Gl ASILO Stev. 40 — Letnik IV. PTUJ, 12. oki 1951 PoStnîna pîaCana v gotovini UrednÜtTO io oprare t'tu). MLO. II aađstropj« fcUfoa it«» 156 - Секотш račun pri Narodni banki Ptui éter. 643-90322-0 — Urejttit aredniiki odbor — OdgovomJ aređ' nièVrabl Jolt — Rokopisov d« vračamo — Mesečna naročnina od 1 maja 1951 dalje 20 din celoletna naročnina 208 din. Naročniki, ki to plačaU din 156 — sa oelo leto. doplačalo din 52-—— Tieka Mariboraka tiskarna. partijske naloge po IH. konferenci Referait bi AiskuaUe na tfl partij- Ф konferenci ra ptujski okraj, ki Je j,¡la pred kratkim, «o podčrtali vainost veiifecga druibcno-polltlëneca, gospo- darskega. kulturnega In socialistično- patrlotlčnega pomena in nujnost poglo- bitve partijskega dela na vaseh t ptuj- iSem okraju In Ptuju samem ob na- ki so zajet« ▼ sprejetih sklepih. Revoluclonamo-družbene poUllfne jpremeaibe,, ki Jih doživljamo v naSl riornovlnl, M odraz trdne odločnosti lujfoflîovanskih narodov v borbi ка fgrädltcv sociallisma. Vsi ukrepi naiega vodstva so usmerjeni v poglabljanje joclallstlčne demokracije v utrjevanju đrulbifno-ekonomsklh tem«ljev, v je- manju naSe neodvisnosti in obrambne n,oil. Na tej osnovi se razvija neusmi- ljen» borba proti vsem preostalim so- vražnikom socializma kot proti kapita- jistîEnim reakcionarnim ostankom, bl- rckratskim elementom, Informbîrojev- gkim eksponentom in najreekclonamej- ienio delu katoliškega klera. Partijske or«»n!iacUe zaostrujejo borbo proti so- vrainiku in njegovim parolam, s kate- finii hoiejo v naših vrstah povzročiti fsaeàa in izpodkopavati sigurnost, rave • se, da le le tako mogoíe voditi tsrb-^ za hitrejši razvoj socialistlì^ne de- ookracUe. ia«o!ožki dvig članov Pertije In kan- fliđatfiv, njihov individualni MudiJ ka- ter Izobralenost množie zahtevajo vef tot 80 sprejemali, kar se odraža na pwledîeab. Članstvo Partije Je pre- tüelo nase dolfnosl cia bo mnoíiee se- sia njalo z vsem gospodarskim In poîî- tiSnïîa dogajanjem v naJi državi na naiin, ki je ljudstvu najdostopnejSi; v pof^jetjn potom sindikata, na vaseh potom množirnih organizaei«! v okviru ljudske univerze, ki naj bi bila osnov- na or^anîîîaeijska oblika za vzgojno flelo a množicami. Organiziranje 'stro- kovnih. političnih in poljudnoznanstve- nih predavanj zahteva svoje delo pa tuđi obeta uspehe. Pri tem ostane os- novno vodilo cilj pomoti mnoiicAm pri spoznavanju dela zavestnih graditeljev I socializma, katerih primeri dokazujejo, ¿T ustvarjajo boljäc pogoje za živijenj- кко raven. Organîractiska krepitev Partije za- I hteva od flanov dosledno izvajanje ^ principov notranje partijske demokra- cije, demokratičnega centralizma v os- novnih partijskih crganizaeljah In izva- janje dosledne kontrole nad izvrševa- njem sklepov ter direktiv Partije, nad I utrjevanjem znvestne partijske disci- pline. Konstruktivna ^rttika med član- stvcm KP vodi v krepitev in čiičenje vrste partijskega članstva in dviganje njenega ugleda. Večja skrb za spreje- manje novih kadrov v Partijo iz vrst delavstva, kmHov-zadruinikov in dru- iih, ki se Izkužejo s svojim delom ▼ «riflitvi socializma, daje vsa zagotor'H kvalitetno !n kvantltetno krepitev pRrtijskih vrst. Tndi skrb za vkljcče- vsnje Sena v Parti.îo Je skrb članov. Za oživotvorenje partijske linije ▼ mn^tžičnih organizacijah in druHiih, ki >t» naSS druibi potrebne, nosijo skrb 0?O de se v ta druStva vključijo člani KP kot aktivni člani in da «aînteresi- nk> ta društveno probleme člane orga- In društev. Od članov Partije v 'ih društvih se zahteva aktivnost pri dîla, pravilno ocenjevanje raznih pn>- Mfmov, bodisi tndi drobnih, ki so več- l^rat važni in vplivajo na dal.inji razvoj örnStva. Delavnost članov KP v druät- vih Jim utrjuje med članstvom ugled In onemogoča delovanje In vpliv raz- '»im sovražnim elementom. (Kleru, Ш itd.) Oîede odkritih In prikritih sovrafnlh J>oskusov v ođvaJ.^nJu mladine od nje- "Cîîa revolucionarnega delovnega elana íahteva od članov KP več pozornosti tiepram pгobîem^m SoHke In IzvenSol- «^e vzgoje mladine. Boriti se morajo »roti podcenjAvanJu vzgojne vloge et»r- i<5v in »roti vpHvu klera na mla^:Hn«». V to dalo usmerjeno mnollfne organl- aaelj« predstavljajo uspeh dela KP. Delo članov KP učiteljev ne more biti ospetoo brea poceganaj v reievanJN) ima>dinske problematike, brez zaostro- vanja krliiCnes» čuta pri mladini in brea pomoči pri ipravilncm ocenjevanju današnje etvamostl, brez skrbi za «tro. kovni dvig mladine itd. Člani KF, ki fi ne zagotovijo zdravega vzgojnega vpliva med mladino tam, kjer se mla- dina zbira tn izžlvl]», v raznih društ- vih, klubih Itd. in ki mladini ne omo- gočijo zdravega razvoja т razvedrilu Id »ibavi, teiko govorijo o svoiem URpei- nem delu glede duševne odpornosti in ljubezni mladine do domovine. Dejstvo, da se je «lede skrbi ва^ааДе najmlajše s strani članstva KP malo etorllo, zahteva, da so v pionirskih cva. tih zastopani člani KP bi d« se pio- nirskim organizacijam posveti več ikrbi, da se Jim saeigura dobro vodjrtvo v krajevnem in okr&jnem merila. Stanje v najem gospodarstvu, ki nI najboljše, ponebno pa v KDZ in KZ, kicr Je več izstopnih izjav, nalaga čIoa- etvu KP, da ikrbl za pravilno delova- nje In razvoj KDZ, za prltegovanjc novih zadruf.nikov In za reèevanje pro- blematike v gospodarstvu KDZ. Bres pravilnega odnosa, brez krepitve ugle- da, berz sadoetne pomoči v borbi proti špekulantom ostajajo samo tiste KDZ, kj^T ni na delu partijska organizacija. Skrb za gospodarski račun in s tem za boljšo gospodarsko dejavnost ter pra- vilno nagraJevaUe zadružnikov zahtev» od (lanov KP predanost dein in na- Semu razvoju. Vsa ta dejstva Je potrdila Ш. par- tijska konferenca in obenem sprejela т Imenu vsega član.ttva v ptujskem okra^!a kot osnovno nalogo, da bodo v bodoče delali csa dosego vidnejiih uspe- hov, X9 prejinjo vgraditev eociallzma. Maršal Tito na IL kongresu sindikatov Jugoslavije v Zagrebu Videti moramo ушквт posameznika Maréal Tito je med drugim dejal: Ta kongres Je zelo vaien za nadaljnje delo in razvoj naie države, saj smo tako rekoč blizu zaključka neSega pet- letnega plana. Prav v letu« ko je bil prvi kongres ZSJ, so nat zapustili tisti, ki smo I njimi v vojni skupno preli- vali kri proti skupnemu sovražniku, proti fašističnemu okupatorju. In ne le ún so nae zapustili, temveč so nas ho- teli iiiolirati od vrega sveta. Toda po- srečilo se jim Je izolirati nas samo od tistih driav, kjer ao semi 9e zdaj kot okupatorji V tej dobi je bil« postav- ljena na preizkušnjo tista enotnost, ki smo Jo nstvarili med narodnoosvobodil- nim bojem. Tudi v tej prelskuSnJi so naSi narodi ie enkrat potrdili, da Je nji- hova enotnost nezlomljiva in da ne more nobena sila na svetu, tudi ne Slo- vjetska zveza, razdruliti naSIh narodov. Takrat je odigrala predvsem velikansko vlogo edinstvena monolitnost naie Ko- munistične partije, Prav po njen! za- slugi smo vzdržali «nega največjih ia najbolj nevarnih napadov na nalo drža- vo, napad, k! nI bil nič roanjil вЛ fašističnega oboroženega napada. Skrb ljudske oblasti v nafti drlavi J« bila osredotočena predvsem na to, kako bi mogel delavski razred laie izpolniti svoje naloge in dobiti tisto, kar Je nje- gova fizična potreba, da bi bil kos ve- likanskim naporom. Zadevali smo na velike težave. Prva Je bila veliko po- manjkanje delovne sile. Druga Je bila vpraSanje strokovnosti naSDi kadrov v podjetjih, v naši mladi Industriji, ki ee bujno razvija. S strokovnimi kadri bo- mo najbrž imeli težave бе več let. Naia kakítvost zdaj ie trpi zaradi prema,fhn«»- ga žtevna sferokovnih kadrov, toda te se more in mora zboLjiatL Pri skrbi м vzgojo ljudi imajo sindikati velikansko vlogo. Predvsem Je treba skrbeti za gmotno preskrbo nafiih delovnih IJudL Ne smemo vedno gledati le na množico marveč moramo videti vsakega posa- meznika. Skrb sa kadre Je osnovna stvar. Ko govorimo o nalogah, ki nas ča- kajo, moramo imeti tu pred očmi tudi vprafianje odnosa iia^ih delovnih ljudi do dela, do tovarne, v kateri delajo. Ko pride zdaj delovni človek v tovar- no, se mora zavedati, da je priSel v svojo tovarno, ki Je tako rekoč tudi flel njegove lastnine. VpraSanje vzgoje de- lovnih ljudi, ki prihajajo iz vasi, je naj- teŽnvnejSl problem, ki ga moro reševati naSa ljudska oblast, predvsem pa sin- dikati. Ko Je omenti odnos do delovnih Hudi ▼ Sovjetski zvezi. Je marSal Tito rekel. da ne zanikuje pridobitve velike okto brske revolucije. Le-te tam Se žive, če- prav ne več vse, saj jih Stalin in nje- govi sodelavci niso mogli unlčitL Ne- kega dne poreko delovni ljudje v So- vjetski zvezi: »ne dovolimo več«. V So- vjetski zvezi hodijo delovni ljudje Se trideset let po veliki oktobrski revolu- ciji v opankah iz ličja in raztrgani. Ko prihajajo v tovarne, so videti bedni, kakor v kakSni kapitalistični državi v začetku prvotne akumulacije. V Sovjet- ski zvezi niso Sli po poti graditve res- ničnega socializma, temveč po poti državnega kapitalizma najslabSe vrste. Ne moremo v celoti reči, da to sploh ni država sorialirma In da so v njej uničene vse pridobitve revolucije, pač pa da voditelji in tfsti, ki so odgovorni, niso socialisti, ker so kreniH s poti so- eaüzma in ker si пч vse krîpî.îe priza- devajo uničiti pridobitve revolucije. V Markovcih: Prebivalci markovekega Šolskega oko- liSa eo pričeli izpolnjevati svoje obiju- be, ki so bI jih zadali na roditeljskem sestanku dne 23. septembra 1951 za krajevni samoprlspei^ek, v svrho po- pravila iole. KLO Markovci Je že prispeval v de- narju okrog 50 odstotkov svojih pri- spevkov t. j. v denarju 13.530 dinariev Posebno se je izkazal tov. Kolarič Ja- nez, mali posestnik iz Nove vasi it 27, ki bi moral prispevati «amo 50 dinarjev, dočim je prispeval 500 dinarjev. Bav- notako se je pokazal požrtvovalnega za izvajanje krajevnega samoprispevka V KLO Markovci tov Krietovič Antos. iz Nove vaei. Prebivalci KLO Markov- ci pa niso prispevali samo v denarju, temveč tudi v gradbenem material«, ki je bil potreben pri popravljanju in obnovi ostrešja. Pri teh dajatvah sta te posebno izkazala tov. Polanec Franc in Slana Simon, oba iz Nove vasi. Kakor so se izkazali prebivalci ÍÍLO Markovci. tako se je Izkazalo tudi ljud- stvo KLO Sobetinci in že pri«pevalo 8000 dinarjev t. j. skoraj celoten pri- spevek privatnega selîtorja tega kra- jevnega odbora. Dela pri prekrivanju In popravljanju ostrešij je vršilo gradbeno podjetje »Remont« iz Ptuja, pod vodstvom tov. Kcdrič Leopolda. Dela «o končana Za- menjalo ee }€ ekoraî 3000 kom sereine opeke, popolnoma "W ire morali nad- zidati štirje dimniki, ostali pa popra- viti; zamenjalo se je več roženic In lat v ostrešju, ki so bile uničene. Po vseh KLO šolskega okoliša se vr- ie akcije za krajevni samoprispevek. Izgledi so, da se bo lahko Čimprej na- bavil potreben material, predvsem les za izdelavo novih šolskih oken, ki so nuino potrebna zamenjave. Zaraenjava bi se Izvršila v bodočih počitnicah. Z vsem tem bo ljudstvo markovsk«- ga šolskega okoliša pokazalo In doka- zalo to, kar je z besedami Izrazilo na roditeljslcem sestanku ter tako postalo v tem primeru vzgled ostalemu ljud- stvu ne samo ptujsk^a okraja, tem- več tudi Slovenije. 2. P. Na konferenci predstavnikov trgov- ske mreže ptujskega okraja dne 7. oktobra t. 1. v Ptuju je imel tov. Vobič, poverjenik za trgovino in preskrbo, referat o novem finančnem sistemu. Ker je glede novega fi- nančnega sistema med delovnimi ljudmi se mnogo nejasnosti ter za- radi Izredne preglediosti in umljl- vosti navedenega referata, ga v ce- loti priobčujemo. Tov. Vobič je dejal: Kot nadaljevanje demokratizacije, ki smo jo pričeli z ustanavljanjem delav- skih svetov In upravnih odborov, pre- hajamo k novemu finančnemu eistemu. V kratkem bodo sprejeti zakoni o plan- skem upravljanju narodnega gospodar- stva, zakon o plačnem fondu podjetij, zakon o proračunih in zakon o družbe- nih prispevkih 1л davkih, katerih os- nutki eo bili že objavljeni v dnevnem časopisju. TI zakoni 90 osnova novega eietema, ter Je nujno, da jih v podrobnostih poznate, saj pospešujejo razvoj mate- rialnih proizvodnih sil in vplivajo na dvig življenjske ravni delovnih ljudi. Ti zakoni predvidevajo veliko vlogo neposrednim proizvajalcem pri uprav- ljanju našega gospodarstva. Najbolje se to vidi, ako primerjamo vsebino načrta глкопа o planskem upravljanju narodnega gospodarstva a dosedanjo prakeo v našem planskem gospodarstvu. DOSEDANJE PLANIRANJE Dosedaj «no od zgoraj planirali »ko- raj vse. Podjetja »o sodelovala le pri tako imenovanih operativnih planih, ki eo biU odvisni od temeljnih planov, ki so biU diktirani od državnega apa- rata aU, če hočete; od uradnikov. Delavski sveti s« niso mogli v celoti razviti, čeprav eo pokazali pomemben napredek to voljo pri upravljanju «plei- ne ljudske lastnine ta proizvodnje, ker ss Je njihovo dele gibalo le v î^vlni diktiranih temeljnih planov, skratka odnosi med podjetji med seboj ter med podjetji in driavo so ostali nelzpre- menjeni. Načrti novih zakonov i>oznajo 2 kategoriji planov: družbene plane In samostojne plane gospodarskih združenj in organizacij. Za razliko od prejinjih temeljnih planov, ki so zavirali inicia- tivo delovnih kolektivov ter dejansko preprečevali upravljanje po delavskih svetih in upravnih odborih, ee družben! plani ukvarjajo le z osnovnimi proporci proizvodnje in razdeljevanja, to je s temeljnimi proporci ,kl določajo razvoj materialnih sil In razdeljevanje narod- nega dohodka. Temeljni proporci so do- ločbe družbenih planov, ki onemogo- čajo anarhijo družbene proizvodnje in razdeljevanja, ki je lastna kapitalizmu. Povdaritl moram, da načrti novih za- konov ne samo dopuščajo, temveč at-od- bujijo samoetojnoet gospodarskih огј?а- nizacij in združenj ter drugih proizva- jalcev na temelju splošnih pravic in dolžnosti, določenih s splošnimi zakonL RAZDELJEVANJE PRESEŽKOV DELA Tako ugotavljanje razlik med doseda- njo prakso in načrti novih zakonov pa bi bilo samo formalno, ako ne bi ti načrti globoko posegali v problem raz- deljevanja prweíkov dels. Doeedaj se Je stekel skoraj ves presežek dela dr- žavnih podjetij v državno blagajno ter ee Iz te ponovno razdeljeval. Razumlji- vo, da se Je v naši ljudski državi ta presežek dela delil na način in za na- mene, ki ДО koristni za idružbo delov- nega ljudstva, to je, na socialistični na- čin. Kljub temu pa Je vseboval vse nevarnosti, ki so v Sovjetski «vezi pri- peljale do birokratske kontrarevolucije in izkoriščanja delovnih ljudi. Kljub dejstvu, da se je ta presežek dela rae- deljeval na način in za namene, ko- ristne delovnim ljudem, dejansko nepo- sredni proizvajalci niso imeli deleža pri upravljanju e tem presežkom. Z nJim je upravljala v njihovem imenu elcer aocialisUčna država s svojim uradni- škim aparatom. Novi načrti določajo, da bo le manJSi del presežka dela dotekal v državno blagajno, z večino pa t)odo upravlialn podjetja sama preko svojih delavskih svetov in upravnih odborov. Glede na dovršitev petletnega plana sicer vse to ne bo v celoti takoj izvrSlJlvo, v na- eîîîdnjlh letih pa v*dno bo'j. Manjši del, e katerim bo upravljala država eama, bo služIl dotiranju tistih panog Industrije, ki v danih pogojih še niso sposobne razviti ee v tolUtl meri, kot je to potrebno. Nadalje bo služil ts del presežka dela za vzdrževanje obrambnih sli naie države, državnega aparata In slično, dalje za prosvetne, kulturne In socialne fonde, ki predstav- ljajo skupno e plačnim fondom druž- beni standard delofvnih ljudi. V pogledu investicij bomo planirali le ključne objekte, to je one, ki so nujni za nadaljnji razvoj naše države, ostale investicije pa bodo prepuščene iniciativi gospodarskih združenj in or- ganizacij. Težnja novih zakonov, da neposredni proizvajalci v okviru sploSnih propor- cev eamoetojno upravljajo e čim več- jim delom presežka dela, prihaja jasno do Izraza predvsem pri trgovskih, go- stinskih in uslužnostnih podietij. saj določa načrt Zakona o fondu plač v gospodarskih podjetjih In združenjih, da ee fond epremenljivih plač v teh podjetjih sestoji Iz čistega dohodka pod- jetja, ki ga dobimo, če od skupnega dohodka podjetja odbijemo fond stalnih plač, ostale stroške, družbeni prispevek in fond obveznih Investicij. To pomeni, da ta podjetja odvajajo v državno bla- gajno le družbeni prispevek, z ostalim potrebnim delom in presežkom dela pa razpolagalo eamoetojno, razumljivo — pod določeno kontrolo sociallstičn'i fir- žave. Ker Je v družbenih planih določen oni del presežka dela. s katerim uprav- lja socialistična država, ter se družbeni plani predlagajo, preden o njih skle- pajo sktipščine, delavskim svetom \dš- jih goeodarekih združenj oziroma gos- podarskih podjetij ter ustreznim orga- nom sindikalnih in zadružnih organiza- cij zaradi izjave in pripomb, ne odloča več o njem državni aparat, temvo> vsa javnost, posebno ker bodo ti plani ob- javljeni mesec dni pred predložitvijo skupščinam in Je s tem dana možnost îwlpomb vsem. NOVE PLACE Največ ee govori v zvezi z novim finančnim sistemom o plačah, oziroma o novem Zakonu o plačnem fondu pod- jetja. V svojem najtehtnejšem delu »Kapitalu« ugotavlja Marx, da se for- mira v kapitalizmu delavčeva mezda za njegovim hrbtom, kar pomeni, da de- lavec nikdar ne ve, koliko bi moral zaslužiti v primeru s tem, kar dejan- sko zasluži. Socialistični družbeni red tega seveda ne more trpeti Delavec, ki postane dejanski gospodar podjetja, mora imeti tudi pregled nad celotnim poelovanjem podjetja, kakor tudi pla- čilnim fondom, njegovo strukturo, raz- delitvijo itd. V tem ee izraža tista po- globljena demokratičnost, ki je našla v zadnji fazi našega razvoja svoj izraz v prenosu podjetij v upravo neposred- nih proizvajalcev. Uredba o plačah de- lavcev in nameščencev predstavlja lo- gično izpeljavo našega celokupnega no- vega planskega In finančnega sistema še posebej pa Zakona o plačnem fondu gospodarskih podjetij. Ta uredba Ir na na plačevanja v gospodarstvu, konkret- ne predpise vsebuje Pravilnik o plačali, o katerem ste te dni mnogo razprav- ljali ter tudi Izdelali osnutke. Ti mo- rajo jasno izražati, da je v podjetju uresničeno socialistično načelo: od vsa- kogar po njegovi eposobnosti — vsako- mur po njegovem delu. V dosedanjem sistemu nagrajevanja plača ni bila odvisna od tega, koliko se podjetje zanima za potrebo trga in izdeluje predmete, ki jih potrebuje po- trošnik. Omenjena osnutka to hibo od- pravljata s tem, da predvidevata 4 vr- ste plač; osnovno, dopolnilno, stalno in spremenljivo plačo Kakšen pomen ima ta delitev plač? Vsaka teh plač služi določenemu cilju Osnovna plača je plača za izobrazbo: šolsko in strokovno. Nje višina zavisi od izobrazbe in delov- nega mesta. Vsi delavci in uslužbenci, ki imajo Isto izobrazbo in enako delov- no mesto tmajo osnovno plačo. Ce bi bili prejemki delavca in usluž- benca zavisni le od izobrazbe, bi tO ne bilo aocialietično, ker se delo iste stro- kovnosti opravlja pod različnimi delov- nimi pogoji Vse delovne operacije ni- so enake, ene so enostavnejše, druge kompllciranejše. dalje zahtevajo neka- tera mesta večjo odgovornost kot dru- ga, ena eo vodilna, druga ne, končno je en delavec ali uslužbenec sposobnej- ši od drugega ali ima daljšo delovno do- bo, kakor drugI. Namenu, da se vee te okolnosti v pla- či pravilno upoštevajo, služi dopolnilna plača, ki torej pripada delavcu ali uslužbencu, ki izpolnjuje enega od gor- njih pogojev. V uredbi je določen le najvišji znesek dopolnilne plače za vsa- ko kategorijo, podjetja pa prosto preso- jajo In odločajo viSino dopolnilne plače poedincem. Osnovna In dopolnilna plača t\'orIta stalno plačo. NOVE PLACE BODO VEZANE NA USPEH PODJETJA Osnovno v novem sistemu je to, da so plače vezane na ekonomski uspeh podjetja Zato je za vsako podjetje osnovno to. da Je fond stalnih plač rav- no tolik, da plača delo, ki je potrebno, da se izkoristi minimalna zmogljivost, ki Jo določa družbeni plan Ta fond se ustvarja iz sredstev, ki jih podjetje do- bi s prodajo svojih izdelkov, oziroma iz plačila za opravljene usluge oziroma storitve. To pomeni: če podjetje ne bo Ali patru Andreju h Vida ni do nagrobnih svečanosti? v ponedeljke dne 1. oktobra t 1. do- ^Mne se Je družina Cafuta Janeza ta Podiehnika poslovila od svojega sina, in očeta, ljudstvo Iz Podlehnika svojega domačina, kolektiv Mestne- «icladišča piva od svojega sodelavca «Indikat gostincev od svojega eo- •^^aria, ki je podlegel poškodbam vsied f'ídca pod voz s »plašenimi konji. Vse bilo urejeno in dogovorjeno, da se P'^slovi od vernika tudi predstavnik ^orit^ie cerkve v Podlehniku, kot je tamkaj običaj. „pt) pol enajsti uri eo bil pri Cafuto- zbrani ožji in daljni sorodniki, J^^ačni iz Podlehnika in okoUce ter ^^vlná udeleženci iz Ptuja, med kate- Je bU tudi moški ibor SKDU »Jo- iz Ptuja in so čakali tía mi- Ker ga ni bilo, ћо kreniU v ¿^^'Wîu proti cerkvi. Na pol poti Je nasproti in na cesti sprejel spre- Po opravilu v cerkvi « ¡sprevod Vj^^ Pokopališče. Pater Andrej iz Sv. e^oj poeri hitro opravil in za- dA M poffrcbna eveCanoel Se ni konča- la. Udeleženci pogreba ao se spogledali In ostali vsi ob odprtem grobu teiko pogrešanega, marljivega in poštenega delavca, dokler nista končala ganljivih poslovilnih govorov tov. Zorčič Fra- njo v imenu oblasti in podjetja ter predstavnik sindikata in na koncu je ie moški zbor SKUD >Joie Lacko« za- pel ialoetinko. Tako brezdušen odnos patra Andreja do žalne svečanosti po tragično premi- nulem delavcu Cafuta Janezu j« vzbu- dU pri vseh navzočih močno ogorčenje. OčJvidno mu )e bilo mučno to. da ridi ob delavčevem pogrebu tako rvečanosit, ko Je navajen takih pogrebov le, ko ' охш*« kdo hi premofaiejie Oruline. Ali mu Je bilo mogoče mučno poslušati go- vornike, ki eo «natrali м svoJo člo- veiko doltnoet napram poitenemu in marljivemu državljanu Izkazati ob njegovem grobu vso čast In poudariti, kaf pomenijo ta našo družbo taki ljudje, ki zaslužijo zaradi svojega i)o- žtenja in delavnosti živi m mrtvi vso Andreju odveč, da bi razen njega ie kdo zapel v čast pokojniku ljudsko ža- loetinko, ki je bolj segla ljudatvu do srca kot pa njegovo brezdušno drdra- nje cerkvene pesmi? Tako obnaianje gčrtovo ni predpisano v «vetem pismu «tare niti nove zavez«. Naj odgovori na gornja vpraSanJa peter Andrej kakor koM hoče, vendar eno Jasno, da s takim brezdušnim odnosom do delovnih ljudi iz Haloz in do svečanosti ob grobovih delavcev ne bo mogel nikomur dokazovati, da Je ljudski duhovnik. Njegm^ način oprav- ljanja verskega obreda ob pogrebu ka- že samo brezdušno opravljanje donos- nega posla, ki ga pač ob «vojl brez- đ'išnoeM tako sîoçmjuje kakor peč njuje ljudi: skromnim malo, petičnhn Stran 2 »PTUJSKI TEDNIK. Ptuj, 12. oktobra Ì95\ Rftkla* poročilu pododbora DCOter ja kolektivne vojaške ukrepe OZN je jugoslovanski delegat dr. Alei Bebler poudaril: Zdrutenl na- ixjdí morajo, bri ko se odloćijo za ipo- rnbo kolektivne oborožene sile, imeno- wtl organ, ki bo odgovoren za vod- «tvo vojaàkih operacij Ta organ mora imeti pooblastilo, da koordinira napore I>r>sameznih driav in organizira »kupne vojaikf oborožene sile. Sherwood lirebu, Je dal pred kratkim Izjavo med drugimi tudi znani ameriški dramski pL^atelj e, Robert Sherwood: »Sveto besedo mir so popadlll s hi- navsko ujwrabo imperialistični agre- •orjl In njihovi prlvrlenci. Toda o is- krenosti nacionalnega komiteja Jugo- «îavlje za obrambo miru ni mogofe dvomite. Ta komite se ne poslužuje be- «t»de miru ko nekakega opija za ljud- stvo In preprltan sem, da bo užival vse- jçtranslîo podporo vseh ljudi, ki spoštu- jejo pravico svojih sosedov, da žive v iivobodl in enakosti Zelo verjetno Je, da bodo dali veliki narodi Ju!t,oslavljl enak prispevek v boju proti vojni, kot fio 53 dali v boju proti nacizmu.« V volilnem govoru v Líverpoolu je obljubil vodju konzer\'atlvnf! stranke Winston Churchil sngleSkemu narodu za slučaj njegove voHlne zmage narodno vlado n? široki podlagi in najmanj pet let notranjega mira v državi, kar bo pred- iîfavljalo ozdravitev in prerojenje Veli- ke Brit.^^nije Njegov cilj je. kot je de- jal. vlada iz predstavnikov vseh strank. Odločno se je izrazil proti soc planske- mu goíфodarst^a^. Njegov kabinet bi itrcmel za družbeno ureditvijo, v ka- teri bi WI0 minimalno vmeiavanj« v gospodarstvo in maksimalna privatna iniciativa- fifi v italijanskem parla- le uasperi ni^tu je izjavil pred- sednik italijanske vlade De Gasperi glede trtaikega vpraSanja, da teli Ita- lija dobre sosedne odnoee z Jugosla- vijo in da bo reèitev tega vprašanja v skupno korist. Dodal Je, da vprašanje Trsta ne zadeva samo Italije in Jugo- elavije temveč da Je to mednarodni problem. ^sIaI drugem kongresu jeiej Zveze sindikatov Jugo- •lavije v Zagrebu je poročal o delu ZSJ po I. kongresu in med drugim de- jal: Naglasiti moramo, da so precej dolgo bili in da so âe vedno v naàih sindikalnih organizacijah določeni po- javi defenzivnostl glede na Informbiro. Razen tega so Se naše organizacije po- gosto menile, da zadostuje za krepitev obrambne sposobnosti driave politično in vzgojno delo, zapostavljale pa eo konkretne ukrepe pri izvenarmadni vo. Jaški vzgoji, pri izboljšanju bojne pri- pravljenosti naših delo\'nlh ljudi. Poročilo, ki je obsegalo analizo vse- ga dela, uspehov in težav v zvezi z bor- bo za mir, neodvisnost in svobodo na- ših narodov, Je zaključil: NaÄa želja In težnja je, da bi v pri- hodnje še naprej širili stike s sindikal- nimi gibanji vsega sveta, ki hočejo sodelovati na temelju enakopravnosti, svobode In samostojnosti. Mi hočemo v skupnosti z drugimi sindikati sodelo- vati v borbi za mir, in neodvisnost na- rodov In držav, za napredek delavskega razreda, za Izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev delovnih ljudi vsega sveta... O novem fîsïïSîeÏEiem (Nadaljevanje s 1. strani) tolilco Izkori'tiîo svoje zmogljivosti, ka- kor to doloia družbeni plan, bodo de- lavci in uslužbenci prejeli samo toliko stalno plače, kolikor računskega fonda je podjetje ustvarilo Jaeno je, da pod- jetjem ne bo več predpisano, koliko in kakëne delavce oz. uslužbence mora zcpopliti. ker bo to odločala višina uetvarienega plačnega fonda S tem, da driava še vedno določa fond etalnih plač, regulira ravnovesje med blagovnimi in kupnimi fondi, ki morajo biti v ravnotežju, eicer to ško- duje življenjskemu standardu Tako določanje fonda stalnih plač je potreb- no, ker naže industrijske panoge niso eiiakomerno razvite. Ker je fond zavt- »en od dela, ki je potrebno, da se iz- koristi minimalna zmogljivost, Je torej do?ežena stalna plača odvisna od Izko- riščanja zmogljivosti Spremenljiva plača pa pomeni delet, ki ga ima delavec in uslužbenec na či- stem dohodku podjetja. Za to nudi sred- stva edino fond epremenljlvih plač, ki je sam del čistega dohodka podjetja, Cs ni čistega dohodka, ni spremenljivih plač, dohodka pa ni, če Je podjetje slabo gospodarilo, če ni nudilo potroš- niku tistega, kar rabi To pomeni: do- hodek in s tem v zvezi spremenljiva plača zavisita od tega, koliko se Je podjetje trudilo zadovoljiti potrebe tr- ga. Cene ra trgu bodo zavisele od po- nudbe in povpraševanja. Podjetja z nižjimi stroški bodo Imela večje spre- menljive plače. Te pa se bodo razdelile med posameznike v razmerju z doseže- nimi »talnimi plačami. Iz veega gornjega je razvidno nasled- nje* Bistvo novega sistema Je. napra- viti proizvajalca odvisnega od potroš- nika In ga v njegovem lastnem Interesu vzpodbuditi k dvigu produktivnosti, kar končno pomeni: ustvariti pogoje za dvig življenjske ravni delovnega člo- velta RRSTTEV VPRASANJA ZACASNE BREZPOSELNOSTI Omutek zakona o plačnem fondu re- iuje tudi vprašanje delavcev, ki bi za- radi skrčenja števila delavcev In usluž- bencev lahko začasno oetall brez dela. Dokler ne najdejo dela, ki ustreza nji- hovi sposobnosti, imajo pravico na svo- jo osnovno plačo in polovico dopolnilne plače NOVI ZAKON O PRORAČUNU Omeniti moram tudi osmitek zakona o proračunih, ki se pravtako močno raz- likuje od dosedanjega zakona. Medtem, ko 6« je doeedaj stekala v proračun skoraj vsa akumulacija in so se iz pro- računa dodeljevala skoraj vea sred- stva. predvideva novi osnutek, da se s proračuni določajo samo tisti dohod- ki In razdeljujejo tista denarna sred- stva, "ki so določena z družbenimi plani za izvršitev nalog državnih organov in uetanov ter za ostale družbene fonde in za potrebe gospodarstva, kot sera že v začetku omenil. Ta dsl od dohod- kov podjetij bo določen ш povprečno stopnjo na preeežek proizvodov in to v obliki prispevkov oziroma davkov. Ta osnutek predvideva ukinitev davka na promet proiz^dov in uvedbo družbe- nega prispevka Ostali viri proračun- skih dohodkov pa eo: davek na doho- dek, davek na dediščine in darila, kra- jevni samoprispevek, carine, takee, da- vek uradov in ustanov, takee na pro- met določenih proizvodov in dotacije, Pravtako so spremembe tudi osnutek zakona o družbenih prispevkih in dav- kih Družbeni prispevek plačujejo v do- ločenem odstotku socialistična gospo- darska podjetja, državljani in privatne pravne oeebe pa plačujejo davek. Os- nutek predvideva davek od dohodka, dediščine in daril. Plačuje te davek od dohodka zemljišč, zgradb, od dohodka privatne delavnosti ter od dohodka iz spremenljivih plač delavcev in usluž- bencev Kmetje bodo plačevali davek od dohodka od zemljišč, ki se bo do- ločil po velikosti zemljliča, njegovi boniteti in vrsti kulture, ugotovil pa se bo na podlag katastra. SPROSTITEV PONUDBE Ш PO- VPRAŠEVANJA NE POMENI POVRATKA NA STARO I^avtako moram omeniti ie nekaj o sprostitvi delovanja zakona o ponudbi In povpraševanju. Dosedanji »istera pla- niranja in finančni sistem sta duiila taken o ponudbi in povpraševanju, k;:- kor tudi delovanje zakona o vrednosti. Zahteve trga niso bistveno vplivale na asortiment in kvaliteto blaga, baj je to zaviselo od uvidevnosti uradnikov, ki so postavljali oz. določali posamez- nosti v osnovnih in operativnih planih. Podjetja pa tudi niso bila zainteresira- na za potrebe trga, ker so z izpolnitvijo plana izpolnila svojo dolžnost. Isto je bilo a cenami. Te eo bile v glavnem dik- tiiane od zgoraj in trg «ara nanje ni vplival bistveno. Zaradi tega je neka- tere vrste blaga zmanjkovalo, čeprav ni bilo tolike potrebe zanj, drago pa je ostajalo. Delovanje zakonov je bilo če- eto zadušeno z birokratskimi poeegi. Ta- ko dušenje zakonov je začelo že zavi- rati razvoj proizvajalnih sil in napre- dek v zadovoljevanju vsakdanjih potreb. Z omenjenimi spremembami bo«ta za- kon o ponudbi in povpraševanju ter zakon o vrednosti dokaj sproščena. Ta sprostitev pa ne pomeni njihovega anar* hičnega delovanja, ki je značilno za kapitalistično gospodarstvo, kakor tudi ne vračanja na kapitalistična načela go- spodarjenja. Ti ekonomski zakoni ob da- našnjem stanju proizvajalnih sil in bla- govne proizvodnje stvarèo obstoje, pa naj Jih še tako dušimo. Njihovo delo- vanje se odraža v špekulaciji in po- manjkanju nekaterih vrst blega, ki se nenadno pojavlja. Videti moramo te- meljno razliko v delovanju teh ekonom- skih zakonov v kapitalizmu In pri nas, »aj deluje.lo pri na« v popolnoma dru- gih pogojih, !n to ob obstoju ljudske oblasti, načrtnega gospodarstva, uprav- ljanje podjetij po delovnih kolektivih. socislistični lastnini itd. Pri na« gre to- rej za sprostitev, ki je omejena z našo etvarnostjo. Red bi h koncu odgovoril áe na eno vprašanje, ki se često sliši in to Je: ali ne obstaja možnost, da bo pri nas po uvedbi novega plačilnega sistema prišlo do inflacije? Do INFLACIJE NE BO PRISLO Inflacija je razvrednotenje denarja in se pojavlja, ko država za Izdani denar nima kritja v blagu, to je takrat, ko je v obtoku več denarja kot Izdelkov in- dustrije in kmetijskih pridelkov. V ka- pitalizmu je inflacija podobna plazu, ki ga ni mogoče ustaviti. Cene se dvigajo, državna banka izdaje nove in nove ko- ličine denarja. Po vojni Je tudi prt nas obstojala ta nevarnost. Tovarne eo bile podrte, pro- izvodnja blaga majhna, potrošnja pa večja, kajti imeli smo vedno več de- lavcev, ki eo ee vključevali in za delo dobivali prejemke, imeli smo velike In- veçticije za kapitalno izgradnjo in dmž- benl fetandcrd Le načrtnemu gospo- darstvu In disciplini delovnih kolekti- vov, ki Je visoka, gre hvala, da nI pri- llo do takih gospodarskih pretresov ... Tudi v tem Je upravičenost dosedanje- ga nažega gospodarskega sistema. In novi sistem? t'rlnaSa nevarnost in- flacije? Nikakor ne! Z novim sistemom bodo odpadle karte in boni, ki «o pred- stavljali pravzaprav vrednostne papirje Ko odpadejo ti, postane denar edini predstavnik vrednosti. Praktično torej ne bo v obtoku prav nič več denarja kot dosedaj. Novi ukrepi torej ne po- menijo inflacije temveč nasprotno; učvrščevanje denarja, eaj bodo blsgov- ni fondi vedno večji. V prihodnjem ietu prične proizvajati cela vrsta tovarn, ki Jih ie nekaj let gradimo in, ki bod« izdelovale nove količine blaga. Tudi ostale tovarne bodo zainteresirane r« dvigu in izboljšanju proizvodnje. S pos- večanjem blagovnih fondov v prinirii z gotovino, ki je v obtoku, pa pomeni krepitev našega dinarja. Ivan Potrč: Nadaljevanje 8. III. Ta čas, ko Je Vračko hitel proti zi- danici, se je miting, kakor eo vinlčarjl rekli svoji veselici, ki so si Jo pripra- vili, da bi na pošten način proslavili svojo svobodo In svojo ljudsko oblast, že zdavnaj razdivjal. Se nik- dar, odkar Je stala križniška zidanica, ee nieo pari v njej tako razdivjano vr- teli, nikdar ie ni v njej nihče tako na široko vlekel harmoniko in Igral tako divjih polk In valčkov, kakor Jih Je isral ta večer Ozmečkin muzikant. Se- del Je na kaStI in igral In igral, vinl- čarnki pari pa so se vrteli in vrteli. Plesalo se Je na prostranem podu ve- like kritnlike stiskalnice in spodaj na teencm prostoru med praznimi in med drug na drugega naloženimi eodi in med stiskalnico. Vc4 prostor, ki so ga obdajale od treh strani gole opekaste stene. Je bil žarko razsvetljen; svetile so karbidov- ke Ottall vinlčarekl evet, ki nI plesal, ed otrok do starecv in babnlc, Je bil stisnjen ob gole opekaste stene, med račmelo hrastovo posodo In med čr- palko; bila Je skratka velika gneča, VPÍ? s: Je hotelo napasti oči. Iz kleti, v katero ee Je prillo iz etl- ifealzuce. «o notili vmo v iknfih. kakor Je z velikim veseljem povedal Stefek. V kleti sami, ki jo je razsvetljevalo nekaj šturmovk, kakor to pravili na Kajžarju velikim trebuäastim leščer- bam, ki so bile zavarovane г žico In ki Jih Je bil en sam cilinder, te je majal majhen in debelušast kletar, na eodlh pa Je eedelo, pilo In pelo nekaj vlničarjev; vse je bilo precej okajeno, vendar pa ie daleč od razgrajanja; ljudje eo se komaj toliko opill, da so se postavljali in da to začeli na veliko politizirati — ali vse to Je bilo ie da- les od puntarske pesmi »Ce vino teče, naj le teče kri!« Nemci »o ill, ▼ mestu eo elavili rvobodo, gospoda se 6e ni vmlla, ne mestna In ne farovSka, vini- čarjem pa eo ostale kleti — kdo ne bi politiziral, kdo ne bi plesal, kdo ne bi pil? Tako doilvii samo enkrat v življenju, tako « Je zgodilo prvič In edinokrat, odkar je garala na svetu viničarska raja. zato Je to svojo svo- bodo tudi s iiroko tllco zajela in ti Jo privoščila. Vendar pe eta bila v kleti dva, ki «ta imela poleg pijače rvoje posebne plane. To eta bila debeluJastl klrtar, ki Je ital ob sodu, vil roke in bil ves nesrečen, a se Je kljub temu ves čas imehUaL Vm to Jt poče&jAl zaradi đolglna, ki je etal pred nJim în kl Je pijan, kakor je bilo videti, tolkel t peetjo po eodu. Lesena in trebušasta posoda je votlo donela, bila Je prazna, kletar pa je sklepal roke In prosil: »Prijateljček, nehaj, za kriičevo vo- ljo, prijateljček.. .1« »Kaj?« mu je odgovarjal dolgln In ga potiskal proč. »Ko bomo iz tega tu« — udaril je z vso močjo po sodu, da Je votlo zarožljalo — »plH, takrat, pri- jateljček, bo šele prava ordnunga, nič prej! To zdaj,« ozrl «e je po kleti In pokazal proti stiskalnici, »to nI nič. To, to it ni pravo... Pravi,« Je po- vzdignil glas In zatiSano nadaljeval, »tl Sele pridejo..,« Kletar Je zgledal ko okamenel. Ozrl te je na vee strani, ve« prestrašen, da Ju ne bi kdo slišal, in šele, ko Je videl, da te nihče ne briga za njiju, je skle- nil roke in zajavkal: »Prijateljček, za krISčevo voljo ,.« Docela svojo svobodo eo na tak dan doživeli tudi otroci. Prerivali «o se med ljudmi, silili v ospredje In plezali po •tiskalnlci, nič Jim ni uilo. Naj eo Jih stari naganjah, znova so prilezli na dan. se zrinili v ospredje in ee pre- zeblo stiskali; po verini ao bili bosi, kljub zgodnji pomladi. Največ se Jih je nabralo okoli iganjartklh kotlov. T?m je stal na kaminih Stefîk in risal na okajeno errrdnjo s^r?n širo- kega dimnika podobo, ki je bila zaa- leko večja od njega, da se Je moral pri izrieavanju črk vzpenjati na prste Kar je črtal t kredo, bi naj bil Hitler To so za silo razodevali brki pod no- eom, na moč podobni prirezanl metli, do konca pa so pojasnile slike črke pod njo. Crke eo bile zverižene In okorne in Stefek Jih Je pisal na veliko vese- lje šolarske druščine, ki se Je nabirala okoli kaminov ali pa lezla na nje. Naj- večji vrišč pa so zagnali otroci, ko Je naetajala metla pod nosom. Muzikant Je raztegoval mehe in me- žikal, Prsti so mu hitreje in hitreje preskakovali po tipkah, ples Je bil ved- no bolj divji, od polke do polke. Zdelo se je, da Je muzikant slep za pare okoli. Iznenada pa eo ee muzikan- tove oči zamešale med pare na podu; začele so slediti Lajhovi Liziki In Rito- njl. Par je plesal sprva pred njim. za- tem pa se je zgubil proti zadnjemu koncu stiskalnice, v temo. Ritonja Je vlekel plesalko za sabo, ali dekle se mu je upiralo. Lajhova Je plesala lese- 1-» ^ л hrf>7 volje, in ee mu Je odtego- vala. Na koncu poda eta te plesalcn na ...ila. Ritonja le Je sklonil za dekletom, ki je odmaknila za »poznanje glavo, nI ee pa kdo ve kaj branila, in Jo poljubil za uho. »Nemcem. — tem ne bi odmikala glave?!« jI je očital Jezen In zasopljen. Divje in užaljeno ga Je pogledala in r-:a r:'^!!» od tebe. Muzikant je raztegnil meh do kraja, sc potegnil zódsnsjd na kasto, da je kar zrasel ob vretenu in prestal z mu- ziciranjem ko da bi odeekal. Zaklel je, stisnil harmoniko, da Je zacvilila, in se pognal na pod. Pari, ki niso vedeli, kaj ee godi. I" niso vedeli, zakaj je muzikant prenehal gosti, so zaploskali In zaklicali: »Muzikant! — Polka!« Ploskanje in klicanje pa je prestal"' ko je godec vrgel harmoniko čez plcč« in р1?ш11 na pod. Pari pred nJim so v naglici razmaltnill. Godec je dvignil pcet, zamahnil proti Ritonji in zavpH' »Kaj te briga deklina?! Nim.aš ba- be?!« Ritonja se je za korak, do obod^' umaknil, da ga roka ni dosegla, potis- nil roke v tepe in izzivalno poglcdaL Zatem Je počaei vprašal: »SI Jo na sejmu kupil?« Pogledal je po ljudeh, enako Izrival' no. ko poprej godca In dejal: »MoJ^ stara? Kaj bi z njo?! Zdaj je svoboda' Debelo se Je zakrohotal. 2en«ke 80 ogorčene začlvkale, neka) deklet ee je sramežljivo zahihiUlo, rno' ški pa so ee široko zarežali, a §e i*'' trenutek Je srenja v stiskalnici mela In zazijala — v muzikantovi à^i' nlci je zableščal nož. »Kdo Je nemška vlsčuga?« Je zav?'| muzikant, stopil proti plesalcu in i* vročično pogledal. »Kdo?« je vpraial Ritonja. po'^a.?«; na Lajhovko in rekel: »Njo vprašaj- Lajhova si je pokrila obraz Ritoni* Je pogledal po ljudeh in se hotel emejati — ali smeh mu Je nekje obtJ' čal. taka tiàina je nastala. fioioSh! flnogradnlKI eùTumûMio resno n^roDitme i€lo$fl|€ zime Na »eetanku vinogradnikov, ki je bil pred nedavnim v ioli v Cirkulanah, Je bilo mnogo razpravljanja o letošnji trgatvi, o predhodnem podbiranju, ob- novi vinogradov ter o letoinjlh iiv- Ijenjekih pogojih haloških prebivalcev ob poeledicah letošnje toče in slabega vlnikega pridelka vsled oldija In ala- bega vremena. Vaino vprašanje na tem sestanku je bilo vprašanje uvoza vin iz drugih republik naše domovine, kjer so imeli letos več pridelka in tudi ob nitjih proizvodnih etroikih. Sestanka e« Je udeležil v imenu Vi- narske zadruge tov. BračJco iz Ptuja, ki j« po domače raztolmačil prebivalcem Haloz glede letoSnJega pridelka, i)0- epravljanja in kletenja ter možnosti prodaje na domačem In svetovnem trgu. Referat pa Je imel tudi upravi- telj nitje gimnazije v Cirkulanah, ki je eeznanll udeležence sestanka o vsebini refereta in diskusije okrajne konferen- ce ОГ, na kateri Je bila poudarjena ai?ilnost odborov OF ▼ haloških prede- lih v naaprotju z nedelavnostjo odbo- rov OF v ostalih predelih okraja. Resno zaskrbljenost eo prikazali na »estanku vlnogradnilri iz okolice Clr- kulan glede na sedanje vreme, na gnitje grozdja in na letošnji skromen vinski pridelek in e tem v zvezi tudi na vpra- šanje preživljanja do novega vinskega pridelka. Vinogradniki M predlagali, da bi se nabavila pSenica- in žito is Banata in da bi se omogočil pod izjemnimi pogoji eenen provo« po železnici glede na to, da gre za predel v ptujskem okraju, ki ni v sianiu plakati visokih prevoznih stroškov sravou visoke cene žitaric. V zadnjem času &e opaža v ptujskem okraju, da točijo gostinski obrati vina iz «osednlh republik, kar vzbuja resno zaskrbljenost med vinogradniki Iz Ha- loz zaradi konkurence v cenah Glede na to so vinogradniki sklenili, da se bodo še bolj oklenili svoje vinarske za- druge, ki jim Je bila že velika opora pred vojno, ko se je čutil na našem trgu vpliv konkurence. Kredit 4 milijonov za obnovo vino- gradov so ocenili kot preskromen glede na dejstvo, da gre v Halozah za vino- grade,, ki so vsied starosti 50 do 60 let izčrpani, zaradi česar sto-ijo Haloze pri»d resnim problemom obnove. Na sestanku so sprejeli več sklepov In upajo, da bodo našli pri njihovem Izvajanju дј^о oporo političnih In upravnih forumov v sedežu okrajni in republike. T. Vesti iz organizacij Osrobodilne fronti Predlogi članstva OF zahtevajo resno delavnost VaSljl odbor ОГ Stoperce je pred iuatkim sklical množični sestanek, ki ee Je vršil ob udeležbi 80 odst. vsega članstva. Predsednik krajevnega odbora OF Stoperce tov. Vtič je v poročilu spom- nil navzoče član« in članice na vrsto rešendh problemov, predočll pa jim tudi slabosti dosedanjega dela. Največ diskusije na tem sestanku Je bilo o novem finančnem sistemu, o no- vem načinu plačevanja delavcev in obračunavanja ter plačevanja davkov. V tej diskusiji je prišlo do obravnava- nja številnih pred^LOgov v zvezi 3 pro- etovoljnim delom na cestah pa tudi z obnovo vinogradov ter z vprai&nji preskrbe pasivnih krajev Haloz z žita- ricami. Diskutanti so v svo;ih predlo- gih glede obveznosti iz gospodarstva za leto 1952 povdarjali pasivnost Stoperc, predvsem v iivinoreji in litaricah. Po- sebno živahnost je vneslo v diskusijo vprašanje obnove vinogradov, glede najetja obnovitvenega kredita oziroma posojila. Na tozadevna vprašanja niso dobili prepričljivih odgovorov. V diskusiji o volitvah v novi odbç eo imenovali več delovnih ljudi, ki jj ematrajo kot spoeobne in pimem« ^ Izvrševanje dolžnosti ljudskega odboi nika. Ta mnolični sestanek je imel edin to slabost, da nlso zapisali poedinj predlogov ter predlagali, da jih čla^ itvo potrdi kot sklepe za bodoče dei( Ta pojav bo treba v bodoče resno pravljati, sicer se dogaja, da priha; do malodušja v organizacijah, ker ¡ predlogi ne registrirajo niti se ne pctj vzame vse potrebno, da bi se ureenlti; ali pa vzeli v resni poijtopek. Front» ▼ Zs. Placarjn Ima novej sökrstarjn. Ker je dosedanji sekret^ VOOF Zg, Placar odšli v JA, so za no vega sekretarja Izvolili tov Bombe) Vinka. * V Leskovcn je odbor Fronte skora popolnoma zanemaril svoje dele ter 5 čudno, če so začeli člani Izstopati i organizacije. Zanimivo bi bilo ugotovit razloge tega mrtvila ter stanja, ko rno. ra predsednik odbora sam izvrševat vse naloge. AH SO Šiefamu Čmeka ген pi^ nednlžuem »Čučka Stefana so po nedolžnem za- prli« so šušljali v Ptuju v četrtek, 4., in v petek, 5, oktobra Čučkovi znanci in prijatelji, več ljudi še sedaj šušlja, nekateri pa odprto govorijo o klavnici, o ogoljufanih kmetih in o ogoljufanem podjetju, pa tudi o ljudeh, ki so čučka namestili za upravnika klavnice. Med ljudstvom gre od ust do ust: »Čučka so zaprli.« Preiskavo je imel doma. Nekemu odborniku MLO je bilo zelo nerodno, da je moral biti pri pre- iskavi navzoč. Pomislite, žene niso ob- vestili, da bo preiskava. Našli so mu nad 160.000 din gotovine. »Prokleti go- ljuf« pravijo kmetje, Sedaj prinašajo listine, iz katerih je razvidno, da so res ogoljufam. Plačeval Jim Je kilo- gram žive teže živine po 20, 45 ali 60 dinarjev, podjetju pa zaračunal za kilo- gram po 10 din več in razliko de val v svoj fep. Vseeno mu je bilo, če je ogoljufal reveža ob prisilnem zakolu pri itak nizki odkupnini za 1500 dit, ali drugega pri kravi ali teletu za ISOfl ali celo do SOOO din. In rokli so mu, da v klavnici ns grs brcs sirokc.-n.aki, Oiividno se od mesarskega strokovnih ka mnogo vsć rahteva kot od đr'j^ strokovnjakov. Ta mora imeti celo iv ber spomin, sicer bi se zameril епдг^ч ali drugemu znancu, ki rad Jé rac.o, In nastavili so čučka S^cfôn5, trcb':- iastega moža, polnoga obraza in iiro. kega vratu. Ljudje so s'rimovaii. Tako] je začel s strokovnim delom. Kmetje so vozili v klavnico svinie, teleta in dovajali govsdo, gledali ni tehtnico, računali in ugibali: »Kuáic, tu pa nekaj ni v redu. Prvovrstna ži- vina po 60 din kg. Kdo ie dobi plačs.io po 70 din? Eden ali drugi mu je i? rekel; »Gospod, poskusite, en poáf-xek šnopsa ne bo službi škodil,« To so pa res dobričine, je mislil Ču5ak Kdo bo sentimentalen. Prijazni gor ali dol, glavno da ne vedo, da se jih da opM za par јигЦву. lido bi se odreke,> dobljenih Jurijev, ko pa so tako po- trebni. Kaj vse se dobi, dve plači p« le nista zadosti. Kmetje se še dajo ofrnažiti, pri delavcih ia nameščencih gre to nekoliko teža. In Štefan sedi... Ljudstvo govori, preiskovalci pa iraaj^s polne roke dela. Ne moremo Se dati nilcakih izjav o pre- iskavi, pravijo. Pišite, kar govori ljud- stvo, pa se ne boste nič zmotili. Klavnica je zopet brez upravtilka- strokovnjaka. Treba bo najti novega človfika. Zadoščalo bo, če bo znal mi- sliti in skrbeti za ljudsko prahrano z mesom, ki bo znal ocenjevati živino In ki bo upošteval, da kmetje niso neumni ljudje in da ljudska oblast ne mara strokovnjakov, ki znajo goljutsï ljudsko gospodarstvo. Delo bo ile v klavnici dalje, Stefan Cuček pa bo sedel v Prešernovi in čakai na obračua pred sodiščem. Ptui 12. oktobra 1951 »PTUJSKI TEDNIK« Stran 3 f Piu U HO bila raisdelfena risoka ßdlikocitnia %asiužnim driati^asinm v četrtek, dne 11. oktobra t. L, Je Iz- oćil predsednik OLO Ptuj tov. Janez Petrovič v imenu Prezidija ljudske gjj^jpjCine LRS odlikovanja trem za- glužnlm državljanom iz Ptuja, ki Jih Je jjijcoval PrezidiJ ljudske skupičine ftJîJ Svečanosti so prisostvovali de- lavci in nameščenci Mehanične tkalnice ptuj Okrajnega magazina Ptuj in jnestni ter okrajni predstavniki oblasti, političnih in množičnih organizacij. Z ukazom It. 75 z dne 28. julija 1951 Ig odlikoval Prezidij ljudske skupščine FLRJ tov. Alberta Maučiča, direktorja Mehanične tkalnice v Ptuju z Hedom dela III. stopnje, tov. Maio CJt(><»oroc, knjigovodkinjo Okrajnega m. sn/.ina Ptuj, In tov. Martina Klcmon^':a, upravnika okrajnega magazina Ptui. z Medaljo dela. Na svečanosti Je bila poudurjcna važnost požrtvovalnega in u.^ptir.- ga dela zaslužnih državljanov in vo.>elje delovnih kolektivov, da Iriajo v svoji sredi ljudi z naJvUJimi odlikovanji. pne 3. in i. oktobra t. I. so se pri QiiTäinl obrtni zbornici v Ptuju vršili „¿tiočai?kl izpiti brivske, krojaške, čevljarske, mizarske, kolarske, ključav- fjiisirske, kleparske in kovaške stroke, [jgenci v gospodarstvu navedenih strok po c'okazali, da so šli v dobi učenja skoti dobrö in stroge roke mojstrov, eo dokarali njihovi kvalitetni iz- delki. ki so Jih trdelali ob priliki prak- fične?a dela v delavnicah In jasni od- govori pred pcmoiniško izpitno komi- fiijo, pr«d kntero so polagali teoretični izpîÎR. Teh 36 učencev v gospodar- jiv«, sedaj že obrtniških pomočnikov, je doknzalo, da *e z pridnim in vestnim ij?enjem da mnoço đosečf. ?»înogi Izmed njih же bodo te dni vključili v JA na c0 se z ročkami in se brisali po brkih in po neobritih bradah. Fant s koničastim pokrivalom Je skočil na kašto in za- kllcal: »Zeneke v kuhinjo! Pri vlniCarJih so koline!« Debelušasto in okrogloUčno dekle na podu Je zaklicalo: »Muzikant, polka! Dame volijo...« Ozmečkin in Lizika sta oetala ves ta čas na podu. Ozmečkin je stal s stis- njenimi ustnicami in terjal odgovora od dekleta, ta pa Je begala z očmi po podu In mečkala predpasnik. »Ali je resnica?« jo Je muzikant trdo izpraševal. Ali dekle se ni zganilo. »To — zaradi Nemcev?« »Pusti me,« Je odgovorilo dekle, ga pogledalo z velikimi žalostnimi In uža- ljenimi očmi in se obrnilo proč. »Pusti me, če misliš, da Je resnica!« Muzikant Je vzdihnil, proseče in oči- tajoče jo je vprašal: »Lizika?« Dekle Je zbežalo. Začutilo Je, da Jo svet opazuje. Ozmečkin se Je ozrl, po- gledal po ljudeh, zagledal prašiča In se nasmehnil. Potegnil se Je na kašto, raztegnil mehe in zaigral. Spodaj, v gneči, eo dvignili moški garco s pr?.šičkom in Jo odneeli po stopnicah proti kuhinji. Spremljala Jih Je vreščeča gruča otrok. Na stopnicah zgoraj so prašiča potegnili na kavlje in CA za^'pH rezâti. Ritonja Je ostal sam. Odšel Je v klet; pri vsaki stopnici je postal, zaklel in udaril s pestjo po zidu, kakor da bi se priduševal In kakor da bi nekomu grozil. AH svet se zanj nI brigal. Na podu eo se vrteli pari, po večini so bili sami mladi, in fantje so hripavo ukali. IV. Prav tako Je tolkel s peetjo Trink- aus, le da po mizi in pri Sinku. V skrbeh zaradi goric nI bil samo Vrač- ko, zdoma je pognalo каког smo že vi- deli, prav tako Trinkausa, šafarja križniških in farovških goric na KaJ- žarju. Najprej ee Je oglasil, ie ves go- spodovalen pri Vračku, od tam pa se Je zagnal, ne da bi se kdo ve kaj po- mlšljal, k Sinku, kar zadnja leta, od- kar so prišli Nemci, ni niti enkrat sto- ril. Zdelo se mu Je, da ne more dru- gače, ko da se zateče h kmetu po svet Sinko In Šinkovca sta sedela vsak na svoji strani mize: Šinkovca na klo- pi pri oknu. Sinko na sprednji strani mize. Kmet Je kazal vratom in vsej izbi hrbet in končno tudi Trinkausu Safar Je stal ves zapet In obšit v zeleni štajerski suknjič in bil ves iz sebe, da še do sape ni mogel; negibni kmetov hrbet ga Je zato Se huje jezil rNadalii>vanie nrihodniii.^ Ravnateljstvo DOZ-a za LRS v Ljub- ljani nima nadrobnih evidenc o zavaro- vancih in kopij zavarovalnih polic, zato Individualnih Informacij ne bo dajalo. Za kakršen koli informacije v.:vezih; spreminjanjem zavarovanj naj se za- varovanci iz državnega, zadružnega in družbenega sektorja iz MLO Maribor, OLO Maribor-okolica, OLO Ptuj in OLO Slovenj Gradec obračajo na podružnico DRŽAVNEGA ZAVAROVALNEGA ZAVODA (DOZ-a) v Mariboru. Partizanska 47/1, (poštni predal 85) tel. št. 21—34 in 21—01, te- koči račun pri N. B št 640-78095-4. DRŽAVNI ZAVAROVALNI ZAVOD Ravnateljstvo za LR Slovenijo LJubljana Stikala sta prodajala, poleg pa kradla Pred koncem preteklegp tedna sta ge pojavila v (jorečji vasi dva moška, eden okrog 20-leten, drugi pa okrog 40-leten, ter sta pri hišah, kjer so ljudje bili doma. vljudno ponujala sti- kala za električno napeljavo, drugje pa, ker ni bilo nikogar doma. kot se je zvečer ugotovilo kradla, kar ji- ma Je prišlo pod roko. seveda po tem, ko sta sd na tak aH na oni način omo- gočila vstop v hišo Pokradla sta pre- cej obleke, perila čevljev rjuh, pri neki hiil pa vrečico z dokumenti misleč, da ie denar To vrečico sta pozneje obe- sila na neko vrbo Organi javne var- nrtcti ВЛ лтпАпlenima ie na sledi. Stran 4 »PTUJSKI TEDNIK Ptui 12. oktobra 1951 /¿Of ^^t tidic i/iiH sfMiviia.. Gmajnakl Siovo sem vzel od kart... Deset let sem na karte se uill živeti. Dobival Jih v jesen, spomladi, zimi in poletL Na sestankih, sejah, zborih bile so na dnevnem redu karte. Papirja kup, pritožb v odborih nabral je referent za karte. Na vratih trgovin povsod je bil napi« »Na karte!« Zakaj stojil tu eo vprašali in rekel si: »Delijo karte«. Srce pri tem, pri drugem živce uničile so karte. Tatovi .40 metali proč denarnice, le nikdo ni odvrgel karte. Oblečen in obut je marsikdo, ki vedel je ceniti karte. Za denar ni bilo težko. Dobil si ga lahko za karte. Zdaj Je konec jeze. solz in šale zavoljo kart, saj so nehale. Zdaj ni več kritike o njih, temveč le hvale. PEVSKI ZBOR SKUD-a .FRANCE PREŠEREN« IZ KRANJ.\ JE IMEL V PTLJt rSPELI KONCERT V torek zvečer 9 oktobra t L Je v dvorani Titovega doma v Ptuju pred številnimi ljubitelji narodnih in parti- zanskih ter umetnih pesmi iz Ptuja uspel koncert SKUD »France Preie- ren« Iz Kranja, ki j« prišel na svoji turneji po Sloveniji in Hrvatski in ostalih republikah üudi v Ptuj. Za uspeli koncert se je zahvalil SKUD »France Prešeren« sekretar Mestnega odbora OF Ptuj tov. prah Stane ter mu želel pri bodočem delu še več uspehov pri- širjenju umetne, na- rodne in partizanske pesmi med delov- nim ljudstvom naše domovine, diri- gent pevskega zbora SKUD Jože Lacko tov. Gregore Jože, ki je čestital diri- gentu gostov iz Kranja in celotnemu zboru, Je povabil pevski zbor SKUD A France Prešern, naj pride še večkrat v Ptuj, saj je bil tokrat drugič, dve članici pevskega zbora SKUD »Jože Lacko« iz Ptuja pa sta izročili zbom iz Kranja v znak priznanja za uspeli koncert in v znak povezave g ptujskim prebivalstvom in SKUDOM »Jože Lac- ko« lovorjev venec In sliko mesta Ptuja. Prisrčnost čestitk .te ljudstvo podkrepilo z dolgotrajnim aplavzom. Več pesmi so morali pevski gostje Iz Kranja na željo ljudstva ponoviti. Glede na zanimanje Ptujčanov ob tem koncertJu za petje v zboru upravičeno pričakujemo, da" bo imel pevski zbor SKUD »Jože Lackoa v nastopni sezoni stalno dober obisk pri koncertih. Oč. Zadnje vesti Okrajni magazin Ptuj je izpolnil dne 10. oktobra 1951 ob 12. uri letni plan blagovnega prometa. K planskemu uspehu Iskreno česti- tamo! Vaindorfer Ivan (1913) iz Zavrča 9, trg. pomočnik, si je sposodil od Berliča Jožefa kolo, ga prodal in denar porabil zase. Sirecu Albertu Je obljubil mizar- sko okovje in dobil na ta račun 7000 din gotovine. Oba Je oškodoval za 15.000 din. Zaradi »pravljenja ljudi v zmoto in lažnega prikazovanja ga Je sodišče v Ptuiu obsodilo na 8 mesecev zapora in na plačilo din 7000 Sirecu Albertu ter din 8500 Bcrllču Jožetu. POLNOČNA BALADA Sem hodil po Ptu)u pomo ponoč' in trgaj tiiino veselo pojoč. Kaj mar ml /e spanje in drugI ljudje, ko vino in iganje sem pil brez vode. Se iene jexljo, otroci kr ile, na oknih slonijo zhujeni možje. Brf spat se poberl pijana pošast, sa I kruljenje tvoje nikomur nI v slast. Obffal sem, prisluhnil, prihafa nekdo. »Z meno i na postajo, $}сег bo hudo!* Thezni sem In tekel v trdo temo, da pred pendrekom tvoje telo. .Vf? veë rdaf пр pijem in г>оЏ.т nonof', Imdl ne hudim fcof sem fih neko<^ Mesarlč Ludvik Kaj delajo vinogradniki v kleteh v oktobru TNG ZOREČ EGON NajvaíneJ&a skrb vinogradnika v oktobru je da spravi vin.ski mošt v či- sto zdravo in pravilno pripravljeno po- iodo Marsikateri ima izborno vinsko kapljico toda mnogi od teh pokvarijo vine s plesnivo ali drugače pokvarjeno posodo Zato je potrebno, da si vino- gradnik pripravi posodo pred trgatvijo, ker je med trgatvijo ali po trgatvi, ko moit že teče. lahko prepozno. Posodo pa je treba tudi pravilno pri- praviti Stare, zdrave sode očistimo s hladno vodo in drobnimi kamenčki — kremenjaki, plesnive sode očistimo plesni ter jih potem dva do trikrat za- kuhamo s sodo in vrelo vodo, pri če- mer vzamemo na 1 hI vsebine 101 vrele vode in en četrt kilograma sode. S so- do zakuhamo 3 do átirl krat tudi nove eode Preden sod napolnimo z moštom, ga zmerne» zažveplamo, pri čemer vza- memo na polovnjak (3 hl) eno azbestno žvepleno trščico Tako pripravljen sod je sposoben za shranjevanje vinskega pridelka. Seveda je treba, preden vli- jemo mošt v sod, prepričati se s svečo aH kako drugo lučjo, če Je sod v resni- ci ?drav in čist Vinogradniki naših krajev si znajo vse premalo pomagati v primeru, ko Imajo gnilo grozdje in tudi takrat, ko tega odbirajo. Jasno je, da je treba ta- ko grozdje stiskati posebej, ločeno od zdravega. Ločiti pa je treba tudi mošt, ker je treba s tem drugače postopati kot z moštom iz zdravega grozdja. Mošt Iz gnilega grozdja je treba razku- žiti, kar izvršimo z žveplanjem, s če- mer zamorimo vse škodljive glivlce- plesnivke, ki bi drugače dale moštu tisti neprijeten priskuten duh in okus. Žveplamo pa tak mošt takole: Najprej zažveplamo prazen sod, ko ga do četrtine nalijemo, ga zapremo in nekajkrat prevalimo ter zopet zažvepla- mo ter vzamemo vsakikrat za 1 hI vse- bine po dve azbestni trski žvepla. Za tak mošt moramo rabiti le manjše sode ter z žveplanjem nadaljevati, dokler posoda nI polna. Pri manjši posodi Je torej možno, da porabimo na hI tudi do 8 trščic žvepla In ta množina je dovolj- na, da uniči vse glive, ki se v moitu nahajajo. т Po 48 urah padejo vse na dno, nakar je treba mošt pretočiti v drugi čist sod, pri čemer pazimo na to, da pride nK)št čim bolj v dotik z zrakom, da se tako porazgubi prevelika količina žvepla. Razkuženemu moštu v novi posodi mo- ramo doliti na vsak hektoliter po 2 do 4 litre mošta iz zdravega grozdja, da take mošt pride do prepotrebnih vin- skih kvasnic S takim moštom postopa- mo nadalje kot z drugim, dobljenim iz zdravega grozdja. Ob takem postopku vino ne bo imelo nobenega okusa po gnilobi ter bo prav tako zdravo, dobro in užitno kot ono iz zdravega grozdja. Ko smo torej mošt srečno spravili v sode, jih pustimo odprte, ne smemo jih tudi napolniti do vrha. Na ."îode name- stimo kipelne vehe, če pa teh nimamo, nasujen^o v vrečico drobnega opranega peska ter z njo pokrijemo pilke. S tem omogočimo uhajanje plinov ter pre- prečimo dostop drobnim živalim. Ce v času kijpenja nastopi mraz, ki ustavi kipenje, ni drugega izhoda, ka- kor ogrevanje kleti, ali pa ogrevanje moita (za vsak hektoliter vsaj 10 litrov), ki ga doHJemo v sod ter dobro premešamo. V času kipenja mora zna- šati temperatura v kleti okrog 19 sto- pinj C, če hočemo, da bo most hitro in dobro. pokipel. Ce te toplote v kleti ni, jo Je treba pač pripraviti, ker bi sicer imeli velike sitnosti z moštom, ker bi se kot neprekipel rad kvaril, postal bi vlačljlv, rjavel bi in imel di-uge na- pake. Takoj po burnem kipenju, ki traja do 4 dni, je treba £od doliti, vendar tudi tokrat ne popolnoma. V času dokipcva- nja, po burnem vretju je dobro, če mošt vssk dan premešamo, da zbudimo vinske kvasnice pono\mo k delu. Ka- kih štirinajst dni po burnem vretju je tudi dokipevanje v glavnem končano ter lahko že mošt dolijemo do vrha. sod pa zabijemo. Zanimivosti po svetu Letala iz plastičnega materiala Strokovnjaki britanskega oddelka ministrstva za letalstvo predvidevajo, dft bodo stroški izdelave plastičnih le- tal zmanjšani za polovico. Sporočili so, da bodo plastični materiali velike čvrstosti, vliti po modelih in na goto- vih mestih močno okrepljeni konkuri- rali materialu, ki so ga doslej uporab- ljali za izdelovanje letal. Te plastične materiale Je lahko do- biti ne samo hitro in poceni ter s po- močjo enostaxmega orodja, temveč jih je lahko tudi do popolnosti polirati, kakor to zahteva aerodinamična efi- kasnost velike hitrosti Material se da poleg tega s primešavanjem gotovih primesi napraviti negorljiv ter je za to primeren za izdelovanje letalskih bencinskih posod Nadaljnjo odliko te materije predstavlja dejstvo, da dobro Izolira toploto In zvok ter Jo je zaradi tega lahko uporabiti za izdelovanje notranjih anten, ki so pri letalih veli- kanske brzine tnko velike važnosti. Ženska, ki }e zavarovana proti nahodu Zdravnike v bolnišnici Harvard je postavila neka ženska pred dejstvo, da ne morejo razvozlati njene imunitete pred nahodom. Ta ženska ne more do- biti nahoda kljub temu, da v Veliki Britaniji vsako leto zboli na nJem vsaj 45 milijonov ljudi, V»1 poskusi, da bi tej ženski vcepili nahod s pomočjo Injekcije so ostali brezuspešni. Zdravniki so sedaj posku- sili še en način, da bi ugotovili to njeno imuniteto, kar bi predstavljalo važen člen v verigi eksperimentov » ciljem določitve vzroka In načina okuženja z nahodom. V ta namen «o to žensko IzoUraU v udobnem stanovanju, kjer prejema tri dnevne obroke hrane, po- •luša radio ter dobiva po tri šilinge dnevno za drobne izdatke. Z njo pa •tanuje v istem stanovanju oseba, ki Ima nahod. Poleg tega je dobila še in- jekcijo virusa nahoda, vendar zdravniki doslej še niso opazili nobenih znakov bolezni Zavarovanje proti ločitvi zakona V Ameriki bodo v kratkem, kot Je bilo objavljeno, uvedli zavarovanje proti ločitvi zakonske zveze. Vsekakor pa ima družba, ki se bo s to vejo za- varovanja bavila, namen, boriti ee proti vsem oblikam zavarovalnih špekulacij, kar je objavila še pred uvedbo tovrst- nega zavarovanja. Zakonca, M bosta hotela skleniti to- vrstno zavarovanje, bosta morala Imeti za seboj najmanj dve leti srečnega zakonskega življenja, vendar bo družba lahko odklonila zavarovanje, Če bosta letno najmanj 25 dni živelo ločeno. Višina premij bo določena za različne sloje prebivalstva različno. Tako me- nijo, so ljudje učiteljskega, zdravniške- ga, odvetniškega in računovodskega po- klica lahko solidni zakonci v nasprotju z onimi iz vrste posestnikov nočnih lo- kalov, muzikantov, filmskih igralcev in za katere bo premija v nasprotju s prvonaštetimi veliko višja. Zavarovalnih ponudb družba od slav- nih filmskih igralcev sploh ne bo spre- jemala, ker 30 izračunali, da so za- konske zveze tovrstnih ljudi minimalne trdnosti. V nobenem slučaju pa ne bo veljala za ločitev zakona utemeljitev, da Je eden ali drugi zakonec »duševni nasil- než«, kar žene imenujejo moževo na- pako, če ta ponoči smrči, hoče vsak dan jesti tople klobase ali pa, če je zaljubljen v kakšno filmsko lepotico. ENAJSTLETEN DECEK JE RESIL DEKLICO IZ ORLOVIH KREMPLJEV Neko štiriletno deklico iz bližine Tou- loueea v Franciji Je pri obiranju sadja napadel orel, katerega razpeta krila so merila 1,50 m. Enajstletni deček, ki je slišal njene klice. Je pobil roparico e težkim kamnom. BREZ VS.AKE OBLEKE PO LXICAII 2. oktobra t. 1. eo Imeli Dunajčanl priliko videti popolnoma nagega moža, kako je negibnega obraza tekel po du- najskih ulicah. Nagi mož v celici, ka- mor eo ga spravili, da bi počakal zdrav- nika- psihiatra, ni povedal svojega ime- na. tudi njegove obleke niso nikjer našli. ' »PUTNIK« MARIBOR obvešča de- lovne kolektive, kmetske deîo\Tie za- druge in sindikalne podružnice, da pri- reja ter v celoti organizira Iziete v vse turistične in klimatske okraje. — Na razpolago je lasten moderen avtobus. — Izkoristite Jesensko priliko ter obiščite Log^arsko dolino, Plitvička Jezera, čudo- \ito dolino Soče pod Bovcem ter nebroj druirih lepot naie zemlje. Prijave sprejema »PUTNIK«, poslo- valnica Maribor. S 1. novembrom 1951 odpre Brivsko-frizerski salon MODA Ptuj damski česaiiti salon za prvovrstno trajno, vodno in železno ondulacijo in barvanje las z garancijo. Cene zmerne. Pridite in prepričajte se o nasi izvrstni kakovosti dela. Precizna mehanična delavnica FRANC POZEB v PTUJU — Prešernova ulica 15 sprejema v kvalitetno popravilo vse vrste pisalnih In računskih strojev. Opozorilo! Po sklepu upravnega odbora TPKZ v Ptuju preide Trgovsko podjetje kmetijskih zadrug v Ptuju s 15. ok- tobrom 1951 v likvidacijo. Pozivamo vse upnike, da prijavijo svoje terjatve do 30. oktobra 1951, dolžnike pa, da do Istega dne porav- najo svoje obveznosti. Po preteku gornjega roka bomo dol- gove sodno izterjali. Likvidacijski odbor. KUPIM ENO- ALI DVOSTANOVANJ- SSO HÎ50 v bližini Ptuja. Naslov v upravi Ptujskega tednika PROSIM PO?^ENEGA NA.TDITELJA čme usnjene torbice z osebno izkaz- nico na ime Judita Lcinik, Zagreb, Radičeva ulica 2S, in denarjem, ki eem Jo izgubila v ptujskem kir.u da jo vrne v Orešju št. ^ pri P^uju ali deponira na postaji Narodr.e milice. POZIV KMETOVALCEM. KZ-Jem In KDZ-jem! Okrajno podjetje za odkup artiklov ži- valske proizvodnje In živine v Ptuju Je z dne 1. okt. 1951 prenei»lo z odku- pom živine ter prešlo v delno likvida- cijo. Pozivamo vse zgoraj omenjene, da najpozneje do 1. novembra 1951 porav- najo dolgove, ker Jih bomo eicer Izter- jali sodnim potem. Posebej pozivamo ianetovalce In KZ, da predlože evoja terjatve do zgoraj omenjenega roka, ker jih sicer ne bomo mogli upoétcvati. Uprava podjetja OBZALT'JEM, da spm raztrgal odločbo o obvezni oddaji marti ter «e zahva- ljujem, da so organi KLO Sedlašek odstopili od tožbe. — ZajSek Martin, Stanošina 25, p. Podlehnlk. OPOZORILO! Ceita TVnovsks va?—VUomarrl be od i)d 25. oktobra t. 1. zaprla м vorila rcrf'ât pfiHT-arila ino«toT. 1* plieme Pov. »a lokalni promel OLO — Ptn,1 OPOZORILO! Pisarne OO OT'' Ptn< eo od Ift pV-tnbra đ^lle v re-^i^bi OK КР^ Pto! In ni več v zgradbi MI-O Pî«l, T' »"»лнгср^«. OO OF — P t u j ZARADI STAROSTI prodam lepo sta- novanjsko hišo, vinograd n sadonoí- nik v Halozah, ali pa l.sto zamenjafli za enostanovanjssko hišico r. nekaj orne zemlje v bližini Ptuja. Naslov ^ upravi Ptujskega tednika. rT.EKTP.O-RAmO DELAV?.'ICA ROJS FRANJO, Ptuj, LarkftVft (poleg go.4tiine Beli križ) вргајегп'' električne priprave vseh vrst, pre<î' vsem pa radioaparate v kv«litetrt<' popravilo. FILME. PLOSCE. FOTOP.APIR In oste^' fotopribor dobite pri Hozyan J. Si'' fan, fotopodjetje Ormoi. Razvij kopiramo, povečavamo .'n naročil® izvršujemo v treh dneh! Fotografira' mo »amo za prvovrstne slike v lu*'' euzni izdelavi! Stranke sprejemanj vsak delavnik od 8.—12. ure in 1Л—13. ure. V nedeljo od 7. do Ij' ure predpoldne! Vsak četrtek, dan zaprto! V pomožnem lokalu Središču poslujemo vsak četrtek nedeljo od 13. do 17. ure! ^^ DVE POMOŽNI MOCI. z nekoliîciîj znanjem dela v temnici, »рте'^^ Hozyan J. Stefan, fotopodjetje Ûf^ moi Plača prvovrstna, stanov-»í'»í preskrbljeno. Posor! ObveêCamo vee kmečke »druge blvie mariborske oblaetl, da »1 lahko nabavijo v našem podjetju en gn» TsakoTntno galenterijsko blago po dostopnih oenah. Obenem obveščamo, da •• rrtl dne S. novembra 1951 ▼ Maribora na Glavnem trga relik Jesenski sejem, kjer se t>odo na vseh naših stojnicah in v vseh poeJovalnlcah spreje- mala naročila. Izbira Je velika, zato pohitite s nakupom! Oglejte tl naie salóse v veleblagovnicah v Gosposki allei §1 18 In v Jurči- čevi alloi it. 4. Predbelen>e sprejema nprrra podjetja Gosposka al. 18-11. Trgovsko podjetje »MANUFAKTURA - GALANTERIJA« Maribor