vsestransko delovanje. Posebno se udejstvuje njihov športni odsek Ljubelj-, ki ima na stadionu za Vlrjem kaj pripraven prostor za čim lepši razvoj. Kakor čujemo, priredi v nedeljo 29. t. m. štafetni tek iz Tržiča do vrli Ljubelja in nazaj. Radovedni smo, kakšen bo rezultat, ker je zraven nekaj priznano dobrih tekačev. Proga je dolga 12 km, in nazaj 12 km, torej 24 km; ker je vse to v hudem gorskem terenu, bo to za 30 tekačev precej trd oreh, — Tudi praznik sv, Cirila in Metoda mislijo slovesno proslaviti; pa še nc povedo, kako. Akademijo v spomin prvoobhajancem, ki jih je letos 4(t, in novosprejelim kongreganistinjam pri rede danes popoldne po cerkverti slovesnosti na Skali otroci iz zavetišča in Dekliška 'Marijina družba. Prijatelji naših malčkov in Marijine družbe iz okolice vabljeni! Brez vstopnine! •N'a Kofcah. ki postajajo vedno bolj priljubljena točka, bo sv. maša v nedeljo 29. t. m. ob 10. Kapelica je posvečena sv. Janezu Krstniku in je torej ta dan patronsko Opravilo. Kapelice in znamenja po našem mestu sfl biJa v zadnjih dneh vsa prenovljena. Vsa čast cerkvenemu predslojnišlvu in posameznikom. ' Iti šoto oskrbeli. Najlepše je pač znamenje v spodnjem' koncu, ki mu je vešča roka g. BradaSke dala povsem novo lice. Tudi i>od župniščem se ne bomo več znslonj odkrivali m pokriŽavall, ker tam zopet sloji znamenje našega odrešenja, še lepše kot je bilo prejSnje. OičtiCft našega masla je z vsem lem precej pridobita, kar je z of.irom na tujsVI promet, ki gre skozi naše nieslo, precejšnjega pomena. revljaivka tovarna gosp. Razboršlta je že pričela z obratovanjem pn le postopoma. Delavcem se obeta nov zaslužek, našim mojstrom pa nova konkurenca, ki 'se je pa ne boje preveč.' Pt-oci-sije fwi.ILTelesa's-e je udeležita velika iiHio/.k-ii vernikov. Zastopano je Iti lo okr. načeTstv-o z/ p.-okr. glavarjem, orožniška četa z .g. komandirjem, -'železnica z g. postajnim načelnikom -in občina z g. županom na čelu. Pogrešali mho pestrih krojev, kukor smo jih bili vajeni videti prejšnja letu pri procesijah iu tudi gusilno društvo bi pripomoglo procesija do večjega sijaja, ako bi se jc bilo udeležilo v svojih krojili. P-ri procesiji je igrala godba tukajšnjega prosvetnega društva, ki se je udeležilo procesije s svojo zastavo, dalje Mar. Družb« z znstavo in pravtiiko zelo številna šolska mladinu s svojo belo zastavo. Zanimiv je bil pogled, ko je prišla istočasno |>o glavni cesti od juga govnjelognšk« od severa pu 1I0L njelogušku procesij«, obe z. velikimi builderi. Kukor dve armadi Kristusovih vojščukov ... Omenili je treba- du so bile skoraj vse hiše okrašene z zastavami, v s cvetjem okiiišenih oknih pu so gorele sveče. Dne 22. in 29. t. m. priredii tukajšnja šolska mladina lepo štiridejunko Kraljičina z mrtvim srcem« v korist Itdečeg« Križu. Na Brcdu gradi doln.jelogaška občimi ob l.ogaščici javno kopališče, katerega potreb« je občutna, žal. da bo kopališče odprto šele ob koncu julija. Dol. Logatec se ponaša z lepo električno razsvetljavo. Vsa vas jo primerno razsvetljena. samo železniška postaja dela izjemo, kajti le 2 drugi strani nešteti doslej javnosti še popolnoma neznani, ali pa vsaj deloma neznani in pa v dnevnikih že davno praktično izgubljeni Iv. Cankarjevi spisi še dragocenejšo obogatitev našega leposlovja. Ne glede na veliko število takih ' del, ki so že izšla v prejšnjih zvezkih Cankarjevih | zbranih spisov, hočem omeniti iz pravkar izišlega ; desetega zvezka zlasti fragment romana "Marta-.- in i pa večino izmed desetorioe »Črtit* iz 1. 1905.-1906. : Deseti zvezek vsebuje božično pripovedko -P samoti«, spis. ki oslaue vsakemu slovenskemu srednješolcu iz čitanke nepozaben, kakor Mater je zatajit . Ti povesti sla edino, t;ar večina naših dijakov Cankarjevega sploh pozna. — Nadalje vsebuje zvezek .obsojon-slva< in s katerim je storil tako rekoč prvi plahi korak v afirmacij/i življenja, za kalero se je šele na koncu »Podob iz sanj-: z vso mogočnost jo svojega umetniškega in Človeškega izraza izpovedal. — Sledi svojčas toli diskutirana po\est l/rj iz Razora*, o kateri pravi Izidor Cankar v svojem uvodu, da »predstavlja kot fabula summum pesnikovega življenjskega optimizma, ki ga njegove življenjsko pogumne povesti niti od daleč ne dosezajo. To ni več slika med nepremagljivo usodo in slabotnim, obsojenim človeškim bitjem, ampak povest boja med dobrini in zlim človekom, med osebno čistostjo in grehom, med svetostjo in nravno pokvarjenostjo.< — Že omenjeni fragment romana Marla- bi bil pestal, kakor čilamo v uvodu, i najpopolnejši spomenik tega Cankarjevega miselnega razdobja, če bi (?a bil jiesnik mogel končali. Marla je simbol moči in sposobnosti za žrlev, kakor ga je Ivan Cankar že večkrat poprej orisal, a kot osrednjo figuro nikoli docela izdelal, simbol moči, ki bi bila v tej povesti — edinikrat doslej — dejanski zmajala.< — Črtice, ki so v lem zvezku objavljene, nosijo naslednje naslove: »Idealizem v kavarni«. »Čisto navadna, znana stvar«. »Edvard in Kuni-gunda*. »Materina slika«. »Moj kabinet«. Moj prijatelj K u^trin*:. »Epilog*. »Poet Peter«, »Domovina« in 'Božične zgodbe«. O štirih razstavah Od zadnje nedelje so odprte v Belgradu tri slikarske razstave (šeremet, kr.Vinska, BornrieV ena pa v Zemunu (»Udruženje grafičkih umetnika«). Ivo Šeremet je mlad bosenski slikar, ki je po končanih študijah grafike na Dunaju in po petletnem bivanju na krakovski umetniški šoli prvič samostojno razstavljal 1. 1926. v Sarajevu. Sodeloval je ludi na prvi belgrajski pomladanski razstavi. Te dni je z (32 deli stopil kot ce! umetnik pred belgrajsko publiko. Razstavlja v mali dvorani Umetniškega pavilrona. Šeremet je izrazit pejsažist. .Skoraj vse razstavljene krajine so iz Poljske, s Tatre. Vse tri krajine so iz naše države. Posebno pozornost vzbujajo »Vrbe nad potokom*, •Selo pod Tatramac, »Prolečet in »Pogled na Ta-tre<. Sicer Šeremet še ni ustaljen in do konca samosvoj umetnik, vendar mu talenta in invencije ne gre odrekati. Razstavo je otvoril slikar Branko Popovič. Odprta bo do konca meseca. Zelo mnogo sem pričakoval od druge, krajinsko izložbe, ki naj bi bila manifestacija našega umetniškega pokrajinarstva in za katero je kot razstavni prostor vzeta velika dvorana Umetniškega paviljona. Razstavo so nazvali z manj izbranim naslovom »Jugoslavija v sliki«, Sicer je pa ta izložba bolj narodno propagandistične ko umetniške vrednosti. V tem me jiotrjuje množica fotografskih posnemkov in pa odsotnost oziroma slaba zastopanost naših najuspelejših slikarjev-pokraji-narjev. Posebno pozornost vzbuja Slovenec akva-relist Zupan, katerega dela so morda najboljša na celi razstavi. Nekatj dobrih pokrajin so dali še: Žarko Vastasijevič, Jovan Bijelič, Kosta Hak-man, Ličenovski, Veljko Stanojevič, Jurič, Preda-jevič in še nekateri. V ostalem pa bi drugič za tako razstavo priporočil več homogene urejenosti, prave umetnosti in manj čisto navadnih, sli-karsko-amaterskih vsakdanjosti. V paviljonu Oficirskega doma je razstavljena zbirka nacijonalnih Boraričevih del, katere otvar-janje je v zvezi z veesokolskim zletom in je z umetniške strani manj privlačna. Pač jm ima svojo vrednost po poudarjanju narodno-vzgojnih momentov. Iz Zagreba je prenesena v Zemun zbirka del »Udrnienjm Grafičkih nmjetnik»<. ki obstoja že deset let in ki je mnogo pripomoglo jx»pulari-wicijl naše umetno«!! v inozemstvu. Posebej poudarjam zasluge UGU za ekslibristično umetnost, s katero smo bili lani tako reprezentativno zastopani na razstavi Slovenskih modernih ex libris-ov. Društvo je nekaj časa izdajalo tudi svojo revijo »Umjetnosk. Član UGU je tudi Bolgar Petr Mo-rozov. V Zemunu so te dni zbrana dela dolge vrste naših najoriginalnejših grafikov, čudno se mi zdi, da ta razstava ni prirejena v samem Belgradu, kar bi bilo z ozirom na njeno pomembnost in še bolj v |>ogledu na njen moralni in materi-jalni vspeh najiskrenn> želeti. Naša grafika je zadnji čas postala toliko močna in vsestransko razvita, da bi se dalo obsežno pisati o njej. Ker imena kot so: Renarič, Kuman, Smrekar, Uzelac, Justin, Šubic. Šantel, Trepše, Roch, Gaspari, Kriz-man, ŠeDoa, Kraljevič. Bogrlanovič, Bukovac, Iva-novič, Hegedušic, Tabakovič, Rački in šc nekatera govore glasno za to. Belgrad, 19. junija 1980. Tone Potokar. Cankarjevo „Moje življenje" v italijanščini Profesor mantovske realke dr. B a r t o 1 o -meo Calvi, ki je prevedel v italijanščino že Cankarjevega »Kralja na Betajnovi« ter opremil delo z obširnim uvodom (čigar slovenski prevrni je izšel v mesečniku »Modra ptica*), nas preseneča s krasno italijansko izdajo Cankarjevega dela -»Moje življenje«. Naslovna stran se glasi: »Ivan Cankar: La mia vita. Traduzione dallo slo-veno. Studio eritieo e note di Rartolomro Calri. — »Mnssoliniana< — Bdizioni Paladino MCMXXX — Mantovac. — Knjiga je pravkar izšla v okusni opremi, lepim tiskom v večjem formatu na 263 straneh ter je posvečena spominu prevajalčevega nedavno umrlega očeta. — Kritični uvod prof. dr. Calvija obsega 74 strani, poleg »Mojega življenja« so pa prevedene še vse črtice, ki jih vsebuje slovenska izdaja, in sicer se glase italijanski naslovi sledeče: La memeta di dieci centesimi — La tazza di caffč — II sapere straniero — La preghiera della sera — 11 suo ritratto — L« sua fošsa — Le ombre della sera — L'ucceHiera — Giovinezzn — Bagliori di giovinezza — I cappelli di paglia — Nel boschetto — L'asino istriano — Le mosehe — La volpe masehio — Firbec. — II cacatua — I.* civeitta — l« vita d'altri. — O prevodu samem in o mojsterskeni CaJvijeveio uvodu prinesemo v najkrajšem času obširnejše poročilo. s. š. L)r. Marko Natlačen: Boj za elektrifikacijo dežele Kratko |w prebivalstvu sprejela idejo elektrifikacijo doiele |m> bla»lna »«-inouprava predvsem poklicana, du nadaljuje delo bivšega deželnega- odbora s tem. du preskrbi kolikor mogoče celi deželi cenen električni tok i j t s tem ustvari temelj za gospodor-sko povzdigo dežele, l.offli sipo se tega dela v zavesti, tla Jc razvoj industrije in obrti in da je tudi racionalizacija kmetijskega obratu mo* goča le tajni kjer je električna sila v zadostni meri in |x> /.nuunih opnah na la/jvolngo. Z ustanavljanjem novih industrij, ki bi jih s ceneno električno silo omogočili, bi ustvarili svojim ljudem možnost zaslužka in ekvistenee na domači zemlji: / racionalizacijo raznih obrtov bi dvignili kvantidvno kakor tudi kvalitivno produkcijo in s tem konkurenčnost domačih obrtnikov napram drugim krajem naše domovine, ■i kmetijstvo, ki največ trpi radi pomanjkanja ielovnih sil, bi >i z uvedbo strojev na elek-rični pogon pocenilo in /boljšalo svoj obrat. Vsem tem namenom bi seveda lahko služila hidi elektrifikacija ]k> kuteremsibodi privatnem potljetju. Tod« zavedali smo se. da se privatnik elektrifikacije dežele ne bo nikdar lotil ii/. kakih idealnih in nesebičnih namenov, marveč lc zato, tla doseže /ase čim večji dobiček. Privatnik ne bo gradil daljnovodov v oddaljene selške občine, otl katerih nima pričakovati za dolgo dol>o nikakegu prof i ta: gledal bo, da si osvoji predvsem ali edinolc večje kraje, kjer je kolikortoliko žc razvita industrija. Za deželo ali sedaj banovino ti oziri ne morejo biti izključno odločilni, kranjske deželne elektrarne preskrbujejo /. električnim tokom danes vse ]K>niemhne vasi od Mojstrane in Dovjega pa doli tlo Kranju. Priključile so se na omrežje Završnice tudi vasi, ki so oil glavnega voda močno oddaljene ln ki morda ne bodo nikdar tloimšale elektrarnam kakega dobičku. Toda. ko jc bilo treba odločiti, nli naj se tej ali oni vasi ustre/e in napelje električni tok. pri nas niso otMočevali zgolj prof-i turški oziri, gledali smo marveč, tla smo v okviru možnosti ljudem pomagali. Sploh jc bilo vse naše delo usmerjeno tako. dn koristimo splošnosti, ker smo se zavedali, tla svoj namen dosežemo tudi že s tem, ako ustvarimo ljudstvu ugodnejše gospodarske pogoje, ako dvignemo njili gospodarsko in davčno moč, ker tudi |m> tej in- direktni poti dobi dežela v obliki davščin nazaj, kar je žrtvoval«. Ako bi prepustili oloktriflkaoijo privatnemu kapitalu, bi velik tlel dežele nc bil deležen dobrot elektrifikacije in ti kraji bd čimdalje težje mogli gospodarsko dohajati za drugimi, ki bi imeli ugodnejše tvogoje za gospodarski obstanek in napredek. lako I ni »e. polagoma velik det dežele pavpcrjziral, prebivalstvo in zlasti mlajši rod |>u bi bil radi tega prdmoran zapuščati tlom in iti za zaslužkom tlrugaini. Pu tudi pri določanju cen električnemu toku ni vseeno, ali dobavlja tok dežela ali privatnik. Interes privatnega podjetnika jo v tem, tla se mu njegov kapital čimboljše obrestuje, tla doseže čini večji dobiček. Altruiltični oziri pri privatniku glede cen navadno ne odločujejo. Drugačno jc stališče dežele odnosno bano-viuti; tudj ta mora sicer gledati, tla posluje racionalno nn u va že vati mora tudi komercialne ozire, vendar ti oziri niso in ne smejo biti edino odločilni, kajti banovina mora gledati, da služi tudi drugim višjim smotrom, da podpre socialno šibkejše, tla pomaga, kjer se morda domača podjetnost lx>ri. še z začetnimi težkoča-nii, če je le v svojem bistvu zdrava, da ohranja in pojuča držav po brambno moč itd. Ni dvoma, tla bo imel tisti, ki bo razpolagal s široko ru/predenim električnim omrežjem tirom slovenske zemlje, mogočen vpliv nu vse narodno gospodarstvo v naši deželi. Buti po se je, da bi si ta vpliv pridobil tuj kapital, kajti potem jrorjo nam! Naš narod bo za večno obsojen v suženjstvo; naši ljudje bodo le delavci, ki bodo / delom svojih rok množili bogastvo tujih delil Kkrjev; l/razilu se jc z netke strani bojazen, češ, da bi se kranjske deželno elektrarne, če bi dobile odločilno moč na polju elektrifikacije, kdaj utegnile izrabljati v politične namene. Jaz mislim. oglcdti "prav nobenega slučaja, ki bi dal povod /a tako bojazen: meni vsaj ni zuan noben slučaj kake take pritožbe. Mislim tla je nasprotno mnogo več vzroka za boja/cu, tla bi sc v kakem privanem podjetju v obliki cen, dovoljevanja raznih ugodnosti itd., mnogo prej pojavili slučaji, ki bi se lahko smatrali kot ]>olitično izsiljevanje. Preostane še vprašanje, bi li ne bilo umestilo stvoriti nekako mešuno družbo, v kateri naj bi bila primerno udeležena banovina, mestna občina ljubljanska in šc privatni kapital. V interesu stvari same bi mogel zagovarjati le tako družbo, v kateri bi imela banovina odločujoč vpliv, kajti če se tudi uvnžujejo gotovo zelo mnogi in tehtni razlogi, ki govore za tako skupnost, vendarle odtehta vse tc razloge nevarnost. tla pride prej ali slej v taki družbi pied interesenti do razdora radi resnično aii vsaj navidezno nasprotujočih si intpresov iin tak rai;-dor bi utegnil zavirati in onemogočiti vsako uspešno delo. To so le nekateri rn/Iogi, ki dajejo prednost KDK pri elektrifikaciji dežele pred vsakim drugim podjetnikom. Dsslravnp nimam razloga, da bi branil osebo sedanjega bana v kampanji, ki se je zadnje čase začela v naši javnosti okrog vprašanja elektrifikacije, je v interesu splošnosti in v interesu cele Slovenije, le pozdraviti, tla se je nadaljevanja tlela, ki se ga je bila s toliko vnemo oprijela oblastna samouprava, tudi on lotil s tako energijo. Temu njegovemu dolu, ki bo v bližnji bodočnosti prineslo gotovo našemu narodu največje koristi, želim vsestranskega uspeha. XI. kongres ukrajinskih boljševikov Čini bolj se bliža kongres celokupne komunistične stranke, ki je sklican na dan 25. junija v Moskvo, tem bolj dosega |>olitična napetost svoj vrhunec. Nikdar še se niso moskovski boljševiški oblaslneži lako vnelo pripravljali na kongres, kakor letos. Ze ccle mesece se vrše občni zbori krajevnih, okrajnih in oblastnih sovjetov, ki jim Moskva posveča izredno pozornost. Tik pred kongresom komunistične slranke se vrše kongresi posameznih narodnih komunističnih sovjetov. Strahovite borbe med komunističnimi voditelji za oblast, sumničenja, odpuščanje boljševiških voditeljev z njihovih mest, čiščenje stranke nezanesljvih ljudi, uboji in umori odpornih nezadovoljnežev, lo so sredstva sedanjega boljševiškega diktatorja Stalina, da se obdrži na oblasti. Kongres komunistične stranke 25. junija se bo vršil v znamenju gesla: za Stalina ali proti njemu. Več ali manj se uveljavlja to geslo tudi v zborovanjih narodnih kongresov. V izredno napetem razpoloženju se je začel udi It. kongres Komunistične Partije boljševikov Ukrajine (skrajšano PK(b)U) v llarkovu. Ta kongres je tem važnejši, ker je boljševiška Ukrajina .lruga največja država izmed onih šestih držav, ki tvorijo SSSlt. V Ukrajini je vedno veliko nezadovoljstvo proti boljšev ikoni in Moskvi, ki se javlja tudi v uporih in rosnih, široko zasnovanih tajnih organizacijah, kalere delajo na odcepitev Ukrajine od SSSK. Ukrajinska komunistična slrankn jc razmeroma zelo slaba, a še v to neznatno število skušajo ukrajinski sovražniki boljševikov vtiholapiii »voje zaupnike. Zato Moskva leni bolj stremi, da se ukrajinska komunistična stranka stalno čisti nezanesljivih članov, ker hoče imeti v ukrajinskih bolj-ševikih trdno oporo. Stalinu da mnogo mislili zlasti statistika ukrajinskih boljševikov. Po najnovejših urndn h podatkih je bilo l. aprila 1930 v Sovjetski državi 1,852.000 komunistov, med njimi 250.olnženjo pa se bo pokazalo šele pri obravnavi petletnega načrta industrializacije Ukrajine in pri volitvah. Ni dvoma, da al bo navsezadnje Stalin pri volit vali dal zvolitl sebi popol- Po*VM»fopu kralja Karla II. Rurerastii, 1», jiuuja 1930. Romunija ima nov zgodovinski dan. ki bo najbrž progla8en sa narodni praznik; 6. junij. V prvih večernih urah tega dne se je pričela najprej Šepetajoče od človeka do človeka širiti vest: >Princ Karol je prijeli On je ie v bližini prestolice! Je že pritftal Z aeropiHuom na planoti pri kraljevskem dvoru Qo-troceni!« Seja parlamenta, ki je bila i>odaljšana, je bila skoraj brutalno prekinjena pod vtisom teh vosti, ki so se bliskovito razširile že preko meja prestolice. Na glavni ulioi calea Victurii so se pričelo »hirati Skupine: nA1| je to res?« Ne, vesti so bile Je preurnnjene, i>a so so izvršile še tekom veBera... Ob desetih zvočor je bivši prlno Karol v resnici pristal na aerodromu in je bil pol ure pozneje že pozdravljen od devetega lovskega polka v kraljevskem dvorcu Cq1 rorenj. Drugo jutro pmu v prestolicl iz časopisov izvedeli, sds se je bivši princ vruU, da je takoj po njegovi vrnitvi re-gentski svet otl stopil in da jc bivši prestolonasM-; nik (kajti se vedno ie bil samo lo) pričel s polil io-i niml konzultacijami, da je ie v teku noči povabil i k sebi vodilne politike v nameri dati svoji povrnitvi ■ zakonito podlago, državi pa istočasno novo I vlado.« Mesto je v kratkem bilo vse prazjiično, vse v zastavah. Kakor se je vse iznenadno »godilo, tako iznenada je bilo z odobravanjem sprejeto in zadostovalo jo samo 48 ur, da je Narodna skupščina dala lej »restavraciji« ustavno formo in proglasila izgnanega princa »za kralja Karola II.c. Nista minula niti dva tedna in življenje .ie postalo tako normalno, tla se zdi, da ti dogodki speci a jo io v zgodovino, v daleko prošlost. Ljudstvo je dobilo svojega kralja in je ludi nastop princese Jelene pozdravilo z iskrenostjo in hvaležnostjo v mvu. Po ponesrečenem poskusu sostuviti koncentracijsko vlado vseh strank je kralj Karol potrdil vlado g. Maniu-a, ki s svojo ogromno večino v skupščini in v senatu predstavlja edino drugo ustavno možnost. Kajti kralj je ustavni kralj, spoštovan od parla- menta, ki predstavlja narod, tudi on hočo vladati z narodom narod. Dežela razumeva in odobrava. Od vseh strani ge množijo izjave udanosti do prestola. Vse politične stranke ko sprejele »novo stanje« izvzemši liberalno stranko, ki je pred zgodovino sprejela očetovstvo zn akt 4. januarja 1026 in se te dedščlno ne mara odreči, vsaj za sedaj še ne. Vendar pa je pod vplivom odločnega nastopa g. George-a Bratianu-a, sina pokojnega velikega državnika Joaoa Bratianua, ki nastopa za popolno privrženost kralju v smislu tradicionalne monarhistične orioptacije liberalne stranke, moral tudi sedanji vodja liberalcev g, Vin-tila Bratianu že sporočiti svoje želje, da bi novi kralj Imel popoln uspeh. Popolno približanje med liberalci in krono sicer še ni izvršeno, ali je ie povsem blizu. Medtem pa tlela kralj Karol na normalizaeiji političnega življenja /. najboljšo vOljo. »Delajte, kar ste storiti dolžni! je njegova najnovejša devlza. On želj zbrali okrog sebe vse pozitivne sile v državi. Vsi, ki so dobre volje, dobrodošli. Mlad, bister in nemirnega značaja, dobro ve, tla je življenje močnejše od vsega in da bo zmagalo tudi sedaj v korist : najvišjih dobrin naroda in države. Ljudstvo je triumfiralo še vedno. In romunsko ljudstvo je za kralja. Kdor vidi navdušene ma-| nifestacije prebivalstva prestolice kralju, kadar so ! pojavi njegov avtomobil na prestolnlfckih ulicah, čuti j ognjeno ljubezen Romunov kralja Karla II. Ras-unitl bo, kako je lo ljudstvo kot v sanjah, v 7jnago-slavnem navdušenju, veselju in o I roški radosti, Slo mirno preko dogodka, ki ga sicer imenujemo >dr-žavni utlar^, ki je tolikrat že prelival krt. V Romuniji jo tekla kri samo v žilah, malo hitreje ko običajno. Zalo num tudi bodočnost izgleda tako mirna, lako urejena kakor jo sedanjost. V tem je velika nioo tega naroda, postavljenega na predstražo proty ortontu, da čuva pridobitve evropsko civilizacij«, da se v miru razvija in napreduje. —t—* Kdaf se staramo? Na vprašanje, kaj je staranje, nam bo pač vsak brez pomisleka odgovoril, da se človek stara, ker se telo v teku let obrabi. 50 leten mož je nasprotno dojenčku v splošnem vsekakor postaran, toda v marsikaterem pogledu jc za delo sposobnejši neko kdaj prej. 2ivljenje kakega organizma in njegovih delov, členov in celic je vsota reakcij organizirane žive snovi na vplive zunanjega sveta. Ta vsota sestoji žc pri posamezni celici, še mnogo bolj pa seveda pri izredno umetno sestavljenih organizmih muogostaničenih živih bitij, kakor n. pr. pri človeku, iz neštevilnih posameznih, med seboj tesno zvezanih dogodkov, iz katerih nastajajo stanja. Ta vsota vsebuje na eni strani vse, kar je živo bitje podedovalo od prednikov, na drugi pa vse, kar je samo doživelo. Od nasprotja med reakcijo in doživetjem je odvisna dolgost življenja Človek se stara, dokler živi; prav za prav nc šele od rojstva, marveč od spočetja. V teku življenja se odigravata namreč dva tesno med seboj zvezana, toda nasprotuo potekajoča procesa: rast in staranje. S cepitvijo osnovne celice iu njenih hčera in z obnovo žive snovi se celota po organičnem stavbnem načrtu množi. Posamezni členi in celi organizem raste. Osnovna stanica je še sposobna, da zgradi cel nov organizem. V teku rasti pa stanice na splošno izgube to sposobnost. Zato pa pridobe posebne funkcije ,ki so potrebne, da celotni organizem dozori, doseže svojo popolnost. Ena vrsta slanic si pridobi sposobnost, da telo oblikuje, druge vrste stanic jo pri tem podpirajo tn ji služijo za premikanje, zopet druge za prebavo, še druge za dihanje in 6lednjič za umsko delo. Kožne, sluzne in krvne stanice pri človeku, do visoke starosti niti malo ne opešajo v rasti. Dejstvo, da se starini ljudem rane nerade celijo, najbrž ne temelji na opc-šanju rastne sposobnosti, marveč na splošnih funkcijskih izpremembah, n. pr. krvi. Cim starejši je človek, tem bolj se množe prilike, ko se izkaže, da za kako delo ni več sposoben. Toda ta nesposobnost ni nikako resnično znamenje staranja. Kapitalist n. pr. tudi v starosti še lahko opravlja tista dela, ki jl|i od njega zahteva življenje, dočim delavca veliki napor grudi. Pomen staranja je torej za različne ljudi relativen. Stvarnega znamenja za ostarelost kake celice še nimamo. Vsekakor so pri umetno gojenih celicah, ko je prenehala rast, opazovali izpremembe, ki so podobne starostnim pojavom pri človeku. V notranjosti kultur hrustančjih celic, kjer morejo stanice le slabo rasti, so opazovali poapnenje. Na posameznih stanicah pri človeku ni opazili nikakih pojavov ostarelosti. Vsekakor pa je cela vrsta znamenj, ki morajo biti med drugim tudi znamenja starosti. Sem spada n. pr. upadanje telesa (kar pa more bili tudi znamenje stradanja), nabiranje bar-vilnih snovi in maščobe, poapnenje, pešanje mišic in prožnosti. Toda vsa ta znamenja nastopajo tudi kot posledice bolezni. Videz ostarelosti pač nima ničesar opraviti s staranjem. Proces staranja se ne more zavreti. Kjer se rast zopet pokaže, je to le dokaz, da je sposobnost rasti latentno obstojala. Ce je sposobnost rasti enkrat prenehala, kakor vemo lo n. pr. o človeških možganih, potem je rasti za vselej konec. Tu nc pomaga nobeno sredstvo, noben način. Prave pomladitve torej ni in je zmota o tem govoriti. Nekateri deli telesa dosežejo svojo popolnost že v maternem lelesu; njihova rast preneha. Začno se vračati v prvotno obliko ali pa se izpremene, v tem ko ves ostali organizem še raste. Vsak organ se razvija zase, nekateri hitreje, drugi počasneje. Že v žilah novorojenca je mogoče opazovati izpre- noma vdano ljudi, b drugo vprašanje je, kako dolgo bo so še dal brzdati In krotiti z nasilji, intrigami in grrlrijalni itprrrn kozaški duh ukrajinskega narodu, ki si želi popolne svobo le in neodvisnosti. membe v prožnih vlaknih (poapnenje žil in firi©-loški pojav ostarelosti, marveč bolezen: so (ttto stari ljudje, ki nimajo sledi arterioskleroze in so mladi ljudje, ki bojujejo na arteriosklerozi). Rdača krvna telcsca se od 1, do 10. dne starosti zmanjšajo od 8.5 na 5 milijonov. Teme postaja trdnejie, hrustanec se izprerninja v kost. Slednjič še par opazk o znamenitem orgatra človeškega telesa možganih. Kakor smo že rekli, izgube možgani sposobnost rasti že zgodaj. Svojo sorazmerno velikost dosežejo že ob rojstvu. 8 14. do 15. letom preneha tudi njihova absolutna rast. In približno s 00. letom začne njihova snov upadati, giniti ter sc more njihova teža zmanjšati za vec sto gramov. Pač poznamo starostno slaboumnost, ki izvira izključno iz te izgube snovi. Toda vemo pa tudi, da mote obstojati kljub tej izgubi snovi visoka inteligenca. Saj je znana modrost starih ljudi kot vsota v teku dolgega življenja zbranih izkušenj; v lem stari ljudje nadkriljujejo v&4 druge. Moderna študentka Široko so danes odprta vrata vseuiHiM hntt ženskam in brez ovir more vsaka ženska, ki im* predpisano predizobrazbo, skoznje. Toda pot na katero stopa tu in ki jo čaka onkraj univerze — v aka-demičnem poklicu, je posuta s kamenjem mnogih razočaranj nad seboj in svojimi cilji, nad dejstvi in razmerami, ki so mnogokrat močnejše od nje. O enem glavnih vzrokov, da vseučiliški študij ženske ne zadovoljuje povsem, piše drča. Christl Pech v januarskem zvezku Christlichc Frau« med drugim: Prvoborjteljice ženskega študija so ženatvu odprle univerze. One so študirale kakor moški in pri tem pač pozabile, da so ženske. Tega pa moderna študentka noče in ne more več. To sem doživela pri sebi in pri drugih* moderna študentka ne študira več kakor moški, marveč čisto drugače. Ona se zaveda in poudarja, da je ženska in skuša s svojo ženskostjo prežeti tndi znanost ter dobili lako živo zvezo z njo. Temu pa ae upira čisto moški način vsega vseučiliškega obrata. Ženska, ki jo je narava določila za nositeljioo življenja, zahteva tudi pri študiju svoj prvotni element — toplo, močno življenje. Na univeml pa najde namesto žive dušovnosti večinoma le otrplo, mrtvo umstvenost, ki jo loči od življenja. Znanost stoji pred njo 1uja in mrzla, ne da ji, da bi se je oklenila radoslno in bodro, marveč jo mori in utruja. In vendar krije študij kljub temu nesoglasju neprecenljive vrednote tudi za žensko. Le dvigniti jih mora znali. Ustvariti mora protiutež moškemu načinu študija, zgraditi most med nauki in seboj. Ta most bi ji pač mogla zgradili docentinja! To je pogoj ženskega študija. Toda to bi morala biti žena, ki ne posnema slepo, stoletnega moškega zgleda. Zastaviti bi morala vso svojo ženskost in postati nekaj lastnega, kar pa vendar ne bi smelo izgubiti znanstvenega značaja. Njena naloga bi bila, da znanost poživi, jo naravna naravnost v bodoči poklic, ki nikoli ni golo strokovno znanje, marveč življenje! Jaz te akademične učiteljice na univerzah, na katerih sem študirala, nisem našla. Z velikimi pričakovanji sem šla na predavanja ln vaje, ki so jih vodile žene. Z enakim nndami in hrepenenjem so prihajale mnoge druge dijakinje. Odhajale smo razočarane: be. sede docentinje so bile ravno tako gola umstvenost, ravno tako mrtvo in brez duše, kakor pri večini profesorjev. Tako mora tedaj pač vsaka dijakinja na lastne pest skušati najti ali ustvariti zvezo meti svojo ženskostjo in znanstvenim delom, premostiti razpor med obema. Iz lastne moči mora izkopati vrednote študija, znanost poduševiti, jo prežeti z duhom svoje ženskosti. To se ji bo pa posrečilo le tedaj, ako bo z obema nogama stala v življenju. Študentka mora prodreti tesnobo in encslranost znanosti in živeti neprestano v lesnem sliku r. življenjem in ljudmi. Zanimati sc mora za vsa dnevna vprašanja: verska, jiolitična in socialna, jih osvellevati z lučjo svoje ženske duševnoHti. v tem pogledu vrše dragoceno delo dijaške zveze, ki bi so moralo pa še Izpopolnili. Posebno katoliške, dijaške združbe imajo nalogo, da v svoje delo vklenejo celokupno življenje, saj imajo v veri neizčrpen vir živih, tvornih sil, Če sc študentki posreči, da lako poživi ln poduševi svoj študij in sa iz vsega početka naravna na svoj bodoči poklic, na živo življenje, bo našla v njei™ kol človek in žena najgloblje zadovoljstvo. Čitateljem »Slovenca" za nedeljo Mož, ki ni istoveten V kavarni si sedita nasproti dva gospoda, eden obilen, z debelo smotko v ustih in briljantno iglo pod vratom — drugi suh, kla-vern, s ščipalnikom na nosu. Med njima se razvije naslednji dvogovor: »Slišim, ljubi prijatelj, slišim, da se vam dobro godi.« »Tega ne morem tajiti. Bogovi naj mi iajo doživeti stoindvajset let.« »V teh težkih časih .. .« >Da, resnično, v teli težkih časih se mi godi dobro.« »Avto, šampanjec, kaviar, ostrige ...« >In kar je drugega treba k vsakdanjemu fcruhu. Resnica. Ne morem tajiti.« »In od česa pa izvolite tako stanu primerno živeti?« »Od česa? Poslušajte, toda glejte, da vam ne uide kje kaka beseda o tem .. Ne. Raje ne. Saj itak ne boste razumeli. Ne naprav-Ijate vtisa razumnega človeka.« »Pa sem vkljub temu tak človek.« »Tedaj poslušajte. Pa dobro ... Živim od tega, da ... Sicer pa vendar ne. Izključeno je, da bi me razumeli.« »Prisegam vam, da vas že razumem.« »Potem je odveč, da bi vam pripovedoval.« »Tak pa ne pripovedujte!« »Potem vam povem. Živim od lega, da aisem identičen — istoveten.« »Od česa, prosim?« »Od tega, da nisem istoveten.« »Nnak...« »Vidite, da ne razumete!« »Tega v resnici ne razumem. Istovetni niste? Kaj naj to pomeni, da niste istovetni?« »To je vendar čisto enostavno. Vzemite dobesedno, kar pravim: istoveten nisem.« »Hm. In s kom pa niste istovetni?« »Z nikomur. Dobro me poglejte: kakor sedim tu pred vami, nisem z nikomur istoveten.« »In od tega živite?« »Sijajno. To je razloček med menoj in vami. Tudi vi niste z nikomur identični, saj je filozofska resnica, da noben človek ni z drugim istoveten — toda vi bi lahko kljub temu od lakote umrli. Jaz sem si pa s tem, da nisem z nikomur istoveten, zaslužil doslej že pol milijona.« »Sedaj sem pa res zelo radoveden.« »Saj veste, da imamo za seboj nekaj skrajno nemirnih let. Vojna — vojne dobave, mir — verižništvo, valutne kupčije itd.; nu, in spričo splošnega obubožanja poštenim trgovcem tudi še danes ni lahko živeti.« >Fej, ne govorite o teh grdobijab!« »Pomirite se, jaz z vsemi temi posli nimam ničesar opraviti. Če bi moral na tak način služiti denar, ne bi mogel spraviti v usta niti grižljaja kruha. Sicer pa tega itak ne delam- Jem samo kolače. To si lahko dovolim. Nisem istoveten!« »Ali bi bili morda tako prijazni, da bi mi stvar pojasnili?« »Z največjim veseljem. Saj sem vam že rekel, da živimo v zelo težkih časih. Marsi-kaka tvrdka zaide tod in tam v hude stiske.. Saj razumete! Jaz tedaj v telefonskem imeniku izberem kako odlično firmo, ki skrbno pazi na svoj sloves. Potem pa grem in to tvrdko obiščem-« »In se predstavite.« »Ne brezpogojno. Pravim le: bbbbbbb . ■. kakor delajo tako tudi drugi, ko se predstavljajo. Iz tega more vsak razbrati poljubno ime. In potem pravim nasproti šefu odlične tvrdke: »Gospod, oprostite, toda širijo se govorice.. •« — Odgovori mi: »Kakšne govorice..-« — Nato jaz: »O tem morda raje ne...« nakar on: »Morda...« jaz: »Kakor se vzame.-.« on: »Morem vas zagotoviti, gospod ...«■— nakar izjavim: »Ne trudite se gospod ... dejstvo je, da sem prisiljen v listih objaviti izjavo, da z vašo tvrdko nisem identičen.« »Ha, in to je resnica!« »Seveda je resnica! V kupčijskih stvareh nikdar ne lažem. Denar služim načelno le po poštenem potu- — >Za božjo voljo!« pravi tedaj šef odlične in za svoje dobro ime skrbno bdeče firme. Nakar jaz: »Žal mi je, toda prisiljen sem objaviti to izjavo. Nisem istoveten.« Ustraši se. V vsakem slučaju. Če ima maslo na glavi, bi ljudje rekli: »Alia, maslo ima na glavi! Oni-le onga je že objavil izjavo. Če pa nima masla na glavi, potem si misli: kako pridem do tega, da bi ljudje dejali: »Aha! Maslo ima na glavi! Onga je že objavil izjavo.« — In se začne z mano botati. »Deset-tisoč Dink — »Ne pogajam se.« -- »Dvajset-tisoč!« — »Sem že rekel.« — »Štirideset-tisoč!« — »Kaj pa mislite? Glas moje tvrdke, moje ime...«-— »Petdesettisočk — »O lem se da govoriti.« — Kupčija se sklene. Jaz odstopim od tega, da bi v listih izjavil, da nisem istoveten. On se veseli in tudi jaz nisem čemeren. Tako si s pomočjo telefonskega imenika služim denar. Da, istoveten nisem.« »Ker se vam tako dobro godi, gospod Lupež...« »Da, zeio dobro se mi godi!« >Tedaj, ker sc vam tako dobro godi, ljubi Anders Eje: Vohunska centrala i. Pred vratarjevo ložo je stala cela vrsta ljudi; v ozadju veže je mrgolelo kakor v mravljišču. Vrata so se zapirala in odpirala, telefoni so brneli brez prestanka, hotelski sluge so frfotali sem in tja, dvigalo ni mirovalo niti minuto in besede deseterih jezikov so švigale po ozračju. Samo mali vratar je ostal v svoji utrdbi napoleonsko miren in je komaj skomignil z ramami, ko je francosko govorečemu gospodu, ki je stal pred njim, odgovoril: »Obžalujem, gospod, toda tu ni prost noben kotiček. Vse sobe so v naprej naročene.« Francoz se pa ni dal odgnati. »Morda kaka toaletna soba, predsoba ali kak kot v biljardni dvorani, karkoli... samo...« Vratar je zmajal z glavo. »Non, monsieur, rien ne va plus! Saj so še drugi hoteli v mestu!« In že se je obrnil k naslednjemu, starejšemu gospodu, kozmopolitičnega tipa. »Sobo sem brzojavno naročil. Iz Kristia-nije. Minuli ponedeljek.« »Vaše ime, prosim?« »Berth, inžener Berth s hčerjo- Pri tem je tujec pokazal na mlado, vitko, od nog do glave črno oblečeno damo, ki je stala blizu dvigala iu pazila ua celo goro prtljage. »Stev. 317 in 319.« Vrata dvigala so se za gospodom Berthom in hčerjo z ropotom zaprla; pred njima sta že bila vstopila dva gospoda. Eden izmed obeh je po mednarodnih pravilih uljudnosti snel klobuk, dočim ga njegov tovariš niti privzdignil ni. Gospod Berth je obema kazal hrbet. Nihče ni izpregovoril besede, dokler se dvigalo v tretjem nadstropju ni ustavilo; ob izstopu je gospodična Berth lahno nagnila glavo in rekla: »Mercik Gospod, ki je bil snel klobuk, se je sedaj zopet pokril in zamrmral za njo: »Mene ne boste vodili za nos, lepa dama! Vaš »merci« je bil prav tako napačen kakor so vaši biseri, ki vam vise v ušesih.« Drugi gospod je pomenljivo pritrdil z glavo. Zaenkrat je gospod Berth uredil stvari, ki so potrebne ob prihodu v hotel: izpolnil je zglasilnici, dal naročila sobnemu natakarju, odredil potrebno glede prtljage, se izvestil o legi kopalnice itd. Komaj pa je natakar odšel, je gospod Berth zaklenil vrata, se skrbno prepričal, če zapahi dobro zapirajo, mirno in st rokovnjaško preiskal debelino steu, odmev glasov navzgor in navzdol, odprl okna in preiskal oknice. Gospodična Berth mu je pri tem mirno, vendar pozorno sledila z očmi: »Torej?« Berth je pokimal. Dobro,« je dejal, »vse v redu. Sedaj pa k stvari. Čas je kratek. In danes se mora zgoditi.« »Toliko vem. A dosti več ue!« »Poslušaj tedaj in dobro pazi. Ekscelenca W., ki stanuje pod imenom »rentier Dalerus« v sobi št. 132 v tem hotelu, bo izročil danes tajni načrt — ki ga je vlada označila s črko alfa — grofu X., ki je danes zjutraj iz Petro-grada dospel semkaj. Oba gospoda se iz uni-ljivih razlogov najbrž ne bosta sestala iu z nobenim giboni izdala, da se poznata. In vendar mora listina še danes, brez sodelovanja pošte ali kakršnekoli tretje osebe, preiti iz rok ekscelence v grofovo posest. Razumem.« Znano nam je, da je načrt v žoliem ovitku, ki ima na zadnji strani precej velik, svetlomoder pečat iz voska. Pred sedmo uro zvečer mora biti ta ovitek v moji listnici.« •To tudi bo, Josip! Kakor veš, je ta kupčija vredna petindvajset tisoč kron, ako bova imela srečo. Veš pa tudi, da so v taisti stvari na delu še trije drugi naši rojaki, katerih po zunanjosti ne poznava... Vse to vem, toda tebi ne bo nihče kos. Dekletov glas je postal laskav. In če dobiva teh petindvajset tisoč kron. kaj potem, Josip? Potem se poročiva. Aimie. II. Ob pol petih popoldne istega dne je podajala Annie v sobi št. 317 svoje drugo poročilo: »Zolti ovitek se nahaja še vedno v aktovki ekscelence. Pred dobro uro ga je vzel iz listnice in ga položil v aktovko. Ali si svoje stvari gotova? Popolnoma. Poslušaj. Ob pni je bil ekscelenca \ veliki jedilni dvorani na lunoh-u, sam. Jedel je počasi in metodično. Desno poleg sebe je imel na mizi podolgovato črno aktovko. Najprej sem mislila, da se nahaja gospod Lupež, bi vas prosil, da mi posodite dvesto Din! Moj ljubi gospod Lupež! »Ali vam nisem bil takoj rekel, da no boste razumeli! »Nasprotno! Zelo dobro razumem! Havtio zato vas prosim, ljubi gospod Lupež, da mi posodite dvesto d inarjev! »Saj vam vendar ves čas dopovedujem, da nisem istoveten. Trenotno n. pr. nisem identičen s tistim gospodom Lupežem ki nni vam posodi dvesto Din- Mi ne prihaja na misel. Z njim niseiii istoveten! (Andor Uabor — prev. A. V.) žolti ovitek v aktovki, toda temu ni bilo tako. Ekscelenci so prinesli kavo in prižgal si je cigareto. Tedaj ga je očividno obšla nenadna vznemirjenost, previdno se je ozrl naokoli, odprl listnico in s hitro kretnjo vzel iz nje žolti ovitek in ga položil v aktovko, ki jo je nato z majhnim ključkom zaklenil. Potem je plačal, vstal, vzel aktovko in odšel.« »Sledila si mu?« »To se ve, čeprav v primerni razdalji. Šla sem v čitalnico, kjer sem našla ekscelenco že za kupom najnovejših angleških listov. Aktovke izprva nisem mogla iztakniti — lahko si misliš, da so mi odpovedale noge, če sem pomislila ... Toda čez nekaj časa se mi je pa le posvetilo: ekscelenca je na aktovki — sedel.« Berth si je mel roke. »Izborno,« je dejal. »Dalje!« »Bilo je že okoli treh. Ljudje so prihajali in odhajali, po vseh kotih je šepetalo, šušljalo po pisalnih mizah, časniki so se šumno razgrinjali in nezmiselno zopet zapirali, samo da so imele roke kako delo, toda oči so preža le; in prepričana sem, da je eden naših, eden tistih, ki so na delu v taisti stvari, stegnil svoje lipalnice proti ekscelenci. Za hip sem pomislila, če naj prisilim ekscelenco, da vstane — nasproti dami si ne bi dovolil sede odgovoriti, ako bi ga bila kaj vprašala — toda to misel sem na srečo takoj zopet zavrgla. S tem bi bila samo onemu drugemu odkrila sled in iz tega bi bila potem nastala lepa reč...« »Bog v nebesih...« »Ob treh je prišel eden rojakov ekscelence — spoznala sem ga že po hoji; gospoda sta se pomenila s par besedami; ujela sem nekaj, kar je zvenelo kakor »biljard«. Potem sta gospoda odšla, pri čemer je ekscelenca aktovko nežno stiskal na prsa. Seveda sem mislila, da je sedaj z mojo stražo pri kraju — toda ne. Nekaj stopnic nad biljardom je majhna barska kavarna, kjer more dama brez pomislekov sedeti sama. Če pomakneš mizico do balustrade, leži pred teboj biljard kakor na krožniku.« »Vsi dobri duhovi so z nama,« je mrmral Berth. »Ekscelenca in njegov tovariš sta izbrala baru najbližji biljard in oni je slekel suknjo. Ekscelenca je bil ta hip videti v toliki zadregi, da sem si morala z robcem zatisniti usta, da se ne bi glasno zasmejala: strašno rad bi bil namreč igral biljard, toda ni si upal dati aktovke iz rok. Slednjič je bil prisiljen ponoviti manever, ki se ga je bil poslužil že pred obedom, le da obratno: skril se je za zaveso pri oknu, vzel pismo iz aktovke in ga spravil v žep. Tega razen mene nI mogel nihče opaziti — izvzemši morda samo enega! Potem se je ekscelenca s skrbno zapeto suknjo vrnil uazaj k biljardu in igral z večjo ali manjšo srečo do pred desetimi minutami.« >Kaj je sedaj storiti?« Napraviti nedolžen obraz, oditi po dolgem hodniku v »Royak in tam piti čaj.« »Ali pride tjekaj?« Zanesi se na to! Nisem sedela na ušesih.« III. Berth in njegova dama sta obstala za trenutek presenečena pred vrtno idilo z žubore-čimi vodometi: na kavarniški terasi je vrvelo živahno življenje. Lahni in vroči plesni akordi so valovili po prostoru, se mešali s cigaretnim dimom in se opletali med bujnim zelenjem. Prihitel je natakar. Za koliko oseb?« Si že sam preskrbim mizo,« je pokimal Berth ter šel počasi dalje proti stopnicam. Večina miz je bilo že zasedenih, ekscelence pa navidez še ni bilo. Na vseh še praznih mizah v ospredju so ležali rdeči listki. Berth je s svojo damo rinil na dobro srečo v tej smeri; kot tujec dozdevno ni vedel, kakšen pomen so imeli ti listki; zdelo se je, da hoče sesti za eno teh miz. Par je že obšel uekaj miz, ko je mlada dama dala neopazno znamenje: tu, sredi pred stebrom! Na belem prtu je ležal popolnoma enak rdeč listek, toda na njem je bilo ime Dalerus . V naslednjem trenutku je že prihitel natakar in pojasnil, da je ta miza naročena in je ni mogoče kar tako zasesti — toda tam-le, čisto blizu, čeprav, žal, sredi dvorane ... Gospod Berth se je kazal neprijetno presenečenega, vendar je šel, kamor ga je napotil natakar. Dve minuti kasneje je vstopil ekscelenca W. Preoblekel se je bil za večer in namesto aktovke je stiskal pod pazduho šop časnikov. Sedel je za mizo, ki je bila naročena za gospoda Dalerusa, naročil čaj in raztreseno odprl enega izmad listov, ki jih je bil prinesel s seboj. Istočasno se je prikazal na stopnicah na teraso neki gospod — Annie je bila sedaj svoje stvari gotova: to je bil eden izmed tekmecev. Za ekscelenco se torej vohuni in je izpostavljen napadu od dveh strani, toda Ber-thova postojanka jo ugodnejša, ker se mora oni zadovoljiti t, mnogo oddaljenejšo mizo. Minute potekajo, ne da bi se kaj zgodilo. Ekscelenca srebra čaj i" sc ravnodušno ozira preko občinstva, če ne gleda v časnik. Berth pa brezmiselno čeblja s svojo damo, samo da premika ustnice — potem pa nenadoma obmolkne z odprtimi usti. Na drugi strani dvorane je opazil grofa X., naslonjenega na balu-slrado, in zavedel se je. da se bliža odločilni trenutek. \V. jo poklical natakarja in plačal: opeto-vmio jo pnlognil uro. kakor bi čakal nn ločno določen čas. Tedaj se je grof odtrgal od balu- strade in sc počasnih korakov odpravil po terasi... Ekscelenca je porinil čajno čašico na stran, da je napravil prostor za časnik, ki ga je popolnoma razgrnil. Za njim so izginile njegove roke in deloma tudi obraz, kajti ena polovica lista se je pomaknila naprej. Kakor da bi hotel neki stolpec bolje videti, je ekscelenca z eno roko dvignil vogal lista; lako je bil nekaj sekund za občinstvo na lovi strani in pred seboj docela neviden; na desni pa ga je za dostno kril steber. Sedaj je bil grof X. oddaljen samo še dvajset korakov. Kakor da hi \V. lo čutil, je hitro zložil svoje liste, vstal in odšel. Berth in grof sta bila istočasno pri stebru. Oprostite, gospod, je dejal grof po francosko z lahnim ruskim naglasom, jaz sem bi' preje pri mizi. In položil je roko na stol. »Ne,« izjavi grobo Berth, jaz sem bil pred vami tukaj. Prosim, prepustite prostor meni.« Zdelo se je, kakor da hoče onemu sto) iztrgati. Tedaj je prihitela Annie. Morda bi bil gospod tako ljubezniv, da bi popustil, najsi bi tudi imel prav. Saj je toliko drugih miz, ki so prav tako dobre ko ta.« Grof je za trenutek okleval, ko je pa videl, da vzbuja pripetljaj splošno pozornost, se je okrenil 111 odšel. Minuto kasneje je Berth izpod belega prta neopazno nekaj potegnil. Bil je žolti ovitek s svetlomodrim pečatom ... IV. Stockholm, 3. aprila 1915. Ljubi prijatelj! Za svarilo Ti ne morem biti dovolj hvaležen. Imel si popolnoma prav, le da števila lovcev nisi prav napovedal: ni jih bilo šest, marveč samo štirje. Sam Bog naj ve, kako so izvohali podrobnosti, celo zunanjo obliko pi-sma. Dejstvo je, da se jim je posrečilo. Bil sem tedaj pripravljen, da se rešim šestih žoltih ovitkov s svetloplavimi pečati na zadnji strani. Da so mi trije ostali, ni moj? krivda. Poslušaj, kako je bilo! Prvi napad se je izvršil žc zjutraj zarana. Očividno so bili podkupili enega izmed hotelskih slug, kajti vohun št. 1 je bil v livreji in se ni v ničemer razlikoval od ostalega hotelskega osobja. šel sem navidezno v past in se za trenutek odstranil iz sobe. Ko sem se vrnil — je podtaknjeni žolti ovitek dejansko izginil1 Z enim sovražnikom sem tako opravil. Št. 2 je bil ena najpredrznejših kanalij, ki sem jih kdaj videl: pred obedom je v teko desetih sekund, ko sem si oblačil kožuh, zamenjal mojo aktovko, ki je ležala na mizi. — šl. 3 in 4 so bile skupaj tri osebe: Št. 3 neki gospod, po imenu Berth in neka dama, po imenu Annie. Št. 4: neki gospod. Dama je imela oster vid, sedela je pri obedu za menoj in se mogla prepričati, da imam ovitek še pri sebi — enako kasneje v biljardni sobi. Komedijo pri čaju je ob sodelovanju grofa in ob navzočnosti vohuna št. i, ki je uvideh da so ga posekali in je zato lov opustil — sijajne igrala. Pravo listino pa je dobil oni ob šestih zjutraj v vrata rje v i loži — ležala je v zeio za-nikarnem reklamnem ovitku, ki je nosil štam-piljko potniškega urada in ni imel nobeneg? pečata. Rad bi dal sto funtov šterlingov, ako bi mogel biti zraven, ko so gospodje odprli tri žolte ovitke in prečitali tajni načrt«. Listina je vsebovala samo dve vrstici, ki sem jih bil dal napisati s strojem: England expects every man to do hi? duty.« Tvoj vdani W. 1 2 2 3 3 4 4 5 5 6 6 7 7 8 8 9 Križaljka inozemsko drevo jugoslov. pristanišče 9 = igralno sredstvo Številko jc nadomestiti z dvozložnimi besedami, zadnji zlog vsake besede Ivori prvi zlog naslednje. ČRKOVNICA. Pipa, lek, ata, rog, as, ban, hči, roka, Olg. vol, telo, uprava, sak, kos, omen, astra, vir, umor. Začetne črke navedenih besed naj se izpre-mene tako, da dobimo nove samostalnike odnosno imena. Nove začetne črke povedo znan slovensk' rek, Za pravilno rešitev razpisujemo nagradi: 1. Gregorčič Simon: Poezije, I. zvezek; 2. Wilde O.: Pravljice, REŠITEV ARITMOGRIFA: Kmetje, Dunaj, oče, run, Nemci, Edvard, Di-mitrescu, Evfrat, lij Ana. — Kdor nc dela, naj ludi ne je. REŠITEV ČRKOVNICE. Tram, hram, sram, gram, Fram. deva, reva, ševa, Neva. Za nagrado sta izžrebana: .ložef Novak, Invalid, Bmiovci pri Ljutomeru (Gregorčič: Poezije) in Franc Sodja, Boh. Bistrica (Levstik: Poezije). li. E. Albrecht: Igra na vlaku N« vluku D Miiiichen—Hamburg. Nekoliko debelušni gospod, sredi štiridesetih let, t rdečim, dobrovoljnim obrazom in v zatilnik potisnjenim zelenim klobučkom z. gamsovo brado, vneto pregleduje časnik. Njemu nasproti sedi bled mlad človek s vet lopi« viti las, nekam otožnega, peguvega obraza in lačnih oči. ki brezbrižno strme skozi okno v enolično sovernoneinško pokrajino. Razen njiju ni nikogar drugega v oddelku. Nenadonui dobrovoljni gospod glasno in zadovoljno zazdelia. se pretegne, zrnaši časnik skupaj in se hoče udobno zlekniti. da bi zaspal. Toda preje pu še neliote seže po listnico in preste je denar: čisto lepa v so t i c«, potovanje se je izplačalo... Tedaj ]mi nenadoma začuti vroč, poželjiv pogled, a ko se ozre v svojega sopotnika, strmi le-ta zopet skozi okno. tedaj je dobrovoljni gospod makoma popolnoma buden in svež: zlo/no in brezbrižno vtakne listnico v žep svojega v kotil visečega plašč«, se u,!to prijetno stisne v blazine iu dela. kakor d« bi spal. V mladem sopotniku — utegnil je šteti petindvajset let — p« se je tedaj vnel« huda Ivorba. Kakor sršeni so mu šumele po glavi brze misli, vstajale tisočere možnosti in se zopet pogrezale v uič; samo polovico tega denarja. in stal bi na lastnih nogah, prevzel bi trgovino, poročni Lissv in čez leto in dan bi imogei morda že temu možu. ki denarja oči-rwh>o ne potrebuje nujno, vrniti vse z ob-*slmi in z obrestmi otl »»bresti... Predrzno, vabljivo se mu smeji iz žepa a«sproti v rdeči safian vezana listnica... Samo tre note k pogunva. biti gospodar svoje iif>o-de, se ne dati tlačiti otl revščine... Počasi, plašno se nogne naprej, roka se stegne — in naslednji trenutek leij listnica \«rno na njegovih prsih. Oddihne si. rdeče lise. ki so mu bik* v razburjenju vzcvele na licih, izginejo, in navidezno brezibrižno strmi zopet skozi okno. njegove misli [xi rajajo eni radosti in brazdajo po tisoč možnostih in načrtih Z zanimanjem je dobrovoljni gospod izpod vek opazoval, kar se je zgodilo. Nekaj časva se je še delal spečega, nato jc šinil kvišku, se pretegnil. pogledal n« uro in zopet posegel po časniku. »Čisto nezaslišano je,« je zdajci dejal izza lista svojemu bledemu sopotniku, »kako se danes n« železnici krade: samo v Berlinu je bilo včeraj zopet pet slučajev žepne tatvine.« In s pok Ionom nasproti bledemu možu: »Človek mora biti res vesel, če se vozi v pošteni družbi.« Onemu je lice zalila kri. Spreletala sta g« ntraz in vročina: v naslednjem trenotku mora |>ostati vse očito ... potem je vsega konec. Raztreseno je pritrdil, pri tem p« |>re-vdarjal. če naj ne bi listnice pod kakršnim koli izgovorom raje vrnil. Toda oni se je že dvignil, rekel, d« gre na prigrizek v jedilni voz in ga prosil, naj tačas pazi na njegove stvari. Pluvolasec se bori sam s seboj ... ali naj ne vtakne listnice skrivoma zopet nazaj v plašč... toda ne! Svet hoče biti varan in boljšega t odri ne zasluži! Tu je prišel dobrovoljni gospod že tudi nazaj: »Kako je človek pozabijiv! Pustil sem bil listnico v plašču, še dobro, da sem imel slučajno dovolj drobiža v žepu. da sem plačal natakarju, « moj plašč je bil pri vas v dobrem varstvu.« Pluvolasca je prešinilo kakor električni udarec: sedaj je vsega konec, kajti oni sedaj naravnost mora tatvino opaziti. Toda oni mirno obleče svoj plašč, vlak je prispel na kolodvor. Nekaj uljudnih besed v slovo in plavo-lasec je v par skokih pri i-zhodu, še trenutek in rešen bo! ... Tedaj začuti na svoji ranil roko — z« njim stoji dobrovoljni gospod in mu smehljaje tiho, dobrohotno de: Bodite previdni pri izdajanju bankovcev; ponarejeni so!« Bled. drhteč je plavolusec potegnil listnico. jo hitro stisnil v roke njenemu lastniku, nato pa izginil v gnječi. Dobrovoljni gospod je smehljaje spravil listnico, si potisnil klobuk energično na oči in šel zadovoljen domov, prepričan, d« je storil dobro delo. Bankovci so bili seveda pristni. Dežnik Nedeljski izletniški vlak se s svojim človeškim tovorom vrača v mesto. Nabasan je do zadnjega kotička. Dva stara človečka, mož in žena, sta bila tako srečna, da sta še ujela prostor na klopi. Možek nosi očala in je nekoliko neroden — oči so slabe. Ženic« ga dobrohotno krega, ker si izprv« ne ve pomagati, kum bi s šopkom poljskih im gozdnih cvetic. Slednjič se uredit« in umirita; z blaženim smehljajem sedita drug poleg drugega. Ženico prevzame sladko zadovoljstvo. »Ravno prav sva še prišla,« de in se udobno nasloni. Dan je ni bil v ničem prevaril. Toda nonadom« začne razburjeno tipati okolu sebe, se ozirati ua vse strani. »Ježeš, Francelj, kje pn je moj dežnik?« Nedolžna radost in zadovoljili ost je odletela skozi okno. Ženica tipa. vstane, preišče klop. mrežo za prtljago — nič, nič. ?»Obenj sem!« jo dejala, in v revnem, ozkem obrazu se je zarezala tolika ž«lost in razočaranje, da je človek z jezo pomislil nn neumno usodo, ki niti tako bornega veselja ni mogla pustiti neskaljenega. Sopotnice so skušale ženico tolažiti: pripovedovale so o dežnikih, ki so bili pozabljeni ali izgubljeni, pu so so še vrnili k svojemu lastniku od bogve kje. Toda ženieu ne verjame. lObeit.j sem!« Njen stari z očali ne deje ničesar. To je tih inož, ki posluša le še vase. Nekoliko dvigne pogled, strese z glavo, pok ima in de t i Ivo: Tako jo. dn!« lepa nedelja zunaj v naravi jc bila \ življenju obeh človečkov skromna, pa čist« I Claude Furrere: Dekle na potovanju (Nadaljevanje.) Ko Mi si tli upala odpreti ust. Dasi se je v teh petnajstih mesecih trdega, skupnega dela v Kambodši razvila med tajnico iu njenim predstojnikom zelo trdna zaupnost, Ko Mi vendar ni bilo mogoče, da bi gospodu Du-bourgu zaupala svoje tajno pustolovstvo na parniku in mu povedala, kakšno past ji je bila nastavila tajnostna dvojica Manning-Bar-clay. Neka nejasna sramežljivost ji tega ni dovolila. Sram jo je bilo, da izkušnjave ui dovolj hitro zavrnila. Gospod Manning pa, ki je bolj hlepel po njej, nego se ji je kdaj sanjalo, nikakor ni hotel izgubiti vsake zveze s svojo »malo Francozinjo* ter je zato navezal knp-čijske stike s tvrdko Dubourg v Pnom-Penhu in Safgonu. >Riž, bombaž, kavčuk,« je ponovil šef, ki si je sedaj natikal jezdne rokavice, "tega nikoli ne pozabite: od tega je odvisna vsa sedanja Zadnja Indija .. To se pravi, ne!... vsa moja Zadnja Indija... kajti prezrl sem celo vrsto stvari, ki so istotako važne za deželo: premog na primer... In vidite. Ko Mi, premog je eno naših največjih bogastev, ne samo danes, marveč predvsem jutri. Predstavljajte si, deklica, da sem bil tod, da v Tonkingu, v času, ko so odkrili prve premogovne plasti — bilo je to v Hatou... Kakšen doživljaj! In kako zanimiv dušeslovni študij! Človeštvo se deli, to si dobro zapomnite, v dva razreda: v optimiste in v pesimiste. Komaj so bili rudniki v Hatou odkriti. že so padli po njih optimisti in pesimisti. Ker so bili premogovni skladi zelo bogati in niso ležali globoko, so Irdili optimisti, da bo ta premog potolkel vso konkurenco. Pesimisti so pa rekli, da mora biti premog, ki se nahaja v takih množinah, samo najslabše kakovosti in da bo doživela družba klavrn polom...« »Kdo je imel nazadnje prav?« je vprašala Ko Mi. »Kdo je imel prav?-, je ponovil gospod Dubourg posmehljivo in obenem prizanesljivo, »vsi ln nihče, seveda!... Je že res, da je bil hatouški premog izpočetka zelo pomešan s kamenjem in zemljo in ga je bilo treba predelavati v brikete ... Angleški kurjači so pa tako bedasti, da z briketi nočejo kuriti, dasi je z njimi kurjenje mnogo lažje... Ko so se pa zgornje plasti polagoma izčrpale, se je kakovost premoga hitreje izboljšavala, nego so naraščali stroški. Tako da je danes premogovna trgovina v Zadnji Indiji prvovrstna ktipčijska panoga. Pri čemer mi prihaja na misel, da nisem s tem še nikoli poizkusil. In lo bomo izpremenili. Ko Mi. »Vsekakor ne danes, je odvrnila Ko Mi smehljaje in pametno. »Pri nadzorovanju riž-nih polj se boste gotovo zamudili nekaj tednov.« Oh K. je ugovarjal gospod Dubourg, -trdno upam. da bom proti koncu meseca doma.v Mlad sluga, vzoren anamitski boy v domači noši, je dvignil plapolajoče portiero (za-stor) in javil: »Konj je pripravljen, kapitan. »Na svidenje! je vedro rekla Ko Mi- »V soboto se vrnete? »V soboto,« je računil gospod Dubourg, :da, v soboto, mislim... In vi, kaj boste delali ves ta čas?... neglede na delo, seveda.« »Moj Bog,k je dejala Ko Mi, »v vas poj-dem na izprehod. Ali veste, da mi »Pisaluo orodje iz jadeja« (jade = kamen lojevec) čisto ugaja? In kako prijetno ime! Nikomur v Evropi ne bi padlo na um. da bi kako vas tako krstil •. »Dobro!« je odvrnil gospod Dubourg, "in toliko boljše za »Pisalno orodje iz jadeja«, če mu je uspelo, da vant ugaja ... in toliko boljše zame, posredno...« Hudomušno je vrgel glavo nazaj. Ko Mi je ugovarjala: »Nikari se ne norčujte iz mene! Saj je le naravno, da sem se sprijaznila z ženskami in otroci... Našla sem med njimi dražestne kon-gaije in prisrčne male nioje... Če se spomnim, da je tam, v l^a Baule. ta neumna goska Lulu govorila o črnkah in menila s tem naše Anamite!...« »Gotovo,< je pritrdil gospod Dubourg. »Iu vaši dobri odnošaji z ženskim prebivalstvom bodo nedvomno znatno izboljšali tudi moje odnošaj© z domačini... Ali nameravale prodreti prav do Njegove ekscelence, starega ,bandila v pokoju'?« »Do Ftt-a? 0 seveda!... Vsem njegovim hčeram sem dolžna posete; nad vse ljubeznive so, ena kakor druga »Da, toda od tu do jamena starega ban-dita...« »Zakaj ga pa vedno imenujete ,starega bandita'??« »Zato, ker je to bil, saperlot! In sicer mnogo let... Umaknil se je v zatišje šele potem, ko si je naprnvil veliko premoženje... radost, sedaj pa se jo prod veselim, žuref-im večernim nebom razprl črn dežnik in ga zakril. Če bi bil dežnik izgubil vsaj kak ml«.I človek! Stari ljudje pn tako težko občutijo skaljeno veselje: kajti lako inalo solnčnih praznikov jo še v njihovem kratkem življenju... To pa seveda dražesti njegovih hčera prav nične škoduje, a res je pa le, da je od tod do njega štiri do pet milj •..« »Oh! nič slabše ne sedim na konju kakor vi.c Smejala se je. In on tudi. Zares ni bila napačna ta >mala Francozinja«, ki je bila tako odločna pri delu in pri vsem, kar je bilo z dolom v zvezi... Ponovil je: »Zbogom. Ko Mi! Zbogom do sobote!...« »Pisalno orodje iz jadeja.« Ko Mi je bila sama. Toda pojin sama- je ravno tako različen, kakor ga moremo imeti o samoti. Samota Ko Mi nikakor ni bila ista kakor pokojnega Robinsona Crusoe. Dejansko njena okolica ni bila kak zapuščen otok: tu so bila rižna polja iu nasadi, in nedaleč odtod zelo obljudena vas »Pisalno orodje iz jadeja . In predvsem to ni bila utrjena kladara kupčevalca s kozjimi kožami, marveč udobna in 'hladna vila, ki si jo je Fer-nand Dubourg, čim je njegovemu delu sledilo bogastvo, pred desetimi do petnajstimi leti sam zgradil. Vlečni zidovi in velike, previsne strehe — iz belega apna in pološčenih strešnikov, na vrhu zmaji iz Fayenee. kakor je v teb krajih navada — so bivališče uspešno branili proti smrtonosnim solnčni m žarkom, ki Evropejca, če je tako nepreviden, da med šesto uro zjutraj in šesto uro zvečer sname tropsko čelado, usmrte v štirih sekundah kakor muho. In vmesne stene v notranjosti niso segale do stropa, da je imel najrahlejši prepih svobodno pot od enega konca hiše do drugega- V tej zelo veliki hiši jo bilo vse polno slug in nameščencev. Za svojo osebo, za hišo in Ivo Mi je imel gospod Dubourg osem do deset bovev — fantov — in štiri do pet kongai — žensk — vsi natančno razporejeni in razvrščeni po delu in činu. Vedeti je treba, da bi se »boy bep — kuhar — za celo kraljestvo ne bi dotaknil kakega dela izven kuhinje in da bi šli »sai — hlevski hlapci — le tedaj gasit j požar, ako bi gorel hlev. Za obrat to ni slabo; j glavno je le. da se delo enkrat za vselej na-j tančno razdeli. In Ko Mi. ki ji je poveril njen ' predstojnik neomejeno oblast v hiši, se je iz-; kazala kot prvovrstna gospodinja. Izvrstno : disciplinirano osebje je ubogalo brez ugovora. »Pisalno orodje iz jadeja« ni bilo ena iz-i med obalnih vasi, kjer se Evropejci zelo radi mude. Beli možje so bili samo tehnični uradniki gospoda Dubourga, ki so stanovali vsi daleč drug od drugega- Belih žensk ni bilo. In Ko Mi je imela za prijateljico, kateri se je smela zaupati, samo svojo malo rujavo kobilico. dalje svojega velikega alzaškega ovčarskega psa in pa naraščaj svojih siamskih mačk — do petnajst inačic, katerih najstarejše so bile že večje nego njihova mati. Toda Ko Mi, nekoč vnemama, je sedaj žela sadove svojega mnogotedenskega energičnega prizadevanju, da bi postala prava tajnica in vrla pomožna moč svojega predstojnika. Še taisti dan, ko je gospod Dubourg odšel na potovanje, je začela Ko Mi tipkati različne svoje stenograme in pregledovati ter urejati došlo pošto, kar ni bilo majhno delo. Nato je prišlo na vrsto gospodinjsko knjigovodstvo: in anamitski majordomus, načelnik slug in prvi hišni upravnik, je znova in ne ravno z veseljem ugotovil, da čita Ko Mi ana-initske številke vedno bolj gladko, da se pri seštevanju nič več ne zmoti, in to tudi tedaj ne, če so bile številke nalašč še tako nejasno napisane. V hlevu se ni zadovoljila s tem, da je ogledala svojo lastno kobilico, marveč se je enako brigala tudi za druge živali in si dala o vsem natančno poročati. Celo šofer, ki je užival sedaj, ko je gospod odpotoval, pravico do nekaljenega miru, ker tajnica v gospodarjevi odsotnosti ni nikdar uporabljala avtomobila, je dobil nenadoma poziv, naj poroča o zalogah bencina in olja. Ko je bila Ko Mi sprejela poročila od celokupnega uslužbenstva in vsem brez hrupa pa tudi brez prizanesljivosti odredila delo in jih opomnila, da mora vsak brezpogojno vršiti svojo dolžnost — si je oddihnila in dala osed-lati svojo kobilico. Žival je takoj z vidnim veseljem obrisala svoj nos ob gospodaričino ramo. Solnce še ni bilo zašlo- Ko Mi je v drnecu jahala proti vasi. Bili sta dve poti: ena je vodila ob vznožju, druga pa po sredi pobočja nevisokega griča. Tu je lepše dišalo: magnolije so v obliki meje obdajale polja. In tudi razgled v notranjost je bil lep. Ko Mi je izbrala to pot, iu ko se je živahnost kobilice polegla, je dekle jezdilo korakoma. Miljo dalje se je na nekem ovinku — cesta je prehajala vedno bolj v stezo — nenadoma pokazalo Pisalno orodje iz jadeja . Kljub svojemu pesniškemu imenu kraj ni bil drugega nego laotska vas, kakoršne so vse vasi v Kambodši. Pogled na klopčič malih koč z okroglimi slamnatimi strehami, ki so se slisknle na pobočju, pa zato ni bil nič manj smešen. Ko se je Ko Mi približala vasi, se je začulo šumenje človeških glasov, ki je sledilo tišini polj. Kmalu je začela jahačica srečavati posamezne vaščune. Vsi so mimoidoč po zdravljali. Kakor mnogi drugi Francozi, ki žive v francoski Zadnji Indiji, je bil v svojem bivališču med domačini priljubljen tudi Fer-nand Dubourg; če ta ljubezen ni temeljila na nežnosti, potem vsekakor na spoštovanju. A »inadame la Fran?aise< je uživala zuradi svoje naravne ljubkosti, svojih lepili oči in še bolj zaradi svoje prijaznosti še prednost pred gospodom Dubourgom. Sedaj je nadaljevala svojo pol, dokler 111 bila sredi goste množice. Spremljala so jo cela krdela otrok, ki so se pehali in lasali med seboj za sladkorčke, ki jim jih je metala. Tudi ženske so se zgrnile okolu nje, se smejale iu vreščale, široko odpirale svoja velika usta in kazale svoje majhne, črne, lakirane zobe. Z oljem namazani lasje so bili zviti na zatilniku. Velikanski klobuki, nekateri stožčaste oblike in koničasti, drugi ploščati kakor kolesa, ol>oji pa s trakovi pritrjeni pod brado — so lebdeli na glavah ... Kako daleč je bila Evropa ...! Ko Mi je potrebovala mnogo lednov, pre-dno je znala razlikovati boya od kongaVje: moškega od ženske ..! Nu, da! Če sta oba mlada in brez brade, nosita enako dolge, z oljem namazane in v klopčič zvite lase, potem se spoznaj, kdor more! Ženske so nosile črne hlače, popolnoma ravno urezane, moški pa obleke, istotako ravne in črne... To si je vražje podobno, verjemite mi! V Rue du Cuivre so kovali kotlarji; veliko hrupa, a malo dela! Prav v sredi vasi sta si stali nasproti obe trgovini Kitajcev A-Kon-ga iu Li-Kouia. T11 se je dalo kupiti ali prodati vse. A Kong je stal na pragu v svoji široki, niehurjasti obleki, med dvema trebušnima steklenima posodama, v katerih so bila zdravila in dišave. Tu so bili zavojčki, škatlje, steklenice itd. vseh vrst z izvirnimi etiketami znanih pariških tvrdk. A-Kong. čegur obraz se je pri pozdravnem smehljaju nabral v deset-tisoče gub in brazd, je vprašal po željah dražestne kupovnlke: »Parfum? Toaletna voda? Milo? Nekaj za roke. za lase?« >Za zobe,« je na dobro srečo odgovorila Ko Mi. V resnici ni potrebovala ničesar. Rada pa bi bila, hudomušnica, ujela trgovca na leni, da kake stvari, ki bi je želela, ne bi imel. Toda to je bilo težko. Brez vsake zadrege je našteval A-Kong vse mogoče leke, mazila in praške. Dejansko bi mogel služiti ta mož iz notranjosti Knmbodše za zgled marsikateremu pariškemu trgovcu. Na prag druge trgovine je stopil drugi Kitajec Li-Koui. Ta je kakor njegov tekmec in prijatelj, A-Kong, prodajal in kupoval vse; poleg tega pa je bil — kakor večina Kitajcev v Indo-Kini — vešč tudi krojaštvu in čevljarstvu. »Oh! Li-Koui,« je rekla Ko Mi,,ko se ji je v pozdrav poklonil na tako izbran način, da si na miljo daleč spoznal staro Kitajsko. »Li-Koui! To je pa kakor nalašč: potrebujem nizke bele čevlje in pu kimone, istotako bele čisto bele...« »Koliko čevljev? Koliko kimonov?« je vprašal Li-Koui brez obotavljanja. »Mah!j je zaklicala Ko Mi, »dvanajst py-jamasov in šest parov čevljev.« Naj se nihče ne drzne, da bi zaradi tega naročila umni tajnici gospoda Dubourga očital razsipnost! Ne da bi govorili o drugih podrobnostih. je izdala Ko Mi za dvanajst spalnih oblek, napravljenih seveda po meri, in za šest parov dražestnih »Riehelieujev« iz belega platna in rdečega usnja, gotovo štirikrat manj, nego bi bila izdala v Franciji za en sam čevelj ali za jopo najslabšega pyjaniasa. »T11 kdaj mi stvari dobavite?« je vprašalo Ko Mi resno. »Za kdaj rabite?« je vprašal istotako res-110 Kitajec. »Potrebujem v četrtek,« je brez prevdar-ka dejala Ko Mi. Bilo je na ponedeljek. Li-Koui je pogledal svojo kttpovalko od strani. »Če potrebovati v četrtek, mogoče,« je točno dejal Kitajec. »Če potrebovati za sredo, mogoče. Če potrebovati za torek, jutri, mogoče. Ti, madame, dobro veš.« »Madame« je vedela. To ni bilo nikako širokoustenje. V kupčijskih poslih kitajski jezik izraza »nemogoče« ne pozna. In spričo neomajne poslovne poštenosti kitajskega trgovca je Ko Mi pod svojim pudrom zardelu in spoznala, da so stvari, s katerimi se ne da igrati, ne da bi se človek pri tem sain ne ponižal. »Ne, ne!« se je nehote popravila, »zmotila sem se. Ne potrebujem za četrtek, potrebujem v soboto zjutraj...« Hanov sin je dvignil glavo. »Za soboto zjutraj obljubljeno,« je rekel. In vse zelo dobro, tudi obljubljeno.« (Dalje prih. nedeljo.) TELEFON 2718 SLOVENIA-TRANSPORT S» Mirku Kunčič; Ptiček z ium bijiinCkoma 44 ilustriral J. P. »Fiii!« jc tedaj nekdo presunljivo zažvižgal. Terezinka se je hipoma zbudila, vztrepe-tala, hotela planiti na noge — prepozno. Še-stero lopatastih rok se je stegnilo, kakor da so zrastle iz zraka, zgrabile Terezinko za rame in jo s sirovo silo pritisnile k tlom. Trije odurni kosmati obrazi so se sklonili nad njo *in sc škodoželjno zarežali: »Hehe, bratec, vendar si nam enkrat padel v pest! Zdaj se nam ne izmuzneš zlepa. Kot stekle pse si nas hote! postreljati, kajne? Zdaj bomo rajši mi tebi puščali prevročo krv-co, hehe .. . Kar pripravi sc na smrti« 45. Terezinka-lovec je prebledela. Vsa kri ji je zastala po žilah. 2e so jo rokovnjači dvignili, že ji je ški-lavec hladnokrvno vtaknil glavo v zanko, že jc Terezinkino telo brezmočno zabingljalo po zraku--— Sele v tej strašni smrtni stiski se je Terezinka domislila čarodejevega izreka. Komaj, komaj jc še mogla in utegnila v sebi izreči: »Hinder, honder, coprnija, rokus pokus, holadrija, bums! — naj bom korobačl« 48. Rokovnjači! je šlo Terezinki-lovcu bliskovito skozi možgane. V svoji strašni zmedenosti je pozabila celo na skrivnostni izrek čarodeja Rokuspokusa. Jezik ji je kakor ohromel; niti besedice ni mogla spraviti iz ust. Brez odpora si je pustila vzeti bodalo in pu-Sko in zvezati roke. Najstarejši rokovnjač, z navzkriž gledajočimi lokavimi očmi, jo je nemilo sunil s pestjo v hrbet in zarentačil: »Marš naprej, grajski pes! Udaj se v usodo in ne skušaj nam pobegniti, če nc dobiš takoj tri kroglje v bučo!« 46. Pod rogovilasiim borovcem so se rokovnjači ustavili. Oni s škilastimi očmi se je sirovo zarežal in predlagal: »Dajmo, obesimo lopova na to drevo! V svarilo vsem, ki šc ne vedo, kako se znajo rokovnjači maščevati nad svojimi zasledovalci!« »Pa ga dajmo, no!« sta bila koj pripravljena ostala dva. / Rokovnjači jo zazijali: ko da bi ga bil veter odnesel, jim je obešeni izginil izpred oči. Iz zanke se je izmotal grčav bukov ko-robač, zažvižgal in zaplesal po zraku kakor da je živ in se nato z bliskovito naglico vrgel nad lopove. Začel je mlatiti po njihovih hrbtih, da se je vse kadilo. (Nadaljevanje priii. nedeljo.) Zviti vrabček I'nt ko zajtrlcuje. Frrr — vrablek prileti, "dober dan in dober tek« vljudno ji ieli. »Ko-ko-ko bi potepuh tak ne bil, bi U kaj dala,« pufka mu nevšečno de. Vrabček pa: »O hvala, hvalo! Pravkar sem se sam gostil: tolstih črvov pest nekje sem pohrustal.. Putka z vnemo: »Kje pa je to bilo, kje?« »V onile drvarnici!< vrabček spelje jo na led. Putka dirja, dirja tja ... Tolsti črvi — rajska jed! Plitka išče, išče, išče ... črvov ni — le kup polen. Hej, medlem pa vrabček zviti zoblje, zoblje zajtrk njen — — — Vinko Bitenc: Materine solze Ob večernem mraku se je vračala mati vdova vsa izmučena z dnine proti domu. V naročju je stiskala k sebi dete, zu roko pa je vodila tnalo triletno deklico, ki je le nerada stopicala poleg matere; venomer ji je šlo na jok. Tudi dete v naročju je pričelo jokati. Na zahodu je žarelo nebo v krvavordeči zarji; dolgo sence so se spuščale nad poljano. Mati je obstala in se utrujena naslonila ob drevo. Morala si je odpočili, ni mogla več -rnprej, dasi je vedela, »ia jo pričakuje domu še trojo lačnih otrok. O bog, daj mi moči in zdravja, da preživim svoje uboge otroke.« Solze so ji zdrsele po ličili, zalesketale so se Kakor biseri in kapale na zemljo. Tako vroče so bile to solze, kakor da bi teklo iz oči umirajočega, ki hrepeni po zdravju in življenju. Nekaj dni na to ie mati resno zbolela in čez mesec dni so jo pokopali. Dobri ljudje so vzeli otroke za svoje. Najmlajšega je vzel bogat sosed, ki ni imel svojih otrok. Ta najmlajši je bil dečok in mu je bilo ime Tonček. Ko je bilo Tončku komaj šest let, je moral goniti živino na pašo. Kajti stric — tako je klical Tonček soseda dobrotnika — ga je bil določil za pastirja. Tonček je bil zelo rad na pašniku. Poslušal je ptičke, ki so veselo prepevali med drevjem, lovil je metulje in se pogovarjal s cvetlicami. Nekoč je mlado živinče zašio predaleč v gozd in Tonček je šel, da ga zavrne nazaj. Na drugi strani gozda je zagledal skozi vejevje prekrasno poljano, vso obžarjeno od solncu. Še nikoli ni bil hodil tod okoli, zato mu je bil kraj popolnoma neznan. Ob robu poljane se je vila ozka pot. Med travo so se zibale v lahnem vetriču najrazličnejše cvetlice. Tončku se. je smejalo srce od radosti. Zavil je na jiot in počasi stopal naprej. Semintja je utrgal kako cvetko, ki mu je posebno ugajala. Nekaj si jih je bil zataknil za klobuk. Ko je tako nekaj časa hodil po poti, je nenadoma zagledal pod vitko brezo, ki je stala bolj osamljena ob poti, tri cvetlice, kakršnih še ni videl v svojem življenju. Ena je bila bela kakor sneg, druga je bila rdeča kakor kri in tretja modra kakor nebo. — Ves zavzet je stat mali Tonček pred drevesom in občudoval prekrasne cvetlice. 2e se je bil sklonil, da bi jib utrgal, toda žal inu je postalo lepih cvetlic in je umaknil roko. Tedaj je bela cvetlica izpregovorila s tihim glasom: -Jaz in moji dve sestrici smo solze tvoje matere. Ko je tvoja pokojna mamica nekoč počivala pod tem drevesom, nas je potočila iz oči na zemljo. Vzklile smo takoj naslednjega dne, toda rasle smo dolgih pet let, da smo postale take, kakršne nas vidiš zdaj. Mnogo, mnogo ljudi je že šlo v tem času lod mimo, ampak še nikomur se nismo pokazale, ker ljudje se malo brigajo za nas. Sele tebi, ki si nam soroden, smo se razkrile.« Tonček je ves začuden poslušal cvetko iu tudi v njegovih očeh so se lesketale solze. »Oh, kako dobra in lepa je morala biti moja mamica, ko je še njena solza tako čista in bela.« — Spustil se je na zemljo, se sklonil bliže in poljubil belo cvetlico. Ta je nadaljevala: >Zeio dobra je bila tvoja mamica, toda tudi pomilovanja vredna sirota. Jaz sem solza njene ljubezni do tebe, do tvojih sestric iu bratcev. Le utrgaj me in ine shrani za spomin na mamico. Prinesla ti bom srečo.« Nato je izpregovorila rdeča cvetka: Jaz sem solza trpljenja tvoje uboge mamice. Mnogo britkih ur žalosti in bede je morala prestati na svetu, mnogo je tudi pretrpela zate, za tvoje sestrice in bratce. Utrgaj me, nikar se ne boj. Hrani me v spomin na tvojo mamico ...« Rdeča cvetlica ni mogla več nadaljevati, kajti Tonček si je bil zakril z ročicami obraz iu glasno ihtel. »Nič ne plakaj, Tonček,« ga je tolažila bela cvetka. »Poslušaj, kaj ti pove naša modra sestrica.« Tonček je dvignil glavo in s solznimi očmi zazrl v tretjo cvetlico. Ta je pričela z radostnim glasom: »Jaz sem solza veselja tvoje pokojne mamice. Četudi je mnogo trpela na svetu, se ni pritoževala in vas je goreče ljubila. Tudi mene utrgaj v spomin na mamico in mnogo, mnogo veselih, srečnih ur boš preživel na tem svetu.« Živahno se je zazibala modra cvetlica semintja. Tonček se je veselo nasmehnil, izr legnil je roko, da bi utrgal cvetlice, pa so zopet ni upal. Bela cvetlica ga je bodrila: »Kar utrgaj nas, nič se ne boj. Me ti prinašamo srečo.« Tedaj je Tonček nežno utrgal vse tri cvetlice, solze svoje dobre mamice, in si jih je utaknil v trak. Stopil je pokoncu in se ja-mišljeno odpravil dalje. Mahoma je vsa poljana zažarela v pre-čudni luči. Od vseh strani se je začulo slovesno zvonenje. Sredi poljane pa je zagledal začudeni Tonček nenadoma zlat prestol in na njem je sedel ves v zlatu mlad kralj; ob njegovi strani pa je sedela mlada, lepa kraljična. Obema se je lesketal obraz kakor solnce. V dolgi vrsti so stali na obeh straneh prestola dvorjaniki. Kralj je dal znamenje z roko in tedaj so pristopili k Tončku mladi paži s kraljevskimi oblačili. Preden se je Tonček zavedel, so ga preoblekli in ga odvedli pred prestol. Mladi kralj je izpregovoril: »Tonček, lebe postavljam za namestnika v tej svoji deželi, zato ker si tako dober otrok in ljubiš svojo mamico, čeprav jo še poznal nisi. Tri cvetlice, ki jih imaš, solze tvoje mamice, pa brani in jih skrbno čuvaj, kajti če jih kdaj izgubiš, ne boš več deležen moje milosti.< Na kraljev migljaj je zaigrala godba, Ik>-gato obložene mize so zrastle iz lal in začela se je gostija, da jo še ni bilo take v tistem kraju. Tonček se ni več vrnil k si rim, nego je ostal kraljevski namestnik v tisti lepi solnčni deželi vse žive dni. Skrbno iu ljubeče je branil tri cvetlice, materine solze, ki so mu prinesle tako veliko srečo, Otroci - pozor! Pravljica Najdenček Jokec, ki je pred meseci izhajala na tem mestu, Vam je gotovo še živo v spominu. Pisemca, ki jih je v tistih dneh prejemal Kotičkov striček oc Vas, so bila polna priznanja in pohvale. To pravljico je zdaj izdala Jugoslovanska knjigarna v posebni knjigi, du ustreže željam neštetih, ki so se obračali na Kotičkovega sinčka in mu prigovarjali, naj poskrbi, da Najdenček Jokec ne zaide v pozabo. Knjižico krasi nad 160 slik v barvaste«, tisku, ki živo predstavljajo našega junaka Jokca in njegova neločljiva prijatelja kozo-Meko in muca-Keca. Pravljica je tiskana m finem belem papirju in ima krasno večbarvno naslovno sliko. Cena knjižici z mehkimi platnicami — '26 Din, knjižica vezana v celo platno pa stane 36 Din. Ker je oprema knjige res nad vse imenitna in lepa, je navedena cena prav za prav neverjetno nizka. Ne pozabite torej, otroci, prositi še danes očka in mamico, da Vam kupi to prelepo in čudovito otroško istorijo! Knjižica bo v okras vsaki knjižnici in boste imeli veliko veselje z njo. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Ivan Albreht: Rimska cesta šteje zvezde Margareta in po rimski cesti hodi, v sinjo haljo je odeta, angel jo za roko vodi. Včasih se ozre po svetu, znanki se v pozdrav nasmeje, bralcu, namici, očetu trga sadje z zlate veje. Trga sadje, v košek meče in veselo si prepeva: Oj, za vse bo dosti srečeU Z lic ji živa radost seva. »Margareta/« kliče mati, ona urno plane k nji, sad ta hip skopni ji zlati — ko iz sanj se prebudi. vimmfjj, IKSut 57. Dragi striček! Jaz sem v šoli najbolj majhna. Sedim v prvi klopi, pa so rekli, da bom šla v zadnjo ker zelo rada nazaj gledani. Doma se najbol; rada igram; je bolj prijetno, kakor pa pisat in čitati. V čitanki iinamo zelo lepe slike. Prav lepo Te pozdravlja Ivica Cilenšek, učenka L razr. v Lichteuth. zavodu v Ljubljani. Odgovor: Draga Ivica! Ce bi ne bila tako majhna in drobna že-j niča, bi Te jaz, Kotičkov striček, pošteno okre-gal in povlekel za ušesa. No, le počakaj, bom pa to storil, ko boš vsaj za pet centimetrov še zrastla od tal! Koliko pa Te je prav za prav zdaj? Menda se od vse Tvoje ogromne osebice ne vidi izza šolske klopi drugega kot — dvoje porednih oči in en navihan nosek? Če bi Te začel kregati in ubijati, bi še to trojo izginilo pod klopjo — in kakor murnčka bi le navsezadnje morali iskati po vseli kotičkih in luknjicah v šolski sobi... Zato — kakor sem že dejal — Ti zaenkrat prizanesem. Ni pa s tem rečeno, da zaradi tega še kar naprej lahko gledaš nazaj in jeziš gospodično učiteljico! Hu, kar poskusi mi še enkrat pogledatti, rompom-pom! Te bom zatožil Požgančevemu očetu. Oni ! se ne bodo prav nič. ozirali na to, ali si majhne 1 ali velika. Kratkomalo zubljali Te bodo iu ne l rečem dvakrat, da Ti znajo še glavo odtrgati. Torej — poboljšaj se! Kotičkov striček. 58. Ljubi striček! Najbrž je romalo moje prvo pisemce v koš, pa nič ne de, bom pa še enkrat pisala. Saj zdaj ! znam že lepše pisati, le poglej, striček. Zdaj sem že dve pisemci pisala, enega mamici in enega očku. Oba sta bila zelo vesela. V nedeljo ! smo v šoli praznovale materinski dan. Jaz sem ! pela pred igro lepo pesemeo. Igrale smo tudi ' kolo: »Sestrice dajmo, zaraiajmo . Bilo je pri-| jetno. Škoda, du Tebe ni bilo, striček, da bi še i Ti videl. Sprejmi mnogo pozdravčkov od Božiče P e I a n o v e , učenke l.b razreda v Lichtenthurnovem zavodu. t Odgovor: Draga Božiča! Tvoje prvo pismo ni romalo v koš, nego mimo počiva v mojem predalu in čaka, da ga prikličem v beli dan. Pisali znaš res že na moč lepo in zato kar zaslužiš, da Ti javno zrečem svoje priznanje in pohvalo. Ce bo šlo tako naprej, boš v lepo-pisju tako napredovala, da boš še mene, Kotičkovega strička prekosila, ki tako strašne lepo znam pisati, da si upam celo Požganče vega očeta v koš dati... In Ti še to povem, dn mi je jako jako žal. ker nisem prišel gledal in poslušat, kako ste proslavljale materinski dan, iu Te prav lepi-i pozdravljam in sem in ostanem ves Tvoj Kotičkov striček. Ameriški Monte Carlo Sreča44 za mejo Odkar je v Združenih državah Severne Amerike uveljavljena prohibicija, je obmejni promet med Kalifornijo in Mehiko nepričakovano oživel. Američani, ki ga radi luckajo, se za vsiljeno abstinenco pogosto in prav radi odškodujejo z izletom v mehiška obmejna mesta, kjer je piva. vina in žganja dovolj in kjer smejo javno in neovirano piti svoj whisky ter niso aretirani in kaznovani ludi tedaj, ce ga potegnejo nekoliko čez mero. Evropejec, kateremu uživanje alkohola ni prepovedano, si komaj more predstavljati, kako privlačna je mokra Mehika za suhe Američane. V severozapadni Mehiki, nedaleč od ameriške meje ležita dve mali, prej skoro neznani mesti. Tia Juana in Agua Caliente, ki jima je alkoholna prepoved v Združenih državah prinesla obilno blagostanje. Dotok obiskovalcev se je v zadnjih letih tako pomnožil, da so se ameriške oblasti nedavno čutile primorane od šestih zvečer do šestih zjutraj mejo zapreti. Ta odredba pa nikakor ni zaustavila obmej-uega prometa. Slejkoprej sta obe mesti vedno polni ameriških gostov. Danes seveda ni več samo alkohol, kateremu se imata obe mesti zahvaliti za svojo slavo v okrožju več sto kilometrov. Tisoče in tisoče obiskovalcev privabijo igralnice obeh mest. Roulette, igre na karte in različne druge srečo- ali izgubonosne igre se igrajo, pri čemer gre pogosto za ogromne vsote. Naravnost čudno je, s kakšnim navdušenjem se sicer mrzli iu preračunljivi Američani udajajo igri. čeprav je boginja sreča tujcem navadno nenaklonjena. Še nikoli se ni čulo, da bi se kak Američan bogat vrnil iz Tia Juana ali Agua Caliente ... Tia Juana, ki leži bližje meje kakor Agua Caliente, je večje zbirališče in pravi Monte Carlo za »manj premožne . Ob približno pol kilometra dolgi glavni cesti so sami bari, gostilne in drugi zabavni lokali, ki so več ali manj vabljivi. Žganje, pivo in vino teče tu v potokih in igra se povsod. Ob koncu tedna doseže promet v Tia Juani svoj višek. Brezkončna se ti zdi vrsta avtomobilov, ki prihajajo od ameriške meje, zakaj večina gostov se pripelje v lasbiih avtomobilih. Mnogi prihajajo od več sto kilometrov daleč. Celo v letalih prilete gosti! Ob sobotah in nedeljah so lokali v Tia Juani prenapolnjeni in pijanih je brez števila. Posebna privlačnost mesta je Inozemski klub . neke vrsle kazino drugega razreda, čigar lastniki niso na najboljšem glasu. Kljub temu pa ima »Inozemski klub vedno svoje goste in brez vsakega okusa opremljeni lokali so vedno prenapolnjeni. Ameriški gostje se rekrutirajo iz vseh slojev prebivalstva, kar se vidi in spozna že po njihovih avtomobilih, obleki in lišpu. V Tia Juani se zabava *mali mož . ki se je pripeljal s svojo družino, po svoje. Prijetno se sprehajajo po mesbiib ulicah, pijejo tupatam kozarec piva ali žganja in žrtvujejo končno v kaki beznici ali v »Inozemskem klubu par dolarjev za igro. Ko se zvečeri, odhaja na tisoče avtomobilov po isti cesti, po kateri so prišli, nazaj na ameriško ozemlje, da v kalifornijskem obmejnem mestu San Diego prebijejo noč. Iz različnih vzrokov Američani ne prenočujejo radi v Tia Juani, ki je po dnevi solnčno in prijazno mesto, ponoči se pa izpre-meni v pravo vražje gnjezdo. Posebno konec tedna pride do divjih izgredov in pretepov, ki se neredko končajo z ubojem ali umorom. Tudi nima mesto dovolj hotelov in prenočišč. Kdor tedaj noče cele noči prekrokati in se izpostaviti nevarnosti, da pride ob svoje premo ženje ali celo življenje, se pelje zvečer čez mejo v San Diego. kjer je seveda le težko do biti prosto sobo ali prenočišče. Zgodaj zjutraj v nedeljo se nepregledna kolona avtomobilov zopet pomika iz San Diega proti mehiški meji. Dan nrežive zopet v Tia Juani in se vračajo pred šesto uro zvečer, da pravočasno pridejo do meje. Na prenapolnjenih avtomobilih so navadno samo šoferji trezni... Bolj daleč od meje ležeče mesto Agua Caliente je zbirališče elegantnega sveta, bogatinov. V novozgrajenem, modernem in sijajno opremljenem kazinu zasleduje bogati posestnik iz Kalifornije, Nevade ali Arizone vrtenje roulette, tu zaigra filmska diva i/. Hollv-\vooda svoje, ne preveč težko zaslužene sto-dolarske bankovce. Igralnica v Agua Caliente leži sredi cvetočega vrta in nudi krasen pogled. Nad nizkimi, v španskem slogu sezidanimi poslopji se dvigajo vitke palme in bele stene čudovito odsevajo v žarki svetlobi vročega mehiškega solnca. Skozi široka vrata kazinskega poslopja prideš v veliko, z udobnimi sedeži opremljeno dvorano. Na desni je restavracija in kabaret, ki bi ga lahko primerjali s »Cafe de Pariš« v Monte Carlu. V levem traktu so igralni saloni. Kazino ima tudi krasen vrt. Poleg kazina je še več sijajno opremljenih hotelov, ki so vsi vedno prenapolnjeni in kjer se neprestano vrti rouletta, padajo kocke in mešajo karte. Samo malo pa jih je, ki bi v Agua Caliente res kaj priigrali, te sreče so navadno deležni le domačini, Mehikanci, ki zelo pošteno« igrajo. Vendar pa se le redko upa kak igralec nastopiti, kajti lastniki igralnic v Agua Caliente imajo močne roke ... Nemško-ruska pogajanju se vrše te dni v Moskvi. Nemško delegacijo vodi bivši minister Raumcr (na levi), rusko pa član sovjetskega zunanjega urada Stomoniakov (na desni). Eksplozija v tovarni V tovarni dušika v Ougree pri Liegeu v Belgiji je te dni zjutraj nastala težka eksplozija, ki je povzročila, da so se daleč naokrog razbila vsa okna. Eksploziji je sledilo v teku tri četrt ure še okrog sto nadaljnjih detonacij. Prebivalce je eksplozija presenetila v posteljah in so zato bežali na cesto v lahkih spodnjih oblekah. Eno tovarniško poslopje so eksplozije in ogenj, ki je radi njih nastal, popolnoma uničile. Po dosedanjih poročilih je en delavec ubit, več oseb pa težko ranjenih. Newyork revoltira proti moški modi. Ne pravijo zastonj, da so Američani praktični ljudje.. Tako bo Amerika morda prva dežela, ki bo uvedla higijensko poletno obleko tudi za moške. Pri sedanji hudi vročini hodijo po cestah številni gospodje vsake starosti v lahkih, kratkih hlačah. Strašen čin slaboumnega starčka Umoril svojo vnukinjo. V Dunajskem Novem mestu se je te dni pripetil strašen dogodek. Anton Tirbauer, starček 7;5 let, je varoval svojii štirimesečno vnukinjo. Popoldne okoli 4 pa je nenadoma zagrabil železno kladivo in začel z njim razbijati po otrokovi glav i. Zadal ji je več težkih udarcev, tako da je imelo dete razbito lobanjo. Nekaj ur nato je v silnih bolečinah izdihnilo. Tirbauerja so aretirali in je pri zaslišanju napravil vtis duševno nenormalnega človeka. Izjavlja, da je svojo vnukinjo umoril radi tega, ker je bila bolna in ker ga je s svojim kričanjem vznemirjala. Tirbauer jp že pred nekaj tedni poskusil samomor s tem, da si je odsekal levo roko. Izročili so i/a sodišču. Nov svetovni rekord t trajnostnem poletu. Madiar katero je sam sestavil. Tc dni jc dosegel nov sve coski rekord ie znašal 700 km, ski letalec Arpad Lampich v svojem letalu »Roma«, tovni rekord v trajnostnem poletu Dosedanji fran-Lampich je pa prevozil 1033 km Maksimiljanov posinovljenec Mehiški cesar Maksimilijan, brat avstrijskega cesarja Franca Jožefa I., je v želji, da bi postal v novi deželi znan in priljubljen, marsikaj storil in začel, kar bi bil inače opu-stil. Tako je med drugim adoptiral kot bodočega prestolonaslednika nekega potomca zadnjega mehiškega cesarja Avguština. Bil je to sin nekega biskajskega plemiča in bogate kreolinje. Ime mu je bilo don Salvador de Iturbide, a kot vnuk cesarja Avguština je nosil naslov cesarskega princa. Po tragični smrti cesarja Maksimilijana se je zavzel za njegovega posinovljenca cesar Franc Jožef in mu nakazal apanažo. Princ Salvador je bil pa strašen razsipnik in mu nobena vsota ni zadostovala. Slednjič je prosil cesarja Franca Jožefa, naj mu da odpravnino. Cesar je njegovi prošnji rade volje ugodil, vsekakor proti slovesni obljubi, da nikdar več ne pride s kako prošnjo za denar. Princ Salvador je prejel en milijon goldinarjev odpravnine, kar je bilo za tiste čase ogromna vsota. Toda princ je bil že v par mesecih zopet suh . Urez vseh sredstev in tudi brez vsake liudo na kak nov vir dohodkov je bil princ prepuščen obupni usodi. Tedaj mu je nenadoma zasvetila rešilna zvezda. V Benetkah, kjer je živel princ Salvador, se je preko zime — bilo je v 60. letih — naselila silno bogata ogrska magnatska družina baron Mikoš de Tarodhaza. Najstarejša baronova hči se je zaljubila v princa Salvado.rja in se z njim poročila. Princ je bil nenavadno lep mož in tudi njegov nastop je bil izredno odličen in prikupen, toda odločalo je pa pri baro-nesi gotovo to, da je bil cesarskega rodu iu imel dostop v najvišjo družbo. Novoporočeni par se je trajno naselil v Benetkah. Zakon je ostal brez otrok. Razpolaganje s premoženjem si je pridržala izključno princezinja sama, ki jc naštela princu vsak dan sproti drobiž za kavarno. Princu to seveda ni bilo po volji in vsako jutro se je med zakoncema razvil isti prizor. Princ je dobil od svoje žene sicer vse, da je mogel stanu primerno živeti, a drugače ga jc trdo držala. Ko sta zjutraj zakonca sedla k zajtrku, jc našel princ vsak dan na svojem kavnem podstavku en avstrijski papirni goldinar ali dve italijanski liri, ki jih je smel porabiti po svoji volji. To ga je vedno znova silno razkačilo in je princezinji brezobzirno povedal svoje mnenje. Toda ona se za njegovo jezo ni veliko zmenila. To je princa še bolj razljutilo; vstal je, udaril s pestjo po mizi in dejal: »Eh bien je part!« (Odpotujem!), nakar mu je princezinja mirno odgovorila: »Eh bien partezl« (Pa odpotujte!) Princ je nato odvihral, a se do obeda vselej točno vrnil. Princ Salvador je umrl 1. 1890., nakar se je njegova vdova poročila z grofom Jerning-hamom in se iz Benetk preselila v Avstrijo. Društvo narodov proti muham Švicarski listi pišejo, da so poljedelske organizacije pozvale Društvo narodov, naj se pobriga za mednarodno propagando proti muham, ubadom in komarjem, ki so veliko zle za četveronožno živino. Na čelu tega pokret? stoji Holandska, ki je na polju poljedelske hi-gijene najbolj napredna država. V Danski in Belgiji je uničevanje žuželk urejeno z zakonom in naloga Društva narodov bi bila, da s primerno propagando tudi v drugih deželah priporoči uzakonitev borbe proti muham. Največji sovražnik živine je obad, ki povzroči mnogo nevarnih kožnih l>olezni, tako dn se 75% volovskih kož ne more uporabiti tako. kakor bi se lahko. Liliputanska svatba V mestni hiši v Hautmontu se je te dni vršila nenavadna svatba. 231etni Jean Deceah, visok 1.18 m in težak 85 kg, se je poročil z 281etno Simono Flament, visoko 1.16 m in težko samo 25 kg. Novi zakoenski par nastopa v cirkusu. Med poročnim obredom je bil v meshii hiši tak naval, da je morala policija paziti, da občinstvo srečnih zakoncev ni zmečkalo. Žrtev poklica Večkrat smo že pisali o zločinstvih in to-lovajstvih, ki se dogajajo v nižinah velikomestnega življenja. Velika, zanemarjena predmestja s svojimi stanovanjskimi kasarnami in raznimi podrtijami nudijo zločinskemu svetu ugodna zavetišča in skrivališča. Zlasti po velemestih Združenih držav Severne Amerike se je banditstvo zelo razpaslo. Prednjači pa vsekakor Chicago. Zasledovanje in trebljenje drznih roparskih tolp je zelo opasno in margikak varnostni stražnik plača svojo vnemo z življenjem. Tudi časnikarji večkrat pomagajo odkrivati temna zlodejstva. V tem pogledu je bil zelo znan urednik lista »Chicago Tribune« Jakob Lingle. Pogumno se je upal v najraz-vpitejše brloge in marsikaj dognal. Zato ga je propala sodrga sovražila. Pred dnevi se mu je na enem najbolj prometnih krajev približal neznanec in ga bliskovito ustrelil od zadaj v tilnik: bil je na mestu mrtev. Radi splošne zmedenosti se je morilcu posrečilo izginiti v gneči. Mrzličnemu delu policije je uspelo ugotoviti, kdo je bil napadalec, vendar se ji še ni posrečilo ga prijeti. Chicago Tribune« in nekateri drugi listi so razpisali 2 milijona dinarjev za tistega, ki izsledi nevarnega zločinca. General Dav.cs, ameriški veleposlanik v Londonu, je izjavil, da je pripravljen zapustiti svoje dosedanje mesto in prevzeli nevarno in težko nalogo: očistiti Chicago zločinccv, ZA KRATEK Gustl ma beseda Začet je usaka reč ta narbl težku, pusebn pa zdela u te uručin. Hčer prauja, de se reče «Pobr dan«, bese-da pa že beseda prneso, de gre pol naprej du srečnga al pa nasrečnga konca Jest sm zadnč vidu na plač, kuku gre prouzaprou ta reč naprej, če reče ____________edn »dobr dan«, Astn. Pršla je ena geapa na plao h en jajčarc, pa jo prou prjazen rekla: >Dobr dan, nmt. Pu čim pa daste jajca?« — »Pu dinari sa, gespa, pa sa prou lepi.«; _ »Ti frdamana baba, a ČS, do to dam pulcaje čes?« No in tku je dala beseda besedo in nazadne jo prletu tist gespe jajc u glava. Kultu je šla ta reč pol čist du konca, pa na vem, ke se je prec nabral tulk Idi tam naukul, de sm biu veseu, de sin se iz celem rebrcm iz drejna priiiiu. Pr tem pugajajn zavle elektriflkafacije med mestna občina in pa banska uprava je blu tud pr en gllh tku, sam de s jajca ilisa metal u glava. Ta nar preh, ke sta pršlu kumesjona ud občine iu pa banske uprave skp, sta se tud prjazn pu-draulu: &Dobr dan,« No, pol je dala beseda besedo, nauadne sa sa pa skregal med saba in jo šla usa elektrtfikafacija iz lima. Lde scer prauja, do beseda ni ltojn. Pa tu Hi res. Beseda narobe puslaulena je učas več kot elefont, ne pa kojn. Še zapreja te lohka, čo kašna ko u en dan bleknoš. Sa ukul te lohka prneseja zavle one same besede, če blekneš taka, de ni za nekam er. Usaka beseda, ke ni prou rečena in naprau frdruš al Se kej hujSga, se pa na da kr tku pupraut ket strgan škarpl, al pa nazaj uzel in puglihat. O ne. Cakte, vain um jest puvedu, kuku sc je men gudil, pa sam zavle eno besede. JeM sm enkat pr en prložnast. ke sina glih tku guvurl, reku mojmu la nar bul* prjatle »osu«. Kene, če beseda ni kojn, osu je še inn kojn. Pa me je le šou ta mrcina tožet na krvava rihta, kokr se prati. A t na dubim cnga lepga dne Torladenga, de morm na krvava rihta. Jest s nism iz lega dost sturu. Mislu sm s: če prjatu ueče bt osu, um pa Anekdote o Strossmayerju Ni bil prvi osel Neki vaški župnik se je pripeljal na navadnem kmečkem vozu v Djakovo. Ob tej priliki so jo hotel pokloniti svojemu škofu Strossinayerju. Zalo je naročil vozniku, naj ustavi pred škofijsko palačo. »Ne bom se dolgo mudil,c je dejal župnik in odšel v palačo. ^ Kmet se jo medtem hotel nekoliko okrepčali. Pustil je voz ln konja pred jialačo in šel v bližnjo gonlilno na četrt. Ni trajalo dolgo, ko je prod palačo nastal velik hrup, tekanje in končno se je slišal zamolkel udarec, škof in župnik sta hitela iz sobe, du vidita, kaj se je zgodilo. Kmet se je pravkar vračal s svojima splašejiima konjema. • Kaj se jc zgodilo, dragi prijatelj,« vpraša škof prestrašenega kmeta. >Oh nesreča, presvetli gospod,c: odgovori kmet ves polrt. -.Šel sem na Vaš vrt, da bi si ga nekoliko ogledal. Nenadoma se pa pri vratih Vaše |ialače pojavi osel. Konja sta se ga uslrašila in sta začela dirjatj.. •-Gotovo nisi odpel konja, preden si šel od voza. tNisem, presvetli gospod. Kako sem pa tudi mogel mislili, da bo skozi vrata Vaše palače prišel osel,, škof se nasmehne preprostemu krnel u in mu mirno reče: »E moj ljubi, veliko in veliko oslov je že šlo skozi ta vrata iz moje palače.« Petjo in pouk V neki mali vaški šoli v djakovski škofiji je bil učitelj, ki je zelo lepo pel in tudi sicer zelo ljubil glasbo, medtem ko jc ostale .šolske predmete zanemarjal. Takle je bil uspeh v šoli: otroci so zelo dobro peli, znali pa niso ničesar. Nekega dne je prišel v to šolo škof Slross-mayer. Izpraševat je otroke, ki so pa silno 6labo odgovarjali ali pa sploh nič. Končno je učitelj ukazal otrokom, naj pred škofom zapojo par pesmi. Otroci so res lepo peli. Dobremu škofu se Jc razvedrilo lice, pri odhodu pa jim jo dejal: -Ljubi otroci, lepo ste peli, krasno ste peli, ali pozneje bosle — jokali. • beseda nazaj uzeu, pa u spet uae dobr. Pa ni tku. Ke prideva pred rihtarja, me praša, kuku je prouzaprou ta reč ln če sm res reku temu gespude osu. Jest sm se nasmehnu ln reku, de sm se za-kalupiru, ampak de beseda nazaj uzamem. »No, pol je pa dobr,« je reku rihtar. »Kar ruke s pu-dejta, pa nekar tlela sitnast ua predajtta,« Moj prjatu pa ni biu s tem oufridp. Kar naprej in naprej je trdu soja, de se tu na da puglihat ln če jest desetkat beseda nazaj uzamem, on u pa le 06U ustou, je reku in jnigervu, de se me štrat«. »Kulk prič pa je slišal, de vam je Gusll reku osu?« jo prašu rthtar najevoln. »Nubena priča ni slišala, ke sma bi« sama in ni blu nubenga zraun. Sej je mende vnder zadost uržaha za šlrafnga, če jest vem, de sm osu,c se je udrezu prjatu. Na te besede je pa rihtar kar svotlu pugledu, narodu tist rokuspokus, kokr ga rlhtari delaja, kedr puveja, kulk je ta al pa un zaslužu, in m puvedu, de bih frej zatu, ke je tužill sam doprnesu dukaz resnice. In ferlilt. Vito tku gre la reč, Člpuk more zmeri auf-pasat, do se na zareče al kok na zaleti. Jest sm mou še sreča, do je biu rihtar tku preudarn č-louk, moj prjatu pa res osu. Le sreča me je iz te šlamastike vn putegnila, drgač b sedou, de b biu kar črn in I'a še buhve kulk štrafnge b mogu plačat. Pr takh rečeh mam jest že ud mladeh nog sreča. Lc škoda, de u lutri nekol nč na zadenem. Čo b tud pr špil mou taka sreča ket ja mam drgač, b biu lohka dons na kojn. Zadenem že učas, amjiak sani pr pik. Za tist pa nč vn na splacaja, kokr sm zvedu. Sam enkat se m jc prniert, de sni prou pusten zadeu. No sam pr pik, ampak je biu prou foltrofar u ena telegrafnštangu, ke sni se iz beciklam pelu iz Šentvida preke Ibtan. Dubiu sevede nisni nč, sam ena bunka na glau sm udnesu, pa neki čez stu dinarju sm mogu plačat, de sa m becikl spet pu-štimal. Pa nism biu jest nč uržah. Pelu sm pu la Prau plat, zguniu sni tud na use prelege, pa ta mroina šlorasta se m ni tla umeknt lickamr. No, tista bula so m je-že zdauni sptahnila, telegrafnštanga tud še stuji tam, ket je tekat stala, sam moj becikl je že fuč. Druzga becikla s pu tud nočin preh kupt, de uja tista telegrafnštanga kam drgam i>reslaul. čc se pa že bujoja koštng za pre-staulajne, nej jia saj use telegrafnštange iz kašnni štrozakm uvijoja, de na u tulk nasreč. Za kua pa dauke plačujema. f. »Ko sem bila jaz tako majhna kakor si ti, nisem nikd»r Isgala.« »Kdaj si pa potem začala, tata?« »Moj Bog, Pavel, ti si ja vzel s seboj rezervno kolo namesto venca.« Uvideven predrznež Okrog enajstih se je prijavil v ameriškem vojnem ministrstvu neki gospod. Tajnik ga ni holel sprejeli. Gospod pa je kar vdrl v sobo, noseč v roki malo Skalijo. Skatljo jc položil na mizo in rekel začudenemu tajniku: »To je moja zadnja opohalmi iznajdba, gospod tajnik!« Tajnik, ves rdeč od razburjenja, zakliče; t-Re-kli so Vatn, da nimam časa za razgovor. Mogoče Vas bom sprejel okrog dvanajstih...« • Dobro, reče gospod, gre tu za posebne vrsto peklenski stroj, ki bo čez pol ure eksplodiral. Puščam Vam ga tu. Vrnil se bom čez eno uro ...« Preklical je Pred sodiščem se jo vršila razprava zaradi razžaljen!« časti. Sodnik bi rad, da bi so stranke pobotale. »Obtoženec, vi ste zasebnemu ložilelju rekli, da jo vol. Ali priznate to?« »Ne, gosjiod sodnik, rekel sem 11111, da je mali vol.« »Vol ostane vol, to je vseeno, gospod obtoženec! Ste-li pripravljeni preklicati lo žalitev?. »Prav radi Izjavljam, da tožitelj ni 111 a 1 i vol...« »Gospod doktor, ponoči strašno slabo spim.« »Pijle torej, kakor hitro se zbudite, recimo lakote vsake pol ure, kozarček rdečega vina.« »Mislite, da to pomaga?« »Tega ne vem, ampak čas bo potem prijetnejše potekal.'. Milanček: --Ata. ali smem vzeli še on kos potice?« Oče: »Zn lo moraš vprašali mamo.« MilaBček: »O ata, ata, zakaj ravno ti nimaš nobenih pravio v svoji hiši?«. Mili. Zoščenko: Gatoša Galoše v tramvaju zares ni težko izgubiti. Posebno pa ne tedaj, ko od obeh strani pritiskajo nate in ti od zadaj kak nerodne/, stopi nu peto. Samo malo — in galo*e ni več. Izgubiti galošo je prav zn prav malenkost. Meni so sezuli galošo v <1 veli hipih. Lahko rečem, da uiti kiilmiti nisem utegnil. Ko sem vstopil v tramvaj, sta bili, kolikor se spominjam, oho galoši na svojem mestu. .Še z roko sem jih potipal, ko sem lezel notri. Ko sem izstopil, gledani: ena galoša je tu, drugo pa ni. Čevelj jc tu in stopalo je tu in spodnje hlače. Guloše pu ni in je ni. Za tramvajem seveda nisem mogel toči. Sezul sem šo drugo galošo, jo zavil v časopis in tako šel dalje. »Po službi,« sem si mislil, »jo grem iskat. Prav gotovo so ni izgubila in jo bom že kje našel.« Po službi sem jo res šel iskat. Prvo, kar sem v toj smeri ukrenil, je bilo, da sem se posvetoval z nekim znanim sprevodnikom. ia mi jo zagotovil, du jo bom našel. Zalivali Boga,« jo dejal, »da si jo izgubil v tramvaju. Če hi bilo to v kakem drugem javnem prostoru, potom ti 110 bi mogel jamčiti, tod« v tramvaju, tam si lahko brez skrbi. Pri nas imamo posebno sobo za izgubljene predmete. Pridi in vzemi. Nič nikar ne skrbi!« .No,« sem dejal, »hvala! Kur kamen si mi odvalil od srca. Galoša jo namreč skoraj popolnoma nova. žele tretjo sezono jo nosim.« Drugi dan som se nu|K>tiI v tisto sobo. »Bratci,« sem dejal, »ali 110 bi mogel dobiti nazaj galošo? V tramvaju so mi jo bili sozii Ii.« Luliko,« so rekli. »Kakšna pa jo?« laka,« sem odgovoril, »kakršne so pač vse guloše. Mera — št. 1_'.< »Takih,« so dejali, »jc mogoče pri nas dvanajst tisoč. Povej kaka znamenja.« »Znamenja so navadno taka: peta obru-šena, podloge pa ni. Podloga so namreč kinulu obrabi.« -iudi takjh imamo mogoče več ko tisoč. Ali nima kakih posebnih znakov?« »Posebni znaki so,« sem dejal. Sprednji konec jo, rekel bi. pojiolnoma odtrgan, komaj so še drži. Pete tudi skoraj ni več. Obrabila so je. Ob straneh |>a so je šc precej dobro držala.« »Počakaj tu,« so dejali, »bomo takoj pogledali.« Takoj so jo prinesli. Jaz som bil seveda jako vesel. Kar milo si mi je storilo. Glej,« sem si mislil, naš aparat res dobro deluje. 111 kako idealni ljudje. Koliko skrbi so vzeli nase zaradi ene same guloše.« Do konca življenja vam bom hvaležen, prijatelji,« sem dejal, »Dajte jo hitro sem, da jo takoj obujeni!« »Ne, spoštovani sodrug,« so rekli. »Nc moremo dati. Mi niti ne vemo, čc ste jo res vi izgubili.« »Seveda sem jo jaz.« »Jo že mogoče, toda dati je ne moremo. 1'rinesi potrdilo, da si res izgubil galošo. Naj hišna uprava potrdi to dejstvo in potem ti jo bomo dali brez nadaljnjega zavlačevanja.« »Bratci,« sem dejal, »Doma vendar o tem ničesar ue vedo. Mogoče lili sploh ne bodo hoteli dati takega papirja.« »Seveda bodo dali, saj je to njihova dolžnost.« šo enkrat sem pogledal galošo in odšel. Drugi dan sem šel k predsedniku. »Daj mi papir,« sem dejal, »siccr bom ob galošo.« »Pa si jo zares izgubil?« je vprašal. »Ali je nisi mogoče skril?« »Bog mi je priča, da sem jo res izgubil.« »Napiši poročilo!« jo dejal. Napisal sem jx>ročilo in dobil drugi dan pismeno potrdilo. S tem potrdilom scin šel po galošo, ki so mi jo ros brez nadaljuega izročili, Ko sem jo obuval, se mi je spet storilo milo in mislil sem si: »Glej, kako naš upravni aparat deluje. V kateri drugi zuostali deželi bi porabili toliko časa samo zaradi moje guloše? Brcnili bi jo iz tramvaja in konec besedi. Tu pa nisem rabil niti enega tedna, pa sem jo imel nazaj. To je aparat!« Le to me jezi. du sem v tem teduu, ko sem iskal drugo galošo, izgubil prvo. Vos čas sem jo nosil pod pazduho v zavitku in se ne ino-rem spomniti, kje noj bi jo bil pustil. Toliko veni, da je v tramvaju nisem. In to je najbolj žalostno, ker je nisem v tramvaju. Kje naj jo zdaj iščem?« Zato pu imam drugo galošo. Postavil sem jo na omaro. Kadar mi tako-le v časi postane dolg čas, pogledam galošo in kar nekako lahko in prijetno mi je pri srcu. »Glej,« si mislim, »kakšen aparat!« Če mož »sedi«. »In kaj želite gospa, da vpečem v potico?« »Oh, hvala, dve pili in vitrih.« Ravnatelj vremenske opazovalnice jc narekoval strojepiski: »Vremenska napoved za nedeljo: Jasno, pozneje oblačno, dež. »De? Oh škoda! In mi smo jutri nameravali iti na izlet.« Kavnaielj: »No, potem pa dež zopet prečrtajte.« Ali pa veste tudi, gospodična, da je Vaš ženin sedel osem dni v ječi?« »Ta lumpl Meni je pa dejal, da štiri ledne Kje se je le potepal oslali čas?« V gostilni so pri kozarcu vina modrovali stari gospodje o smrti. Preudarno je dvignil najstarejši gospod svojo srebrnobelo glavo in dejal: ,Da, da, gospodje, lo je pač lako; umreti moramo vsi. Kar se mene tiče, se nič ne bojim smrti. Vsak dan molim: Ljubi Bog, pripravljen sem vsak čas, kadar hočeš; ampak — ne mudi so pa prav nič.; icek is Prlekije vsen? M to štejejo To, kaj sil ovo-krat Frtaučjnkovenii Gusteki ubeča, 1110 rajši gnes vtsen, ki to štejejo, poveda. Najpret, kaj je zavolo I istega odpira ja kopališa. Vsaki »l je to nači pred-stavla, kak pa jc nazadjo vlln spalo. Najnč na magistrati so praf no vedli, kak de to vun vidlo. Da je ltidi ieko bilo, ki ko skoro po otoka pod vodo pr-lisnoli, to v Marprogi že vsaki ve. Samo neke se je meni čuda zdelo, kak ki je nigi neblo tistih dveri. Tistih slo no štirdeset naprošenih dedov je prišlo, te pa so ne meli kaj gdeli. Samo poti, gda je tista Mkiinka bila («an Bog ve, kaj je to), le so pre pač vsi v štih prišli. Pn še neke so je tisti den na ploki gučalo. Eden mi je prava, ki do pre najpret tisti gospodi od magistrata pa od vseh tih drugih oblasti v vodo zeskakali. Pa jo nič neblo; so najbrž® meli pr za-kliski čveč dela. Pa Jas bi le rad vida, kak bi se tisti lampeki po vodi stikali. Najbrže bi jin sploh neblo not voditi plavati, da mašo voda lake nese. Tisi i, keri mastno žilpe jete, tisti že lo vete. V moji žllpi «0 rotkogda kaj mastnega kople, če pavoke, miihe, mišice pa bablne lase k ton siihin živalin prštejen, vači še bi se časi lehko reklo, ki man preči gospodov od magistrata na košti. Pa še neko so je menlo zgoditi tisti den na otoki — marproškl niist so menli prebirati. Jas sn en cajt debelo gleda, pa sn si misla, kak morejo priti lak nobl gosjiodi do toga, ki bi niist prebirali, pa kak, ki bi se lo ravno na otoki godilo, se šo ton sploh nlkakega misla nega. Te poti pa mi |e eden . razloža, ki je to ne tisli mist, ki si ga jas mislin, | pač pa, ki se pre pr len perdijo za najtojakšo diklino. Nekšne »numrce. so menli lakin deklinan gor obesili (tisto so ne povedali —■ gi), kere bi pr ten v štih prišle, le pa bi inoga vsakši povedati, kera nunirca. sc jemi najbole dopadne. Te jni je včasi žo gralalo, ki sn ne svoje babo soboj žeja; sn ba lo radoveden e bi dobila »numrco« ali ne. Jas si mislin, če 133 kil vaga, te že ono iibš visoko numrco liidi zasliiži. To poti pa je, hvala Bogi, tota volitev bila preložena, lak, ki de zaj moja baba še tUdi lehko cuj prišla. Jas mo te že moga za jo svoj glas dali, če glih nebi numro mela, vači bi večer doma gramofon brez igle igrala. Pa jas deno nc ven, kak so zaj Udje prišli na lote »numrce« — vsepovsodi same »numrce«.-. V cajtngah sn bro, ki do pr tistih kujnskih dirkah lildi »numrce«. Pa licenc i raje bikov de letos na »numrce«. Moja baba je t udi začela vse račiinti na tole frdainenske »numrce«. Dosti liidi je že čista zmešanlh zavolo lotili inimreo Zaj pa lehko grozna zmešnjava grala. Jas so grozno bojln, ki bi se gi nebi v totih numrcah« zmeša. Kak jo viditl, se de se lo vso en den godilo. Človek bi znorejo od samih skrbi. Jas se rajSi že napre zašihran, pa prosin vse dirkalne kuje, naj mi nič nikar ne zamerijo, če bi se gi zniola, pa bi jin keremi »numrco« od mis do, glih tak tildi biko, najbole pa marproške te jakše no najbole te grubc dlkllne, nnj nedo hudje, če bi s« jas gi resen zmota, pa bi keroj od bikov »numrco posla. Že napre prosin, nikar ne zamerte, ne kuji, ne biki pa tudi dikline ne, če bi se mi kaj takega ponesroclo, se nemo s fraj vole kaj takega nareda. Če de vse vkllp srečno vttn spelo, lo šo 1110 sc Se kaj zglasa. Zn gnes pa vsen, kori pridejo pr numrcah« v štih najtalepše pozdrave Nacek s Piickije, stačttnar z Sajfnco v Marprogi. Iz slovenskih letovišč in kopališč Dolenjske Toplice, radio-emanacijske terme Prijetno izuenadi človeka, posebno še tujca, ki se pripelje na trg v Dolenjskih Toplicah, čistoča. Ves Irg je snažen in čist ler obkrožen s samimi lepimi stavbami. Na ilesni vidiš cerkev, pred seboj sanatorij, nn levi trgovine iu /.a seboj hotel Zdraviliški dom in gostilno, ki ie zelo lepo preurejena. gostilna pri Gašperju . Dol Toplice so ljudem zares priljubljene. Za letošnjo sezono io priglašenih nad 400 ljudi. Lansko leto p:i je bilo 5(9 priglašencev. Tudi med svetovno vomo je bilo nekaj obiskov, toda največ je bilo vojakov kaili bilo jih ie nad 15.000 ranjenih in drugače bolnih, ki pa so večinoma vsi ozdraveli. Takoj po vojni je bilo manj obiskovalcev, kvečjemu do 5100. a sedaj na od leta do leta narašča število. Letos je bila v Toplicah častna dvorna dama gospa Tavčarjev:: 20 dni. V rt čina gostov ie iz. uradniških krogov, a tudi železničurska bolniška blagajna pošilja tu sem svoje člane ua zdravljenje. Med vsemi obiskovalci pa je vedno tudi precej tujcev, kajti lega kopališča je res privlačna in zelo lepa. Kopališče je pol ure oddaljeno od žel. postaje Straža-Toplice in le/i v lepi gostogozdnati in z oconom prepojeni dolini in je zelo udobno in moderno urejeno ter ima dosti lepih sprehajališč in je tudi izhodišče krasnih izletov kakor: Razgled pri cerkvici sv. Antona v Nemški vasi, Podturn z grajskimi razvalinami in podzemsko jamo. kjer se nahajajo ludi kapniki, gostilna Barbič ob Krki proti Soteski, kjer se nahaja v bližini grad Soteska in uu Gorenje Polje po lepi gozdnati poti. Bližja izpre-hajališča pa stil stari in novi park. Dolenjske Toplice so že zelo stare, kar pričajo izkopanine na robu starega parka (iz IV. stol. po Kr.). ki dokazujejo, da je bilo konnlišče rabljeno že v predzgodovinskih časih v zdravilne ua-mene. Tudi Valvaznr omenja to kopališče in pravi, da je bilo radi svoje zdravilne moči od daleč obiskovano . Po svetovni vojni je bilo kopališče popolnoma preurejeno. Zlasti krasno je preurejen Kopališki dom (sanatorij). Veliki bazen knežja kopel) je bil prenovljen ob popolni oijeleti starigkemu spomeniku stavbene umetnosti iz XVII. stoletja. Krasna je družabna soba v sanatoriju. ki se najbolj odlikuje po svojem starinskem pohištvu. Ena menda najbolj akustičnih dvoran cele države pa ie jedilnica v Zdraviliškem dcuiu. Dolenjske Toplice slave že od nekdaj posebno radi kakovosti kopeli. Terma ima 30 do 38" C. naravne toplote in kapaciteto za več Kot 30.000 hI dnevno. Razen razMčnih mineralnih sestivin vsebuje množino ogljikove kisline in izredno veliko množino naravne radioeiuanvciie. Temelj kopališča jc star že u-' 1000 lel. Na lem mestu nad izvirki samimi so bile v srednjem veku sedanje kopališke naprave. Iver so pa verovali ljudje takrat v duha. ki ima bale moč ozdravljenja in sedež na izvirniku, so bile vse kopališke naprave brez vodovodnih cevi in črpalk. Izvirki so bili obzidani z dvojnim zidom, med katerim je bila natlačena ilovica. V obzidanem prostoru se je pa gladina terme mogla poljubno zviševali. Ugotovitev radioemanacije pa je potrdilu že umestnost srednjeveške zidave kopaliških bazenov. Po modernih nazorih je zdravilni učinek term odvisen razen od kemičnih sestavin tudi 0:1 teoleg nje je šola, levo od šole ribnik, na desno v jarku bister potoček. Bregovi na desno so nasajeni z vinsko trto, pod njimi pa rodovitna polju, katere na|>aja Dravinja. Nekake tri ovinke po skalovju v hladni senci nizkih bukev in nič več — in že sem imel pred sabo velik pašnik poln gorskih cvetic. Divna pokrajina. V ozadju stoji cerkvica sv. Miklavža z majhnim lesenim zvonikom. Krita je z deščicami iu sekanim kamenjem, spada pod Kostrivnico. Kakih 30 korakov od tod je gospodarsko poslopje kmetijske šole v Št. Jurju, v katerem si je polj-čanska podružnica SPD napravila dva čedna lokala za gostilno. Oštir debelušček je prav zgovoren planine. Gostilna nudi turistu vse. Kakih pol ure lioda pa smo v sedlu na vrhu. Tukaj je majhna bajta za orodje, tukajle pa koča, samo gotova še nj. pa bo prav gvišno do nedelje. Petnajst ljudi dela na njej, tukaj je pa pot k stolpu, ni daleč, samo pet minut do njega. Pa je žc stolp popolnoma gotov, sem vprašal. Seveda, v nedeljo bo žegnanje. Malo sem odkimal in šla sva s spremljevalko, ki mi je bila za vodnico, naprej. Pot je bila sedaj položna. Ko se lako pogovarjava, kar naenkrat švignejo v dolino tri srne Mrzel pot me je prešinil, tako sem se ustrašil. Nič hudega, pravi dekle, kmalu bova zunaj iz tega vejevja. In res. ne dolgo in ie sem stal pred stolpom. Ves razočaran sem gledal navzgor in v mislih hvalil delavce tc stavbe. Kakšno ogrodje, kakšen les, in kako je lepo izdelan. Na močnem podstavku iz betona sedijo štirje težki meeesni, eden z drugim strokovnjaško vezani, med njimi pa vodijo lepo vzgrajene vstopnice 20 m v isoko. Vse je lepo ograjeno in dostopno za vspkega otroka. Stolp ima pet etaž in je ob strani z. močno žiro pritrjen, in lo radi hudega vetra. Stopal sem polagoma navzgor na zadnji pod. Diven razgled. S prostim očesom r#m videl Maribor. Ptuj, Varaždin. Celje in štel cerkvice, z daljnogledom preko 150. Kakih pol ure sem opazoval krasoto, nato sem pa sedel za mizo, izvlekel iz nahrbtnika nekaj domačega in seveda ponudil ludi Marički. Prav vesela ;e bila in nič štimana; jedla sva in se pogovarjala. Zvedel sem za ime predsednika podružnice, katerega sem si beležil, in mnogo drugih agilnih delavcev, katerim sem seveda pripisoval vso čast in hvalo. Ker je nalo prispela večja truma turistov, sva jo počasi mahala nazaj k Miklavžu, kjer stm jo i>ovahil na liter bočkega vina. Oslir »e mm je pridružil in lako nam je minul čas, da sem skoraj pozabil na vlak. Bil sem vesel in sveto sem obljubil oštirju in Marički. da pridem 22. junija na žegnanje. Poslovil sem se in ni mi bilo žal, da sem obiskal Miklavža iu si ogledal lep razgleden slolp, ki je mor!m kot lesen najlepši naše domovine. St. R. Jezersko - dolinica idile Med siv imi očaki naših gorskih velikanov tiči prekrasna, idilična dolinica Jezersko. Stara cerkvica sv. Ožbolta io blagoslavlja s prijaznega holmca. mir, veličasten mir plove nad tem divnim koščkom zemlje. Pred davnim, davnini časom je pokrival ves svet beli sneženi prt. Sneg se je počasi spreminjal v ledenike in ti so se stalno pomikali v doline. Ko je nastopila gorkejša doba. tudi po 100 m na leto. Z divje razočarane Kočne je drčal tak ledenik tudi v dolinico pod njo. Seboj .h valil kamenja in skale, ki leže še danes tam. kjer jih je odložil. V poznejši gorkejši dobi se jc led stajal. v dolini je nastalo jezero. Odtod ime Jezersko. Ob obali tega jezera so se naselili ljudje, po narečju sodeč najbrže iz Tržiča ter si postavili prijazne domove po pobočjih obmejnih gora. Toda jezero ni ostalo. Voda je sjiodjedla mehko apnenčevo skalo in pričela |>ohigoma odtekati. Valvazor še omenja to jezero, za njim pa nihče več. Živi samo še v ustnem izročilu, kajti stare zgodovinske listine Jezerskega so zgorele s starim žup-niščem pri Skubru. Ko je jezero izplahnelo, so si posestniki postavljali nove domove, kakih 30 do 100 m nižje. Ti domovi dosegajo sedaj častitljivo starost približnih 400 let. Tako n. pr. Ankov dom iz 1. 1555. še stoji, mogočen in jx>polnoma nej>oškodovan od zobu časa. ponosno sredi košatega zelenja, bogatih njiv in travnikov. Tudi drugi stari domovi, n. pr. Makekov, Vernikov. Roblekov i. dr. so bolj jiodobni graščinam nego kmečkim domovom. Pn saj se še danes imenujejo Jezerčani republikanci, in kaj čudno se ti sliši skoro 12 let po prevratu, kako ti hodijo kupovat svoje stvari na Kranjsko ali pa na Koroško. Pa nič zato! Jezerčan je prava gorenjska korenina dobrega srca In poln humorja. Ako ti dopušča žep in čas, si lahko razvedriš duha in okrepčaš živce v njegovi prijetni družbi, iu ne bo ti žal. Avtobus te odloži v prijazni »Kazinu, kjer ti jx> 2% urni vožnji zopet privežejo dušo in |)ostrežejo z izvrstno kuhinjo. Nato si malo ogledaš prekrasne planine ali napraviš kako večjo ali manjšo turo, kakršen turist si pač; na vsak način se vračaš ves poživljen in prerojen v veselo družbo, ki ti osladi večer z izvirnimi storijami. Pa le ne verjemi preveč tej družbici gorskih lovcev, kajti zgodilo se ni samo enkrat, da so človeka prav pošteno potegnili. Bridka resnica jmi je ta, da sedaj res v gozdovih pod Kočno in Grintovcem straši velikanska medvedja mrcina, ki je že raztrgala preko 20 ovac. Jezerski lovci jo pa Ie še niso dobili na piko. To vam je smeha in šale, kadar jo pri cvičku v ka-zinski hiši preganjajo, namreč medvedjo mrcino. In še radi nečesa je imenitna Jezerska dolina. Prav ki prav ne bi smel o tem ziniti niti besedice, kajti grozi ji drugače jiopolno opustošenje. Kako to'.' No, vam pn povem, samo ne izdajte me, če se zgodi tako, kot sem vam prerokoval! Pripravlja se namreč kur na tihem ekspedicija, ki pojde v Kočno po ; t«»! Zijate, kajne? Jezerčani trdijo, da je tu dh-n imantično gora polna zlata, kajti kje bi se drusr. I ,zeli zlati zobje ovac in koz, ki pijejo iz studencev.izvirajočim izpod Kočne? In kaj porečete k temu. da so pred kratkim ulovili gamsa, ki je imel pojiolnonui pozlačena ko-pitka? Kajne, zdaj vara je smeh prešel? Pa še nekaj. ker smo ravno pri gamsu. V slučaju, da ne veste, kje mu raste tisti sloviti ganisborU, le vprašajte mladega šefa Kazine, vam bo prav rad povedal, da mu visi kot špiobort, pod bradico! (Za resničnost njegovih izjav ne jamčim!) Pridite in prepričajte se, kako prijetne urice se lahko prežive v prelepi jezerski dolinici. A. Hotzel. Iz gorenjskih letovišč Hled. junija. Letos se je zgodnja sezona nekoliko zakasnila; vreme je storilo svoje in tako imamo zdaj na Bledu trenolno okrog 050—700 tujcev letoviščarjev. Največ je seveda Nemcev i/ Rajha, slede jim po narodnosti Jugoslovani, Čehi ter Avstrijci. Lani ob tem času je bilo število precej višje. No, nič ni zamujenega, zakaj prve lastovke še ne nosijo pomladi — pravi pregovor. Začelo se je polagoma tisto letoviško življenje in vrvenje, ki je m Bled značilno. Po jezeru je vse več ljudi s čolni, domačini z ladjami že čakajo okrog jezera na ljudi in na zaslužek. V Park hotelu in v Toplicah, ki imata za zdaj večinoma vse goste v oskrbi, pridno igrata jaz/.-orkestra. ob obalah se ljudje solnčijo. ludi prvi kopalci se že poskušajo v jezeru. Do zdaj je v letošnjem letu obiskalo Bled okrog 2100 tujcev, ki so ostali tu vsaj eno noč. Glavni del letoviščarjev pride po končanih šolali, ob začetku šolskih počitnic jk> 15 juniju. Večji hoteli imajo jvrijavljene že močnejše skujmie iz tu in inozemstva. Z vso resnostjo se po Bledu širi vest. da |>ride s t. julijem nu Bled celo angleški kralj Jurij s spremstvom. Kot znano, so o stvari poročali že mnogi tuji, pa tudi nuši domači listi. Govore, da se bo angleški kralj udeležil tudi veslaških tekem, ki se bodo letos un Bledu vršile; znano je namreč, da je kralj Jurij velik prijatelj in tudi gojitelj raznih športov. Bled se sicer ves prenavlja. Vsepovsod kaj popravljajo, še zidajo in urejujejo. Cesta od Suvo-bora skozi ves Bled je večinoma že urejena, zdaj nadaljujejo z deli zunaj Bleda v smeri proti Les-ram. Istočasno so te dni pričeli s pripravljalnimi deli za asfaltiranje ceste pri leškem kolodvoru. Sodijo, da bo do konca meseca vsa cesta od Lesc do Bleda |x)j>olnonia preurejena, odnosno asfaltirana. Pri tej priliki bo cesta po nekaterih krajih precej razširjena, pa nekateri večji ovinki se bodo zravnali. Pod blejskim gradom gradi hotelir Kenda novo ceslo. Nu tem mestu je prej cesta visela nizdol k jezeru ter se sjiet dvigala, zdaj bo pojiolnoina zravnana ter jirecej širša. Pod cesto, spodaj ob jezeru pa bo g. Kenda razširil dosedanje kopališčne naprave ter menda uredil tudi neke vrste zabava-li.šče. Nov del hotela, ki je bil ob starem Park-ho-telu zraslel čez zimo, bo v nekoliko dneh dodelan in izročen prometu. F. S. PRATI FRANCK: vedno odli&ta kakovost Iz Storžčeve dežele Kranj, junija. Storžič. ta najinarkantncjši gorski velikan v Karavankah, ki ga je prav lepo videti s krauj-skegu trgu, ko sc koplje v zlatorunienih žarkih zahajajočega solncu. bo dobil planinski dom. Nc bo lo sicer kak hotel z vsem komfortom, marveč primerno in udobno zavetišče in prenočišče. Lansko jesen jc kranjska podružnica SPI) napravila sklep, graditi na Storžiču kočo iu kmalu jiotem, ko jc bil sklep znan javnosti, se je začela rivaliteta mnenj o tem, kje naj koča stoji. Definitivna odločitev je sedaj |>adlo v prid mnenja večine, ki se navdušuje zu kočo na Bašeljskeni sedlu 1000 m. V manjšini je osta-lu želja onih. ki jim jc bolj pri srcu Javornik 1400 m. Sprožena pa je bila tudi misel, naj se koča v Storžiču ne gradi, da ostane vse tako prirodno in nedotaknjeno kot je sedaj. Ker je zadeva gradnje sedaj žc odločena, ne bomo govorili o tem, kaj bi bilo boljše. Lahko se pa Badloemaaaeljiko termalno kopalllfo DOLENJKE TOPLICE (Toplice pri Novem mestu) »o edino in trajno sigurno zdravilno sredstvo pri rhenmatiiMnu, neuralffijah, ženskih boleznih itd. — KopaliUn« naprave so vseskozi neposredno ns izvirkih. — Sezona od 1. maja do M. septembra. — ZeleiniSka postaja Strala-Topllce, dolenjska železnica. — Zahtevajte prospekte. — Cene znižane, posebno v pred- in po sezoni. poudari dejstvo, du Storžič spričo neposredne bližine Kranja res ni bil tako zelo obiskan, mogoče ravno radi pomanjkanja primernega zavetišča. Večji obisk, zlasti tujcev, bo gotovo povzročil višjo bilanco v tujskem prometu, ker so dosedaj ruvno ti kruji, ležeči pod vznožjem Karavank, precej jiozabljeni, toda jx> naravnih krasotah zaslužijo, da sc jih obišče. Turist, ki spe na Storžičev vrh, ima pestro izbiro dosto-|x>v. Vsa pota so natančno markirana. Za tuiri-ste s kranjske strani sta predvsem pripravni dve poti. Ena vodi čez Bašeljsko sedlo, je malo bolj strma, toda krajša. Druga, zložnejša, pa nekoliko daljša, gre čez Javornik. Javnosti, oziroma poučenim faktorjem bi nudili v pretres in odločitev vprašanje glede višine vrhu. štampilj-ku nu vrhu kaže številko 2145 m. dočim avtorji člankov o Storžiču iz nedavne dobe dosledno vsi navajajo višino 2152 m. Radovedni smo, čigavo mnenje je pravo. Tudi pozimi Storžič ne samevu in so tereni v jiodnožju zelo pripravni zu smuko. Apeliramo na meščane in okoličane, naj podpro to akcijo gradnje koče. da se bomo čimprej zbrali vsi prijatelji in obiskovalci Stor-žičevega kraljestvu pri slovesni otvoritvi. Kranjska gora Miljnike. pravihiejše kilometernike, ki so jih svoj čas izruvali, so jvostavili na označeno mesto z, novimi označbami. Kranjska gora je oddaljena od Belgrada 704 km. Le škoda je za prejšnji milj-nik. ki jc bil večji mimo drugih in je stal med vasema Log iu Gozd. Bil je 50 km oddaljen od vozlišča nad Kranjem, kjer sc cepi cesta na Tržič in črez Ljubelj. Na spodnji strani proti Ljubljani je imel vklesane kilometre do prestolico Slovenije — 85, na zgornji strani pa preko Podkorenskega sedla do Celovca — 65 km. Tak kamen je takorekoS zgodovinski in bi moral ostati. Zdaj bi bilo treba, da «e še zaporedne številke na železniških čuvajnicah premene; kajti dosedanje še vedno štejejo od prejšnje deželne meje pri Trbižu, tako n. pr. ima prva čuvajnica v Jugoslaviji št. 11. Še pred to čuvajnico delajo nov kolodvor v Ratečah-Planici. Električno centralo pojiravljajo, predvsem razširijo nad centralo rake in narede nekak reser-voar. Ko bosta šc stara turbina in generator nadomeščena z novima, bomo imeli boljšo in stalnejšo luč. Vsa čast Gospodarskemu odboru v Kranjski gori, ki je tako delaven in skrben! Gasilska slavnost 1. junija se je v redu in nad vse slovesno izvršila, posebno v cerkvi, kjer je bilo nabito jkiIiio občinstva in j>red Gasilskim domom, ki je ves |>renovljen. Govorov jc bilo več, .i vsi so izzveneli v eno željo: Bog nas varuj ognja! Domači pevci so zapeli več pesmi, godba Krekovega Prosv. društva z Jesenic je pa ves j>opoldan neumorno svirala na vrtu hotela »Razor«. Vrpte letoviščarjev se iz dneva v dan množe, prihaja pač visoka sezona. Koliko je že življenja po cestah! Zjutraj in zvečer vse polno bicikljev: delavci se vozijo na delo in domov: po dnevu pa jKilno motociklov in avtov, tako da se dvigujejo oblaki prahu. Zato so začeli nekateri redno škro-jiiti |ired hišami, kar pu samo začasno j>omaga. Na vsak način bi bilo treba tozadevno nekaj ukreniti. Okrcpčevališče jiri kopališču je bilo na bin-koštno nedeljo ofvorjeno, kmalu bo tudi kopališče samo. Mi želimo veliko obiska, a zlasti, da bi se vse v dostojnih mejah vršili,. Alpavto. podjetje ua Bledu, ki je dobilo kon-cesijv za proge: Bled-Kranjska gora-Bohinj-Lesce-Brezje, že pridno obratuje. Šmarješke toplice z okolico šmarjeta. '. junija. Zadnji teden je bilo gibanje v naših toplicah zelo živahno. Za binkoštne praznike so nas pozdravili Zagrebčani, ki so v večjih skupinah prišli. No-vomeščanov je bilo izvanredno veliko na hinkoštni ponedeljek. To naše termalno radioemanacijsko kopališče ima 5 velikih bazenov direktno nad izvirki, ki posebno zdravilno učinkujejo proti reumi, vsakovrstni neurozi in ženskim boleznim. Okrog naših toplic se razprostirajo bujni smrekovi in bukovi gozdovi, ki nudijo obiskovalcem lepe izprehode. Malokomu so znaue gomile, katerih se nad stotine nahaja v okolici. Največ skujiaj jih je pod Vinvrhom nad Slrlacem proti Belicerkvi. Tu je cel podolgast grič, ki mu v Gomilah pravimo. Lepa hrastina je jx>krivala te stare grobove, dokler jih niso leta 1878 začeli pregledovati. Proti Tojilicam je še prav veliko ueprekopa-nili gomil, ki čakajo premožnih raziskovalcev. Največja je bila za Klevevžem na Griču. Ta jc bila 5 m visoka iu 22 m široka. Gomile so bile družinski grobovi. Kolikor večja je katera, toliko več imenitnih reči je v njej. V majhnih se le kaj malega, bolj slabega dobi. Niso pa vsi enako svojih pokojnih pokopmvali. Po nekaterih gomilah so ludi cela trupla po drugih vrči s pepelom sežganih mrllčev. Te so pokrili s ploščami. Potem so prsti nanesli okrog, ter napravili gomile. Okoli pepelnikov in zunanjih vloženih plošč leži lepotičje in orodje, katero so mrtvim v znamenje svoje ljubezni pridejali. Lepotičje v teh gomilah nam kaže, kako veliko lepega so znali iz brona izvrstno in umetno kovati in kako lepe lončene posode so že imeli. Starinoslovci trdijo, da dosedaj še nikjer niso zapazili toliko takih starinskih spominkov kakor ravno na Kranjskem. Na Kranjskem pa zopet nikjer toliko, kakor ravno v Šmarjeti. In zopet izmed vseh takih v gomilah najdenih starin pravijo, so šmarješke najstarejše. To tudi kaže, da tukaj ni živel pastirski narod. Tu so bili stanovitni prebivalci, ki so polje in gorico obdelovuli in živinorejo imeli. To so bili umni in omikani ljudje, ker arheologi trdijo, da so krasno posodje in orožje, katero sc izkopava, doma izdelovali. Sploh pa stavijo učenjaki šmarješke in vaške najdbe v eno vrsto z znamenitimi »Hallstattskimk, namreč v pozno bronasto ali v najstarejšo železno dobo. Posebno razpravo v teh naših izkopanih starinah je spisal L 1883 Ferdinand pl. Hochstetter v knjigi -Oic neuesten Grttberfunde von Watsch und St. Margarethen in Krain.< Mednarodna konferenca dela MVIfi - »»iVf L ' m Pod stalnim nadzorom cele vrsle kemikov je izdelava Aspirina. Dnevne preizkušnje in naknadni izpiti dajo polno garancijo za čistost, jednakomerno sestavo, dobro prenašanje in učinek produkta Zanešete se torej lahko vedno na ASPIRIN. ASPIRIN jedinitveni na svetu. S&v L Mbayer) E Biseri Delovni fas v rudnikih Kakoi' mano, je dnevni red 14. konference dola zelo kratek. Poleg vsakoletnega poročila ravnatelja in poročila o sprejetju in ratifikaciji konvencij se razpravlja: 1. O prisilnem delu (zlasti v kolonijah). '2, Delovni čas privatnih nameščencev. 3. Delovni čas v rudnikih, • Broz dvoma je zadnja točka najvažnejša. S tem pa nočemo trditi, da ni zelo pomembno tudi vprašanju delovnega časa privatnih nameščencev. Začetek konference so izpolnile razne predpripravo in predposvetovanja. Končno so pričele delovati razne komisije. Tretja komisija razpravlja o delovnem času V rudnikih. Komisija šteje 48 članov, in sicer je zastopana po ena tretjina iz skupine delojemalcev, delodajalcev in zastopnikov zainteresiranih vlad. Predsedstvo je poverjeno bivšemu nemškemu ministru za socialno politiko dr. Braunsu. Povod za predlog konvcncije o delovnem času v rudnikih Premogovna industrija je v vsej Evropi v večji ali manjši krizi. SIcer je produkcija premoga v vojnih, zlusli pa v povojnih letih zelo pala. Kljub temu pu so zaposlevali rudniki zaradi obsežnih reparacijskih in investicijskih del več delavstva, kakor pred vojno. Ko so pa prenehali z investicijami, so pričeli delavstvo, ki je bilo zaposleno pri neproduktivnih delih, v masah odpuščali. Samo v 'Angliji 800.000 delavcev. Zaradi tehnične izpopolnitve rudnikov se dosega z manjšini številom delavstva večja storitev nego pred vojno. Letu 1929. presega svetovna produkcija premoga že za 10% predvojni nivo. Poleg tega dobiva premog v nafti in elektriki nevarnega konkurenta. Povojne politične izpremeiube na evropski celini so lo krizo še zaostrile. Pred vojno sle bili glavni izvozni državi Anglija in Nemčija. Po vojni je izgubila Nemčija sarsko kotlino in Gor. Šlezijo. Produkcija premoga v teh revirjih je znašala približno višino celokupnega nemškega izvoza. Z ozirom na to bi pričakovali, da bo Nemčija prenehala izvažati premog. To so pa ni zgodilo. Z neverjetno naglico je razvila svoje rudnike rjavega premoga. Tu producira nn dnevnih kopih z bangerji z manjšim številom delavstva kakor pred vojno, dvakrai več premoga, kakor pred vojno. Ves 1a premog kopljejo s stroji. Produktivnost človeškega dela je zaradi tega neverjetno visoka. Zato jc rjavi nemški premog za polovico ali pa še za ver cenejši, kakor rjavi premog drugih dežel. Sicer ni la premog prvovrsten, vendar pa omogoča Nemčiji, da more izvažali ves kameniti premog. Zaradi tega ostaja Poljska s svojimi novo-pridobljenimi rudniki brez starih odjemalcev, katere je imela Nemčija- Danes je splošno prodrlo spoznanje, da so solnce, zrak, voda in gibanje nu prostem (pameten spoi'1) največji prijatelji človeškega zdravja. To spoznanje jc prineslo zlasti /.čustvu neprecenljivo možnost, da si podaljša mladost in si obrani svcžosl in zdravje do skrajnih let. Noben pameten človek zulo ne bo zameril ženskam, da se tudi one bolj nego kdaj prej poslužujejo dobrote kopanju na prostem, pri čemer so deležne vseli naravnih bla* godu ti: solne«, zraka, vode in neoviranega gibanja. Le žal. du so se Kilo v zadnjih letih v načinu kopalno opreme in družabnih oblikah /ki kopališčih razvije razmere, ki so žalile srn. tnožljivost in vse pojme• dostojnosti. Izpremcin* bii na boljše se že javlja — v sa j v kopalni opremi, kar priča naša slika, , Namesto golega, cunjnstoga trikola sc uvaja tukoiinenovunl kopalni komplet, seslo-ječ iz krepkega, pletenega kopalpega kostuma in kakršnega koli ogrinjala za obalo, bodisi že kratko jopice (kopalni »cardegan«) ali p« daljših pololot-jov broz rokavov; veliko nlogo pu igra na obali seveda iuili pyjtruui, Dn so vse barvo živo in veselo, je spričo splošne sedanje mode ob sebi umevno. Pri tem so izredno učin- Poleg tega so upostošene belgijske in francoske rudnike na novo vpostavili in racionalizirali. Tudi v?e male evropske tn izvenevropske dežele, katere niso mogle računati med vojno na angleški in nemški premog, so razvile domačo premogovno industrijo. Stališče in cilji delavstva Vse lo povzroča nadprodukcijo premoga. Posamezne dežele si na tržiščih ostro konkurirajo. V divji borbi za odjcmuloe se časi kopičenja in padanja naročil naglo menjavajo. Včasih He delavci hitro najemajo, da se zopet v masah odpuščajo in tako večajo milijonske množice brezposelnih. Delavstvo se zavzema v teh razmerah za neke vrste kartel velikih evropskih držav, ki bi razdelil med države članice produkcijo iu trge. Toda do izvedbe le ideje je še daleč. Zaradi lega skuša doseči sprejetje konvencije, ki bi zaščitila delavstvo z enotnimi mednarodnimi pogodbami v delovnem času ln v minimalnih mezdah pred tem, da bi potisnila prevelika ponudba in ž njo zvezana konkurenca standard delavstva daleč pod sedanji nivo. S konvencijo bi se uvedel enoten delovni čas, ki naj bi bil krajši, kakor sedanji. Delovni Cas naj bi znašal po konvenciji 7% ure. Bil bi to približno oseni-urnik, računan po srednjeevropski metodi. Stališče dclodajalccv Delodajalci so proti konvenciji. Poudarjajo, da bi pomenil skrajšani delovni čas podražitev produkcijskih stroškov premoga in s lein zmanjšanje konkurenčne možnosti. Zlasli angleški rudarski podjetniki zahtevajo, da je treba premagati sedanjo krizo z razvitejšo tehniko, z nižjimi mezdami in s podaljšanjem delovnega časa ter z nižjimi cenami premoga. Vladni delegati bodo odločevali Z ozirom na opisano stališče je jasno, da ne bosla prišla la dva labora do sporazuma. Zato bo odločitev v rokah vladnih delegatov. Zastopniki večjih držav, so sc žc izrekli v načelu za njo. Ker pu izvažajo nekateri pri tem svoje pomisleke, je veliko vprašanje, če bo sprejela konvencija v tej obliki, kakor je bila predložena komisiji.■ Konvencija in jugoslovansko delavstvo Konvencija predvideva približno isli delovni čas, kakršen jc ž,e pri nas v veljavi, Zato bi kdo mislil, du bi bila takšna konvencija brez pomena za naše delavstvo. Vendar ni tako, Konvencija bi bil« kljub leniu važno sredstvo, ki naj bi obvarovala naše rudarje pred podaljšanjem sedaj veljavnega delovnega časa. Ni namreč izključeno, da bodo skušali tudi naši rudarski podjetniki podaljšali delovni č,as, zlasti če bodo merali iskali v večji meri odjema v inozemstvu, kakor dosedaj. kovite najnovejše pleteninske tehnike; vložki .1 li inkrustaeije v obliki cvetlic, rib- zastav, čolnov. japonskih okruskov, športnih znakov itd. Družestni kopalni komplet predstavlja prvi vzorec na naši sliki; loiiuioinodru plavalna oblek« z. intarzijuini v obliki praporov, zraven pu svetla pletena jopica s podobnimi okraski. Drugi vzorec kaže kopalni kotnploi, sc-stoječ iz temnili hlučic in svetlega, živo pikastega vrluiega delu v kozaški obliki: oboje dopolnuje »pnletot-curdegun« brez rokavov, širokokrajni klobuk je iz prešitega platna. Pvjuina zu obal (tretja slika) je važen del kopališčno opreme, vendar je po kroju jn izdelavi zelo enostaven. Nujprfljubljenejšl so različni dverall-tipl Iz opisanega pralnega krepu. Zelo široke hlačnice so zadnja novost. Cupc (zadnja slika) jo zelo prijetna in učinkovit« oblika tudi za kopalni komplet. Kar se tiče kopalnih pokrival za glavo, so polog že omenjenih platnenih širokoktajnikov v rabi tudi bule pniliniinn-čopice iz |>ique-ja ali platna. Novi kopalni čevlji imajo obliko sandal in debelo podplate i/ plulovine. (e bi alhemisll iznašli način za unietno pridobivanje zlata, bi nastala panika. Zlati standard bi se začel majati. To se je skoraj zgodilo z bisernim standardom . ko so se bili Japonci naučili »gojili bisere na umeten način, Te bisere more ločiti od naravnih le strokovnjak in francoska sodišča so odločila, da imajo odgojen! biseri pravico do imena biser. Malo je ljudi, ki si m&rejo kupiti le en sam oiser, kaj šele cel niz. Biseri so bili od nekdaj redki. Pristni, naravni biseri se nahajajo v Indijskem oceanu, Perzijskem zalivu. Srednji Ameriki, Zapadni Indiji, Avstraliji in japonskih otokih. Vendar so sedaj edini zanesljivi in izdatni viri v avstralskih vodah. Potapljači za biseri prehajajo iz indijskega oceana v Avstralijo, in donialega vsi Japonci. ki žive v Avstraliji, kupčujejo z biseri. Japonci danes v biserni industriji odločujejo.. To so najdrznejši, najvztrajnejši in zuan.slveno najbolj podkovani potapljači in najpodjetnejši kupce-valci. Potapljajo se 30 sežnjev globoko in več. Tudi Japonke delujejo kol polapljačice; še preden so stare, 15 let, so že spretne v tem poslu. Marsikatera se vdinja kol j>olapljačiea že z desetimi leli. V mesecih od februarja do decembra se spusti taka potapljafica, prav kakor njen moški tovariš, po 25 krni na dan v globino, nagrabi vsakokrat loliko školjki kolikor pač največ more — navadno približno petdeset — preden ji poide sapa, in se da nato zopet dvigniti na površino. Tu ji dajo piti okropčilno pijačo in ji dajo časa, da si odpočije. 1'otapljalčevo delo ni lahko, ker so školjke navadno pokrite z vsakovrstnimi morskimi proizvodi in jih je težko opaziti. Ko prinese potapljač školjke na krov, jih tu z nožem ddpro in zmečejo nazaj v morje, če ne najde1.^ v njih biserov. In biseri so dejansko redko sejaiji! Na približno 3000 školjk odpade po en sam biser in še tisli mnogokrat ni posebno veliko vreden. Prve umetne bisere so začeli I. 1680. izdelovati Kitajci. Odkrili so bili lajno, da nasiane v školjki biser vsled kakega podražaja, in začeli so v školjke spravljali drobce lesa ali zemlje. Nato so pustili školjke tri leta v zavarovani koli ji in v tem času so se v njih napravili biseri. Vendar so bili ti biseri brez leska in njihova cena ni bila visoka. V zadnjem času so pa dognali, da povzroča napravo biserov v školjkah neki majhen zajedavec, ki prevrta školjko in prodre vanjo, školjka se brani proti vsiljivcu z izločanjem neko tekočine. Zajedavec pogine, se okisa (oksidira) in naredi se biser. Biser je torej črvičkova rakev. Japoncem se je posrečilo pridobivati bisere, ki imajo več leska nego preje kitajski. To dosegajo na ta način, da spravijo v posamezno školjko komaj viden drobec snovi, s kakršno je v notranjosti prevlečena školjka, okoli lega drobca se potem stvori pristen biser. Najprej se ti umetno pridobivani biseri sploh niso dali ločiti od naravnih. Potem je pa angleški izvedenec za bisere II. C. Hopktns sestavil aparat, s pomočjo katerega je mogoče dognali, če Jc biser naraven ali pa umetno pridobljen. Koncentrične plasti bisernice, iz katerih sestoji biser, odsevajo in prenašajo svetlobo na način, kakor tega odgojeui biseri ne morejo. Kemično pripravljena bisernična snov. ki jo spravljajo v školjke, da povzroči dražljaj za izločanje biserni ne — povzroča, da je tak odgojen biner nekoliko rumenkaste barve, kar se sicer s prostim očesom ne da razločiti, pač pa s pomočjo omenjenega aparata. Ce je biser že prevrtan, se umetni biser zelo lahko spozna. Ako potisnemo v izvrtano luknjo iglo z zrcalcem, takoj opazimo jedro, ki je bilo v školjko umetno uvedeno. Marsikdaj me vprašajo,« pravi Hopkins. ali je mogoče na 1 in pol do 2 mclru razdalje razločiti, če je biserni ni/, za vratom kake dame iz japonskih ali pu iz naravnih biserov. Moj odgovor je; ni mogoče.« Modne novosti za kopališče O sabljanju Tudi borenje s hladnim orožjem, ki se je pričelo v cenlralni Evropi tik pred vojno šele razvijati, je zavzelo po vojni velik razmah. Sicer so proroko-vali, da se borenje ne bo moglo vzdržali v današnji dobi, kot prestanek iz fevdalnih časov, Vendar se je po vojni priredilo že toliko turnirjev s številnimi udeleženci, da ne more danes nikdo več Irdiii, da borenje ni moderen šport. Da je temu res lako, najbolj dokazuje velika udeležba na zadnji olimpijadi, ki jo pokazala, da protiira borenje kol šport čini dalje bolj v široke plasti naroda. Borenje nazivamo boj dveh, z enakim orožjem oboroženih oseb, ki skušata drug drugega zadeti, ne da bi bil pri tem sani zadet. Današnjo moderno borenje je znanost in istočasno tudi umetnost. Znanost; kor ima vsak gib svojo utemeljitev, umetnost, ker znanost brez vežbanja ne zadostuje, in je poleg vež-banja potrebno še mnogo vrlin in duševnih sposobnosti. Bornje dobiva svoj nazjv po orožju, in sicer razločujemo tri vrste borenja: sabljanji?, iloret in mečevanje. Melodo, po kateri si skušamo dobiti čim večjo dovršenost v borenju, imenujemo borilno šolo. Dbstojila v glavnem samo dve borilni šoli, .in sicer francoska in italijanska, Po uspehih vseli večjih turnirjev in olimpijad v zadnjih dveh desetletjih izgleda, da prednači italijanska šola v sablanju, do-či-m se ne more daline eni ne drugi šoli prednosti v boju s floretoin in mečem. Premoč italijanske borilne šole obflloja predvsem v preciznem vodstvu ojslrine iu konice v energičnih vehemenlnih napadih iz večje razdalje in porabljanje konice v poja-čeni obrambi. Kot spori je borenje v sedanji dobi materijal izma zelo važen vzgojni faktor predvsem v nravijem pogledu. Polrebna medsebojna skladnost telesne, duševne in srčne vzgoje ni v nobeni športni panogi lako očividna, kakor ravno pri borenju. Borenje goji in pospešuje v veliki meri razvoj plemenitih duševnih in srčnih lastnosti. Hrabrost, hladnokrvnost, prisotnost duha, hitra presoja situacije, takojšnja odločitev in Izvršitev, vztrajnost, zatajevanje in brzdanje samega šebe, vljudnost in obzirnost v obnašanju, poštenost In Čistost v mišljenju, so za pravega borca poleg" tetine prožnosti in ulrjenostt neobhodno polrebjjg lastnosti. V nobenem spoitu sc dobre slrani, kalomočjo fran-kovskega plemena več ali manj porazgubili. Kmet. referent VVernig, ki se hvalevredno prizadeva za povzdigo našega kmetijstva, bi se moral posvetiti predvsem le organizaciji naše živinoreje. — Ref. VVernig odgovarja, da mu je banska uprava naročila pospeševanje vseh kmetijskih panog in vso ogromno pisarniško delo v dveh razsežnih planinskih okrajih, dočim so v drugih okrajih kmet. strokovnjakom dodeljen - le po ena kmetijska panoga. Torej pri najboljši volji ni mogoče zmagati vsega, v primeru z drugimi okraji podvojenega ali potro-jenega dela. — G. Kotnik poroča, da je v kotuljski občini že okoli 50 let vpeljano pincgavsko pleme ter obstoja v Kotljah tudi zadruga pincgavske pasme. Ljudje redijo obe pasmi, pincgavsko, marijedvorsko strogo ločeno ter so s pincgavci zelo zadovoljni. Pri pasmi ne smemo gledati samo ua uporabnost za meso. za vprego in za mlečnost, ampak tudi na možnost prodaje v plemenskee svrhe. Naši kraji so kakor nalašč ustvarjeni za rejo plemenske živine, vendar z marijedvorci ne moremo nikamor. Izpodrejamo bikce, a ko dorastejo, ni — kupcev. Za mlado pincgavsko plemensko živino pa se oglašajo stalno kup»i iz juga in so nedavno prodali v Središču pincgavske bikce po 15 do 18 Din za 1 kg. G. Kotnik predlaga, da se naj bansko upravo naprosi, da le-ta poskrbi za kupce mlade marijedvor-ske plemenske živine, če že moramo absolutno pri tej pasmi ostati. Odbor soglasno sklene, da princi-pijelno usvoji splošno uporabo enobarvnega planinskega govejega plemena v okraju, vendar naj se zadrugam dovoli, da redijo ločeno tudi druge pasme. Na predlog okr. kinet. referenta se sklene, da se izvrši v okraju izvenzadružna selekcija živine v smislu finančnega zakona ozir. odbira plemenske živine po gorenjskem načinu. Gnojnične jame: G. Zapečnik iz Ribnice je mnenja, tla se naj ne dovoljuje toliko tostvarnih podpor, ampak se naj ljudstvo s poukom vzpodbuja o potrebi gnojničnih jam. — Ručnik predlaga, da naj okr. kmet. odbor poskrbi občinam samo načrte, podpore pa naj dovoljuje obč. kmet. odbor po svoji uvidevnosti. Prašičereja: Kmet. referent poroča o skrbi goronjskih živinorejskih odborov za vse prašičje plemenske postaje. — Predsednik je mnenja, da prašičereja za tukajšnji okraj ni tolikega pomena, moral bi se najti samo način, kako onemogočiti nakup sicer cenenih, vfendar pogostoma okuženih plemenskih prašičev v Mariboru in Ptuju. Ovčjereja: G. Kotnik predlaga, da naj odbor poskrbi regeneracijo ovčjereje, ki je vsled hitre rasti živali v posameznih legah posebno dobička-nosna. Skrbeti bo predvsem za dobre ovne. Gozdarstvo Gozdarstvo: Predsednik naglasi, da je poleg živinoreje v okraju najvažnejše gozdarstvo. Veliko je goljav v okraju in potrebna bi bila gozdna drevesnica, iz katere bi se okraj preskrbovalo s cenenimi gozdnimi sadikami. Okrajni gozdar žo ve za primerno zemljišč© in bo gotovo šel na roko pri napravi drevesnice. — G. Prah poda obširno poročilo o gospodarskem položaju v okraju, povdari delno gospodarsko krizo in tostvarno revščino v planinskih legah, ugotavlja silno razredčenje gozdov v mežiški dolini in aludira še na nazadnjaški način oskrbovanja gozdov. Klestenje! Naloga okr. kmet. odbora bi bila predvsem s posebno podporo skrbeti za izčiščenje nasadov in za ustanovitev gozdne drevesnice. Ljudem bi se moralo deloma oddajati gozdne sadiko hie/.nlačno, ker so mali kmetje tako revni, da posameznik ne more. kupiti niti tisoč sadik. Sadjarstvo: Predsednik poudarja važnost sadja za okraj ter naglasi potrebo mladih drevesc za naše sadovnjake. — G. Kotnik je mnenja, da okr. kmet. odbor ne more ustanavljati sadnih drevesnic, ker je to stvar sadjarskih podružnic in privatnikov, pač pa lahko kmet. odbor podeljuje podpore sadjarskim podružnicam radi potrebnega škropljenja. Davki: Predsednik tudi poudarja, da se pri iztirjavanju davkov premalo milostno postopa in da naj bi oblast vplivala, da bi iztirjevanje davkov bilo nekoliko bolj humano. Tudi so obrtniki tako zelo obremenjeni z davki, da vsled tega trpe tudi drugi sloji. Proračun: Izdela se proračun okr. kmet. odbora v višini 44.500 Din. Pri tem se sklene, da se 50% iz občinskih kmet. skladov vzame v okr. kmet. sklad. II koncu še navaja okr. gozdar g. Prah, da so v smislu novega zakona ploskve, ki niso za nobeno drugo kulturo uporabne kakor za gozd in se te ploskve pogozdijo — 20 do 40 let davka proste. Gosp. Ručnik navaja, da bi po nemškem vzorcu zelo kazalo radi prodaje in nakupa kmet. pridelkov uvesti v vseh občinah inseratne table. G. Kotnik poroča, da se je s tem sistemom v Kotljah že poskušalo, vendar je občina prišla navskriž s financo. Okr. kmet. odbor bi moral tostvarno posredovati pri finančni oblasti. — Predlaga se tudi, naj banska uprava izposluje članom okr. kmet. odbora polovično vožnjo po železnici. Seja je trajala tri ure in se zaključi ob 11 dopoldne. Elektrifikacija Slovenije V včerajšnjem Jutru : objavlja župan dr. Din-ko Puc članek o elektrifikaciji Slovenije. Iz članka posnemamo sledeče: Ljubljana se elektrifikaciji ne upira, temveč je pripravljena sodelovati in pomagati. Da pripravljena je celo doprinesti gotove žrtve, ako se izkaže, da so v interesu skupnosti res potrebne. Vendar dosedanji elektrifikacijski načrt banovine ni dovolj jasen. Ce se govori o povečanju elektrarne v Velenju, torej kalorične centrale, ki ima dobavljati Ljubljani, je jasno, da ne gre za celokupni načrt elektrifikacije Slovenije, temveč za trgovski posel, ki ga sklepajo KDE z Ljubljano. Najmanj tako važen člen v projektih elektrifikacije je bilo tudi povečanje ljubljanske elektrarne, ki ima danes 6600 k. s. Zaključek je čuden: po projektu KDE naj se poveča Velenje, ki bi dobavljalo tok Ljubljani, da pa naj bi se že obstoječa ravnokar dogotovljena najmodernejša naprava v Ljubljani ustavila ter služila samo za rezervo. Kljub vsemu je bila mestna občina ljubljanska pripravljena že zaradi ljubega miru privoliti tudi v to koncesijo, to je pristati za potrebe Ljubljane v dobavo toka iz Velenja ter v ustavitev lastnega obrata pod pogojem, da bi nas iz Velenja dobavljeni tok stal približno isto kakor doma produ-cirani ali pa po možnosti nekaj manj. Bilanca Drž. hipotekarske banke Drž. hipotekama banka (prej Uprava fondov) je začela zopet redno objavljati svoje bilance. Po najnovejši bilanci z dne 31. ntaja 1930 je bilo stanje sledeče (vse v milij. Din; v oklepajih stanje po izkazu z dne 30. aprila): Aktiva: Blagajna 42.0 (48.3), Poštna hranilnica in Narodna banka 668.1 (644.05), posojila: na nepremičnine 2194.9 (2192.4), na dohodke in do-klade 375.5 (340.15), vodnim zadrugam 75.96 (75.6), gradbena, kratkoročna 5.4 (5.6), lombardna 107.7 (113.3), domače menice 73.1 (69.0), tek. račun fin. min. po posojilu iz švic. posojila 37.8 (37.8). akt. tek. računi 44.8 (42.7), nepremičnine 58.6 (58.6), vrednosti fonda za amortizacijo bančnih gradb 3.5 (3.5), kavcije 122.4 (102.8), razna aktiva 221.6 (209.0). Pasiva: Samostojni fondi 78.7 (73.7), fondi in glavnice javnih ustanov 1769.9 (1748.4), privatne glavnice in vloge 494.6 (484.4), rez. fond 40.65 (40.65). fond za amortizacijo bančnih zgradb 4.5 (4.5), založnice in obveznice v obtoku 921.1 (921.1), predujem iz leta 1913. pri francosko-srbski banki v Parizu 5.0 (5.0). predujem pri >Schweizer Bank-vereinc v Bazlu iz leta 1929. 65.7 (65.7), tek. račun fin. ministrstva redni 51.2 (51.2), posebni 30.8 (30.8), spec. fond fin. min. po posojilu iz I. 1929. 20.7 ( —), pasivni tekoči računi 305.3 (304.45), kavcije 122.4 (102.8). razna pasiva 163.4 (t28.2), bilančna vsota je prekoračila 4 milijarde Din in dosegla 4073.9 (3981.5) milij. Din. Iz te bilance je razvidno, da se tuzemska sredstva banke stalno množe, inozemska pa so ne-izpremenjena. Relativno so najbolj narasli samostojni fondi. Na novo figurira v bilanci specialen fond finančnega ministrstva iz posojila leta 1929. v znesku 20.7 milij. Din. Med aktivaini opažamo predvsem ponovno povečanje likvidnosti banke z novimi naložbali pri Narodni banki in Poštni hranilnici. Najbolj pa so narasla posojila na doklade in dohodke, predvsem komunalna posojila, ki obetajo sčasoma postati najvažnejša panoga udejstvovanjn banke. Nadalje moramo zabeležiti padec lombardnih posojii. Večiiiu ostalih bančnih aktiv je narasla razen blagajne, ki se je znižala od 48.3 na 42,0 milij. dinarjev. I Nov val znižanja obrestne inere. Med brzojav- nimi vestmi smo že poročali, da je nemška Reichs-I bank znižala diskont od VA na 4%. Nadalje je zni-I žala diskont ludi Bank of England od 3Vi na 3%. Najbolj pa je veliko znižanje v Newyorku, kjer je oficielni diskont znižan celo na 2!4%. kar predstavlja v ameriški zgodovini najnižjo obrestno mero. S tem se je Newyork izenačil s Parizom, ki ima tudi obrestno mero VA%. Pričakovati je, da bodo tudi druge države šle dol z obrestno mero prilago-deč se razmeram na svetovnem denarnem trgu. Kongres gospodarskih zbornic se vrši 6. in 7. septembra v Belgradu. Poleg običajne cenitve našega izvoza in razprave o ukrepih za povečanje izvoza bodo razpravljali tudi o enotnem koledarju. Nove podružnice Dri. hipotekam« banko. Državna hipotekama banka namerava poleg obstoječih osmih podružnic ustanoviti še nove. Posebno napreduje podružnica v Cetinju, ker so kre-ditoe potrebe v zetski banovini prav znatne. Mesti Podgorica in Cetinje sta dobili 13 mil. Din kredita. Nikošič 14, Danilov grad, Bar, Kolašin, An-drijevica in drugi kraji 2 do 3 mil. Din. Jugoslovansko - madjarska tarifna pogajanja brezuspešna. 1« Budimpešte poročajo: Madjari streme za oživljenje prometa skozi jadranska pristanišča. Madjarska je na Reki dobila svojo cono za svobodno pristanišče in skozi to pristanišče naj bi šel madjarski izvoz v prekomorske dežele. Zaradi pocenitve izvoza naj se dovolijo v relaciji jadranskih pristanišč tarifne ugodnosti. Začela so se pogajanja za Jugoslavijo glede specialnih tranzitnih tarif. Pogajanja pa niso uspela in madjarski gospodarji izjavljajo, da imata češkoslovaška in av-j sirijska industrija prednost, ker lahko lažje dova-žajo jadranskim pristaniščem svoje blago kot madjarske tovarne in izvozniki. Mednarodna tariferska zveza. Kakor poročajo 7. Dunaja, jc prvi mednarodni kongres tariferjev sklenil ustanoviti Mednarodno zvezo tariferjev. Dobave. Strojni oddelek ljublj. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave batnih teles iz jeklene litine. — Gradbeni oddelek sprejema do 1. julija ponudbe glede dobave 30.000 komadov zidne opeke. — Ravn. drž. rudnika Kakanj sprejema do' 2. julija ponudbe glede dobave 3000 kg bencina za jamske bencinske svetiljke. — Ravn. drž. rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 3. julija ponudbe glede dobave 10.000 komadov zidne opeke, 1 elektične prevozne drevesne žage. raznega železa, pločevine, ležišč, matičnih vijakov, stojalnih vijakov, tračnikov itd. — Ravn. drž. rudnika Breza sprejema do 3. julija ponudbe glede dobave 2 ur, 3 stalnih skretnic, 15 komadov ključavnic za sobna vrata, 60 komadov ma-zalic in 15 plošč iz kotlovnega železa. — Dne 2. julija se bo vršila pri upr. policije v Skoplju ofert. licitacija glede dobave 110 kompletnih letnih uniform za policijsko stražo. — Dne 3. julija pri upr. drž. mon. v Belgradu glede dobave 22.000 kg žeb-ljev. — Dne 26. t. m. se bo vršila pri komandi IIL arm. obl. v Skoplju licitacija glede dobave raznega orodja za pekarne. — Dne 3. julija se bo vršila pri komandi pom. arzenala v Tivtu licitacija glede dobave raznega kaučuk-materijala. Dobave. Gradbeni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave jekle-no-žičnih krtač. — Delavnica dri. železnic v Mariboru sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 3600 kg matic; do 25. t. m. glede dobave 8000 kg verig in 7000 kg zakovic za mostove in tenderje. — Ravn. drž. rudnika Senjski Rudnik (Srbija) sprejema do 26. f. m. ponudbe glede dobave 2000 kg karbolineja. — Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave 3 komadov preizkuševalcev napetosti, 30 komadov drvarsldh cepinov ter glede dobave akumulatorjev, žarnic in okovov. — Dne 25. t. m. se bo vršila pri Komandi Drav. div. obl. v Ljubljani licitacija glede dobave pisarniškega materijala (papir, pivniki, papir za zavijanje, karbon • papir, pečatni vosek, kuverte, svinčniki, traki in pisalne stroje itd.). Dobave. Gradbeni oddelek ljublj. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 2000 komadov držajev za krampe iil lopate, 45.000 kj£ negašenega apna, 10.000 kg bukovega oglja in 10.000 kg kovaškega plinskega koksa; do 24. t. m. glede dobave 40.000 komadov zidne opeke. 5000 komadov strešne opeke, 1000 komadov žlebakov, 2000 komadov zarezne strešne opeke, ca. 800 komadov čopičev, 3000 kvadr. metrov strešne lepenke, 500 kg svinca, 200 kg spajalnega kositra, 2000 kg cinkove pločevine, 2000 kg jiocinkane pločevine in 1700 kg žični-kov; do 27. t. iu. glede dobave t20 m" lesa, 1500 kg suhih barv, 950 kg svinčenega ininija, ca 100 kg meajlnili barv, 20 kg kopal laka, 100 kg terpentinovegu olja, 2400 kg lanenega firneža du 50 kg sikutiva. — Prometno-komer-cijonelni oddelek spreiema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 4000 kg svinčenih zalivlt; dne I. julija pa glede dobave 36 kg stenja za petrolej in olje. — Strojni oddelek sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave balut-jermen, vijačnih spojk za jermena ter glede dobave 2000 kilogramov gnetilnega mašimega materijala; do 26. t. m. glede dobave matic, zakov.ic, pod-ložnic za vijake, vijakov in zatikačev. — Ravn. drž. rud. podjetij v Sarajevu sprejema do 21. t. in. ponudbe glede dobave 50.000 komadov kapsul. — Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do 23. i. in. ponudbe glede dobave 250m* jamskega lesa in merilnih trakov; do 30. t. m. pa giodo dobave 80 m jeklene žične vrvi. — Ravn. drž. rudnika Breza sprejema do 26. t. m. ponudbo glede dobave 2500 kg olja za osovine, 100 kg dinamo-žice, 2500 kg raznih kovanih žebljev za tračnice ter raznega pisarniškega materijala. — Ravn. drž. rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave 1500 kg bencina, 150 kg tovotno masti, 500 kg cilindc.rskeiga olja, 350 kg vulkanskega olja. — Ravn. drž. rudnika Kakanj sprejema do 2. julija ponudbe glede dobave svedrov, kleja, vrčev za vodo, 200 kg žebljev, 200 kg vijakov, 100 plošč pocinkane pločevine, raznega usnja, lanenega platna, 300 m3 stekla za okna. 100 kg kita ter raznega drugega materijala. — 2. julija sc bo vršila pri računsko-ekonomskem oddelku Ministrstva za zgradbe v Belgradu ofert. licitacija glede dobave 600.000 kilogramov kreozota ter glede doba ve rezervnih avtomobilskih delov. Borza Dne 21. junija 1930. Kljub temu, da so se vršili ta teden samo štirje borzni sestanki, jo bil devizni promet prav znaten, kar je pripisovati predvsem kompenzacijske- | mu prometu. Znašal je 21.2 milij. Din napram 18.2, | 17.2, 9.9 in 22.2 milij. Din v prejšnjih tednih. Kakor običajno je bil največji promet v devizi London. nadalje šo v devizi Curih. Narodna banka je krila v borznem prometu vse povpraševanje. Tečaji pa, ki so bili v prvi polovici tedna slabejši, so v drugi polovici tedna polagoma začeli naraščati. DENAR Curih. Belgrad 9.1275, Amsterdam 207.50, Atene 6.695, Berlin 123.15, Bruselj 72.03, Budimpešta 90.325, Bukarešt 3.675, Carigrad 2.40, Dunaj 72.82. London 25.0875, Madrid 60, Ne\vyork 516.30, Pariz 20.27, Praga 15.31, Sofija 3.745, Trst 27.04. Varšava 57.95, Kopenhagen 138.20, Stockholm 138.70, Oslo 138.20, Ilelsingfors 12.99. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.52. VREDNOSTNI PAPIR|I Dunaj. Podonn.-savska-jaran. 93.25. Wiener Bankverein 18.20. Creditanstalt 57.60, Escompteges. 160.15, Union 124, Trboveljska 52, Rima Murany f 83.50. Žito Položaj na svetovnem žitnem trgu se je v preteklem tednu bistveno izpremenil. Pšenična cena je padla pod znamenito dolarsko mejo, ob kateri so jo ameriške oblasti dolgo z uspehom držale, danes je skoraj osem točk pod dolarjem. Tudi koruza in dmgi proizvodi so močno nazadovtli. Vse to ni moglo ostati brez vpliva na naš domači trg. Pri nas se je vse do zadnjega držala cena tako za pšenico kakor tudi za koruzo na stari višini, vendar je danes nastopilo nazadovanje in cene so padle za pšenico povprečno za 2Yi do 5 para. Z ozirom na današnji čvrstejši tečaj za koruzo v Budimpešti se. je pri nas cena za koruzo ohranila na višini 100 nakladalna postaja. — Negotovost položaja je spla-šila kupce, ki se drže rezervirano, radi česar je promet nekoliko opešal. — Nov krmilni ječmen za julij 63 kg težak se nudi v velikih množinah po 100 bačka nakladalna postaja. — V ostalih predmetih je položaj zaenkrat neizpremenjen, vendar je v njih kupčija popolnoma mrtva. — Pšenična moka je za spoznanje oslabela, vendar držijo srednji mlini še vedno ceno 355 bačka nakladalna postaja. — Za pšenične otrobe debele je precejšnje povpraševanje, a jih še vedno primanjkuje. — V splošnem pričakujejo z ozirom na dobre vesti o bližnji žetvi pšenice in pa tudi o boljših izgledih koruzne bilke neko nizko mejo cen za vse letošnje proizvode, vendar so na drugi strani podatki, ki jih imamo, taki, da nikakor ni mogoče z gotovostjo trditi, da bo slaba situacija delj časa trajala. Važno v tem pogledu je dejstvo, da po površnih računih naša letošnja pšenična žetev ne bo silila na eksport, ker bo komaj zadostovala za kritje domačih potreb. V Ljubljani so notacije neizpi omenjene Novi Sad. Pšenica bač. 77 kg 200-205, 78 kg 205—207.50, gornjebačka 205—207.50, Tisa, šlep, 78 kg 210-212.50, sr. 77 kg 185-187, 78 kg 187— 187.50. Tendenca mirna. Promet: 16 vagonov pšenice, 2 vagona ovsa, 34 vagonov koruze, 16 vagonov moke, 5 vagonov otrobov. Vse ostalo brez izpre-membe. Budimpešta. Tendenca slaba, za koruzo prijazna. Promet viden. Pšenica junij 19.48—19.60, zaklj. 19.40—19.42, okt. 18.90—19, zaklj. 18.95—18.96, rž junij 11.75-11.85, okt. 11.05-11.15, zaklj. 11.08— II.10, koruza julij 12.84—12.95, zaklj. 12.92—12.94, avg. 13—18.08, zaklj. 13.15—13.17, tranzit julij 11.30 -11.40, zaklj. 11.85 den., avg. 11,70, zaklj. 11.75 d. P' Radio Programi Hadio-Ljubljana t Nedelja 22 junija: 10 Versko predavanje, dr. Fauijan. — 10.20 Kmetijsko nadaljevalno šolstvo pri nas iu drugod, gosp. Tone Krošl. — 11 Koncert Radio-orkestra. Vmesne solospeve pojo gdč. Mlekuž. — 15 Reproducirana glasba. — 15.30 Prenos javne telovadbe sokolske deco in naraščaja iz Belgrada. — 20 Akademija sokolske dece iu naraščaja. Prenos iz Belgrada. — 22 časovna napoved in poročila, lahka glasba. — 23 Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 23. junija. 12.30 Plošče. — 13 Časovna napoved, borza, plošče. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 18 Radio-orkesler. — 19 Dr. Veber: Avguštinova posebna teorija spoznavanja. — 19.30 Gospa Ortliaber: Angleščina. — 20 Radio-orkester. — 20.30 Jugoslovanski koncert Iz Belgrada. — 22 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Cerkveni vesinik Slovesnost blagoslovitve novega velikega zvona v cerkvi Srca Jezusovega. Danes ob 5 popoldne slovesni vhod pomožnega škofa dr. Rož-mana, takoj nato pridiga (škof dr. Rožman), po ridigi darovanje za zvon, nato slovesni blagoslov, 'o končani službi božji blagoslovitev zvona rxa vrtu za cerkvijo, kamor bodo imeli verniki dostop skozi kapelo sv. Cirila in Metoda iz Slomškove ulice. Vabimo k obilni udeležbi. Duhovne vaje za duhovnike bodo v Domu od 30. junija do 4. julija. Prosimo pravočasne prijave. Devetdnevnica kot priprava na praznik pre-svetega Srca se obhaja v cerkvi sv. Jožefa od 20. do 29. junija. Vsako jutro ob 6 sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim. Zvečer ob pol 8 kratek govor in litanije. Začetek devctdnevnice v petek 20. junija. Sklep 29. junija. Iz društvenega življenje Ljubljana. V ponedeljek ob 8 skupna pevska vaja. Pridite prav vsi. — Pevovodja. Akad. pevski zbor bo imel v ponedeljek, dne 23. t. m. redno tenorsko vajo. Red vaj je do nadalj-nega sledeči: v ponedeljkih tenorji, v sredah basi, v petek ves zbor. 0 Žegnanje v Trnovem bo tudi letos najbolj veselo na veselici pevskega -društva Krakovo-Trno-vo v nedeljo dne 29. t. m. na vrtu v Kolezijii pri atu Pelcu, ki je že naročil muziko in pita regiment piščancev, da se bo imenitna kapljica bolj prilegla. 0 Kresni večer. Ponedeljek dne 23. junija v hotelu Miklič rakete in bengalske luči. Vič-Glince. Prostovoljno gasilno društvo priredi danes popoldne na vrtu gostilne I\ Kramar na Glincah običajno vrtno veselico. K obilni udeležbi vabi odbor. Vič pri Ljubljani. Drž. meščanska šola ponovi v nedeljo, dne 22. junija ob 4 popoldne, ne ob 6, kakor je bilo prvotno javljeno, Fr. Lovšinov igro-kaz »Desetnik in sirotica«. Čisti dobiček se porabi za nakup učnih knjig revnim učencem, zato uljudno vabi k obilni udeležbi. Ravnatelistvo. Društvo orožniških upokojencev za Slovenijo v Ljubljani je imelo dne 15. junija 1930 v Ljubljani svoj redni letni občni zbor, na katerem so bili zastopani skoraj vsi večji okraji Slovenije. Društvo si je izvolilo naslednji odbor: Predsednik Ivan Lipo-glavšek, podpredsednik Vinko Križaj, tajnik in blagajnik Fanc Klemene, namestnika Josip Cegnar in Josip Lovša, kot odborniki Globočnik, Živic, Jakopič, Kreč, Tschurwald in Bratina ter za njih namestnike Svetič, Černigoj, Horvat in Mikuš Kot pregledovalce računov Križaj, Globočnik. Uho ml ogledalo kedaf pooe neprijetno resnico Trg železa Na Dunaju se je 14. t. m. vršila seja kartela jugoslovanskih in srednjeevrop. železaren. Predvsem so bili določeni novi plačilni pogoji, ki stopijo v veljavo 1. julija. Nameravano zvišanje cen je iiostalo. Glasom zagrebškega strokovnega mesečnika »Kovina« št. 6 je uveden sledeč bonifikacijski sistem n trgovce in sicer s 1. julijem. Pri dobavi ▼ skladišče se dajo bonifikacije do najmanj 800 ton 3 Din za 100 kg efektivno dobavljenega blaga, do ' 600 ton 6 Din, do 1200 ton 9 Din, do 2000 ton 12 Din. Poleg bonifikacije zn dobave na skladišče da- j jo tvornice trgovcem, čc naroče naenkrat in brez predpisa delnih dobav najmanj 2000 kg obročnega železa ene dimenzije 4 Din sa 100 kg, sa 5000 kg šipkastega in fasoniranega železa (izvzemši betonsko železo) 4 Din bonifikacije za 100 kg. tedaj najdem hitro pomofi pri preizkušenih Elza-preparatih za nego lepote: Klsa-mlla zdravja ln lepote v 7 finih in koristnih vrstah (milo iz lili-jinega mleka, lilijine kreme, iz rumenjaka, gli-cerinovo, boraksovo, katranovo, brivsko); Elsa-Cremr-pomairH za obraz in roke, Elsa-pomada za rast las. — Elsa-Schampoo 1 komad 3 Din 30 Elsa-dont-pasta vn zobe, 1 tuba 8 Din 80. — Vedno rabim samo te preparate. Delajte tudi Vi tako, pomagalo bo tudi Vam I 5 komadov Elsa-mita ua izbiro stane 52 Din franko, Se se denar pošlje naprej, po povzetju 62 Din. — Dobiva se povsod 1 Kjer ue, izvolite naroČiti naravnost pri: Evgen V. Feller - lekarnar Stubica Donfa - EIsatrg 134 Zasebni odjemalci! Tvrdke, ki dokazano z uspehom prodajajo zasebnim odjemalcem potom agentov ali kot razpošiljalne, morejo prevzeti razpečavanje nekega predmeta z visokim zaslužkom. Re-elni, dokazano lahko prodajni izdelek svetovne tvrdke z visokim zaslužkom. Seriozne tvrdke naj pišejo pod , Konhurrenzlos T i 12" on naosensleln d Vo&ler A. o.. Wlen. I Schulcrslrosse II. Prva celotna izdaja I Doktorja Franceta Preierna zbrano delo Cena Din 40-—, eleg. vezana Din 55 — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljeni. fijcv. 111, :U')\ E:*ECm dr,o. junija 17. Vsaka beseda 50 para! i prostor drobne vrstice 1'50Din.Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje.Za oglase strogo trgovskega ln reklamnega zna Čaja vsaka vrslfcaEDin.Najmanjši znesekiODin.Pristojbina za šifro Z Din.Vsak oglas treba plačali pri naročilu.Na_pismena vprašanja odgovarjamole.če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana ^10.5^9. Telefon štev.23-28. \luzbeiscejo Preko počitnic iščem mesta vzgojiteljice k enemu do dvema otrokoma ali bolehni gospej samo v dobro hišo. Dobra oskrba pogoj, na plačo ne gledam. - Ponudbe pod »Vzgojiteljica« na upravo »Slovenca-;, Kuharica srednjih let, samostojna gospodinja, vajena gospodarstva, poštena, ki je že služila v župnišču, želi stalno službo v župnišču. Naslov v upravi pod št. 7114, Kuharica z večletnimi spričevali išče stalno službo. Ponudbe pod »Marija« na upravo »Slovenca« 7170. Službo oskrbnika večjega posestva ali slično, išče 25 let star slovenski mladenič, ncože-njen, vojaščine prost, ter vajen vsega poljskega dela. — Ponudbe pod »Oskrbnik« št. 7125 na oglasni oddelek »Slovenca«. Učenko pridno — se sprejme v damskem krojaškem salonu. Ivan Sapač, dam-ski salon, Maribor, Slomškov trg 3. Iščem za 1. julij k eni sami osebi kuharico, ki bi morala obenem opravljati še druga gospodinjska dela. Ponudbe na Albino Forster, dentist-ka, Dol. Logatec. šoferska šola I. oblast. konc„ Čamernlk, Ljubljana, Dunajska o. 36 (Jugoavto). — TeL 2236 Pouk ln praktične vožnie Učenko za trgovino z mešanim blagom nujno rabim. Biti mora pridna poštena, zdrava, s pri merno šolsko izobrazbo z dežele, katera bi imela resno veselje do trgovi ne. Ponudbe na upravo lista pod značko »Dobra pevka sopranistinja« št 7100. Pevovodjo išče za takoj Pevsko društvo na Brdu pri Viču. Plača po dogovoru. Učenko IH. gimnazijec-odličnj. z dežele išče mesto inštruktorja pri kakem nižjem učencu za časa šolskih počitnic. Cenj. ponudbe na upravo pod »Inštruktor« št. 7010. Dijak išče primerno službo (in-štrukcijo)) za čas počitnic. Ponudbe na upravo pod »Počitnicc« št. 7117. Absolvent 4. letnika strojne tehnike prosi kakršnegakoli nameščenja. - Naslov upravi »Slov.« štev. 7134. za šivanje perila, sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši po dogovoru Goričan, Za Bežigradom vila »Rozinka«. Jedilonoša zmožnega nemščine, celoletna služba, sprejme ho tel Štrukelj, Sposobno služkinjo katera samostojno kuha in opravlja vsa ostala hišna dela, sprejme majhna družina. - Naslov upravi »Slov.« št. 7169. Dijaka prvošolca, krščan, kmet-skih staršev, sprejmem v vjo oskrbo po nizki ceni Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 7159 Krojaškega vajenca sprejme Josip Novak, Breg št. 2. Trgovskega slugo takoj sprejme trgovina v Ljubljani. Ponudbe samo pismene s sliko in službenimi podatki na upravo »Slovenca« pod št. 6972. Pisarniški praktikant aH praktikantinja z znanjem slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, se takoj sprejme. Plača s stanovanjem 750 Din. Ponudbe s prepisi spričeval naj se vpošljejo na naslov: Granitna industrija Ehrlich, Oplotnica. Služkinjo pošteno, zdravo, pridno, ki zna kuhali in opravlja tudi druga hišna dela — sprejme boljša mestna hiša, Starost 20 do 35 let. Ponudbe pod »Snažnost« št. 7017. Prodajalka Z daljšo prakso železni-ne in galanterije, se sprejme. Ponudbe pod: »Ljubljana prodajalka« št. 7034. Učenca Sprejme kotlar Kos, Maribor, Glavni trg 4. Brusača (Schleifer), sposobnega in solidnega, za veliki brus za žage — potrebuje »Kordun«, tvornica žag v Karlovcu. - Nastop čimprej. - Pismene ponudbe na »Kordun*, Karlovec. Mlinarja kateri vsa popravila izvrši lastnoročno in sc ne boji nobene konkurence, išče mlin na tretji del, oziroma na račun, - Ivan Kocuvan, Maribor, Rad-vanjska 13, Učenka ki ima veselje do trgovine, se sprejme. Mesto lahko nastopi takoj. ■— »Tehnik« Josip Banjai, Miklošičeva cesta 20 — Ljubljana. Dobro mesto pri majhni družini dobi poštena služkinja srednjih let, ki zna samostojno gospodinjiti, t. j. kuhati, opravljati vsa hišna dela in malo šivati. Plača in nastop službe po dogovoru. Zglasiti se jc takoj v mlekarni Sv. Petra cesta št, 53. Učenca (ko) z boljšo šolsko izobrazbo snrejme delikatesna in specerljska trgovina. Naslov v upravi pod 7143. Prodajalka se sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom na deželi kot prva moč. Mora biti posebno dobra v manufakturi in galanteriji, zmožna nemščine ter vajena biti vljudna napram strankam, V po-štev pridejo le ve/bane, pridne moči. Ponudbe z navedbo dosedanj. službovanja ter event. prepisi spričeval, kakor tudi zahtevo glede plače je poslati takoj na upravo Slov.« pod šifro »Stalna služba«. tmm Znanja želi mlad dobro situiran obrtnik z dobro in pošteno deklico v svrho ženitve, primerno doto. Ponudbe ped šifro »Dobra gospodinja« na podružnico »Slovenca« Novo mesto št. 7095. Orgle, harmonije piščale in ventilatorje za org!. izdeluje po nizki Anion Dernič, izdelova-telj ~.gel, 'ovljica. Harmonij nov, močan glas, 5 oktav, za nizko ceno proda Anton Dernič, izdelovatelj orgel, Radovljica. Nov harmonij oktav, 10 registrov, 2 vrsti jezičkov, naprodaj. Ljubljana, Domobranska cešla 17, pritličje. Krojači, šivilje, nešivilje, kateri nimate časa v sezoni, poslužito se sedaj ugodne prilike, ki Vam jo nudi Krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19 s tem, da 1. julija priredi Specialni prikro-jevalni tečaj krojenja, modeliranja. Poučevalo se bo kroje za prihodnjo sezono, brez katerih Vam bo nemogoče izdelovati moderno garderobo. Honorar znatno znižan. Re-komandacija služb. Krojačico kompanjonka, s kapitalom, išče krojaški mojster v svrho razširjenja obrata. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Zlata jama 31«, Zaslužek 5000 Din mesečno zaslužite stalno s prodajo idočega predmeta, kate rega kupec je vsaka oseba brez razlike stanu. Visoka provizija takoj na roko pri sklepu kupčije. Delo lahko, zalo posebno znanje ni potrebno. Ne odlašajte, ker je število potnikov omejeno ampak takoj pišite na: Premelč, Šoštanj. Letovišče Sprejmem za dva meseca par oseb. Kopalnica, vodovod v hiši. - Naslov v upravi »Slov.« št. 7068. Opremljeno sobo z vso oskrbo, pri mirni družini, ali samostojni gospej išče starejši gospod. - Cenjene ponudbe pod: »Zelo soliden« na upravo. V Splitu se odda soba za eno osebo z oskrbo - zagrebška kuhinja - za 1600 Din mesei. Razgled na morje, blizu kopališča, ne daleč od luke. Naslov: »Halva«, Split, Krešimirova 3, Soba Čez počitnice oddam lepo sobo s kuhinjo in kopalnico eni, dvema, tudi trem osebam, najrajši učiteljicam. Poizve se: Poljanska cesta 15, stop. VII, št. 2. Dve opremljeni sobi lepi, event. eno, v L nadstropju, Trdinova ulica-Dunajska cesta, oddam. Ogled od 10—13, Naslov upravi »Slovenca« pod št, 7110. Pojdite mirno konkurenci! Poprej pa poskusite pri nas. Izplača se za manuelne ljudi mišljenjem, -Vsak, tudi (iksno nastavljeni lahko izboljša znatno svoje stališče. Za postranske za služkarje velika dobrota. Dnevno 50—100 Din mirnega zaslužka. — Pisati pod; »Svetovni rekord« št. 7115. Učenec 17 do 19 let star, se takoj sprejme pri Antonu Marčič, Slov. Bistrica, usnjarna. Učna doba tri leta. Za hrano in obleko se bo skrbelo. V prodaji leži Vaša bodočnost! Ako se čutite sposobnega doseči visok promet naših prvovrstnih predmetov. Vam ponudimo tem potom naše zastopstvo ter Vam jamčimo za boljši zaslužek kot v kateremkoli drugem poklicu. Pišite nam in priložite znamko za odgovor, Tehna družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1. Stanovanja Pozor letoviščarji! Živčno bolni in vsi, ki želijo uživati krasno naravo v miru, dobe v bližini Ptuja lepo, meblirano stanovanje s tremi sobami in kuhinjo, živežem in postrežbo po ugodni ceni. Naslov v upravnišlvu pod št. 7071. Soba Kovačnico S stanovanjem v prometnem kraju iščem v najem ali tudi kupim. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Kovačnica« št. 7173. Trgovski LOKAL v Mariboru, v sredini mesta, kjer je bila več let dobro idoča veletrgovina — se odda v najem. - Pojasnila daje Srečko Pihlar, Maribor, Gosposka 5. mm* Amerikanci, pozor! V najem se odda, event. proda hiša z zemljiščem v industrijskem kraju. — Poizve se pri Josipu Po-gačar - Kamnik, Glavni trg 22. Še nekaj parcel se proda. Vodmat-Zelena jama. Poizve se: Ljubljana, Zaloška cesta 21. Enodružinsko hišo skoraj novo, z vrtom -prodam takoj za 26.000 dinarjev. Takoj potrebno samo 15.000 Din. Primerno za upokojenca ali rudarja, ker je v bližini rudnika. Avgust Fabjan čič, Senovo pri Rajhen-burgu. Manjše posestvo oddaljeno 10 minut od Brezij (Marija pomagaj), po ugodni ceni prodam. Ciril Jelene, puškar — Kranj 45. Stavbišča za vile pod Rožnikom prodaja Pokojninski zavod, Gledališka ulica 8/IV. ali in kuhinja za eno dve osebi se odda za mesec avgust. - Vprašati na oglasni oddelek »Slovenca« pod št. 7151. Opremljena soba čista, pritlična, elektrika, se s 1. julijem odda dvema solidnima gospodoma. Sv. Petra cesta 79. Stanovanje 2 sob in kuhinje se odda s 1. julijem v bližini Sv. Petra. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 7127. Hiša z gostilno POSREDOVALNICA Iv. Godina, Maribor, Tattenbachova ulica it. 19/1 proda Večja in manjša posestva, hiše, vile, trgovske lokale," gostilne itd. Dalje iščem vseh vrst posestva, hiše, vile itd. za svoje reflektante. Proda se v večjem mestu Hrvatske žaga v pogonu; reže se hrastovina, lesa je vedno v obilici, rentabilnost za-- Obrniti se je v industrijskem kraju na' lamcc"a- - Obrniti se je Gorenjskem, pripravna tu- na: 1 pretinac pripravna di za lažjo obrt, se odda pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Cel inventar« 7008. Hišo v dobrem stanju ali novo, z dvema ali več stanovanji, v Sp. Šiški, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zadovolj-nost« št. 6996. Oddaja košnje treh travnikov še bo vršila na prostovoljni dražbi 22. junija ob 3 popoldne na Ižanski cesti, poleg mestnega kopališča. Izjava. Podpisani preklicujem, kar sem očital in govoril roti gosp. Iv. Poharju, čemer sta me zavedli moja žena in neka gospa. - Franc Rogelj, Zg. Šiška. Prostovoljna sodna dražba. V četrtek dne 26. junija 1930 ob 2 popoldne se bo na licu mesta v Ljubljani, Škofja ulica št. 8, vršila prostovoljna sodna dražba premičnin, kakor pohištva, kuhinjske in sobne oprave, perila, obleke itd. spadajočega v zapuščino pokojne Kolnik Avguste. — Mate Hafner, notar kot sodni komisar. Enodružinska vila z lepim, nasajenim zelenjavnim in sadnim vrtom, v Rožni dolini, poceni naprodaj. Elektrika in vpdovod. Informacije v tr&fjki Frank, Gosposvet-ska cesta 7. Hotel t. mesarijo v manjšem mestu Slovenije, v najlepšem prometnem delu letovišča, z vsem inventarjem, z gospodarskim poslopjem, vrtom in nekaj posestva, zaradi bolezni naprodaj, eventuel. tudi v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Slovenca« pod št, 7027. 133, Sušak. Parcele naprodaj — 1 m- po 5 do 8 Din. Poizve se v gostilni na Brdu 18, pri Viču. Nasvete za nove gradbe načrte, proračune in nadzorstva izvršuje po zmerni ceni gradbena in ar-hitektonična inženjerska pisarna Tehnični biro »Tehna« v Ljubljani — Mestni trg 35/1. Hotel Gorskem kotaru (savska banovina), se daje v najem pod ugodnim pogojem, Inventar se odda za nizko ceno. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 7081. Mlin na močni vodi ob glavni cesti, v bližini mesta in večje tovarne, se ugodno proda. Zraven nova hiša, vinograd, gozd, travnik itd. Kupec se vseli lahko takoj. Cena 80.000 Din. -Naslov: Josip Vrščaj, Rajhenburg. Hišico na Gorenjskem pri Lescah ali Radovljici kupi Kornic, Ljubljana, Prečna 8. Posestvo naprodaj Poslopje z vsemi gospodarskimi poslopji, njivami, travniki in gozdovi, v bližini večje tovarne na Gorenjskem, se proda iz proste roke. Istotam sc proda več glav goveje živine in prašičev ter razno poljsko orodje. Več se poizve v upravi podružnice »Slovenca« Jesenice. Ku^iitio Vsakovrstno zSafp kmpnfe po najvišjih cenah ČERNE, juvelir, Ljubljana, Wolfova ulica št. 3. Suhegobe kupi FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta 36, trgovina z žitom, moko ia deželnimi pridelki. Motorno kolo znamke AJS ali pa FN. Ariel, 350 cm", lahko je model 28, 29 .— kupim. Naslove oddati na upravo »Slovenca«. Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi Dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenheilanstalt), Sečovo, p. Rog. Slatina. Zahtevajte pro.spektc. Otok Haločsp Dubrovnik PENSION KALAMOTA -najlepše kopališče dubro-vaške Riviere, Penzion inkl. kopanje 65—70 Din dnevna, Zahtevajte pro-sp-kte! Posestnik slikar Marčič. Bosanec s 5 konji bi prevzel prevoz drv iz gozda. Naslov pove K. Grošelj, Litija. Rabljeni autoinobilil Kdor jih ima naprodaj ali jih hoče dati v komisijsko prodajo, naj se obrne na F. Batjel, Ljubljana, Karlovska cesta 4. Prodamo Premog in drva prodaja tudi na obroke Vinko Podobnik, Tržaška cesta 16. Tel. 33-13. Prvovrstni zarezani strešnik, kateri dobro prezimi in te ne lušči, zidno opeko v večjih množinah in nudi'po nizkih cenah F P. VIDIC & Komp. iovarna zarezanih strel-nt Uov, LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 3 BSA motorno kolo 5 ks, kompletno, z električno razsvetljavo, prav malo voženo, skoro novo, zaradi nabave auto-mobila ugodno ■ proda: Anton Rifclj, gostilničar, Novo mesto. Kočijo ono- ali dvovprežno, v dobrem stanju, prodam. - Naslov pove uprava Slovenca« pod št. 7135. Ženski šivalni stroj Singer«, malo rabljen, se proda. - Sv. Petra nasip št, 35, pritličje. Žaganje in drva odpadke od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga Lavrenčič & Ko, Ljubljana, Vošnjakova ul. 16, za gorenjskim kolodvorom. Pisalni stroj znamke »Oliver«, skoraj popolnoma nov, se proda ugodno, - Ogleda se pri tvrdki Orient, Dunajska cesta 14, Ljubljana. Pianino in avto poltovornega, kupim. — Ponudbe na: M. Ober-star, Cerklje ob Krki. Omaro za led kupim. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro: »Kupim«. Iiiša z en in pol orala vrla in njive naprodaj. Vprašati: Ižanska cesta 30. Deske borove ali smrekove, vse ene vrste, dolge 430 cm, široke 20—25 cm, debele 4 cm, cca. 9 kub., postavljene na postajo Beltinci, stružene na eni strani, kolikor mogoče brez grč, kupi in daje podrobnejša poročila Župni urad Bogojina, Slovenska kraiina. Ponudbe poslali vsaj do 6. julija 1930. Ure za birmo nudi najcenejše Ivan Pa-kiž, Ljubljana, Pred škofijo štev. 15. Drva, odpadki od žag se dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket v Metelkovi ul. 4. Tel. 2244 Gostilna v Zagrebu na prometnem kraju blizu Jelačičevega trga, z lepimi in velikimi prostori naprodaj. Ponudbe na: Josip Paulinek, Ljubljanska šl. 5, Zagreb. Polnojarmenik Esterer 65 cm, dobro o-hranjen, še v pogonu, zaradi povečanja za 30.000 Din, z jamstvom, da brezhibno obratuje, naprodaj. - Vprašali: Mag Zagreb, Vlaška ulica 53. Proda sc poceni: Tricevni radio aparat z zvočnikom, komplet, postelja. omara s predali (Schubladkasten), kopalna banja, majhna železna peč, umivalna mizica in nekaj drugih malenkosti. Naslov pove uprava pod št. 7137. Spomladanski med pošiljam po pošti 5 kg 105 Din franko. - A. Maček, čebelar, Vrhnika. 1 tiskarsko prešo 1 oljni oddvajač (Oclabscheider) » Dabeg« 1 Worthington-scsalko vse v dobrem stanju, naj-cenejo proda Dragotin Hribar, Ljubljana, Zaloška cesta 14. Strojne tovarne in Murne Ijii&liasa leleion $f. 2830 Pozor Brzogav: Sirtij Naznanjamo, da smo edina tovarna, ki PRi:U(IE3.\ ojnice od lesno industrijo. Naznanjamo, da smo edina tovarna, ki PJČIIJHEJA ojnice od polnojarmenikov in venecijank na sferfiCne oalfCne lefaje (Tonneniager) skf Izvršili nad 100 ojnifnih glav. ZAHTEVAJTE PONUDBE) CENE SOLIDNE! PRVOVRSTNI IZDELEK ! 2 čevljar, šiv. stroja in vse čevljarsko orodje se proda. Cena po dogovoru. - Filip Demšar, Dravlje 51, pri Ljubljani. Za stavbe vsakovrsten suh tesan .n žagan les. ladijska tla cen'o oddaja - Fran Šuštar, Dolenjska cesta. Telefon 2424 Tehtnica za trgovino — sistema Schulz Universal — za 15 kg, ugodno naprodaj. Vprašati pri Gospodarski zvezi na Dunajski cesli. Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto balo gosfe kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica perja. Tesan les popolnoma suh, za takojšnji uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »IIi— ija«, družba z o. z., Dunajska cesta 46, telefon 28—20. Adresar: za Dravsko banovino industrije, večje trgovine in obrti, ki je izšel za časa X. jubilejnega ljubljanskega velesejma. — Adresar je lepo urejen in razdeljen v branže, kot: I. Rudniki in topilnice II. Lesna industrija, trgovina in obrt III. Železna IV. Tekstilna V. Prehrana VI. Elektrotehnična VII. Gradbena in keramična VIII. Papirna IX. Grafična X. Časopisi XI. Kemična XII. Usnjarska XIII. Radio, gramofoni in glasbila XIV. Automobili XV. Razne industrije, trgovine in obrti XVI. Denar, zavodi, špedicije, transp. društva, javna skladišča, car. posredniki, agenture in kom. inform. pisarne ler reklamni zavodi XVII. Pregled važnejših zdravilišč, kopališč in letovišč v Dravski banovini Naroča se pri: REKLAMA »SATURN« - Ljubljana, Gosposvetska c. 5. Adresar stane: pri plačilu vnaprej 35 Din kom. ali pri povzetju 37 Din komad. Pri naročilu 10 komad. ali več 10% popusta. nSIHBGRHHH Inserirajte v .Slovencu1! ■«winnmHnii(iiiMmiwinHtiH C«ško-Slovaška Ali ste že poravnali naročnino? men aovi modeli! Dobe sc po solidni ceni tudi D3 obroke le pri tvrdki Igri Voh 9.foY»i'aita Zastopniki se sprejmejo. Zahvala Prisrčna hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za mnogo izrazov sočutja in tolažbe ob prebridki izgubi □ašega, v nežnem cvetu življenja, nepozabnega in srčno ljubljenega Slavija Prisrčna hvala učiteljstvu za udeležbo s šolsko mladino pri pogrebu in za žalostinke, ki so mu jih zapeli doma in ob grobu. Istotako tudi prisrčna hvala vsem darovalcem cvetja, dragim sosedom in cenj. sovaščanom. - Lepa hvala g. dr. Herzmannu, kateri mu je pomagal v hudem trpljenju, osobito pa č. g. župniku in vsej ostali čč. duhovščini za ginljiv tolažilni govor ob grobu. Teharje, dne 20. junija 1930. Žalujoči starši Blaž in Mara Ojstrež. -0* >■''■' - ZA POKRIVANJE -1 TREH- ZA OBLACAN3E -ITEN- ZA ELEKTRIČNE -IZOLACIJE- -CEVI ZA- kanalizacije: ■s. nizek mi širok. tanki olj O^T-HC 21 i LO i 7.a tekočine, spravite zopet v red s toplo kopeljo, v kateri ste poprej raztopili nekaj dek soli sv. Roka za nog«. Občutili bodete takoj polajSanje, Vaše noge bodo kot prerojene. Sol »▼. Roka za noge se dobiva v lekarnah in drogerijah, 1 veliki zavoj stane 16 dinarjev. Če bi je kje ne bilo v zalogi, obrnite se na zalogo Drogerija „nada" V. GABRIČ, Subotioa. Pozor! Vsa tapetniški' in dekorater. dela | izvršujem najšolidnejše in najcenejše, _ Ugodno j odplačevanje na obroke, — FRANC NOVAK, tapetnik, Maribor, Slovenska 24. 1 KRASNE TLAKOVE , za veže, . vi: izdeluje in poklada Cementarna Gostinear, Pešata, pošta Dol pri. Ljubljani. Zslivsslsi Vsem. ki so ob nenudni smrti tolažili in sočustvovali ter spremili gospoda • Josipa Kenda restavraterja, posestnika itd. na njegovi zadnji poti, prisrčna hvala! Zlasti pa se zahvaljujemo vsem damam in gospodom, ki so se ob težki uri z veliko požrtvovalnostjo — žal brezuspešno — trudili za blagopokojnika, vsem predstavnikom in zastopnikom oblastev, smodnišnice, uradov, občin, društev, zadrug, korporacij in tvrdk, pevsk emu društvu »Lira« za ginljivo petje in vsem onim, ki so od blizu in daleč prihiteli, da spremijo našega nepozabnega k večnemu počitku. Globoka zahvala preč. duhovščini, oo. frančiškanom, vsem mnogoštevilnim darovalcem prekrasnih vencev in lepega cvetja in vsem, ki so s svojo udeležbo, izkazali pokojniku čast, nam pa uteho v grenki, neizmerni boli. Tisočera liv^tja vsem! V Kamniku, dne 20. junija'' 1930. Globok d žalujoči ostali. ' ''r '','•' ' •' ' Vi";' V"-., :'v ,.■■• Vaše vsled ozebline, ran, kurjih očes zmučene noge —iBimramu w ............maniu«— Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA. Prešernova ulica Stev. 59 (v lastnem poslopju) ■»■■■■■■■■■■^■■■■■■■■ffiMMaMMMi mami ■■........i.......m m ......................w«^»?»7Win«giBfaiBWBrraMT -S S SSo^o v>„ ~>, ►jo »So S "«£§< d 31 "s« ligi^g » SO v»0 ■■ J! — n _ n Ig5 * ?EiSi§ I Krajevni šolski odbor na HOPilfClIl v občini Račna pri Grobupljum razpisu!« zidarska, mizarska in kleparska dola pri nadzidavi osnovno šole na Kopanja. Načrti in proračuni «o nn vpogled pri upravitelju šole nu Kopanju. Tozadevne ponudbe je vložiti nti gornji naslov do B. julija 11: do 12 Ofialdne. Krajevni šolski odbor si pridržuje pravico oddali delo ne glede na višino ponudbe. Krajevni šolski odbor na Kopanju, dne 22. junija 1930. Franjo Čuk, Janez Stare, upravitelj šolo. predsednik. lOOO dinarfev lilueniii, ako VuPn k ti rja učena, lira-duvice, trda kota, bul,: itu iniflnejo v 11 dneh bro/, lioleftei, tifi'* novar-ii»i-ti, 11 rt'7, no/u, bro/. vnetju 7, zdravniško priporočenim U1.V-balzamom. Uospod iroztlni NTotnik I'. pUe: „l«lBt sem lt0t-l it a ker lih očesih. vHnk iVvolj in však korak mi ie povzročil bolečino". Knako liiiotu vladni Mlrm-nlk tir. Hndnfl-slein in grofica Zeppelin. dcuit a jamstvenim pismom b IHii, 3 lončki Iu Um. Dt. Nik K.e-ineny, postni predal 12/1-112. Goško SlovaSIc fl za vse razmere, AVTOM, REGULATORJE, OPREME ZA ŽA. GE IN MLINE. Zahtevajte ponudbe, — Prvovistne relerence. Obrestovanja vlog, naHup in prodaja usaHd vrstnih vrednostnih capirjev, deviz in ualot borzna naročila, predujmi In Miti vsake vrste. BBhomnt in Inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-depositi itd. itd. Brzojavhe: Kredit Ljubljana Tel. ZOIO. Z457 ZS48: interurban Z706. Z806 Stavbni les .»SLOVENECdno 22. junija 1930. ......................- ■Vi-- i mir'TiTl__ Zahvala Za. vse dokaze odkritosrčnega sočutja ob nenadni bridki izgubi ljubljenega soproga in dobrega očeta . . prof. Ivana Mazovec ' ■ • ■ t . M, se vesm najiskreneje zahvaljujem. Posebno mc veže dolžnost Izreči žahvalo preč. g<(. duhovščini, g. banu Sernecu, bivšemu oblastnemu predsedniku g. dr, Natlačenu, oblastnim potlancem, zastopnikom univerze, ravnatelju g. Maziju ter profesorskemu zboru drž. realke, jugoslovanskemu prof. društvu, kat, akad. starešinstvu, glasbenemu društvu »Ljubljana« za v srce segajoče žalostinke, Ier govornikom za posldvilne besede ob odprtem grobu, stavb družbi .Union«, Vzajemni posojilnici, zastbphikom javnih in zasebnih korporacij, darovalcem krasnega cvetja ter prijateljem, znancem, in pa dijakom realke, ki so pokojnika v lako častnem številu spremili na zadnji poti, Bog povrni! Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 23. junija 1930 ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Petra. Ljubi j a na,j dne 21. junija 1930. Fina Mazovec z otroci in ostalo sorodstvo. • rf, I ' "V , t- 0.1SCHNEIIEB ^ Mmt\ i ©ka POD J FT JE ZA ZGRADBO VODNIH TURBIN ifti dfc rtti ifTti. i ■ jiTBn.ii "" Hišni posestniki katerim zidna vlaga uničuje vrednost njihovih hiš stavbeniki in vsi, ki hočejo vlažno zidovje osušiti oziroma zavarovali pred vlago in vodo, naj uporabljajo naš absolutno zanesljivi izolačni preparat SOL--*« Prospekte z navodili Uporabe pošilja brezplačno LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA Ljubljana - BIeiweisova 18 Rumeni gusarji (Sodobna zgodba.) veri brat. Se bova že kako pretipala skoz nio. Hoi! Eh Sang! J Kitajski fant — imel je res že več kot štirideset let, pa vsi kitajski sluge v službi Evropcev so fantje — pomoli glavo iz kabine. Poševne oči mu mežikajo iz širokega, ploščrtatega olivno barvastega obraza. Ali sle pripravili vse potrebno? vpraša mladi Holandec. Da, da, sel (sir — ser ~ gospod), vsaka stval, vse pliplavljen. Torej Lovro, pa odriniva! ; Kanta poskačetu na krov in izročita svojo prtljage lili Sangu, ki jo zloži v malo kabino na klop. . Lovrenc Tromp odveže vrv na prednjem koncu Ladjice, njegov starejši brat Mihael pa medtem požene stroj. Čolnov rilec se okveiie naven. Mihael uporabi počasi pogon in prime za krmilno kolo. Ko.pa je Lovro v Baritam, kakor se je ladjica imenovala, potegnil še vrv ob krmi, spolze ud obale v gosto zasedeno luko. Bantam se je s polovico svoje brzine t previjal kot kača med džunkami, sampanr' in tankami1, ki jih je kar. mrgolelo po vodi in so ležale tako tesno druga jiolog drngf-, da jc bilo mogoče komaj nekaj metrov naprej videti prehod med njimi. Zalo je moral Mihael vso pozornost obračati na krmarjenje. Lovro pa je bil prost w bn-7, skrbi, zato ga je lahko opazoval in sc mu čudil. Presnelo dobro krmariš, bralec: kar veselje le j'- glodati! jc pohvalil brata. No, seveda, saj tudi ni danes prvič, da odhajam iz te Inke nn izlet. Ni res, Eh Sang? ; Kitajec se samo nasmehne in dalje pripravlja riž v mali. kuliiil.jici. Heske za obijanje stropov i. t. d. Trd, parjen bukov, hrastov in javorov les, več let naravno usušen - ima stalno v zalogi po zelo ugodnih cenah tvrdka REMEC - CO. LJUBLJANA, Kersnikova ulica 7. ©ostavlja se v Ljubljano in okolico na lice mesta. 1. Ponesrečenec. Megla je visela nekega zgodnjega jutra nad notranjo luko v mestu Makao. To pristanišče na majhnem polotoku je edina portugalska naselbina na Kitajskem. V dolgem zalivu je bila zasidrana cela vrsta džunk', ki so bile videti kakor sence iz prikazni; le dve sta se premikali in plazili med drugimi kakor dva latinska duha. Oh obali je počival tudi majhen parnik, pa njegov dimnik se ni kadil in hitli nikogar njegove posadke ni bilo videti. Edini človeški bitji, ki si ju mogel zapaziti ob vodi. sta bila dva velika fanta; njuna polt in njuna obraza pa sla kazala, da nista ne Portugalca nc Kitajca. Bila sta rdečega obraza, rjavih las in sivih oči; skratka fanta, kakršnih lahko vidiš vsak dan na tisoče po holanclskih šolskih igriščih. In res ni bilo še dolgo, odkar sta bila oba fanta dijaka neke dobro znane ijole na llolandskem. Oba sta imela obleko iz bele jadrovinc in če-lado zoper solnce; res je bil sele mesec marcc in jutranja megla, pa vendar je toplomer kazal, da je vroče kol na llolandskem v juniju; kaj šele bo, ko se megle stopijo in prične žgati solnce! Oba sta nosila na rami šporlno puško in na hrbtu velik nahrbtnik-Pod njima j>a je bil ob rilcu iti krmi zasidran nevelik motorni čoln, ki ga je nalahno zibala plima. Megla jc gosta, da bi jo lahko rezal, pravi mlajši. Da, pa sem imel včasih še gostejšo, mu odjgo- 1 Džuiika < kitajski! j-Hlriiicit, ki jo uporabljajo /.lasii /.h obrežno plovbo. Samo to mi je žal, da ni hotel z nami stari Gant, nadaljuje Mihael. Gant je bilo dijaško ime mladega Kitajca Vu Hanga, ki je bil v Holandiji so-učenec obeh Trompov in je zdaj bival na svojem domu blizu mesta Makao. • Zakaj ni hotel? vpraša Lovrenc. »Pravega vzroka ne vem. Kdo pa je še kdaj Kitajcu pogledal na dno srca? Izgovarjal se je pač, da je pokrajina vsa razburkana; tudi o gusarjih je nekaj omenil; pa vse to, mislim, ni še glavni vzrok. Zakaj Čenga te nevarnosti še malo niso plašile in mi je obljubil, da pride? Imam pa zopet smolo, da je moral baš včeraj Odriniti v Iiong Kong.« Pustila sta za seboj polotok Makao in otok Lapa, kjer bivajo sami Kitajci. Čez nekaj minut sta se izmotala iz gosto natlačene luke, šinila z vso hitrostjo preko sipin ob vhodu v pristan, dospela v vnanjo luko in.se bližala otokoma Sv. Janez in Taipi. Zavila sta šc okoli enega izmed manjših otočkov, s kakršnimi je preliv kar posejan; tu pa je naravnal Mihael čoln proli vzhodu, kakor da bi hotel v Hong Kong, ki je oddaljen štirideset milj.' Ali nisi rekel, da se bova peljala proti zahodu? vpraša Lovrenc. Saj se tudi bova, sinko moj, zdajzdaj,« pravi Mihael. »Nikar o tem ne dvomi! Opazovale pa so naju stotine oči in zato je gotovo prav, ako opazovalci ne izvedo preveč.« Prav! Moraš že vedeti, kako jc bolje.« Lovrenc je bil radijski operater (strojnik, ki po radiu brzojave oddaja in sprejema) na nekem potniškem partliku, ki je pred štirinajstimi dnevi priplul v Hong Jvohg. Dobil pa je nekaj dni dopusta in ga je hotel preživeti pri svojem bratu Mihaelu, ki je bil žc kaki dve leti v Makau uslužbenec neke izvozne tvrdke. 4 Morska milja ali vozel mori 1S02 in, suha milja pa lGoi) m. c&cvevicic zaiamtiio najpopolnciii mpeh Spomladanski kasašRl derb^ meetfng in concours hippique na dirkališču na TE£NU pri f^RRlBORU dne 19. in 22. Junija 1930 Začetek ob pol 15. uri Vstopnina 15 Din ........................................«.»»..»....................................................................HI.................mm.u........... Avtobus-zveza z Glavnega trga na dirkališče ............................................................................................................................MIHI.....Illllllllllll Spodnieštajerska ljudska posojilnica Rcgistrovana zadruga z neomejno zavezo v Mariboru Sprejema vloge - Daje posojila - Izvršuje vse v denarno OBRESTUJE VLOGE PO NAJVIŠJI OBRESTNI MERI TER NE ODTEGUJE VLAGATELJEM RENTNEGA DAVKA stroko spadajoče posle Za potovanje potne kovčeke in torbe, v veliki izbiri od navadne do najfinejše vrste. Kovčeki za auto in kolekcijo vzorcev po naročilu. I. KRAVOS, Maribor, "ff"' dM MMMmMHMIHV*,«> H,!«11 !» III 11III l 'III Inl* 1111» 1 IIHlIlJ%H Ulllilll umi...........W r mm.....................- *%0*0*»........mm* f t TVRDKA L C. MAYER obvešča najuljudneje svoje cenjene odjemalce, da ima najraznovrstnejšo izbiro pristnih perzijskih preprog v svoji bogati zalogi in vabi p. n. občinstvo, da si jih ogleda 5=h!