GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJODSTVA OKRAJA
MESTO
LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna ?00 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 ameriške dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24
Štev. 44 (554) ' Leto XI.
NOVO MESTO, 3. NOVEMBRA 1960
UREJUJF uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik -NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg št. 3 (vhod iz Dilančeve ulice) - Poštni predal Novo mesto 33 - TELEFON uredništva in uprave št. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Časopisne
. podjetje »Delo« v Ljubljani
ZA OBČINSKI PRAZNIK SE JE ZAČEL PRVI PEDAGOŠKI TEDEN NOVOMEŠKEGA OKRAJA
Sleherni državljan: oblikovalec ln soustvarjalec svojega življenja
Z nevsakdanjo slovesnostjo smo letos počastili v Novem mestu začetek občinskega praznika — 29. oktober, spomin na ustanovitev Prve novomeške partizanske čete na Frati: združen je bil z dnevom prosvetnih, delavcev novomeškega okraja in s prvim pedagoškim tednom, posvečenim vzgoji in izobraževanju. Zato se je zborovanja na Glavnem trgu udeležilo razen množice domačinov tudi veliko število prosvetnih delavcev iz vseh občin v okraju. Na svečanem zborovanju je govoril podpredsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS dr. Jože Vilfan, med gosti pa so bili še sekretar Glavnega odbora SZDL Slovenije Franc Kimovec-Ziga, predsednik Sveta za šolstvo LRS Vlado Majhen ter številni predstavniki političnega in gospodarskega življenja okraja in občine Novo mesto.
Slavnostni govornik ljudski poslanec dr. Jože Vilfan, ki ga je množica poslušalcev toplo pozdravila v svoji sredi, je najprej čestital občanom novomeške občine za njihov praznik in med drugim dejal, da je odmev prvega strela iz let NOB še vedno živ. Sami smo rešili vprašanje našega narodnega obstoja s tem, da smo vzeli osvoboditev sami v roke, da so se tega lotile slovenske delovne množice pod vodstvom KPJ, ki je povezala našo borbo z borbo vseh jugoslovanskih narodov.
Prav zato je ves smisel našega dela pri razvijanju družbene ureditve samo nadaljevanje začete borbe: vsak državljan naj bo oblikovalec svojega življenja. Vsi naši napori so prav zategadelj usmerjeni V to, da bi družba stalno porajala iz sebe samostojne oblikovalce družbenega življenja, kakršni so bili tisti, ki so izbojevali narodnoosvobodilni boj. Smisel naših naporov je v tem, da se borimo za novega človeka, ki bo lahko nasle-hernem delovnem mestu ustvarjalec, ki vedno znova rešuje probleme, ki jih poraja življenje. ■ ..."
V zvestobi nasi revoluciji, je nadaljeval med drugim dr.
Nato je govornik omenil pomen pedagoškega tedna v Novem mestu. Poudaril je velike spremembe, ki jih je naša revolucija vnesla v vzgojo in izobraževanje. Pri tem hočemo vzgojiti, tako je med drugim poudaril, takega človeka, ki svojega dela, pa naj bo v tovarni, na polju ali v pisarni, ne bo jemal kot navado, temveč človeka, ki bo jemal delo
kot vsakdanjo svežo nalogo, kot nekaj, kar ni nikoli dokončno rešeno. Hočemo človeka, ki ne bo imel svoje delo samo kot nekaj, kar ni nikoli dokon-aparatu, hočemo, da bo naše delo ustvarjalno. Kapitalizem je ponižal človeka na sestavni del stroja, socializem pa hoče uveljaviti človeka-gospo-darja svojega dela.
Zato danes razen šole vzgaja človeka vsako delovno mesto. Danes pri vzgoji ne prenašamo le določeno znanje, temveč oblikujemo človeka, ki bo vedel: čimveč vem, tem laže bom uresničeval svoje naloge. Iz tega spoznanja izvira tudi spremenjeno razmerje med poklicno šolo in drugimi šolami, kot je spremenjeno razmerje pouka do proizvodnega dela.
Dr. Vilfan je ob koncu govora čestital prosvetnim delavcem, da so občinski praznik
Klubski prostor za mladino Novega mesta
Prizadevanje, da bi opremili mladinsko sobo v Novem mestu, je končno obrodila sadove. V lepo urejenem klubu ima zdaj mladina na voljo televizijski sprejemnik, radijski aparat, knjižnico, dnevno časopisje in nekaj revij. Klub so slovesno odprli v sredo, 26. oktobra. Predsednik občinskega komiteja LMS Lado Saje je ob tej priložnosti med drugim poudaril željo, da bi v klubu našla prijeten kotiček vsa mladina, ki se želi udejstvo-vati v katerikoli sekciji. Klub je namenjen vsej mladi-n i, ki želi koristno uporabiti svoj prosti čas. Klub upravlja poseben od-
redu v klubu smo medtem že videli na novomeških razglas-nih deskah, zdaj pa so jih nekaj dali tudi v tovarne). Že ob otvoritvi je bilo v klubu tudi prvo predavanje: »O razvoju jazza-«, spremljano z magnetofonskimi posnetki.
Sd.
povezali s tednom, ki je posvečen vzgoji in izobraževanju. Pozval je prosvetne delavce, naj bodo vedno pripravljeni posredovati svoje znanje mladim, s pravtakim razumevanjem pa naj sprejemajo tudi sami izkušnje, ki si jih nabirajo vzgojitelji na delavskih univerzah in na delovnih mestih.
Kmalu po zaključnem zborovanju na trgu so predstavniki javnega življenja in političnih organizacij ter prosvetni delavci položili venec pred spominsko ploščo v veži NOB na Vratih. V vajenski šoli je nato ob navzočnosti številnih prosvetnih delavcev ter drugih gostov predsednik okrajnega sveta za prosveto OLO Novo mesto Janez Lavrič odprl razstavo sodobnih učil ki bo odprta do 5. novembra. Gostje in prosvetni delavci so si z velikim zanimanjem ogledali poučno razstavo. Posebno pozornost vzbujajo na razstavi sodobna učila in predvajanje diafilmov. Demonstracije sodobnega pouka so zanimive za laike kot za poklicne vzgojitelje. Izmed slednjih so vsi pohvalili razstavo, mnogi pa se potožili, kako hudo jim je ko na podeželskh šolah takih učil še nimajo ali pa vsega le zelo malo.
Včeraj so se začela prva strokovna predavanja v okviru pedagoškega tedna, ki bodo trajala vse do 5. novembra.
Pozdrav iz  Šmarjeških  Toplic,  ki so z letošnjimi povečavami (slika nam kaže prizidek glavne zdraviliške stavbe) precej pridobile in postale še bolj priljubljeno zbirališče vseh, ki cenijo oddih in prijeten počitek v čudoviti okolici in zdravilni termalni vodi
Šola za življenje
Spominu padlih in umrlih
Vilfan, je tudi ves mednarod- h0r, ki izdela vsak teden pro-ni Domen naše države. Prav
pomen
zaradi takih stališč, ker smo ostali zvesti naši borbi, to je razvijanju človeških Bil* spoštovanju človeka, je naša domovina lahko imela tako veliko vlogo na XV. zasedanju Združenih narodov.* Naš predsednik tovariš Tito je na tem zasedanju kot predstavnik take Jugoslavije dobil tako veliko   spoštovanje in priznanje.
ALI ŠE LAHKO SEJEM0 PŠENICO?
Letošnje jesensko deževje" je mnogim kmetovalcem preprečilo, da bi jesensko setev o-pravili v normalnem času, to je v oktobru. Ce bo v novembru kaj lepše vreme, se bo marsikateri kmetovalec vprašal, ali še zamujeno setev lahko opravi ali ne?
Kot rečeno, je normalni čas Betve pri nas v oktobru. Na Primorskem in na jugu države pa povečini se je jo v novembru. Zato tudi pri nas pšenico Se vedno lahko sejemo do srede novembra, ker je pričakovati, da bo še vedno zemlja in ozračje dovolj toplo, da bo pšenica lahko vzklila. Pšenica se namreč razraste še spomladi in ni nujno, da se že v je-Beni. Ni pa več časa za setev rži, katera se spomladi ne razraste več. Pač pa moramo sedaj gosteje sejati in to pri ročni setvi okrog 240 kg na ha (12 mernikov). Na težkih zemljah dodamo še 10°/o zraven, to je okrog 260 kg na ha. Pšenica dobro prenese setev v mokro zemljo, ker se spomladi razraste, zato jo lahko sejemo tudi pozneje. To velja za vse vrste pšenice, torej tudi za italijanske. Staro kmečko pravilo o pšenici: »deni ti mene v blato, jaz bom tebe v zlato«, še vedno drži in velja za vse vrste pšenice.
Kmetovalci, ki zaradi mokrote doslej niso mogli posejati pšenice tako kot so nameravali, naj se pogumno lotijo setve DŠenice, čim bo to vreme dopuščalo. Do srede novembra Se vedno lahko sejemo in upaj-»no, da bomo vsaj v novembru lahko nadoknadili to. kar smo Ucadi slabega vremena zamudili v oktobru.
D. T.
gram celotne dejavnosti (rumene letake o dnevnem spo-
Za novo poštno poslopje v Črnomlju
Pred dnevi so začeli s pripravljalnimi deli za zgraditev novega poštnega poslopja v Črnomlju. Nova črnomaljska pošta bo stala med prosvetnim domom in zdravstveno postajo. Sredstva za gradnjo so zagotovljena in lahko upamo, da bo kolektiv pošte prevzel novo poslopje prihodnje leto.
J. K.
Zanimiva poročila na seji ObLO
V petek dopoldne je bila 12. seja obeh zborov ObLO v Novem mestu, na kateri so prebrali zanimiva poročila občinskih inšpektorjev. O delu in problemih tržne, sanitarne ter veterinarske inšpekcije kot o poročilu sodnika za prekrške bomo več poročali prihodnjič.
S številnimi komemoracijami so v torek dopoldne in popoldne povsod v okraju počastili letošnji dan mrtvih — 1. november. Proslave so bile v Vidmu-Krškem, Brežicah m Sevnici, na Senovem in v Beli krajini, v Novem mestu in' drugod. Na pokopališču v Novem mestu so peli pevci PD Svoboda Dušan Jereb, igrala je mestna godba, pokojnim borcem za svobodo pa je govoril
tov. Bogo Komelj v imenu obč. odbora ZB. V Orehovici so popoldne odkrili na pokopališču spominsko obeležje, posvečeno padlim partizanom; tu je bila prireditev še v okviru letošnjih slovesnosti, ki jih je organiziral Gorjenski bataljon. Povsod v okraju so bila pokopališča dostojno urejena, množice sorodnikov in znancev pokojnikov pa so obiskale zadnji dom naših dragih.
Ob sedmih, pol osmih dopoldan, ob enajstih, ko je pouk končan, jih lahko vidiš. Otroke, ki hite s torbicami, z domačimi nalogami v njih, ki bodo že čez uro, dve podpisane s peticami in dvojkami. Kamorkoli greš, jih vidiš. V Kostanjevici, Novem mestu, Skocjanu... Koliko je šol in koliko otrok in koliko učiteljev, ki jih vsak dan popeljejo v čudovite skrivnosti črk, po-števanke, prirodopisa in zemljepisa. Ustavimo se pri učiteljih. Tistih, ki so še letos v aprilu in maju sami sedeli jv šolskih klopeh. Imenujemo jih učitelje-pripravnike. Ti, ki smo jih obiskali, so končali učiteljišče v Mariboru, Ljubljani, Celju in Novem mestu. Danes so vsi na Dolenjskem. Kako so se vživeli v delo, kako so si uredili vprašanje stanovanja, kako jih je sprejela vas ... Vse to nas je zanimalo.
»Nimam stanovanja...«
Osemletka v Podbočju. Lepa, prostorna stavba. Pred leti
je bila z izdatno pomočjo prebivalstva obnovljena, saj so vaščani ves material in delo prostovoljno prispevali. Manjka učil. Usluge so vedno dražje, vsota denarja, namenjena šoli, pa je dalj časa enaka. Odnos družbenih organizacij do šole se je v zadnjih letih zelo izboljšal. Sedemnajst članov šolskega odbora skrbi za šolo. Več kot trideset ljudi v vasi je v stalnem stiku s šolo.
Med odmorom sem poiskal učitelji co-pripravnico. Počakal sem jo pred razredom, kjer je učila.
»Jutri še ni treba prinesti naloge1?« jo je še na hodniku povprašal fant iz osmega razreda.
»Do jutri morate narediti,« mu je odgovorila.
»Bom šel v vinograd, ampak bom vseeno naredil,« se je odrezal.
»Saj so kar prodni,« mi je povedala.
Nada Fekonja je doma iz Leskovca pri Vidmu-Krškem.
Učiteljišče je končala v Celju. Na šoli uči drugi razred, kjer je razredničarka, poučuje pa tudi prirodopis v osmem razredu.
»Šolo imam dopoldne in popoldne. Kar precej je. Posebno še, ker nimam stanovanja in se moram iz Leskovca voziti s kolesom. Vsak dan prevozim dvajset kilometrov. Ce je lepo vreme, še gre, v takem kot je sedaj, pa je zelo težko. Posebno, če pada dež... — Upam, da bom v kratkem dobila sobico tu v vasi.«
»■In kje ste sedaj na hrani?«
»Doma. Seveda sem največkrat brez kosila, saj se vračam domov šele pozno popoldan.«
»In načrti za naprej?«
»Urediti si moram življenje tukaj. Veseli me gospodinjstvo. Ko bo stekla šolska kuhinja, bom imela kar veliko dela... «
Torej optimizem tudi brez stanovanja in toplega kosila!
(Nadaljevanje na 4- strani)
PRVE RAZPRAVE O PERSPEKTIVNEM PETLETNEM RAZVOJU KMETIJSTVA
Čez pet let: 12.800 ha družbenih zemljišč
V petek je bilo v sejni sobi OZZ v Novem mestu posvetovanje upravnikov kmetijskih zadrug in poslovnih zvez. Sestanku, ki sta ga vodila podpredsednik OZZ Lojze Pajnič in tajnik OZZ Stane Somrak, so prisostvovali tudi predstavniki predelovalne lesne industrije. Razpravljali so o prvih vidikih nadaljnjega, perspektivnega razvoja kmetijstva, ki jih je bilo moč izluščiti iz dosedanjih razprav v zadrugah in občinah, ter o ustanovitvi Kmetijsko-gozdarske zbornice za novomeški okraj.
Najdlje v pripravah za izde- obrisi planov, ki pa seveda še
lavo   osnutkov   perspektivnih niso dokončni, ker še niso bili
petletnih planov razvoja kme- predmet širše razprave. V vi-
tijstva so prišli v videmsko- demsko-kršM občini se bodo
tih predvidoma povečale tako, da bodo zajemale od 17—25% vse obdelovalne zemlje v ■ občini. Tako povečanje bo mogoče le tedaj, če bo temeljilo, seveda relativno, na podobnih rezultatih posameznih kmetijskih zadrug. Kmetijska zadruga na levem bregu Vidma-Kr-škega bo po prvih ugotovitvah in stvarnih ugibanjih v petih letih povečala vrednost proizvodnje v lastnih obratih od sedanjih 10 milijonov din na 45
krški in brežiški občini. V teh   kmetijske površine družbenega  milijonov din leta 1965 ali za dveh občinah so že vidni prvi  sektorja v naslednjih petih le-  300 odstotkov. Podoben napredek bodo . morale doseči tudi ostale   zadruge   v videmsko-krški občini.
Tudi v brežiški občini že sestavljajo osnutke planov za posamezne kmetijske zadruge. Prvi obrisi osnutka plana za občino kažejo, da bodo družbena zemljišča leta 1965.obsegala že 33 odstotkov vseh zemljišč v občini, pri čemer vključujejo tudi na novo pridobljene površine z melioracijo Gabrnice.
POVEČANJE PROIZVODNJE ZA 350 ODSTOTKOV
Razprava na posvetovanju upravnikov kmetijskih zadrug, ki je bila kajpak le usmerjevalna, v pomoč pri izdelavi osnutkov v zadrugah in perspektivnih petletnih planov v občinah, je pokazala, da so velike možnosti za povečanje proizvodnje na družbenih površinah. Neizrabljene rezerve na posestvih in ekonomijah omogočajo povečanje kmetijske proizvodnje za 100 odstotkov, četudi prihodnje leto ne bi bilo nobenih investicijskih naložb in pridobivanja novih površin. Ker pa v naslednjih petih letih predvidevajo večje investicijske naložbe in nadaljnje pridobivanje novih površin, bo po ocenah strokovnjakov in zadružnih aktivistov mogoče    povečati kmetijsko
Tudi tale gospodar je pripeljal dobrih sedem hektov belega mošta v vinarski odsek Kmetijske zadruge na Bizeljskem. Zal je pomladanska pozeba vzela letos dobršen del letine mnogim dolenjskim in spodnjeposavskim vinogradnikom, tako da s pridelkom, posebej Se s količinami, niso nikjer zadovoljni. Vse to — posebno pa še ostarelost večine naSih vinogradov — čedalje nujne je terja načrtno obnovo vinogradov na zadružni podlagi. Posebno na Bizeljskem se o obnovitvenih načrtih že kar določeno pogovarjajo in menijo o prvih 50 hektarih, ki jih bodo obnovili prihodnje leto
na Drenovcu in Janeževi gor«!
proizvodnjo družbenega sektorja za 350 odstotkov. Ta predvidevanja temeljijo na možnosti, da bi družbena posestva povečala svoje površine od sedanjih 3400 hektarov na 6000 hektarov in zadružne ekonomije od sedanjih 1650 hektarov na 6800 hektarov leta 1965. Proizvodno sodelovanje med zadrugami in individualnimi proizvajalci, ki je letos zajemalo že 10,5 odstotka vse obdelovalne zemlje v okraju, naj bi leta 1965 vključevalo že 50—60 odstotkov vseh obdelovalnih površin. Sem vključujejo tudi delno organizirano proizvodnjo, ki jo bodo omogočali odloki o agrotehničnem minimumu. — S povečanjem strojne obdelave, z redno preskrbo s semeni, večjo uporabo umetnih gnojil in boljšo zaščito rastlin bo v petih letih mogoče povečati hektarske donose za 90—100 odstotkov v primeri z letošnjimi rezultati.
ZA ŠTIRI MILIJARDE INVESTICIJ
Povečanje kmetijske proizvodnje na družbenih zemljiščih in v kooperaciji, kakor jo nakazuje dosedanja razprava, bo možno le ob ustreznih investicijskih vlaganjih. Menijo, da bi investicije v kmetijstvo v naslednjih petih letih morale znašati okrog štiri milijarde din. Od tega bi v okraju za udeležbo na natečajih zbrali 1,750 milijarde din sredstev občin, okraja, vodne skupnosti in investitorjev, medtem ko bi ostalo morali dobiti iz zveznih in republiških virov. Po prvih predvidevanjih naj bi investicije obsegale: izgradnjo 5000 stojišč za živino, nakup 1000— 1500 krav, gradnjo skladišč v vrednosti 150 milijonov din, obnovo sadovnjakov (450 milijonov din), nakup 200 traktorjev itd.
POVRŠNOST JE ŠKODLJIVA
Nekaterim občinam je treba zameriti, ker so razdelile obrazce za izdelavo osnutkov perspektivnih petletnih planov kmetijskih zadrug, ne da bi prej vsaj v grobih obrisih začrtale razvoj kmetijstva v naslednjih petih letih ali vsaj dale ustrezna pojasnila, kakor' je to storila videmsko-krška občina. Vodstva kmetijskih zadrug pa je treba opozoriti, da izpolnjevanje obrazcev ne sme biti zgolj igra s številkami. Osnutke delajo zase, ne zaradi papirja, temveč zato, da bi jih, ko bodo postali zakon, uresničili v življenje.
PRIPRAVLJALNI ODBOR
ZA USTANOVITEV KMETIJSKO-GOZDARSKE ZBORNICE
Na posvetovanju upravnikov kmetijskih zadrug in poslovnih zvez so razpravljali tudi o bodoči organizaciji gozdarske službe, ker bodo gozdarsko-lesne poslovne zveze, kot vemo, ukinjene. Obstaja več različic, kako naj bi v prihodnje uredili gozdarsko službo. Najboljša izmed njih se bo lahko izkristalizirala šele v nadaljnji, še širši razpravi.
Na posvetovanju so izvolili pripravljalni odbor, ki ima nalogo, pripraviti vse potrebno za sklicanje ustanovnega občnega zbora Kmetijsko-gozdarske zbornice za novomeški okraj. to
VREME
ZA ČAS OD 3. DO 13. NOV.
Do 6. novembra še nestalno s pogostnimi padavinami nato pretežno lepo vreme z meglo v nižinah, le okrog 9. novembra nekaj krajevnih padavin.
Dr. V. M.
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Znanje - največja veljava
Nagli gospodarski razvoj v Jugoslaviji zahteva tudi porast kvalifikacijskega sestava kadrov. Po perspektivnem načrtu se mora ta sestav do leta 1965 povečati v vseh strokah za povprečno 75 odst., najbolj prt višjih, visokih in srednje teh. ničnih kadrih — za 89 do 92 odstotkov — pri visoko kvalificiranih delavcih za 70,6 odstotkov in pri kvalificiranih za 63,3 odst. V našem okraju je bil. gospodarski razvoj relativno hitrejši, ker smo bili zaostalo področje, vprašanje kadrov pa smo močno zanemarili, zato mora biti dotok novih strokovnjakov toliko večji. Ker je skrajni čas, da pričnemo ta vprašanja reševati načrtno, je o problemu kadrovske politike in izobraževanja razpravljal tudi okrajni zbor proizvajalcev na skupni seji s plenumom okrajnega sindikalnega sveta in člani skupščine okrajnega zavoda za socialno zavarovanje.
Resolucija Zvezne ljudske skupščine o izobraževanju je to vprašanje osvetlila z nove strani. Podjetjem daje široke možnosti za izobraževanje že zaposlenih, hkrati pa nakazuje smer, po kateri naj se šolski sistem in izobraževalni sistem v podjetjih zraščata v enoten izobraževalni sistem. Šolsko politiko so do zdaj vodili organi oblasti, zaradi rastočih potreb po strokovnjakih v gospodarstvu pa je nujno, da v šolstvu sodelujejo tudi gospodarske organizacije. Vzporedno s tem bodo morale slednje zanj tudi vedno več prispevati.
O ŠOLSKIH, INDUSTRIJSKIH IN DRUGIH IZOBRAŽEVALNIH CENTRIH
Novi sistem povezanih strokovnih šol in drugih izobraževalnih oblik bo približno takšen:
1. v večjih okrajnih gospodarskih središčih bodo nastali šolski centri. Tam bodo v skladu s potrebami delovale redne strokovne šole, kt bodo imele hkrati tudi oddelke za odrasle;
2. pri večjih industrijskih podjetjih bodo osnovan-i izobraževalni centri. Ti bodo uvajali nove delavce v proizvodnjo, vzgajali priučene delavce ter strokovno izpopolnjevali in
uvajali' v proizvodnjo učence in študente;
3. preostale oblike strokovnega izobraževanja bodo opravljali razni zavodi, delavske ■univerze, manjša podjetja ter Ljudska mladina, Ljudska tehnika in po potrebi še dmge družbene organizacije. Pod točko 3 naštete oblike so zelo prikladne posebno za manjša podjetja, ki ne bodo imela svojih izobraževalnih centrov. Vse naštete vrste izobraževanja bodo pridobivale učence iz vrst mladine, iz odraslih, ki se v proizvodnjo šele vključujejo, in iz vrst tistih, ki v proizvodnji že sodelujejo.
Predlagana je ustanovitev večih šolskih' centrov: okrajnega obrtnega centra pri vajenski šoli v Novem mestu, okrajnega trgovskega centra pri trgovski šoli v Brežicah, gostinskega centra v okviru okrajne gostinske zbornice in okrajnega centra za kmetijstvo pri kmetijski srednji šoli na Grmu. Izobraževalni centri so predvideni v 15 večjih industrijskih podjetjih. Delavske univerze delujejo že v vseh občinah. Doslej so nudile uspešno družbeno politično, ekonomsko in strokovno izobrazbo že številnim delovnim ljudem.
To so okvirne smernice, pravzaprav načrti za razvoj izobraževanja. Pomembno vlogo pri tem bodo odigrale kadrovske službe v podjetjih, ki so pri nas še sorazmerno zelo slabe. Izobraževanje moramo vskladiti z gospodarskimi načrti. Nobeno naše podjetje ni brez kadrovskih težav, kljub temu pa jih nobeno načrtno ne rešuje. Organi delavskega samoupravljanja se bodo morali s temi slabostmi zelo resno spoprijeti in jih hitro odpravljati Pri kadrovskem razvoju bodo morale majhnim r>odjetjem pomagati občine, ki bodo razen tega pripravljale temeljite kadrovske analize svojih področij.
NAJHITREJŠE IZOBRAŽEVANJE NA DELOVNEM MESTU
Izmed vseh oblik pa je najpomembnejše izobraževanje na delovnem mestu. Investicije so najrentabilnejše, kadar izobražujemo človeka, ki v to-
TEDKNSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Kot smo napovedali: danes bi želeli seznaniti bralce saj z nekaterimi potezami perspektivnega načrta, ki ga bomo sprejemali že letos, zategadelj, ker smo sedanjega namesto v petih uresničili že v štirih letih. O tem je nedavno tega razpravljal plenum Socialistične zveze, nekaj dni zatem pa je o perspektivnem načrtu za razvoj gospodarstva govoril tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tovariš Edvard Kardelj.
Perspektivni načrt ne sme vključevati samo razvoja gospodarstva, istočasno mora biti tudi načrt za razvoj naših družbeno ekonomskih odnosov, odnosov med ljudmi, skratka, to mora biti program vsega našega gospodarskega, socialnega in političnega sistema. Če je tako, je še kako prav, da o načrtu razpravljajo tako organizacije Socialistične zveze, sindikati, kot gospodarski organi. Načrt mora vključevati vsa prizadevanja, ki zagotavljajo, da bo jutrišnji dan boljši. Boljše življenjske pogoje pa ne bomo dosegli le z večjo proizvodnjo, čeprav je to osnovno, marveč tudi z vzporednim razvojem vseh ostalih dejavnosti.
Tako je n. pr. zelc važno, da se zavedamo, da bi bilo za družbo zelo škodljivo, če delavci ne bi imeli spodbudnih dohod-. kov od povečane produktivnosti dela. Slabo bi bilo, če bi tako povečan dohodek uporabila skupnost v celoti in bi pri tem pozabila na osebno potrošnjo državljanov. Le-ti potemtakem ne
Perspektivni nočrt: še enkrat večji narodni dohodek
bi bili dovolj zainteresirani, da se bore za večjo produktivnost dela. Od produktivnosti pa bo prav gotovo odvisen napredek v prihodnosti. K večji produktivnosti ne bo prispevala samo osebna potrošnja (večji zaslužek), pač pa bodo k povečani produktivnosti prispevali tudi odnosi med ljudmi, tehnični napredek, itd. Zato mora biti naš petletni plan načrt novega materialnega napredka, obenem pa tudi program razvoja družbenega, ekonomskega in političnega sistema.
Seveda napredek ni odvisen samo od naših želja in ciljev, gre zato, da lahko porabimo vselej toliko, kolikor smo ustvarili. Zato je mnogokaj odvisno od pametnega gospodarjenja, od štednje. To lahko nudi boljšo materialno osnovo organom samoupravljanja v komuni in v podjetju tudi v bodoče. Tako ne smemo omejevati iniciativnosti ljudi, obenem pa tudi ne smemo prehitevati možnosti. Naši dosedanji uspehi so v dobršnem delu rezultat tega, da smo dali vselej zadovoljivo vzpodbudo, obenem pa smo znali napredek socializma povezati z realistično ocenitvijo objektivnih možnosti.
Perspektivni načrt predvideva, da bo Jugoslavija postala do leta 1965 industrijsko razvita dežela, ki bo inela mimo tega še močno razvito poljedelstvo. Samo podatek, da naj bi se narodni dohodek v naslednjih 5 letih povečal za toliko, kolikor se je povečal v minulih 15. letih, govori sam zase. Toda dejstvo je, da bomo s povprečnimi 600 dolarji narodnega dohodka zares stopili med razvite dežele, ki bo imela temu primerno tudi dokaj visok življenjski standard. No, to pa nedvomno ne bo lahka naloga, in bo terjala dokajšnja prizadevanja proizvajalcev.
Vzporedno s sprejemanjem tehničnegT gospodarskega načrta, nas čaka nekaj nalog, med katerimi je najvažnejša prav gotovo ureditev razdelitve dohodka med družbo in podjetjem. Pri nas se je spremenil položaj delovnega človeka, kajti v socialistični državi narodni dohodek ne uporabljamo več v interesu tega ali drugega vladajočega razreda, marveč samo v interesu družbenega napredka. Minuli so časi, ko je država odrejala plače. Iz prejšnjega sistema administrativnega upravljanja smo prešli k sistemu samoupravljanja. Ko govorimo o samoupravljanju, pa ne govorimo samo o* formalni demokratični pravici glasovanja. To ni najvažnejše. Veliko bolj važno je, o čem glasujejo samoupravni organi in kakšne so materialne osnove njihove samostojnosti. Prav nov načrt bo dal možnosti, da sedanji sistem razdelitve dohodka izrponolnimo. Postati mora tak, da bo še dosledneje omogočil v5»ke«JU delavcu kolektivu in komuni, da bodo sami odločali o svoji usodi. V tem je namreč pot do resnične osvoboditve dela. Pri razdelitvi bo moral obveljati princip, da bo le-ta avtomatsko, brez administrativnega vmešavanj:« omn<roxal nagrajevan5* po vloženem delu. To pa terji od pro'/v > • •»'»•»i' so n«***"'©!*! predvsem v probleme svo''h podjetij, kajti sedaj ni vce delodajalca, na katerega bi se lahko pritoževali.
varni že dela, saj njegovo vrednost poznamo, razen tega pa ima tudi stanovanje in razne druge prednosti. Ljudski odbori morajo uvajati prakso, da ne bodo odobrili nobene rekonstrukcije in nobene investicije, če ni že pred odobritvijo posojila zagotovljeno šolanje zadostnega števila strokov-njakov m ljudi, ki bodo v novem ali prenovljenem obratu proizvodnjo neposredno vodili aH proizvajali.
Odborniki so na seji zelo živahno razpravljali o vprašanju vajencev. Z obrtniškim učnim sistemom ne moremo izobraževati industrijskega delavca, ker je tak sistem pre\ drag in predolgotrajen, če pustimo ob strani vse druge slabosti (o tem poročamo v posebnem sestavku). Vajenski sistem pa je preživel tudi za obrtništvo, zato so na seji zelo resno razpravljali, da bodo učno dobo vajencev skrajšali in pouk izboljšali tudi v obrtništvu. Bodoči gospodarski razvoj bo zahteval mnogo strokovnjakov, ki bodo zaposleni neposredno v proizvodnji. Ti bodo morali biti mnogo ože Specializirani kot do sedaj, saj bodo le tako kos velikim nalogam in uvajanju sodobnih tehničnih sredstev ter avtomatizacije v proizvodnjo.
M. J.
»Deli nemških tankovskih in padalskih bataljonov so prispeli v Francijo in se usmerili na Sisson in Mourmelon blizu mesta Reimsa ...« Za generacijo ljudi, ki je preživela in* doživela drugo svetovno vojno, zveni takšno poročilo nekam neprijetno znano. Toda človek bi se potolažil s tem, da je staro dvajset let in da sodi v zgodovino.
V resnici pa je to najnovejše časopisno poročilo o premikih novih »osvajalcev« Francije, ki so prekoračili mejo Posarja, da bi skupaj s francoskimi oficirji organizirali stan in preskrbo nemških vojakov 51. in 53. grenadirskega bataljona ter 25. in 26. padalskega bataljona zahodnonemškega Bundesvvehra. Ti štirje bataljoni naj bi v polni sestavi • prispeli 3. novembra v vojaška taborišča v Sissonu in Mourmelonu na tritedensko urjenje.
Pred temi deli je prišlo nekaj težke vojaške oklepne opreme, ki so jo prepeljali z železniškimi vagoni skozi območje Metza, še prej pa je podnevi prišla v konvoju skupina zahodnonem-ških jeepov za zvezo, ki se je usmerila na Mourmelon in Sisson, Preden se je kolona razdelila v smeri teh dveh francoskih mest, so Nemci šli skozi Verdun, v katerem je francoska vojska pod strahovitim nemškim pritiskom v prvi svetovni vojni s krvjo zapečatila prejšnjo obljubo, da »Nemci ne bodo prodrli«.
In vendar Nemci prodirajo. To pot, menda prvič v zgodovini francosko-nemških odnosov, mirno in brez odpora. Po zaslugi trdne zahodnonemške marke, cvetoče industrije in militari-stične objestnosti,  ki zahteva atomsko
oborožitev za zahodnonemški Bundes-wehr in trdi, da je Zahodna Nemčija premajhna za Bundesvvehr, da ta potrebuje prostora drugod. Nova varianta stare nemške zgodbe o »Lebensraumu«.
Skratka, med Francijo in Zahodno Nemčijo je bil sklenjen sporazum, ki med drugim omogoča vojakom Sundes-vvehra urjenje na francoskih tleh, »ker je onkraj Rena premalo prostora«, in vzpostavitev taborišč in skladišč za za-hodnonemško vojsko. Neki nemški general starega kova je ob novici o tem
nje, za politično sodelovanje, za kulturno sodelovanje in obiske turistov, ne bi imel nihče nič proti temu. Tudi ko bi se Francija in Zahodna Nemčija sporazumeli, da bosta navsezadnje odpravili mejo, bi bila to še zmerom zadeva dveh držav. Toda če gre dejansko za pospeševanje zahodnonemškega militarizma, za podpiranje militarističnih krogov, pa postane vsa zadeva skrb vseh, ki jim je pri srcu mir. Zato ni nič čudnega, če je slišati razburjene glasove ne samo v Franciji, ampak tudi izven nje.
»MIRNI« POHOD V FRANCIJO
sporazumu vzkliknil: »Kakšna čulovita ironija!«
In prav nič drugega ni kot ironija. Le da za Francoze ni čudovita. Za tiste Francoze namreč, ki ne morejo pozabiti, da so s strahom in gnevom v srcu pred dvajsetimi leti brez moči gledali, kako so hitlerjevske oklepne enote vdirale v Francijo in jo v osemnajstih dneh spravile na kolena. Za tiste Francoze, ki so so se bojevali v odporniškem gibanju proti okupatorju, in tudi za tiste Francoze, ki so Nemce samo sovražili.
»Ne delajmo iz tega melodrame,« se zdi, kakor da govorijo francoski uradni krogi. »Minilo je petnajst let, odkar se je končala vojna, in čas je, da pozabimo na stare svaje in razprtije.«
Ko bi šlo za gospodarsko sodelova-
Nelagodje je mila beseda za tisto, kar danes čuti mnogo Francozov. Medtem ko je njihova armada zapletena v jalovo in krvavo vojno v Alžiriji, Se je njihov sosed napihnil in mora iskati pri njih prostora za urjenje svoje vojske!
Ludovik XV. je baje dejal: »Za menoj potop.« Predsednik de Gaulle, ki se je vso vojno bojeval proti Nemcem, je moral dovoliti, da so za njim prišli v Francijo Nemci. Morda skuša s podporo Nemcev povrniti Franciji nekdanjo slavo in sijaj ali prvo mesto v Evropi. Mirno lahko prerokujemo, da s podpiranjem nemškega militarizma ne bo dosegel ne enega ne drugega. Veličina Francije je nekje drugje in ta se upira »mirnemu« pohodu nemških vojakov na njeno ozemlje.
JUGOTANIN pred uresničitvijo svojih načrtov?
Po zadnjih vesteh, ki smo
jih dobili v sevniškem Jugota-ninu, kaže, da bi se obsežni načrti za rekonstrukcijo te«a podjetja utegnili kaj kmalu uresničevati. Po vesteh iz Investicijske banke bodo v najkrajšem času pregledani vsi elaborati. Dosedanje ugotovitve kažejo, da bo kolektiv s svojo vlogo ■ za investicijska sredstva lahko uspešno konkuriral v pogojih razpisa.
V zvezi s tem v podjetju mnogo razpravljajo o pripravah za izgradnjo in kasnejšo proizvodnjo. Eno izmed osnovnih vprašanj so že začeli reševati — samo za letos so razpisali 16 novih štipendij. To je za sorazmerno mali kolektiv kar precejšnja obremenitev.
Šolani strokovnjaki so torei zagotovljeni. Kaj pa ostali delavci? Tudi o tem so že večkrat razpravljali in ugotovili.
Kmetijstvo in gozdarstvo Bele krajine - eno gospodarstvo
bodo združenj vsi kmetijski in gozdni obrati socialističnega sektorja. O tem predlogu bosta razpravljala oba občinska zbora na' svojih sejah, še prej pa bo posebna komisija strokovnjakov pripravila potrebno utemeljitev.
S-
Na nedavnem posvetovanju predstavnikov ObLO Črnomelj in Metlika, predstavnikov kmetijskih posestev ter kmetijskih in gozdarskih strokovnjakov so razpravljali o tem. da naj bi se združila vsa kmetijska in gozdarska gospodarstva na področju Bele krajine. Za združitev so navedli strokovnjaki več utemeljitev.
Bela krajina je naravno in gospodarsko zaokrožena celota, zato mora biti v njej enotno gospodarstvo ne glede na to, da sta tu dve občini. Novi komunalni sistem narekuje tudi tema dvema občinama, da se v gospodarstvu opreta na lastne sile in samostojno gospodarita na svojem področju. Prirastek lesa v Beli krajini naj krije prvenstveno potrebe lesnopredelovalne industrije v Beli krajini; ta pa mora skrbeti za razširitev svoje dejavnosti. Na tem sestanku so poudarili, da se ne sme več zgoditi, da bi podjetje ZORA moralo prenehati z obratovanjem zaradi pomanjkanja lesa, belokranjski les pa odva-' satedjem pri študiju žajo v druge kraje in sosednjo republiko Hrvatsko. Občina mora biti v celoti gospodar svojega območja.
Na sestanku so tudi poudarili, da je med kmetijstvom in gozdarstvom nujno gospodarsko sodelovanje. Na steljni-šldh površinah v Krasincu so pričeli z obnovo intenzivnih plantažnih nasadov zelenega bora Prostor med vrstami pa bodo izkoristili v kmetijske namene — za pridelovanje krmnih rastlin za Živino. Živinorejski obrati bodo gospodarstvu vračali hlevski gnoj, potreben za mlade nasade zelenega bora. Vse to med drugim narekuje — menijo kmetijski in gozdarski strokovnjaki — htj se v Beli krajini ustanovi eno kmetijsko gozdarsko posestvo, v katerem
da bodo morali takoj, ko bo rekonstrukcija odobrena in ko bodo sredstva na razpolago, pričeti s temeljitim izobraževanjem im prekvalifikacijo kadrov. En del se jih že izobražuje — zaenkrat so to šele vajenci. Ob pričetku gradnje bodo v podjetje sprejeli tudi okoli 30 kvalificiranih kovinarjev, ki bi bili pripravljeni preusmeriti svojo izobrazbo s krajšimi tečaji in prakso na specialne zahteve v proizvodnji lesonitnih plošč. To zahtevajo namreč izredno dragocene naprave in stroji, ki jih bodo ljudje morali nadzirati. Sodoben tehnološki proces, kot je projektiran, zahteva v bistvu zelo malo fizičnega dela, zato pa je toliko važnejše, da so ob strojih in napravah ljudje, ki znajo hitro in pravilno ukrepati. Ker bo na razpolago le malo časa, bo edina re-
šitev: delno prekvalificirati ii. specializirati posameznike zb vsako delovno operacijo.
Po okvirnih podatkih, ki jih sedaj zbirajo, se samo iz .Sevnice, Blance, Loke in nekaterih drugih krajev vozi na delo izven občine znatno večje število kvalificiranih ljudi, kot jih bo potreboval Jugotanin. Zato v podjetju resno razpravljajo o tem, kako bi te ljudi zbrali in se z njimi pomenili ter kaj bi bilo ukreniti, da bi se preusmerili v domače podjetje. Seveda računajo, da bodo vzporedno s proizvodnjo re-ševaili tudi vprašanje življenjske ravni za te ljudi, tako.da bi se jim sčasoma sploh ne bilo treba več voziti na delo. Podjetje bo takoj ob začetku gradnje v dnevnem časopisju razpisalo prosta delovna mesta z navedbo posameznih poklicev, ki prihajajo v poštev.
Nova oblika: instruktažni. oddelki
Ker so z novimi zakonitimi predpisi omiljeni pogodi za vpis izrednih študentov na številne fakultete, je izrednih študentov v gospodarstvu vedno več. Mnogi izmed nj'ih zaradi pomanjkanja preditzoforazbe posamezne predmete kljub dobri volji le stežka zmagujejo. V pomoć ;tm prirejajo delavske univerze in-štruktaine seminarje. Delavska univerza v Brežicah je pripravila tak seminar za izredne študente gozdarske fakultete, ki so zaposleni pri GG Brežice.
Ker je v Brežicah več izrednih slušateljev Višje komercialne šole v Mariboru, pripravljao o tudi instruktažni oddelek te šole v Brežicah, sekcija komercialistov posavskih občin okrajnega ljudskega odbora Novo mesto bo v okviru delavske univerze v Erežšcah pomagala izrednim slu-
B Po spopadih med kakimi 20.000 manifestanti za mir v Alžiriji in 3000 policaji na ulicah latinske četrti Pariza so aretirali več tisoč ljudi. Huje ali laže ranjenih je bilo 98 oseb, in sicer G0 manifestan-tov, večinoma študentov, ter 38 policajev.
m Kancler Adenauer in predsednik de Gaulle se bosta letos decembra posvetovala o zadevah, ki izvirajo iz nasprotnih staliJč do vloge Atlantske zveze in zahodnoevropskega sodelovanja,
m Centralni I komite KP Sovjetske zveze je sklenil, da bo 13. decembra plenum CK, na katerem bodo razpravljali o izpolnitvi plana proizvodnje in odkupa kmetijskih in živilskih proizvodov v prihodnjem letu.
M V Veliki Britaniji je vzbudil hudo nejevoljo incident z britanskim potniškim letalom, v katerem sta se kraljica Elizabeta ln njen soprog vraP'al3 z obiska na Danskem. - Dve nemški vojaški letali tipa >»Sa-bre« sta namreč leteli samo 15 metrov mimo letala in bi prav lahko povzročili nesrečo. Doslej še niso ugotovili, katera dva pilota sta odgovorna za to izzivanje.
■ Posebni politični odbor Generalne skupščine OZN j'e sprejel resolucijo osemnajstih držav, ki priporoča Italiji in Avstriji, naj obnovita pogajanja o Južni Tirolski.
■ Večdnevna kriza avstrijske vlade je bila premagana s kompromisom med obema vladnima strankama. Pred nekaj dneyi je namreč koalicijska avstrijska vlada odstopila, ker se ni mogla zediniti glede osnutka državnega proračuna za prihodnje Jeto, ki bi ga morala predložiti parlamentu do 22. oktobra.
H V Londonu še naprej mrzlično kupujejo zlato, ki je že doseglo ceno štirideset dolarjev za eno unčo. To je povzročilo podražitev zlata v Parizu, Torontu, Frankfurtu, Hong-kongu ln drugih mestih.
50 odst. sklada za kadre: delavski univerzi
V brežiški občini nima nobeno podjetje razen Tovarne pohištva pogojev za ustanovitev izobraževalnega centra. Skrb za družbeno ekonomsko vg°Jo v kolektivih je zato prevzela delavska univerza v Brežicah, občinski Zbor proizvajalcev je spr^el sklep, da vsa podjetja odvajajo 50 odstotkov sklada za kadre delavski univerzi kljub temu pa bo sredstev še primanjkovalo. Organizirani so bil« že seminarji za člane delavskih svetov, organov družbenega upravljanja ter za člane zadružnih svetov.
V okviru delavske univerze delujeta letos dva semestra srednje ekonomsike šole, pripravljajo pa še knjigovodski tečaj in tečaj stenografije, jezikovni tečaj angleščine se ;e že priče. Program splošnih predavanj je enako obširen kot v preteklem letu. Prva predavanja, posvečena mesecu tehnike in tednu varnosti pri delu, že potekajo.
Sosed pomaga sosedu, ko spravljajo sode z moštom z vozov (vsakdanji prizor pred Vinarskim odsekom bizeljske kmetijske
zadruge)
Kri, šok. prepadi, škoda...
Dne 8. oktobra se je na cesti I/l v Cerkljah primerila huda prometna nesreča. Po prednostni cesti je vozil motorno kolo ^Marijan Grojzdek s hitrostjo 80 km na uro. Pred križiščem je večkrat pravilno zasenčil luč. S stranske ceste pa je takrat pripeljal predenj Jože Kožar tovorni avtomobil S-12761, last IMV Novo mesto, in izsiljeval prednost. Voznik motornega kolesa zaradi prevelike hitrosti ni mogel pravočasno zavreti razen tega pa sta obe vozili vozili po sredi ceste. Motorint se je umaknil v desno in z levo stranjo motorja zadel ob prvi desni blatnik tovornjaka. Vozaču Marilanu Grojzdku (vozil je neregistrirano motorno dvokolo brez vozniškega dovoljenja) je udarec odtrgal levo nogo nad kolenom, nakar  sta s
Prvi »silokombajn« že dela v Beli krajini
Spet je nekaj novega na belokranjskih poljih: »silokombajn«,   jekleni pomočnik, kosi silažno koruzo, jo zreže in naklada na  prikolico.   Orjak zamenja 30  ljudi  na dan. V 10 urah pripravi 60 do 70 ton zelene silaže. — Na sliki ga vidimo, kako de-'a na površinah, kjer so 'mi še rasle breze in kila stelja. Danes je to že 'olje Poslovne zveze Črnomelj,   na   katerem so 'oblU lep pridelek silaže: »•rosll, zrezal In spravil ga je novi kombajn froto: Jože Skof)
potnikom odletela v obcestni jarek. Motor je še 14 m daleč drsel po cesti. Poškodovanega. Grojzd-ka so takoj prepeljali v brežiško bolnišnico, sopotnik pa je bil laže poškodovan. Skoda na obeh vozilih je le malenkostna.
Nesreča se je pripetila, ker Je voznik tovornega avtomobila pri vstopu na cesto višjega reda izsiljeval prednost.
Z AVTOM 10 M GLOBOKO
Dne 15. oktobra je voznik Paško Curko z osebnim avtomobilom znamke Opel Rekord, evidenčna številka H.18817, zdrsnil z nadvoza v Kronovem in pristal 10 m globlje na tleh. Zaradi prehitre vožnje ie na ovinku vozilo zaneslo čez rob cestišča, ki pelje k nadvozu, nakar se je avto prevrnil. Dva potnika sta bila laže poškodovana, vrvolomni skok pa je na vozUu r . .'zročU za 300.000 din škode.
POSKOK S CESTE
Dne 15. oktobra v dopoldanskih urah je na priključku pri Karte-Ijevem zaradi prehitre vožnje zdrsnil s cestišča osebni avtomobil Ftat-1100 evidenčna številka S-1^70, ki ga je upravljal J. S. Na karteljevskem priključku se je primerilo žc več podobnih nesreč, ker vozniki po prihodu z avtomobilske ceste ne zmanjšajo hitrosti, priključek pa je zgrajen mnogo slabfe kot avtocesta in ima že v začetku dva nevarna ovinka. Na vozilu Je škode za 100.000 din, od potnikov pa ni bil nihče poškodovan.
PRAŠIČEK POVZROČIL HUDO NESREČO
Dne 16. oktobra ob 13. uri se je
na avtocesti pri" Kgrimttki primerila huda prometa ive?reca V bližini avtomobilske ceste je hči Franca Kotarja iz. Korenltke 1 pasla osem prašičev. Voznik osebnega avtomobila S-1336G Je male prei prič-*! prehitevat) osebni vov ii-111277. Ko na |e že prehiMf, «< mu je pod kolesa »podil tden Izmed pasočih se prašičkov. Voznik je naglo zavrl, vozilo S-18277
pa je bilo tik za njim in se Je zaletelo v njegov zadnji konec. Ker sta oba voznika vozila zelo hitro, je sunek pognal vozilo S-13366 (DKW Junior) visoko v stranico vseka, od koder se je prevrnilo nazaj na avtomobilsko cesto. Voznik in trije potniki so laže poškodovani na obeh vozilih pa je za več kot pol milijona škode. Vozilo S-13366 vrh vsega ni zavarovano, tako da bo moral posestnik Franc Kotar (njegov prašiček Je nesreča povzročil) lastniku avtomobila najbrž odriniti težke denarje.
2e mnogokrat smo pisali o tem, da je paša ob avtomobilski cesti zelo nevarna. Gornji primer je nov, resen poduk. Kmetovalci« upoštevajte ga!
Vse naštete nesreče so posledieai prevelike hitrosti in kršenja eest-no-prometnih predpisov. Voznika zato ponovno opozarjamo, naj kar dar koli sedejo za krmilo, pomislijo, da so odgovorni za veliko materialno vrednost, predvsem pa za življi'nje sopotnikov in ostalib uporabnikov cestišč. Majhna neprevidnost ali prenagljenost lahko povzroči hudo prometno nesrečo!
Trgovsko podjetje KRKA bo te dni izpolnilo plan
Razen s prodajo na drobno se podjetje ukvarja tudi s prodajo na debelo. Letošnji promet je za 29 odstotkov vifiji od lanskega, naloge družbenega načrta za 1*" to pa bodo te dni izpolnili.
K tako naglemu porastu prometa je veljko pripomogla spro***-tcv prod:i;,e moke in pa prodađ* :;iadli nega materiala. Letos *o 1.1 '.'i novo, sodobno izložbo v poslovalnici »postrežba« v Brez** cah. pripravljajo pa se tudi n* ured.icv poslovalnice za živi'la V novem naselju, v novih staflO-v.-.m ikih bloli h stunuje že P1*" d i' n izwf,d1n,;i,m pa Je •• .n.i"v n,t,- v ujjitu odročno, E&io jim bo z novo poslov ain»c*> Gotovo ustreženo.
KULTURA IN PROSVETA
Začitana je nova pot ustvarjanja
Zapiski po letni skupščini DPD SVOBODE v Kanižarici
Le poglejte jih, pridne glavice 3. razreda osnovne šole na Bizeljskem, kako vneto računajo!
V prihodnje: živahnejša glasbena dejavnost
Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev je pred dnevi sklical posvetovanje glasbenih delavcev in pevovodij novomeškega okraja. Udeležili so se ga gostje iz Ljubljane, med njimi tudi tovariš Rado Simo-niii.
Glasbena dejavnost je v zadnjih letih na Dolenjskem zastala, saj je po uspelem okrajnem festivalu 1956 bilo le nekaj prireditev lokalnega značaja. Večje prireditve so bile v Zasavju in Beli krajini. Vsako leto se je govorilo o festivalu, a do realizacije ni prišlo.
Udeleženci posvetovanja so se zedinili, da bodo v bodoče organizirali pevske festivale v vseh občinah, ki naj ne bi bili samo registratorji dela, ampak praznik vse mladine v občini. Najboljši zbori s teh prireditev pa bi se udeležili okrajnega festivala, ki naj bi bil 30. aprila 1961. leta. Najboljši zbori s tega festivala naj bi se udeležili Celjskega festivala. Udeležba na tem festivalu bo zaslužena nagrada najboljšim.
Prisotni pevovodje so pripravljeni, da bodo delali še z večjim elanom. Izrazili so željo, da bi se jim omogočilo nadaljnje izobraževanje na tem področju in da bi odgovorni činitelji pravilno vrednotili to prostovoljno delo z mladino.
Prisotni so bili mnenja, da bi se glasbeni pedagogi morali večkrat sestati in ob tej priliki izmenjati izkušnje. Ce bi pri-
šlo do teh sestankov, bi bilo zaželeno, da se ustanovi učiteljski pevski < • zbor, ki bi združeval prosvetne delavce, ki so nekoč že peli.
Na zaključku posvetovanja so sprejeli več dobrih sklepov, ki bodo vsekakor dobro vplivali na glasbeno življenje na Dolenjskem. O tem bomo kmalu obširneje poročali v našem tedniku.
Sd.
Z novim prizadevanjem v novo sezono
DPD Svoboda Dušan Jereb v Novem mestu je nedavno imelo svoj redni občni zbor. Izčrpna poročila predsednika, tajnika in načelnikov sekcij so razčlenila problematiko društva, njegove uspehe in težave, dala precej novih pobud in smernic za še boljšo kvaliteto in še bolj razširjeno dejavnost. Mimo dosedanjih sekcij — dramatske, glasbene in pevske (moški zbor, mešani zbor) — bi radi oživeli mladinsko gledališče in tambu-raško sekcijo, ustanovili pa tudi lutkovni oder. Pri svojem prizadevnem in požrtvovalnem delu si obetajo pomoč zlasti od Socialistične zveze.
Občnega zbora društva se je udeležila podpredsednica OL-O inž. Vilma Pirkovič in tehtno sodelovala v razpravi. Navzoči so jo res iskreno in prisrčno pozdravili v svoji sredi. S.
0 FILMSKI VZGOJI
Velikokrat beremo in pišemo, da je film važno in učinkovito vzgojno sredstvo, saj so ob večini predstav kino dvorane polne. Seveda je med gle-t dalci tudi veliko mladine, zlasti šolske. Toda če se vprašamo, koliko smo storili za pravilno filmsko vzgojo, bomo brž ugotovili, da smo napravili le malo.
V Novem mestu je pred , leti Svet za šolstvo pri ObLO imenoval posebno komisijo, ki bi se naj ukvarjala s temi vprašanji. Toda komisija je napravila načrt in preko tega ni prišlo. Kasneje je bila tudi v okviru občinske zveze DPM osnovana filmska komisija. In ta je v letošnjem tednu otroka oskrbela nekaj predstav s tehničnimi filmi. Vrteli so jih na 20 šolah.
Morda ne bi bilo napak, če bi  osnovali  posebne filmske
V Dolenjskem muzeju in študijski knjižnici: razstavi novosti
V počastitev občinskega praznika sta Dolenjski muzej in Študijska knjižnica »Mirana Jarca« razstavila nekaj svojih novosti.
V prostorih Dolenjskega muzeja si obiskovalci lahko ogledajo zbirko starin narodopisnega značaja in izkopanine, v Studijski knjižnici pa bodo videli razstavo v dveh delih. Do 5. novembra bo razstava šolskih knjig (iz tuje književnosti), po 6. novembru pa si bodo lahko ogledali izbor tehničnih knjig.
klube ali vsaj krožke v okviru pionirske organizacije in aktivov LMS. Tu bi poskrbeli za' redne tedenske prireditve, kjer bi vrteli mladinske filme, saj jih imamo dovolj na razpolago.
Ti klubi ali krožki naj bi organizirali obiske filmskih ustvarjalcev med mladino, da
VLADO LAMUT: Pri branju
bi ji kaj povedali o svojem delu, mladina pa bi jim lahko stavila tudi različna vprašanja, na katera bi rada odgo-t vore. Morda bi kazalo uvesti tudi anketo, da bi zvedeli, kakšnih predstav si mladi rod želi. Ugotovitve bi bile nedvomno zanimive.
Ko smo lani izvedli tako anketo med 60 vajenci, se je pokazalo, da jih največ obiskuje domače filme (26), na drugem mestu so kavbojke (W, na tretjem italijanski in an-
Orkester DPD Svoboda Dušan Jereb v Novem mestu je po svojem kvalitetnem irvalanju dobro znan ljubiteljem glasbe in obiskovalcem raznih slavnostnih prireditev. Doslej je bil to simfonični orkester, ker so bili njegovi člani tudi godbeniki JLA. Ker je godba JLA odšla iz Novega mesta (ostalo jih je lc Je pet), se te oHoftiteT znr«.šel v škripcih. Vendar so se člani, tepra;' yi\ •' vi,. Ma* v'ivo manj, z novo vnemo lotili dela In se nam bodi nor*!*' predstavljali kot salonski orkester. Na ■likh člani  orkestwa ob slovesu od svojih tovarišev-godbeni-
kov JLA
gleški filmi. Anketirancem so posebno všeč partizanski filmi, želijo pa še tudi takih s področja tehnike, zemljepisja in gospodarstva. Želeli bi videti na platnu posebno delavsko mladino in življenje rodne Dolenjske.
Kakor za mladino pa bi bilo treba organizirati filmsko vzgojo tudi za odrasle. To naj bi opravile Svobode in delavske univerze. Njihovo prizadevanje pa naj bi podprl tudi tisk, zlasti' krajevni. Tudi odrasli bi marsikdaj radi zvedeli kaj več o naših in tujih filmih.
Naj se pri tej priložnosti dotaknem še neke stvari, to je organizacije kino predstav v krajih, kjer nimajo rednega kina. Tu bo pač treba poskrbeti za prevoz kinoprojektorjev. S tem v zvezi pa je kajpada vprašanje kinoopera-terjev, nabave filmov, propagande in ustanovitve teles, ki bi prevzela skrb za vse našteto. Nedvomno morajo priskočiti na pomoč filmski strokovnjaki, kino podjetja, Društva prijateljev mladine, Ljudska tehnika, Občinski ljudski odbori, Svoboda, zlasti pa prosvetni delavci. t
Filmska vzgoja je sestavni del vzgoje naših ljudi, v prvi vrsti mladine. Le z ^načrtnim delom in primerno vztrajnostjo bomo tudi tu dosegli uspehe!
Marijan Tratar
Balet v Kanižarici
Baletna skupina pionirske sekcije DPD Svobode v Kanižarici pridno in vestno vadi za prihodnje nastope. Za to skupino je društvo organiziralo od 6. do 10. oktobra v Črnomlju poseben štiridnevni tečaj, katerega sta omogočila Svet zveze Svobod in prosvetnih društev LRS ter Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev Novo mesto.
Praktični pouk na tem tečaju je vodila članica operne baletne skupine iz Ljubljane Mi/lica Buhova, ki je mladim pionirkam strokovno nakazala osnovne pojme te zvrsti umetnosti. Uspešno zaključen tečaj daje jamstvo "za nadaljnje uspešno delo kanižarske Svobode in predstavlja hkrati temelj za. vključevanje baleta v dejavnost ostalih kulturno-orosvetnih društev v Beli krajini.
Ko odhajajo Va3i fantje ln moSje na odsluženje vojaškega roka v JLA ali na orožne vaja. jim nikar na pozabite naroČiti tudi "DOLENJSKEGA LISTA"r Vsak toden jim bo prinašal Vsa domača novice ln zanimivoati - zato jim to veselje takoj pripravite!
Letna skupščina DPD Svobo->o - Kanižarica je ugotovila ispehe in napredek v deiu na kulturnoprosvetnem ' področju, aj je bilo društvo v pretekli poslovni dobi kažipot tovrstnemu življenju v črnomaljski :omuni.
Živa slika ustvarjalne dejavnosti kanižarske Svobode je lelovni program društva, ki.ga Je skupščina sprejela za prihod njo sezono. Sklenjeno je bilo, da bodo vse pm'reditve in delovanje nasploh vključili v program proslave 20-letnice naše ljudske revolucije.
V sezoni 1960-61 *bo delovalo v sklopu društva 10 sekcij, v katerih bodo skušali pritegniti i: sodelovanju vse prebivalstvo Kanižarice in okolice. Svoboda je že vključila v svoje vrste nad 60 pionirjev in pionirk ter jim ob letošnjem praznovanju dneva mladosti podelila članske legitimacije ;n jim razvila pionirski prapor. Najmlajši se že pridno pripravljajo za nastope, pri čemer sta najaktivnejši baletna in folklorna skupina.
Dramatska sekcija vključuje največ agilnih članov, vendaT bo morala prilagoditi svoje delovanje razpoložljivemu prostoru, za katerega je znano, da je v Kanižarici več kot skromen. Povoljnejši izgledi so za lutkovni oder, ki je že urejen in bo lahko poživil svoje delo z rednimi predstavami nudil mnogo razvedrila cicibanom ih pionirjem . kakor tudi odraslim.
Z novimi, mladimi' silami bodo obnovili zabavni vokalni kvintet »Veseli rudarji«, ki se bo usposobil za nastope v okviru  prireditev  in proslav dru-
štva. Ustanovljena bosta dva nova pevska zbora: moški ln ženski kvintet, če ne celo oktet.
Komisija za družabno in izobraževalno delo članov bo poskrbela za reden program d?-la v klubu. Da bo delo čim uspešnejše, bo sekcija sodelovala s Centrom za strokovno izobraževanje odraslih, ki že obstaja pri rudniku v Kanižarici. V klubu bodo pripravili večere za žene in starše, zdravstvena in poljudnoznanstvena predavanja in razgovore z vodilnimi ljudmi v občini. Razen tega bodo v klubu člani dru štva preživeli prijetne večere ob televizijskem sprejemniku, šahu in revijah. Zlasti šahovska sekcija bo imela nalogo, v zimskem času pritegniti številne mlade rudarje, ki stanujejo v samskem domu.
Knjižnica se bo preselila v društvene klubske prostore. Z novimi kvalitetnimi' knjigam' bodo pritegnili še več bralcev, zlasti mladino. Pri tem bo potrebno nabaviti zlasti srbohr-vatsko čtivo. kajti rudnik zaposluje precej mladih rudarjev iz sosednjih bratskih republik
Veliko interesentov je tudi za foto-sekcijo, ki bo ustanovljena v najkrajšem času. Ves ' potrebni material in oprema za to dejavnost sta že pripravljena ln urejajo le še prostor s temnico. Posebno skupino v tej sekciji bodo imeli pionirji, ki razpolagajo že z lastnim fotoaparatom; priborili so si ga preteklo leto na oddaji »Pokaži, kaj znaš« v Črnomlju.
Posebnost DPD Svobode-Ka-nižarica pa so športne sekcije, ki so že močno utrdile svoje vrste.    Prednjačijo zaenkrat
strelci, saj so v pretekli sezoni    združuje   odbojko in namizni
zmagali kar na sedmih različnih tekmovanjih v občini in okraju. V bodoče bo potrebnu še bolj utrditi disciplino in nov; uspehi   ne bodo izostali.
tenis.
Program društva je torej bogat. Pravilna je pot, ki jo j« nastopilo društvo, da sodeluje z ostalimi društvi Bele krajine
Obvestilo delegatom Svobod in prosvetnih društev za ©krafno skupščino v Dolenjskih Toplicah
Delegati za okrajno skupščino Svobod in PD, ki bo v soboto 5. novembra ob 9. uri v Dolenjskih Toplicah, naj potujejo z rednimi prevoznimi sredstvi naravnost v Dolenjske Toplice. To velja predvsem za delegate iz občin Žužemberk, Metlika in Črnomelj. Delegati občine Senovo odpotujejo ob 5. uri zjutraj s posebnim avtobusom. Pred hotelom •»Sremič* v Vidmu-Krškem, naj se jim točno ob 5.30 uri priključijo delegati iz občine Videm-Krško, Sevnice in po možnosti iz Brežic. Ostali delegati naj pridejo v Novo mesto z rednimi prevoznimi sredstvi. Zbirališče je pred hotelom »Metropol«, od koder bo odpeljal prvi posebni avtobus ob 7.15 uri, drugi pa ob 8.15 uri.
Ponovno vabimo prebivalce Dolenjskih Toplic in okolice na »Večer utrinkov iz dela Svobod in PD«, ki bo v kulturnem domu v Dolenjskih Toplicah v soboto 5. novembra 1960 ob 20. uri. Razpoložljive vstopnice bodo v prodaji dve uri pred pri-četkom pri blagajni.
OKRAJNI SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV  V NOVEM MESTU
Zelo ugodne pogoje za razmah ima kegljaška sekcija; lično urejeno dvostezno kegljišče nudi vse pogoje za redno vadbo in kvalitetne nastope. In končno deluje   še sekcija, k;
in sosednje Hrvatske — v glavnem iz Karlovca. Zlasti jih vežejo prijateljske vezi s slovenskim kulturnoprosvetnim društvom »Triglav«.
Toda delovanje Svobode je otežkočeno ln okrnjeno ker manjika primernega prostora; v Kanižarici sploh ni nobene dvorane ali večjega prostora, te! bj omogočal zbiranje prebivalstva. Za uspešnejše kultur-noprosvetno življenje je nujno potrebno zgraditi primeren de lavekl dom kjer naj bi bilo zbirališče vsega prebivalstva kanižarskega rudarskega nase-!ja in okolice. Zato so že izvolili poseben gradbeni odbor, katerega naloga je. v času nove sezone pripraviti potrebno dokumentacijo ln sredstva ter 'ačeti z gradbenimi deli.
—bp—
Sinu, bratu, fantu ali možu, ki je v vrstah JLA, pripravite največje presene-
Spominček na pionirsko slavje v Kanižarici letos 22. maja: pokrovitelj slavja inž. Branko Peternelj,       cenJe» ce mu naročite še direktor rudnika, govori pionirjem pred slovesnim sprejemom v članstvo DPD Svoboda Kanižarica      danes DOLENJSKI LIST!
Na Sinjem vrhu so začeli pripravljati šolo že leta 1859, ko je posebna komisija, ki je proučila krajevne razmere, določila učiteljsko letno plačo v znesku 233 goldinarjev in 23 krajcarjev. Za ustanovitev šole so se zavzeli vrhovskj župnik Simon Zadnik, župan Ivan Špe-har iz Daljnjih njiv,' občinski svetnik M i ko Krupič. semiški dekan Martin Skubic kot okrajni šolski nadzornik in Šuler, okrajni glavar v Črnomlju. Ker vrbovska občina hi imela denarja, da bi zidala šolsko poslopje, je kupila za šolo nekdanji Auerspergov vinski hram, ki ga je imel Matija Lakner iz Daljnjih njiv. To že razpadajoče poslopje, ki je po listinski beležki služilo svoj čas za finančno stražarnico, je občina 1860. le zasilno popravila 1 ter uredila v njem učilnico s šolskimi klopmi in leseno tablo. Tako se je pouk lahko začel novembra 1860.
Šolski okoliš je zajel razen Sinjega
sicer Rajko Kalan do svoje smrti 30. decembra 1885, nato pa Ignac Koren do novembra 1887, ko je prišel učitelj Franc Juvanec z Velikih Poljan pri Ortneku.
Ker je šolsko poslopje medtem že precej propadlo, se je lotila občina temeljitega popravila leta 1886. Šola je imela v tedanji stiski začasno učilnico kar v župnijskem skednju, sicer pa je župnik rad učil na prostem pod vaško lipo pri cerkvi, od koder je dež večkrat prepodil njega in šolarje. Pozimi 1887 so zaradi mraza učenci komaj vzdržali v vlažni učilnici, ki je bila le surovo ometana. Povsem, popravljeno in prenovljeno je bilo šolsko poslopje šele ob tretji kolavdaciji oktobra 1889. Učitelj Franc Juvanec se je v prenovljenem poslopju dobro udomil ter je služboval na Sinjem vrhu skoro 24 let. Zasluge si je pridobil s tem, da je poskrbel za ureditev šolskega vrta, na katerega so na-
Leta 1940 so k šolskemu vrtu dokupili še 120 m2 zemlje.
Med NOB je bila šola na Sinjem vrhu v zelo hudem položaju. 26. maja 1941 so prišli v vas fašisti — obmejna milica — ki so šolsko delo neštetokrat motili s prihajanjem v razred in pregledovanjem učbenikov, iz katerih so učencem iztrgali vse. kar je spominjalo na Jugoslavijo. 1. avgusta 1942 so zasedli šolo, iz katere pa so se morali na pritisk ljudstva kone: novembra izseliti v druge hiše, da se je pouk lahko začel decembra. Takrat se je na Sinjem vrhu osnoval tričlanski odbor OF, v katerem je bil tudi šolski upravitelj Vinko Koš-merl. Ob kapitulaciji Italije je pomagal trem kmetom iz Damlja in dvema iz Daljnjih njiv, da so razorožili fašiste, ki so se utrdili v župnišču. Ker je bil po mobilizaciji 17. septembra 1943 vrhovski šolski upravitelj postavljen za komandanta Vinice, je nemška vojska.
Sto let šole na Sinjem vrhu
vrha še Drago, Daljnje njive. Gorico, Selce, Špeharje, Hrib in Breg ob Kolpi. Za prvega učitelja je bil z dekretom 4. oktobra imenovan Franc Muhič, učitelj iz Starega trga ob Kolpi. Ta je službo na Sinjem vrhu nastopil in začel s poukom 3 .novembra 1860. Tu je služboval skoro osemnajst let —do 31. maja' 1878 ter je zaostalemu in prometno odročnemu Sinjemu vrhu zelo koristil kot izvrsten sadjar. Ko je aprila 1865 silen požar upepelil skoraj vse naselje, je učitelj Muhič pogorelcem pomagal s tem, da jim je na vrtovih nasadil sadno drevje. S skrbnim in vztrajnim sadjar-jenjem je spremenil vas Sinji vrh v en sam velik in bogat sadovnjak, kar ni ostalo neopaženo: Leta 1870 ga je Kranjska kmetijska družba za to delo odlikovala s srebrno medaljo, šoli pa je z darom 60 goldinarjev omogočila nakup zemljišča za šolsko drevesnico v izmeri 392 m2. Za marljivo m uspešno šolsko delo je dobil učitelj Muhič 9. marca 1871 pohvalo in priznanje od deželnega šolskega sveta. V vnemi za šolo in napredek je oskrbel siromašnim šolarjem pisalne potrebščine na svoje stroške, ker ni hotel krajevni šolski svet nič prispevati. 28. januarja 1877 se je povečal šolski okoliš za naselji Damelj in Kot, ki sta dotlej spadala v viniški šolski v-koliš. S tem se je število šolarjev dvignilo od 67 na 95 ter je naraslo i šolskim letom 1877/78 točno na 100 Po Muhičevi premestitvi s Sinjega vrha v Šentjernej, kjer si je turli uredil vzoren sadovnjak, ki je slovel po vsej okolici, sta učiteljevala drug za drugim dva sinjevrška župnijska upravitelja, in
vozili kmetje 564 voz zemlje ter za ob-zidavo 16 voz kamenja in 40 voz peska. Juvanec je bil več let predsednik krajevnega šolskega sveta, občinski svetnik in tako imenovani občinski ubožni svetovalec.
S šolskim letom 1891/92 je začela poučevati Minka Juvanec dvakrat na teden ženska ročna dela deklice viške skupine. Istega šolskega leta se je začela tudi ponavljalna šola; ta je imela pouk le ob četrtkih od začetka novembra do konca marca. Absolventi ponav-Ijalne šole so odhajali z odpustnicami, zraven tega pa so nesli domov še po nekaj drevesc s šolskega vrta. Šolsko delo so v dobi službovanja učitelja Ju-vanca včasih ovirale epidemije otroških oolezni, največ pa zime z visokim snegom. Kronika beleži, da je 16. maja 1895 zapadel blizu pol metra debel sneg, ki je polomil drevje in napravil ogromno škodo.
Po premestitvi učitelja Juvanca nadučitelja v Mirno peč, kamor odšel 29. avgusta 1911. so se učne moči na Sinjem vrhu pogosto menjavale. - Le redki učitelji so vztrajali po več kot dve leti. V tem oziru se ni stanje znat-neje izboljšalo niti po razširitvi šole v dvorazrednico (s šolskim letom 1921/22). Večkrat je morala učiti oba oddelka le ena učna moč. S šolskim letom 1933/34 se je ustanovila kmečko nadaljevalna šola. (Obnovljena je bila po osvoboditvi.) V šolskem letu 1939/40 je bila zasajena nova šolska drevesnica in 27 trt, v šolskem gozdu pa je bilo z dvakratnim pogozdovanjem posajenih 800 smrekovih in 200 hrastovih sadik.
za je
ki ga je po prodoru čez Kolpo iskala, vdrla v vrhovsko šolo, izropala upraviteljevo stanovanje ter polomila v šoli vsa vrata, ključavnice, razbila šipe, uničila knjižnico, učila itd. Ko so obnovili pouk, so bile težave zaradi pomanjkanja knjig, zvezkov, krede in drugih šolskih potrebščin.
Pri tekmovanju med belokranjskimi šolami spomladi 1944 je šola na Sinjem vrhu dosegla prvo mesto v nabiranju zdravilnih čajev. 6. februarja 1945 je dobila matična šola podružnično šolo v Damlju, kjer je učil kot nadomestni učitelj Anton Plut (do svojega odhoda v vojsko).
Po osvoboditvi je bilo šolsko poslopje na Sinjem vrhu za silo popravljeno novembra 1945. Nova adaptacija stavbe se je izvršila v šolskem letu 1957/58. Šola ima sedaj eno učilnico ter v prizidku prostor za tehnični pouk in sestanke. Poleg učiteljske in šolarske knjižnice je v kraju tudi ljudska knjižnica. V šolskem letu 1959/60 je obiskovalo šolo 41 otrok, pouk pa je imel drugi oddelek dopoldne in prvi popoldne. Ker je šola nepopolna osemletka, nadaljujejo učenci šolanje v Starem trgu ob Kolpi in v Severinu na Hrvaškem, kjer so jim starši preskrbeli stanovanje. V šolskem letu 1959/60 so jih je šolalo v Severinu 9. na Vinici 4 in v Starem trgu 2. Z vzpostavitvijo prometnih zvez in dograditvijo gozdne ceste na zahodnem pobočju Poljanske gore na Sinji vrh se obeta kraju ugod-\ nejši gospodarski razvoj in boljši pogled v bodočnost , Ivan ^imonič
2ENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * 2ENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO *
Nov turistično šoortni center pod Triglavom
O DELU NOVOMEŠKE PRALNICE IN KEMIČNE ČISTILNICE
Kvalitetno in po zmernih cenah
Dokler je mestna pralnica in čisti kuca delovala še v Domu ljudske prosvete, kjer niso imeli nobenega stroja, samo vedra, vodo jn roke, je balo slišati marsikatero pikro na njen račun. Boljših oblek sploh niso mo^|j jemati v delo, ker se ne smejo prati. Tako so bili Novomeščani prisiljeni posluževati se ljubljanskih čistilnic.
Od srede maja letos, ko so odprli v mestu novo, moderno kemično čistilnico, opremljeno s najsodobnejšimi stroji iz Italije, pa je stvar povsem
drugačna. Stranke so zadovoljne in zmeraj jih je več. S kemičnim čiščenjem odstranijo lahko vse madeže, razen starih krvavih, tako da dobe stranke obleke kot nove nazaj.
Čistilnico vodi MARIJA MI-HELIC, ki se že vrsto let ukvarja s tem delom. Pomagajo ji: ALOJZIJA DRAP, LJUDMILA GAZVODA in MARIJA UDOVC. Te tovari-šice likajo očiščene obleke in perejo posteljno in ostalo perilo. Delo jim gre urno od rok.
»Na dan lahko očisti vsaka izmed nas do 10 moških oblek,« nam je povedala tovari-šica Miheličeva. »Stranke so z delom v splošnem zelo zadovoljne, seveda pa vsem ni
nikoli mogoče ustreči, Posamezniki včasih godrnjajo, ker bi radi za 700 din, kolikor plačajo za čiščenje obleke, dobiJi nazaj povsem novo. Če je blago odgrnjeno, ga tudi s čiščenjem ni moč popraviti. Madeže pa očistimo vse.«
Viki Pfaff ravna s »čudodelnim« strojem in meče vanj prinesene stvari. Tudi on si prizadeva ustreči strankam in narediti čimveč.
Ker še nimajo pralnega stroja, perejo posteljno perilo na roke. Pralnica pa je tako velika, da lahko naenkrat operejo 250 rjuh. Oprano perilo je belo kot sneg.
Oglejmo si še cene! Menim, da niso pretirane. Čiščenje moške obleke 700—1000 din, ženske   obleke 350—400 din,
ženske volnene jope 200—300 din, otroškega plašča 250—300 din, moške zimske suknje 1000—1500 din, balonskega plašča 500—600 din, ženskega zimskega plašča 600—*800 din.
Pranje in likanje: rjuh 80 din, prevlek 90 din, moških srajc 50 din, brisač in blazin 30—40 din.
Razumljivo, da imajo zaradi kvalitetnega dela in primernih cen opravila čez glavo. Kljub temu pa strankam ni treba čakati na stvari po mesec dni ali več kot v ljubljanskih čistilnicah, ampak jih dobe v enem tednu ali najkasneje v štirinajstih dneh. To pa zato, ker pridne tovarišjce često-krat ne delajo le osem ur, temveč dokler je treba...
R. B.
Izogibalmo se gretja ali pogrevanja iedi!
Skrbno pripravljeni in po pre-hrambno fizioloških spoznanjih pravilno sestavljeni hrani lahko zaradi neke grobe napake vzamemo vrednost. Ta napaka je nepotrebno dolgo gretje jedi, ki uničuje življenjsko važne hranilne snovi.
Iz kakšnih razlogov nastajajo te napake? V obratih družbene prehrane včasih prezgodaj pripravijo obroke ker imajo premalo kuhalnih mest ali premalo posode za kuhanje. Mnogokrat primanjkuje tudi osebja, da ne morejo pravočasno pripraviti in servirati obrokov. Pa tudi abonentje marsikdaj   zaradi netočnega
prihajanja na kosilo ali večerjo nosijo svoj delež krivde.
To se dogaja tudi v individualnih gospodinjstvih. Družinski člani prihajajo često prepozno k obedom ali uživajo ostanke prejšnjih obedov. Razširjena razvada je, da kosilo pripravljajo že zjutraj in ga do opoldne pogrevajo. To delajo zlasti podeželske gospodinje, misleč, da si s tem olajšujejo delo, ker se po pripravljenem kosilu lahko posvete drugim opravkom, čeprav bi verjetno prav tako dobro opravile najprej delo v hiši in gospodarstvu in bi šle šele potem kuhat kosilo.
Nova številka »Sodobnega gospodinjstva«
Morda nekaj za vaš okus?
Nova številka »Sodobnega gospodinjstva« (1960, 7-8) prjnaša uvodoma slikovno reportažo lz velike servisne pralnioe na Jesenicah; nadalje recepturo za pranje v 59-kilogramskem pralnem stroju Himo, poročilo o uspešnem delovanju stanovanjske skupnosti »Koroška vrata« v Mariboru, urnik poslovanja Škofjeloške stanovanjske skupnosti in njenih servisov ter razgovor s predsednikom pri-
Vpliv govornih motenj 3 na psihični razvoj otroka
Piše defektologinjo Kristino Rifelj
GOVORNE HIBE Pebljanje
Bebi janje je precej neprijetna hiJba, ki ne kvari samo blagoglasja, temveč povzroča bebljavcu vsakovrstne neprilike. Bebljanja kot govorne hibe ne smemo zamenjati z Debljanjem v detinski dobi.
Vsak otrok beblja v pravem smislu besede v drugem ali tretjem letu starosti, ker še ne zmore pravilne izreke vseh glasov. Bebi janje se kaže v opuščanju nekaterih glasov, v pomanjkljivi in nejasni izreki ali nadomeščanju težjih glasov z lažjimi. (Namesto riba — liba ali jiba, guma — duma ali uma, trava — tava itd.) ter dostikrat tudi v nepravilni rabi jezikovnih oblik, kar imenujemo agronatizem.
K bebljanju štejemo:
a) vse nepravilno izrečene glasove r ter zamenjavo tega glasu z drugimi glasovi, na primer Z i ali j;
b) napačno izrečene sičnike in šumnike (s, c, z, š, č, ž). V slovenščini rabimo za sigmatizme: izraza sesljanje in šešl janje;
c) vse napačno izrečene besede k ali zamenjave glasu k z drugimi glasovi. •
Bebljavec govori brez zatikanja, brez krčev in sogibov, ne pozna strahu pred govorom in pred poslušalcem, v čemer se bistveno razlikuje od jecavca. Bebljavec na splošno pravilno in smotrno oblikuje svoje misli v govor, Čeprav je ta do neke mere slabše razumljiv-
V dobi izmenjave mlečnih zob ali druge denticije začne otrok nekatere glasove, največ sičnike in šumnike, izgovarjati napačno. Tukaj običajno ni potrebna posebna terapija (zdravi jen je j, ker se izreka popravi, ko zrastejo stalni zobje.
Vzroki za bebljanje so različni, vendar je največ funkcionalnega bebljanja. Dostikrat pridejo napake v navado, posebno če starši iz slepe ljubezni do otroka sami bebljajo, torej nepravilno izgovarjajo nekatere besede, kar si otrok s posnemanjem hitro prisvoji in obdrži. Zato je dolžnost staršev, da govore z otrokom vedno pravilno, ker mu bodo s tem prihranili mnogo neprijetnih ur in marsikatero zasmehovanje s strani drugih otrok.
V času praktičnega dela s takimi otroki sem naletela na več primerov, ko še v 4., 5. in 6. razredu netočno izgovarjajo sičnike /'in šumnike. Toda z dobro voljo in vajo pod nadzorstvom logopeda se popravijo govorne napake. Mnogo laže pa jih je popraviti takoj po vstopu v šolo ali še pred tem, kajti takrat otrok hitro pozabi napako in vzporedno z začetnim branjem popravi govorno hibo. Zato je zelo važno, da učitelji in starši pravočasno napote otroka z govorno hibo najprej k zdravniku, če morda nima organske okvare, potem pa k logopedu. Moram pa pripomniti, da mnogi starši ne opazijo, da njihov otrok ne govori pravilno, predvsem pa tam, kjer tudi mati ali oče govorita tako kot otrok in ne smatrata tega za napako. Poznam deklico, ki ne more izgovarjati točno sičnikov in šumnikov. Teh glasov se boji in govori zato tako tiho in boječe, da jo komaj razumeš. Prav vidi se ji, da je kmalu sama opazila, da drugi ne govore tako kot ona in jo je sram. Prav gotovo potrebuje strokovne pomoči. Prišla je šele v drugem polletju, trudi se in redno vadi, toda zelo počasi napreduje. Deklica je sama iskala način, kako popraviti govorno hibo, a napačno, sedaj pa imam velike težave z njo, ker se mora najprej odvaditi naučene napake, šele potem netočne izreke. Poncvno poudarjam: starši, pomagajte svojim otrokom takoj, ko ste opazili, da ne govore pravilno! S tem boste prihranili otroku mnogo neprijetnih ur.
V letošnjem šolskem letu sem obravnavala 84 otrok z govornimi hibami in motnjami, in ugotovila, da je najlaže takrat, ko otrok še nič ne ve o tem in se začne učiti takoj ob vstopu v šolo. Kako vse drugače je otroku, ki že nekaj šo'skih let občuti, zasmehovanje s strani drugih otrok. V Soli je slab. boji se govora, neprestano so mu pred očmi glasovi, katerih ne more točno izgovarjati, govori tiho, če le more, je raje sam. samo da mu ne bj kdo kaj rekel. 6 tem se v njem raz.vi.tejo negativne lastnosti in čusfrva.
pravijalnega odbora stanovanjske skupnosti -Vodovodni stolp« v Kranju. Zanimiv je prispevek z načrtom za kmečko hišo iz, katerega je razvidna tudi notranja razporeditev prostorov. — Članek o določanju deleža najemnine v enem stanovanju je namenjen sostanovalcem. — Posebno pozornost bo gotovo vzbudil članek o načinu graditve stanovanj za delavke mariborske tekstilne tovarne, ki gradi komfortna stanovanja za tiste delavke-matere, ki morajo same skrbeti za svoje otroke. Poročilo s posvetovanja o servisni dejavnosti v ljubljanskem okraju daje jasnejšo podobo o težavah, s katerimi se morajo še vedno boriti servisni obrati, zlasti pralnice in daje obenem tudi predloge za reševanje teh težav.
Ze dalj časa opažamo v trgovinah naših papirnic stenske tapete, zato je članek z navodili za lepljenje zelo dobrodošel. Enako velja za članek o vrstah oblog za tla, njihovih lastnostih in o vzdrževanju takih oblog.
V tej številki revije so objavljeni tudi rezultati komisije, ki je pregledovala in ocenjevala ženske bluze — izdelke konfekcije ter naletela pri svojem delu na vrsto pomanjkljivosti v izdelovanju te vrste oblačil. V času, ko rastlinske maščočbe vse bolj izpodrivajo iz naše prehrane svinjsko mast, bodo bralci z zanimanjem prebirali članek o lastnostih vsestransko uporabnih vrst maščob — margarine.
S področja sodobne prehrane objavlja revija še vrsto člankov in navodil. Tako najdemo v njej članke o škodljivosti uživanja pogretih jedi, o vzrokih pomanjkanja teka pri otrocih, o škodljivosti pitja vode po sadju, o uporabnost) krompirjeve mešanice »Kro-ka« z vrsto receptov (izdelek ko-linske tovarne hranil - Ljubljana), o konzerviranju na električnem štedilniku in o uporabnosti konzerv v sodobni  ljudski prehrani.
Revijo »Sodobno gospodinjstvo« izdaja Centralni zavod 'za napredek gospodinjstva v Ljubljani, Gradišče 2.
Nepotrebno dolgo gretje jedi neugodno vpliva na videz, barvo in konsistenco jedil. Vonjave in aromatične snovi se hitro porazgube in hrana nima več pravega okusa. Posebno velika škoda nastane zaradi izgube zaščitnih snovi. Zlasti velika je izguba vitamina C. Pri zelenjavnih in sadnih jedeh se pri enotirnem gretju izgubi 50 odstotkov vitamina C. Pri osemurnem pa že 80 odstotkov. Zato je treba jedi čimprej greti ali pogrevati.
Še nekaj. Za sleherni obrok vesta vodja prehrambenega obrata ali gospodinja, koliko časa potrebuje za pripravo. Treba sd je prizadevati, da pripravo različnih jedi uredimo tako, da so vse jedi v določenem času gotove in jih lahko takoj serviramo. To seveda ne gre brez premišljenega načrta. Urediti pa je treba tudi vprašanje opreme in osebja.
Kaj pa naj ukrenemo, če se ni mogoče izogniti pogrevanju jedi? V takem primeru je bolje, če jedi ne pogrevamo, ampak jih ohladimo in jih šele neposredno pred serviranjem pogrejemo nekako na 50 — 60 stopinj C, t j. nekaj više, kot znaša telesna toplota. S tem postopkom varujemo biološko vrednost jedi.
V obratih družbene prehrane naj vodilno osebje premisli, ali ne bi s pravilno organizacijo dela zlasti v kuhinjah morda skrajšali za prevažanje potrebni čas, ki je marsikje zelo dolg. Za pozneje prihajajoče abonente bi pripravili drugo, novo kosalo. Tudi za dalj časa trajajoče izdajanje obedov bi priporočali dvakratno pripravo obedov.
Kako pa je s pogrevanjem jedi v domačih gospodmjstvih. oziroma kaj naj storimo, če se kak družinski član šele pozno popoldne vrne iz Solle, urada ali delavnice in mora dobiti kosilo? Tudi v tem primeru naj gospodinja jed odstavi in postav-i na hladno.
V tej zvezi naj posebno poudarimo še važnost sveže zelenjave. Pri pogretih obedih ne smemo nikoli pozabiti nanjo, ker s svežo zelenjavo zelo povečamo biološko vrednost hrane.
(Iz zadnje številke
»SODOBNEGA GOSPODINJSTVA«)
Na eni zadnjih sej OLO Kranj so razpravljali o zgraditvi turistično-športnega centra na Velem polju pod • Tri glavom. Zamisel je že stara, saj nudi Velo polje lepe možnosti za zimski šport. V programu je tudi ureditev dostopa
na Velo polje, zato so predla--gali žičnico, cesto in kombinacijo obeh. Zgraditev dostopa bi pospešila razvoj turizma v tem predelu Gorenjske.
Na sej; so prebrali tudi po--očilo    Gorenjske turistične
cze. kjer j.3 podrobno obra-
»ALI POZNAŠ SVOJ KRAJ?«
Javna zabavna ugankarska oddaja, ki jo je uvedla RTV Ljubljana, ima tak naslov in vsebuje medmestno tekmovanje. Prva oddaja je bila 13. oktobra v Kranju. Prisostvovali so ji tudi delegati iz Novega mesta, ki bodo 10. novembra organizirali oddajo v domačem mestu.
V tekmovanje so zajeta vsa večja slovenska mesta in se vloga nastopajočih menja; tako so v Kranju spraševali Ljubljančani, odgovarjali pa so predstavniki Kranja. V Novem mestu bodo spraševali Kranjčani, odgovarjali pa bodo Novomeščani. Tako se bo oddaja selila iz kraja v kraj, končala pa se bo v Ljubljani.
Tekmovanje obsega vprašanja iz zgodovine, prosvete in gospodarstva, Ljudske tehnike in športa. Iz vsake od navedenih tem stavi vpraševalec tri vprašanja. V Kranju so na primer stavili kolektivno vprašanje, ki je zadevalo gostinstvo. V šestih minutah so morali prinesti na kraj oddaje zaželeno jestvino in pijačo, izbrano po jedilnem listu tiste restavracije. Vprašanja LT so se nanašala na spretnost radioamaterjev in modelarjev, športna pa na streljanje z zračno puško in metanje košarkarske žoge v koš. Kranjsko oddajo »Ali poznaš svoj kraj«, so dopolnili: oča iz Kranja, komorni zbor France Prešeren, Gorenjski kvintet, rejec golobov, izdelovalec maket, predstavnik mestnega muzeja, ljubljanski jazz ansambel in pevec Vice Vukov. Tekmovalci so se zelo dobro odrezali, saj so zbrali 48 točk.
Oddaja v Novem mestu bo podobno potekala. Upamo, da se bomo tudi Novomeščani odrezali. Opozarjamo pa, da bo število vstopnic omejeno iti da bodo morali mnogi novomeško oddajo gledati kar .po televizorju. -c
/..ožen zamišljeni načrt. V razpravi so nekateri člani zveze npkazali vrsto ovir. ki lahko nastanejo pri graditvi tako pO" membnega športnega centra. Vsi se dobro zavedajo, kakšen pomen bo potem dobilo Velo polje.
Na koncu so izvolili 13-član-skj odbor, ki bo nadzoroval dela, s katerimi bodo pričeli prihodnje leto. Investicijske stroške je prevzel OLO Kranj.
Kegljaška liga Novega mesta
Tekmovanje v kegljaškd ligi klubov Novega mesta je v IV. kolu dalo nekaj zelo presenetljivih rezultatov. Tako so člani drugega krožka KK Pionir na kegljišču Vrhovnik sicer v slabi igri, vendar proti pričakovanju osvojili obe točki v tekmi s KK Luknjo in se tako v lestvici uvrstili pred KK Luknjo. Najbolj pa so vse ljubitelje kegl;ania presenetili kegljači KK Merkurja, ki so po dolgem času odlično zaigrali in premagali enega najboljših klubov v Novem mestu — KK Vfseh devet s 109 kegljl razlike. Tako ;e tekmovanje postalo še bolj privlačno, ker postajajo ekipe z dna lestvice čedalje boljše.
Rezultati IV. kola:
KK Luknja . KK Pionir 2 282:294 KK Merkur : KK Vseh devet 377 -268
KK Novoteks  ; KK Luknja 302:307
KK Železničar  • KK IMV 344:310
KK Partizan . KK Kovinar 365:303
KK IMV  : KK Pionir 1 269:375
V tekmovani u članic nastopata samo dve ekipi, v srečanju na kegljišču Pionir so članice Pionirja v tekmi s KK Majolko po lepj igri obeh ekip dobile igro z rezultatom 178:169 podrtih kegljev.
R. V.
ELAN
Partizan Senovo 3:1 (1:0)
V nedeljo sta se v prijateljskem srečanju pomerila domači ELAN in PARTIZAN s Senovega. Videli smo dokaj lep nogomet, žal pa so to pot domači igralci razočarali v igri pred golom.
Sicer smo lahko z rezultatom zadovoljni, saj so se gostje pokazali kot dobro vi grano moštvo. Poznalo pa se je, da so vajeni manjšega igrišča. Za domačine so bili uspešni Majerle, Besek in Mi-lenkovič, gol za goste pa je bil dosežen zaradi nesporazuma o-brambe (avtogol po krivdi domačega branilca).
Dobro bi bilo, če bi domači izkoristili vsak prosti čas in igrali čim več prijateljskih tekem, kakor tudi da bi pričeli uvajati v moštvo nove moči. Le tako lahko pričakujemo znaten napredek.
E. S.
Po eno prvo, drugo in tretje mesto za ELAN!
O mladih igralcih novomeškega namiznoteniškega kluba Elan smo že večkrat pisali. Čeprav delajo v izredno težkih pogojih — (nimajo niti primernega prostora za treniranje, niti sredstev za udeležbo na tekmovanjih) nizajo itgpeh za uspehom. Preteklo soboto in nedeljo so uspeli odpotovati v Ljubljano na zvezni turnir za Strojniikov memorial. Čeprav letos niso mogli redno trenirati, so že na prvem tekmova-n. u izven Novega mesta zabeležili zelo lep uspeh. Uspeli so osvojiti eno prvo (Mikčeva pri pionirkah posamezno), eno drugo (ekipa pionirk Elana) in eno tretje mesto (Mikčeva v konkurenci mladink), razen tega pa so pionirji osvojili peto mesto med naj-
Finale republiškega prvenstva v odbojki
Tekmovanja so se udeležili Jesenice, Novo mesto, Hoče in Fu-žinar, ki je bil organizator. Novomeško ekipo so sestavljali Simič, Medic, Goleš, Berger, Lapajne in Potrč.
V soboto so igrali - Jesenice : Hoče 3:1, Fužinar : Novo mesto 3:0, tekma Hoče : Novo mesto je bila prekinjena v petem setu zaradi teme.
V nedeljo so Novomeščani premagali Hoče s 3:0, Fužinar Jesenice s 3:1, Jeseničani Novo mesto s 3:2 in Fužinarji Hoče s 3:0.
Edini svetli trenutek novomeške ekipe je bil v petem setu prve tekme s Hočami, ko so v petih minutah v nezadržanem napadu osvojili devet točk. Drugače je bila igra Novomeščanov pod povprečjem.
Fužinar si je pridobil pravico nastopiti na kvalifikacijskih tekmah za zvezno ligo, kapetan novomeške ekipe pa je odpovedal sodelovanje kljub nasprotovanju igralcev, ker bi se lahko udeležili tekmovanja le Modic, Gole*', Berger in Potrč od dosedanje ekipe. Na razpolago bi bili še Pen-ko, Bavdek, Koprivnik in ekipa mladincev.
Ne bi pa tudi stara ekipa na kvalifikacijah ničesar opravila. -Drugo leto bo potrebno igrati v slovenski ligi z mladinci. Dolenc bo zapustil odbojko, Simič gre v
vojsko, Lapajne bo igral le doma, Medic in Sonc sta že sedaj hodila le na tekme. Goleš bo igral le s tistimi, ki bodo ' trenirali. Potrč se bo posvetil samo atletiki, tako da ostane samo Berger, ki je do sedaj redno samo treniral. Morali bi že prejšnja leta vzgajat) mladince in jih postopoma vključevati v ekipo, tako pa bo kvaliteta zelo padla. Za konec še lestvica:
Fužinar Novo mesto Jesenice Hoče
9:1 5:6 5:8 3:7
boljšimi ekipami Slovenije, Somrak in Gunde pa »ta se uspela uvrstiti med šestnajstorico najboljših, tako da v končnem vrstnpm redu delita 9,-16. mesto.
Največji uspeh je zabelelž&la pionirka Irena Mdikec, ki je znova osvojila naslov najboljše pionirke Slovenije v finalu z zmago z 2:0 nad Zrirnčevo (Odred). Se večji uspeh pomeni tretje mesto msd mladinkami, kjer je izgubila šele po težki borbi z državno prvakinjo Petračevo — v polfinalu. Tu :e uspela premagati vrsto že znanih tekmovalk, V ekipnem tekmovanju sta imeli Elanovi pionirki malo smole. — Miličeva in Uhlova sta se v finalu podlegli odredu z 1:3.
Tudi pionirji so se prav dobro odrezali, čeprav se niso uvrstili ravno med prve. Ekipa Elana je premagala Ljubljano s 5:0, s Triglavom iz Kranja pa so izgubili z 2:5. Med posamezniki je le Berger klonil že v drugem kolu, medtem ko sta se Somrak in Gunde dobro uvrstila, v tekmovanju mladinskih ekip sta Mikčeva in Tur kova zasedli 5.—8. me-q(o, ker sta že v .prvem kolu morali igrati z favoritom — Triglavom iz Kranja. Elanova ekipa je izgubila s 0;3.
V celoti so se Elanovi pionirji in pionirke že na prvem tekmovanju dobro uvrstili. Ce bi imeli boljše pogoje za treninge, bi bili prav gotovo uspehi še večji, v nasprotnem primeru pa bo treba NTK Elan razp«ustiti.
fm
NA CESTI NISI SAM!
NAS OBISK
Pomenek v »dišeči« trgovinici
Majhno dekletce se je ustavilo pred prodajno mizo v novomeški Drogeriji.
Pionirski rokometni turnir v Brežicah
V torek, 25. okt. 1960. je bil v Brežicah pionirski rokometni turnir v počastitev občinskega praznika. Na turnirju so sodelovale ekiipe prve in druge osemletke iz Brežic in c»;emletka iz Cerkelj. Pionirjii so pokazaili lep rokomet, poln kombinacij, s kakršnim bi se lahko pohvalili tudd odrasli Igralci.
V pirvi tekmi so se pomerili pionirji iz Cerkelj in prve osemletke iz Brežic. Z rezultatom 1(1:9 so zmag adi pionirji iz Cerkelj, ki so se posebej izkazali z duhovitimi kombinacijami preko kril.
Druga tekma je potekala v znamenju prestiža med prvo in drugo osemletko iz Brežic. Nepriča-
kovano je zmagala I. osemletka, čeprav Je bila H- osemletka favorit turnirja. Rezultat 6:5 je pokazal, da se da tudi z borbenostjo zmagati.
V zadnji tekmi turnir;a sta se pomerili ekipi iz Cerkelj in H. osemletke. Cerkljani so že takoj v začetku povedu s 5:0 in si tako zagotovil) dovolj prednosti za or.tali del tekme. Tekma se je končala 11;7 v korist Cerkelj.
Prvo mesto je osvo&ila ekipi iz Cerkelj, druga je bila I. osemletka, zadnja pa ekipa n. osemletke iz Brežic. Pionirji ia cerkelj so, čeprav fizično najslabši, dokazali, da igrajo na;lepši in najkoristnejši rokomet. Najboljši strelci  so;  Komočar  (9)  iz Cer-
kelj, Lapuh (6) in Bosina (5) iz Brežic. Tekme sta vodila v zadovoljstvo  vseh  Bajde  in Vidmar.
2elimo, da bi potstaj turnir tradicionalen in da bi zmagovalci dobivali vnapre; prehodni pokal. Za to bi bilo seveda treba tekmovanje še bolj organizirati.    V. S.
Prvo knjigo Dolenjske založbe -Bevkovo povest D0MACUA -dobile v vseh knjigarnah. Cena v platno vezane knjige 560 din, broširane 450 din
Spet nekaj novega: na najlepši razgledni točki nad mestom, tik avtomobilske ceste, raste nova bencinska postaja, združena z okusno zgrajenim paviljonskim gostiščem. Od tu je na Brežice In
Krško polje ©a do vit razgled
Vidi se, da je v zadregi. Prodajalka jo povpraša: »Želite?«
»Chat noir, kolonjsko vodo ... « je dahnilo dekletce, ki ga je prijazno prodajal-kino vprašanje ohrabrilo.
Tako prihajajo od vsepovsod. Dekleta, žene, gospodinje, možje . . . Kaj vse si lahko nakupijo v drogeriji! Tisoč in tisoč stvari. Kreme, kolonjske vode vseh vrst, brivske električne aparate, fotografske aparate. . kdo bi vse naštel.
»Letos poteka osemm-trideset let, odkar sem v drogeriji,« je povedal tovariš TONE PLENIC AR. »Spominjam se kako skromno smo začeli,« je pripovedoval. »Pred vojno je bil lastnik inž. Zalokar. Povojni je bila droqerija nekaj časa poslovalnica raznih večjih podjetij, leta 1954 pa se je osamosvojila. V tem času se jc trgovina zelo razmahnila .. . «
»Prav te dni ste obnovili prostore    . «
»Da, prodajne prostore smo povečali za enkrdt. Blago smo razporedili tako. da ga kuipec lahko takoj r'
di in si ga tudi ogleda. Imamo velike zaloge kemičnih izdelkov, sanitetnega materiala toaletne galanterije, skratka stvari, ki jih v navadnih trgovinah ne dobiš.«
»Ustaviva se pri kozmetiki. Lahko poveste, kakšna je potrošnja kolonjskih vod, raznih krem in drugih kozmetičnih sredstev?«
»Iz dneva v dan raste povpraševanje po tem. Posebno po kremah in dišečih vodah naših renomiranih tovarn Vedroga, Luksola, Neve, ki delajo po licenci tujih tovarn. Poraba vseh teh sredstev se je v zadnjem času zelo povečala. Ljudje, posebno dekleta, neprenehoma sprašujejo Po Chat noir, Chanelu, Smar-nici, Nageljčku. V našo trgovino prihajajo iz Brežic, Bele krajine, Stične, skratka iz cele Dolenjske.«
»Lahko poveste, zakaj ste si izbrali ravno ta poklic?«
»Veselil me je od nekdaj. Predno sem prišel sem, sem v času šolanja lahko videl ke mične procese v tovarnah. Moje zanimanje je postajalo vedno večje ... «
»ln kako porabite svoj prosti čas?» me je še zanimalo.
»Večji del dneva preživim z drogerijo. Ce mi ostane še kakšna urica, jo najraje preživim na mopedu .. Povedati moram še to, da sem sicer upravnik drogerije, vendar pri nas o vsem odločamo vsi. Ves kolektiv. Ne pišite o meni, pišite o kolektivu... «
Po tridesetih l"t!b življenja v novomeški »dišeči-« trgovinici želimo, da bi Tone Pleničar še nadalje uspešno vodil najstarejšo in največjo drogerijo na Dolenjskem.
P. B.
Stov. 44 (554)
DOLENJSKI LIST
Novomeški proizvajalci
o varnosti pri delu, o združevanju sredstev in o novem industrijskem središču
V sredo, 26. oktobra, je bila seja zbora proizvajalcev ObLO v Novem mestu. V prvi točki so odborniki poslušali poročilo o varnosti pri delu, saj povzročajo nesreče in bolezni tudi v novomeški občini zaskrbljujočo škodo. V gospodarskih organizacijah z nad 30 zaposlenimi je bilo v prvem polletju letos zaradi nesreč pri delu izgubljenih 4.473 delovnih dni, zaradi obolenj pa je bilo izgubljenih 51.805 delovnih dni. Skupna škoda v narodnem dohodku, neupoštevaje izplačila ponesrečencem in bolnikom ter vrednost nuđenih zdravstvenih uslug, presega 135 milijonov!
Odborniki so se v razpravi pomudili okoli tega vprašanja dlje časa. Ugotovili so, da bi morala HTZ inšpekcija posredovati, da bi proizvajalki orodij prodajali na tržišču stroje z vdelanimi zaščitnimi sredstvi. V mnogih podjetjih omejujejo nabavo HTZ zaščitnih sredstev na naikup halj za uslužbence in delovnih oblek, čeprav bi oboje lahko nabavili na račun materialnih stroškov. Velik odstotek nesreč se primeri na poti na delo in na povratku domov. Kolektivi premalo analizirajo vzroke nesreč in jih seveda zato ne morejo zmanjševati oziroma preprečevati. Tudi posebno prispevno stopnjo plačujejo podjetja socialnemu zavarovanju brez premisleka, kot nekaj samoumevnega. Doslej še sikoroda ni bilo primera, da bi organ delavskega samoupravljanja o posebni prispevni stopnji razpravljal, analiziral vzroke in nato ukrepal. Le v Podjetju Kremen so v drugem polletju letos prav zaradi takšnega postopka zmanjšali število boleznin za toliko, da ne bodo plačali posebnega prispevka in bodo prihranili 890.000 din. Primer Kremena, čeprav osamljen, je prepričljiv dokaz, da lahko tudi druga podjetja narede tu še zelo mnogo.
Na seji je bilo prebrano tudi poročilo elektroenergetskega inšpektorja, ki kaže, da je stanje elektroinštaiacij v večini primerov slabo in da so te pogostni vzrok nesreč pri delu. Odborniki so sprejeli niz zaključkov in priporočil:
ustanovljen bo občinski inšpektorat dela, vsake tri mesece bodo zbor proizvajalcev, delavski sveti in vodstva podjetij razpravljali o nesrečah pri delu in o bolezninah, zaščitna sredstva bodo podjetja kupovala po določenih programih, katere bodo odobrili organi delavskega samoupravljanja. Delavcem bodo varnostno vzgojo nudili izobraževalni centri. Občasne kontrole alkoholizma v podjetjih bodo prav tako pripomogle k zmanjšanju števila nesreč, podjetja pa bodo razen tega izdelala tudi pravilnike higiensko tehnične zaščite.
V drugi točki so odborniki »razpravljali« (pošteno povedano razprave pravzaprav ni bilo) o združevanju sredstev. Še pred sestavo zaključnih računov za leto 1959 je bil s sodelovanjem podjetij, sindikata in družbenih organizacij sestavljen načrt dotoka združenih sredstev iz dohodka podjetij. Ta sredstva bi podjetja nudila kot kratkoročno posojilo občinskemu investicijskemu skladu. Predvidenih 26,880.000 dinarjev so podjetja pozneje znižala na 19,280.000, do 15. oktobra pa so vplačala 13,680.000 din. Prišteti moramo še 17 milijonov, ki jih je vplačal Novoteks, tako, da je bilo v sklad združenih sredstev do 15. oktobra letos vplačanih 30,680.000 din. Odborniki so prejeli poročilo, ki vsebuje točne podatke, zakaj so bila ta sredstva uporabljena. Do konca tega meseca bi morala podjetja dostaviti občini predloge svojih prispevkov za letošnje leto, doslej pa je to uresničila le IMV. Organi delavskega samoupravljanja o tem še niso sklepali, zato so odborniki sprejeli priporočilo, naj store to čimprej.
V zadnji točki dnevnega reda
je predstavnik komisije za urbanizem seznanil prisotne s perspektivnim načrtom gradnje novomeškega industrijskega središča. To se bo raztezale na področju od tovarne Novoteks v Bršljinu do Novolesa v Straži. Dosedanji industrijski objekti so v Novem mestu močno raztreseni, perspektivni načrt industrijskega središča pa, vsklajen z urbanističnim, nudi na omenjenem področju dovolj prostora za koncentracijo industrije.  V neposredni
bližini tega področja je dovolj tehnične vode, v bližini sta avtomobilska cesta in železnica. Ker bo vsa industrija grajena na strnjenem področju, bo to znatno pocenilo komunalne gradnje in razne instalacije. Tudi nagib zemljišča je ugoden za kanalizacijo. Bodoče industrijsko središče ne leži ob glavnih vpadnicah v Novo mesto, kar je spet ugodno. Odborniki so postavili več vprašanj in dobili na vsa zadovoljiv odgovor.
Delo v novi zdravstveni postaji v Semiču
Zdravstveni dom Črnomelj je odprl novo zdravstveno postajo v Semiču. Urejena je v prostorih bivšega gostišča »Dr-ganc« ter jo uporablja okoli 5 tisoč prebivalcev Semiča ter okoliških naselij Crešnjevec, Strekljevec. Crmošnjice in drugih.
Priznanje za prizadevanje pri gradnjj in urejevanju nove zdravstvene postaje gre bolniški sestri Seki Vranlčarjevi ter upravniku zdravstvenega doma v Črnomlju dr. Branku Uršiču. prvenstveno pa seveda vsem vaščanom. ki so prispevali svoj
delež v materialu ali s prostovoljnim delom.
B.
■ V prvi polovici letošnjega leta Je vrednost odkupljenih kmeti; skjh proizvodov za 17,5 milijarde večja, kakor je bila v istem času 1959. Predvsem je narasla pri odkupu živine in žitaric Vrednost pri odkupu industrijskih rastlin pa se je zmanjšala.
■ Tovarna D j uro Djaković iz Slavonskega Broda bo v kratkem poslala na trg prve rjieslove lokomotive z domačimi motorji »Torpedo«, moč motorjev ie 25 ta 45 KS, kasneje pa bo izdelovala lokomotive, katerih motorji bodo imeli 100 in eo KS. S tem bo tovarna precer pripomogla k razvoju prometa.
Po trdem, napornem delu se kozarček sladkega mošta vsakomur prileze. Tudi možje vinarskega odseka bizeljske zadruge so ga v četrtek popoldne spili pol litra, pa še nam so ga dali pokositi (kako bi sicer poročali, da je sladek in močan, čeprav ne tak, kakor prejšnja, ugodnejša leta!) — in res je škoda, da bo letos vinskega pridelka znatno manj kot lani
V enem letu: od 80 na 450 milijonov
V brežiškem Agroservisu so letos začeli razmišljati o povečanju proizvodnje in boljšem izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti. Dalj časa so tuhtali, da bi  razen  servisne službe
Tovarna pohištva pripravlja rekonstrukcijo
Rekonstrukcija Tovarne pohištva v Brežicah, pravzaprav novogradnja predvidenih objektov, pomeni zelo pripravno rešitev predvsem zato, ker jo je moč uresničiti v dveh stopnjah. Obe sestavljata dokončno zgrajeno tovarno, toda že uresničitev prve polovice načrta omogoča večjo proizvodnjo. Obe stopnji rekonstrukci-
je bi bili opravljeni v dveh letih. Tovarna bi nato proizvajala dve vrsti sodobnega pohištva, proizvodnjo pa bi v primeru potrebe zlahka preusmerili tudi v izdelavo kosovnega pohištva.
V tovarni je zdaj zaposlenih približno 250 delavcev, ko bi bila opravljena prva stopnja rekonstrukcije,   bi  se število
Za boljšo obveščenost proizvajalcev
V soboto, 15. oktobra, je bilo na pobudo OSS Novo mesto sklicano že drugo posvetovanje tovarniškega tiska v našem okraju. Udeležili so se ga predstavniki vseh tovarniških glasil razen iz Celuloze iz Vidma-Krškega   in   Belta iz,
NAČRT ODOBREN, TODA SREDSTVA?
Okvirni osnutefk načrta za rekonstrukcijo Cateškiri Toplic je bil pred nedavnim odobren. Izdelava načrta ;e veljala 4 milijone in pol dinarjev, stroške so si delili zdravilišče, občina in OLO vsak po tretjino. Projektivni biro Trbovlje že nadaljuje s pripravljanjem idejnih projektov za posamezne objekte, ki bodo grajeni v okviru novega zdravilišča. Samo izdelava teh načrtov bo stala nadaljnjih 10 milijonov dinarjev.
Predvidena Je gradnja 4 baze-
■ 100.000 HEKTAROV VISOKO-RODNE PŠENICE bodo posejali letos v Bosni in Hercegovini. Tolikšne površine, ki so skoraj dvakrat večje kot lani, predvideva orientacijski plan te republike.
nov: olimpijskega odprtega, olim-pojskega pokritega, posebnega bazena za neplavalce in otroškega bazena. Novo hotelsko poslov>-je, namenjeno prehodnim gostom, bo imelo 170 sob; zgraditi bo treba novo zdravstveno ordinacijo s pripadajočimi terapevtskimi prostora, restavracijo za prehodne goste s 1500 sedeži ter restaivra-cico za okrevance s 500 sedeži. Po predračunu iz leta 1959 bii vse to veljalo 750 milijonov dinarjev investicijskih sredstev, znano pa je da so se gradbene storitve od takrat podražile.
Brez dvoma pa bi Cateške Toplice z ozirom na veliko zalogo termalne vode ln pa ker je v neposredni) bližini Zagreb vložena sredstva družba brez večjih težav vračale.
Črnomlja. Na posvetu sta sodelovala tudi predsednik sekcije za tovarniški tisk pri Društvu novinarjev LRS in urednik Delavske enotnosti. V plodni razpravi so ugotovili, da je tovarniški tisk zelo pomemben, saj seznanja kolektiv in je pogosto edini časnik, ki ga berejo proizvajalci. Ra-zxunljivo je, da pri tem opravlja veliko vzgojno nalogo.
Naši tovarniški Osti, zdaj jih izhaja 8, bodo morali v sestavkih posegati tudi v komuno, bolj kritično ocenjevati življenje v kolektivu in se bolj kot doslej truditi, da bodo izzveneli kot nepotvorjeni odmev življenja v tovarni ah" v podjetju.
Ob koncu posvetovanja so sprejeli več priporočil. Uredniki tovarniških listov za odgovorno delo pri urejanju ne prejemajo nobenih nagrad, zato naj o tem delavski sveti
razmišljajo. Poklicni novinarji, ki žive na področju okraja, naj nudijo tem urednikom več strokovne pomoči, večji kolektivi pa naj čimprej za urednike svojih glasil nastavijo poklicne novinarje, oziroma naj te, ki so list do zdaj urejali, razrešijo ostalih dolžnosti
povečalo na 350 delavcev, po končani izgradnji pa na 500 zaposlenih. Družbeni brutc proizvod je zdaj približno 300 milijonov na leto, po prvi stopnji obnove bi bil 960 milijonov dinarjev, ko pa bi bila tovarna popolnoma dograjena, bi naredila na leto za 1 milijardo 600 milijonov dinarjev bruto proizvoda. Iz tega lahko razberemo, da se bo tovarna pohištva razvila v največji industrijski objekt v brežiški občini.
Elaborat je že potrjen, odprto pa je vprašanje investicijskih sredstev. Investicijska vsota, potrebna za uresničitev vsega načrta, znaša 1 milijardo 300 milijonov dinarjev, samo za prvo stopnjo rekonstrukcije pa bi bilo potrebnih približno 700 milijonov dinarjev.
M. J.
osvojili še kaikšen proizvod, s katerim bi bolje izkoriščali svoje zmogljivosti, ki so bile sedaj koriščene le do 60 odstotno. S tem bi znižali prodajno ceno uslug, hkrati pa ustvarjali večji dohodek za razvoj podjetja in komunalne dejavnosti v občini.
Tako so se aprila odločili za proizvodnjo namakalnih naprav iz plastičnih cevi. Treba pa je bilo rešiti še vprašanje spajanja plastičnih cevi s kovinsko spojko. To je uspelo inženirju Francu Kralju. Tudi prvi poizkusi so dobro uspeli. Pred kratkim so prve metre že proizvedli v serijski proizvodnji.
V Agroservisu izdelujejo v glavnem kovinske dele, plastične cevi pa jim bo izdeloval Jugovinil v Splitu. Računajo, da bodo prihodnje leto
Zavarovanje samostojnih obrtnikov
V Beogradu je bilo dvodnevno posvetovanje, na katerem so obravnavali osnutek zakona o zdravstvenem zavarovanju ter osnutek zakona o socialnem zavarovanju samostojnih obrtnikov.
izdelali že pribl. 160 km namakalnih naprav. Za nemoteno proizvodnjo bodo nabavili še nekaj strojne opreme. Bruto produkt bodo tako povečali od sedanjih 80 milijonov na 450 milijonov, v nekaj letih pa do milijarde dinarjev. Te namakalne naprave bodo modernejše in še za okoli 20 odstotkov cenejše od dosedanjih. Zanje se zanimajo tudi tuje države. Prav zdaj so se udeležili natečaja v Egiptu.
Izrazili smo dvom, da bo šla morda proizvodnja namakalr ni h naprav na škodo servisn«! službe. V podjetju pa nam zatrjujejo, da je ta strah odveč. Dosedanjo servisno skižbo ne bodo samo obdržali, temveč jo bodo celo tudi razvijali v izdelovanje raznih kmetijskih pripomočkov. Za kmetijske stroje in traktorje bodo še naprej tako skrbeli kot so doslej.
Ob slovesu so nam zaupali še to, da so pričeli izdelovati tudi ročnike za gašenje požarov na ladjah. Vse to bodo v brežiškem Agroservisu dosegh" z majhnimi investicijskimi naložbami in z minimalnim povečanjem delovne sile. Kaže, da bo podjetje že v nekaj letih med najmočnejšimi t občimi.
Gozdar o gozdarstvu
Naj ga. predstavim: Rade KALINOVIC, gozdarski inženir na Kmetijskem gozdarskem posestvu Novo mesto.
— Poteklo je že 10 let, kar delate v gozdarstvu na Dolenjskem. Kako ste prišli na Dolenjsko, posebno še, ko niste rojak?
— Dolenjski rojak res nisem saj je moj rojstni kraj Negotin ob bolgarsko-romunski meji ravno na drugem koncu Jugoslavije. Tukaj sem se skora.1 že »aklimatiziral«, če se izra zim strokovno. Kako sem pri šel na Dolenjsko? Po konča nem študiju sem bil po plan distrib. dodeljen vladi LRS Delo v administraciji mi m ugajalo. Zaželel sem si del^ v gozdarski operativi. Take sem se kmalu znašel na Do lenjskem. Prvo delovno mesto Poljane-Rog.
— Kakšno je vaše del' sedaj in kaj je obsegal' v preteklih 10 letih?
— 2e od leta 1955 vodim pr Kmetijskem gozdarskem pose stvu Novo mesto odsek za iz koriščanje gozdov. Moja dejav nost v preteklih letih je bila usmerjena   v  to  panogo gozdarstva.   Tudi    pri bivšem podjetju LIP sem vodil izkoriščanje gozdov, razen 2 leti, ko sem delal za kombinat v Novem mestu oz. Straži. Delo ni bilo lahko. Posebno ne v Planskih  letih,  ko so morali gozdovi dajati velik prispevek za  obnovo  našega gospodarstva. Ne bi se rad spuščal v Podrobnosti.   Naj   vam navedem, da smo v času, odkar vodim  izkoriščanje  gozdov, posekali pribl. 1,400.000 m:' lesa jglavccv in listavcev! Da smo 'meli pri organizaciji dela in v proizvodnji velike težave in Probleme — posebno še v plan ski"h letih — je znano
— omenili ste kombinat v Novem mestu oz. Straži. Ali ste tudi vi s svojim delom prispevali k ureditvi kombinata? — Da. Dve leti sem delal za kombinat. Zbiral sem podatke o surovinskem zaledju in delal na sestavi elaborata surovinskega   zaledja, "eoretično
garje. Ne spominjam se, koliko jih je bilo, a na vseh sem predaval. Smatram, da smo s temi tečaji in seminarji znatne povečali strokovno znanje logarjev  in  gozdnih delavcev. Obenem so gozdni delavci in logarji prišli do kvalifikacije. Z organizacijo takih tečajev moramo nadaljevati. Danes^ so pred gozdarji nove naloge, nove metode dela in naloga DIT ie. da s tem gozdarski kader in   gozdne  delavce seznanja. — Kako gledate na nove metode kmetijske in - gozdne   proizvodnje v vašem   podjetju   in v OLO?
— Pred kmetijstvom in gozdarstvom so nove naloge. Povečati moramo proizvodnjo z novimi metodami dela. Ne samo proizvodnjo kmetijstva, 'ernveč tudi gozdarstva, n. pr. s proizvodnjo lesa v plantažah. Pred nami je jasen cilj: proizvajati čimveč in čim boljše, kajti življenje terja čedalje ■eč. Iz te proizvodnje, ki troši natna družbena sredstva, pa inora izginiti nestrokovnost in
S PLENARNE SEJE OBČINSKEGA ODBORA  SOCIALISTIČNE ZVEZE V ČRNOMLJU
Najtesnejše sodelovanje
z ljudmi — to naj bo vodilno gesto organizacij Socialistične zveze in njenih članov v črnomaljski komuni — Predlog: 29 krajevnih organizacij in 17 podružnic SZDL
oodelavo kombinata smatran za uspešno delo. Izgraditev samega kombinata je potem deloma zastala iz objektivnih razlogov. Lansko leto je bi' toliko dograjen, da ie proizvodnja lahko stekla
— Kot aktivni član Društva inženirjev in tehnikov ste si precej Prizadevali za strokovno izpopolnitev gozdarskega kadra?
- V organizaciji DIT aktivno sodelujem že od njenega osnovanja. Tu sem se zavze mal za strokovno izpopolnjevanje gozdarskega kadra Dolenjske. Sodeloval sem pri organiziranju seminarjev^ in tečajev za gozdne delavce in lo-
Priprave na krajevne konference, poročilo o izpolnjevanju letnega načrta in razgovor o osnovah bodočega petletnega perspektivnega plana je bila vsebina zelo razgibane seje občinskega odbora SZDL 26. oktobra v Črnomlju.
S sestanki vaških organizacij — po novem podružnic SZDL — so v črnomaljski občini že pričeli. Na njih med ostalim volijo delegate za krajevne konference, ki bodo v novembru, hkrati pa rešujejo organizacijske zadeve in sprejemajo programe dela organizacij SZDL. Po novi organizacijski razdelitvi, ki je prilagojena novemu statutu SZDL in krajevnim razmeram, bo v črnomaljski komuni 29 krajevnih organizacij in 17 podružnic SZDL. V Črnomaljski komuni je sedaj včlanjenih v SZDL 67 odstotkov volivcev. Menijo, da bodo to število do V. kongresa SZDL Slovenije še znatno povečali. Na krajevnih konferencah bodo izvolili 188 delegatov za občinsko konferenco, kolektivni člani SZDL pa bodo volili za občinsko konferenco 20 delegatov.
Na seji občinskega odbora SZDL so zlasti obravnavali priprave na krajevne konference. Jasno je, da bo potreben na teh temeljit razgovor o mnogih stvareh, ki zanimajo člane SZDL. Le-ti želijo odgovore na številna vprašanja, pripravljajo pa tudi predloge. Med ostalim bo prišlo na vrsto tudi vprašanje, zakaj ne sklicujejo bolj pogosto zbore icizem in mora ce oten JJ voSvcJ ne do-sloneti   na  znanstveni   ,_     , _.____________j,.
deti, zakaj še ni stekla adaptacija Zdravstvenega doma, gradnja nove lekarne in pod.
Nadalje bodo člani SZDL na krajevnih konferencah govorili tudi o izpolnjevanju letnega družbenega načrta. Ne samo v celoti, pač pa v vsaki gospodarski organizaciji posebej. Na splošno res ne bodo mogli grajati, saj bo, kot vse kaže, letni načrt kljub povečanju za 40 odstotkov in zakasnitvi v investicijskih naložbah, do konca leta še presežen. To pa ne pomeni, da so vsa podjetja vključila v proizvodnjo vse možnosti in vse rezerve. Prav o tem pa se je potrebno podrobno pogovoriti.
Na krajevnih konferencah bodo razpravljali o osnovah bodočega perspektivnega družbenega načrta. Na seji občinskega odbora SZDL so menili, da je treba v bodoče predvsem utrjevati in širiti obstoječa podjetja kot so BELT, Rudnik rjavega premoga, obrat IEV na Vrtači, KOVINAR, podjetje ZORA in druga, hkrati pa ustanavljati tudi obrtna podjetja, zlasti uslužnostna. — Poglavitna težnja v bodočem petletnem perspektivnem načrtu mora biti ustvarjanje lastnih sredstev za nadaljnjo razširitev proizvodnje. V kmetijstvu menijo dati poudarek nadaljnji razširitvi pogodbenega
sodelovanja in pri četku načrtnega pogozdovanja tistih površin, ki ne pridejo v poštev za poljedelsko in krmsko proizvodnjo Člani SZDL bodo dali nedvomno mnogo koristnih predlogov in misli za sestavo perspektivnega načrta.' O teh osnovah bosta kmalu razpravljala tudi oba zbora občinskega ljudskega odbora, zatem pa bodo o tem razpravljali na zborih volivcev, preden bo plan končno izdelan.
Najtesnejše sodelovanje z ljudmi, to mora biti, kot so po. udarili na občinski seji, vedli« no geslo organizacije SZDL in njenih članov v Črnomaljski komuni.
V sevniški občini — 31 krajevnih organizacij Socialistične zveze
proces
podlagi. Pri nas je povezava z oblastvenimi organi nekoliko prešibka. Za družbo ni zdravo, Če poudarjamo eno ali drugo skrajnost, naj dela to gozdar ska inšpekcija ali gospodarska organizacija.
— Vaš  pogled  v prihodnost?
— Tudi v bodoče se bom zavzemal za trajno gospodarjenje z gozdom, za čim hitrejšo in boljšo proizvodnjo, kot sem se zavzemal za to v preteklih letih. Kolikor to ne bi šlo v podjetju, bom nadaljeval v kombinatu, za katerega sem že nekaj prispeval.
Mirko Bajt
be odgovorov na svoje predloge in vprašanja, zakaj niso bile uresničene organizacije vseh tistih komunalnih del, za katere so prebivalci obljubili samoprispevek in podobno. Člani SZDL in ostali volivci želijo biti o vsem seznanjeni, ker je to pogoj, da se še bolj vključijo v prizadevanje za splošni napredek vsakega kraja in komune. Člani SZDL na dragatuškem področju želijo in zahtevajo točno pojasnilo, zakaj se je zavlekel pričetek gradnje tako potrebne šole. V Črnomlju bodo člani SZDL rekli besedo o njihovi Stanovanjski skupnosti, ki je samo na papirju, hoteli bodo pa tudi ve-
Plodno zasedanje občinskega odbora SZDL v Sevnici pretekli četrtek je prineslo vrsto sklepov in misli, ki jih bodo krajevne organizacije ob svojih konferencah v novembru s pridom uporabile.
V prvi točki dnevnega reda so se člani plenuma in predsedniki sedanjih osnovnih organizacij dodobra seznanili s programom in z vsebino dela konferenc. Sklenili so, da bodo volitve in konference potekale po pravilniku, ki ga je sprejel plenum. Za glavne točke dnevnega reda pa so za vsa področja določili:
kratek zunanjepolitični pregled, analizo dosedanjega dela osnovne organizacije SZDL, razpravo o predlogu perspektivnega plana razvoja industrije, obrti in gradbeništva (to je le tretjina vse snovi, ki se bo obdelala na vseh krajevnih organizacijah o perspektivnem planu, ostali dve tretjini pa bodo predložili kasneje, ko bosta izdelani), posebno obravnavo perspektivnega plana kraja in področja krajevne organizacije in poročilo o članstvu in finančnem poslovanju Važen sklep je tudi ta. da se naj konferencam predloži obračun dosedanjega poslovanja Razen tega bodo posamezne krajevne konference obravnavale tudi svoje specifične krajevne probleme.
Omeniti je tudi, da bodo pred konferencami sestanki posameznih podružnic, kjer jih ustanavljajo. Podružnični odbori bodo šteli po tri člane, odbori krajevnih organizacij pa od 15 do 27 članov. Vse krajevne organizacije bodo imele tudi izvršilne/odbore, ki bodo šteli od 5 do 7 članov ter nadzorne odbore s tremi ali petimi' člani. Za občinsko konferenco bodo krajevne organizacije volile na vsakih 35 članov 1 delegata. Tako se bo na občinski konferenci zbralo nad 200 delegatov. Okoli 20 delegatov bodo dale druge or-
ganizacije, ki so kolektivni člani SZDL.
V drugi točki je plenum poslušal poročilo sveta Svobod in prosvetnih društev o dosedanjem delu in bodočih načrtih. Skupna ugotovitev prisotnih je bila, da je dosedanje kulturno poslanstvo te vrste izživljanja članov SZDL rodilo bogate sadove in da je ena od nalog organizacij SZDL, da čimbolj pomagajo društvom pri plemenitem hotenju.
Obravnavali so tudi tekoče organizacijske stvari. Prisotni so bih s kratkim in jedrnatim zasedanjem zadovoljni, -ofc
Senovo in Brestanica: predvsem otroški vrtec!
V nedeljo. 23. oktobra, je bila na Senovem plenarna seja Občinskega odbora SZDL. Razpravljali so o bodočih krajevnih odborih Socialistične zveze o pripravah na krajevne konference ter o stanovanjskih skupnostih in stanovanjski izgradnji.
V senovški občini bosta delovali dve stanovanjski skupnosti: ena na Senovem in ena v Brestanici. Delati bosta začeli še letos.
Prebivalci občine lahko sa-
mi odločijo, kolikšen naj bi bil teritorialnti obseg in dejavnost stanovanjske skupnosti. Da bi se prepričali o potrebnosti delovanja take skupnosti, smo izvedli anketo, ki ie dala pozitivne odgovore in upoštevanja vredne pripombe.
Najbolj se ljudje zanimajo r.a wsfanovitev otroškega vrtca, ker le več:na ljudi na Senovem in v Rresfan:ci zaposlenih V okviru stanovati jsfce skuonosrj ustanovljeni vrtec i"'.m hn mn^i koristil
A. 2.
Šola za življenje
(Nadaljevanje s 1. strani)
Vse bo treba začeti na novo
Otroci iz Velikega in Male_ ga Podloga, Gržece vasi, Pristave, Jelš, -Gorice in še nekaterih vasi hodijo v šolo v Veliki Podlog. V pogovoru z upraviteljem šole Cirilom Plutom sem izvedel:
— da je osemletka nepopolna, saj ima šele šest razredov, medtem ko sta sedmi in osmi združena;
— da učilnice niso najbolj sodobne, saj manjka učil, miz, klopi. V dveh razredih so klopi še iz časov črno-žolte monarhije;
— da manjka vsaj še ena učna moč za predmetni pouk in
— da se starši le delno zanimajo za uspeh svojih otrok, zlasti v višjih razredih, ko se vključujejo v delo na polju. Skratka, nočejo razumeti, da je razlika med šolo v stari Jugoslaviji in sedanjo šolo velika.
Na šoli so tri učitelj ice-pri-pravnice.
•»Učim v petem, drugem in osmem razredu,« je povedala Nuška Ksmpuš, ki je doma v Vidmu-Krškem. Učiteljišče je dokončala v Celju. Na nekaj vprašanj, ki sem ji jih zastavil, je odgovorila takole:
•►Stanovanje?«
»Vse pripravnice stanujemo v šol}. Stanovanje imamo lepo.«
»Kako si se vživela v življenje na vasi?«
»Prilogoditi se moram temu žwljenju. Kulturnega življenja in razvedrila v vasi razen televizije nimamo. Toda nekoč bo tudi tukaj zaživelo. Prepričana sem o tem. Sedaj so prvi meseci in vse bo treba začeti na novo.*
»V učencih se kaže odnos vaščanov do učiteljev«
je povedala druga pripravnica na tej šoli — Jožica Strle. -Doma sem iz Krškega. Tukajšnje vasi prej nisem poznala, čeprav je blizu mojega doma. Na ljubljanskem učiteljišču sem dobila veliko veselje za ta poklic. Moram povedati, da sem sedaj malce razočarana. Učim v šestem razredu. Učenci dopoldan sedijo v šoli, popoldan pa delajo doma. Tako sploh nimajo časa za pripravo za pouk. Ce jih hočem kaj naučiti, moram v šoli ponavljati z njimi snov, ki sem jo podajala prejšnje dni. Le tako se kaj naučijo. Vedno  sem  mislila,  da bom
otrokom lahko povedala veliko stvari, ki jih bodo zanimale. Mislila sem, da hočejo vedeti veliko, veliko ... No, zadnje dni gre že bolje. Vsak začetek je težak. Za otroke kot tudi za učitelje ... «
»Kako izkoriščate prosti čas?«
»Tega je bolj malo, ker terja pouk precej priprav ... Rada berem. Posebno me zanima sodobna slovenska literatura.«
Pozna vse učence
»Moj prvi vtis, ko sem prišla na šolo. je bil zelo lep. Doma sem iz te vasi. Tu sem hodila v šolo. Sedaj učim prvi razred. S poklicem sem zadovoljna,« je dejala Zdenka Meke, pripravnica na tej šoli. »Stanujem doma. Ko so me dodelili na to službeno mesto, sem bila presrečna. Na učiteljišču v Mariboru sem delala v dramski sekciji. Tudi moj oče se ukvarja s kulturno-prosvetnim delom. Sedaj bova lahko delala skupaj. Te dni pripravljava program za to sezono. Izbrala bova dve igri, ki jih bomo v vasi to sezono uprizorili ... *
»In šola?«
»Poznam vsakega učenca. Njegovo družino, težave doma ... Tako se lahko vsakemu približam ... *
»Ata nima 30 dinarjev«
V Skocjanu učita med drugimi tudi dve pripravnici. Učiteljišče sta dovršili v No-
vem mestu. Poiskal sem ju na stanovanju v vasi. Nada Kon-cilija in Jožica Strle.
»Jaz učim četrti razred. Otroci se še kar pridno učijo. Posebno tisti, ki so doma v Skocjanu ... - je začela Nada.
»Seveda pa je s tistimi, ki prihajajo iz okoliških vasi — Dobrave, Cučje mlake, Zavin-ka, Zaloga in od drugod — malo teže... Doma morajo delati,« je pristavila Jožica. »Po četrti uri popoldne so kar nemirni,« je nadaljevala. »Pred dnevi sem nekoga vprašala, kam se mu vendar mudi sedaj, ko je šola. Odgovoril mi je, da mora iti na pašo in da jih doma sliši, če ne pride kmalu iz šole.«
»Nekateri v mojem razredu še sedaj, po nekaj tednih pouka, nimajo zvezkov. Pravijo, da doma nimajo denarja. Zvezek pa stane 30 dinarjev ... «
Kaščo-šola
Ko sem obiskoval učitelje-pripravnike, je bil četrtek. V dolini je šola, učenci prihajajo in odhajajo, učitelji, posebno mladi, se trudijo z njimi, urejujejo svoje življenje, svoj urnik. V hribih pa je drugače. Ob četrtkih ni pouka. Tako je v Beli cerkvi, Grčev-iu, na Klenoviku in še marsikje. V Grčevju šola nima lastnega poslopja. Gostuje v privatni zidanici, kjer je le ena učilnica. Učna moč je samo ena.
Na Trški gori je 4-razredna dvooddelčna šola. Učilnico ima v zidanici.
V Beli cerkvi je šolsko poslopje staro sto let. V njem je le ena učilnica, v kateri je pouk za dva oddelka. Ostali oddelki imajo pouk v sosednji zasebni hiši, kjer sta dve učilnici: ena v pritličju, druga na podstrešju.
Na Klenoviku je šola v bivši kašči. Sol a ima samo eno učilnico, Lani sta tu učili dve učiteljici, letos pa uči ena sama.
Vrata na šoli so noč in dan odprta. Sipe na njih so namreč zdrobljene ...
Se marsikaj bomo morali narediti, da bo šolsko vprašanje v okraju rešeno. Včasih morda na to premalo pomislimo. Gradimo tovarne, ustanavljamo podjetja, šola nekje daleč pa je prav tako kot pred leti. In ravno iz teh šol bodo prišli ljudje, ki bodo delali v teh tovarnah, podjetjih. Skrb za človeka, za njegov duševni razvoj —to naj bi bila resnično prva skrb v naši družbi!
PETER BRESCAK
V Metliki: občinski odbor
strelskih družin
V metliški občini obstajajo tri strelske družine in so bili zato vsi pogoji, da se osnuje občinski odbor strelskih družin. Prejšnji teden so to tudi storili. Hkrati so se pogovorili o občinskem tekmovanju družin in posameznikov, da bi se razgibalo delo družin in da bi se strelski šport v Metliki čimbolj razširil. Potrebno pa bo posamezne družine organizacijsko utrditi, saj je n. pr. v zadnjem času delo v suhorski družini precej zamrlo. Jad
Osnovna šola Smihel pri Novem mestu je z dozidavo pridobila 3 nove učilnice, delavnico za tehnični in gospodinjski pouk in uradne prostore (Foto: Lojze Kastelic)
Pozdravita svojca v tujini s DOLBNJSKIM LISTOM» i Naročite jto f» «* hvaležni Vam bodo s« pozornost! -
i
Črnomelj: osvežitev po tečajih
Nenehni razvoj človekove ustvarjalnosti na vseh področjih vpliva tudi na človekovo notranje izživljanje. To, kar je bilo še pred nedavnim privlačno in zanimivo, je danes že za-
Bo mladina dobila vsaj sobico?
Pred dnevi sem srečal pred bifejem v Metliki sošolca lz gimnazijskih let. Skoraj se ne bi poznala. Krepko sva si stisnila roke.
— Kje si zdaj? sem mu zastavil vprašanje po pozdravu.
— V tovarni sem zaposlen.
— In kako je?
— V tovarni dobro. Toda težko bo zdaj v jesenskih in zimskih dneh. Nimam se kam dati. Stanujem prt bratu v kuhinji. Zimski večeri bodo dolgi in ne vem, kaj bi počel. Rad bi kaj bral...
— Kaj pa mladinska organizacija T
Znanost naj služi ljudstvu
Vtisi s kongresa slovenskih geografov v Novem mestu
Pet dni so bili letos Junija gostje Novega mesta geografi, zbrani lz vse Slovenije na delovnem kongresu. Zaradi skrčenega obsega lista šele zdaj objavljamo glavne vtise z zbora slovenskih geografov.
Vodstvo geografskega društva se je odločilo za ta kraj zato, ker se v zadnjem času znanstveno delo njegovih članov usmerja predvsem v proučevanje prirodnih pogojev za razvoj gospodarstva na Dolenjskem.
Geografija danes nI več samo suhoparno ugotavljanje površinskih oblik, naštevanje rek, vrhov in krajev. Prva naloga geografije je, iskati vzroke Zm obstoječe stanje v prirodi in ugotavljati možnosti za Izboljšanje tega stanja.
Tej nalogi je bilo namenjeno delo geografskega kongresa, ki se ga je udeležilo okrog 100 geogTafov znanstvenikov in pedagogov iz vse Slovenije. Udeleženci so bih nastanjeni v dijaškem internatu v Srninem in so bili izredno zadovoljni z gostoljubno oskrbo.
Kongres je pozdravil ob otvoritvi podpredsednik OLO v Novem mestu Ludvik Golob in mu želel uspehov pri delu.
Otvoritveno predavanje je imel akademik prof. dr. Anton Melik, ki Je 40 let posvetu raziskovanju Slovenije. V referatih prvega dne so govorniki obravnavali površinski razvoj dolenjskega ozemlja ter gospodarske probleme Dolenjske. Živahni razgovor po referatih je pokazal, koliko koristnega dela še čaka geografe na področju Dolenjske. Hitri gospodarski razvoj Dolenjske v zadnjih lotih zahteva točne podatke o stanju podnebja, kakovosti tal, o rečnih režimih, o gibanju prebivalstva itd.
Povečati se bo morala mreža vremenskih opazovalnic, skrbno bo treba obdelati podatke o gibanju prebivalstva, točneje bo morala biti ugotovljena kakovost tal ln možnost njihove izrabe.
Ves razgovor Je Izzvenel v eno misel — geografska znanost naj uspešno sodeluje pri naporih družbenih organov za gospodarski dvig zaostale Dolenjske.
DrugI dan je bilo delo kongresa namenjeno pedagoški problematiki geografije. Geografski učbeniki in delo geografov pedagogov v šolah naj bo tako usmerjeno, da bo nova generacija v sebi izoblikovala pravilno presojanje prirodnih možnosti «i gospodarski razvoj ln se tako s pridobljenim znanjem uveljavila v gospodarstvu.
Tretji dan so bile Izvedene ekskurzije v razne smeri s posebnimi nalogami. Prva skupina je odšla proti Gaberju ln proučevala prirodne pogoje v Podgorju. Druga skupina je okoli Globodola obravnavala gospodarsko stanje v Dolenjskem krasu. Tretja skupina je v okolici Mokrega polja proučevala, koliko vplivajo površinske oblike na razvoj gospodarrtva. Četrta skupina Je v okolici Novega mesta ugotavljala vpliv mesta na razvoj tega ozemlja. Peta skupina je slično tretji skupini v okolici Trebolnega proučevala vpliv terenskih oblik na gospodarski razvoj. Šesta skupina Je v zaloški koui-nlcl obravnavala gospodarske možnosti, ki jih ima to ozemlje glede na svojo posebno površinsko obliko.
Program zadnjih dveh dni Je obsegal skupni ogled Bele krajine in Kočevskega Roga, doline gornje Krke, Suhe Krajine, Mirenske doline, Dolenjskega gričevja do Krškega m kostanjeviike kotline.
Kljub slabemu vremenu in naporni vožnji so udeleženci vso pot ohranili razpoloženje. Novi vtisi doslej tako malo znanih predelov bo se nizali drug za drugim. Metlika s svojo staro tradicijo prvega mesta Dolenjske, ki se je postavilo po robu nem-škutarstvu z ustanovitvijo slovenske čitalnice, Črnomelj - središče političnega in kulturnega življenja v NOB, ozemlje Adlešičev z etnografskimi posebnostmi, zlasti v Martndolu, dolina Kolpe do Starega trga z razgibanimi površinskimi oblikami, ki so s svojo slikovitostjo za redkega turista prava poslastica; Kočevje, kjer novo mestno središče z mogočnim spomenikom NOB in prometnim vrvežem jasno nakazuje novo dobo: Kočevski Rog s prostranimi, nepreglednimi gozdovi, ki so nudili vodstvu NOB varno zavetje.
Vse te vtise prvega dne glavne ekskurzije Je zaključil prijetni družabni večer, ki ga Je priredil OLO udeležencem geografskega seminarja v lepo okrašeni dvorani Dijaškega doma.
DrugI dan so si udeleženci ogledali razvaline nekoč sloveče železarne na Dvoru. V Žužemberku, središču borb v dobi NOB, so si ogledali s hriba nad trgom položaj tega kraja' ln obravnavali gospodarsko problematiko Suhe krajine. Preko Dobr-niča nas je potem vodila pot v dolino Temenice čez avtomobilsko cesto, novo arterijo dolenjskega gospodarstva in »kozi Trebnje v Mlrensko dolino. Na griču pred Mokronogom smo opazovali zanimivo sliko tega predela ln poslušali razlago njegovega nastanka.
Po strmem klancu smo se nato vzpeli preko razvoja v Krško kotlino ln se na njenem obrobju ustavUl najprej na Bučki, znani po prvi večji akciji dolenjskih partizanov. Po površinskem vodnem odtoku močno razrezani svet Je s svojo prisojno lego in rodovitno zemljo že zgodaj privabil človeka, da se je gosto naselil in obdelal zemljo. Nasprotno se je v zamočvirjeni kotlini do današnje dobe ohranil obsežen Krakovski gozd, preko katerega so nekoč Rimljani speljali svojo cesto proti Slsku, danes pa po avtomobilski cesti drvijo preko nJega motoma vozila v obeh smereh, noč ln dan.
Na severovzhodnem robu Krške doline ob dolini Save smo še posebno začutili utrip novega gospodarskega razmaha. Na Krškem polju, kjer je pred 400 leti kmečka vojska b{la obupen boj proti lzkortščevalsklm graščakom, je valovilo polno klasje rumene pšenice, v daljavi pa se dvigata mogočna dimnika tovarne rotopapirja v Vidmu.
Kostanjevica - najstarejše dolenjsko mesto, napravi na popotnika s svojo mirno lego poseben vtis.
In končno Otočec - nekoč prirodni čar tišine, danes turistično središče nove dobe. Od vseh strani so ga s pripravljenimi fotoaparati ogledovali navdušeni občudovalci in s težavo so Jih sirene avtobusov poklicale - čas ekskurzije Je potekel.
Program geografskega seminarja, zlasti pa ekskurzije, so pokazale, da Ima Dolenjska, nekoč tako malo znana pokrajina, obilo prtrodnlh lepot, ki bodo vedno bolj privabljale turiste, pa tudi, da so Dolenjski postavljeni trdni temelji gospodarskemu razcvetu ln da ne bo več odhajala odvisna delovna sila Iskat zaslužka v tujino, ker ga bo našla doma.
S. J.
— Ta skoraj nič ne dela. Nimamo svojih prostorov, da bi se sestajali. V mladinski sobi bi bili časopisi, revije, knjige, šah . ..
— Saj veš, da je velika stanovanjska stiska, sem pripomnil.
— To dril, ampak, da bi se dobiti kje kak prostor, da bi se mladina sesUijala. Taka soba bi korisUla tudi odraslim. Upokojenci Imajo svoje prostore, v katerih se mogoče nekajkrat letno sestanejo. Tudi tu bi se dalo urediti aH pa v »stari bank j-, kjerkoli, nekje bi se moral dobiti prostor.
O tem se že dolgo govori, a naredi nič.
— Se baviš s športom, mogoče vadiš pri Partizanu T
— s športnim življenjem ni nič. Ni pogojev. Poleti je še nekako bilo, a je na jesen zamrlo.
Odhod avtobusa je pretrgal pogovor, sprevodnik je že zapiral vrata, vstopil sem. V avtobusu ln potem sem premišljeval o najinem slučajnem srečanju. V Metliki se nekaj govori o ureditvi društvene sobice v prostorih Šiviljskega podjetja, ki se bo preselilo drugam. Toda vsa stvar še visi v zraku in vprašanje je, ali bo res to storjeno. JAD.
Obiskujte razstave Študijske knjižnice MIRANA JARCA v Novem mestu!
starelo. Ljudje postajajo iz dneva v dan sposobnejši in obenem tudi zahtevnejši. Vse to je napotilo tudi Zvezo Svobod in prosvetnih društev LRS, da amaterskim kulturno-prosvet-nim delavcem z raznimi tečaji omogoči nadaljnjo izpopolnitev na vseh področjih prosvetnega udejstvovanja.
Tudi črnomaljski občinski §vet se je zavedal, da je treba izboljšati kakovost dela v društvih. Nekaj prosvetnih delavcev se je udeležilo tečajev v Kopru.
Potrebno je, da poživimo delo znane črnomaljske dramatske skupine. Začeli smo z vzgojo kadrov. Nadaljevalnega tečaj za dramatiko sta se udeležila tovarišica Bogatajeva in tovariš Kolbezen, oba iz Črnomlja.
Da bi ponovno zaživelo budi lutkarstvo, se je lutkarskega tečaja udeležil tov. Breznikar iz Kanižarice. Znano je, da je že pred leti bilo v Kanižarici lutkovno gledališče, treba ga je samo obnoviti in usposobiti vodilni kader.
V občini nimamo niti enega kulturnega ali prosvetnega kluba. Na tečaj v Koper smo zato poslali tov. Hudeljo iz Kanižarice. Sedaj se nam obeta prvi klub.
Velikega pomena v naših društvih je izobraževanje odraslih. Tu ne mislim razprav-
V enoti tovariša podpolkovnika Stanka Verbičc
Na povabilo komandanta garni-zdje Jugoslovanske ljudske armade so se v soboto zjutraj zbrali predsednika spocln^eposavskih občinskih ljudskih odborov, sekretarji komitejev Zveze komunistov in nekateri predsedniki občinskih odborov Socialistične zveze delovnega, ljudstva. Iz Novega mesta so se obiska udeležili tudi predstavniki okrajnega ljudskega odbora in okrajnega odbora Socialistične zveze, obisk Je bil organiziran v okviru občinskega  praznLka brežiške občrine.
Tov. podpolkovnik Stanko Ver-bič Je pri ogledu naprav, dela in življenja v svoji enoti povedal, da ga veseli, da lahko predstavnike oblasti in polltdčnih organizacij seznani z nekaterimi stvarmi iz dela in žnvljenja našega letalstva, v kratkih besedah Je orisal potek dnevnega življenja, obilico nadog, ki jih morajo dnevno izvršiti oficirji ln volaka tega dela naše arrntije. Nato Je govoril o tem, kako so nasi ljudje že osvojili zahtevno tehnično znanje, ki le potrebno pri ravnanju s kompliciranim« napravama m aparati.
Gostje gainizije so si ogledali letala, delavnice in učne kabinete ter ucala, družabne prostore vojakov in podoficirjev. nov športni stadion, ki so ga vojaki sami zgradili v prostem času ter vrsto drugih zanimivosti. E°2£-ben dogodek za goste je b>l kratek polet nad okolico letališča. Domače kraje so al lahko ogledam enkrat iz ptičje perspektive. Na ta račun Je bilo tudi precej vescAih pripomb, saj v lahkih kurirskih letalih letenje v sorazmerno živahnem vetru nI bN (za
»civilne« želodce) nezanimiv užitek. Sicer pa Je ves obisk potekal sproščeno in v želji obeh strani, da bi od obiska odnesla čimveč lepih in globokih spominov.
Predstavniki sindikalne podružnice delavcev, zaposlenih v tej gamiziji, so predstavnikom okraja in občin poklonili še okusno Izdelane pepelnike z miniaturnim letalom, v kratkih 4 urah »o gostje videli del kompliciranega mehanizma, napornega življenja in dela ene izmed enot naše ljudske armade, ki je vedno budna in pripravljena braniti nago svobodo.
Ob zaključku obiska se Je komandi gai-nlzfce za gestolju-bj« ln pozornost v imenu udeležencev toplo zahvalu predsednik okrajnega odbora socialistične zveze tovariš Vjkrtor Zupančič, vsi so se strinjali, da je potrebno še več povezave med gamizljo ln športnim, kulturnimi društvi ter Svobodo.
Ijati o delu ljudskih univerz, marveč o izobraževanju v prosvetnih društvih. Na tem področju smo v zadnjem času zabeležili znaten uspeh. Da bi bilo delo tudi v bodoče dobro, se je tečaja za izobraževanje odraslih udeležil tudi tovariš Muc iz Črnomlja.
Delo v prosvetnih društvih in Svobodah postaja vedno zahtevnejše. Zato je prav, da zaslužnim prosvetnim delavcem omogočimo nadaljnje izobraževanje, ker s tem izboljšujemo delo v društvih in hkrati dvigamo kulturno raven v vaseh in mestih.
Prepričani smo, da bodo naši letošnji tečajniki prinesli v novi sezoni novo svežino.
Slavko Grahek
Iz Loke pri Zidanem mostu
Prosvetno društvo »Primož Trubar« v Loki je polagalo letni obračun dela v nedelio, 16. oktobra, v prisotnosti polovice članstva. Občinsko zvezo PDS Je zastopal tovariš Perme iz Sevnice. Izčrpno poročilo predsednika tovariša Mlinarja Je objektivno prikazalo dobre ln slabe strani dela v lansk; sezoni. Po vseh poročilih se Je razvila živahna razprava, ki Je med drugim nakazala tudi marsikatero smernico za bodoče delo. — Tudi zastopnik ZPDS Je priznal, da je občni zbor uspel.
Plenum Je enoglasno potrdil dosedanji upravni in nadzorni odbor dopolnjen s štirimi novimi člani. Najbistveneie pa je da se bodo prenehali osebni spori v društvu in med organizacijami, ki so doslej ovirali kulturno delo v Loki sploh, zlasti pa delo PD, k) trna  že desetletno tradicijo.
Sprejet Je b€ bogat, pester m sodoben program za sezono 1960-61 ki zajema dramske uprizoritve, vokalne koncerte, predavanja Ljudske univerze iz Sevnice in drugod, literarni večer in še kaj.
Na koncu naj omenimo, da je občinski ljudski odbor v Sevnici nakazal 80.000 dinarjev za obnovo dvorane, ki je že dobila lepšo zunanjost, v načrtu je Se uredtev spodnjih prostorov kjer bodo prenovljeni klubski prostori. Tu se bodo sestajali člani v zimskih večerih. V najkrajšem času si bo društvo nabavilo tudi televizijski ar.«arait.
S. S<k.
■ Na letošnjem sejmu sodobne elektronike v LJubljani Je kranjski tovarna Iskra razstavila nekaj svojih, novih proizvodov: ter-moregulator, razne ampermetre, linijski akumulator, raznovrstna makrostikala ipd. Za potrebe hotelske službe je Iskra zgradila in prikazala novo avtomatsko telefonsko rentr^o HATC.
(D(B[i(DP)(I)[UD
Dragatuška dekleta pripenjajo šopke dobrodošlim gostom — Klanom aktiva Zveze borcev iz kranjske tovarne SAVA. Ta aktiv najčešće obiskuje partizanske kraje ln je z nekdanjimi borci tesno povezan
Pomanjkanje učilnic in oddaljenost od šole -pereči vprašanji novomeških šol
Pouk v novem šolskem letu Je povzročil tudj novomeškim šolam, predvsem obema osnovnima šola-
Naši novi naročniki
Mušlč Pavel, V. p. 4319/7 Beograd; Voglar Anica, Senuše 17-Leskovec pri Krškem; Nemec Frančiška, Sevnica 48, Konda Jože, Trdinova 39, Novo mesto; Stipič Martin, Podbočjo 88; FerkolJ Ladi, zavinek 10, Skocjan; Barborič Franc, V. p. 6892/S Križevci; Bratkovič Franc, V. p. 6734/5 Valjevo; Jane Janez, V. p. 4660/15 Petrovac; Prus Ivan, V. p. 1973/41 Vršac; Skedelj Franc, v. p. 47U1, Zadar; Slak Rudi, Trg. Marttča 43, Banja Luka; Coloka Ana, Cara Dušanova 39, Beograd; Kordin Janez, Poljanski nasip 60/1, Ljubljana; Bučar Alojz, Irca vas 10, Smihel; Strmole Karel, Skrovnik 9, Tržišče; Trcfalt Anton, Mrzla planina, Zobukovjc; Nahtigal Jožefa, Žužemberk 114;' Grive Jožica, Ljubljanska c. 49, Radovljica; KrampHj Jurij, ■»Brest-, Cerknica pri Rakeku; Turk Mariju, Kranjska gora 102; Mehak Anton, V. p. 2465/17 Jastrebarsko; Mrzelj Ivan, V. p. 3142/2 Požarevac; Zore Marjan, V. p. 5286/U Titograd; Zibert Zdravko, Cerklje 10 ob Krki; Golob Pavla, Račica 33, Loka pri Zid. mostu.
Hostnlk Tone, Mestni trg 13, Metlika; Kostrevc Albin, V. p. »466/8 Skopje; Gazvoda Marija, bolnišnica TBC Valdoltra, Ankaran; Kocjan Stanko, Jermanov vrh 18, Bučka; Bobnar Neža, Rdeči kal 25, Dobernič; Bučar Mira, »Induplatl-, Jarše pri Domžalah; Colarlč Andrej, Grajska c, Kostanjevica na Krki; Trtnlk Lojze, Vrhovčeva 2. Ljubljana; Pavlin Slavko, Otočec ob Krki; Senica Milena, Medvode - bloki 109; Gorenc Anton, Mirna na Dol.; Turcer Ana, Mali Kamen 55, Senovo: Blatnik Srečko, Zavratec 26, Studejiec; Gorenc Marica, Gradbeno podjetje Tržič na Gor.: Pekolj Jožefa, Vel. Dole 4, Vel. Gaber; Glavan Sliva, Ljubljanska 8/1, Zadar; Smole Jakob, Smarje-Sap 15: Goršc Evgen, v. p. 4660/9 Petrovac: Kovač Marjan, V. p. 7845/2 Lovran; Knaus Marjan, V. p. 6083/14 Umag; Strum-belj Anton, v. p. 4357/6 Niš; Kump Franc, V. p. 6330/5 Titograd: Miklavčič Janez, V. p. 8795/3 z. p. Vatin Marglta.
Loparec Nežka, hotel Zur Stadt Waldt, A Querllng, So-lingcn, Deutschland; Novak Frenk, Sun River, Montana, USA.
ma, zaradi pomanjkanja učilnic obilo težav in nevšečnosti. Novo mesto postada iz leta v leto vedno večje šolsko središče. V zadnjih letih so bile ustanovljene nekatere srednje, predvsem strokovne šole. Rast Šol ln novih oddelkov jva zahteva vsako leto vedno več učilnic.
Ker Je bilo po vojni v Novem mestu zgrajeno samo eno šolsko poslopje za vajensko šolo, ln nadzidan i h nekaj učilnic, jc pomanjkanje prostorov vedno večje. V prostorih osnovne šole se wUska letos kar 6 šol; dve osnovni z 38 oddelki srednja ekonomska Šola s 5 oddelki, 1 m m 11 u i\ 11.1 šola s tremi oddelki in glasbena šola, ki zavzema štiri manjše prostore. V letošnjem letu se je v stavbo vselilo tudi učiteljišče z dvema razredoma, v poslopju so še draška kuhinja ln tri družinska stanovanja
Dotok učencev v obe osnovni šoli kakor tudi v srednje šole je vsako leto večji. V Novo mesto se morajo preseliti učenot s sosednjih nepopolnih osnovnih šol; (iz prečne, Otočca. Malega Slat-mka. Brusnic, oaberja Trške gore. Karteljevega). Teh učencev bo vsako leto več ker je po novem šolskem zakonu dolžnost ljudske oblasti vsem šoloobveznim otrokom dovrsltev popolne osnovne šole.
Tako je vedno večji dotok otrok v višje razrede osnovne šole že letos prisilil šolsko vodstvo, d« Je uvedlo v nekaj razredih pouk v treh izmenah. Zaradi tega se mora pričeti pouk na n. os. šoli že ob sedmih zjutraj, kar je za oddalje-
ne v zimskem časni vsekakor prezgodnja ura. Najtežji pouk pa je za učence kakor tudi za učitelje v drugI izmeni od i/2 ^. ure do 14. ure popoldne. Otroci obeh zaposlenih staršev so dopoldne prepuščeni sama sebi. Ti otroat prihajajo v šolo često prezgodaj in s čakanjem po šolskih hodnikih mofljo pouk prve izmene. Starši se upravičeno potegujejo za dopoldanski pouk svojih otrok.
Položaj v šolstvu danes nujno terja rešitev, v rvajbližnji prihodnosti bo treba zgraditi poslopje za potrebe osnovnih šol ali pa tistih, ki imajo sedaj svoje učilnice v prostorih sedanje osnovne šole. Predno bi se odločili za eno »U drugo, bi bilo potrebno problem temeljito proučiti.
Učenci lz sosednjih šolskih okolišev v šolo pešačijo, kolesarijo ali pa se vozioo z vlaki in avtobusi. Mnogi prihajajo tudi iz krajev, ki so po dve uri oddaljeni, v šolo prihajajo te utrujeni, ob slabem vremenu pa premočeni m zato teže sledijo pouku. Tako pešači lz šolskega okoliša Mali siatnlk kar 23 otrok. Sola in starši teh otrok kakor tudi družben« organizacije so že izrazile željo avtobusnemu podjetju »Gorjanci««, da bi uvedlo prevoz teh otrok v šolo n nazaj, po isti pori se vozi okrog 4o učencev iz Kostanjevice In Šentjerneja. Za redna avtobusa, ki obratujeta v tej smeri v jutranjih urah, je to prevelika obremenitev. Dobro bi bilo ko bi uvedli posebno vožnjo za prevoz šolarjev na poti lz Kostanjevice do Novega mesta, v drugih krajih  po Slovecrttji  so  ta problem
že resili 1 Otroke vozijo posebnd avtobusi v šolo m domov.
Normalno delo šole je odvisno od vseh teh čmitedjev.
K. M.
(B gornjemu članku dodajamo:
Na prvi osnovni šoli so uvedli tri izmene samo v enem razredu — zakaj, nii težko uganiti; učilnic imajo samo 10, oddelkov pa 21. Se pravi, da nikakor ne morejo spraviti vseh oddelkov v dve izmeni, dokler bo veljalo, da je 2l:2—io bi *e ena ostane l — Na I. osnovni šoli pa je stvar tako: Imajo 17 oddelkov, a 12 učilnic! Kljub temu urnik vsak teden vrtijo, čeprav s tem mnogi starši niso zadovoljni najmanj pa tisti, kjer sta mož in jena oba zaposlena, saj imajo otroci vsak drugI teden pouk popoldan. To velja za n /'<■ razrede, kjer so otroci najmanjši, pa morajo kljub temu hoditi daleč domov samo zato, ker gola trdi. da se urnik mora vrteti.
Ker je bilo med starši precej razburjenja zaradi pouka, ;e svet za šolstvo sklical v septembru sejo, kamor so bili povabljeni tudi ravnatelji obeh osnovnih šol. ueitelj)isča, predsednik šolskih odborov in predstavnica ženskih društev, prav ta Je iojavila da njihova društva nimajo nič proti urniku. . kakor ga Je uredila 11 osnovna šola. Nato Je svet za šolstvo po dolgt debati, ko je proučil vse težave, s katerimi se osnovne šole bore zaradi pomanjkanja prostorov, svetoval, naj I. osnovna Sola uredi pouk tako, kakor ga Je n. osnovna šola. — Kljub temu se urnik na 1. osnovni šoli še vedno vrti.
UredniMvo.)
Pelin na stara leta...
Začelo se je pred leti. Obnemogel je; zgaral se je na hribovitem posestvu. Sam je bil, nikogar ni imel. Zmenili so se in šlt na sodnijo ter zapisali, podpisali. V pogodbi o predaji posestva je stalo, da mu mora novi gospodar dajati trikrat na dan hrano, cigarete, obleči ga mora tako, kot se spodobi. Tudi prostor v hiši mu je zagotovljen do smrti. — Prvo leto je le nekam Slo. Nato je prišel prvi otrok, drugi, sedaj je na poti že tretji. Skrbi v hiši rastejo, saj je zemlja slaba in težko preživlja toliko ust. Potrebe rastejo,
otroci se odpravljajo v Solo. Na starega moža, ki ves dan ždi v svoji iz-bici, so Po malem pozabili. Le otroci ga vidijo vsak dan, ko se mu ob pogovoru z njimi raztegne lice v nasmeh, tih in skromen, ob spominih na mlada leta. — Res, da so si ti ljudje med seboj pravzaprav tujci, toda to ni vzrok, da bi mu lahko odtegovali redno hrano. Pravi, da gre dol kvečjemu enkrat na teden, kadar ga obhaja slabost. Druge dni gre k sosedom, jim popravi koS, košaro, obreze vinograd, nacepi drv s svojo tresočo roko, naloži gnoj, skratka nekaj naredi, da mu dajo kot kruha in kozarec pijače, včasih tudi kosilo ali večerjo.
Zakaj je do tega prišlo? Zakaj mu ne nudijo tistega, kar je v pogodbi o prevžitku zapisanega? Predlansko zimo je zbolel, imel je hudo vročino, mrzlica ga je tresla. Sel je h gospodinji in jo prosil za skodelico navadnega lipovega čaja. Mislite, da ga je dobil? Ne, kje neki! Odpravila ga je 2 besedami, češ če mož lahko je močnik, ko hodi na Siht, ga bo tudi on lahko jedel, ko lahko cel dan leži.
OdSel je od nje in v srcu se mu je življenje zagrenilo. Mar je to človeško? Razumljivo se čuti prevaranega za svoje pravice. Dolgoletni trud na zemlji mu je dal na stara leta menda pravico do skodelice lipovega čaja, kadar je bolan. Sedaj se ne vrača v nekdaj svojo kuhinjo, mimo gre in ga peče. Ve, da mu delajo krivico. On ne bo storil prvega koraka, ne. Smatra, da mu morajo krivico popraviti tisti, ki so mu jo naredili.
In okoličani, sosedje? Kaj pravijo k temu? Nič! Hribovski zaselek je to, vsak ima dovolj lastnih težav, ne utegne, da bi se ukvarjal Se s sosedovimi. Prevžit-karja sprejmejo k mizi, kadar jim kaj naredi pri hiši. Kaj je z njim druge dni, jih najbrž ne zanima. On pa idi v svoji izbi in se z žalostjo v srcu spominja ljudi, ki jim ie verjel, ko xo nodotsaft in nblmbilj
8tev. 44 (554)
DOLENJSKI LIST
Stran 7
Presenečenje na Bizeljskem
Skoraj 500 ljudi na prvem »ustnem časopisu« novinarjev iz Novega mesta — Sodelovanje podružnice Novinarskega društva Slovenije v predkongresni dejavnosti organizacije Socialistične zveze v okraju — Prihodnji večer: v četrtek 10. novembra v Trebnjem
Teden dni so rdeči plakati na Bizeljskem in v vseh okoliških vaseh vabili na nevsakdanjo prireditev, ki je v četrtek zvečer, 27. oktobra, zbrala resnično rekordno število poslušalcev v lepo dvorano bize-lanskega zadružnega doma. Zamisel podružnice Novinarskega društva Slovenije v Novem mestu, da pred V. kongresom SZDL Slovenije z vrsto prireditev poživi predkongresno dejavnost krajevnih organizacij Socialistične zveze, je uspešno fcrestala prvo javno preizkušnjo.
Z razumljivo radovednostjo so Bizelanci pričakovali, kaj Jim lahko prinese novega takle večer »ustnega časopisa«. Da časnike beremo, to ni nič novega — da pa bi jih poslušali, bilo nekaj nevsakdanjega. In zares je množica ljudi (455
sebej poživela vrsta fotografij, ki so jih novinarji posneli tik pred nastopom in v urah pred začetkom prireditve. Vmes so zapeli domači pevci pod vodstvom tov. Halerja, vneto pa je sodeloval tudi domači trio. Z nagradnim žrebanjem, za katerega so prispevala darila podjetja na Bizeljskem, je bil uspeli večer zaključen.
Morda je bil spored za prvič nekolikanj predolg, bil pa je vseskozi zanimiv in je prav hitro potekal. Novinarji so si pomagali z magnetofonom in i epidiaskopom, tako da so lju dje sebe slišali in videli na platnu; posebno so jih navdu šili posnetki iz kleti vinarske zadruge, domačih trgovin, šole. pošte in dvorane, katero so na polnili do zadnjega kotička, že Čez dobre pol ure pa so se videli na platnu. Nič manj niso bili zanimivi komentarji o domačih in svetovnih dogodkih, presenečenje posebne vrste p1* sta bila razgovora s predstavnikoma Socialistične zveze. N* prikupen način so obiskovalci spoznali vrsto problemov, ki jih rešuje — ali pa jih bo morala načeti — krajevna organi-
zacija SZDL. Prav gotovo lahko taki večeri in javni razgovori s predstavniki krajevnih odborov in organizacij SZDL veliko pripomorejo h kar naj-živahnejši razgibanosti vrst Socialistične zveze pred V. kongresom.
V tem pa je tudi namen pomoči, ki jo bodo novinarji Dela, RTV Ljubljana in Dolenjskega lista nudili organizacijam SZDL v okraju pred kongresom. Prihodnji večer bo v četrtek 10. novembra v Trebnjem.
Domači trio je urezal celo vrsto poskočnih in res lepo ubranih viž
V metliški občini: še pet novih krajevnih odborov
^rvič pred mikrofonom: »Kako *ni je všeč? To bom pa potem Povedal!« je odgovoril domačin radijskemu poročevalcu Rihardu Sopru
5ih je dobilo brezplačne vstopnice, vsaj 50 pa jih je prišlo v veliko dvorano že po začetku Večera) tokrat slišala:
uvodno pozdravno besedo, zunanjepolitični komentar, lokalno bizelansko kroniko (z °tf-icnim ponazoriiom dejanske prometne nesreče), intervju Časnikarja s predsednikom obč-odbora SZDL Brežice tov. Sa-bličem. pomenek s predsednikom krajevne organizacije SZDL tov. Semrovom, pripovedovanje vtisov s potovanja po Kosmetu in napredku žena v tistih krajih, odlomek iz vtisov s popotovanja na Poljsko in Češkoslo-a.šk > reproduciran »Pcmenek z ob:skovalci ustnega časopisa-, športne zanimivost; in razvoj t?l*sne vzgoje v do-Haačem kraju, krajevne dnevne zanimivosti, večer pa je še po-
V oktobru so bili v vsej metldški občini zbori volivcev. Na dnevni red so bila postavljena pomembna vprašanja, ki zanimajo vsakega posameznika in občinsko skupnost kot celoto, kakor so šolska vprašanja, reorganizacija krajevnih odborov, izpolnitev družbenega plana, stanovanjska stiska, novi agrotehnični uikrepi in obnova vinogradov.
Do sedaj je bilo na področju metliške občine samo osem krajevnih odborov. Nastale so precejšnje spremembe, saj bo odslej naprej obstajalo še pet novih krajevnih odborov: Do-bravice, ki so bile do zdaj pod Podzemljem, Slamna vas, Gra-brovec, Jugorje in Metlika, kjer do sedaj ni bilo odbora. Ob /ustanavljanju novih odborov so se pogovorili o njihovi vlogi in delu.
Razprava o šolskih vprašanjih je volivce pritegnila. Seznanili so se s težavami in skrbmi, katere morajo šole in učiteljski kader premagovati. Na Božakovem so govorili o ureditvi in asanaciji šole, v Drašičih je potreben vodnjak, v Podzemlju in Gradcu so razpravljali o dograditvi ene
učilnice, ker imajo sedaj samo tri učilnice, kar je vsekakor premalo za popolno osnovno šolo. V ta namen bodo uvedli krajevno samopomoč. Les, pesek in delovno sMo bodo dali prebivalci sami, ostalo naj bi prispevala občina. To je pohvale vreden primer reševanja šolskih vprašanj! V Metliki so govorili o gradnji šole, ki jo bo potrebno zgraditi čez nekaj let, ker so že v letošnjem letu vsi šolski prostori   popolnoma zavzeti.
Drugo leto bi^bilo treba misliti vsaj na lokacijo šole in načrte. Novih agrotehničnih ukrepov so se kmetje z veseljem oprijeli; uvideli so, da jim je to v korist. V Drašičih je vinogradnike nadvse zanimala obnova vinogradov. Pripravlja se, da se bodo obnovili stari in zapuščeni vinogradi; kompleks naj bi zajel na področju Vidošičev, Vinomera in Drašičev 83 hektarov zemljišča.
JAD.
ŠE NEKAJ METLIŠKIH NOVIC
# Tudi v Metliki je pretekli teden občinski ljudski odbor organiziral strojepisno tekmovanje, za katerega se je prijavilo 10 tekmovalk. Prvo mesto je z veliko prednostjo zasedla uslužbenka ObLO Metfika Puš Malči z 298 čistimi udarci v minuti, za njo pa sta se zvrstili uslužbenka okrajnega sodišča Martina Oberman z 207 čistimi udarci in uslužbenka ObLO Metlika Marija Svajger z 202 čistimi udarci na minuto. Vse te in tudi ostale tekmovalke so za nagrado prejele iz-
Drobiž iz Sevnice in okolice
A Na posvetovanju, ki ga je sklicala občina pretekli četrtek, so se predstavniki gospodarstva sevniške občine Pogovorili o izdelavi perspektivnega plana za nadaljnih pet let. Ugotovili so, da so z delom precej za ostalimi in da bodo morali pohiteti. Do 7. novembra naj bi vse gospo-dairske organizacije oddale prve predloge petletnega plana Hkrati so pričele intenzivno delati tudi komisije, postavljene pri občini za isto vprašanje. Teh komisij je 11, razen njih je pa še centralna komisija. Te so b:'e ustanovljene sicer že lani, vendar so le redke od njih dale od sebe kaj več kot po en zapisnik. O tem materialu bodo razpravljali nato vsi občani preko organizacij SZDL.
£ Na zadnjem plenumu SZDL je predstavnik z Bučke Predlagal, naj bi skupno z ob-
čino Novo mesto v prihodnjem letu dogradili cesto Radulje — avto cesta. To je naravni podaljšek že obstoječe ceste Im-poljca—Zavratec—Radulje, ki jo je GPZ gradilo predlansko leto in lani. S tem bi se zveza med dolino Save in avto cesto skrajšala za okroglih 7 kilometrov, od ceste bi imeli pre-; cejšnjo korist vsi prebivalci tega področja. Gradili naj bi jo v okviru proslav 20. obletnice prvega napada partizanov (dne 1. novembra 1941) na Bučko. O predlogu je vredno razmisliti.
• Podmladkarji Avto-moto društva v Sevnici so se po dolgih pripravah te dni pojavili na cestah — v uniformah prometne milice. Veliko teoretičnih ur je bilo potrebnih, da se sedaj v spremstvu starejših tovarišev lahko pojavijo na cestah in urejujejo promet. To jim gre kar dobro
od rok. Posebno veselje pa je, ko se vsako popoldne preoble-čejo po štirje v lične uniforme in postanejo >mradrie osebe-«. Vendar — ni šale, prekr-škarji morajo lepo seči v denarnico. Krožek razširjajo z novimi pionirji
0> Starši otrok iz Loke, ki so resno zaskrbljeni zaradi izgube enega leta, bi radi vedeli, zakaj v Loki ni 5. razreda. Ce se dopolnilni pouk nemščine ne bo kmalu pričel, otroci prihodnje leto ne bodo mogli obiskovati 6. razreda. Prav je. da svet za šolstvo to reč hitro uredi, ker se baje da in ne zahteva posebnega truda. Treba je le malo več razumevanja, učitelj jezika pa se menda da dobiti za honorano delo.
Kadar kupujete ali želite kaj prodati — poslužite se malega oglasa v Dolenjskem listu!
delke Belokranjske trikotažne tovarne ali pa denarne zneske.
A Za večerno šolo v Metliki je letos še večje zanimanje kot lani, saj se je v dva oddelka za odrasle vpisalo skoraj 80 kandidatov. Res, da jih bo nekaj odpadlo, toda vseeno . bo še precejšnje število tistih, ki si bodo v večerni šoli izpopolnili znanje in si ob zaključku pridobili potrebno kvalifikacijo.
A Na metliški bencinski postaji so pretekli mesec postavili še dve črpalki, tako da se zdaj lahko vozniki motornih vozil oskrbe z nafto, bencinom in super plavim.
# Prostor ob nekdanji metliški pošti, kjer bo prihodnje leto zrasla nova pekarna, je deloma že očiščen raznih stavb. Minuli mesec so podrli Bado-vinčeve svinjake, skedenj, hlev in kleti, zdaj pa pride na vrsto še Fuxov hlev. S tem bo tu konec velikih kupov gnoja in razne nesnage.
# Ob Ulici na trg dalmatinski klesarji dograjujejo nov oporni zid iz kučarskega kamna. Delo bo odlično izvršeno, hkrati pa zid ne bo previsok, tako da bo nekdanji ostri In zaprti ovinek za vozila prav pregleden. Ko bo pod zidom urejen še park, bo ta del mesta dobil res prikupno podobo.
—ar
ZAHVALA
Namesto venca na grob pokojnega
ROBERTA FUXA
so darovali večji znesek za šolsko kuhinjo v Metliki dr. Albin Pečavar, mr. ph. Gojko Jug in veterinar Ernest Be-zenšek. Prisrčna hvala!
Umrl je Mlinarčkov oče iz Šutne
Novomeška kronika
f£ iVoix>/?i<?i*ćflTii so si v velikem številu og'edali Borovo dramo »Zvezde so večne, ki Jo je uprizorila Drama SNG iz Ljubljane v netek, 23. oktobra, v Novem mestu. Dvorana je bila pri obeh predstavah, ob 16. in 20. uri, nabito polna Tudi stojižč ni bilo mogoče več dobiti. Gledalci so za izredno lepo igro ljubljanske umetnike nagradi1'i z navdušenim Peskanjem. Svoboda Du.ša^ Jereb pu jim je podarila zlat lovorov venec.
4) Za srn i "rnznlk '? bilo ^esto 29 -.'rt-v,.^ v-o obrnjeno zla i Glavni tri? Škod:, **V <ia tudi po ostalih mestnih
ulicah niso visele na vseh hišah zastave.
A Gibanje prebivalstva: rodili sta: Tončka Brišar iz Partizanske 25 — deklico, Marija Vasiljevič iz Adamičeve 1 — deklico.
Poročili so se: Fedor Tomin-šek, sodnik \r. Cankarjeve 26. in Ana Dornik, sodnica-pri-nravnica iz Jerebove 1. Stani slav Kastelec. sin kmeta s Pristave 13, in Jožefa Junc uslužbenka z Zagrebške 2.
Bojan Rom. sin majorjn U,A iz Jer' hov- 20 h< padol po stopnicah in si po^kodova levo roko
Ko se je Mlinarčkov oče 23. septembra še čil in zdrav udeležil pogreba svoje svakinje, Kerhiove matere iz Podbočja, pač ni sluti', da bo čez štirinajst dni sam ležal na mrtvaškem odru. Čeprav do zadnje ga vesel in razpoložen, ga je po krajši bolezni vokosila smrt.
Kot sin malega kmeta se je pred 70 leti rodil v D^hi kjer je preživel detinstvo Do ma je bilo kruha malo? zato je leta 1905 oišel v Ameriko, kjer je šest l*>t delal, nato pc se vrnil domov. Takoj je moral v avstroogrsko vojsko in si šele  leta 1013 z v Ameriki orisluženim    denarjem kupV kmetijo z vodnim mlinom v Sutni. Komaj si je za V urejevati gospodarstvo, že je mo ral  v  prvo   svetovno vojno Na ruski fronti je bil ujet in 1
VTEM TEDNU VAS ZANIMA
ITeftfflsMMeftatl £S
Četrtek, 3. novembra • Petek, 4. novembra -Sobota, 5. novembra -Nedelja, 6. novembra Ponedeljek, 7. nov. -Torek, 8. novembra -Sreda, 9. novembra —
- Silva Drago
- Sabina
- Lenart Okt. revol. Bogomir Nevenka
Vsi nekdanji pripadniki jurišnih bataljonov 15. in 18. divizije Vil korpusa naj sporočijo svoje sedanje naslove uredništvu revije »Borec« zaradi tovariškega srečanja, ki naj bi bilo prihodnje leto na primernem kraju, po skupnem dogovoru.
Tovariši ln tovarišlce naj navedejo tudi čas. od kdaj pa do kdaj so bili v obeh bataljonih, kakšno funkcijo so opravljali in kakšen čin so imeli.
Občni zbor bo izrednega pomena, ker bomo na njem med aru-glm razpravljali tudi o ustanovitvi novih društev v Kandijl, Novem mestu - centru m Bršlinu.
Vabimo k čimvečjl udeležbi!
je v Rusiji preživel skoraj štiri leta. Domov je prišel konec <eta 1918 z novimi idejami, ki <e jih je navzel v Rusiji.
Poroči! se je s Kerinovo hčerko 'z Podbočja in z že. no sta si Lepo uredila dom in gospodarstvo, saj je bi! daleč naokoli znan kot eden najnaprednejših kmetov. Bil je dobričina, i edno nasmejan in. je ••od pomancl. kjerkoli je jno-,el. Kot naprednjak je tudi •es čas »odpiral narodnoosvo-'iod.Uno vojno.
Njegov ix>nreb je pričal, ka. ';o je bil priljubljen, saj se ga le »rfe'ežio na stotine 1 i d iz lip inje in daljne okolice.
— Mlnarčkovega   očeta — roneta Kodriča bomo vsi. ki mo na nrirnn*  ohranili •• l" em spominu!
J. S.
Črnomelj: 4. in 8. XI. franc-ital. film -Ogledalo za dve osebi«. 8. in 9. XI. amer. barvni film »Povabilo na ples«.
Dol Toplice: 5. in 6. XI. mehiSkl film »Serenada v Mehiki-. •Kostanjevica: 6. XI. ital. barvni film »Izgubljeni kontinent«.
Metlika: 5. in 6. XI. »Kablrijlne noči«. 9. XI. »Potepuhi«.
Novo mesto »Krka«: od 4. do 7. XI. franc. barvni film »Lepotica ln cigan«. Od 8. do 10. XI. gruzin-ski film »Tuji otroci«. Od 8. do 10. XI. mladinski program: franc. barvni film -Rdeči balon«.
Mokronog: 5. ln 6. .XI. sovjetski film »Delo Rumjanceva«.
Semič: 6. XI. franc. film -Ljudje brez važnosti«.
Senovo: 5. in 6. XI. »Skrivnost dveh oceanov«. 9. in 10. XI. japon. film »Streha Japonske«.
Sevnica: 5. ln 6. XI. sovjet, film »Lete žerjavi«.
Trebnje: 5. in 6. XI. itallj. film »Simfonija ljubezni«. Predstava v soboto ob 19. uri in v nedeljo ob 14. in 16. uri.
2užemberk:  6.  XI.  franc. film »■Primer dr. Laurenta«. GIBANJE PREBIVALSTVA
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE, NOVO MESTO, vabi vse člane in prijatelje druStva na redni letni občni zbor, ki bo v sredo, 9. novembra 19<50, ob 19.30 (ob pol osmih zvečer) v dvorani Sindikalnega doma Novo mesto.
PRODAM POSESTVO z gospodarskim poslopjem, 3 ha obdelovalne zemlje, 2 a vinograda in gozd. Naslov v upravi lista (1357-60).
V PETEK, 30. septembra, sem na vlaku Novo mesto—Karlovac (ob 4. .uri) pozabil zavitek katastrskih map. Na ovitku piše K. U. Črnomelj. Kdor kaj ve o teh mapah, naj sporoči Katastrskemu uradu v Črnomlju. Najditelj dobi primemo nagrado.
ODDAM SOBO dekletu. PeriČ. Bršlja 43, p. Ngvo mesto.
NOVO MESTO
V času od 24. do 29. oktobra Je bilo rojenih 20 dečkov ln 17 deklic.
Poročili so se: Mihael Kastrevec. soboslikar iz Regerče vasi, in Ana Fabjan, delavka iz Gotne vasi. Jože 2eleznikar, strojni ključavničar iz Anhovega, in Marija Kavčić. uslužbenka iz Izole.
Umrli so: Alojz Mavsar, krojač lz Smolenje vasi, star 47 let; Julka Katern, kmetovalka iz Trave, stara 63 let; Martin Krejan, upokojenec iz Vrbinske vasi, star 55 let.
- deklico, Danica Majerle iz Vojn* vasi - dečka, Štefka Jančar iz Orehovice — deklico, Veronika Zgon iz Zaloke — dečka. Dragica Klemenčič iz 2dlnje vasi — deklico, Neža Klepec lz Kloštra,, dečka.
Iskreno se zahvaljujem primari-;u dr. Smrečniku, zdravnikoma dr. Trobišu in dr. Z.akrajščkovi, sestrama Jožici in Mariji ter strežnemu osebju in obiskovalcem za pozornost in skrb, ki so mi jo Izkazali med zdravljenjem.
Lojze Gorše. ZAHVALA
Družina Gunde iz Novega mesta. Jenkova 1, je podarila Društvu prijateljev mladine v Novem mestu 3000 din namesto venca Stanetu Falknerju.
Pretekli teden so vpovomeški porodnišnici rodile: Sfefka Dragan z Obrha - dečka, Otillja Retelj lz Dol. Dobrave — deklico, Jožefa Avguštineič iz Male Loke - dečka. Marija Piletlč lz Gor. Brezovice -dečka, Terezija Pire iz Dol. Straže — deklico, Bara Starešinič iz Bal-kovcev - dečka, Ana Cunk iz Ga-berja - dečka, Marija Nose iz Ga-berja - dečka. Albina Zore z Mirne - dečka, Milka Cvetan iz Češnji c -dečka, Terezija Mesojedec iz Cešče vasi - dečka, Vida Hra-star iz Male Bučne vasi - deklico. Ana Koželj z Luže - deklico, Marija Bečaj iz Sečjega sela - deklico, Pepca Vukšinič iz Božakovega
SPORED RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN
napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila — ob 5.06, 6.00, 7.0O, 8.00, 10.00, 13.00. 16.00, 17.00, 22.00; radijski dnevnik ob 19.30, poročila in pregled tiska ob 23.00, zadnja poročila in zaključek oddaje ob 24.00
SOBOTA, 5. novembra 5.00—8.00 Dobro jutro (pisan glasbeni spored), 8.05 Zabavni orkester RTV Beograd, 8.30 Majhen koncert kitarista Bruna To-nazzlja, 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.2», Ali vam ugaja?, 10.16 Zvočni mozak. n.Oo Od popevke do popevke, 11.30 Pionirski tednik. 11.50 Slovenski umetniki igrajo mladim poslušalcem. 12.00 Dobri znanci godejo in pojo, 12.15 Kmetijski nasveti, 12 25 Zabaven opoldanski spored. 13. :.1 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Pihalni orkester JLA. 13.50 Dvospe-vi lz Pucelmjevih oper, 14.00 Sport in športniku, 14.35 Naši poslušale; ccstiitajo in pozdravljajo. 15.05 Obvestila, reklame in zaibavna glasba. 15.40 S knjižnega trga, 16.00 Zvočni kaleidoskop, 16. 25 Iz najnovejšega repertoarja »Ju-gotona«, 16.40 pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja, j7.0O Lokalni dnevnik, 17.15 Po kinu se dobimo, 17.45 Četrt ure s pevcem Markom Novoselom, 18.00 Jezikovni pogovori, 18.15 Narodne in ponarodeie v priredbi Vlada Goloba, 18.30 Plesni zvoki, 18.45 Okno v tsvet. 17.00 Obvestila, rekla-
me ln zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik, 20.00 »Oj morje duboko..... 20.20 Kakor v kinu — Napad na poštno kočto, 21.00 Melodije za prijeten konec tedna, 22.15 oddaja za naše izseljence,   23.05   Plesna glasba.
NEDELJA, 6. novembra; 6.00—6.30 Nedeljski jutranji pozdrav, 6.30 Vedri zvoki. 7.35 Igra Pihalni orkester L;uoV*ke milice, 7.45 Jakov Gotovac: Suita iz opere Morana, 8.0O Mladinska radijska igra, 8.30 Iz albuma otroških pesmi: Pesmi « skladbe Marjana Kozine, 8.45 Melodije za dobro voljo, 9.45 Stevan HrisUč: Četrta suita iz baleta Ohridska legenda, 10.00 Se pomnite, tovariši .. . 10.30 Lahka glasba, 10.45 Spoznavajmo svet in domovino!, 11.45 Igra kvintet Jožeta Ksmpi-ča, 13.30 Za naso vas, 13.45 Koncert pri vas doma, 15.30 Po vašem okusu, 16.00 Humoreska tega tedna. IP.20 za nedeljsko popoldne, 17.10 -.Peli so Jih mati mo;»<. 17.30 Radijska igra. 18.17 Antun Sor-kočevič; sonata za orkester, 18.27 Sprehod po New Yorku z orkestrom Wal Berg, 19.45 »Tvoj in moj klarinet... « m druge domače. 19.30 Radijski dnevnik. 20.05 Izberite melodijo ' tedna!, 20.50 orkester Jackie Gleason. 21.00 Sprehodi po glasbeni galeriji — I., 22.15 Ples ob radtskem »prejemniku, 23.05 Nočni komorni koncert.
Pretekli teden so se ponesrečili In iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Ivan Stangelj, kmetijski tehnik lz Gotne vasi, Je padel s kolesa ln si poškodoval glavo. Jože Čopič, mizar iz Brusnic, si je pri mizarskem stroju poškodoval levi kazalec. Janez Juršič, delavec lz Iglenika, je na poti v službo padel ln se poškodoval. Kar lina Ba-Juk, hči posestnika lz Draflč, Je padla pod voz in si poškodovala obe roki. Ivan Klobučar, mizarski pomočnik iz Sentjošta, si je pri stroju poškodoval palec leve roke. Jakob Koplenik, posestn. iz Šmarjeških Toplic, je padel z lestve in si poškodoval čeljust. Jože Pršlna, delavec iz Dol. Toplic, je vtaknil desni kazalec v stroj za nakladanje hlodov ln si ga poškodoval. Ludvik Vidmar, elektromonter lz Trebnjega. Je padel z droga in si poškodoval prsni koš. Ana Kova-člč, posestniea iz Gor. Maharovca, je padla s klopi in se udarila ob pručko. \
Iz brežiške porodnišnice
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Matilda Mntko-vič iz Brezja — deklico, Stetici Stiperski a Lugarskega brega — deklico, Zdenka Bahč iz Preter-ja — dečka, Štefka Baškovič lz Mrzlave vasi — deklico, Marija Peterkovič iz Gornjega Lenarta — deklico, cvetka Poharc iz Lib-ne — dekldco, Antonija Zevnik is Čateža - deklico, Milka Grobev-šek iz Dolence vasi _ deklico. Milena Romih iz Bistrice ob Sot-11 — deklico, Jožefa Uršlč iz Kladja _ deklico, Marija Kenn iz Senuš — dečka, Olga Verstov-šek iz Smartnega pri Lilii — dečka. Marija Kosančič iz Gor, Orle — deklico, Bernarda Zlo-sei lz Brestanice — deklico, Anica Bane jz Sevnice — dečka, Jožefa Cizelj tz Piršenbrega — dečka.
BrežiSko kron'ka nesreč
Preteki, teden so se ponesrečili ln iskali pomoč v brez ški bolnišnici: Anton Bruderman, pleskar iz Brežic, si ie pri padcu z motorjem poškodoval levo roko in levo nogo. Franc Dernikovtč, delavec iz Stare vasi si je pri padcu z mopedom zlomil levo nogo in poškodoval levo roko. Jožeta IIjaza, kletarja iz Pavlove vasi, je nekdo napadel, pri čemer 4e dobil poškodbe na glavj. Jože Zorko, pleskar iz sel, si Je pri padcu z motorjem zlomil levo nogo. Danica Goršak, gospodinja 12 Zadovinka. ;e pri prometni nesreči dobila poškodbe na glavi m prsih. Marija Kozmus, go&podinja Iz impolskega potoka, si je prt delu opekla obe nogi.
Dva nepotrebna obračuna
8.  oktobra,    malo  pred sedmo
uro zjutraj sta Anton Sajevec in joje Medvešček, skrita za grmom zdela ob cesti na Senovem. Čakala sta uslužbenko občinskega ljudskega odbora Senovo Berto Bračun. Ko je ta prišla, ;e Jože Medvešček izstrelil vanjo naboj iz pištole. 7e po prvem strelu je padla na tla, nato pa Je vanjo izstrelil (»o Štiri strele. Krivca da se n«to umaknila 60 korakov dalje za obronek na betonsko ploščo nove stavbe. Tam si ;e Medvešček prvi pognal strel v glavo, nato pa Je pišbolo pobral Sajevec in se prav tako ustrelil Medvešček se je medtem zavedel. Ker je bil okvir pištole že izpraznjen, ga je napolnil in s streli do konca pobil Sajevca. Zaradi izgube krvi ln poškodb od prvega strela se je zrušil sam na kup kamenja in od tam streljal na pribl.jujoče se miličnike. Eden izmed miličnikov mu je prišel za hrbet in orožje izbll iz rok.
Vzroki? Oba, Anton Sajevec in Jože Medvešček, sra imela s pokoj nico ne k ar, časa razmerje, ne da bi drug za drugega vedela. Bila sta sicer prijatel. a. ko pa sta spoznala, da zalezujeta oba Isto dekle, sta postala velika sovražnika, ponovno ju je združilo 6po-/nanje, da ima pokojnica tudi druge moške, 'v* navalu ljubosumnosti sta pričela snovati ma-
ščevalne naklepe. Zena pokojnega Sajevca Je za njegovo razmerje vedela. Ko je nekoč zahtevala od Berte Bracun, naj pusti njenega moža pri miru, ,e nato zahteval od nje mož, da se Jt osebno opraviči. Čeprav mati dveh otrok, je morala pokojnici P?či kruh. ji prati perilo ln JI kuhati.
V tores'tanifiki m senovški dolini ;e več podobnh primerov nezdravih odnosov med posameznimi prebivalci. Videti je, da okolica v takih primerih hote zapira očrt m ne mara videti tega, kar Je vsem ociitno. Z obsodbo, ki bi jo javno mnenje v takih primerih razločno lahko Izreklo, bi verjetno, podobna obračunavanja pravočasno preprečili oziroma sploh odpravKLl.
Uboj in samomor na Jablanicl
15. oktobra sta se na Jablani-ci prt Boštarcu v občini Sevnica spirla Franc Ribič ln Alojz So-tler zaradi kose Alojz Sotler Je živel pri družini Ribič od leta 1954 kot rudarski upokojenec. —
N opraštano ;e med njim ln domačim sinom Francem Ribičem plamtei tih, a zagrizen boj za to. kdo bo imel glavno besedo v Mft sotler  je   kot  upokojenec Ribi-
Nesreča, ne pa umor ob Radešci
<f oktobra so v potx>ku Radeš-ca pri selih pri Podturnu našim ruplo utopljenega Antona Bradača. Pogrešan ie bil od 23. septembra zvečer, ko je popival pri Stanetu Robid v Selih. Ko se je pozno zvečer vinjen vračal domov Je zgrešil pot. Namesto da b: šel iz podturna v smeri Dol. Toplic, ,e zavil v desno 00 polivk j poti proti potoku Radyšco Pot teče v useku; pokojnik jt verjetno Sel po stezi nad unekom, dvbkolo pa ie tiščal ob sebi. Ko ie pnšel 50 metrov lz vasi. Je rnjbrž zgre'il še stezo in zavi: po njivah oivti potoku. Verjetno ga Je zm>tila megla nnd potokom Radešca. tj «e ponoči iz daljave
zelo podobna belini poti, na katero bi moral priti, če bi šel prav. Namesto do ceste, pa Je prišei pokojni Bradač do struge potoka, tam pa mu je kolo zdrsnilo po robu struge in obležalo v potoku za grmom. Iz žepa Je vzel nož, na;brž z namenom, da d odrezal palico, s katero bi potegnil kolo iz vode. pri tem pa padel v 1,5 metra globok potok in utonil. - Temeljita preiskava je pokazala, da Je vse šušljanje o umoru neutemeljeno, razen teza pa ie bil pri poko.,nlku najden seznam dollnikov in den?r-nica s kar lepim zneskom gotovine.
čevo družino zalagal z denarjem, to pa mu je dajalo dovolj opore za uveljavljanje njegovih stališč in želje za gospostvom v družini.
Vzdušje je postajalo vedno bolj napeto, odkar je Franc Ribič prišel letos iz JLA. Pretepi med njim ln sotler;em so postajali pogostejši. 15. oktobra, ko sta se sprla zaradi kose, je Sotler Ribiča udaril, ta pa je pobral poleno ni z njim udaril Sotlerja po zatilju. Udarec ;e bil tako močan, da je sotler na mestu izdihnil. Ribič Je nato truplo preneseJ v . hišo na posteljo in se poslovil od domačih, češ da se ne bodo več videli, ker bo šel v smrt. 16. oktobra so ljudje res našli v gozdu Zavinjj vrh nad Jablanico njegovo trup»lo. Obesil se ie na hlačni pas. v družini Ribič je bilo doslej že več samomorov. Tudi Sotler Je bil po svoje čudak, saj Je letos maja na dvorišču pri hiši družine, • s katero ;e bii v sporu, nastavil zastrupljena živila, da bi zastrupil otroke.
Bitka za setev po vsej državi
Letos nam čas z deževnim vremenom po vsej državi zelo nagaja pri jesenski setvi. V glavnih žitorodnih predelih so zadnje dni napeli vse siie, da bodo dohiteli zamujeno: pri setvj pomaga mladina, vojaki JLA in sezonski delavci. Doslej so poseja'i s pšenico nekaj več kot 35 odst, nadaljnjih 50 odst. pa imajo pripravljenih za setev Letos bomo v državi zase j aLi s pšenico 2 mili-iona hektarov, od tega en milijon z visoko donosnimi italijanskimi sortami.
Ne jezite se, če v trafiki aH v zadruai zmanjka D0LENJ-LS7J1 - raje si ga Se dane«? »mr**!-* na svo| naslov!
___
V ATOMSKI RAKETI NA LUNO
PRIREJENO   PO   F AN TASTICNI ZGODBI R. O FOHI.ERJA
Grozna noč na Bjelašnici
10. — Nekega dne so poklicali inž. Rona v prometno ministrstvo. Tam naj bi pred strokovnjaki povedal svoje mnenje o ureditvi posebnih postaj v vesolju za olajšanje medplanetarnih poletov. Dejal je: »Naša oddaljenost od Lune se mi zdi tako smešno majhna, da jo kvečjemu smatram kot povprečno odskočno desko za bolj oddaljene nadaljnje cilje poletov v vesolje. Vsekakor pa je naravna odskočna deska in ker se mi zdi preblizu, vam ne bo težko uganiti mojega mnenja O umetnih lunah, ki bi bile silno drage. Sem za našo ljubo staro Luno ln niti nesreča AR2 mi ne bi mogla vzeti poguma. Tudi polet na Luno bi bil cenejši kot zgraditev umetne postaje v vesolju.«
11. — Pristaši vmesnih postaj v vesolju pa so ostro napadli inž. Rona. Trdili so namreč, da se je raketa AR2 ponesrečila prav zaradi tega, ker Tiiso že pred njenim vzletom zgradili vmesnih postaj med Luno in Zemljo. Minister je prekinil razpravo z izjavo, da ni moč naprtiti odgovornosti za nesrečo rakete AR2 človeku, čigar načrt je bil svoječasno zavrnjen prav zaradi dejstva, ker se je v bistvu razlikoval od McCarterjevega. In nato je inž. Ron s fanatično prepričevalnostjo izjavil: »Vsako vozilo brez zanesljivih zavor je le polovično vozilo in takšno vozilo je, žal. bila McCarterjeva raketa AR2. Zato predlagam načrt za zgraditev rakete AR3.«
12. — Inž. Ronova vsemirska ladja je bila dvo-motorska vsemirska raketa, ki je imela še poseben motor za zaviranje. Njegovo raketo je bilo moč s titansko močjo njenega poleta zavreti do brzine enake ničli. Razen tega je imela njegova raketa še več drugih prednosti, tako tudi dvojno notranjo steno proti nevarnim kozmičnim žarkom, dvojno zunanjo steno, hladilne in grelne naprave itd. Na svojem čelu je imela raketa ogromen žaromet, a tudi ostali deli njene konstrukcije so se razlikovali od dosedanjih. Nekega lepega jesenskega dne je prejel inž. Ron nalog za zgraditev atomske rakete AR3, seveda šele po številnih in burnih razpravah v parlamentu.
Konvoji na dnu Donave
»Mirno teko reke...« poje pesem. Skoraj čisto mirne So v primeri z morjem. Vendar Imajo tudi reke svoje skrivnosti, svoje zgodbe o potopljenih ladjah in mornarjih, ki so našli zadnji počitek na njihovem dnu. V Savi, Donavi. Največ v vojni, pa tudi v miru se godijo nesreče — led, eksplozija kotla, prevrnitev ladje... Na posebni karti so vpisani objekti — ladje, ki že davno več ne orjejo vodovja Donave, Save, temveč ležijo v globini, pokrite s peskom in blatom. Toda v teh ladjah se skriva dragocen tovor — milijarde leže na dnu. Koliko iznajdljivosti in naporov je treba, preden te trupe poiščejo, preiščejo in navežejo, preden se iz vode pokaže s školjkami pokrit ladijski dimnik, preden posebne ekipe potapljačev spravijo »na suho« ladijski trup, ki je leta in leta ležal na dnu mirno tekoče reke...
Srb — lastnik tretjega fotoaparata na svetu
Leta 1834 je odpotoval na Dunaj mladi beograjski črko-rezec Anastas Jovanović, da bi nadziral ulivanje ćirilskih črk za prvo srbsko tiskarno. Razen za črke in litografijo se je mladi črkorezec zanimal tudi za najnovejšo umetelnost — za direktno fotografiranje.
Privarčeval je nekaj denarja od štipendije, ki mu jo je dala srbska vlada, in kupil fotografski aparat, kakršne je začela izdelovati neka nemška tovarna. Objektiv tega aparata je imel oznako »Volgtlander 3«. Tako je Jovanovič postal lastnik tretjega tovarniško izdelanega fotografskega aparata na svetu.
PRAVCATA IGRA S SMRTJO
Pri Prahovem, kjer se Donava reši djerdapske soteske ln podvodnih čeri in je podobna velikemu morskemu zalivu, leži v njeni globini nad 200 plovnih objektov. Tu so se leta 1944 Nemci umikali iz Bolgarije, 8 Črnega morja. Zmagoviti napad naše armade jim je presekal umik. Nemške ladje so bile polne naropanega blaga. Ker niso mogli naprej, so jih v obupnem besu potopili. Druge konvoje, ki so s plenom bežali proti domu, so našle »leteče trdnjave« in poslale na dno Donave. Ladja poleg ladje Velikansko pristanišče potopljenih ladij, ki čakajo potapljačev, da si ogledajo njihove stroje, krme, palube ... Potapljači se previdno spuščajo. Ne vidijo nič, reflektorji ne pomagajo. Imajo veliko napor-nejše delo kot njihovi tovariši v morju, ki se lahko svobodno
gibljejo, ki vidijo. Potapljač v tekoči reki pa Je podoben slepcu. Premika se korak za korakom, pazeč, da ga ne presenetijo potuhnjene podvodne struje, skale, jame... Tipajoč pride do ladje, poišče odprtino In zleze v trup. V stalni nevarnosti, navezan le na svoje prste, sklepa, za kakšno ladjo gre, koliko je nagnjena, v kakšnem stanju so stroji in podobno. Nevarnost je še hujša, če naleti na vojno ladjo, ki ima skladišča, polna municije. Večkrat morajo posamezne dele ladij rezati z varilnimi aparati, da jih lahko spravijo na suho. Delo teh potapljačev je res igra s smrtjo. Nekateri opravljajo ta posel dan za dnem že dvajset let.
VINSKA KLET POD DONAVO
Pri Zabiju so potapljači nedavno spravili na dan motorni
vlačilec, ki je Ml potopljen od leta 1944. Stroje je imel še tako v redu, da je po manjšem popravilu spet hitro zaplul po Donavi. Orodja, strojev, konstrukcije, tovorov rečna voda ne razžre, ne uniči kakor morska. Nekoč so potapljači izvlekli petdeset vagonov raznega tekstila in niti en meter ni bilo pokvarjenega. V eni ladji so našli deset vagonov avtomobilskih motorjev, popolnoma ohranjenih. Pri beograjskem železniškem mostu so dvignili Iz vode vlačilce, ki so bili potopljeni še v prvi svetovni vojni. V enem je bilo 7000 parov francoskih cokel, docela uporabnih. V nekaterih vlačilcih so našli nekaj vagonov steklenic in sodov likerja, vina in žganja. Poskusili so pijačo — izvrstno ohranjena. Nemara bodo kmalu začeli dvigati to nenavadno vinsko
k*et; ki že 40 let leži v vodi. Včasih naletijo potapljači na popolnoma ohranjena trupla posadke potopljenih ladij...
Iz potopljenih ladij je naše gospodarstvo dobilo na tisoče ton premoga, niklja, jekla in strojev. Po osvoboditvi so dvignili že okrog 600 plovnih objektov, od tega smo jih 40 odstotkov obnovili. Če pomislimo, da nova ladja (300—400 konjskih moči) stane 200 milijonov dinarjev, obnovljena, s stroški dviganja vred pa 50 milijonov, spoznamo pomen dela, ki ga opravljajo potapljači, ti ljudje, zaljubljeni v svoj nenavadni in nevarni posel.
Ena naših najvažnejših meteoroloških (vremenskih) postaj je na planini Bjelašnici v Bosni. Zgradili so jo že leta 1394 na višini 2067 metrov, in sicer zato, ker se na Bjelašnici srečujeta dve klimi: topla sredozemska in ostra kontinentalna. Mirnih dni brez vetra Bjelašnica skoraj ne pozna. Padavine so obilne, megle goste in če sneži junija, ni to nobena posebnost.
Meteorologi postaje na Bjelašnici so 3. marca 1947 doživeli strašno noč. Štirje prebivalci bjelašniške »kule«, kl vsako leto prežive sedem mesecev v tej snežni puščavi, se bodo do konca življenja spominjali, kako so se borili z vetrom. Čeprav ima postaja debele kamnite zidove, okovana hrastova vrata in na oknih štiri vrste debelih šip, bi jih bil vihar kmalu premagal. Le z nadčloveškim naporom so se mu upirali.
Nebo je obetalo vihar že popoldne. Privršal pa je prej, kot so meteorologi mislili. Ko se je zmračilo, je veter dosegel hitrost 50 metrov v sekundi in kamnita »kula« se je vsa stresala ob njegovem butanju. Meteorologi so zmajevali z glavo in čakali. Vihar je čedalje huje naraščal. Ob nekem prav hudem sunku so popustili podboji in pretila je nevarnost, da bodo težka vrata zgrmela v sobo. Na srečo so se zataknila za visoki prag. Meteorolog Ne-pomucki, velik, močan človek, je skočil in se s hrbtom uprl v vrata. Nato sta se uprla še Duran in Korič. Vsi trije so tiščali z vso močjo, da bi vzdržali napad podivjanega »juž-
Televizija in promet
Med letošnjim zagrebškim velesejmom je IEV-Ljubljana (Industrija za elektrozveze) skupaj z organi TNZ preizkušala na nekaterih zagrebških križiščih domače televizijske naprave za usmerjanje in nadziranje prometa. Nad križišči ;o postavili televizijske kamere, v bližnji zgradbi pa je miličnik na te'evizorju opazoval sliko in usmerjal promet z vžiganjem luči na semaforih. Poizkusi so odlično uspeli.
njaka«. Veter je tulil skori razpoke, razmetal pohištvo, dvigal tla in podnice so pokale. Čeprav so vsi trije stali tesno skupaj, so morali vpiti na ves glas, da so se slišali. Orkan, ki je okrog polnoči dosegel hitrost 360 kilometrov na uro, je tulil tako, kot da so zbrane vse zveri Bjelašnice.
Četrti meteorolog je nekako le prišel v drvarnico in privlekel tram. Komaj komaj so podprli vrata. Kljub tramu pa sta morala po dva vse do jutra tiščat vrata. Šele ko se je zdanilo, je vihar pojenjal.
Prva uprizoritev Rossinijeve »Italijanke v Alžitu«
Ko je ljubljanska opera začela svojo letošnjo sezono z Rossinijevo opero »Italijanka v Alžiru« (Rossini jo je kom-oonirai leta 1813), to pravzaprav ni bila prva uprizoritev tega dela na naših tleh. Prvič so to opero dajali v Ljubljani že leta 1821, v čast udeležencem ljubljanskega kongresa Svete alianse. Opera je bHla uprizorjena v prostorih današnje Filharmonije, s pevci in godbeniki iz Benetk in Milana.
Dekleta z noži
V vzhodni Srbjt, na področju izliva zla ton osne reke Pek, so se vaška dekleta pred sto leti še mečevala z jatagani — dolgimi zakrivljenimi noži. To kajpak niso bile prave borbe, temveč viteške igre ob večjih praznikih. Za tako slavnost so vaščani izvolili »kraljice«, kakor so jim rekli: šest za možitev zrelih deklet in dve deklici, stari okrog osem let. Nekaj noči pred praznikom so »kraljice« prenočevale v sobi izbranega dekleta-kolovodje. Zbrane v njeni sobi so »kraljice« pele stare pesmi, se učile novih in se obvezno vadi'e mečevanja z jatagani. Na praznik so oblečene v slavnostne, dolge bele obleke obiskale vsako hišo v vasi, pele, plesale in izvajale viteške igre z jatagani. Gospodar jih je obdaroval z denarjem, ki so si ga potem med seboj razdelile.
Reforma metel v Indiji
»C« bodo indijski cestni pometači vzravnali svoje hrbte ln popravili zdravje svojih pljuč, je to povsem zasluga premiera Nehrtuja«. piše »Times of India«. Nehru je pred kratkim pričel s kampanjo, da bi dobile indijske metle dolge držaje namesto dosedanjih kratkih. V posebni okrožnici je Nehru pozval guvernerje 15 Indijskih držav, naj
Mojstri za sladko vino
Vinogradniki iz Kratova v Makedoniji so najboljši strokovnjaki za pripravljanje sladkega vina. Njihovo vino ima okus po likerju.
v »sodelovanju z občlnaiml In podjetji zahtevajo, da uporabljajo pometači pri svojem delu metle z dolgimi držaji«. Nehru je v svojem pismu navedel, da po vsem svetu uporabljajo metle z dolgimi držaji In pristavil: »Zakaj bi se še nadalje posluževali zastarelih metod, ki so neučinkovite ln psihološko napačne. Zvijanje hrbtenice je utrudljivo ln razvija pri pome-tačlh občutek manjvrednosti.«
Po Nehrujevem pismu je vlada države Pendžab odredila, naj pometači uporabljajo samo metle z dolgimi držaji. Tudi občina New Delhl je sprejela novo metodo pometanja ulic. Dnevnik »Times of India« piše v svojem uvodniku med drugim:
.-Pometači naj sami zahtevajo za  svoje  delo  metle dostojne
dolžine. Samo tako bo zagotov
ljeno, da bo lahko naša vlad:
uspešno Izvedla to tvojo .najeste jšo' reformo do danes.«
Na sliki: Indijski cestni pometač s »Uro metlo.
Se spominček na »Razgovor o filma«, o katerem smo že zadnjič obširneje poročali: mladi svet v dvorani DLP v Novem mestn je ie posebej navduiil sodobni »Robln Hood divjega Zapada« — •merlSki igralec Guy Madison, ki je res dokaj spretno streljal ti dvorane na oder z lokom in požel precej ploskanja sa svoje uspeh*...
COPATARJA
»Zadnjič sem bral, da so mnogi slavni ljudje imeli hudobne žene. Na primer Sokrat, Diirer, Cuttenberg itd.«
»Vidiš, prijatelj, kako bova šele midua slavna ...«
ZAMBNJAVA
»Ljubo soseda, bi lahko spekli kolač v vaši masti? Drugič boste pa vi lahko skuhali vašo gnjatv mojem zelju.*1
VZROK
»Oprostite, toda konferenco moramo prestaviti na drug dan. Zbolela je tajnica in nima kdo skuhati turško kavo.**
POGOVOR
»Ali ste Novomeščan?«
»Večji del sem.«
»Kako to mislite?«
»Ko sem prišel v Novo mesto, sem tehtal 12 kil, zdaj jih pa 65.«
SREČA
»Verjemite mi, da sem imel v življenju neverjetno srečo z ženskami.«
»Kako pa, da ste vendar ostali samec?«
»Saj v tem je ta moja neverjetna srečo.*
POZNAVALEC V KNJIGARNI
»Rod bi kako zanimivo knjigo«
»Želite .Zadnje dneve Pompejev'?«
»Prav. Samo povejte mi prej, od česa je ta družina umrla.«
ZADNJA ZELJA
»Eh, gospodje zdravniki, sam vidim, da sem hudo bolan, vi pa ne morete ugotoviti, kaj mi je. Zato bi vas lepo prosil, da me po smrti raztelesite; bom vsaj vedel, od katere bolezni sem umrl.«
Fr*V*&Jt* ,ra*** *wdl Prlp' IMUno pffmor
»Blizu postaje Sedmi križ. Nisem bil dolgo tam.*
»Takooo,« je zategnil Schwarz in si zapisal ime postaje. Spet je začel risati kroge, potem je počasi zabrundal: »Hm, hm... Kaj naj storim z vami, gospod Wiener? Očitno je, da ni9te kak poseben strokovnjak za to panogo. Kot monter bi slabo zaslužili. Ali ste morda delali tudi na žagah?«
»Delal sem tudi na žagah.«
»One so tudi tam, ne?« je pokazal Schwarz z roko skozi okno.
»Da, v Sibiriji.'
»Gotovo je tam strahotna pustinja, kaj; Mraz, tajga, nikjer mest, tovarn, a? Les se dovaža na tisoče kilometrov daleč. Grozljivo, ali ne, gospod Wiener?«
»Mrzlo res,« je zabrundal Kurt. »Les predelujejo tam na licu mesta,«
»Ste bili blizu Irkutska?«
»Izkrcali so nas na postaji San. Potem so nas ves dan vozili s kamioni.«
»Da, da — namučili ste se, gospod VViener,* je šaljivo rekel Schwarz in si zapisal tudi ime te postaje. »In kaj naj sedaj naredimo z vami? Povejte, ali morda znate ruski?«
»Znam,« ie ušlo Kurtu.
»Res? To je čudovito! Morda ste bili tudi prevajalec, tolmač?«
»Bil sem,« je zamrmral Kurt. Slišal je, da tolmači težko dobijo delo. To ga je preplašilo.
»Izvrstno!« Je zadovoljno pripomnil Schwarz. »Naš urad vam lahko priskrbi delo. Plača je tudi dobra, kar dobra. Toda kako naj preverimo, ali hitro prevajate tekst. Ce bi imeli kako ruske knjigo. Veste kaj, pridite jutri, bomo že kaj pripravili.«
Kurt se je spomnil, da ima v notranjem žepu beležnico, ki jo Je vze! ruskemu ranjencu in jo nekako srečno skrival ves čas ujetništva. V strahu, da ne bi z odlašanjem i/.gubil delo, jo je potegnil iz žepa. ,
»Glejte, spomnil sem se,* je rekel hitro še ves drhteč od strahu, da mu do jutri kdo ne požre službe. Prisiljeno se Je nasmehnil in odprl beležnico. »Najprej bom prebral ruski tekst, potem pa ga bom prevedel* Ne da bi čakal privolitve, je začel:
»Sanit bi olajšal ljudem delo za večkrat, samo če bi našli modri žarek.*
Schwarz in Kruse sta se pomenljivo spogledala.
»Vi ste to knjižico že prebrali?« ga Je vpraša! Kruse.
»Ne. Zadnje strani so pisane zelo nerazumljivo. Prebral sem le do tukaj,« je Kurt nokazal sredino beležnice.
»Torej ste se iz nje učili?« se je nasmehnil Schwarz. »Zanimivo. Dovolite, da pogledam?«
Vzel je zamaščeno, zeleno vezano beležnico n jo nekajkrat obrnil, nato pa jo Je slepo
Iprl. »Tu j« neka formula. Lastnik je bil
^rnik.«
Kurt je skomignil z
»Vzel sem jo bil ruskemu ranjencu po jurišu na rudarsko mestece na Donjecu. Kdo je bil m kaj, ne vem.«
Schvvarz je dal beležnico Kruseju: »Poglejte!« Nato se je obrnil h Kurtu: »Gospod Wiener, nam je vse jasno. Nudimo vam službo tolmača v taborišču za izseljene osebe. Sprejmete? Plača je večja kot katerega koli strokovnjaka v tovarni. V sprejemnem oddelku vzemite formular, odnesite ga domov in jutri prinesite izpolnjenega! Izvolite, prosim vas!«
Schwarz je vstal, prijel Kurta pod roko in odprl vrata. Uslužbenci so vstali kot na povelje. Kurt se je obrnil k mizi in hotel zaprositi za zeleno beležnico, toda Sch\varz je zaklical:
»Fritz, postavite Wienerja za prevajalca!« »Razumem.«
»Na svidenje, gospod VViener!« Schwarz je hitro zaprl vrata za njim.
Kurt je dobil dva anketna lista ln pohitel domov z veselo novico, da je dobil delo.
»Imamo podatke še za en objekt v tajgi,* je rekel Schwarz.
Ko sta Schwarz in Kruse ostala sama, sta se spogledala.
»Upoštevajte, da ruski časopisi že z nejevoljo pišejo o zasliševanju bivših ujetnikov. Naša kompanija ne bi hotela, da se nji pripišejo take stvari. To ni dobro za živce javnosti.«
»Razumem,* je prikimal Schwarz, potem je pogledal v beležnico ruskega ranjenca ia vprašal: »Ali je v nji kaj zanimivega?«
»Kolikor morem vedeti, so to sanjarije nekega čudaka,« je odgovoril Kruse. »Opisuje, kaj vse je mogoče zgraditi v Rusiji.« Vstal je In stopil k zemljevidu. »Velika bogastva skriva ta dežela. Toda brez naše pomoči bo težko šlo. Rusi bi potrebovali pedeset let, da si zgradijo vso industrijo.«
»Posebno še, če upoštevamo vojno opustošenje.«
Kruse Je pritisnil na gumb in skozi sosednja vrata je stopil mlad uradnik. »Vzemite tole knjižico,* mu je rekel, »prefotografirajte jo in pošljite vsem oddelkom, da bodo referirali!*
»Razumem,* Je rekel uradnik in odnesel beležnico.
Sch\varz je- mrko pogledal Kruseja in £a jezno vprašal:
»Menda ne mJs-IIte pomagati Rusom?*
»Ne. Gre pa za svobodne meje, koncesijo za zlato in nafto. Raziskovanje s pravico svobodne eksploatacije.«
»Rusi na to ne bodo pristali.«
»Zelja po industrializaciji jih bo k tem« orisilila,   gospod   Schwarz.   Tako   jo bilo Francozi in z Angleži, pa bo tudi z Rusi.*
»Bojim se, da so Rus! trmoglavi.« .
»Hm!« se je posmeh-il Kruse  -Vidim, °* so vas zmedli! , . . Sicer pa pustiva to in P" vrniva k Wienerju. Ko bo jutri pri^*1' vrnite beležnico in ga vprašajte, zakaj Jo ~ putftfl tukaj. Da, to ga vprašajte*-