Jurjevanje
*7 -	,
m 8. junija bo Črnomelj Pst prizorišče jurjevanja, ^jvečje ^ belokranjske fol-ir^^o-turistične prireditve, leto privablja na tisoče gostov iz raznih kra-^ ^^^omaljci so tudi letos ^skrbeli za zanimiv pro-^^^^inskih običajev, pa i za dobro založene stoj-o jurjevanju na ^orrmljski strani.
J
Enotnost ni praznia beseda
Praznovanje obletnice osvoboditve na Vel. Dolini
ŠENTJANŽ:
KS IMA PROGRAM
oh^a^ nedeljo so na zboru vali	drugim obravna-
kraip,^ padivo o programu
niih r^fi	prihod-
Krajevno skupnost
P° novih
lanslfp določilih že od konca niero/i^^ Za naslednje sred-zaietno ° °5.dobje so pripravili
Sist H	dva-
«a v r	strani. Na seji so
To ip^l^ prebrali in dopolnili.
■ broor-j P*^ni®r zavzetosti za ki je nujno v o	skupnostih. Več
Skiinn ^ ^entjanške krajevne
: hodnjihV^h
Obletnico osvoboditve so občani Velike Doline in Jesenic na Dolenjskem počastili s slovesnostjo pred spomenikom v Bre-ganskem selu, z otvoritvijo 4.300 metrov asfaltirane ceste in z zborovanjem pred šolo na Veliki Dolini, kjer je govoril sekretar IK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc.
Obudil je spomin na leto 1941, ko so tudi prebivalci teh krajev morali v taborišča daleč v tujino. Takrat, ko So mislili, da ni več nobenega jutri, se je prižgala plamenica upora in mnogi fantje so pozneje pobegnili iz taborišč in se pridružili borcem v gozdovih. Tedaj sta se skovala bratstvo in enotnost med jugoslovanskimi narodi.
Enotnost torej ni prazna beseda, je realnost. Ta realnost je najboljši odgovor vsem tistim posameznikom, ki bi radi postavili našo revolucijo na zatožno klop. V tovarni na meji
ZLATO ZA PROMETNO VZGOJO
V čateškem motelu je bila v torek’, 3. junija, prisrčna slovesnost. Mentorjem prometne vzgoje v osnovnih šolah brežiške občine in drugim delavcem s področja prometne varnosti so podelili štiri zlate, štiri srebrne in tri bronaste značke kot priznanje sveta za preventivno in varnost v prometu SR Slovenije. Eno zlato in dve srebrni znački pa so Brežičani prejeli že na republiškem prometnem tekmovanju niijev v Kopru.
TRŽAČANI V GOSTEH
dveh republik, v Remontnem zavodu v Bregani, ki ga domačini imenujejo Jugoslavija v malem, se lahko vsak dan prepričamo o tej enotnosti.
Franc Šetinc je občanom prisrčno čestital za napredek Velike Doline in Jcsenic, kjer se je v 30 letih zares vehko spremenilo.
J. T.
STILLES ODPRL TRGOVINO
V ponedeljek, 2. junija, je sevni-ški Stilles v tovarni odprl prodajalno stilnega pohištva, kjer bodo prodajali svoje izdelke. Za nakup pohištva veljajo enake ugodnosti kot v vseh ostalih trgovinah SOZD Slovenija les. Trgovina je odprta med delovnim časom, ravno tako tudi ob delovnih sobotah. Kupci lahko dobijo tudi strokovne pasvete oblikovalcev pohištva .^in notranje opreme.
%
S slovesnostjo pri spomeniku žrtvam fašizma v Breganskem Selu se je v nedeljo pričela proslava NAŠIH TRIDESET LET, ki. so jo organizirale družbenopolitične organizacije KŠ Velika dolina in Jesenice na Dolenjskem. K slovesnosti je prišel tudi Franc Šetinc, sekretar IK predse^tva CK ZKS. (Foto: M. Vesel)
Izpolniti obveznosti do manjšine!
V Dolini pri Trstu so v nedeljo odkrili veličasten spomenik padlim borcem
V soboto zvečer pa je bila v Dolini proslava 30-letnice osvoboditve, na ka-
teri so sodelovali tudi učenci kočevskih šol
Dramska skupina Slovenskega prosvetnega društva iz Proseka -kontovela pri Trstu, je v soboto, 31. maja, gostovala v Globokem, v nedeljo pa v Artičah. Uprizorila je sodobno ameriško komedijo „Zares čuden par“ in požela veliko navdušenja pri občmstvu.
čevske občine Savo Vovk. Domača društva so izvedla bogat kulturni program. Zanimivo je, da je tokrat
1. junija so v Dolini pri Trstu odkrili veličasten spomenik 207 borcem te slovenske občine, ki so žrtvovali življenje v boju proti fašizmu in nacizmu. Odkritja se je udeležilo tudi okoli 200 ljudi iZ' občine Kočevje, ki je z Dolino pobratena.
Glavni govornik na proslavi je bil dolinski župan Dušan Lovriha, ki je opozoril, da je treba končno trajno urediti mejo med Italijo in Jugoslavijo. Zavzel se je za nadaljnjo krepitev sodelovanja z Jugoslavijo na vseh področjih. Zavzel se je tudi za nadaljnji boj proti fašizmu, ki dviga glavo, saj je fašizem najhujše zlo.
Na govorniškem odru se je zvrsti-, lo še več predstavnikov borbenih in drugih o^anizacij, med njimi tudi predsednik skupščine pobratene ko-
prvič pri odkritju slovenskega spomenika sodelovda enota italijanske vojske, ki je izkazala pozdrav borcem, padlim v boju proti fašizmu.
Gostje iz Kočevja so se prejšnji večer, v soboto, udeležili tudi sre-
(nadaljevanje na 4. strani)
Sodelovanje - za zgled
Poslej se mirenska Kolinska zanima še za hren
28. maja je bilo v Kolinski — TOZD za predelavo krompl^a na Mimi tradicionalno vsakoletno srečanje s predstavniki kn^e-tijskih zadrug, predvsem kmeti-kooperanti, ki oskrbujejo tovarno s krompirjem. Ravno na ta dan je stekla tudi proizvodnja v obratu za predelavo hrena, za kar bi tudi radi navdušili pridelovalce.
Po besedah inž. Igorja Predaniča, pomočnika glavnega direktorja HP Kolinske, je bilo ravno na ta dan *e-šeno vprašanje prodaje pireja iz L niškega krompirja, ker je bila podpisana pogodba z državnimi rezervami za prevzem celotne količine. Za letošnji pridelek zagotavlja tovarna najnigo ceno 1,25 dinarja za kilogram krompirja z 20,5 odst. suhe snovi. Da tovarna vnaprej računa na dolenjskega kmeta, je dokaz, ker bo letos vsem priznavala enake prevozne stroške, ti pa so za pridelovalce bliže tovarni manjši. Tako bo tovarna letos po pogodbah prevzela 10.000 ton krompirja, samo trebanjska Kmetijska zadruga ga naj bi dobavila 7.000 ton.
Predstavniki kmetijskih organizacij, ki so se oglasilUc besedi, so nasploh govorili le v presežniki o sodelovanju tovarne z zadrugami in kmeti. Sodelovanje je na visoki tehnološki in poslovni ravni. Tovarna je tudi letos izpit odlično opravila: na tovarno je pritiskalo na stotine vagonov cenejšega krompirja iz Vojvodine, vendar je vzela tistega, za katerega se je obvezala po pogodbah.
A. 2.
OČISTIMO BREŽICE!
Spomenik padlim borcem-antifašistom v Dolini pri Trstu je skupno delo več domačih strokovnjakov in. umetnikov, zgrajen pa je bil kljub denarnim stiskam in birokratskim oviram s prispevki domačinov in drugih, delno pa s prostovoljnim delom. (Foto: J. Primc)
Krško slavi praznik vrnitve
1	  II—"*	«^ -mru ^
^ovole	novomedce	občine je v soboto na Bazi 20 tudi generalni direktor
M ^	(p*^	2 leve) dobil knjižno darilo iz rok občinskega partijskega sekretarja Janeza
Na sliki v ozadju: šolski pevski zbor iz Dolenjskih Toplic. (Foto: I. Zoran)
Občina Krško si je izbrala za svoj praznik 7. junij, dan izgnancev. Pri-"" reditve se vrstijo že od 30. junija dalje. Zaključile se bodo v nedeljo, 8. junija, ko bo v brestaniškem ^adu svečana seja vseh zborov občinske skupščine, zatem pa skupna posavska proslava v spomin na trideseto obletnico vrnitve izgnancev v osvobojene domove. Na njej bo govoril sekretar IK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc.
Usodo izgnancev temeljito ponazarja muzejska zbirka v grajskih so-
banah, ki jo je dr. Tone Ferenc letos dopolnil z dokumenti o vrnitvi. Skozi ta grad je šlo okoli 40 tisoč prebivalcev Posavja, od tega blizu 7 tisoč iz območja Krškega. Praznik njihove vrnitve ie občinska skupščina letos proglasila za praznik kKke občine. Več o praznovanju in napredku občine v zadnjih treh desetletjih berite na 11. strani.
Hortikulturno dryštvo Brežice poziva občane, n^ v tednu od 8. do 14. junija poskrbijo za lepšo podobo mesta in vasi. Občinska skupščina je na to akcijo opozorila vse delovne or^izacije, hišne svete in krajevne skupnosti.
I. ŠPORTNE IGRE OBRTNIKOV
Združenje obrtnikov Novo mesto pripravlja v počastitev 30-letnice zmage nad fašizmom in osvoboditve prve športne igre obrtnikov, ki bodo v Novem mestu 28. in 29. junija. Na igrah bo nastopilo okoli 450 obrtnikov in pri njih zaposlenih iz cele Slovenije. Pomerili se bodo v kegljanju, streljanju, malem nogometu, šahu, namiznem tenisu, atletiki in v plavanju. Pokrovitelj športnih iger ie novomeška občina. Istočasno bodo na grmski osnovni šoli odprli priložnostno razstavo obrtniških izdelkov.
Baza 20 oživela za partijski praznik
^ovih članov dobilo 31. maja na partizanskem Rogu partijske izkaznice - Prisrčen stisk roke partijskim jubilantom - Janez Slapnik govoril o vlogi in boju komunistov nekdaj in danes
n0viheza komunistov v novomeški občini se je okrepila za 320 planov. Sekretar občinskega komiteja Janez Slapnik jim je ® izkaznice podelil na sobotni proslavi na Bazi 20. Številnim To AS m jubilantom (v občini jih je okoli 200) so podelili knjige, ^fcuije partijskih generacij je pozdravil tudi Ludvik Golob, p lžvršnega komiteja predsedstva CK ZKS.
^PrC(jV*°8' komunistov v obdobju *** SrV°j.nc danes jc govoril Ja-Posebej je omenil, daje
Končuje se obdobje deževnega vreme-V drugi polovici tedna ojj J*®loma sončno vreme, |)Q^oncu tedna pa bodo v p^j^ldanskem času možne ^^*»iezne manjše plohe.
bilo Novo mesto že v 20. letih tega stoletja revolucionarno žarišče. KP je imela v Novem mestu velik vpliv že od leta 1919 dalje - do decembra 1920, ko je šla v ilegalo. Štirinajst let kasneje jc bila močna par-
BREŽICE: CVETJE IN PESEM 75
V slavnostni dvorani brežiškega gradu bo od 13. do 15. junija razstava cvetja, ki jo vsako leto prireja hortikulturno društvo Brežic. Prireditev bo v nedeljo, 15. junija, zaključil cvetlični sprevod skozi Brežice.
tijska organizacija z okrožnim komitejem sprva v Novem mestu in kasneje v Dolenjskih Toplicah. Prav gotovo je bilo zato lažje v tem delu Dolenjske organizirati NOB. Zgodo-. vina piše, da jc bilo v sedanji novomeški občini 122 prvoborcev, 7 narodnih herojev, nad 1.000 aktivnih borcev, nekaj tisoč aktivistov.
V nadaljevanju je Slapnik omenil, da se je industrijska proizvodnja v tridesetih letih povečala za več kot desetkrat, število zaposlenih za šestkrat. V četrtstoletju samoupravljanja je bil v novomeški občini narejen ogromen korak naprej -tudi v odnosih. Toda vseh tok ni potegnil za seboj. Govornik je podčrtal: „Z odločno akcijo ZK v Cestnem podjetju smo povedali tehnokratom in drugim, da jc njihov čas minil, da ni sprejemljiva oblast posameznikov nad sredstvi in ljudmi itd. Taka cestna podjetja in taki tehnokrati so še - potuhnjeni in dekorirani s samoupravnimi frazami.
'Pri. tem bo potrebno razkrinkati tudi vse, ki menijo, da se lahko skrijejo za rdečo izkaznico ali za leporečje o samoupravljanju."
I. Z.
6.5 TON STAREGA PAPIRJA
26. maja je občinski odbor RK v Sevnici s sodelovanjem krajevnih organizacij izvedel akcijo zbiranja starega papirja za človekoljubne namene. Samo v Šentjanžu in Krmelju so ga nabrali 1,5 tone. Zanimivo je, da v Sevnici niso dobili niti kilograma papirja, od zasebnih gospodinjstev, ker so šolaiji v vrsti rednih akcij pobrali vse, izkupiček pa uporabljajo za financiranje šolskih svobodnih aktivnosti. Ves preostali papir so zbrali v delovnih organizacijah. Zbrani papir so odpeljali neposredno v krlko Celulozo.
A. 2.
Metlika: nov samoprispevek
Nedeljskega glasovanja o novem petletnem samoprispevku (1975-1980) v metliški občini se je udeležilo 87 odstotkov ‘ vcdilnih upravičencev, zanj pa jih je ^asovalo 79 odstotkov.
S pomočjo samoprispevka naj In zbrali okoli 7.500.000 di-caijev, 20 odstotkov od te vsote pa bo ostalo krajevnim skupnostim. Na sliki: z volišča v Mediki. (Foto: Janez Pe-zdj)
tedenski mozaik
To, kar se je v začetku tega tedna zgodilo v Salzburgu ameriškemu predsedniku Ge-raldu Fordu, se res redko zgodi , tudi v tem času, ko so postali številni državniški obiski malone vsakdanjost. Zgodilo pa se je tole: ko je Gemld Ford korakal po premičnih stopnicah iz letala proti ploščadi, kjer ga je pričakoval avstrijski zvezni kancler Bruno Kreisky s svojimi sodelavci, mu je nenadoma spodrsnilo in se je dobesedno pritrkljal po stopničkah na tla, kjer je obklečal v smešni pozi, oprt z rokami ob moker beton. Prvi trenutek ni nihče vedel, kaj se je zgodilo, nekateri so že mislili, da so bili priča atentatu, ko se je ameriški predsednik pobral (z odtrgano peto na čevlju) in se opravičil svojemu gostitelju z besedami: „Oprostite, žal mi je. “ Ta je to seveda razumel, tako kot novinarji, ki pa si kasneje na tiskovni konferenci niso mogli kaj, da bi predsednika vprašali, če ima morda na čevljih nameščene drsalke... nerodnost na najvišji ravni. ..
Tačas pa so v Braziliji sporočili, da bodo opravili - atomsko eksplozijo L Novica je odjeknila kot bomba in kako tudi ne bi, saj se je jedrski klub (v katerem so že ZDA, SZ, V. Britanija, Francija, LR Kitajska in Indija) s tem nevarno povečal Uradni brazilski pr^stav-nik je sicer zagotovil, da bodo eksplozijo opravili v „miro-yubne namene‘\ toda to je vseeno kaj slaba tolažba. In kje so Brazilci dobili vso potrebno opremo ter načrte za izgradnjo atomske bombe. V ZDA, Sovjetski zvezi, Veliki Britaniji...? Ne! Dobili so jih v Zvezni republiki Nemčiji... kdaj bo pa počilo tu...?
Tako, kot je počilo včeraj v kaznilnici v Palermu, kjer so se uprli' jetniki in vzeli za talce svoje čuvarje... zamenjane vbge...
' TELEGRAMI RIM - Italijanska firma Agip je sporočila, da je našla v Jadranskem morju novo ležišče plina, ki je oddaljeno 16 kilometrov od Riminija. Vrtina bo dajala približno 500.000 kubičnih metrov n>etana na dan, vendar je firma sporočila, da bodo še potrebne nadaljnje raziskave, če bi želeli natančno določiti obseg in kvaliteto tega nahajališča.
Primeren izhod za vse
Premije in nadomestiia biažijo udarce cen živii
Zahteve, naj bi cene živine in mleka rasle tako kot druge cene, se dolgo niso uresničile. Zvišanje teh cen ni tako preprosta stvar, kot se nekaterim zdi. Ne le zaradi zaščite življenjske ravni delavcev — zanjo niso dolžni slabeti le kmetovalci, kot so nekateri radi poudaijali — ampak tudi zaradi zaščite živinoreje in živinorejcev.
Sliši se čudno, pa je le res. V obrazložitvi osnutka zveznega zakona o premijah za mleko in živino ter kompenzacijah — nadomestilih dela cene — za sveže meso je bilo rečeno, da bi ob upoštevanju stroškov za prirejo mleka morala biti letošnja najnižja odkupna cena 90 par za tolščobno enoto. Stara cena, 65 par, bi se torej zvečala za 25 par ali za 38 odstotkov. Pri takih cenah mleka in mlečnih izdelkov bi se ^raba gotovo zmanjšala, kar bi vplivalo tudi na zmanjšanje prireje mleka in odkupa. Ob težavah, ki so nastale pri pitanju in prodaji juncev in junic, bi se razmere v govedoreji še poslabšale. Zato se odkupna cena tolščobne enote zviša le za 13 par, 12 par pa bo dodano s premijo.
Predlagatelji zakona so podobno ocenili zvišanje cen ži-
vine in mesa. Pri izvozu je še veliko negotovosti in cene so nizke. Osnovno čredo živine pa je treba ohraniti in živinorejo še razvijati. Za to je treba skrbeti z družbenimi sredstvi. Izplačevanje premij, ki so veljale do 31. marca — 3 din za kg žive teže iz družbene in organizirane reje — bo podaljšano. Zvišajo se tudi zajamčene odkupne cene juncev in junic na 17,60 din, prašičev na 15,40 din in piščancev na 16,90 din. Pri takih odkupnih cenah bi se cene mesa zvečale poprečno za 23,5 odstotka. Predlagatelji zakona menijo, da bi take cene mesa bile previsoke in bi neugodno vplivale na porabo. Ta je bila že doslej sorazmerno nizka. Ob otežkočenem izvozu bi zmanjšana poraba doma še zvečala težave živinorejcev. Zato se bodo prodajne cene mesa, izra-
LIZBONA — Tukaj je začda zasedati portugalska ustavodajna skupščina, da bi pripravila no ustavo in volitve za predsednika ^pščine. Ob tq 'priložnosti je predsednik Costa Gomez, ki bo prispel na uradni obisk v Francijo, izjavil, da bo treba bolj zavzeto spoštovati sprejeta načel* ® demokratičnem razvoju in se manj ukvaijati s strankarskimi razprtgami! Pri slednjem je mislS na še vedno trajajoče nesporazume med socialistično in komunistično stranko Portugalske. Na | Zasedanje portugalske ustavodajne skupščine v Lizboni. (Telefoto: UPI)
zadnjega
PAVLIHE
- Mojco, odpri! Nocoj bova planiralo, ker dmgoCe v mojem podjetju ne morejo oddati formularja za plan, v katerem spraiujejo tudi za število dojenčkov...
čunane po navedenih odkupnih cenah, znižale za nadomestilo, ki ga bo dajala družba, in sicer za 1 kg svežega govejega mesa 3,15 din, svinjskega 3,95 din, piščančjega 2,40 din in ovčjega ^20 din.'
Sredstva za nadomestilo v ceni mesa se bodo zbirala iz zvišanega prometnega davka na industrijsko blago, ki je bil že uveden.
Določanje novih cen živine, mesa in mleka torej ni preprosta stvar. Povezano je s premijami za živino in nadomestili za meso. Cene živine in mleka bi sicer lahko zvišali tudi brez tega. Visoke odkupne cene pa bi živinorejcem prinesle več težav kot koristi. Poraba bi se prav gotovo zmanjšala. Odku-povalcev bi bilo, še manj kot lani in v preteklih mesecih. Kdo bi torej prodajal po visokih cenah?
Nekaieri živinorejci bi gotovo opustili živinorejo in si poiskali drugo zaposlitev. Tak izhod bi bil le za posameznike, ne za živinorejo.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
V začetku prejšnjega tedna so bili objavljeni obširni sklepi dveh partijskih forumov - predsedstva CK ZKJ in pa izvršnega komiteja CK ZKS — ki se odločno usmerjajo proti raznim nezakonitostim v gospodarskem poslovanju ter sploh proti neodgovornemu družbenemu ravnanju nekaterih. Predsedstvo CK ZKJ je na svoji 10. seji obravnavalo aktualne idejnopolitične probleme v zvezi s krepitvijo zakonitosti ter je ob tem v sprejetih sklepih opozorilo na smeri nadaljnje aktivnosti ter na naloge Jcomunistov, organizacij in vodstev ZK v zvezi s tem.
Organizacije in vodstva ZK ter komunisti v družbenopolitičnih organizacijah, v samoupravnih, interesnih in družbenopolitičnih skupnostih si morajo nenehno in odločno prizadevati za to — je rečeno v sprejetih sklepih — da bodo vse OZD ter vsi subjekti gospodarjenja, pa državni, samoupravni in drugi organi zasnovali svoje delo ter poslovanje določno na zakonskih in samoupravnih aktih, ter da bodo vsi tisti, ki bodo kršili dogovorjene pravne norme, nosili vso politično, moralno in kazensko odgovornost.
Treba se je, nadalje poudarjajo sklepi, najodločneje upirati vsem egoističnim, parti-kularističnim in podobnim stališčem, češ da je dovoljeno vse, kar je koristno za organizacijo združenega dela ali pa za občino, republiko, ali pokrajino —' in to tudi tedaj, kadar takšno ravnanje pomeni kršenje veljavnih zakonov in samoupravnih norm. Takšne „koristne** malverzacije se pogostoma izvajajo s soglasjem ali pa vsaj s tiho naklonjenostjo političnih in družbenih dejavnikov .posameznega okolja. Te malverzacije je treba odločno preprečevati v vseh okoljih, saj to ni samo kršitev zakonitosti, marveč tudi neupravičeno prelivanje dohodka.
Zato, je poudarjeno v sklepih predsedstva CK ZKJ, je treba zaostriti kazensko politiko ter predvideti nove ukrepe materialne in
mnenja glede te problematike. Posebej je poudarjeno, da je nujno, da se začnejo za uresničevanje letošnje razvojne politike zares dogovarjati vsi samoupravni subjekti - tako kot je to določeno že v ustavi — ter da z združenimi močmi zares prispevajo k uresničevanju začrtanega razvoja ter k uresničevanju sprejetih ali bodočih ukrepov.
Kritično oceno samoupravnega sporazumevanja o ustvarjanju in delitvi dohodka je prejšnji teden izreklo tudi predsedstvo republiških sindikatov — čeprav je res, da se po lanskem zaostajanju na tem področju letos le kaže določen napredek. Poudarjeno je bilo, da so neposredni proizvajalci še premalo vključeni v proces samoupravnega sporazumevanja ter da tudi še nimajo pravega lastninskega odnosa do ustvatjenega dohodka v OZD. Ob tem je bilo opozorjeno* da število kršitev posameznih določb samoupravnih sporazumov (glede delitve osebnih dohodkov) še vedno narašča. V skladu s sprejetimi sklepi predsedstva CK ZKJ naj bi začeli ostreje ukrepati proti takšnim kršiteljem sporazumov.
Združenje jugoslovanskih železarjev je prejšnji teden sprejelo zasnovo ZIS, po kateri naj bi v obdobju do leta 1985 z razvojem domačih metalurških zmogljivosti zagotovili Jugoslaviji za kritje domačih potreb za 9 milijonov ton izdelkov črne metalurgije. To n^j bi dosegli predvsem s krepitvijo že sedanjih kapacitet, Šele potem pa z gradnjo novih. To je pomemben sporazum - saj so lani jugoslovanske železarne zaradi zastoja v razvoju naredile samo za 2,8 milijona ton jekla. Letos bomo po načrtih izdelali za 3 milijone ton jekla.
Konec prejšnjega tedna je zvezna direkcija za rezerve živil sporočila, da bo do konca tega meseca prodajala zainteresiranim kupcem (na debelo) razne vrste globoko zmrznjenega mesa po znižanih cenah iz svojih rezerv. Po sklepu te direkcije bo nova prodajna cena (na debelo) za kilogram zmrznjenega telečjega mesa poprečno 20 din, svinjine 19 din, ovčetine 15 din, perutnine 17, govedine pa 17,5 dinarja za kilogram.
vec
odgovornosti
in
zakonitosti
tedenski zunanjepolitični pregled
Egiptovski predsednik El Sadat je začel z diplomatsko ofenzivo, ki naj bi pomagala najti izhod iž bližnjevzhodne krize. Po dogovorih z jugoslovanskim predsednikom Titom na Brdu pri Kranju, se je sestal v Salzburgu z ameriškim predsednikom Fordom.
Če je bilo srečanje s Titom namenjeno predvsem iskanju načinov in možnosti, kako bi se neuvrščene države aktivneje vključile v iskanju izhoda in rešitve krize, je bilo srečanje s Foidomxizrazit poskus zvedeti, kaj misli ameriška stran o problemu in kako se kani angažirati pri njegovi rešitvi.
Predsednik Sadat je že po jugoslovansko-egiptovskih razgovorih dejal, da želi od ameriškega predsednika odgovor predvsem na eno vprašanje. Tole:	ali mislijo Združene
države Amerike podpirati Izrael v njegovih sedanjih mejah ali v tistih pred junijsko vojno Jeta 1967? Od odgovora na to vprašanje, je dejal Sadat, je praktično odvisno vse, kajti če mislijo ZDA podpirati Izrael pri vztrajanju na sedanjih mejah (in torej tudi na okupiranem ozemlju), potem je vsaka politična rešitev nemogoča.
Iz krogov obeh delegacij, ki sta se sestali v Salzburgu, za zdai še ni prišla novica, ki bi lahko osvetlila odgovor na to ključno vprašanje, toda precej drugih znamenj kaže, da so bQi pogovori vendarle koristni in tudi vsaj deloma uspešni.
Hkrati je prišla vzpodbudna novica tudi iz Izraela, kjer je premier Rabin sporočil, da bo Izrael za polovico zmanjšal svoje oborožene sile na Sinaju ter jih umaknil nazaj. Kairo je to takoj ugodno komentiral in to se navezuje na optimistično ozračje po salzburških pogovorih.
V teh sicer niso dosegli Američani in Egipčani nikakršnega konkretnega sklepa ali rezultata, toda to nikogar ne moti, saj sestanek tudi ni bil predviden za kaj takega.
Obe strani sta želeli v Salzburgu samo otipati puls svojega sogovornika in se temeljiteje spoznati z najnovejšimi stališči ter predlogi, kar še posebej velja za predsednika Sadata.
Kljub temu, da je v zapleteni igri okoli Bližnjega vzhoda še veliko neznanih elementov in je nemogoče povedati, kako se bo položaj razvijal naprej, pa zmeren (ampak resnično zmeren) optimizem ni brez sleherne osnove.
Vsekakor pa lahko v naslednjem obdobju pričakujemo tudi večjo prisotnost neuvrščenih, kar bo direktna posledica pogovorov egiptovskega predsednika Sadata in njegovega gostitelja,
POKOL V SALISBURVJU
Rasistična policija je v nem mestu Rodezije Sfll^ buryju pobila trinajst, ranila P več kot dv^set črncev, ki \ pred poslopjem, v katerem j® zaseddo vodstvo njihove
Po
V.
srečanju Sadat — Ford
m
nizacije, vzklikali v podp0^ prizadevanjem za odpravo nih razlik.
Ob tem so se začeli nered’’ med katerimi je policija pomisleka začela streljati. se je Sharpevillu (kjer je p3®*. 87 črncev) in drugim, znanim krajem rasnega nasilj3’ pridružil še Salisbury.
S tem skuša rasistični režj^ zatreti poskuse črnih cev (teh je v deželi okoli 3, milijona, medtem ko je be|c . le okoli 250.000), da b> ? izboljšali svoj politični in beni položaj, prav tako nekako pretrgati obroč, . vse bolj širi okoli te bele J* . stične trdnjave po skoraj J proglasitvi neodvisnosti bika, donedavna portuga,s* kolonije.
Rodezija je novembra enostransko proglasila °ja visnost (do tedaj je bila dež® pod nominalno britart^ upravo) in začela izvajati J bolj dosledno rasno razi* vanje.
Toda v ozadju tega vsekaj ni samo 250.000 belih R°“c jj, cev, marveč velikanski ^ vplivni zahodni kapital, ** o&rbuje v Rodeziji z drag0 ^ nimi strateškimi surovinami, primer s kobaltom, uranjLj, zlatom, vanadijem in drug*^
j* „ihče
Prav zaradi tega tudi nw ^ ne ukrene kaj odločilnega,, prenehalo belo nasilje v R?**0 ziji. Tega lahko pretrga o c« samo oborožen boj y q, prebivalstva - in ta se Je " nekod tudi že začel.
bo mirenska Kolinska že ob odkupu ugo-^jala odstotek suhe snovi v krompiiju. IMdelek 20,5 odstotka bodo odkupovali po 1^5 dinaija ^J^ogram. Pri odstopanju za 0,5 odstotka pa se „ ® odkupne cene gibale zš 3 pare navzgor ali ''Zdol. Na sliki: meijenje (Foto: Železnik)
Prejšnji teden so pod okriljem KS Žužemberk od-
Erii razstavo kulinaričnih izdelkov in ročnih dd, i so jih pripravile tečajnice, ki jih je vodila predmetna učiteljica gospc^njstva Helena MrzUkar. Na sliki: razstavo je odprl predsednik izvršnega sveta KS Stojan Jakovljevič.
30. maja so dijaki Centra srednjih šol iz Črnomlja preizkusili svoje obrambne sposobnosti. Zlasti dobro so se izkazale sanitetne ekipe, ki so hitro nudile pomoč „ranjencem**. Pri organizaciji obrambnega dneva je Centru srednjih šol pomagala črnomaljska garnizija.
S proslave tridesete obletnice osvoboditve 31. maja na Veliki Dolini. 21)ralo se je nekaj sto domačinov in gostov, ki jim je spregovoril sekretar IK predse&tva CK ZKS. Na sliki g^ vidite med poslušanjem kulturnega programa. (Foto: J. Teppey)
SEVNICA: DOLŽNIKI SO PREDVSEM DRUGOD
.^.^orek, 3. junija, je zbor ruzenega dela sevniškc občin-®	ločeni	seji
poleg pregleda zaključnih raču-ov gospodarjenja za lansko leto ravnaval tudi podatke o poslo-v	letošnjem četrt-
Hii'i’	sodelovali tudi
OZD in TOZD ter predsednik in tajnik zbora zdru-I iiluf®	občinske skupščine
J Wjana-Siška, s katerim na-sevniško gospodarstvo sodelovati. Sevniško povzročitelj ne-saj kupci od drugod milijonov dinar-onc	ko dolguje sevniško
8	podarstvo le 95 milijonov.
IJ^bni dohodki v sevniški obči-
V	Posavju in so lani za republiškim pov-
\P[cčjcm IZ leta 1973.	y
9. sejo medobčinskega sveta ZKS Posavje so posvetili politični oceni gibanja gospodarstva v pokrajini v 1974 letu. Ugotovili so, da je dohodek lani naraščal hitreje kot v ostali Sloveniji. Tudi poraba jc v minulem letu presegala republiško povprečje. Težave so bile še z akumulacijo, zlasti v brežiški in sevniški občini. Zaloge in terjatve so se ponekod pove-č^c tudi za dvakrat.
Sejmišča
sobotni sejem v Prienali f značilno, da so rejci trph samo mlade prašičke do bilo	starosti;	naprodaj	jih	je
20	]■'	pa	632	po
Sovo Šn!°lrh
Prec(>i ‘'^LarO: Slabo vreme ie niešk	podobo	novo-
Reici^n^ P^f^.fdeljkovega sejmišča, goveip P^Snali niti enega repa
PraliJ*"^'	bilo	"»Pro'
nov /Sr*	od 6 do 12 ted-
'‘^rosti od	prašičev	v
Veljali Ann ^ mesecev. Prvi so 510-680	^	dinarjev,	drugi pa
main	Ker je bilo kup-
prašičev	prodati	le
Položaj je postal kritičen: zaloge se čezmerno povečujejo
V	Posavju ni bilo večjih izgub, nepokritih invcsticij pa na tem področju sploh niso imeli. Produktivnost sicer res ni naraščala skladno z .resolucijami, vendar večjih mbtcnj niso zabeležili. Položaj je postal bolj kritičen proti koncu leta. Zaloge materiala, polizdelkov in končnih izdelkov, z^oge v trgovinah in ter-
Kmetijski nasveti
Hvaležni pomočnica
Ni	1
sejmu	^et*	zaman	hvalila tvrdka Kemper na kmetijskem
da nj .V ^oelnu, da gredo pobiralne prikolice „za med“. Skoraj-in mar •e^S^ce^a str0Ja’ ^i bi med kmetovalci, zlasti srednjimi Vanj« t*1’ ^jdil tolikšno pozornost in tako množično nakupo-Ugotavl a ”Va^ za^tut*' na^e ^raJe *n z zadovoljstvom lahko ralne	'ma *udi na Dolenjskem že precej kmetov pobi-
Nan °^Ce’te °dlične delovne pomočnice. dve j f J® pravzaprav še mlada, če štejemo po letih. Dobri *a mTM* sta * odkar je Nemec VVeichel izumil napravo ipd 2 an*/‘rano spravilo voluminozne krme, sveže trave, detelje žičn 113113 tvrdka Mengele, za njo pa tudi druge so začele mno->532?“ te nove kmetijske stroje, ki gredo že vseskozi
darjreanV P°biralna prikolica je namreč omogočila uspešno gospo-n°stj Je na kmetij?h s travno krmno osnovo, s svojo praktičnog (fa^e 0^aJ^a^a delo (skupaj s še nekaterimi stroji) do take kmeti- aJe m°g°če hoditi v službo in obdelovali srednje veliko Sev^i	Pr‘ nas ^nog* tudi	delajo,
boj jn 3	je med proizvajalci prikolic	vnel hud konkurenčni
p°gla . *oristno je, da kupec in uporabnik stroja pozna vsaj Uporah ^bteve. Najp.cj: bolje od univerzalnega, vsesplošno primio n?8a Priklopnika (prikolice) je kupiti specialni pobiralni Pobiraj u	*e	cno	°Pwvilo,	Pa tisto dobro. Univerzalni
n»k sicer lahko še irosi gnoj, vendar je toliko dražji inje e kupiti trosilec posebej, zlasti še v strojni skupnosti. tlajbor«°Vn 1 Prav*j°« da so za nakladanje sveže in uvcle.krme rotaCj-*|J Vefižne in pehalaste potisne naprave, delno pa tudi % n h-C to trc^a g^dati pri nakupu. Bolje jc tudi, da NaSpj [ lralnik trdno (fiksno) rudo, saj je v strmini bolj stabilen. Uporau Ve*ja, da so najbolj primerni srednje veliki pobiralniki, Za ravnino in hrib.	Vleče ga	lahko vsak	standardni
Prip0ro’,Pa	tudi manjši, ki pa	iz drugih	razlogov za	kmetijo ni
jatve do kupcev so sc tedaj močno povečale.
Na seji so ugotovili, da produktivnost ne povzroča problemov, da pa nastajajo težave zato, ktjr trgovina nima denarja in ker podjetja ne morejo prodati svojih izdelkov. To gre delno na račun kreditne politike, delno pa na račun sistemskih vzrokov, kijih bo treba odpravljati v vsej državi.
Letošnje prvo tromesečje kaže na poslabšanje položaja, saj jc kar šest delovnih organizacij zaključilo to obdobje z izgubo. Osebni dohodki so bili v Posavju povprečno nižji od slovenskih, investicije pa malenkostne. Pojavlja se bojazen pred nadaljnjim zaostajanjem Posavja, če ne bo strožjih predpisov o investicijah. SHšati je bilo nezadovoljstvo nad tem, da v investicijski, politiki nekatera območja in posamezne investicije pri nas različno obravnavajo, za glavne krivce nepokritili investicij pa nikoli prav ne izvemo.
Udeleženci so se dogovorili, da bodo v prihodnje za vse TOZD s sedežem matičnih podjetij zunaj občin zbirale zaključne račune in tako dobile realnejšo sliko gospodarjenja v posavski regiji. Prisotni so se izrekli tudi za ustanovitev enotnega računalniškega centra v Posavju, da bi tako preprečili lokalistične težnje nekaterih organizacij.
l'. HKDL
govorili o tem, kam z zalogami predelanega krompirja - krompirja v kosmičih, ki se nahaja v skladišču tovarne.
Direkcija državnih rezerv je z nam pecej nerazumljivo in nenavadno potezo na trgu povzročila precejšnjo zmešnjavo. Krompir je namreč izvozila v Nemčijd, ga tam dala predelati, izdelek pa pripeljala na naš trg in s tem povečala konkurenco. Mirenskemu obratu je izdelek pire ostal v skladišču. Po dolgotrajnem moledovanju je direkcija državnih rezerv vendarle obljubila, da bo sčasoma prevzela predelan krompir.
Ta obljuba pa, ni navdušila kmetij-cev. Direktor kmetijske zadruge je ob tej „naslonitvi Kolinske na drža-vo“ celo dejal na zboru, da ima več zaupanja v tovarno kot pa v sodelovanje z državnimi rezervami. „Naše kmete smo preusmerili v sodelovanje s to tovarno, zato želimo, da tako tudi ostane in da sc samoupravno dogovarjamo vnaprej. Direkcija državnih rezerv bi se lahko nekega dne spomnila in ukrepala, kakor nam ne bi bilo prav,“ je pristavil.
Pa naj še kdo reče,"da se zamisel o agroživilskih kompleksih ne uveljavlja!
Inž. M. L
Naše bogastvo
Nezaupnica
Na tradicionalnem srečanju kmetov kooperantov, predstavnikov kmetijskih zadrug in kmetijsko predelovalne industrije, ki je bilo 29. maja v obratu Kolinske na Mirni, so
Nova injekcija za še večje devizno varčevanje. Devizne vloge se zadnja leta povečajo približno za eno desetino na leto.
»Poklon« devizam
Ali pritekajo dragocene devize domov in kako je nasploh z deviznim varčevanjem, to zanima našo pokrajino še bolj kot druge iz enostavnega razloga, ker si sorazmerno mnogo njenih prebivalcev služi kruh na začasnem delu v tujini. Natančnih številk ni pri roki. toda dosti pove že podatCK, da imajo slovenske manj raz>Tite občine, med katerimi sta tudi dve dolenjski, kar 25.000 ?domcev ali 41 odst. vseh.
'^^OOGOVORNOSr
Pa tako vreme! Vsak dan pidhal
(Karikatura: Marjan Bregar)
Potemtakem bodo naši ljudje z velikim zanimanjem* in odobravanjem sprejeli ’ novico, da bo po , novem zveznem odloku, ki bo začel veljati to soboto, 7. junija, devizno varčevanje 'še olajšano, pogoji še izboljšani. Že od lanskega decembra naprej ni potrebno več potrdilo o izvoru deviz, dfvizne račune pa lahko odpirdjo vsi državljani SFRJ, po novem odloku pa bodo vse obresti ria devizne vloge izplačevali v devizah ia ne več del v dinarjih, Z drugimi besedami povedano; devize bodo povsem obvarovane pred posledicami možne devalvacije dinaija. Odlok tudi določa, da bodo znašale obresti vlog na vpogled 7,5 odst., vezanih vlog od enega do dveh let 9 odst., vezanih na več kot dve^eti pa 10 odstotkov.
Verjetno bo kdo porekel, da je vse to delna diskriminacija za dinarske varčevalce, zlasti kar zadeva varnost pred devalvacijo. Vendar je očitno ta čas, ob tolikšnem primanjkljaju v zunanjetrgovinski menjavi, za deželo pomembnejše, da čimveč v tujini zasluženih deviz u$meri v domače banke, v naše gospodarstvo. Koristi od tega, posebno še če vemo, za kako velike zneske gre, pač niso majhne.
M. L.
Niso bela vrana!
Delo je predzadnji torek objavilo članek, ki postavlja sevniško občino v dokaj čudno luč, kar zadeva obravnavo gradiva o bodočem pospeševanju razvoja manj razvitih območij. Človek bi po tem zapisu lahko sodil, da Sevničanom za sodelovanje v Posavju ni kaj dosti.
Clankar se sicer pravilno zavzema, da bi morali v vseh treh občinah nemudoma poskrbeti za javno razpravo, pri čemer pa ugotavlja, da je o tem gradivu razpravljal le brežiški občinski izvršni svet, v Krškem pa naj bi bili k sodelovanju '„pozvali“ . samoupravne interesne skupnosti. Resnica je drugačna. Tudi sevniški izvršni svet je obravnaval gradivo, šlo je za razpravo na seji 8. maja. Zaradi te točke je potekala razprava celo v razširjeni sestavi z-vsemi predsedniki izvršnih odb6rov interesnih skupnosti in vodji njihovih strokovnih služb.
Ko so v Sevnici gradivo prejeli, so ga nemudoma posredovali tudi dele--gacijam in krajevnim skupnostim. Sevničani torej niso primer nesodelovanja ali mlačnosti za ta samoupravni sporazum, ki pospeševanje manj razvitih prenaša iz nekdanjih občinskih meja v okvire krajevnih skupnosti. Delovni ljudje sevniškc občine so se to pomlad domala soglasno odločili dali 3 milijone dinarjev za financiranje krajevnih skupnosti in negospodarske naložbe.
700.000 dinarjev jc bilo že takrat predvidenih namensko za raziskave o možnostih gradnje industrijskih objektov v tako imenovanih kozjanskih krajevnih skupnostih. Samoupravne skupnosti in delovne organizacije morajo po sklepu izvršnega sveta nemudoma prilagoditi svoje načrte možnostim, ki jih odpira gradivo tega samoupravnega sporazuma. Dvom je torej odveč!
A. 1.
BREZ VODE SAMO PLANINA
Krajevna skupnost Raka ima šest vodovodov: vodovod Raka, vodovod Sela, vodovod Dolga Raka -Podlipa, vodovod Cetine ^ Zabu-kovje - Gmajna, peti je Smednik in šesti Arllro. Zanje skrbijo vodovodne skupnosti okolišev, kijih napajajo posamezni vodovodi. Brez vode je samo Se vas Planina.
rredffto je
•••
Nekaj mora res biti narobe, če ti novinarju direktor Inštituta za elektriško gospodarstvo in elektroindustrijo iz Ljubljane potisne v roke osnutek za novo elektrarno, rekoč: storite nekaj, pišite o zaslepljenosti, o zagledanosti v velike projekte - in o hkratnem zanemarjanju manjših, toda. mnogih možnosti na področju pridobivanja iz leta v leto bolj dragocene energije!
Storite kaj!
Priznam, prvič sem tedaj slišal za osnutek termoelektrarne Kanižarica. Toliko razpravljanja o srednjeročnem in dolgoročnem načrtovanju je že bilo, pa ne čuješ nobenih besed o takih možnostih rudnika Kanižatica pri Črnomlju, ki je eden od perspektivnih,	čeprav
majhnih slovenskih premogovnikov! Osnutek, ki ga je lani pripravil Elektroinštitut „Milan Vidmar“, predvideva elektrarno moči 7 MW in to je menda premalo, da bi bilo o takih termoelektrarnah vredno izgubljati čas. Tak vtis imajo na inštitutu in razočarani so pravzaprav, da tako poniglavo ravnamo y naši megt^omanski kratkovidnosti.
Zrno k zrnu - pogača! TE Kanižarica bi bila res majhna, porabila bi 40.000 ton premoga na leto in ob zdaj znanih zalogah premoga lahko obratovala vsaj 84 let, toda dqla bi cenejšo, zlasti pa bolj zanesljivo energijo. Razbremenila bi daljnovod in povečala samostojnost v oskrbi z energijo v naši pokrajini, ki v vsem povojnem obdobju ni dobila niti ene elektrarne, čeprav ima zanje možnosti.
Kanižarica je primer, ki pa ni osamljen. Tudi Krko, ki ima v zgornjem toku velike padce, bi bilo mogoče energetsko izkoriščati, ne da hi trpela njena naravna lepota ^ če bi zares imeli drugačen odnos do malih, toda pogostih možnosti, če bi se ravnali po tem, kar na primer Nemci označujejo z izrekom ,,Malc ribe ~ dobre ribe“:
I^ARJAN LEGAN
Izpolniti... Dvigniti se nad nastala navzkrižja
(nadaljevanje s 1. strani)
Čanja treh slovenskih šol iz Doline, Sv. Jakoba in Kočevja. V bogatem kulturnem programu te proslave, posvečene 30-letnici osvoboditve, so razen domačinov sodelovali tudi harmonikarski orkester glasbene šole Kočevje, zborček DOREMI in člani dramskega krožka osnovne šole Kočevje. Med gosti te prireditve je bil jugoslovanski konzul Marinko Kosor.
V	soboto dopoldne so si člani kočevske delegacije ogledali še zloglasno uničevalno taborišče Rižarna v Trstu. V nedeljo popoldne pa so se udeležili še prireditev ob prazniku vina v Borštu.
J. PRIMC
Med udeleženci »razčiščevalne« seje sveta ZK krajevnih skupnosti Žužemberk in Hinje tudi Franc Šetinc in Franci Šali s CK ZK Slovenije
Preveč napol izrečenega ali celo neizrečenega je ostalo po večurnem sestanku Zveze komunistov minuli četrtek v Žužemberku, da bi bili lahko udeleženci povsem zadovoljni, ko so odhajali iz dvorane. Z grupaštvom, oportunizmom in sektaštvom, ki se je pojavljalo v preteklosti, tudi bližnji, in ki je slabilo moč subjektivnih socialističnih sil v Suhi krajini ter s tem oviralo razvoj, ni bilo obračunano tako, kot bi želeli. Če je si^oh mogoče tako nagjo, z enim sestankom presekati in iti mimo teh neželenih pojavov v političnem življenju.
V	NEDELJO VESELICA
*	Gasilsko društvo Velike Poljane bo 8. junija praznovalo 65-letnico obstoja. Razen proslave bo še parada in veselica. Gasilci bodo ob tej priložnosti dobili nove uniforme. Za ples bo igral ansambel Franca Miheliča.
M. G.
Izhodišče so bile uvodne besede Franca Šetinca, sekretarja IK predsedstva CK ZKS, ki se je osebno zavzel, da bi razprtije, ki imajo več vzrokov in več nosilcev ter so tudi izraz neustreznega političnega delovanja, spravili s sveta. Dal je celo vrsto napotkov, kako naj bi Zveza komunistov delovala v zahtevnih razmerah^ kakršne so suhokranjske, kjer politično delo in politična zavest nista dovolj razvita in sta bolj kot drugje izpostavljena sovražnim težnjam, predvsem pojavom klerikalizma.
Franc Šetinc je poudaril, da je treba razširiti fronto socialističnih sil. Potrebno je politično mnogo več delati z ljudmi, zavzemati se je treba za vsakega človeka, tudi za tistega, ki nosi senco preteklosti, a mu je družba odpustila in mu dala nove možnosti. Zavrniti jc treba samo tiste, ki imajo sovražne namene, teh
pa jc sorazmerno malo. Premalo je neposrednega političnega dela z ljudmi, premalo se čuti politika v sleherni vasi. Vsakdo, posebno pa komunisti in vodilni delavci, so dolžni politično delovati. Zveza komunistov svoje politično delovanje lahko gradi na uspehih, doseženih v preteklem obdobju. „Kljub težavam, ki so, in sorazmerni zaostalosti v primerjavi z bolj razvitimi predeli Slovenije lahko rečem, daje Suha krajina napredovala, kot ne bi v nobenem drugem sistemu. To je osnova,- na kateri je treba graditi in za našo stvar - samoupravni socializem pridobivati ljudi, zlasti mlade,“ je dejal Franc Šetinc.
Potrebno je odpraviti grupaštvo, ki je med ljudmi, sektaštvo v politiki do cerkve ter oportunizem, ki slabi politično delovanje. Z odkritim, poštenim, komunističnim razčiščevanjem vzrokov za nastala navzkriž-
Strokovnjaki - v proizvodnjo!
Vinko Kastelic, družbeni pravobranilec samoupravljanja, v Sevnici
v ponedeljek je obiskal, kot smo kratko že poročali, sevniško občino Vinko Kastelic, družbeni pravobranilec samoupravljanja SRS. Najprej se je pogovaijal z družbenopolitičnim aktivom sevni-^e občine, kjer so ocenjevali odpore zoper oblikovanje TOZD v občini.
To sta pred meseci ocenjevali na skupnem zasedanju že občinska konferenca SZDL m občinski sindikalni svet. Na razgovoru s tov. Kastelcem so pregledali na^ljnje izvajanje akcije in ugotovili, da niti^ neurejena in nezaključena zakonodaja ne moreta biti v potuho tistim, ki zavirajo spreminjanje odnosov. Tov. Kastelic je dejal, da je minil čas političnega prepričevanja. Za nadaljnjo akcijo so v pomoč tudi sodišča združenega dela.
Na popoldanskem razgovoru v sevniški Jutranjki, ki so se ga udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih in poslovodnih organov OZD in TOZD Jutranjka, so odkrito obravnavali pomanjkljivosti sedanje samoupravne organiziranosti v tem kolektivu. Rečeno je bilo, da morajo čimprej spremeniti samoupravni sporazum o združevanju dela in sreastev, tako da se bo dohodek, kot določa ustava, ugotavljal na ravni TOZD. Komercialo morajo ločiti iz TOZD Motiv.
Pomembna je ugotovitev, ki jo je navedel tov. Vinko Kastelic, da
morajo v TOZD ostati tisti strokovnjaki, ki so pomembni za neposred' no proizvodnjo. Po megovem mnenju je treba v TOZD združevati pamet in delo, sicer delavci ne bodo
mogli uresničevati svojih ustavnih pravic. V delovnih skupnostih služb naj bi ostali delavci, ki jih poznamo
v	klasični upravi, njihovo delo pa je pomembno za vso delovno organizacijo. Zanimivo je, da so sedaj v Jutranjki sprejeH vse pripombe, ki jih je že lani dala komisija za pregled samoupravnih aktov pri občinski skupščini.
A. Ž.
ja, ki so pogosto osebnega značaja, je treba doseči enotnost. To nalogo morajo'čimprej opraviti v osnovnih organizacijah, kjer je’ mogoče bolj konkretno razčistiti stvari, potem pa vnaprej trajno bolje politično delovati.
Razprava, ki je sledila, je^ bila sicer bogata, vendar je prej spominjala na zbor občanov, kot na politični sestanek, kot je v svojem prispevku dejal Franci Šali, član IK predsedstva CK ZKS. V razpravo so posegli tudi predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij novomeške občine.
M. LEGAN
CESTA NI ODLAGALIŠČE
Pri republiški skupnosti za ceste ustanovljeni odbor za proslavo „Trideset let cest v SlovenijiI‘ je v proslavljanje vključil tudi akcijo za lepo podobo cest. Po mnenju odbora naj bi akcija zajela predvsem skrb za čistočo ceste, njene okolice, sprotno odstranjevanje odpadkov, čiščenje cestišča in obcestnih naprav, kot so parkirišča, počivališča, ter okolice, neglede na lastništvo zemljišč. Podobno skrb naj bi posvetili znakom, drevju ob cesti, ograjam, tablam itd., kar ni vzdrževano in kazi podobo. Odbor za proslavo je posebno priporočilo naslovil na izvršne svete občin, da bi vključili v to akcijo vse dejavnike, od krajevnih skupnosti do najrazličnejših izvajalcev del.
Prejšnji teden je Novo mesto obiskala ddepcija iz Makedonije, Id jo je vo^ Boge Kumanovski, član sveta federacije in predsednik Koordinacijskega odbora za krvodajalstvo pri RK SDL Makedonije. Z novomeddmi predstavniki občinskega odbora RK so se gostje pogovaijali o krvodajalstvu v novome^ občini, ogledali pa so si tudi novomeško transfuzijsko postajo. Na sliki: gostje med pogovorom. (Foto: Dušan Pezelj)
DOBREPOLJE: LETOS VODOVOD
Dobrepoljska dolina v zadnjem obdobju lepo napreduje. Letos bodo dokončali gradnjo vodovoda, ki bo veljal 15 milijonov, od t^a so občani prispevali 5 milijonov v obliki samoprispevka. Gradijo zdravstveni dom, ki bo veljal-3 milijone dinarjev, od tega bodo občani v obliki samoprispevka prispevali
700.000	din. Občani prispevajo velika sredstva še za posodabljanje cest na svojem območju. Seveda to območje tudi gospodarsko napreduje. Stari obrati razširjajo proizvodnjo, odprt pa je tudi obrat Iskre v Predstrugah. Tako nekdaj nerazvito območje s svojimi močmi in družbenimi
prispevki vedno bolj napreduje, medtem ko so v predvojnih časih videli veljaki Dobre^lje le, kadar so jim bUi kpotrebni njihovi glasovi pri volitvah.
J. P.
Bogdan Osolnik:
Belogardizma si niso izmislili kmetje v suhokranjskih vaseh
Trideset let življenja v svobodi je omogočilo, da se zacelijo mnoge rane iz vojnega časa, da se obnovijo porušeni domovi, da se*med ljudmi ustvarijo novi odnosi. Trideset let je bilo dovolj dolgo razdobje, da se je v graditev nove družbe lahko vključil vsakdo, negl^® na to, kakšna je bila njegova preteklost, oziroma na kateri strani je stal v času vojne. Mnogi, ki so bili zapeljani, so spoznali svojo zmoto in postali dobri drža^jani. Zlasti med mladino in otroki ni več razb| kovanja. Vse to je razveseljivo in lahko si le želimo, da bi se še bolj poglobila in utrdila enotnost in sodelovanje vseh delovnih ljudi. To je tudi eden glavnih ciljev SZDL. Seveda se dogaja, da poskušajo neka* teri ta našs^ prizadevanja zlorabljati in nadaljujejo' s širjenjem sovraštva, s klevetanjem osvobodilnega gibanja in zlasti vloge komunistov v njej. Nas toliko ne čudi, če v tujini ostanki belogardistične, ustave in četniške emigracije poskušajo oprati pred zgodovino svoje izdajalsko početje z nadaljevanjem svoje gonje proti komunizmu.' Veliko bolj nas čudi, da se tudi pri nas doma najde kdo, ki bi zdaj pp tridesetih letih hotel zmanjšati veličino osvobodilnega boja in opraw čevati narodno izdajstvo, ki je povzročilo toliko gorja ravno v teh krajih.
Ali ni zdaj po 30 letih še toliko bolj jasno, kdo so bili krivci narodno izdajstvo, kdo nosi moralno odgovornost za vse gorje, ki g* je povzročilo? Tsl krivec je bila protiljudska, reakcionarna gosp(^ ki je iz svojih razrednih interesov pognala v boj podložnike, izkorisfr la njihovo pokorščino in dolgoletno odvisnost. Tako seje rodila bela garda, domobranstvo in razne druge oblike izdajstva. Marsikdo je zabredel tja iz strahu, ker so mu dopovedovali, da tako rešuje vero in boga, svojo zemljo in svojo družino. V resnici pa mu tega nihče lU jemal in je bil le žrtev brezobzirne in podle igre protiljudskih politikantov in sovražnikov napredka.
Osvobodilna fronta se je trudila preprečiti izdajstvo in komunisti so prvi opozarjali na razredno ozadje belog^dizma. Da W rešili zapeljane, preprečili še večjo nesrečo,^smo izkoristili vse mo nosti političnega prepričevanja in opozarjanja. Poskušali smo zlas^ prek svojcev vrniti v naše vrste tiste, ki si niso s krvjo umazali rok-Vodstvo OF je proglasilo več amnestij in pošiljalo celo v sovražne postojanke opozorila, kakšna usoda čaka fašistične pomagače. se spominjam, kako smo v letih 1942 in 1943 po vsej Dolenjski» Kočevski in Notranjski obiskovali tudi župnišča in opozarjali duhovnike, naj ne širijo izdajstva, če že nočejo aktivno podpreti boj svojega naroda za svobodo.
Nimamo razloga, da bi opravičevali izdajstvo, ki je povzročilo n Slovenskem toliko hudega. Vendar lahko rečemo: belogardizma « nismo izmislili kmetje v suhokrajinskih in notranjskih vaseh. Rodil se je drugod - v glavah nekdanjih slovenskih posvetnih in cerkvenih oblastnikov, ki so ob podpori mednarodne reakcije brezobzirno pahnili preprostega in nevednega človeka v bratomorno klanje, rioia ’ bili njegovo vero in zaupanje. Ta gospoda je bila pripravljena ' vati ves slovenski narod v svojem protikomunističnem fanatizmu.^ neposredno pred koncem vojne so ponujali Slovenijo mednaro^ reakciji in se zavzemali za nadaljevanja boja proti komunizmu, najoč, da jim bodo za to zahodne države oprostile sodelovanje na strani fašizma, da jim bodo vrnile oblast in jih reševale pred mašce' Vanjem lastnega ljudstva. In ko so se glavni krivci zatekli v emigracijo, so takoj našli nove zaščitnike v najbolj protiljudskih krogih medn^ rodne reakcije in imperializma. Zdaj od tam nadaljujejo svojo kleve niško gonjo proti socialistični Jugoslaviji, in ker ne morejo spremeni zgodovine, jo poskušajo vsaj po svoje prikrojiti.
(Iz govora Bogdana Osolnika na zaključni prireditvi „Teden revolucionarnih tradicij** vDobrepoljah)
Škoda, da avti ne stavkajo!
Moj sin se v vrtcu uči pesmico s takole vsebino:
,,Medvedek ni bolan, medvedek je zaspan. Prišla je tiha noč. medvedek, lahko noč. Medvedek že smrči, se lunica smeji. Prišel je beli dan. medvedek, dober dan.” Na isto melodijo sem jaz priredila tole pesmico:
„Moj fičo ni bolan, ampak on je Arnovčan. Odšel je v tiho noč, kriči: ,0j. na pomoč!' Se v luknje zastrmi, se cestar mu smeji. Morda pa pride dan, da on bo maščevan!”
Fičo namreč, ne cestar. Kajti joj. prejoj. če bi tele naše uboge in vendar nepogrešljive pločevinaste škatlice lahko stopile skupaj in rekle: Tako ne gre več dalje! Ne gremo naprej, pa konec! In mleko bi morali nositi peš v Sp. Pohanco in otroci bi morali peš iz Pečic v Artiče v Šolo in na tržnico v Brežice bi s kolesi vozili kmetijske pridelke in avto iz Dubravice ne bi hotel po pujse h kooperantom ... In sploh...
Ljudje, kakšna škoda, da avti ne znajo stavkati!
Kdo je temu kriv? Pa kaj bi to! To je vendar že tako oguljeno vprašanje...
ERNA ROZMAN
Vsi smo amaterji
Dopolilne misli k Članku »Srečanje je mimo«
Kaže, da sem s prispevkom „Srečanje je mimo** močno razburkal duhove, resnici na ljubo pa je treba dodati, da ga jc urednik tudi precej skrajšal. To pa bistva stvari ne spremeni, kajti senovske in boštanjske amaterje je predvsem prizadela misel o preživelih besedilih in pa dejstvo, da jc bil prispevek nepodpisan. To sem storil iz enostavnega razloga; nisem hotel biti pristransTti kot režiser „konkurenčne** gledališke skupine, kot predsednik posavskega odbora Združenja gledaliških skupin Slovenije pa sem vendarle bil dolžan napisati nekaj o našem srečanju, saj drugi novinarji in dopisniki niso poznali celotnega dogodka.
Ne bi želel znova razvnemati polemike, kajti za to bo mesto na razširjeni seji našega področnega odbora in na letni sku^čini Združenja gledaliških skupin Slovenije, ki bo v soboto, 7. junija, v Šentjurju, rad bi navedel le nekaj dejstev o tem, kako se že četrto leto trudimo za kvalitetnejši in bolj organiziran razmah amaterskega gledališkega snovanja v Posavju. Ne bi našteval ugodnosti, ki jih imajo včlanjene skupine, omenil bi le izvedbo kvalitetnih seminarjev za režiserje, maskerje in lutkarje, omogočali pa smo tudi udeležbo na republiških seminarjih, vendar se jih režiserji letos uprizorjenih del niso udeleževali. Vdrugo smo organizirali Srečanje gledaliških skupin Posavja, zagotovili spominske plakete, skupne gledališke liste, plakate in denarne nagrade v višini 2.000 dinarjev. Le dva ali trije člani odbora smo iz golega ,Jjubiteljstva** oskrbeli'obisk pri predstavah in pismeno o njih obvestili republiško žirijo.
Žal moram ob tem znova ugotoviti, da kljub prizadevanjem ni bil dosežen kvalitetnejši napredek, predvsem kar zadeva izbor del. Besede o dobrem obisku, navdušenju občinstva in malem izl)oru igralcev me ne morejo prepričati, kajti sam
sem sc v 20 letih, odkar se s tem delom ukvarjam, prepričal o nasprotnem, saj sem režiral tudi v mnogo manjših krajih, kot sta Boštanj in Senovo. Cas gre vendar naprej, mentorji skupine pa se moramo usposabljati, da bomo tudi v „preživelem** besedilu našli kaj za sedanjega gledalca, da ga bomo vzgajali! Zato imamo vso pravico krajšati in prirejati tekst, da ne bo ostal zgolj „del narodove zgodovine**.
Vsi smo amaterji in od predstave do predstave rastemo, biti. pa moramo tudi samokritični, če želimo slediti tej rasti; namenoma sem se zato izo^il nadrobnostim, saj _bomo o kvaliteti morali na naših delovnih sestankih še in še govoriti.
VLADO PODGORŠEK
NITI ENEGA BEL0GARDISTA1
Leta 1973 je izšla knjiga Boj Belokranjcev avtorja Rudija Vogriča. V tej knjigi so tudi podatki, ki zgodovinsko niso resnični Pisec piše, da sta vasici Gornji in Dolnji Suhor pri Vinici sodelovali z okupatorjem in da je partizanska vojska v teh vaseh zaplenila živino in vse premičnine, kar sploh ni res. Nič ni bilo nasilno vzeto in v teh vaseh ni bilo nobenega belogardista, pač pa je bilo v partizanih 19 vaščanov, kar je dede na velikost vasi in število prebivalcev veliko.
Sprašujemo se, kje je Vogrič dobil te podatke. Take očitne neresnice nas žalijo. 2Lavedati sc moramo, da take knjice prihajajo v roke tudi mbdini, ki bi morala biti pravilno seznanjena z zgodovinskimi dejstvi.
FRANC ROZMAN G.Suhor 11 DragatuS
Po svečani seji in kulturnem programu 24. maja v Šefovem domu je bil v avli osnovne šole Kočevje svečan sprejem pioniijev v ZSM. Letos je bilo sprejetih 238 članov. Na sliki: poddjevanje članskih izkaznic novim mladincem. (Foto: Jure Podržaj) ______
Mihael Starc
Boleče je v naših srcih odjeknila vest o smrti Mihaela Starca. Četudi je zadnja leta živej daleč od rodne vasi Brege, smo ob njegovi smrti začutili praznino, saj smo izgubili človeka, obdarjenega z najboljšimi lastnostmi, človeka, ki smo ga ljutjili zaradi njegove marljivosti in prisrčnega odnosa do soljudi.
Rad bi ob slovesu povedal vse o njegovem notranjem bogastvu, a besede so premalo, preborne so, da bi izrazile našo bolečino. Vendar moram reči, da Mihael Starc ni prešel; v naših srcih je ostal kot dragocen spomin, ki vedno znova jasno zasveti in nam pomaga razumeti človeka. S svojimi dejanji si je v naših srcih postavil najtrajnejši spomenik, ki ga ne preraste mah, ki ni mrzli kamen z groba, ampak živ vzor nam in bodočim rodovom.
Za njim žalujejo vinogradi, ki jih je pomagal okopavati, žalujejo polja, žalujejo številni prijatelji in znanci. A v bolesti nas tolaži misel, da bo kot spomin živel z nami, ko bomo ustvarjali tisti svet, ki ga jc tako ljubil - aaš kmečki svet.
Trda ie bila življenjska pot, ki ^o je moral prehoditi, toda trdo življenje ga ni otrpnilo, ampak oplemenitilo. Tisti človek, ki mu tudi v najtežjih življenjskih okoliščinah uspe ohraniti človečnost, ustvarjalnost in čuteče srce, je vreden spomina.
IVAN SKOFLJANEC
MLADI DOPISNIKI NA POKLJUKI
Tisti dopisniki Pionirskega tednika, ki smo poslali predloge za reportažo ali že dalj časa dopisujemo, smo bili od 25. do 28. maja na izletu na Pokljuki. Stanovali smo v prijaznih sobicah v „Šport hotelu**, kjer smo se tudi zabavali. Imeli smo tudi pohod po partizanski Pokljuki. Ob koncu pohoda nam je komandant tamkajšnje čete Milče Jerneje iripovedoval o bojih^v tistih krajih.
Mamice so za stare običaje
Župnik pa ne!
Uredništvo lista je po prejelo naslednji dopis, kJ “ objavljamo brez komehtaija: „Molimo za starše kateri ot^ ke pošiljajo na folklorne ^ namesto v cerkev. Oče naš, v nebesih .. .** se je glasila m ^ tev župnika neke farne cerkv Beli krajini v soboto, pri večernem cerkvenem ijo Enako se je ponovilo v nede; in ponedeljek, 18. in 19- ml Po končanem obredu v nedeljek se je pred cerkvijo vila razprava med vern^i o i ali ima župnik prav vladalo je mnenje mamic. mamic in babic, ki so tudi sa . nekdaj' nosile bele obleke. ^ katerih je dežela dobila ime, da župnik nima prav. narod, ki pozabi svoje bogastvo,, preneha biti narod- ^ ima župnik rad svoje lotem mora špoštorati tu(U lOve navade in običaje,
l .......................
stari toliko kot živelj v
župnik ni naročnik skega lista, toda upamo,^ je članek vseeno prebral, naprej tako molil, bo imel no po vsakem nadaljnjem našu manj vernikov; več P pristašev bogastva
G
a Pokljuki smo posneli cel ttonir-ski tednik in odd^^o Pokaži, kaj znaš. Ti trije dnevi mi bodo ostali v spominu kot eno najlepših doživetij.
DUSANKA HRIBAR o. S. ŠENTRUPERT
običajev. To, kar so ljudje dovali, bodo tudi očuvalij® cem. Pa naj bo to župniku v ali ne!
ZLATA POROKA
M No* maja sta se v
mestu	to
31
DOLENJSKI LIST
vem mesiu drugič, -	^
zlato, poročUa MoiH Šašek in Franc Blažič z kega Slatnika S.
St. 23 (1350)- 5. juni)!
Vrnitev, Koliko radosti in ‘‘panja združuje v sebi ta be-^da za vse tiste, ki so se ob koncu vojne, po štirih letih izgnanstva, spet srečali z do-[^ovino in začeli svobodno življenje v opustošenih domovih. Prebivalce Posavja so Nemci 1941. leta množično •zgMjali. Tisti, ki so jih podali v Srbijo in na Hrvalo tisti, ki so sami pobegnili prijateljem, so bili srečnej-
ši od večine, ki je preživela izgnanstvo brez bratske topline. Vsaka družina je doživela svojo Kalvarijo, svoj roman brezdomstva. Spomini na tiste dni še vedno živijo. O grenkem slovesu od doma in vrnitvi v svobodno domovino pričajo tudi tile trije zapisi, ki jih priobčujemo 4^red 7. junijem, dnevom slovenskih izgnancev.
Človeka spoznaš v nesreči
Jok ni nikogar ganil
Antonija Repovž iz Šentjanža morala v izgnanstvo s hromo staro materjo
Tončki Repovž, snažilki v ^ntjanški osnovni šoli, se še da-°fpsijo oči, kadar spregovori ? svoji izgnanski poti. Se preden je morala prek Rajhenburga vnjih so vtaknili še v barake ob ^ogi) s popolnoma hromo staro ateijo, stričevo nosečo ženo s Wmi malčki, je v domačem T doživela mnogo hudega, j® imela 15 let, brat pa
10	manj. V Mariboru so ji stri-« ustrelili kot talca, drugega 4? “Sonobili v Ausch-To je bil'zanjo še toliko 1-^arec, ker je bila pri teh juaen pravzaprav v reji.
J	se natančno spdminja
•>» ^"Ostnih dogodkov še danes.
oktobra 1941 je Milan Maj-var °P°^®^i^^.^cntjanžane na ne-ip	izgnanstvom, žal se
*^^dkim uspelo umakniti za _ jansko mejo. Njih so izselili 1942. „Strica sta bila lan^	zaradi sodelovanja z Mi-
Majcnom. Ker je bila sta-hroma, smo se ob večjih za n J^.'^9gradu ponavadi kar da /	*	preselili v zidanico,
?*^rbcli zanjo. V hnj 1* ^^rinjici smo jemali s sc-ooj nekatere nam drage spomin-
'ivpt;,.-”'	*r»oja	birmanska
le	žepna	ura,	ki jo
towi	^	prve	sve-
iu 7	Nemci	po	bo-
lem M «1°*^ Majcnom in Janči-_ evžljem navalili na strica.
so ga dobili s to skrinjico ii. ga dolžili, da je prekupčevalec. Kot dekletce sem nemškega poveljnika in prevajalca rotila na kolenih, naj mi izročita svetinjico, vendar me še poslušati nista hotela! “
Na pot izgnanstva so najprej pognali luomo staro mater ob devetih dopoldne. Tončki in leto mlajšemu bratu so do 14. ure dovolili, da sta zavila najnujnejše. Po treh dneh Rajhenburga so jih v zaprtih živinskih vagonih poslali v bavarski Werisharfen. Lesenega koleslja stare mame (nekakšen invalidski. voziček) vojaki niso mogli spraviti skozi vrata vagona. Eden gaje slednjič brcnil po nasipu. A glej si nemško temeljitost: voziček je prispel za njimi, po drugi strani pa je mater navkljub vsemu hudemu čakal pri nemških bolničarkah na končni postaji pravi voziček! Preden so krenili na pot izgnanstva, so jim Nemci popolnoma zagrenili življerye. .,Neki večer je prišel v naso hišo v temno zeleno obleko opravljen Štajerec. Zahteval je mater ,teh Kosov*. Povsem neprizadeto ji je zabrusil, da so njenega Pepeta ustrelili pet minut pred polnočjo. Ustil se je, da je bil za takega bandita strel predober, češ da bi živemu morali rezati jermene s hrbta.“
ALFRED ŽELEZNIK
VPIS v GOSTINSKO ŠOLO!
CENTER ZA GOSTINSTVO gostinska ŠOLA NOVO MESTO
a z p j s II j g 23 šolsko leto 1975/76 vpis večjega števila «cencev v prvi razred
ZA POKLIC KUHAR IN NATAKAR
planje traja tri šolska leta in obsega: teoretični pouk, prak-p ^' .P®uk in strokovno prakso.
J>goji za vpis v prvi razred gostinske šole so: ončanih 8 razredov osnovne šole,
' starost do 18 let,
f'atak**^^ in duševna sposobnost za poklic kuharja oziroma
6^ 1Q^ kandidati pismeno prijavijo najkasneje do 25. Sl - obrazcu 1,20, ki ga je izdala Državna založba in ga lahko kandidati kupijo v knjigarnah in papir-cah. Prijave za sprejem je treba kolkovati z 2,00 din.
^ •javi za sprejem naj kandidati priložijo:
®^'9inalno spričevalo o končanem 8. razredu osnovne šole, ^aravniško spričevalo,
^ Izpisek iz rojstne matične knjige in ^ opisnico z naslovom za odgovor.
zd	* izdajo zdravniškega spričevala je potrebno, da
avstveni organi opravijo pregled, ki ustreza zahtevam neo panoge. Vsi učenci lahko prejemajo v času praktič-Do	in strokovne prakse, kot tudi v času teoretičnega
lev'^ •	oziroma štipendije v skladu z načeli o nagra-
I ^^encev (gostinske panoge na našem področju in do-(jx ^.^nioupravnega sporazuma o štipendiranju.
»a	*^i nimajo možnosti stanovati v Novem mestu, lahko
j^Pfosijo za sprejem v Dijaški dom Majde Šilc, Novo mesto, p 1?'®nova 60. Vpisovanje v dom je istočasno kot v šolo.
M- *^°^ne]še informacije daje Šolski center za gostinstvo.
o mesto, Društveni trg 1, telefon 21-527,
obi
časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST
NOVO MESTO lavlja prosti delovni mesti
^ strojepisk
^ na IBM stavnih strojih.
delo, nagrajevanje po učinku (osebni dohodki PQ2.200do 3.000 din).
za zasedbo delovnega mesta je dobro obvladanje ®^Prstnega sistema pisanja na pisalni stroj. — Trimesečno ^^skusno delo.
se osebno ali pošljite pismeno ponudbo na naslov:
Dolenjski list, novo mesto, p. p. 33
Studenec pri Sevnici je vas, kjer so pred vojno ljudje živeli predvsem od kmetijstva. Skoraj bi lahko na prste prešteli tiste, ki so se vozili na delo v bližnjo Scvnico, ,in pa dijake, ki so obiskovali gimnazijo ali pa bližnjo meščansko šolo v Krškem. Zato je vladala povsod revščina in malo je bilo hiš, v katerih so imeli kruh vse leto. Poznal sem družine, ki so hodile pogostokrat zelo zgodaj spat, da so tako prihranile obrok hrane. Bili pa so tudi taki, ki so hodili naskrivaj na svojo njivo, ko je zorel ječmen, in s škarjami strigli klasje. Doma so potem v kavnih mlinčkih mleli zrnje, da bi sc po dolgem času še pred žetvijo do sitega najedli.
Nemci so kmalu po pirihodu pokazali svcj pravi namen. Sola, ki je bila vsem v ponos, je ostala zaprta. Župnika so gestapovci aretirali, ga zaprli v rajhenburski grad ter ga nato izgnali v Slavonsko Požego. Takoj so popisali prebivalstvo, da bi tako hitreje uresničevah svoj načrt za uničevanje naroda. Spominjam se, kako se je moj oče razburjal, ko mu je Nemcc iz popisne komisije očital, zakaj je pribežal 1929. leta iz Primorske v Jugoslavijo, zakaj ni ostal še dalje tam, kjer je bil dotlej. Ni mu smel odgovoriti, vendar ga je mučila misel; zicaj so pa Nemci prišli v Jugoslavijo?	s
In da bi bili hkrati vsi deležni okupatoijevih „dobrin“, so se nekega dne pojavili plakati, na katerih so Nemci razglasili izsehtev v Šlczijo. S temi plakati so zelo zbegali ljudi, ki lastnim očem niso mogli verjeti, da je kaj takega sploh mogoče. „Ali bomo resnično dobili v tujini vse povrnjeno? Kdo bo popisal naše imetje in ocenil vse, kar bomo pustili? “ so se spraševali. Nekateri so začeli klati prašiče, kokoši in prirejati skupno s sosedi zadnje večerje v svoji domovini, kakor so jih imenovali. Zopet drugi so v bojazni pred neznano usodo delali še bolj kot prej, ila bi pravočasno pospravili poljske pridelke in jih dali v popis ter ocenitev.
Moj oče je bil takrat pomožni uslužbenec Tia občinskem uradu Studenec. Po napovedani izselitvi je moral hoditi z nemškimi policisti po okoliških vaseh in kazati tiste hiše, iz katerih so ljudje že zbežali v izgnanstvo. Pri takih hišah so Nemci pritrdili na vhodna vrata listek, da je vse zaplenjeno. Verjetno so bili nemški policisti nemalo začudeni nad isl^renostjo mojega očeta, ko so
pritrjev^ali tak listek tudi na vhodna vrata naše hiše.
Pot v izgnanstvo je bila za nas vse zelo dramatična. Na hitro smo zbrali nekaj najnujnejših potrebščin, jih ponoči naložili na voz in odšH. Vse to se je odvijalo kakih 100 metrov od policijske postojanke, kije bila v župnišču. Voznik je bil Jože Mrgole mlajši, doma z Dolg, jaz pa sem bil njegov spremljevalec.
Bila je na pol temna-noč. Tiho je pognal voličke in z vozom smo krenili čez cerkveni travnik na glavno cesto. Verjetno so takrat policisti že spali, kajti nikogar ni bilo naokoli. Z vozom sva potovala skozi vasi Zavra-tec. Veliko in Malo Hubanjico in se bližala Otresku, ki je bil že na italijanski strani, v tako imenovani Ljubljanski pokrajini. Pri Mikoličevih na Mali Hubanjici sva še vprašala, kako je na meji. Rekli so nama, da po vsej verjetnosti ne bova imela ovir, ker Nemci patruljirajo večinoma podne-
vi	in da so tega dne že bili na obhodu meje.
Končno smo .se vsi srečno sešli pri Bovhanovih ha Otresku. Pravijo, da človeka najbolje spoznaš v nesreči, in res je tako! Bovhanovi, ki so živeli s številno družino v majhni, leseni in s slamo kriti hiši, so nas nadvse prijazno sprejeli, čeprav smS se takrat prvič videli. Vsi smo jedli iz ene sklede in nihče nas ni vprašal, koliko dni bomo ostali pri njih. Med tem je moj oče »iskal stanovanje in delo. Po nekaj dnevih brezupnega življenja se je vrnil domov dobre volje. Povedal je, da se bomo naselili v bližnjem kraju, na Telčah. S solzami v očeh smo sc poslovili od Bovhanovih in odšli.
Na Telčah smo sc začasno vselili v šolsko učilnico, ki jc bila zasilno preurejena za sprejemanje beguncev.
Takratni šolski upravitelj Jože Ju-rančič je s svojo ženo Polčlko, ki so jo pozneje zverinsko umorili damo-branci nekje pri Smarjeti in s svojimi sodelavci, med katerimi naj omenim le Zefko Jenetovo, poskrbel za hrano za vse begunce, ki so stanovali v šoli. Pogostokrat nas je obiskoval, se z nami pogovarjal in nas tolažil. Bil je v pravem pomenu besede človek. Po nekaj dneh bivanja v šoli, smo se naselili v cerkveni hiši in tam živeli do konca vojne.
Kakor mnogi, tako smo tudi mi dočakali svobodo v veselju, vendar tudi žalostni in potrti. Izgubili smo očeta, ki je tik pred koncem vojne umi;l za posledicami, ki jih je dobil kot borec NOV.
Čeprav je od teh žalostnih dogodkov minilo že 30 in več let, sc še vedno s hvaležnostjo spominjam vseh tistih ljudi, ki so med vojno delili z nami tudi zadnji košček kruha.
SLAVKO SMERDEL
S POPOTNICO V NEZNANO
„Trgatev je šla h koncu, in ker doma nismo imeli vinograda, nam je mati v naše veUko veselje končno le dovolila paberkovati. Bila je nedelja. Ko smo se otroci tisto popoldne vrnili z obhoda po vinogradih, smo našli mamo vso objokano. Med tem, ko nas ni bilo, je zvedela, da se moramo v treh dneh pripraviti za pot v izenanstvo.“
Vsega tega sc Danica Benkovič iz Dramlje na Bizeljskem ,spominja, kot bi bilo včeraj. Za hip se zamisli in že nadaljuje:
,,V hiši so se začele mrzlične priprave. Mati je poklala kokoši in jih spekla 7.a po{Wtnico. Vsem petim otrokom je sešila majhne nahrbtnike iz močnega platna in vanje naložila jedačo za na pot. Ce "bi se bil kdo
izgubil, bi si lahko potešil vsaj prvo lakoto. Najstarejši Ivan je imel tedaj petnajst let, jaz enajst iri najmlajši, Ferdo, štiri.
Oče je razdrl kolo in ga po'delih zložil v zaboj, prepričan, da mu bo
Erišlo prav, kjerkoli že bonio. S se-oj smo vzeli še posteljnino, boljšo posodo in fižol, da bi si ga skuhali v sili. Svinjo smo prodali Nemcem, kravo pa odvezano pustili v hlevu. Dobro smo ji nastlali in ji pripravili vode in krme za več dni. Mamin brat jo je takoj po tistem odpeljal v Pavlovo vas na Pišečko. Kravo smo po vojni z velikimi sitnostmi dobili nazaj. Ko smo jo čez štiri leta pripeljali do hiše, je brez opozorila krenila na domače dvorišče.
Naj se povrnem spet nazaj v čas, ko smo zapuščali dom. Prtljago smo morali odnesti do glavne ceste. Pri Zajcu v Stari vasi nas je naložil "to-vomjak in odpeljal v Brestanico. Spali smo na grajskih hlevih in si že prvo noč nabrali ogromno bolh. Tretji dan smo z železniškim tran--sportom krenili dalje. Pred odhodom so nas po zvočniku pozvali, naj oddamo živilske nakaznice in zadržimo le kupone za milo. Seveda opozorila niso vsi ubogali. Ti.so si potem v Nemčiji lahko kupili kruh.
Najprej smo se ustavili na Saškem. Otroke in stare ljudi, so z osebnimi avtomobili odpeljali v taborišče. Matere 'so zagnale strašen jok, saj so reve mislile, da jih bodo ločili od otrok. Na srečo se to ni uresničilo. V prvem taborišču smo bili tri mesece, v drugem, prav tako na Saškem, šest tednov, v tretjem, na Spodnjem Bavarskem, ’ pa šest mesecev. Od tam so nas poslali na delo h kmetom. Oče in mati sta pri nemškem gospodarju oskrbovala živino v hlevu, Karel in Ivan sta prav tako pomagala na kmetiji, mlajši trije pa smo obiskovali šolo.
Domov smo se vozili dva meseca. Na pot smo odšli v najhujši zmedi. Potovali smo z dvema vozovoma, ker sta se nam pridružila še dva Gorenjca. S seboj smo peljali dva pujska, kokoši, muco in zajce. Kuhali sma na prostem, prenočevali po senikih. Krmo za živali smo si naprosi-
li	ali pa smo si. jo vzeli na skrivaj, večinoma ponoči.
Doma smo našli podrtijo. Hiša je bila brez oken in skoz odprtine so silile vanjo koprive. Dvorišče je bilo razkopano in spremenjeno v strelske jarke. Kako prav so nam prišle domače živali, ki smo jih pripeljali s seboj v opustošeni dom! Začeli smo vse znova. T*ežko jc šlo, a bili smo na svojem.“
JOŽICA TEPPEV
r
vpis v TEHNIŠKO SREDNJO ŠOLO
ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE TIVNOST DELA,
NOVO MESTO
Ulica talcev 3/11, telefon 21—319
RAZPISUJE:
KADROV IN PRODUK-
1.
Vpis v 1. razred ljubljanskih tehniških šol za mladino — dislocirani oddelki:
1. GRADBENE TEHNIŠKE ŠOLE
2. TEHNIŠKE ŠOLE ZA KEMIJO
3. TEHNIŠKE ŠOLE ZA LESARSTVO
Odprli bomo po en oddelek navedenih strok. V vsak oddelek bomo sprejeli po 30 učencev. Pogoji za sprejem so:
1. uspešno končana osemletna osnovna šola s pozitivno oceno iz tujega jezika;
2.	kandidat ne sme biti starejši od 18 let in	mora biti
telesno in duševno sposoben za študij izbrane	stroke;
3.	prednost pri sprejemu bodo imeli učenci	z boljšim
učnim uspehom v osnovni šoli. Za sprejem	v oddelek
Gradbene tehniške šole bo tudi preizkus znanja iz slovenščine in matematike, če bo kandidatov z enakim uspehom več, kot je razpisanih mest.
Kandidati naj za sprejem izpolnijo predpisane obrazce, ki jih je izdala Državna založba Slovenije (obr. 1,20) in naf jih kolkovane z 2,00 din državne takse oddajo v tajništvu zavoda.
Prijavi je treba priložiti originalno spričevalo o dokončani osemletni osnovni šoli in izpisek iz rojstne matične knjige. Kandidati za vpis na gradbeno tehniško šolo morajo priložiti tudi zdravpiško potrdilo.
Sprejemanje prijav bo 20., 21., 23., 24. in 25. junija 1975 od 8. do 14. ure v tajništvu zavoda.
Vpis v disli)cirani oddelek GRADBENE DELOVODSKE ŠOLE za odrasle.
Vpišejo se lahko absolventi poklicne gradbene šole, ki imajo najmanj 3 leta prakse v gradbeni stroki. Pouk bo vsak dan v dopoldanskem času.
Prijave na obrazcu 1,20, kolkovane z 2,00 din državne takse, originalno spričevalo o končani poklicni gradbeni šoli in potrdilo o opravljeni praksi bo tajništvo zavoda sprejemalo do 20. avgusta 1975.
Oddelek bo šola odprla, če se bo prijavilo dovolj kandidatov.
vsak četrtek
DOLENJSKI LIST
GIMNAZIJA NOVO MESTO
GIMNAZIJA NOVO MESTO,
Cesta herojev 5, Novo mesto
bo v šolskem letu 1975/76 sprejela
v	1. RAZRED SPLOŠNE SMERI 60 UČENCEV IN
v	1. RAZRED PEDAGOŠKE SMERI 60 UČENCEV.
POGOJI ZA VPIS:
Prijavijo se lahko učenci, ki so osnovno šolo končali vsaj z dobrim uspehom, se učili angleškega ali nemškega jezika in niso starejši od 18 let. Prednost imajo učenci z boljšim uspehom.
Kandidati za pedagoško smer morajo biti telesno in duševno popolnoma zdravi in imeti posluh za glasbo in petje.
Drugi tuji jezik bo v enem oddelku vsake smeri francoski, v drugem pa,ruski. Iztx)r drugega jezika bo upoštevan v okviru . navedenih možnosti in ga je treba navesti v prijavi.
Kandidati naj oddajo do 20. 6. 1975 prijavo za vpis, kolko-vano z 2,00 din, priložijo originalno šolsko spričevalo o končani osnovni šoli, izpisek iz rojstne matične knjige in dopisnico' z naslovom. Nepopolne prijave ne bodo upoštevane.
O	sprejemu bodo učenci obveščeni od 25. do 30. 6.
Učenci, ki nimajo stanovanja v Novem mestu, lahko istočasno s posebno prošnjo zaprosijo za sprejem v Dom Majde Šilc, Novo mesto, Kristanova 60.	/
ŠOLSKI CENTER KRŠKO
OBJAVLJA VPISOVANJE
V
V
1. LETNIK TEHNIČNE STROJNE ŠOLE (DO 70 UČENCEV),
1. LETNIK TEHNIČNE ELEKTRO ŠOLE - ŠIBKI TOK IN JAKI TOK (DO 70 UČENCEV),"
V 1. LETNIK POKLICNE KOVINARSKE ŠOLE (DO 70 UČENCEV).
Učenci, ki se bodo vpisali na eno izmed navedenih šol, naj pošljejo takoju po končanem 8. razredu na naslov: Šolski center Krško, Hočevarjev trg 1, 68270 Krško, naslednje dokumente: prošnjo na obrazcu 1,20 s kolkom za 2 din, spričevalo 8. razreda, zdravniško spričevalo in dopisnico s svojim naslovom.
V	prošnji mora biti navedeno, na katero šolo se učenec vpisuje (TSŠ - strojna, TSŠ — elektro, PŠ).
Učenci, ki se vpisujejo na poklicno šolo, morajo poslati tudi učno pogodbo, ki so jo sklenili z organizacijo združenega dela in zasebnim obrtnikom. Ža vpis na PŠ ni obvezna pozitivna ocena iz tujega jezika.
Učenci, ki bi želeli stanovati med šolanjem v dijaškem domu, naj pošljejo posebno prošnjo na naslov: Dijaški dom, 68270 Krško.
KMETIJSKI ŠOLSKI CENTER GRM, NOVO MESTO
razpisuje vpis v šolsko leto 1975/1976:
1. V PRVI RAZRED TEHNIŠKE KMETIJSKE ŠOLE -^	. 35 UČENCEV.
Šolanje traja štiri leta.
Prijave sprejemamo do 29. junija.
2. V PRVI RAZRED POKLICNE ŠOLE ZA KMETOVALCE - 30 UČENCEV
Šolanje traja dve leti in je namenjeno tisti mladini, ki namerava gospodariti na svojih kmetijah. Pouk je v zimskih mesecih, praksa pa tudi v poletnem času.
Prijave sprejemamo do konca avgusta.
3. V PRVI RAZRED POKLICNE ŠOLE ZA KMETO-VALKE-GOSPODINJE - 30 UČENK
Šolanje traja dve leti in je namenjeno kmečkim dekletom, ki nameravajo po šolanju ostati doma kot kmečke proizvajalke, in gospodinje. Pouk je v zimskih mesecih. Prijave sprejemamo do konca avgusta.
Pogoj za sprejem v vse tri šole je uspešno končana osnovna šola.
Prijavi na obrazcu 1,20 je treba priložiti:	^
a. originalno šolsko spričevalo osemletke,
b. ^ izpisek iz rojstne matične knjige,
c. zdravniško spričevalo,
d. kolek za din 2.00.
Interesenti za bivanje v internatu naj se prijavijo v Dijaški dom Majde Šilc v Novem mestu.
PROSTA UČNA MESTA!
GOSTINSKO PODJETJE
FIGOVEC LJUBLJANA
Ob Ljubljanici 24 s svojimi delovnimi enotami:
Gostilno KRPAN, PIVNICO FIGOVEC, GOSTIŠČEM ZAJČJA DOBRAVA, GOSTILNO KRIM, KEGLJIŠČEM-KOPALIŠČEM KODELJEVO IN BIFEJEM KODELJEVO
RAZPISUJE NASLEDNJA UČNA MESTA:
4	za poklic NATAKAR,
4	za poklic KUHAR.
Pogoj za sprejem: uspešno končana osemletka.
Podjetje nudi:
— učno nagrado,
— regresirano prehrano,
— delovno obleko,
— stanovanje v internatu,
— regres za dopust.
Prošnje za sprejem v uk pošljite na naslov uprave.
Vse, ki nam bodo poslali prošnje, bomo vabili na osebni razgovor.
^ PROSTO DELOVNO MESTO!
Izvršilni odbor skupščine
SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE NOVO MESTO
.razpisuje po pooblastilu skupščine delovno mesto
DIREKTORJA
delovne skupnosti (strokovne službe) (ni reelekcija)
Kandidat mora poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo, zaželena je družboslovna, pravno-upravna ali ekonomska smer,
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih,
— da ima organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje. Kandidat mora biti družbeno-politično neoporečen.
Prijavi morajo kandidati predložiti dokaze o izpolnjevanju predpisanih pogojev.
Rok prijave je 15 dni po razpisu.
Vlogo naslovite na Komunalni zavod za zaposlovanje, Novo mesto. Glavni trg 7, z oznako „Razpis direktorja".
STIPENDIJE
„OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST TREBNJE
razpisuje kadrovske štipendije za študij na naslednjih šolah:
— PEDAGOŠKA GIMNAZIJA
— SREDNJA VZGOJITELJSKA ŠOLA PEDAGOŠKA AKADEMIJA ZA SMERI:
— razredni pouk
— matematika-fizika
— fizika-tehniški pouk
— glasbeni pouk
— likovni pouk, tehniški pouk
— slovenščina
— telesna vzgoja
— ortopedagogika.
Višina štipendije se določi na podlagi učnega uspeha po družbenem dogovoru o izvajanju štipendijske politike.
Prošnja mora biti izpolnjena na obrazcu 1,65 DZS. Prošnji priložite:
— prepis zadnjega šolskega spričevala
— potrdilo o premoženjskem stanju družine (izdaja ga davčna uprava občine)
— mnenje šole.
Prednost imajo prosilci z boljšimi uspehi. Upoštevali bomo le prošnje z območja občine Trebnje.
Rok za oddajo prošenj je 30 dni po objavi razpisa.
ŠTIPENDIJE!
PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE AGRARIA export-import BREŽICE
razpisuje za leto 1975 naslednje štipendije.
1.eno štipendijo na EKONOMSKI FAKULTETI - komercialna smer,
2. eno štipendijo na PRAVNI FAKULTETI
3. štiri štipendije na dveletni VRTNARSKI ŠOLI MEDLOG PRI CELJU.
Kandidati pod 1 — 2 morajo k obrazloženi prošnji za dodelitev štipendije (obrazec 1,65) priložiti spričevalo o dokončani srednji šoli in. potrdilo o osebnih dohodkih staršev. Prednost pri izbiri bodo imeli študenti iz višjih letnikov navedenih šol.
Kandidati pod tč. 3 morajo predložiti prošnjo za dodelitev štipendije na obrazcu 1,65 in potrdilo o predvidenem končnem učnem uspehu osnovne šole.
II. objavlja PROSTA UČNA MESTA
1. PET UČNIH MEST ZA TRGOVINO Z ŽIVILI;
2. DVE UČNI MESTI ZA TRGOVINO TEHNIŠKE STROKE;
3. ENO UČNO MESTO ZA AVTOMEHANIKA;
4. ENO UČNO MESTO ZA MESARJA - SEKAČA;
5. DVE UČNI MESTI KLAVNIČARJEV. *
Pogoji:
od 1 — 3: dokončana osnovna šola z najmanj dobrim uspehom
pod 4: dokončana osnovna šola
pod 5: dokončanih 6 razredov osnovne šok
Prošnje sprejema splošni sektor do vključno 15. junija 1975.
PROSTA DELOVNA MESTA!
ISKRA, lEZE,
TOZD UPORI ŠENTJERNEJ
objavlja prosti delovni mesti:
1. VODJA SLUŽBE KVALITETE
2. VODJA PROGRAMA ZA RAZVOJ STROJNE OPREME
Pogoji:
Podi.
— visoka izobrazba elektrotehnike (šibki tok), 4 leta prakse ali
—	višja izobrazba iste smeri, 6 let prakse,
—	aktivno znanje enega svetovnega jezika *
Pod 2.
visoka izobrazba strojne smeri (konstrukcijska smer), 4 leta prakse ali
—	višja izobrazba iste smeri, 6 let prakse,
—	aktivno znanje enega svetovnega jezika
^^^ij^^pošljit^^^dnel^^bjavi^^^^^
LICITACIJA!
SKUPŠČINA OBČINE ČRNOMELJ
Oddelek za gospodarstvo in finance
\
razpisuje javno licitacijo za ,	prodajo	naslednjih	nepremičnin
1. Stavba bivše osnovne šole v Rožnem dolu pri Semiču, stoječo na' pare. št. 155 stavbišču 204 m2.in pare. št. 2695/1 travnik 4429 m2 ter pare. štev. 2695/2 njiva 426 m2, vse vpisane pri vi. št. 312 k. o. Pribišje.
Izklicna cena zna|a 40.970,00 din.
2. Zemljišče pare. št. 4787/6 pašnik v velikosti 681 m2, vpisana pri vi. št. 447 k. p. Talčji vrh.
Izklicna cena znaša 5,00 din po m2 zemljišča.
Licitacije se lahko udeleže fizične in pravne osebe pod enakimi pogoji.
Interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti 10% vaščino od izklicne cene.
Licitacija bo v četrtek dne 12. 6. 1975 ob 8. uri v mali sejni sobi SOb Črnomelj.
PROSTA DELOVNA MESTA!
Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve občinske skupščine Novo mesto
RAZPISUJE naslednja vodilna delovna mesta:
1. RAVNATELJA GLASBENE ŠOLE MARJAN KOZINA NOVO MESTO
2. RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE ŠMARJETA
3. RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE ŽUŽEMBERK
Pogoji: Poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti še: pod 1. visoko ali višjo izobrazbo glasbene smeri, 5 let pedagoške prakse, strokovni izpit iz prosvetne stroke in vidne pedagoške, umetniške ali znanstvene uspehe; pod 2. in 3. pogoj po 8^. členu zakona o osnovni šoli.
Pismene ponudbe z dokazlili o strokovhi izobrazbi in delovnih izkušnjah ter s kratkim življenjepisom je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa Komisiji za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve občinske skupščine Novo mesto.
EKONOMSKO ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO
objavlja razpis za šol. leto 1975/76
za VPIS v 1. razred EKONOMSKE SREDNJE ŠOLE in
za VPIS v 1. razred UPRAVNO-ADMINISTRATIVNE ŠOLE
NA EKONOMSKO SREDNJO ŠOLO BČMO SPREJELI
64 UČENCEV, NA UPRAVNO-ADMINISTRATIVNO ŠOLO PA
32 UČENCEV.
Šolanje na obeh šolah traja 4 leta.
Pogoji za sprejem so:
1. uspešno končan 8. razred osnovne šole,
2. pozitivna ocena iz tujega jezika,	>
3. starost do 18 let,
4. kandidati za upravno-administrativno šolo morajo imeti zdrave oči in roke.
Prošnjo na obrazcu 1,20, ki mora biti kolkovana z 2,00 din, je treba oddati v času od 16. do vključno 20. junija 1975. Priložiti je treba:
1. originalno spričevalo o končanem 8. razredu osnovne šole,
2. izpisek iz rojstne matične knjige,
3. dopisnico z naslovom učenca,
4. kandidati za upravno-administrativno šolo morajo prošnji priložiti zdravniško potrdilo, da imajo zdrave oči in roke.
Sprejemnih izpitov ne bo, prednost pri sprejemu bodo imeli učenci z boljšim uspehom.
Učenci, ki nimajo možnosti stanovati v Novem mestu, lahko zaprosijo za sprejem v Dijaški dom Majde Šilc, Novo mesto, Kristanova 60. Vpisovanje v dom je istočasno kot v šolo.
VPIS V ZDRAVSTVENO ŠOLO!
ZDRAVSTVENA ŠOLA NOVO MESTO
V	prvi letnik bomo sprejeli 70 učencev(-enk), in sicer:
1.V ODDELEK ZA MEDICINSKE SESTRE AMBULANTNO-BOLNIŠKE SMERI 35 UČENCEV-(-ENK),
2. V ODDELEK ZA MEDICINSKE SESTRE OTROŠKE SMERI 35 UČENK.
Pogoji za sprejem :
— končana osemletka s pozitivno oceno iz tujega jezika.
— telesno in duševno zdravje (zdravniško spričevalo)
— čim boljši uspeh v osnovni šoli.
Za vpis v šolo se morajo kandidati prijaviti s kolkovano prijavo (2,00 N D) za vpis v šolo (obrazec 1,20), ki jo dobe v knjigarni.
Prijavi za vpis morajo priložiti'.
— originalno spričevalo o končani osnovni šoli,
— zdravniško spričevalo,
— rojstni list,
— kuverto z znamko za 3,00 din in točnim naslovom.
Rok za vložitev prijav je do 23. junija 1975. Po končanem razpisu dobe učenci na svoj naslov obvestilo o sprejemu m vabilo na razgovor.
Učenci, ki v Novem mestu nimajo možnosti stanovanja, lahko zaprosijo za sprejerri v dijaški dom Majde Šilc, Novo mesto, Kristanova 60. Vpisovanje v dom je istočasno kot v šolo.
ZDRAVSTVENA ŠOLA
Ulica talcev 3 a	^
Novo mesto
po sklepu zbora delovne skupnosti objavlja prosto delovno mesto
Pogoi:	tajnice.
— končana štiriletna ekonomska ali administrativna šola
— poskusna doba 3 mesece.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjenih pogojih pošljite v ^^^neh^^iaMTaslo^drciv^^
S
1
*
—SnVBHA ZEMUISCAI
vobCinikrSko
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Krško razpisuje na podlagi 10. do 12. čl. /akona o urejanju in oddajanju stavbnega /Vmljišča (Ur. list SRS, št. 42/66 in št. 20/71)
^ JAVNI NATECAJ za oddajo delno urejenih stavbnih zemyišč po zazidalnem načrtu Spodnji Grič ter stanovanjske soseske Videm.
Na /.eniljiškcin kompleksu Spodnji Grič sc oddaja 61 parcel za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš z oznako 1 do 65, razpn parccl z o/.nako 54, 55, 56 in 57,	«
na /cmljiškem kompleksu Videm pa 17 parcel z oznako 1 do lo razen parcelo št. 13.
Površine parcel so od 590 do 1200 m2.
1. a) Izklicna cona za pravico uporabe /.cniljišča znaša 25,00 din za 1
m2 zemljišča;
h) stroški priprave zemljišča (načrti, odškodnine, lokacijska j mentacija, administrativni stroški) znašajo 16,00 din za 1 zemljišča.
2. a) Javni natečaj bo na kraju samem dne 10. junija 1975, in sicer n'
zemljiškem kompleksu Spodnji CJrič ob 8. uri, na kompleks stanovanjske soseske Videm pa ob 10. uri; b) ponudbe v za|H‘čatonih ovojnicah bo sprejemala komisija na dan natečaja na kraju siimem.
Zazidalni načrt, pravilnik zazidave, spisek in površine posameznih parcel in ev. inlormacije lahko dobijo interesenti vsak dan od 12. ure pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško, CK 12, tele*. St. 71-507. ,Samoupra\na stanovanjska skupnost
občine Krško
DOLENJSKI LIST	St.	23
tura
in
bra-
anje
Križ na izpitu
' Zveza kultumo-prosvetnih organizacij Slovenije in strokov-^ odbor za folkloro sta vsem, ki ^ udeležili tečaja za Oiklome pesmi in plese v Ljub-JWi, poslala navodila za naloge, 1 Jin morajo izdelati.za končni »zpit.
Križ iz Kočevja, ki se je I , udeležil tega tečaja, je izde-J^zahtevno nalogo, ki vsebuje vpf " opis postavitve njego-J -skupine na oder in Hii 1 ^ melodije in bese-vn ’ in glasbeno spremlja-> za katero je pripravil zasedbo ^ pomoči strokovnjakov.
Cveto Križ
uspešno opravljenem ust-07ir ^^Kovoru pred komisijo strokovnim odborom za Kri- I Ljubljani bo Cveto izpr^ani vodja fol-rnih plesov v Kočevju.
vzgojiti ljudi, ki bi se snne^u* -^^ študij plesov in bili fnin ? '^oditi mladino, da bi se • * P*®^* onranili in da bi v "^stala dobra folklorna puia, ki bi lahko nastopala v np	krajih	naše	domovinah	folklore	ni	zabava,
ODravr	‘lelo,	ki	ga mora
shi5K- 7 *^dno poleg dela v rno.w	l^hko	prvi sa-
np « • '^^top folklorne skupi-spoffidL	prihodnje	leto
Brežiški pevski zbor DPD Svoboda bratov Milavcev bo proslavil 10-letnico ustanovitve. Pod vodstvom Franca Baškoviča bo slavnostni koncert v brežiškem gradu v soboto, 7. junija. Na proslavi, katere pokrovitelj je Miloš Poljanšek, predsednik skupščine slovenske kulturne skupnosti, bo sodeloval tudi Slovenski oktet.
Ko so orgle zapele Bacha, Mozarta
Orgelski večer v Kostanjevici vefiko doživetje za kraj in obiskovalce - izredna akustika opatijske cerkve prišla do polne veljave
v obnovljeni opatijski cerkvi v kostanjeviškem gradu so se po 190 letih spet o^asile or^e. To je bilo v soboto, 31. maja ob 19. uri, kko je znani slovensld virtuoz Hubert Bergant začel prvi or^l-ski večer, S tem se je pričela tudi ena najveličastnejših prireditev dvajsetih, jubilejnih prireditev Dolenjskega kulturnega festivala.
Naj takoj pristavimo, da so temu zares edinstvenemu kul-turnoumetniškemu dogodku prisostvovali ljubitelji resne glasbe od blizu in daleč, da je bMo obiskovalcev toliko, da jih je morala dobra tretjina stati, in da so ga s svojim obiskom počastili tudi nekateri ugledni javni družbenopolitični in kulturni delavci. Omenimo pa naj tudi to, da je orgle Dolenjskemu kulturnemu festivalu posodil italijanski industrialec iz Vidma.
Clerembaultovi skladbi „Caprice“ je sledil Bach. Njegove pesmi sta ob orglah izmenoma peli solistki ljubljanske Opere — sopranistka Nada Vidmarjeva in altiskta Bogdana Stritarjeva. Šele zdaj je prišla akustična opatijska cerkev do popolnega izraza. Glasovi orgel in obeh pevk so se harmonično zlivali in se prehvali pod gotsko-baročno arhitekturo, ko so se po Bachu zvrstili J. Haas, O. Messiaen, M. R,oger in W. A.
VILKO ILC
Obe
to	opatijski	cericvi	kostanjeviškega	gradu	je	minulo	sobo-
Zoran) * pozornostjo prisluhnilo orgelskemu koncertu. (Foto: I.
liiii
UST?^™«JO S KOMEDIJO bodo n	“	junija ob 20. uri
'^i io*!? J'ovomeškem odru gosto* France Prešeren iz Mubljani. Igrali bodo sredniih Ustinova „Komaj do Voz^y	> ki jo je režiral Jože
I>l}pv^fPo9NSKI	KULTURNI
do Dn.^ X	nedelje
in {JS®y®erajšiyim se je v Ljubljani Veg	drugih krajih zvntilo
VonT^K^i*®'' pod skupmm naslo-kulture mliTdih iz SR lilcovnik*'*!® Sloveniji**. Spored dramskilii filmskih in glas-
umetniki mamutovem salonu
ce	republiške konferen-
odpji Zdenko Mali je 2. junija S41q ^ Lamutovem likovnem ra^jt- ^ Kostanjevici likovno niaifry°’ "*1 kateri sodelujejo Pida_ ^^ski umetniki Nikola Vladimir Georgiev-Uhi I.'??*' Jovanovič, Ismed Rjjbl	PcnuSliski, Korubin
»tav-*'* *n Aneta Svetieva. Raz-don.i,*®*** v okvir dncvov make-tthiiKri Umetnosti mladih v naši odprta pa bo do 9.
benih prireditev je pripravila skupina 30 mladih makedonskih umetnikov. Tako je občinstvo v Ljubljani lahko obiskalo večer makedonskega kratkega filma, spoznalo gledališko - dramsko ustvarjalnost na gledališkem večeru, v Postojni pa prisluhnilo večeru mladih - m^Jcedonskih ustvarjalcev poezije, dramatikov in glasbenikov.
GRAFIČNI BIENALE - V ljubljanski Modemi galeriji bodo odprli
{'utri ob 18. uri mednarodni ^afični >ienale. Na prireditvi, enajsti po vrsti, bodo poleg znanih jugoslovanskih umetnikov tudi številni grafični mojstri iz evropskih in drugih držav. Bienale pa je tudi priznanje slovenskim umetnikom oziroma slovenski grafični šoli, kije že pred leti zaslovela po svetu in združuje danes umetnike, ki so med najbolj vabljenimi gosti v jugoslovanskih in svetovnih galerijah grafične umetnosti.
JUBILEJ „NASE poti** - Glasilo „Naša pot**, ki ga izdaja pionirski odred Martina Kotarja na šentjernej-ski osnovni šoli, obhaja letos lep jubilej: 20-letnico izhajanja. Številka, ki so jo dali na svetlo maja, je skoraj v celoti posvečena temu jubileju. Kot je zapisala urednica Barbka Močivnik v uvodu, je izšla prva številka leta 19SS, izdali pa sojo dijaki in dijakinje takratne nižie gimnazije v Šentjerneju. Seveda izhaja list zdaj v lažjih okoliščinah kot včasih, ko so ga sodelavci pisali kar z roko.
Mozart. Bergant je koncert končal z Bachovo „Toccato in fugo v d-molu“.
Za obiskovalce je bil ta orgelski večer izjemno umetniško doživetje, za samo Kostanjevico pa kulturni dogodek, ki ga
Na sejah kulturne skupnosti. Zveze kulturno-prosvetnih organizacij in na drugih mestih, kjer je beseda o kulturni dejavnosti, nemalokrat slišimo, kako potrebno je in že skrajni čas, da začnemo kulturno politiko načrtovati in izvajati enotno, da naposled izrinemo iz prakse dvo ali večtirnost, da bo sosed vedel, kaj pripravlja sosed v sosednji sobi itd.
Kako škodljiva je večtirnost, sc je zlasti v Novem mestu pokazalo že večkrat'. Posledica tega je bila, da smo imeli v posameznih obdobjih prehudo koncentracijo prireditev, vmes pa hudo sušo. Vse to bi odpadlo ali se vsaj ublažilo, ko bi si organizatorji med seboj izmenjali programe ali vsaj koledaiic prireditev, ki so jih načrtovali. Največkrat sta si bila v laseh Zavod za kulturno dejavnost in ZKPO.
Večtlrnosti bije konec
Da bi odpravili vsaj en vir večtirnosti, so v Novem mestu predlagali reorganizacijo Zavoda za kulturno dejavnost. Kot se je dalo izvedeti, je ta zamišljena tako, da bi zavod formalno raz-formirali, delovna skupnost pa bi šla v sedanji sestavi pod okrilje ZKPO. Čeprav je slišati tudi nasprotna mnenja, le kaže, da bi bila predlagana fešitev možna in zanimiva. Ni dvoma, da bi bila zmožna ZKPO prevzeti malone vso dejavnost, ki jo zdaj opravlja zavod, od gledaliških abonmajev do baletne vzgoje. Primemo organizacijsko obliko pa bi prav gotovo lahko poiskali tudi za kino, ki deluje zdaj pri zavodu.
Seveda je dan, ko naj bi uresničili zamisel, težko predvideti. Za zdaj je na dlani le to, da bi bila nakazana rešitev smotrna. Že zato, da bi s sestankov poslej ne hodili slabe volje zavoljo večtirnosti.
J. JUST
ŠOLA MARJANU KOZINI
Ob 30-letnici osvoboditve in }0-letnici smrti skladatelja Marjana Kozine bo priredila novomeška glasbena šola jutri ob 20. uri v Domu kulture glas-l^eni večer. V prvem delu bodo učenci na posameznih inštrumentih izvajali iKozinove skladbe, v drugem delu pa se bodo občinstvu predstavili zbor cicibanov, ansambel simfoničnih trobil, kvartet kitar, harmonikarski zbor, simfonični orkester in dixieland.
bodo prav gotovo vpisali na častno mesto v kroniko.
I. Z.
\
Odmev na »Odmeve«
Med množico ciklostiranih, šapirografiranih in celo tiskanih 'listov, povezanih v glasila literarnih ali novinarskih krožkov, ki delujejo na šolah, je dober in odmeven list bolj redkost, a kadar le izide, je nedvomno razveseljiv in večje pozornosti vreden pojav. „Odmeve**, kijih pišejo in urejujejo člani literarnega krožka na brežiški gimnaziji, bi nedvomno mogli šteti med boljše. Vsebina nedavno izšle majske številke nas prepriča o tem, in ker menimo, da je dobra, recimo na ravni dijaškega pisanja, posvetimo ,,Odmevom * nekaj več besed.
Že takoj rft začetku, kjer je ponatisnjen odlomek iz Andriće-vega dela „Na Drini most**, zvemo, da posvečajo brežiški gimnazijci to številko temu našemu odličnemu nobelovcu. Številka sicer hoče imeti literarne ambicije, saj jo do zadnje tretjine napolnjujejo literarni prispevki -pesmi in prozne skice. Pisci zajemajo snov iz vojnih spominov starejših in kajpak iz sveta in časa, v katerem živijo. Mladost-
na zagnanost, se pravi svet mladih, tu in tam kaj hitro dobi naličje petošolske čmoglednosti, kar se sicer redno dogaja tistim, ki zaidejo v „obvezen** konflikt v odnosih meid seboj, starejšimi, v konflikt s tem ,,dolgočasnim in prekletim svetom**. Mladi seveda ne bi bili mladi, ko ne bi znali tu in tam svojih mladostnih problemov obrniti na humoristično stran. Tako je na primer „Odprto pismo avantgardi 3. a letnika**, pod katerim je podpisan Goran. Zapis, prežet vseskozi s tako imenovanim peto-šolskim črnim humorjem, zasluži, da tu omenimo vsaj iztržek iz . zadnjega odstavka. Goran pravi; „ ... požrite mojo kritiko ... in hitro napišite kaj za Odmeve, najboljše glasilo na svetu .. .** Ni kaj reči, zdrava misel, le za njenega pravega očeta bralec ne zve nikjer v glasilu. Za anonimnostjo bolehajo pravzaprav kar vsi sestavki, tudi izdajatelji in uredniki niso nikjer omenjeni, to pa Odmevom prav gotovo zmanjšuje vrednost.
J. JUST
Za bolj usklajeno delovanje
Zavod za kulturno dejavnost in ZKPO naj bi se postopoma združila
Po dveh lieuspešnih poskusih se je na seji skupščine kulturne skupnosti Novo mesto, ki je bila v ponedeUek, 26. maja, zbralo dovolj delegatov, da-je bila skupščina sklepčna. Delegati so obravnavali in sprejeli več splošnih aktov: statut' poslovni in finančni načrt, ki zagotavlja potrebna sredstva za redno delo tistih dejavnosti, ki so za razvoj kulture pomembna, čeprav seveda z veliko mero racionalne uporabe in trošenja.
Na seji so kritično spregovorili tudi o dosedaryih nepravUnostih, ki so botrovale dvakratni nesklepčnosti. Ugotovili so, da nekaj krivde za to nosijo tudi delegacije same, oziroma slabo obveščanje med delegati.
Ob zaključku seje so se delegati seznanili s predlogom izvršnega x)d-bora o poenotenju kulturne politike ter ta predlog tudi podprli. Gre za postopno združevanje Zavoda za kulturno dejavnost in ZKPO. Zavod naj bi se kot delovna skupnost vključil v ZKPO in izvajal določene kulturne naloge po nalogu izvršnega odbora ZKPO. S tem bi se kulturne dejavnosti odvijale usklajeno ter z
manjšo mero komercializma, ki je bil opazen v delu Zavoda za kulturno dejavnost. Predlog podpirajo tudi politične organizacije novome3ce občine. Brez dvoma gre za korak, naprej v integracijskih procesih v kulturnih institucijah, s čimer bo dosežena večja programska povezanost in usklajenost kulturnih dejav-
MiM'
nosti.
»Samorastniška beseda«
Knjižico z deli literatov iz trel^anjske občine bodo predstavili na otvoritvi tabora
Trebanjska kulturna ^up-nost je dala te dni v tisk ,,Sanx)-rastniško besedo“, publikacijo, ki bo objavila literarna dela piscev iz te občine: Franca Režu-na, Daneta Breznika, Bariče Videčnik, Anice Zidar in Alenke Majerie. Uvodno besedo je napisal prof. Jožko Zupan iz Šentruperta, likovno pa je knjižico opremil Luciano Reščič, likovni pedagog na trebanjski osnovni šoli.
„Samorastniška beseda** bo izšla za „Dneve kulture in umetnosti**, ki bodo letos v Trebnjem od 13. junija do 5. julija. Predstavili jo bodo na otvoritveni slavnosti tradicionalnega taborskega srečanja likovnih samorastnikov ter pripravili recital iz del avtorjev, ki so dali prispevke za knjižico. Tedaj bo nastopil tudi Silvester Mihelčič, s skladbami za elektronsko harmoniko.
JUBILEJ ZBORA BRATOV MILAVCEV
Brežiški moški pevski zbor DPD Svoboda bratov Milavcev bo v soboto, 7. junija, proslavil lO-letnico delovanja. Za jubUejni koncert, ki bo v dvorani brežiškega gradu, pripravljajo deset pesmi, v drugem delu sporeda pa bo pel Slovenski oktet. Svoje uspehe bo zbor razgrnil tudi v posebni brošuri, ki bo izšla za jubilej. Zbor DPD Svoboda bratov Milavcev ima za seboj več kot 250 nastopov, uspešno je pel doma in na gostovanjih ter sodeloval z drugimi amaterskimi zbori.
MLADI POJO
V novomeškem Domu kulture bo 7. junija občinska revija pionirskih in mladinskih pevskih zborov iz novomeške občine. Sodelovanje je že prijavilo dvanajst zborov. Nastopajočim pevcem bodo letos prvič podelili značke Zveze kulturno-prosvetnih organizacij. Poslej bodo značke podeljevali vsem, ki bodo kakorkoli sodelovali v kulturni dejavnosti, še zlasti pa za nastope m glasbenih, likovnih, literarnih, dramskih in podobnih prireditvah, ki jih organizira ZKPO.
Kot je povedal Stane Peček, tajnik trebanjske kulturne skupnosti, je spored za „Dneve kulture in umetnosti** sicer že v celoti utrjen in' znan. Tako bo v tem času še: razstava del mladih likovnih talentov, srečanje pevskih zborov iz občine, dvoje debatnih večerov, od katerih bo prvi posvečen kulturi in umetnosti med NOB in danes, drugi pa naivi kot likovni smeri in gibanju. Za konec „Dnevov kulture in umetnosti** so predvideli slovesen zaključek tabora z večerom operne prvakinje in trebanjske rojakinje Vilme Bukovec.
l.Z.
RAZSTAVA MLADIH FOTOGRAFOV
2. junija so na osnovni šoli „Katje Rupena** v Novem mestu člani šolskega foto krožka odprli ražstavo fotografij pod naslovom „V naši domovini pod svobodnim soncem**. Na razstavi, ki bo odprta samo še danes, so bili na ogled izrezki iz časopisov, ki so objavili njihove fotografije, ter izvirne fotografije na temo mladosti, narave, ekološke krize in Novega mesta.
JEREBOVCI PRED JUBILEJEM
Slavnostni koncert ob 30-letnici moškega pevskega zbora „Dušan Jereb** bo 21. junya v Novem mestu. Sodeloval bo pobrateni zbor Grafika iz Ljubljane. Na ta dogodek se novomeški zbor skrbno pripravlja. Med drugim bo pripravil tudi brošuro, ki bo prikazovala njegovo rast od ustanovitve do danes. V jubilejnem letu bodo jerebovci, ki imajo za seboj že 2.018 nastopov, peli še na številnih koncertih na Dolenjskem in posebej delovnima kolektivoma Novoteksa in Pionirja.
0
PLJUČKA-PLJUČK, JETRCA-JETRC, TODA: ‘LEDVIČKE-LEDVIČK
Pogosto slišimo v eostinskih lokalih, da imajo na voljo: pljučka, jetrca, ledvič]^. Enake oblike lahko beremo tudi na cenikih. Vendar moramo reči, da sta pravilni le prvi dve obliki (pljučka, jetrca), medtem ko se mora tretja oblika gjasiti: ledvičke, torej: Ledvičke so sveže, dobre, drage ipd. Zakaj tako?
B^di pljučka in jetrca sta pomanjševalnici in sta nastali iz samostalnikov pljuča, jetra. (Pljuča so zdrava. Jetra so bolna.) Samostalnika sta srednjega spola, rabita se samo v nmožini, zato je njuna nmožinska končnica v imenovalniku -a. Isto velja tudi za njuni pomanjševalnici [djučka, jetrca. Tre^ samostalnik iz navedene skunne pa je ženskega spola in ima tudi edninsko obliko (ledvica, ledvice), vendar se običajno uporablja v množini: Ledvice so zdrave, otdkle načete itd. Ta samostalnik pa se v pomanjšani obliki gjasi: ledvičke (ne: ledvička), torej: Ledvičke so dobre, sveže, drage itd.
KDAJ UPORABLJAMO ŠTEVNI K EN, KDAJ E DEAP
V uredništvo pogosto dobivamo sestavke s podobnimi sta\id:
„Lovec pa je od leta 1970 in je en izmed treh kandida-tov.“
Napisati bi bilo treba seveda: Lovec pa je eden izmed teh treh kandidatov.
Števnik en, eden se uporablja takole: Samo en vojak se jč' rešil. Samo eden se je rešil. En vojakbrez roke, eden brez noge. - Oblika en se uporablja poleg samostalnika, če pa samostalnik izpustimo, rabimo obliko eden. (Isto velja za nedoločni zaimek noben-nobeden; Noben človek ne ve tega. Nobeden ne ve tega.)
B-r.
MILAN MARKELJ
JOŽE SPLICHAL
.JU
NAŠA ‘
PRIJATELJICA
JUGOSLAVIJA
Kervavi glasi, senje, vetri, mesečine, branje, Turčin, i Varažlin, Kanjiža, klanje, same klanje.. Kosjeri, balte, Beč, kervavi Beč i Drava, Lublana, Celje, Sotla, Dunaj, Kupa, Sava, kak barjak biinski na poplavi plava kervava kmetska glava. .
(Iz Krleževih Balad Petriče Kerempuha)
Tistega zimskega devetofebruarske-ga popoldneva 1573 je bila zemlja plodne ravnine pri Stubiških Toplicah prepojena s krvjo upornih kmetov. Glavnina uporniške kmečke vojske, ki jo je vodil sam Matija Gubec, je bila dokončno poražena. Njihova telesd so bila zlomljena, toda volja po svobodi je ostala in je tlela v upornem ljudstvu štiri stoletja — dokler ni ponovno izbruhnila v silovit požar, ki ga ni bilo mogoče pogasiti. In kot je iz tistih krvavih časov ostal svetel lik ljudskega voditelja Matije Gubca, je tudi iz zmagoslavnega uporniškega ognja zrasel lik novega ljudskega voditelja — borca za pravičnost, revolucionarja
Bojan Bošnjak, upravnik družbenopolitične dejavnosti v kumrovškem domu: „Za zdaj še preveč samo izletniški obiski..
Tita. Naključje je, da je bil voditelj jugoslovanske partizanske vojske rojen komaj nekaj kilometrov stran od zgodovinskega prizorišča zadnje bitke za staro pravdo, ni pa naključje, da je uporniški duh Jugoslovanskih narodov ponovno vzplamtel. Vse to trpljenje in vsa ta volja po svobodi sta nujno morala roditi najdragocenejši plod -svobodo!
Ko sva razmišljala, kje bi se najprej ustavila na najini poti po Jugoslaviji, se nama ni bilo težko odločiti: tam, kjer si zgodovina in sedanjost podajata roki: v Kumrovcu in Gornji Stubici.
Od lanskega dneva republike stoji v Kumrovcu spominski dom borcev in mladine Jugoslavije. Veličastna stavba
IZ KRVI RDEČE
Bojan Bošnjak, upravnik družbenopolitične dejavnosti v domu: „Odkar je dom odprt, smo imeli že 250.000 obiskovalcev. Moram pa reči, da zaenkrat namen doma še ni povsem dosežen, ker imamo večino enodnevne obiske. V tem času pa si ni mogoče ogledati in spoznavati dragocenega arhivskega gradiva, ki ga hranimo v knjižnici, kjer so med drugim tudi zbrana dela naših politikov z njihovimi lastnoročnimi posvetili, v fonoteki in filmskem arhivu. Dom naj bi bil tudi prostor živega srečanja in obujanja spominov na našo borbo in maršala Tita med mladino in borci, kulturno žarišče in idejno ter vzgojno središče. Temu smotru sledimo tako, da pripravljamo srečanja, nastope znanih jugoslovanskih umetnikov, seminarje in da bomo letos prvič pripravili že tudi politično šolo."
Upravnik je še povedal, da se dom sam vzdržuje, saj ima tudi 172 ležišč, restavracijo in druge hotelske prostore. Toda tako se lahko vzdržuje le, če je ves čas zaseden. Zato so^ cene dostopne. Bošnjak je tudi poudaril, da niso potrebne dotacije, ampak da je sofinanciranje v tem, da je obisk čim večji in da umetniške skupine brezplačno nastopajo.
se skladno vključuje v gričevnati svet Hrvaškega Zagorja. Kumrovec je že dolgo .(privlačil obiskovalce iz vseh koncev Jugoslavije. Lepote tega koščka naše domovine, grički, dolina Sotle, kraji, povezani z življenjem in delom našega legendarnega Tita, so vsako leto pritegnili več kot 300.000 ljudi. Tako množično romanje v mali Kumrovec je samo po sebi ponujalo misel, da bi bilo potrebno ograditi objekt, ki bi tudi na zunaj pokazal to stekanje prebivalcev vseh narodov in narodnosti Jugoslavije v eno samo točko. Zamisel za gradnjo doma je prišla iz vrst borcev Kumrovca in ljubljanske borčevske organizacije Posavje—Bežigrad. Akcijo sta takoj podprli in tudi izpeljali ZZB NOV Jugoslavije in ZSMJ.
ZLATNIK ZA DOM
Načrt je pomagalo uresničiti več kot 10 milijonov ljudi iz vse Jugoslavije. Odveč bi bilo naštevati številke — naj omeniva samo to, da smo Jugoslovani zbrali 106,8 milijona dinarjev, od tega 902.080 Slovencev 15 milijonov dinarjev — to skupno voljo in željo, da bi dom zares zgradili, najlepše Ilustrirata dva primera, ^a katera sva zvedela med ogledom doma. Mustafa Bajram iz makedonske vasi Resen je kot svoj prispevek ponudil zlatnik, rekoč: „Tudi mi Turki imamo Tita zelo radi." Seveda zlatnika niso mogli vzeti — toda Mustafa se je hitro znašel in čez čas je prinesel 600 dinarjev. Sam ni rekel niti besede, a sosed Ramadan je izdal, da je Mustafa zlatnik ,,na črno" prodal, čeprav mu je bil drag spomin na prednike in edina vrednost.
V vasi Miravci blizu Gevgelije je 100-letni ded Panče vplačal 2.000 dinarjev in pribil: „To je za Tita, bratstvo in enotnosti" Vsi v vasi pa so vedeli, da je ta vsota polovica njegovega izkupička od letine. Takih primerov je bilo kajpak nešteto po vsej domovini.
Ne gre toliko za denarne prispevke, trajna in-največja vrednost, vgrajena v dom, je neposredno izkaza^na povezanost vseh slojev ljudi, njihova privrženost osebnosti Tita, njegovemu rojstnemu kraju in skozi to ponos na našo borbo. Na dom borcev in mladine v Kumrovcu smo zares lahko ponosni.
Zlatko Djurina, tajnik muzeja v Stubi-či: „Muzej je sestavni del spominskega območja."
UPOR, VLIT V BRON
Komaj leto starejši od doma borcev in mladine v Kumrovcu so spomeniki, posvečeni kmečkim uporom v Gornji Stubici: spomenik Matiji Gubcu, delo znanega kiparja Augustinčiča, muzej kmečkih uporov v nekdanjem Oršiče-vem dvorcu in pa starodavna Gubčeva lipa.
Ljudje prinašajo svoje navade tudi v muzeje: ko gledajo restavrirano kapelo, bogato poslikano s freskami, in poslušajo orgle - mečejo na oltar kovance za srečo ali kot darilo.
Čuvaj v muzeju Štefan Sinkovič se je rodil deset let po tistem, ko je nje: gov oče skupaj z drugimi vaščani leta 1922 odkupil dvorec iz 18. stoletja na griču Samac; potem ko je lastnik prodal posestva, so krrietje zložili še denar za dvorec in ga imenovali Gubčev dom. Dvorec je propadal in samo v enem traktu je bil še dovolj dober prostor za zasilno šolo, ki jo je obiskovalo tudi do 800 učer>cev. Danes obiskujejo otroci novo šolo, poimenovano po Matiji Gubcu, dvorec pa je od
Veličastni kip kmečkega kralja se uporno dviga nad ravnino, kjer je bila ^ štirimi stoletji premagana njegova vojska.	si
P
1965 do 1973 povsem spremenil videz. Preuredili so ga v lepo urejen muzej, v katerem ne manjka niti zvočnih pripomočkov (v petem prostoru si lahko obiskovalci ob gledanju diapozitivov ožive tudi proces sojenja premaganim kmetom s poslušanjem zasliševanja pred štirimi stoletji). Tajnik muzeja Zlatko Djurina je povedal, da neka obiskovalka .vzdušja, ki ga pričarajo mrak, slike rnučenja in glasovi, ni prenesla in se je onesvestila.
Ko se grič Samac prevesi proti ravnini, kjer je divjal odločilni boj med puntarji in plemiško gospodo, uzre oko veličastne obrise spomenika Matiji Gubcu in kmečkim Gporom. Z visoko dvignjenima rokarha zre Matija Gubec v dolino, za njim pa se razprostira ogromen reliefni prikaz motivov iz Krleževih Balad. Spomenik so delali tri leta in samo za izdelavo reliefa so porabili 20.000 kg gline, ki so jo morali modelirati v mnoge like, preden je bil relief pripravljen za vlivanje v.bron. VliN so ga v manjših kosih, ki so jih potem prepeljali na prostor, kjer zdaj stoji spomenik. Montaža je bila izredno naporno delo. Sestavljalcem sc je mudilo, povrh vsega'jim je močno nagajalo vreme. Delali so noč in dan — in uspelo jim je postšviti spomenik do dogovorjenega dne.
LIPA, KI SE JE OGNEJO VSE STRELE
Kilometer, morebiti dva, od spomenika in muzeja že stoletja stoji lipa, ki jo domačini imenujejo Gubčeva. Ljudsko izročilo pravi, da je pod to lipo Matija Gubec zboroval s svojimi puntarji in koval načrte za uspešen boj. Spet drugo izročilo govori o tem, da je lipo zasadil Matija Gubec. Koliko je v resnici stara, ni ugotovljeno. Toda ob pogledu na njeno mogočno krošnjo, ki se širi visoko nad kmečko hišico in skoraj zakriva pogled na bližnjo cerkev, ob pogledu na deblo, ki ga je zob časa že tako hudo začel, da bi lipa verjetno razpadla, ako bi debla ne opasali s številnimi železnimi obroči.
ki s« f
ni mogoče dvomiti o stoletjih, šla mimo nje. In kot velja za skora) stare lipe, za ta sveta slovanska sa, je tudi pod to lipo kamnita. Domišljija kar pričara bradate kmec upornike, kako v hladni senci -no razmišljajo o življenju in odloci borbi...	.	f	*
S to lipo že 64 l?t živi kmet Kelemen. Njegova domačija stoji ga nekaj metrov proč. On sam pa I® vedno živ vir legendarnih zgodboi^l „Že moji starši so mi pripovedov3.|. da lipa stoji, odkar pomnijo. so, da je gotovo stara petsto let ~ - i Matija Gubec jo je posadil."	'	I
O Gubčevi lipi so spletli gende; ljudje pravijo, da niti sf®'* |
more udariti vanjo.
Spominski dom borcev in mladine v Kumrovcu je lep arhitektonski spomenik, ki se dobro sklada z okoljem; zgradili so ga z denarjem, ki so ga zbirali po vsej Jugoslaviji vsi naši delovni ljudje.
Kako je bajka prepredla pred petimi stoletji Matija Gubec živel! — dokazuje tudi to, da	:
stari ljudje lipo za skoraj verjamejo, da vanjo ne more ^ . j^: j strela. Stjepan Kelemen se g|a' „‘Videl sem, kako je pred leti	.
letela točno proti lipi. Toda	.g|o
ko bi morala udariti v drevo, je obrnilo in treščila je proč od	^
udarila j6 v tla."
S staro lipo, za katero nihče koliko je stara, sva končala pripo'|® dveh požarih, ki sta se razplamtel ^j| neslutenih razmer. In če	^fii t
hrvaško-slovenski punt pod	\
Matije Gubca svetal vzgled osvobodilno borbo ter hkrati že	j
davna zgodovina, se kažeta oba _ godka naravnost od danes al' mu od včeraj v primerjavi s staro zgodovino, na katero sva tela v bližini. A/ Krapini. O davnini naše prazgodovine pa P""'
ZGODOVINA GOVORI IZ
Mladi atlati z Grma prvaki SRS
V Prijedoru najboljši Novomeščani • Zaletel jeva v reprezentanci SRS
v finalu atletskega šolskega pokala za srednje in osnovne šole, ki je bil konec prejšnjega tedna v Ljubljani, so se atleti in atletinje iz Novega mesta še enkrat izkazali, predvsem pionirji in pionirke novomeške osnovne šole Grm, ki so v obeh konkurencah zmagali z visoko razliko v točkah.
^TAPLJAŠKI tečaj — Novomeški klub za podvodne aktivnosti bo organiziral v ponedeljek, 9. junija, ob 18. uri v **ovomeškem gasilskem domu v Lo^i teoretični del po-^pljaškega tečaja. Udeležijo se ga lahko vsi zainteresirani, ki ^ že dopolnili šestnajsto leto. Na sliki: udeleženci zadnjega ^tapljaicega tečaja, ki je bil v Dolenjskih Toplicah. (Foto: S. Mikulan)
Ta rezultat je uspeh štiriletnega trdega dela v grmski pionirski atletski ^li. Da je to res dobra šola, dokazuje tudi uspeh novomeške gimnazije, ki je v mladinski konkurenci presenetljivo, a zasluženo osvojila drugo mesto. V gimnazijski ekipi so namreč nastopili v glavnem nekdanji učenci grmske osnovne šole. Prijetno so presenetile tudi nadarjene in obetajoče Sentjernejčanke. Dokazale so, da se dajo z resnim delom pod vodstvom skrbnih mentorjev tudi v manjših krajih doseči dobri rezultati. Prav gotovo gre za njihov uspeh veliko zaslug mentorjema Kuhlju in Movrinu.
Rezultati - pionirji, 60 m; Ker-žan 7,7, Klančar 8,0; 600 m: 1. Košmerelj 1:31,1; 4 x 100 m: 2. Grm 47,5; višina: Gačeša 170, Saje 160; daljava: 1. Kranjčič 569; 4, Križman 540, krogla: Stupar 10,69, Okleščen 9,25; troboj:' 3. Žulič 73,5; pionirke 60 m: 2. Zaletelj 7,8, Bele 8,5; 400 m: 4. Papež 63,0, Jakše (Šentjernej) 67,0, Galič 68,0;
4	X 100 m: 2. Grm'53,2, 6. Sentjer-
Novotcks v 7. kolu do novih točk
_ Metličani v Celju tesno izgubili - V dolenjski ligi vodi Žužemberk
Cgp	slovenske	košarkarske lige so Metličani gostovali v
J** ® srečanje izgubili, Novomeščani pa so doma po slabi igri P^sgali košarkarje z Vrhnike in so na lestvici s predzadnjega ta napredovali na deveto mesto. V dolenjski košaricarski ligi P^^jajo boji vse bolj zanimivi in kvalitetni, kar priča, da so ekipe samem letu ligaškega tekmovanja močno napredovale.
NOVOTekS-VRHNIKA 86: 71 .
vo	zaneslji-
Potrebnf^^y^^"^° osvojili pre-*^ianskn *° !’ čeprav je po oboje-
PoS	igri ^ P"«*"
gledali i«	'’pn'o	po običaju
srečo	do	konca. Na
igralci .»v ”^d^bevanju Novoteksovi °bema knfl	boljše pod
ležalo na I T	breme je
poškodbi hoiif
•ahko zma£) “ zagotovili 15, Bajt
12	ar 10. Besednjak 4, Piantan
Kovinotehna-BETI
.	77: 76 (35r 38)
j^^rji Kovinotehne so v ^ doživeli že četrto zaporedno
zmago. Gostje so slabo začeli in domači košarkarji so povedli za 10 točk. Sele v drugi polovici prvega polčasa so se Metličani razišali in začeli razliko zmanjševati. K odmoru sta ekipi odšli z rezultatom 35:38 za goste. Tudi v nadaljevanju prvenstvenega srečanja so Metličani dobro igrali in povedli že za 10 košev. Kazalo je, da bodo tudi tokrat zmagali, vendar so domači košarkarji osem minut pred koncem izenačili in po številnih menjavah v vodstvu tudi tesno in z veliko športne sreče zmagah.
Beti: Z. Vergot 2, Sajovic 2, Lalič 16, Svinger 11, Jezerinac 10, Medek 35.
ZAPLETI V -. DOLENJSKI LIGI '
V	dolenjski košarkarski ligi so odigrali šesto kolo, ki je prineslo dvoje presenečenj oziroma zapletov: Bršlin je v Podbočju doživel prvi po-
raz, izgubila pa je tudi Lbka 74, ki je igrala v Metliki, vendar se je pritožila in tekmovalna komisija tekme še ni registrirala, ker nima vsega potrebnega gradiva za presojo..Po tem kolu je postala borba za prvo mesto še bolj izenačena.
Rezultati:	Podbočje: Bršlin
57:39, Zužemberk:Semič 86:65, Metlika:Loka 74 57:55 (pritožba Loke, tekma še ni registrirana), Mirna peč:Dragatuš 49:64, Mirna: Šentjernej 20:0, Straža prosta.
Vrstni red: Žužemberk in Bršlin po 10 točk. Loka 74 8 (dve tekmi manj), Podbočje 8 (tekmo manj), Metlika, Semič, Straža, Mirna in Dragatuš po 4 točke, Mirna peč 2 in Šentjernej brez točk.
nej 56,1; višina: 2. Papič 150, 3. Pe-čavar 140, 4. Hribar 140; daljava: 4. Avsec 459, 5. Stangelj 456; krogla:
1. Judež (Šentjernej) .10,80, Progar 8,78, Derling 7,74; troboj: 2. Gutman 78 točk, Weiss 64,5.
Rezultati - dijaki — 100 m: 1. Keržan (gimnazija Novo mesto)
11,3; višina: 2. Šuštar (gimn. N.m.) 190, 4. Bartol (gimn. N.m.) 180; daljava: 6. Križman (gimn. N.m.) 602; krogla: 3. Petek (gimnazija Kočevje) 13,58; mladinke: daljava: 4. Levstek (gimn. Kočevje) 502; krogla: 2. Pavlin ESSC (N.m.).
NA ZLETU BRATSTVA IN ENOTNOSTI ODLIČNI REZULTATI NOVOMEŠKIH ATLETOV*
V	okviru Zleta bratstva in enotnosti so se atletskega tekmovanja v Prijedoru udeležili tudi Novomeščani. Čeprav novomeška posadka ni bila najboljša, je v obeh konkurencah brez težav zmagala in osvojila lep pokal. Izkazala sta se predvsem Simutiič in Šuštar. Prvi je 100 metrov pretekel v 10,9 sek., Šuštar pa je preskočil 191 cm.
Vrstni red ekip - moški: 1. Novo mesto 131 točk, 2. Prijedor 84, 3. Karlovac 66, 4. Banjaluka 59; ženske: 1. Novo mesto lH.f, 2. Karlovac 84,5, 3. Prijedor 75,5, 4. Banjaluka 57. Boljši rezultati Novomešča-nov: moški-100 m: 1. Simunič 10,9, 3. Bajer 11,6; 400 m: 1. Bajer 52,8,
2. Križman 54,0; 1500 m: 4. Bučar 4:21,2, 5. Pipan 4:29,1; 4 x 100 m:
1.	Novo mesto 46,0; višina: 1. Šuštar 191, 2. Rangus 180, 3. Bartol 170; daljava: 1. Simunič 640, 3. Križman 544; krogla; 2. Abram 12,?8,4. Okleščen 12,85.
Zenske - 100 m: 4. Brulc 13,8,
5.	Resnik 14,2; 400 m: 1. Papež 64,2, 2. Močan 66,4, 6. Galič 68,2; 800 m: 2. Vide 2:32,8, 5. Jakše 2:43,0; 4 x 100 m: 2. Novo mesto 56,0; višina: 1. Gutman 145, 3. Papič 140, 4. Pečavar 140; diiljava: 2. Tovšak 457, 3. Avsec 440; krogla:
1.	Pavlin 9,29, 2. Judež 9,08.
KERZAN V ZAGREBU DRUGI
Velikega atletskega tekmovanja v Zagrebu se je udeležil tudi NoVo-meščah Keržan. V teku na 400 metrov je s časom 50,1 pritekel na cilj drugi in skoraj gotovo .je, da bo v kratkem oblekel dres z jugoslovanskim grbom.
ZALETELJEVAV REPREZENTANCI SRS
Nedvomno je novomeška atletinja, pionirka Zaleteljeva, dobila te dni največje priznanje: povabili so jo v žensko člansko reprezentanco, ki jtf prejšnji teden nastopala na meddržavnem atletskem dvoboju v Milanu. V konkurenci najboljših Švicark, Avstrijk, Čehinj, Italijank in Slovenk se je nadarjena Novome-ščanka, učenka osnovne šole Grm, dobro odrezala.
BREŽICE - RADEČE 29: 25
Srečanje nekdanjih republiških ligašev je prineslo zanimivo in lepo tekmo. Gostje šo bili boljši v prvem, domači rokometaši pa v drugem polčasu, ko so izenačili na 16:16 in nato povedli. Pri domačih se je tokrat izkazal Ban, ki je odlično igral v obrambi in koristno v napadu.
Zadetke za Brežice so dosegli:' Ban 8, Buzančič 6, Vervega 3, Blatnik 3, Rožman 3, Kebe 1 in Zore 1.
M. JARANOVIC
BRANIK-SEVNICA 24: 22
Sevničani so v Mariboru nekoliko razočarali. Igrali so prepočasi in nepovezano, domači rokometaši, ki jim grozi izpad iz lige, pa so izkoristili vse napake gostov in zasluženo zmagali.
Sevnica: Božič, Krištofič, Simončič, Vrtačnik, Gorišič 1, Bizjak, Svažič 8, Doblekar 8, Novšak 1, Go-logranc, Sumej 4.
Inlesdvi igralci že drugoligaši!
Rokometaši Dobove bodo v jeseni nastopili v 1. republiški ligi
Po zanesljivi igri in prepričljivi zmagi v 20. kolu slovenske rokometne lige so si Ribničani dve koli pred koncem prvenstva zagotovili vstop v II. zvezno rokometno ligo. Sevničani so v Mariboru tesno izgubili, v posavskem derbiju pa so bile boljše Brežičanke.
Odrešilna novomeška zmaga
Novomeški odbojkarji so ostali v 1. SOL
ski p me v sl°venski odbojkar-mnr!P S? končane. Tisto, česar več“ n*-S0 Pr* Nakovali niti naj-NrJ,1 °Ptimisti, se je uresničilo.
jevl^^ e^*Pa odbojkaijev _ opru presenetila vse in do-žav e	odpravila	brez	te-
»°4 v°',!gral“ Trima ,so g0'
Se i*gubrnmm 80na ,n ”*■ Kamna gorica - trimo
D ...	3:0
.rezu*tat tekme sicer pri-katjev'v ?magi domačih odboj-res™?i pa jc bilo .na igrišču stopili ' g0stJ'e iz Trebnjega - na-yes čas »D 0 okrnjeni - so bili Ciiti, iP hC enakopravni doma-S^ločiin u	športna	sreča v
Če bi tVtre.nu*kih obrnila hrbet. st°Pili ‘r, anJci v Kamni gorici na-
?0t°voobrnftevilni> ^ ‘7*d Ptav kOPer _ N0V0 MEST0
Ko °: 3 (-6'-8'-6*
'jansk?Gj ^ober, vse dobro. Ljub-^Pisal nevn*k. pa ne le ta, je že S'°venslf J10VomV>is'co ekipo iz prve ^^ann ??bojkarske lige, a se je EaHr,- Novomeščani so sc opri-
V	^°PruJe re^ne bilke: v soboto so ta».B /.Rešljivo, zlasti na mreži *°lkli _ <°°lj8o odbojko do tal po-Stat>el( v°,štv° Kopra, ki mu je za oblaga l,8> manjkal samo en set, ne ^ Novn x^a zma8a s 3:0, v katero tt'inu?^an' komaj upali, je zgd-k '°Hcu i ,sPr«nicnila vrstni red na ^dnja ;J?Stv*Ce. tako da sta predla iznu,r 2ai*nja ter s tem kandidata b0 ; m°štvi Kopra in Kamnika. °Per ^ac*.c' samo Kamnik ali tudi L^Či’l u n? odločeno, verjetno bo kpli; m Val>fikacijski turnir. Kakor-Mlo v n Vo mesto, ki je tokrat nasto-t1°tič p tav> Verni«, GoleS, Babnik, j^rat»erski, Jenko, Primc in {J?. rešcno skrbi. To daje po-^0r\0 . Za naslednjo tekmovalno t^eje Za ^atero Pa sc bo treba na-‘L • resneje, temeljiteje pripravi-
.	M.	L.
^8
. PARTIZAN-FORUM 0:3
V	4. kolu in SOL so sc domači odbojkarji pomerili z ljubljanskimi študenti, ki tekmujejo izven konkurence. Dokaj dobrim gostom se domači niso mogli resneje upirati, opaziti pa je, da so Zužemberčani še vedno prepočasni v napadu.
P. S.
INLES - IZOLA 30: 22
Domači rokometaši so še enkrat dokazali, da so najboljša ekipa v republiški ligi. Gostje šo samo enkrat izenačili - na 2:2, nato pa so Ribničani kot za šalo polnili nasprotnikov gol. Ko so Inlesovi rokometaši vodili že za 8 zadetkov, so nekoliko popustili, tako da je bila igra -do konca polčasa precej nezanimiva. Se^ v nadaljevanju, ko so se razigrali Sile, Mikulin in Tanko, so si domačini zagotovili zmago, s katero so se uvrsti-
li	v drugo zvezno rokometno ligo.
Inles: I. Kersnič, S. Kersnič 4, Ponikvar, Radič 2, Sile 7, Mikulin 5,
ŠPORTNI KOMENTAR
Šport je del življenja
I,
V dolenjski košarkarski ligi so moštva odigrala že 6. kolo in vse do tega kola je na vseh igriščih več ali manj vladal red. Lani smo približno ob istem času pisali o neredih na igriščih, o prekinjenih tekmah zaradi ugovarjanja, o neprimernem vedenju igralcev, trenerjev in gledalcev. Ce primerjamo letošnjo ligo z lansko, ugotovimo, da je letos popolnoma drugače: ekipe igrajo precej
•	boljšo košarko in vse po vrsti so' bolj disciplinirane, to pa zaradi novega pravega ligaškega načina vodenja lige.
V zadnjem kolu pa se je zataknilo v Metliki. Preveč temperamentni gledalci se zavedajo, da lahko pri košarki zmaga le ena ekipa, in potem ne navijajo najbolj športno. Res pa je tudi, da od sodnikov in trenerjev
zahtevamo športno obnaša-' nje. Med tekmo in po tekmi naj se vsi obnašajo športrio, viteško, potem se ne bo dogajalo, kot se je v Metliki, ko so se košarkarji Loke pritožili in zahtevali ponovitev tekme. Ce bo komisija tekmo ponovila, bo prišlo do naknadnih stroškov, vemo pa, da imajo vsi klubi v dolenjski ligi bolj malo denarja. In kam bi prišli, ko bi morali vse tekme ponavljati?!
Ali /li že zadnji čas, da se vse ekipe, njihovo vodstvo in navijači zapomnijo eno: Po porazu pride zmaga, po njej poraz in zopet zmaga. Tudi od boljših se najdejo boljši, tudi dobri ekipi se lahko ustavi. Sport je del življenja, ki uči mlade ljudi prenašati poraze, na primeren način proslaviti zmago. Na to ne bi smeli pozabljati tudi v dolenjski košarkarski ligi!
J. PEZELJ
Ambrožič 1, Abrahamsberg 1, Tanko 6, 2uk 3, Andoljšek 1. M. G.
BREŽICE - LISCA 19: 15
V	posavskem derbiju smo gledali zanimivo tekmo, v kateri gostje niti za hip niso mogle (groziti zanesljive zmage domačink. Že takoj v začetku so Brežičanke s hitrtf igjo in točnimi zadetki povedle s 5:0 in zasluženo zmagale. V dčmači ekipi sta se izkazali Balonova in Rožmanova, pri Lisci pa Mlinaričeva in Rugljeva.
Lisca: Plazar, Starič, Etvert, Mlinarič 7, Rugelj 2, Popovič 2, Pesjak, Ernesti, Žveglič 4, Pteifer.
Brežice:	Hribernik,	Balon	7,
Stauber 3, Dimič, Boh 2, Rožman
3,	Kežman 4, Vogrinc, Lipej, 2^-šek in Levačič.
V. P.
DOBOVA-JESENICE 34 ; 27
Dobovčani — že pred štirimi koli so se uvrstili v najkvalitetnejšo republiško ligo - so še enkrat odlično zaigrali. Tokrat so na domačem igrišču brez težav premagali vrstn^e z Jesenic, in ker v srečanju niso imeh kaj izgubiti, so se gledalcem predstavili z odprtim rokometom. Zato so navijači videli lepo tekmo s številnimi zadetki.
Dobova: M. Doberšek 8, Bosina
6,	Deržič 4, Ostrelič 5, B. Doberšek
4,	Arh 4 in Novosfclec 2.
M. JARANOVIC
ELAN-ČRNUČE
1	: 1
Novomeški » nogometaši so v tekmi s Črnučami dobro igrali, toda zmagovitega zadetka niso znali doseči. Edini gol za domače je tokrat dosegel Rožanc, ki je ponovno začel trenirati.
BELA KRAJINA -CEMENT6: 1
Črnomaljci so številnim zmagam dodali še eno. Proti „cementarjem“ so zaigrali hitto in domiselno in brez težav dosegali zadetke. Gole so dosegli Weiss, Grgoraš in Jankovič, vsak po dva.
CERKN»CA- RIBNICA 3: 1
Ribničani so si v nedeljo zapravili vse možnosti, da bi se uvrstili v višjo ligo. V Cerknici so slabo igrali in dovolili domačim, da so dosegli kar 3 gole. Edini zadetek je dosegel Lukič.
M. G.
ZAGORJE - KOČEVJE 0:0
Z zadnjega gostovanja v ljubljanski podzvezni nogometni li^ so se Kočevarji vrnili' s točko, ki so jo zasluženo osvojili. Ves čas so se uspešno branili, in če bi izkoristili vsaj dve lepi priložnosti, bi lahko zmagali.
Z. F.
SEVNICA — Prejšnji teden se je v Sevnici končalo področno rokometno pionirsko prvenstvo Zasavja.
V	finalu sta se pomerili eidpi Sevnice in Krškega. Boljši so bili domačini in so zmagali s 17:9. Vrstni red:
1.	Sevnica, 2. Krško, 3. Rudar I, 4. Rudar II, 5. Leskovec. (V. P.)
LESKOVEC — V zadnjem kolu zasavske rokometne lige sta se v Zagorju srečali ekipi Zagorja in Leskovca. Tekma ni odločala o vrstnem redu, zato je nerazimiljivo, zakaj sta ^dnika Leskovčanom skoraj onemogočila strele na domača vrata. Pristransko sojenje je goste" razburilo, tako da so igrali brez volje in srečanje gladko izgubili. (L. S.)
LJUBLJANA — Na prvenstvu osnovnih šol je ekipa odbojkarjev
OS	Žužemberk osvojila v svoji skupini drujgo mesto, v skupni uvrstitvi pa je bila 4. do 6. Rezultati: Žužemberk - Koper 0:2, Žužemberk -Krmelj 2:0 in Polskava - Žužemberk 0:2. (P. S.)
SEVNICA - Sindikalne igre se približujejo koncu. V rokometu je bila najboljša ekipa Jutranjke, kije v finalu premagala Metalno iz Krmelja. V zanimivi tekmi so bili boljši Sevničani, predvsem po zaslugi nekaterih igralcev, ki igrajo v republiški ligL (B. D.)
VODI BRATOŽ
Prejšnji teden se je pričelo v Sevnici dolenjsko kegljaško prvenstvo posameznikov, na katerem nastopa kar 94 tekmovanlcev iz sedmih klubov. Po prvem nastopu je vrstni red naslednji: 1. Bratož 811, 2. Židanek (oba Novo mesto) 808 3. Krejan (Sevnica) 802, 4. Hren 800, 5. Krušič 800, 6. Rožič 795, 7. Turk 795, 8. Klobučar (vsi iz Novega mesta) 793, 9. Goleš (Trebnje) 784,
10.	Novljan (Novo mesto) 784 idr.
ZMAGALA HREN IN VESEL
Prejšnji teden se je končalo dolenjsko prvenstvo parov (za člane, članice in mladince). Tekmovanje je bilo odigrano na kegljiščih v Mirni peči in v Krškem. Končni vrstni red:
člani: 1. Hren-Vesel 3379 (Krka),
2. Verstovšek-Veble 3375 (Brežice),
3. Dravinec-Bratož 3374 (Novo mesto), 4.'\Prelec-Kuzmin 3354 (Brežice), 5. Jarc-Badovinac 3346 -(Krka), 6. Fabjan-Hrovat 3339 (Novo mesto) idr. Prvih šest parov bo nastopilo na republiškem prvenstva;
članice:	1.	Žagar-Rozenberger
1552, 2. Tratar-Klančar 1544 (oba para iz Krke), 3. Turšič-Stojs 1501 (Brežice);*
mladinci:	1.	Teropšič-Bukovec
3287 (Brežice).
D. BRATOŽ
KAJ, KJE, KDO?
v 8. kolu SKL 1 A gredo Metličani v Ajdovščino, kjer se bodo morali pošteno potruditi, če bodo hoteli popraviti spodrsljaj iz Celja, Novo-, meščani pa bi morali v Ljubljani proti ekipi Trnovega iztržiti nov par prvenstvenih točk.
V slovenski rokometni ligi je za predstavnike z Dolenjskega že vse odločeno, zato bodo vse tekme le prestižnega pomena. Novi drugoligaši, igralci iz Ribnice, gredo k Braniku, Sevničani pa bodo doma po vsej verjetnosti zmagali. Brežičanke bi si lahko z dobro igro popravile uvrstitev na lestvici, Sevničanke pa bi doma v boju za obstanek morale premagati ekipo Borca.
V druD republiški odbojkarski ligi gredo Zužemberčani v Ljubljano k tetoimenskemu n^protniku, v Trebnje pridejo Kranjčani, Mokro-nožani pa gredo v Bohinj.
Rokometni klub v Dobovi deluje že petnajst let, v ljubljansko consko rokometno ligo pa so Dobovčani prišli šele lani. Kljub temu da so bili novinci, so v ligi najbolje zaigrali in že nekaj kol pred koncem prvenstva osvojili prvo mesto in postali člani najkvalitetnejše republiške lige. Za ta uspeh so zaslužni vsi igralci, rokometni delavci in trener in igralec Bogo Doberšek. (Foto: M. Jaranovič)
 - _________________________________________________
od 20.111. do’^O.V. 1975
20/ POPUST
20 LET 20 LET 20 LET 20 LET 20
ZAOREsmauc
vsak četrtek
DOLENJSKI LIST
poicbMiiim fnl20l^ ]
Strašna smrt
NEŠTETO ŽRTEV je že zahtevalo neodgovorno ravnanje in igračkanje otrok z orožjem in razstrelivom, vendar to še ni spametovalo varuhov otrok, da bi bolj pazili nanje in na stvari, ki jim pridejo v roke. Virričane je 25. maja dopoldne presenetil hud pok, da so se prestrašeno spogledali, kaj je. Najbližji so v zli slutnji hitro odhiteli na kraj poka. Tu se jim je nudil kaj žalosten prizor: na* prostoru, kjer se je še minuto pred pokom igrala skupina otrok, so bili sedaj samo kosi dveh telesc.
Z ZADOVOLJSTVOM lahko ugotavljamo, da postajajo občinski prazniki vedno bolj resnična množična'manifestacija občanov, in da x vsepovsod nanje skrbno pripravljajo. Ugotavljamo tudi, da je praznovanje občinskih praznikov združeno z obračunom dela vseh organizacij in prikazom uspehov, političnega, kulturnega in gospodarskega prizadevanja v občini. To pravilno težnjo vidimo povsod. .
VEČ TISOČ ljudi se je zbralo na novomeškem Glavnem trgu in prisostvovalo žrebanju Državne loterije. To je bilo prvo žrebanje v Novem mestu inje zato vladalo zanj še večje zanimanje. Mnogi so s srečkafni v rokah sledili vrtenju bobnov in številkam, ki so se po ustavljanju pokazale. Marsikomu se je nasmehnila sreča, čeprav v bolj skopih dobitkih.
DELOMA SIROMAŠTVO, deloma veliko pomanjkanje podjetnosti na kmetijskem področju se je vnovič pokazalo v Kostelu. Odziv na tečaj o urejanju gnojiščnih jam in sadovnjakov je bil zelo slab. Posebno čudna, če ne žalostna, je okolnost, da je bilo zelo malo kmetov.
LANI JE BIL koloradski hrošč v novomeškem okraju zelo razširjen. Vzrok je bil nekaj v tem, da so bila kemična sredstva ^radi stalnega deževja manj učinkovita, nekaj pa v tem, ker so kmetovalci mislili, da bodo hrošča iztrebili le z obiranjem.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 3.junija 1955)
nsmaiutou
POZABILI SO NASE - Novinarji londonskega tednika „Value To-day“ so šest mesecev zagnano iz tedna v teden z obvestili, zapisi, komentaiji itd. svetovali bralcem, kje naj kupujejo, da jih bo čim manj ,,oglodala“ - inflacija. Ravno pod težo inflacije pa je klonil „Value Today“, kajti stroški izdajanja so kar naenkrat tako poskočili, da se tednik ni rhogel izvleči iz izgub in je prenehal izhajati. Bralci novinarjem niso znali svetovati, kako naj se borijo zoper inflacijo!
STRAN Z ZASTARELIM -Mestna uprava Ciudad Mexica je imenovala komisijo, ki ima nalogo najti in razveljaviti zastarele zakonske predpise. Komisija Je delavna, do zdaj je zbrala že nekaj deset takih predpisov; med njimi so ukinili tudi naslednja dva; po prvem je moral vsak mestni kinematograf vzdrževati vsaj eno - mačko, da je med predstavami lovila miši in podgane; drugi je predpisoval, d? mota biti v restavracijah in sploh vseh gostinskih lokalih, neglede na kategorijo, na vidnem mestu - pljuvalnik! Kaže torej, da v mehiških kinih ni več miši in podgan, gostje v lokalih pa sploh ne pljujejo ali pa pljujejo - po tleh!
MESTO KONFERENC - Vse do lani je bil London svetovna Meka v organiziranju mednarodnih konferenc, kongresov, simpozijev itd,, zdaj pa .ga je prehitel Pariz. V letu 1974 je bilo v Parizu kar 197 takil^ zasedanj, to pa pariških mestnih pčetov čisto nič ne mđti, saj kaže račun, da je „konferenciranje“ zelo plodno za turistično-hotelirsko-gostinsko-suvenirski posel.*
ZNANI IZGREDNIK - Ameriški slikar Sam Gilliam ni znan,samo kot velik umetnik, ampak tudi kot -izgrednik! Nedavno toga je med poletom z letalom od Wasliingtona ,do Memphisa zmerjal potnike, se prepiral s stevardesami in celo pretepel nekega japonskega poslovn<^a moža. Vzrok za tako jeznoritost ni bil v tem, ker mu niso omogočili, da bi vzel s seboj 2 m visoko in 75 (petinsedemdeset) m dolgo sliko, ampak je bil čisto enostavno - pijan kot čep!
PREPRIČLJIVA STATISTIKA -Zelo zanimivi so ob mednarodnem letu žensk tudi statistični podatki, ki jih je pred kratkim objavil sovjetski dnevnik „Turkmenskaja iskra", posredovala pa jih je podpredsednica Sovjetske akademije pedagoškili znanosti Antonina Knpkova. Iz teh podatkov sledi, da jc v Sovjetski zvezi vsak tretji inženir ženskega spola, ženska je vsak četrti zdravnik, kar 71 odst. učiteljev in profesorjev pa jc tudi ženskega spola.
učinkoviti: pilule % Mark
in Pamela Levy iz Cincinnatija v ZDA bosta v prihodnje močno premislila, ali naj žena spet vzame
Eilule za pospeševanje rodnosti, ajti pred nekaj dnevi jc Pamela pod vplivom takili pilul rodila - pe-torčke: tri dečke in dve deklici, ki so skupaj težki osem kilogramov in se nasploh zelo dobro počutijo!
Ponosen bodi gospodar
(Ponosen bodi) toraj vsak dolenjski gospodar, na kar le mogoče obilo pridelovanje krme, in prvi pogoj za udomačenje ponosa na lepo govejo živino bode doseženo. Prazno slamo mlatiti smatramo za nespametno, slamo že-celo samo (po žalostnem izgledu nekaterih dolenjskih grajščakov!) krmiti, smatrati mora tudi vsak pameten gospodar zelo za isto. Pokupo-vanje, drago pokiipovanje lepih krav po dolenjskem, ter odvažanje teh v Trst, to za vzrok pomanjkanju lepe goveje živine smatrati je, da ne rečemo več, malo modro.
(J.elo se . j e) že obračati na bolje tudi v naši ljubi Avstriji. V cesarski prestolnici treščili so ob tla združeni kristjanje židovsko — liberalnega zmaja. In tako je prav. Kristjan bodi gospodar v lastni deželi. Skrbeti moramo, da se to povsod zgodi in v ta namen treba se je združevati. V društvu je moč.
(Nadvojvoda) Evgen se je pripeljal s posebnim vlakom v Novo mesto. Čeprav si je
prepovedal vsak slavnosten vsprejem, vendar ga je na kolodvoru pričakovalo precej občinstva. Dospevši na mestni trg šli so visoki gospodje peš v kapiteljsko cerkev, ogledali so si tudi križatijo, nekdanjo last nemškega viteškega reda in se potem nemudoma odpeljali dalje v Metliko.
(Na zadnjem)koncertu v korist ljubljanskemu mestu so sc domače pevkinje in pevci istotako fino odlikovali, sosebno so tamburašice s preciznim udarjanjem dokazale velik napredek od zadnje predstave. Tudi pri tem koncertu jc pokazal gospod kapelnik Hladnik veliko zmožnost in pridnost. Vspeh pa je tudi v materijel-nem oziru bil velik.
(Oglas.) Nova lepa črna salonska obleka za bolj životnega gospoda je takoj na prodaj. Več pove iz prijaznosti g. Weiss, krojač v Novem Mestu.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. junija 1895)
Elektrika v ljudth
Človek je pravzaprav poln elektrike. Že s samim gibanjem po suhi asfaltni cesti se v telesu kopiči električna napetost do 3000 voltov. Ta napetost se sicer sprošča skozi lase in noge, ki so neke vrste telesni strelovod, vendar včasih „strelovod odpove“, še posebno ako ima kdo suho kožo in nosi čevlje z gumijastimi podplati. Dogodi se, da se človek, nabit s statično elektriko, dotakne kakega kovinskega predmeta in iz njegovih prstov plane cel curek električnih isker..
S temi nenavadnimi pojavi se ukvarja elektrostati^, razmeroma ndada veja znanosti, ki je dala že nekaj koristnih ugotovitev. Gre predvsem za nevarnosti, ki preže na človeka zaradi statične elektrike. Človeško telo lahko' prenese izredno visoko napetost brez večje ^ode za zdravje, edino slabo se počuti, kadar je nabit s statično elektriko. Nevarnost se skriva drugje.
Tako kot v človeku se statična elektrika kopiči tudi v raznih strojih. Delavec ob stiku s takim strojem doživi električni udarec, ki ga lahko pahne na tla, pri tem pa se delavec lahko poškoduje. Podobno se lahko dogodi pri tako enostavnem opravilu, kot je odpiranje vrat avtomobila, seveda če je prej avtomobil prevozil večje razdalje po suhi asfaltni cesti, taiko da so gume vpfle veliko statične elektrike. Take nesreče se dogajajo, poškodbe pa so vedno sumo zaradi padca.
Elektrostatiki poskušajo najti take snovi, ki preprečujejo kopičenje statične elektrike. Uporaba teh snovi bo dobrodošla zlasti pri izdelavi takih strojev, kjer bi delavcu zaradi morebitnega padca od električnega udarca pretila nevarnost, da se hudo poškoduje.
Sta bila
IV
1
m
I
Kmečko veselje
Vsak najraje dela tisto, kar mu je všeč. Eni garajo na zemlji-, ker menijo, da se bo svet podrl, če ne bo vse narejeno tako, kot so si zamislili, drugi se brezbrižno vozijo naokrog po krčmah in zapravljajo novce. -
Ribničani so se odločili za kmečko ohcet. Najbrž so se morali. Ako bi se še naprej tako izseljevali v Nemčijo in drugam kot prejšnja leta, po dva ali trije od hiše, bi Ribnica izumrla. Cez leta bi postala navadna vas.'
S tako ohcet jo dajo vzgled mladim, da hitro skočijo v zakonski jarer^, pa še kakšn^f stara grča, ki bi ostala stric, se bo omehčala in popeljala srečno nevesto pred matičarja. Ako bo veliko ženitev, bo več otrok in ljudje se bodo kljub izselje-V anju v Ribniški dolini mno žili.
Ribničani imajo radi norčije, zato imajo največ dela o pustu in zdaj pri kmečki'
ohceti. Bolje dvakrat kot nikoli. V sosednjih Velikih Laščah ne pomagata ne ples ne ohcet; pri njih je vse mrtvo in zapuščeno. ,
Ne mislite, da se s kmečko ohcetjo vse konča. Kje neki! Kmetom se obetajo zlati časi. Vsak meščan bi imel rad košček kmečke zemlje za hišico, ki ji pravijo vikend, kjer bi poleti poležaval v senci, pozimi pa jedel kmečke dobrote. To so ajdovi žganci z zeljem, klobase, domače salame in šunke domačih kmečkih prašičev.
To je zato, ker so se v mestu spomnili, da bencin in vse drugb smrdi, na kmetih pa diši po hlevu, senu, otavi ali po gnoju in gnojnici. Prav vse lepo bo prišlo na dan, le' delo ne, ker ga nihče , ne bo rad opravljal.
Pa kaj bi vzdihovali, saj je tudi na kmečki ohceti najmanj kmetov!
MARTIN KRPAN
nedolzn^
i
Dean Martin, ameriški pevec, ob razkošnem Blackhawku. V garaži ima še dva.
Najdražja
pločevina
i
Kadar je pri hiši denarja preveč, potem je treba vložiti že nekaj truda, da se -ga potroši. V tistih deželah, kjer družbena ureditev omogoča pretirano bogatenje ppsameznkov, si zato izmišljujejo vse mogoče stvari, za katere je treba zmetati cele kupe denarja. Med drugim spadajo v vrsto takih stvari tudi avtomobili.
Zadnje čase vlada med denar-niki prav posebno zanimanje za luksuzni avtomobil Stutz BIackhawk, čigar cena se vrti med 50 GOO in 65 000 dolarji. Vendar je imeti toliko denarja premalo. Na avto je treba čakati. Do sedaj sojih izdelali vsega 180, pokupili pa sojih predvsem fihnski zvezdniki, slavni pevci, finančniki in bogati Arabci. Avtomobil je izdelan ročno in seveda popolno, kolikor je sploh rnogoče. Za izdelavo Blackhawka porabijo kar celo leto.
Pri prodaji tega vozila nimajo velikih skrbi. Jules Meyer, ki prodajo vodi, pravi, da mora paziti predvsem na to, da ne proda dveh avtomobilov iste barve v isti kraj. Izjemo so naredili za neko arabsko bogataško družino, ki je naročila-sedem Blackhawkoy in ponje poslala svoj Jumbo Jet (Boenig 747). Baje so biH „ubogi“ družinski člani že siti Rolls Roysov.
Jules Meyer pa trdi, da Stutz Blackhavvk ni njegova zadnja poteza. V naslednjih petih letih namerava poslati na tržišče hipermoderno vozilo^ ki bo najdraže na Svetu. Novi avtomobil bo veljal kar četrt milijona dolarjev (400 starih milijonov dinarjev).
Bogataši bodo rešpni hudih skrbi, kam z denarjem, in mirno bodo lahko spah; morda kar v novih avtomobilih.
Vohunska zadeva senberg spet na t
j
Pred 22 leti, 19. junjf rabelj v siloviti kaznilnici ^ Sing v Združenih državabAl rike obrnil stikalo in tok je usmrtil zakonca berg. Oba, Juliusa in EthC' ameriški sodniki spoznali va veleizdaje, ker sta kot so' • ska vohuna poslala v Soyj®^ Zvezo pomembne podata atomski bombi.	j
Ves svet je-bil takrat na^ gah, vsepovsod so bila zborovanja in demonstraciji katerih so zalitevali pon^^j tev za oba zakonca. Celo je bil ostro .proti Vendar ni prav nič ameriškega pravosodja, | smrtne kazni ne bi * _ času hladne vojne med ^ dom in Vzhodom drugače ni bilo pričakovati.
■ Ali sta bila res ne'dolžna?
.	^.1	.	ir.	.	^
in Ethel Rosenberg, dom®®^ sovjetska vohuna, v času nega procesa.
. I
Zdaj, po toliko letih. deva Rosenberg ponovno tapeti. Sinova usmrčenih ^ nov, Michael in Robert' ^ spravila v tisk trditev,'* da ■ ^ bila Rosenbergova ncdol^*^^^ torej uinoijena. Res jc> ^ . Rosenberga svoje krivde nikoli priznala; dosledno i vztrajala, da sta ncdolžnav 0 težo mnogih dokazov sd , krivdo kaznovali s snirtj*^ -času, ko sta čakala na snii^^, svojima sinovoma pisala šte'. pisma, v katerih sta doka/^’ svojo nedolžnost. Zdaj pisma obenem z drugimi objavljena v knjigi „Vajini | va sva“. Knjigo sta napis^j/ nova Rosenbergovih in i pod priimkom Mccropo*-^^ priimek sta dobila po telju. Dolgo ni skoraj-^ vedel, da gre za sinova slo . vohunov, zato je knjiga t® bolj iskana na tržišču. ..j.
Sinova se zdaj. da bosta tožila ameriško d^ za smrt svojih staršev.
Riše in piše: Marj^f^
• v
15. Velik direndaj ^J5i
palači. Služabniki ^ skakovali gladla stopi'	'
krotili pse.
vsi skupaj na slone in ^ Težke slonje -o džungle. Gosto,	'it
na levo in desno, vrhove drevja, ki j®
Predsednik Tito je 1. decembra 1974 vzidal temeljni kamen za jedrsko elektrarno v Krškem
Podoba se spreminja
Krško se s 26 tisoč prebivalci uvršča med srednje
7a c	'' Sloveniji. Razte-
n, ^45 kvadratnih kilo-
stnti- ’ predstavlja 1,7 od-
živiirf ^	SRS. Prebivalci
^vijo v 185 naseljih.
Občani se združujejo v tri-
^^rajevnih skupnostih. V
^nh urbanih središčih živi 31
stot^ jih preživlja še 31 od-
dohodek na	prebi-
m 1973.	leta
24 7n	Sloveniji
Se '	din) in občina	Krško
nieH	uvršča na 31.	mesto
okx: šestdesetimi slovenskimi kliiiK^^*^^’	pomeni, da ima
no^ti *^®^^^ostni razvitosti mož-niočie^	napredek. Ob-
mern	žal, ni enako-
nerazvitimi K07i!	^asti predela
in Gorjancev, šča - .prebivalstva ne nara-Zman !^^ ^elo za spoznanje v o2-Leta 1961 so našteli PozriP-*^* 26.549 ljudi, deset let dih l^lP" 26.251. Veliko mla-sreHif^f ‘^^^eljuje v gospodar-' senrlk	zunaj občine, /.ato
'‘e prebivalstvo stara.
položaj občine, Pori I prometne zveze in na-mogli H	so pripo-
dar^n ^.se je območje gospo-Preha-1	in	postopoma
agfarn drobnoblagovne ter indu«tt^- proizvodnje v razvito gih -	*ri napredek na dru-
rala	^ndustrija.je	uti-
V	ob^° •	dejavnosti
<lustriic?‘	predstavlja in-
stotif' J proizvodnja 74,5 od-Wti- .družbenega proizvoda, 3.3.-gozdarstvo 1,1,
''8ovina fft P™"'«‘-5,5, Zem	gostinstvo	m turi-
tor ic’^’ ?hrt 1,8, zasebni sek-
stoti^^	ostalo 1,4 od-
v nove industrijske PetlM	obetajo ob izteku
1975^*^683 obdobja 1971 -‘ fast ^''^ahnejšo gospodarsko
J^Celuloza« -^Ainelj industrije
dej ^ osvoboditvi se je pretežni '	preživljal s
Ob popisu 1953. Motjl	v krški občini 54 od-
I97, '' kmečkega življa, leta pa le Še 31 odst. Z novimi
možnostmi zaposlovanja se bo ta odstotek postopoma še zmanjševal.
Temelj industrije je v povojnem obdobju bila tovarna celuloze in papiija „Djuro Salaj“, ki ima*s 36,3 odst. še danes največji delež v družbenem bruto proizvodu. Leta 1946 je 223 zaposlenih proizvedlo deset tisoč ton celuloze, lani pa je bila skupna proizvodnja celuloze in papiija 125.160 ton. V podjetju je delalo 1277 delavcev. Letos se bodo skupne zmogljivosti povečale na 233.760 ton, ker je začel obratovati tretji papirni stroj.
Drugo večje industrijsko podjetje, pomembno za razvoj občine, je Rudnik rjavega premoga Senovo. Takoj po vojni je zaposloval 700 delavcev, ki so tedaj nakopali nad 150 tisoč ton premoga. Največjo proizvodnjo so rudaiji dosegi 1952 z 286 tisoč tonami ob 1300 zaposlenih delavcih. Zadnja leta se izkop premoga zmanjšuje, ker so zaloge skoraj izčrpane.
Po osvoboditvi “ so mladi ljudje s podeželja iskali kruh v industriji in drugih dejavnostih. Kmetije so se šele zadnje čase postopoma začele opremljati s stroji ker jim primanjkuje delovnih rok. Trenutno je v občini registriranih nad 600 traktorjev. Z možnostmi za nakup strojnih pripomočkov se je povečalo tudi zanimanje mladih za gospodarjenje na kmetijah predvsem za razne veje kooperacije. Agrokombinat je v minulem obdobju pospeševal zlasti obnovo vinogradov in nasadov sadnega drevja, pridelovanje jagodičevja in rejo molznic.
Postopoma se je spreminjal tudi razvoj drugih panog. Gradbena dejavnost je bila najprej usmerjena v gradnjo stanovanjskih hiš in objektov družbenega standarda. Ta podjetja so se sčasoma preusmerjala na industrijsko raven, na serijsko proizvodnjo gradbenih elementov, naprav za izdelovanje asfalta, silosov, konstrukcij in drugih vzporednih izdelkov. Z gradnjo stanovanj in vseh objektov družbenega standarda pa se ukvarja TOZD SGP Pionir v Krškem.
Industrializacija je v minulih treh desetletjih močno pospešila razvoj družbenega standarda.
V	tem času je bilo ^v občini zgrajenih 630 družbenih stanovanj. Zasebna gradnja pa je napredovala zlasti v zadnjih letih, ko je bilo zgrajenih 1785 družinskih hiš.
Slabo so še razvite dejavnosti terciarnega sektorja, zato so sklenili v obdobju 1976-1980 pospešeno razvijati trgovino in malo gospodarstvo.
Cesto in vodovod v vsako vas
Izredno velik napredek so v krški občini dosegli pri komunalnem urejanju naselij, pri graditvi cest in napeljavi vodovodov. Do leta 1945 je imela občina le šest vodovodov s 23,9 kilometra cevovoda. Ti vodovodi so oskrbovali s pitno vodo 1800 prebivalcev v 610 gospodinjstvih.
Če se danes ozremo naokoli, vidimo popolnoma drugačno ^ sliko. V minuhh tridesetih letih je bilo v občini zgrajenih 86 vodovodov, ki merijo skupaj 474 kilometrov. Zdravo pitno vodo je dobilo v tem obdobju 23.800 prebivalcev v 6.900 gospodinjstvih. Brez vode je v občini samo še 1100'prebivalcev oziroma 255 gospodinjstev.
Podobno je s cestami. Po osvoboditvi so jih zgradili 625 kilometrov in jih od tega asfaltirah. 123,8 kilometra: 14,8 km magistralnih, 50,4 km regionalnih in 58,6 km lokalnih občinskih cest.
Nalažbe. za jutrišnji dan
V	prihodnjih letih je po besedah predsednika občinske skupščine inž.' Nika Kureirta najpomembnejša naloga ustvaija-nje novih delovnih mest. S to nalogo so povezane velike investicije na področju gospodarstva in negospodarstva, zlasti še ker je v tujini okoH 1200 občanov, ki bodo prej ali slej iskali kruh doma.
Med najpomembnejšo investicijo prištevajo že začeto grad-
njo nove tovarne celuloze, ki bo začela poskusno obratovati julija prihodnje leto. Z njo se bo sl^upna proizvodnja celuloze povečala za sto tisoč ton. Tovarna v Krškem se torej uvršča med največje tovrstne proizvajalke v Evropi.
Rudarji čakajo na tovarno
Za življenjski obstoj zaposlenih v rudniku na Senovem je nadvse pomemben projekt kar-tonažne tovarne. Rudnik ima kratko življenjsko dobo in zmanjšuje proizvodnjo. Polovico njegovih delavcev si je že poiskalo kruh v kovinski industriji, preostah pa čakajo na*delo v tovarni valovite lepenke, ki jo nameravajo začeti graditi letos.
Za nemoten nadaljnji razvoj kovinske industrije je nujna pre-
PRED SNIDENJEM v BRESTANEI
Dve obletnici nepozabnih doživetij izpred tridesetih let obeležujeta letošnji praznik krške občine 7. junij: spomin na veličastno zmago našega narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije ter spomin na radostno vrnitev izgnancev, ki so jeseni 1941 morali zapustiti svoje domove. Za tisoče Slovencev.	je bil brestani-
ški grad prva postaja na poti v Srbijo, na Hrvaško in v nemška taborišča širom po Evropi, v katera so izgnali večino posavskega prebivalstva.
Trpljenje, ki so ga zasejali okupatorji, je tudi v krški občini .zanetilo oborožen odpor. Razplamtel se je v pogumne partizanske akcije izpod okrilja Gorjancev in Bohorja, v ostre spopade s sovražnikom, v ogenj revolucije, v katerem so izgoreli mnogi zavedni sinovi in hčere teh krajev.
Ko se po treh desetletjih oziramo nazaj v najtežje čase bližnje zgodovine, podoživljamo veličino bojev, žrtev in trpljenja in se hkrati zavemo, 'da ti dogodki ne smejo v pozabo. 7. junij, dan izgnancev in praznik krške občine, bo sedanje in prihodnje rodove vedno znova spominjal na revolucionarno preteklost pokrajine in utrjeval v njih prepričanje, da za svobodo ni nobena žrtev prevelika.
Za nami je trideset let življenja v niiru, trideset let ustvarjalnega sožitja mtd narodi in narodnostmi Jugoslavije. Niti prijateljstva se pre-
pletajo med mesti in vasmi, med občinami in republikami in ne poznajo nobenih meja.
Občina Krško ceni vrednost bratskih vezi, zato jim bo na svoj praznik dala tudi zunanji pečat. Na svečani seji skupščine, ki bo 8. junija pod grajsko streho v Brestanici, bosta podpisala listino o pobratenju občine Krško in občine Bajina Bašta predsednika -obeh skupščin V listini je zapisano, da bosta pobrateni občini v želji po splošnem napredku razvijali sodelovanje in povezovanje delovnih ljudi in občanov v vseh oblikah samoupravnega, ekonomskega in družbenopolitičnega delovanja. Podpis zagotavlja trajno izmenjavo izkušenj in uresničevanje skupnih akcij, utemeljenih v programu medsebojnega sodelovanja.
J. T.
selitev obratov SOP iz dosedanjih tesnih delavnic v osri^u mesta na novi prostor poleg tovarne Kovinarske. Na to se navezuje tudi uresničenje večletnih prizadevanj za integracijo obeh OZD, kakor tudi združitev drugih kovinarskih podjetij v Posavju.
Zaradi gradnje termoelektrarne v Brestanici izgubljajo mizarji dosedanje prostore, zato
Ardro: asfalt za praznik
jim bodo čimprej skušali zagotoviti nove in istočasno omogočiti ustrezne delovne pogoje zaposlenim pri Mizarstvu v Krškem. Nova lokacija je že določena. Tudi Sigmat Brestanica se bo moral preseliti; zanj predvidevajo prostor ob bodoči kar-tonažni tovarni.
Od investicij v kmetijstvo občinska skupščina močno podpira načrte Agrokombinata, ki namerava zgraditi remontne servise in trgovino s kmetijskimi stroji ter rezervnimi deli v industrijski coni poleg kovinaijev. Za kmetovalce bo to zelo pomembno, saj že vrsto let pogrešajo tak servis.
Za jugoslovanske razmere v energetiki je nadvse pomembna graditev jedrske elektrarne v Krškem. Nujno je tudi dokončanje plinske elektrarne v Brestanici, kjer je še vedno odprto vprašanje pretakališča 'za gorivo. Vlaganje v jedrsko elektrarno je primer zglednega sodelovanja dveh sosednih republik, Slovenije in Hrvaške. Skupna naložba pomeni nadaljevanje tradicije bratstva, ki sega stoletja nazaj v dobo kmečkih puntov in ki je ponovno oživela v narodnoosvobodilnem boju.
Temeljni kamen za ta naj-večji elektroenergetski objekt v državi je 1. decembra lani vzidal predsednik republike Tito, ki ga pričakujejo tudi na slovesno otvoritev 1979. leta.
ZA LETOŠNJI OBČINSKI PRAZNIK, KI GA SLAVIMO V POČASTITEV 30-LETNICE ZMAGE NAD FAŠIZMOM, PRISRČNO POZDRAVLJAMO VSE PREBIVALCE NAŠEGA OBMOČJA. HKRATI ČESTITAMO KOLEKTIVOM ZA DOSEŽENE USPEHE IN JIM ŽELIMO ŠE MNOGO* NOVIH DELOVNIH ZMAG PRI PRIZADEVANJU ZA LEPŠI JUTRIŠNJI DAN!
SKUPŠČINA OBČINE KRŠKO
OBČINSKA KONFERENCA ZKS • OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET • OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KOMFERENCA ZSMS In vodstva drugih organizacij ter društev v občini
swS-(«®
Bh
Lakirna linija za lesno industrijo v tovarni LIP RADOMLJE, ki jo je projektiral in izdelal SOP Krško.
SOP: ŠE VEČ STROKOVNJAKOV
Specializirano podjetje za industrijsko opremo SOP iz Krškega združuje 320 ljudi. Proizvodni program obsega opremo za lakirnice za lesno in kovinsko industrijo, razmastilne naprave, naprave za čiščenje pitnih in odpadnih voda ter zraka v ind. objektih. Lastni inženiring skrbi za izdelavo projek-tqv za vse te naprave, za pravilno obratovanje in oskrbo z rezervnimi deli. Zahtevne naprave izdelujejo v dveh delovnih enotah: v Krškem in v Kostanjevici. Tretja delovna enota opravlja storitve pri zaključnih gradbenih delih na stanovanjskih in drugih objektih po vsej Sloveniji.
S svojimi izdelki se je kolektiv SOP v zadnjih letih močno uveljavil na vsem jugoslovanskem tržišču in tudi v inozemstvu. Da bi svoj položaj tudi v bodoče obdržal, se kolektiv zaveda, da mora nenehno krepiti kadrovsko vprašanje in zlasti zaposlovati nove strokovnjake. Na
tem področju so letos dosegli pomembno zmago. Delovna enota inženirski biro v Ljubljani se je preselila v nove, lastne sodobno opremljene prostore, kjer bo omogočeno boljše delo in možno zaposliti nove inženirje, tehnike, ekonomiste in druge strokovnjake. Za boljše obvladanje vsega jugoslovanskega trga so organizirali inženirski biro tudi v Zagrebu. V njem bo delalo 10 strokovnjakov.
Ker delovna enota v Krškem v svojih pretesnih prostorih ne more povečevati proizvodnje, pripravljajo gradnjo novih prostorov v industrijski zoni. Postavili bodo halo s 4.500 m2 delovne površine.
Na področju samoupravnih odnosov si prizadevajo doseči kar najboljše Informiranje vseh članov kolektiva o vseh stvareh in omogočiti neposredno odločanje o vseh pomembnih zadevah. SOP naj bi poslej sestavljale tri temeljne organizacije združenega dela: TOZD oprema
Krško z inženirskim birojem v Ljubljani, TOZD oprema Kostanjevica s svojim inženirskim birojem v Zagrebu in TOZD storitvene dejavnosti. Zavedajo se, da bodo prav vsi člani.kolektiva morali vložiti veliko truda, da bo nova organiziranost podjetja zaživela in da bo prinašala korist njim in družbeni skupnosti. Kolektiv SOP misli tudi na povezovanje s kovinsko industrijo v občinskem, republiškem in zveznem merilu. Se letos bodo na tem področju^ naredili prve pomembnejše korake.
Kolektiv Specializiranega podjetja za industrijsko opremo iz Krškega čestita občanom in vsem kolektivom širom po naši domovini za praznik 7. junij, ki ga slavi krška občina letos v znamenju 30-letnice zmage nad fašizmom.
' V obratu SOP v Kostanjevici izdelujejo zahtevne naprave za očiščevanje zraka.
m
Blagovnica PRESKRBA v Krškem
PRESKRBA KRŠKO
Obiščite prodajalno KEKEC (prej MODA) na Cesti 4. julija, kjer prodajamo oblačila za otroke do starosti 16 let.
Občanom čestitamo za občinski praznik in 30-letnico zmage nad fašizmom.
Polaganje stropnih plošč.
Sistem nosilec in polnilo.
SAVA: ŠE VEČ IZDELKOV
Tudi v minulem letu je kolektiv Industrije gradbenega materiala SAVA iz Krškega povečal obseg proizvodnje in zaposlil še trideset ljudi. Poprečni osebni dohodki so bili 2.880 din, kar je za kvalifikacijski sestav kolektiva kar ugodno. Celotni dohodek so povečali za 74,1 odst. ob povečanih materialnih stroških pa so dosegli 56 odst. več dohodka kot leto prej. Obseg proizvodnje so povečali predvsem z izdelavo betonskih elementov za gradbeništvo. Zlasti je potrebno omeniti proizvodnjo opažnih betonskih plošč, saj so jih naredili 52.000 kvadratnih metrov, kar zadostuje za 800 stanovanj poprečne velikosti. Plošče so razen za stanovanjsko gradnjo namenjene tudi za industrijske objekte. Gradnja stropov s temi elementi je enostavna in pri delu ni treba tesarjev, železokrivcev in zidarjev. Tudi vsa skrb za nabavo materiala odpade. IGM SAVA opravi sama montažo stropov. Poleg plošč pa so lani začeli proizvajati tudi druge elemente za gradbeništvo. Novost so
montažni stropi NOSILEC IN POLNILO in ,so namenjeni za individualno gradnjo, ker je montaža enostavna in ročna.
Lepe uspehe so pri SAVI dosegli tudi z izdelki za elektrogospodarstvo. Transformatorske hišice 20/0,4 KV, ki jih izdelujejo v sodelovanju z znanim podjetjem „Rade Končar" iz Zagreba, gredo dobro v promet. Še naprej izdelujejo betonske podstavke za sanacijo in novogradnje daljnovodov z lesenimi drogovi. Nov izdelek je betonski montažni temelj za jeklene ali aluminijaste jambore zračnih transformatorskih postaj.
V peskokopih IGM SAVA nudijo peske za omete in posipe ter kamen. V gramoznici pripravljajo sejance vseh vrst, betone raznih mark, izdelujejo zidake, debeline 7, 20, 25 in 30 cm, ter plošče za tlakovanje. Se -jance iz svoje separacije dobavljajo tudi graditeljem jedrske elektrarne v Krškem.
V Savi nenehno modernizirajo svoje obrate. Kupili so nov nakladalnik za gramoz, moder-
nizirali proizvodnjo betonsk' zidakov in postavili novo betO" narno. Zaradi povečanega obse" ga dela širijo tudi svoj projekti'' ni oddelek.
' 180-č lanski kolektiv deva, da . bo letos dosegel oko'j 47 milijonov celotnega dohoOj ka, kar je približno 60 ods^, več, kot je dosegel lani. SvoK mesto so dobile v podjetju tu J ustavne novosti, saj je kolekt] j informiran o vsem in sodel|{l l pri vseh pomembnih odloc' ^ vah. Organizacija ZK je delavk j in združuje 8 odst* zaposlen' j Na predlog sindikalne organ'M cije se je J<olektiv vkljuć'l. 1 akcijo za zagotovitev rekreaci j in oddiha svojih članov na lem Lošinju.	j
★
Kolektiv Industrije grad^i nega materiala SAVA iz ga čestita občanom in vserri py. slovnim prijateljem za 7. praznik krške občine!
Oporni zid, zgrajen s pomočjo opažno-betonskih plošč, je bil hitro in varno nared. Tudi cenejši J® klasičnega načina gradnje.
TOZD
IMPERIAL
KRŠKO
Proizvodnja žvečilnih bonbonov v Krškem
- ŽVEČILNI BOMBONI: BAZOOKA, IMPERIAL KING v obliki cigaret
- .C-VITAMINSKAGUMA
Priporočamo svoje izdelke in hkrati čestitamo za praznik krške občine!
SPLOŠNO
MIZARSTVO
KRŠKO
čestitamo za praznik obči'’®'
Obrat v Kostanjevici
Asfaltna baza, izdelek KOVINARSKE IZ Krškega
Kovinarska krsk
tovarna industrijske opreme in konstrukcij p. o.
ČESTITAMO ZA PRAZNIK!
SIGMftr
SIGMAT
BRESTANICA
Čestitamo občanom in delovnim kolektivom za praznik občine in 30-letnico zmage nad fašizmom!
turist hotel SREMIČ KRŠKO
Obiščite naše obrate v Krškem in Kostanjevici, kjer boste solidno postreženi. Gostom in vsem občanom čestitamo za praznik krške občine!
Transport
KRŠKO
Opravljamo solidne in cenene prevoze s tovornimi cestnimi vozili. Občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik občine.
Gradbišče naše prve nuklearne elektrarne v Krškem
RiUKLEARNA
ELEKTRARNA KRŠKO V USTANAVLJANJU
ČESTITA OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK KRŠKE OBČINE IN 30-LETNICO ZMAGE NAD FAŠIZMOM.
VELIKA GRADBIŠČA
r=iai^|p:^
ITOGREL: NOVI IZDELKI
rsKDVO MESTO
Pionirjevi gradbinci TOZD
ne h SEKTOR KRŠKO povečujejo obseg
5	j®*^6ga dela. Lani so do-
sai '	celotni	dohodek,
sp presegli plan za 39 odst, primerjavi z letom 1973 pa je hnHL ^°''®^9rije celotnega do-DUn •	odst. Letošnji
le J® 223 milijona dinarjev, nj ^	več, kot so dosegli la-
qr	objekti,	ki so jih
jgj '' " nekatere še dokončana Plinsko-parna elektrar-
V	to '^^s^^nici, sklop objektov Papirja in celuloze v 2a papirni stroj S-lll, in	objekti	v Posavju
Nat	^®*^J^*^suzen hotel DO-
Hai- .''.logaški Slatini. Dela na-.
na nadvozu v Vgi.	niedtem ko je novo
tovarria celulo- ‘ tfpL ' S^snovanja gradijo za po-® nuklearne elektrarne in
druge naročnike. Predvidevajo, da bodo še letos prevzeli gradnjo hotela v Krškem, gradnjo stanovanj 2a VP v Brežicah in drugih objektov na območju Posavja.	/
Z novo in moderno betonarno z veliko zmogljivostjo so si olajšali delo, saj gradijo večino objektov iz armiranega betona. Prizadevajo si čimbolj mehanizirati gradnjo, uporabljati pri gradnji stanovanjskih in drugih objektov čimveč montažnih elementov in na ta način graditi hitreje, ceneje in z manj ljudmi. Slednjih v gradbeništvu vselej primankuje, čeprav jim omogočajo dobre delovne razmere. Prav sedaj pripravljajo gradnjo sodobnega samskega doma.
Vsa ta prizadevanja so sestavni del stabilizacijskega programa, ki ga je sprejela delovna skupnost. Zavedajo se, da bo le z varčevanjem in podobnimi
ukrepi mogoče opraviti zastavljeni plan, od katerega bosta imeli korist delovna organizacija in družba.
Gradbeni sektor Krško tesno sodeluje z vsemi dejavniki na svojem območju in po svojih močeh prispeva k napredku pokrajine. Z investitorji goji tovariške poslovne odnose. Kljub temu pa ga nenehno prizadeva neredno plačevanje opravljenih gradbenih del. To povzroča velike težave v poslovanju in ogroža uresničitev načrta, ki ga je sprejela delovna skupnost krških gradbincev.
Delovna skupnost • SGP PIONIR-TOZD GRADBENI SEKTOR Krško čestita za pra* znik občine Krško in 30-letnico zmage nad fašizmom vsem občanom, delovnim organizacijam in poslovnim prijateljem ter jim želi še veliko delovnih uspehov!
'p
Stanovanjski objekti v Krškem, ki jih gradi PIONIR — TOZD gradbeni sektor Krško.
Lani ob tem času napovedan načrt — proizvodne prostore povečati za 100 odst. — je uresničen. Kolektiv Pionirjeve tovarne gradbenih elementov TOGREL v Krškem ima letos v načrtu narediti 100.000 m2 industrijskih montažnih hal. Samo v Sloveniji so jih v zadnjih treh letih postavili 187.000 m2 in so po proizvodnji tovrstnih objektov drugi v Sloveniji, takoj za SGP GORICA. Montažne hale, za katere so izdelali elemente v Krškem, stojijo po nekaj letih po vsej Jugoslaviji. Sedaj gradijo večje objekte v Slavonskem Brodu, Mostarju, Sarajevu, v Črni gori, v Mariboru in drugod.
V	novih proizvodnih prostorih, ki so jih zgradili letos, izdelujejo fJloskovne elemente za fasade in predelne stene. Zb
objekt in naprave so investirali blizu 7 milijonov dinarjev. Zmogljivost nove tovarne je
100.000	m2 plošč, kar zadostuje za potrebe 2.000 stanovanj, kolikor jih namerava zgraditi Pionirjeva gradbena operativa. Za stanovanjske objekte v Ljubljani, Novem mestu. Krškem in Brežicah imajo naročil za dve leti. V montažnih ploščah so že vgrajeni deli elektroinstalacij, pripravljene revizijske odprtine, vratni podboji in drugo, kar vse skrajša čas gradnje stanovanj na gradbišču.
Zaradi povečanega obsega del se je kolektiv povečal od 50 na 100 ljudi. Letos nameravajo doseči 50 milijonov celotnega dohodka. '
S	tem pa še ni zaključen program izdelkov. Montažne objek-
te nameravajo prilagoditi tudi za druge namene. - Prvi tak objekt bo nova polnomontažna športna hala v Novem mestu. Objekte nameravajo prilagoditi še za vrtce, za šole, za kompletiranje zelenega programa in podobno.
Kolektiv Togrela je vselej obveščen o delu samoupravnih organov in družbenopolitičr^ih organizacij matičnega podjetja in sam aktivno sodeluje pri predlaganju in sprejemanju pomembnejših odločitev.
★
Kolektiv SGP PIONIR-TOZD TOGREL Krško čestita občanom za praznik 7. junij!
I
Predelne stene in fasadni elementi so nov izdelek Pionirjeve tovarne TOGREL v Krškem.
PROSTA DELOVNA MESTA
VVELIKI LOKI PRI TREBNJEM
»DONIT« kemična industrija MEDVODE, n. sol. o.
* TOZD Tovarna Medvode, n. sub. o.
C
vabi k sodelovanju
nove strokovne kadre rn delavce za proizvodnjo	,
V letu 1975 bo v Veliki Loki pri Trebnjem dograjen naš novi obrat za proizvodnjo vseh vrst motornih tesnil in novih specialnih tesnilnih materialov. Novi proizvodnji pa zagotavlja ^talno oskrbo s kakovostnimi tesnilnimi ploščami »tesnit« tudi naš najmodernejši obrat ža proizvodnjo tesnilnih materialov v Medvodah.
Če želite združiti delo v službah oziroma v proizvodnji sodobno opremljenega obrata za proizvodnjo tesnil za motorje z notranjim izgorevanjem in drugih tesnil, vas vabimo, da se prijavite za delo v službi, ki vam glede na izobrazbo najbolj ustreza.
Potrebovali bomo delavce z naslednjo stopnjo strokovne izobrazbe:
I. Z višjo izobrazbo:
1. INŽENIRJA strojne ali organizacijske smeri za vodenje proizvodnje (1)
2. PRAVNIKA oz. VIŠJEGA UPRAVNEGA DELAVCA ali ORGANIZATORJA dela za delo v kadrovsko-splošjii službi (1 del.)
II. S srednjo izobrazbo:
1. ADMINISTRATIVNEGA TEHNIKA za delo v splošni službi (1 del.)
2: EKONOMSKE TEHNIKE:
a) za delo v finančno-računovodskem sektorju (3 del.)
b) za delo v skladišču gotovih izdelkov in skladišča surovin (2 del.) •
3. STROJNE TEHNIKE:
a) za delo v operativni pripravi proizvodnje (1 del.)
b) za delo v oddelku zb študij dela (tečaj WF, 2 del.)
c) za delo v službi kvalitete (1 del.)
d) za delo v službi vzdrževanja (2 del.)
e) za oi-ganizatorje dela v proizvodnji (2 del.)
III. Z izobrazbo Širokega profila:
1. ADMINISTRATORJA za delo v operativni pripravi dela In proizvodnji (2 del.)
2. KUHARICO za delo v obratu družbene prehrane (2 del.)
3. PRODAJALCA oziroma skladiščnika (1 del«) za delo v skladišču surovin
4. VOZNIKA TOVORNJAKA za delo v transportu
5. ORODJARJE, KUUČAVNIČARJE, AVTOMEHANIKE, STRUGARJE in MIZARJE
a) za razna'odgovornejša delovna mesta v proizvodnji (večje število del.)
b) za delo v službi vzdrževanja (8 del.)	'
c) za deto v službi kvalitete (7 del.)
d) za skladišče orodja
6. ELEKTRIKARJE, REZKALCA, SKOBUARJA za delo v službi vzdrževanja (4 del.)
IV. Priučene delavce:
1. s tečajem za skladiščnike oz. nedokončano šolo za prodajalce za delo v skladišču (1 del.)
2. s tečajem za voznika viličarja (2 del.)
3. PRIUČENO KUHARICO (1 del.) za ()elo v kuhinji
4. VRATARJE oziroma ČUVAJE (4 del.) za delo v vratarskb-čuvajski slii^bi
5. SNAŽILKE za čiščenje pisarn in obrata (3 del.)
6. SKLADIŠČNE DELAVCE za delo v skladišču gotovih Izdelkov (4 del.)
7. VEČ PRIUČENIH in NEPRIUČENIH DELAVCEV oziroma DELAVK za delo v proizvodnji
če želite zaposlitev, ki ustreza vaši strokovni izobrazbi, izkoristite priložnost In se odločite. Vaša odločitev ne bo težka, če veste, da boste postali član doma in v tujini znanega in zelo cenjenega podjetja.
Nastop dela po dpgovoru.
Osebne in pismene prijave sprejema splošna služba podjetja DONIT Medvode, ki daje tudi vse potrebne informacije.
INDUSTRIJSKO
MONTAŽNO
PODJETJE
UUBUANA,
Titova 37, n. soL o.
N
objavlja naslednja
PROSTA UČNA MESTA
Za TOZD „Ogrevanje, vodovod", Ljubljana, Titova 37, n. sol. o.
MONTER CENTRALNE KURJAVE'	25	učnih	mest
VODOVODNIINŠTALATER	15	učnih	mest
IZOLATER	_	5	učnih	mest
TRGOVEC TEHNIČNIH STROK	3	učna	mesta
Za TOZD „Klima", Ljubljana, Vojkova 58, n. sol. o.>
MONTER KLIMATICNIH NAPRAV	15	učnih	mest
KLJUČAVNIČAR	14	učnih	mest
TRGOVEC TEHNIČNIH STROK	2	učni	mesti
TOZD „Elektromontaža", Ljubljana, Titova 37, n. sol. o.	^	'
ELEKTROINSTALATER	45	učnih	mest
PTT MEHANIK	5	učnih	mest
TRGOVEC TEHNIČNIH STROK	2	učni	mesti
Za Obrat v Slovenskih Konjicah
ELEKTROINSTALATER	4	učna	mesta
KLJUČAVNIČAR	7	učnih	mest
KOVINOLIČAR ‘	.	.	2	učni	mesti
TRGOVEC TEHNIČNIH STROK	1	učno	mesto
Za TOZD „Tovarna elektronaprav", Ljubljana, Vojkova 58, n. sol. o.
RTV MEHANIK	’	7	učnih	mest
ELEKTROINSTALATER	5	učnih	mest
KLJUČAVNIČAR	11	učnih	mest
KOVINOLIČAR	3	učna	mesta
TRGOVEC TEHNIČNIH STROK	3	učna	mesta
GALVANIZER	^	1	učno	mesto
Ljubljana, Ulica Jožeta Jame 12, n.
Za TOZD „Tovarna regulacijskih armatur in aparatov' sol. o.
KLJUČAVNIČAR	5	učnih	mest
KOVINOSTRUGAR	^	10	učnih	mest
ORODJAR	2	učni mesti
KOVINOREZKALEC	2	učni mesti
KOVINOBRUSILEC	1 učno mesto
Za TOZD „Projekt, montaža, inženiring", Maribor, Ljubljana 9, n. sol. o.
MONTER CENTRALNE KURJAVE	15	učnih	mest
MONTER KLIMATSKIH NAPRAV	15	učnih	mest
VODOVODNI INSTALATER	10	učnih	mest
Za TOZD „Projekt' montaža". Koper, Ul. 15. maja §t. 4. n. sol. o.
MONTER CENTRALNE KURJAVE	10	učnih	mest
VODOVODNI INSTALATER	2	učni mesti
MONTER KLIMATSKIH NAPRAV	4 učna mesta,
IZOLATER	2	učni mesti'
1
Za TOZD „Livarna", Ivančna gorica, n. sol. o. .	'
KLJUČAVNIČAR	2 učni mesti
OBRATNI ELEKTRIČAR	2	učni	mesti
Za TOZD „Tovarna instalacijske opreme", Idrija, Vojkova 4, n. sol. o.
STROJNI KLJUČAVNIČAR	7	učnih	mest
Za TOZD „Skip", Ljubljana, Celovška 479, n. sol. o.
SPLOŠNI KLJUČAVNIČAR	20	učnih	mest
Kandidati, ki želijo postati naši učenci, niorajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— da so dopolnili 14 let, vendar ne smejo biti starejši od 18 let,
— da bodo dokončali osemletko,
— da so duševno in telesno zdravi ter sposobni za izučitev poklica, ki so si ga izbrali.
V času učne dobe prejemajo učenci nagrado, ki znaša za:
I. letnik	650.— din
II. letnik	800.—din
III. letnik	950.— din Poleg redne mesečne nagrade dobijo učenci še gibljivi del nagrade, do katerega so upravičeni, če so v šoli ali pri delu dosegli, in sicer za:
— odličen uspeh	še	40	%	od osnovne	nagrade
— prav dober uspeh	še	30	%	od osnovne	nagrade
— dober uspeh *	še	20	%	od osnovne	nagrade
Učencem, ki niso doma iz Ljubljane ali iz bližnje okolice in nimajo	možnosti stanovati pri
svojcih ali znancih v Ljubljani, preskrbi podjetje oskrbo. Razliko med polno ceno vzdrževal* nine v internatu in med osnovnim delom učenčeve nagrade krije v celoti podjetje.
Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu zagotavlja podjetje vsem prizadevnim učencem redno zaposlitev za nedoločen čas.
Za sprejem v uk morajo kandidati predložiti:
— prošnjo
— rojstni list
— spričevalo o končani osnovni šoli
— potrdilo o premoženjskem stanju
— potrdilo o višini osebnega dohodka vseh članov družine, ki.živijo v skupnem gospodinjstvu
— eno osebno fotografijo
Prijave sprejemajo'splošne in kadrovske službe TOZD, za katere so prosta učna mesta objavljena.
PROSTO ITELOVNO MESTO!
PETROL
Trgovsko in proizvodno podjetje PETROL Ljubljana Poslovna enota Brežice
razglaša prosto delovno mesto
PRODAJALCA NA BENCINSKEM SERVISU NOVO MESTO I
Pogoji:
— končana osemletka
— odslužen vojaški rok
— prednost imajo trgovski delavci
— poskusno delo traja tri mesece
Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom je treba poslati v roku 10 dni od dneva ob|ave tega razglasa navedeni poslovni enoti.
PROSTA DELOVNA MESTA!
DOM POČITKA METLIKA
objavlja prosti delovni mesti:
1. KV KUHARICE
Pogoj gostinska ali tej enakovredna šota	'
2. BOLNIŠKE STREŽNICE
Pogoj dokončana osnovna šola
Vloge naslovite na upravo Doma počitka. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.	.
PROSTO DELOVNO MESTO!
METEOROLOŠKI ZAVOD SR SLOVENIJE,
Ljubljana, Celjska ul. 1
razglaša prosto delovno mesto
, > * METEOROLOŠKEGA OPAZOVALCA NA METEOROLOŠKI POSTAJI V NOVEM MESTU
(srednja ali nepopolna srednja izobrazba).
Podrobne pogoje razpisa dobi kandidat pri Meteorološkern zavodu SR Ljubljana, Celjska 1, ali po telefonu na številk' 317-944, interna 001.
Prijave se sprejemajo 15 dni po objavi.
^eSitev prejšnje križanke ^
nni
IB3I
"* ^j^3l
'P
gtaia
Si-
OgRI
SSn
03B
k:
M
W
a
\ »\ * iV*,' -
TATINSKA
PTICA
POSTAVA
DRAG
KAMEN
KOVAN
DENAR
TURSKA
GORA
AMO
be:
DL
SAMICA
OMACE
IVALI
NEM.
FILOZOF
OKRASNI
KAMEN
NAPOLEON
bisiSarck
iPffsA
TAJSKA
PQIiArjSKI
NAOAV
BABICA
P—
(Ne)resnice z napako
predstavi so soglasno me-nec)*^ bil najlepši lonec (ko-
^0 sta si segla v roke, je eden ^**^enljivo pripomnil, da take-(posla) že dolgo ni bilo.
^le ko je zapuščal dvorano, j® oplazila (opazila).
Na tekmi je vzbujal pozor*
.*^padalec, ki je ves čas I^Pešno lomil, (lovil) nasprotni-
‘ Nabral: J. JUST
l^lllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiDiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiilillllllllllllllllllllllllllls
S	s
I Na morje in pod zemljo |
LEKARNA
NASA
KRASKA
PLANOTA
GARONER
POD
ZIMSKO
VOZILO
iuBl
VISOKA
PLANOIA
VRSTA
POSODE
DL
m
M.IME
MESTO V ŠVICI
NAGLAS
GLMESTO
-M
M
M
SUKANEC
TRČENJE
GORA V
PRIDEVEK
ilSEN-
R0WERJA
FIGURA
m
Bm'i
Ž.GLAS
JAŠEK
I Mesta so vir onesnaževanja - Zemlja bo cvetoč vrt, mesta pa bodo | I plula po morjih ali pa se skrivala pod zemljo - Že po letu 2000	|
I Onesnaženje človekovega inaTcniti mesta.	nosilke	in	bojne	ladje zaleže- =
Roža vedno uveni
Silikonske injekcije za pomladitev so škodljive Za kožo
Onesnaženje človekovega okolja spada med najbolj pereča vprašanja, s katerimi - Jc obremenjena sodobna ; ^'ivili/.acija. Obale morij in oceanov so vse bolj onesna-‘Zene / ra/nimi odpadki in odplakami, ki prihajajo iz bližnjih velikiii mest in pri-■	Kkologi se zato rcs-
' 110 ukvarjajo z vprašanjem.
XI .	morske obale.
Možnr sta v bistvu samo dve ^ rešitvi: zaustaviti nadaljnje ^ onešhaževainje ali pa pfc
5
maTcniti mesta.
Kakor je videti druga možnost bolj neverjetna, ji pripisujejo več možnosti. Delajo se načrti za ploveča mesta, ki bi se v zimskih mesecih lahko celo odselila v južnejše kraje, kjer bi prezimila. Po predvidevanju strokovnjakov naj bi bila taka ploveča mesta dograjena že do konca tega stoletja.
Nekaj podobnega poznamo že sedaj. Velike letalo-
sliki je maketa mesta bodočnosti, ki bo plavalo po moiju ^ selilo za soncem kot zdaj ptice selivke.
nosilke in bojne ladje zaležejo že kar za majhno mesto. Prav tako lahko viduno prednike, bodočih plovečih mest v vrtalnih ploščadah za nafto. Tudi mesta bi bila zgrajena na podoben način: Na veliki nosilni ploskvi bi najbolj racionalno razporedili' prostor, da bi bilo dovolj prostora za poslovne zgradbe, stanovanja, rekreativne površine in za industrijske obrate.
Življenje na tako utesnjenem prostoru gotovo ne bi bilo prijetno, zato načrtovalci menijo, da bi ploveča mesta prebivalci občasno zapuščali in odhajali na oddih na kopno, ki bi seveda bilo rešeno onesnaženja in spremenjeno v parke, gozdove, igrišča in počitniške sklope.
Do spremembe mest pa bo prišlo tudi na celini. Namesto nebotičnikov bodo gradili ,,zemljotičnikc“, velike zgradbe globoko v notranjosti tal. Vsa težka industrija naj bi bila pod zemeljsko površino.
tako naj bi oskrunjena zemlja postala cvetoč vrt, prava podoba raja, ki je do-sedaj vladal le v človekovi domišljiji.
''''''f''''iiiiiiiiiiiiiiii,i,,,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,i,iii,ii,,,ii,iiiiii,,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii^
Lepota je kot roža, ki zacveti in hitro uveni. Tako pravi narodni pregovor. Ker pa stare resnice niso več za današnjo rabo, bi morali pr^ovor spremeniti, da bi se glasil; vsaka lepota traja tako dolgo, kolikor časa želiš.
Morda je malo pojmov tako tesno povezanih, kot sta l^ota in ženska. V današnjem svetu, kjer igra zunanjost še toliko večjo vlogo, je razumljivo, da se ženske nočejo podati naravnim zakonom staranja in da na različne načine skušajo prevariti mater naravo ter ohraniti cvet razcveten. Pri tem so jim v veliko pomoč modema kemija in kozmetična industrija, prav tako'pa tudi novejše medicinske skušnje. Zadnja leta je veljalo, da so plastične operacije skojaj vsemogočne. Kirurgi za lepotto ravnajo krive nosove, pomladijo zguban obraz, dajejo mladostno čvrstost prsim. Uspehi so številni, o neuspehih pa tako ni slišati.
Prišlo pa je tudi že opozorilo. SUokovnjak za plastično kirurgijo dr. Charles VVenick iz Las Vegasa trdi, da naj ženske temeljito premislijo, preden si dajo z operacijo nategniti zgubano kožo ali preden se lotijo silikonske kure. V poročilu za neko komisijo je izjavil, da je zabeležil veliko število žensk, ki jim je po uporabi silikonskih injekcij začela razpadati koža. S temi injekcijami so kirurgi, pa tudi ženske same vračali izgubljenim_^čarom ženskih prsi nekdanjo napetost in čvrstost.
Posebna komisija zahteva, naj se prodaja silikonskih injekcij na ameriškem tržišču prepove. Zvezna država Nevada je tak zakon že uveljavila. Zakon predvideva hude kazni za kršitelje: zapor “do 6 let in denarno globo 10 tisoč dolarjev.
Torej bo šc delček resnice v besedah o cvetu, ki hitro uvene.
i^ED SVETIMI KRAVAMI
fazlegel po %He^®Pfogah, pre-• % dvorišču in Pal!^ ^ natovorili
vlažnih tleh
V) f jc umikalo •jujj prhutale v *'^jaxaijaje za-
žarela na obzorju. .
Stopali so v enakomernem taktu uro, dve.
Pragozd je postajal zadušljiv, vedno teže se je sprevod prebijal skozi zelenje.
Potem je šinil v nebo presunljiv krik gonjača:
,/'la pomooooooo ...!“
Daleč spredaj si je kraljevski tiger privoščil malico! Mravljinci so zagomazeli po udih ljudem in živalim. Paradižnik je z desnico stisnil hladno jeklo orožja, z
svetovni bestseller
henri charriere
METULJ
METULJ je avtolMografska izpoved človeka, ki je bil, obtožen, da je na Montmartru ubil človeka, obsojen na dosmrtno prisilno delo v Gvajani. S kaznijo se ni nikoli sprijaznil: 43 dni po prihodu y kaznilnico je zbežal in s čolnom premeril 2500 km. V Kolumbiji so ga prijeli, a je spet zbežal, se skrival pri Indijancih in tudi tu so ga dobili. Vrniti se je moral v gvajansko kaznilnico, v „zeleni pekel". Po trinajstih letih 'mu je končno uspelo: zbežal Je z zloglasnega Hudičevega otoka...
Knjiga je v kratkem času postala pojem za bestseller, prevedena je bila v številne jezike, prva slovenska izdaja je bila razprodana v nekaj mesecih..	^
Skratka: od prve do zadnje strani napeta, srhljiva, z brezobziiio iskrenostjo napisana zgodba o ujetniku, ki je tvegal vse za svobodo.
514 strani, cena: pl. 130 din.
Knjiga je na voljo v vseh knjigarnah, naročila 'pa sprejema tudi uprava založbe.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26, Ljubljana
NAROČILNICA DL-12
Nepreklicno naročam knjigo „METULJ". Naročnino 130 din bom poravnal po povzetju. Knjigo mi pošljite na:	r>
— moj domači naslov
— kraj zaposlitve (Ustrezno, prOsimo, označite!)
Kraj in datum:
Podpis naročnika:
Naslov naročnika:
Ime in priimek: .................................
Kraj:' . . .'.....................................
Ulica: ...........................................
Zaposlen pri: .................................  •
!• belinka
levico pa privil k sebi svojo družico. Karavana je obstala in za hip je svinčena tišina legla na prizorišče. A le za hip!
Zašumele so šape razkačene zveri po listju, prej kot bi človek pričakoval. Vse bliže in bliže so prihajale in gonjači so bili prvi, ki so izgubili živce. Izginili so na gozdni stezi kot preplašena jata ptic.
Sama samcata sta čakala naša zakonca na usodni trenutek
tovarna kemičnih izdelkov 61001 Ljubljana poštni predal 5-1 telefon h. c. 061/314 177 telex 31 260 yu bel
'' SAMDOLIN PX 65
• uživa mednarodni sloves
• odlikuje ga bogata tradicija in novi tehnični dosežki
• najbolj iskano sredstvo za dolgoletno zaščito lesa
• uničuje plesen in zajedalce ter je odporen proti vremenskim vplivom
• služi za osnovni ter končni premaz in je izdelan v 13 barvah
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN NAVODILA ZA UPORABO
SCHIEDEL — VU — Kamin, dimnik št. 1 v Evropi
proizvaja in dobavlja
GRADNJA ZALEG
POTA IN STIt^
Tat je prenočeval kar v bloku
Morda je Petar Sarić bral uspešnico Metulj, kajti loteval se je podobnih podvigov: ušel iz zapora, vlamljal, bežal, toda ...
Iz Golega otoka so v razpravno dvorano novomeškega sodišča pripeljali 21-letnega fanta, ki je po poklicu elektrovarilec, doma iz Knina. Lahko bi zaslužil, koUkor bi hotel, ampak že kot mladoletnik je bil na krivih poteh. Tokrat so mu izrekli kazen: 7 let strogega zapora.
Dežurni poročajo
DRAGA NAVADA - Martina Ucmana iz Vel. Cerovca je med 13. in 25. majem obiskal tat. Iz omare v sobi mu je odnesel 3.500 dinarjev. Ucman je imel navado v vratih le iztakniti kljuko, obešal pa jo je kar na bližnje okno. Ta navada je gospodarja drago stala, ker jo je nekdo dobro izkoristil.
PO DENAR V TUJO OMARO -27. maja je Alojz Hrovat iz Regerče vasi ugotovil, da je bil okraden. Iz omare v dnevni sobi je zmanjkalo 2.500 dinarjev. Najbrž je tat zlezel v hišo skoz odprto okno kopalnice med tem, ko ni bilo nikogar doma.
Se na MILia RAZGRAJAL -
27.	maja zvečer so črnomaUski miličniki pridržali Ilijo Ašiča iz Črnomlja. Ta se je najprej dobro
6odprl z maligani, potem pa je v .ojcevi gostilni mahal s pištolo. Ko so ^ mUičniki odpeljali na postajo milice, je Ašič še tam razgrajal in tolkel po mizah, dokler ga niso spravili čez noč na hladno.
•MILIČNIKI NISO DALEC - 28. maja je Franc Staniša z Vrha pri Ljubnem uprizoril cirkus na novomeški avtobusni postaji. Ko je tam zagledal svojo ženo, s katero se ločujeta, se je ie hotel polotiti, vendar so mu miličniki to preprečili. Ker niso bili daleč, so Staniši preprečili nadaljnje „akcije".
Se ne VEDO, KDO SE VOZI -Edo Pintar iz Meglenika pri Trebnjem je prijavil na milici, da mu je nekdo 20. maja zvečer ukradel kolo z motorjem, vredno 6.000 dinarjev. Kolo je stalo na dvorišču Oparo ve gostilne v Trebnjem, kdo pa se je z njim odpeljal, še ugotavljajo.
SPET UKRADEN COLN -Konec maja je na Krki v Novem mestu spet zmanjkal čoln. Tokrat je izginil lastniku Janezu Kumru, privezan pa je bil pri Zajčevem mlinu.
MOTIL JE MIR - 1. junija so mOičniki iz Dol. Toplic pridržali 45-letnega Jožeta Murna iz Podturna. Murn se je opil, razgrajal in motil mir sovaščanov.
SREDI DELA OMAHNIL
30. maja je v vinogradu na Doblički gori delal 75-letni Rudolf Miler iz Črnomlja. Škropil je trte, nenadoma pa se je sesedel na tla in umrl. Zdravnik je ugotovil, da je Mileija zadela srčna kap.
Na 6 let in 6 mesecev strogega zapora je bil Petar Sarić obsojen v Sisku zaradi grabeža in dveli vlomov, med tem pa, ko je prestajal kazen, se je javil v bolniško in pobegnil z zdravniškega pregleda. Vse mogoče je doživljal, 13. in 14. aprila lani pa se je pojavil v naših krajih. Prišel je v Metliko, in ker ni imel kam iti, se je spravil prenočevat kar v klet stanovanjskega bloka 40 a na Cesti bratstva in enotnosti. Vlomil je v prostor, kjer je imel stanovalec Franc Bajuk spravljeno razno orodje, in se takoj založil z izvijači.
Kmalu zatem je že šel v akcijo. V bližnjo samopostrežno trgovino, kjer je bife in mesarija, je vlomil takoj. V upravnih prostorih mesarije je nasilno prišel še v pisarno knjigovodstva, kjer je brskal po predalih in hotel odpreti blagajno. Predal, .ki je bil prazen, je odprl, onega, v kate
rem je bilo nad 10.000 dinarjev, ni mogel odpreti. Odšel Je praznih rok, pustil pa je tam nekaj orodja, ki ga je vzel v Bajukovi kleti.
Najbrž je bil fant utrujen, kajti odšel je nazaj v blok, se ovil v staro zastavo in se zakril s starimi vrati, nato pa mirno spal, dokler ga ni zjutraj zagledala stanovalka Slavica Plut. Ta jc tekla poklicat še sosedo Turšičevo. Obe sta hoteli priklicati še stanovalca Vrviščarja, toda neznanec jo je medtem že ucvrl.
Sarićevih podvigov v Metliki še ni bilo konec. Drugi dan, v nedeljo dopoldne, je v pisarno mesarije slučajno prišel poslovodja, in ko je opazil vlom, je takoj poklical miličnike. Ravno so v vlomljenih prostorih raziskovali, kaj in kako, ko je nekdo odprl vrata. Bil jc spet Sarić, ki je vnovič hotel v poslopje. Seveda je tudi tokrat nemudoma vzel pot
Zaloten še z vsem blagom
Vlomilec pravi, da je v brežiški gimnaziji iskal le prenočišče, ampak šel je tudi k MODI
Lepe zgodbice si je izmišljal 29-letni Josip Jagušt iz Zapreši-ča, ko se je pred kratkim zago-valjal na novomeškem okirož-Q^m sodišču zaradi dveh vlomov. Niso mu veijeli!
Polkvalificirani zidar, vendar brez dela, in po kazen^em spisu sodeč, tudi že vešč vlomov, Josip Jagušt, je
22.	januarja letos prišel v Krško. Pravi, da je iskal zaposlitve, vendar dela ni nafel. Na železniški postaji je potem nekomu smuknil dvokolo in se z njim odpeljal do Brežic, meneč, da bo tam več sreče.
Vlomil je v brežiško gimnazijo, pravi pa, da se je hotel le ogreti in prenočiti. Res je, da je prišel v poslopje, vendar je bilo znotraj vse zaklenjeno, zato ni mogel priti do plena. Ker tu ni nič našel, je takoj zatem vlomil še v trgovino MODA.
V	tem lokalu se je Jagušt dobro založil z oblačili. Nabral sije za okrog
5.000	din blaga in ga spravil v dve škatli. Te je naložil na ukradeno kolo in se hotel odpeljati na Hrvaško.
Fant pa je imel smolo, kajti prišel je le do Dobove, tam pa so ga miličniki izsledili. Pri njem so našli Že vse ukradeno blago, ki mu je bilo seveda odvzeto in vrnjeno trgovini.
Senat okrožnega sodišča pod predsedstvom Janeza Kramariča je Jaguštu prisodil 1 leto 'in 10 mesecev strogega zapora. Obtežilno zanj je bilo, da. je že prej dvakrat vlomil, olajševalno pa priznanje.
pod noge, toda šli so za njim. Dobili so ga med Curili in Rosalnicami, potem pa seveda o stvari ni nič vedel. Kot je trdil, je bil le slučajen obiskovalec Metlike in tako naprej. Podobno jc bilo tudi na razpravi, ki ji je predsedovala sodnica Zlata Savljeva.
Sariču niso mogli verjeti, kar je tvezel, kajti priče so ga spoznale, razen tega je že od prej na slabem glasu. Novomeški senat je preklical kazen, iz katere prestajanja je pobegnil, in izrekel enotno kazen: 7 let strogega zapora.
Otrok pod vlakom <
Na železniški postaji Otovec so očividci nesreče onemeli od strahu. Ko je 1. junija pripeljal na postajo motorni >dak, je mo* torovodja na srečo opazil na tirih majhnega otroka. Močnd je zavrl, vseeno pa fantka zadel. Ko se je vlak ustavil, so otroka potegnili izpod drugega vagona. Na srečo ni dobil hujših pogodb, vendar so ga takoj odpeljali v zdravstveni dom Čmo-*melj, kjer so mu nudili prvo pomoč. DveinpoUetni Silvester Ri-^felj iz Sel pri Otovcu, ki je doma 'v Uižini postaje, se je izmuznil od doma in se napotil gledat \dake. Fantiček je imel srečo v nesreči, saj bi se njegov prvi samostojni izlet lahko tragično končal.
VROČEKRVNEŽ OB PUŠKO
1.	junija zvečer so v Gorenje Kamence prišli Romi. Skupina petih Romov je po hišah prosjačila hrano in pijačo. Ko so zapustili dvorišče neke hiše, pa je 18-Ietni J. M. za njimi streljal z zračno puško, predelano v flo-bert, in zadel v levo koleno Branka Brajdiča* iz Žabjeka. Takoj so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili pomoč, ugotovili pa so, da je poškodba lažjega značaja. Miličniki so vro-čeicrvnemu fantu odvzeli puško in tudi več nabojev.
mnn’5
Trinajst ranjenih je bilo posledica nesreče pri Trnovcu, ki se je zgodila 1. junija dopoldne. Avtobus iz Šida, ki je vozil v prekratki varnostni ražnji, je trčil v stoječi avtobus osiješke registracije, nato pa še v osebni avto domačina Vinka Kapica, ki je pripeljal naproti. Dvanajst potnikov iz avtobusov in voznika Kepica so odpeljali v bolnišnico, na avtomobilih pa je za 60.000 dinaijev škode. (Foto: Janez Pezelj)
V	lepi slovenski baladi „Mejnik” je pesnik Anton Aškerc opisal primer mejaša Vida, ki je potožil; „Vzel sem med svojo bU m tvojo lastjo mejnik le-ta, presadil ga skrivaj na last sem svojo za sežnja dva. ‘ Pesnik je gotovo dobro poznal navezanost kmeta na zemljo, pa tudi tistega, pri katerem se je ta vrlina spremenila v pohlep po tuji zenllji, in je zato v pesmi ožigosal to slabost. Sodni spisi nas prepričujejo, da so danes taki načini pohlepa po tuji zemyi sicer vse redkejši, vendar se je krog rekreacijskih ljubiteljev zemlje močno razširil, s tem pa rastejo zahteve za ureditev meje in mejni spori. Snov iz pesmi „Mejnik“ postavlja dvoje
močju so nepremičnine, v pravdnem ali nepravdnem postopku.
V	nepravdnem postopku odloča sodišče, če so predmet spora meja in mejni znaki. Postopek sc začne s predlogom, ki ga vloži lastnik pri pristojnem sodišču. V vlogi mora zapisati podatke iz zemljiške knjige in dejanski stan, ki Je bil povod za postopek, npr.; ali so mejni znaki poškodovani, ali se sploh ne vidijo, ali je meja sporna in ali se je poskusil poravnati z nasprotnikom, in če se je, s kakšhih uspehom. Sodišče razpiše narok za določitev meje najprčj na sodišču, in če tu ne uspe s poravnavo, pa še narok na samem kraju. Na tem naroku, na katerega povabi stranke, po-
ureditvi meja
vprašanj: ali je mejai Vkl, ko je prestavil mejnik, storil kaznivo dejanje in kako je postopati, če bi bil hotel na zakonit način urediti mejo.
Mejo med zemljišči različnih lastnikov vidno bznačujemo z mejnimi znaki (kamen, količki) ali z mejnimi napravami (plot, jarki, žična ograja^ S časom postanejo ta znamenja nevidna ali slabo vidna ali poškodovana in je zato treba meio obnoviti, če o mejni črti med lastniki ni spora, ali pa mejo popraviti, če se ne ve, kje teče meja, ali če meja sploh še ni bUa postavljena ali če je sporna. Postopke zaradi obnovitve in poprave meje vodi občinsko sodišče, v katerega ob-
jasnilnike, po potrebi še geometra, ki bo na terenu pomagal sodišču s svojo strokovnostjo, bo sodišče ugotovilo dejansko stanje, npr. opis nepremičnin, vidne trajne točke, ocenilo sporno površino in nato določilo mejo. Po veljavnih pravnih pravilih o ureditvi meja določi sodišče mejo po dokazu močnejše pravice (pogodba, priposcstvovanje). Ce pa ta ni doluzana, po zadnji mirni posesti, in če sc posest ne da ugotoviti, razdeli sodišče mejni prostor po pravični oceni. Dokaz močnej^ pravice do mejne površine je v nepravdnem postopku dopusten samo, če vrednost spornega prostora ne presega 500,00 din. Stranki pa ima-
ta pravico, če je vrednost spornega prostora večja kot 500,00 din, da uveljavljata močnejšo pravico v pravdi Sodišče mora postaviti mejo na samem kraju, npr. zabiti mejnike ali količke (aobra stara navada je, da se da pod mejne znake steklo, ker to najdalj kljubuje zobu časa) in v odločbi točno opisati, kako je meja urejena. V teh postopkih trpijo stranke stroške postopka, npr. za ogled, za geometra po dolžini mejne črte; pač pa trpi stroške predlagatelj sam, če postopek ni bil potreben. Stroške pooblaščenca, npr, odvetnika, nosi vedno tista stranka, ki ga je imela.
V	pravdnem postopku pa odloča sodišče, če so predmet spora mejne naprave. Ta postopek sc začne s tožbo in se uporabljajo v postopku predpisi zakona o pravdnem postopku.
Presaditev mejnikov pa je lahko tudi kaznivo dejanje. Kdor namreč z namenom, da bi preprečil ali otežil dokazovanje, odstrani, uniči, pokvari, premakne ali prestavi mejnik ali sploh kakšno znamenje o lastninski pravici na nepremičnini, ali kdor tako znamenje krivo postavi, stori kaznivo dejanje preprečitve dokazovanja in sc kaznuje z zaporom do enega k^ta.
Mejaš Vid, ki je priznal, da je naskrivaj prestavil mejnik, je torej ravnal nezakonito in mu je zato pesnik upravičeno naložil kazen, ki nam jo pove mejaš Vid z besedami: „ ... nazaj ga nosim kamen ta prekleti, pač sto že let. Oh, to teži!“
STEFAN SIMONCiC
Sprevodnik in šofer
Obtožba za ponarejanje in poneverbe v prometu
Zaradi kaznivih dejanj, ki sodijo v področje gospodarskega kriminala, je okrožni javni tožilec nedavno tega vložil obtožbo zoper Leopolda Bogolina, sprevodnika pri podjetju'Gorjanci, sicer pa doma iz Vel. Dol pri Kjškem, in zoper Petra Valen-čflka, šoferja pri istem podjetju, doma z Malega Kamna pri Senovem.
'Obtožnica bremeni Bogolina ponarejanja in poneverbe urad-nili listin. Storil naj bi jih s tem, da je vpisoval lažne številke na dnevna potna poročila o vrednosti prodanih avtobusnih vozovnic ter si tako ustvarjeno razliko v znesku nekaj nad
23.000	dinarjev prisvojil. Tako „poslovanje" je trajalo od januarja do julija 1974, v času, ko ga nihče ni kontroliral.
Poneverjeni denar pa naj bi si, kot trdi obtožba, Bogolin in ValenČak delila, vendar slednji' tega ne prizna. Zadevo bo obravnavalo novomeško okrožno sodišče.
Vsakokrat, kadar zaslišimo zavijanje sirene na reševalnem avtomobilu, se zdrznemo: spet nesreča! Marsikdo pomisli na, ljudi v rešilnem avtomobilu, ki morajo vselej na kraj dogodka. Njih ne sme presenetiti ne mrlič in ne s krvjo hudo obliti človek. Ne zamerimo jim, če z avtomobilom drvijo skozi mesto, saj vemo, da gre včasih za minute. Voziti hudo ranjenega človeka ali pa težkega bolnika se človek privadi, vendar je to poklic, v kateri je odgovornost še posebno izpostavljena. O tem pravijo:
AVGUST HRASTAR iz Novega mesta, kateremu bo kmalu minilo že 20 let službe v zdravstvenem domu: „Ce nas kličejo na cesto k prometni nesreči, morava s spremljevalcem najprej presoditi, za kakšno poškodbo gre. Ce je zlom, podloživa opornico. Ce ponesrečenec krvavi, ga preveževa. Nezavestni mora ležati na desni. Sicer pa je važno, da kljub nesreči vsaj midva ohraniva mirno kri in ranjence čimprej spraviva v bolnišnico. Nič manj „težko" pa ni prevažati hudega bolnika ali pa porodnico, ki v reševalnem avtomobilu rodi. Neko noč sem imel v ^u kar tri porode. Tega ne bom pozabil."
ALOJZ KOSTREVC, doma iz Hrušice pri Stopičah, je tudi že 17 let v reševalni službi: „Zame tudi začetek na reševalni ni bil tako pretresljiv, ker sem po
?oklicu bolničar in sem že prej 4 let opravljal poklic. Nehote pa tudi nas, ki smo vsega vajeni, presune, če naletiš na hudo nesrečo. Spominjam se, da je bilo pred leti v Ločni samo v eni nesreči 7 mrtvih. Ko pridemo mi na kraj dogodka, najprej pogledamo, kdo še diha. Smrtnih žrtev mi ne'odvažamo, pač pa le žive vozimo v bolnišnico. Ze. večkrat pa se je zgodilo, da nam je ponesrečenec med vožnjo umri, četudi smo se z njim se tako trudili.**
ALOJZ DRAGAN iz Smole-nje vasi, voznik pri dežurni službi: „Se nisem dolgo v tem poklicu, a sem že spoznal, kalco je naporen in odgovoren. Vozim samo zdravnike in hišne obiske, pa se je enkrat primerilo, da smo morali otroka zaviti in ga kar v našem avtu hitro odpeljati v bolnišnico. Slo je za minute. Skoda, da nam nova cestna zakonodaja ne daje več prednosti. RešUci imajo na cesti prednost le še v križiščih enake veljave. Največkrat pa so vozniki na cesti sami uvidevni in nas puščajo n^rej.
■######################################^^
RADOVIČA: PREVRNIL . PRI UMIKANJU - 29. maja zvečer je Marjan Rajk iz Bojanje vasi vozil osebni avto proti Radoviči, naproti pa mu je pripeljal traktorist Alojz Slobodnik iz iste vasi. Pri srečanju na ozki cesti je Rajk zapeljal na skrajni desni rob, pn tem pa p je zaneslo. Avto se je prevračal po strmini navzdol, voznik pa je izskočil in ^ mu ni nič zgodilo. Gmotne škode je za 15.000 dinarjev.
LOCNA: PESAKINJA V BOLNIŠNICI - Marija Perše iz Družinske vasi je 28. maja zjutraj pešačila ob desni strani ceste. Nameravala je v službo v tovarno^ Labod. Za njo je pripeljala z avtom Rozalija Zupančič iz naselja Pod Trško goro, in ker je naproti prihajal tovornjak po sredi ceste, je Zupančičeva zavila v desno in pn tem zadela Peršetovo. Poškodovano so potem odpeljali v bolnišnico.
DOL. KOT: PRECEJ SKODE -
28.	maja zjutraj je Anton Jordan iz Mihovice vozil osebni avto v smeri Soteska-^ Dvor,	v nepreglednem
ovinku pa je naproti pripeljal z avtom Ljubljančan Janez Skof. Pred srečanjem je Jordan zavrl, toda avto je zaneslo naravnost v Ljubljančana. . Voznikoma ni bilo nič, na obeh avtomobilih pa jc za 25.000 dinaijev škode.
GMAJNA: DVA JE OPLAZIL -
30.	maja zvečer je Božidar Bajuk iz Primostka vozil tovornjak proti Ljubljani, na Gmajni pa je zavil na parkirni prostor, toda vozilo je zaneslo in je oplazilo dva tovornjaka, ki sta tam že stala. Kaže, da je nastala okvara na zavorah. Gmotno škodo cenijo na 60.000 dinarjev.
DOL. TOPLICE: VOZIL BREZ IZPITA 1. junija zjutraj je Marjan Pečak iz Bušinca vozil osebni avto od Uršnih sel proti Toplicam, nima pa vozniškega dovoljenja. Med vožnjo je naproti pripeljala osebni avto Jožica Florjančič iz Gor. Sušic. Pečak je pred srečanjem zavri, pri tem pa ga je zaneslo v avto I-'lorjan-čičeve. Gmotno škodo cenijo na
8.000	dinarjev.
METLIKA:	NEZNANEC
IZGINIL - Metličanka Ana novič je L junija okrog poldne voW la po CBE, naproti pa je prip®*J^ ; neznan avtomobilist. Med srečan^®^ ^ je neznanec trčil v avto Milčinow^ ; ve, potem pa naglo obrnil in odn Ijal. Naredil je za 10.000 din ’ Za pobeglim voznikom poizveduj jo.
ZAGRAD: V OVINEK PO Dl - 1. junija zjutraj sta pri Sko^r nu v nepreglednem ovinku pripeljala avtomobilist Kirn iz Zagrada in mopedist ■ Kunstelj iz Klenovika. MopedistJp pripeljal po sredi, trčil v osebni m obleži v nezavesti. Odpeljali .
v bolnišnico, prav tako pa yo^ ovo ženo Marijo Kunstelj, ki je ^ pri trčenju ranjena. Gmotne ško ■ je za 6.800 dinaijev.
KDO SE JE SLEKEL?
Novomeški poštar Ivan
1.	junija zjutraj v Ragovem nabiral gobe, med drevjem šel moška oblačila: suknjič, h*" srajco in perilo. Zraven je majska številka Antene. O ^ najdbi so obveščeni miličniKii ugotavljajo, kdo in zakaj se je v sp hajalnem gozdu slekel.
PADEL IN UMRL
Na mostu čez Lahinjo ^ Črnomlju se je ^1. maja zg®' dila smrtna nesreča. KornfJ 12-letni Mirko Rajmer Vojne vasi se je na po*'^ ekspresu peljal od TribuC proti mestu, ko pa je peljal na most, se je s stop^' ko kolesa zadel ob pločnik’ Takrat ^ dečko izgubil rav* notežje in tako nesrečno letel na tla, da je posledicaijj hudih poškodb Še isti ^ podlegel v novomeški boln*®' nici.
ČETRTKOV INTERVcia
S »Ljubo doma, kdor ga ima«;
Novomeški upokojenci so s prizadevnostjo prišli v zadnjih letih kar do 86 stanovanj
Veliko ljudem obtežuje hrbte neprimerno ali drago stanovanje, še več skrbi pa imajo tisti, ki stanovanj sploh nimajo; zategadelj že od nekdaj in še velja rek: »Ljubo doma, kdor ga ima!“ Po tokratni „četrtkov intervju" smo se. odpravili v novomeško Društvo upokojencev, kajti izvedeti smo hoteli, kako ljudje, ki za opravljeno minulo delo f čestokrat ne dobijo toliko, p ^ot bi morali, rešujejo stano-II vanjska vprašanja. Tajnik 0 društva in stanovanjske J komisije Anton Šporar je # podrobno orisal to plat živ-J ljenja upokojencev:
€ i
občinsko samoupravno stanovanjsko skupnostjo, kajti sami nimamo sredstev za gradnjo. Pri skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja se trenutno zbirajo sredstva za gradnjo doma za onemogle upokojence. Za financiranje pa naj bi poskrbele predvsem dolenjske občine. Tudi prostor za dom še ni določen, to bo storjeno po dogovoru z metliško, črnomaljsko in trebanjsko občino, kajti dom naj bi stal v eni teh občin; zgrajen pa gotovo ne bo pred letom 1977.“
Pri gradnji zadnjih stano-varij je prišlo do zapletov, ki jih je Šporar pojasnil takole: „Gradbeno podjetje Pionir je eno najdražjih v Sloveniji' in je tudi nam postavilo iste cene kot pri gospodarskih organizacijah. Te cene pa so bile nad republiškimi normami, zato smo se obrnili na občinsko skupščino in Dominvest, ki sta posredovala toliko, da so bila naša stanovanja zgrajena po republiških cenah prvotno bi morali za 1 m^ stanovanjske površine plačati 4520 din, tako pa smo odšteli samo 4050 din. Gradnja se je tudi zavlekla za nel^j mesecev, toda za to je bilo krivo pomanjkanje gradbenega materiala."
Prizadevanja Društva upokojencev, da bi svojim članom omogočilo kar najboljše domove, so zelo velika in tudi uspešna. Nič manj pa ni razgibano življenje upokojencev v društvu nasploh. Tako imajo novomeški upokojenci pevski zbor s 36 člani, ki s kulturno-prosvet-nim društvom bogati dru žabno življenje v klubu; upO' kojenci se ukvarjajo tudi s športom (kegljanje, balinanje, šahiranje).
< D.R.
Tone Šporar
„£h pred dvema letoma je bilo' za naše upokojence ^Srajenih 39 stanovanj, ki so v njihovi trajni uporabi. Lani po smo zgradili še 47 novih stanovanj, v katera so se ^^kojenci vselili novembra. ^ tej gradnji smo sodelovali s skupnostjo invalidskega in ^^^ip^^skega zavarovanja ciR Slovenije, ki je prispevala 0,54 rnihjona dinarjev. Razliko do 8,32 milijona, kolikor so stanovanja stala, je
P^speval občinski stanovanf-^ki solidarnostni sklad.
Tako smo ugodili vsem upravičencem do novih sta-^vanj; ostalo jih je samo še okoli dešet in tem bomo požgali v sodelovanju z
s
5
I
5
!
N
s
i
»Dejavnost, ki se meri s čustvi«
Tako je delo RK označil predsednik novomeškega IS Avgust Avbar
Na petkovi skupščini mestne organizacije RK v Novem mestu, na kateri so proslavili tudi 100-letnico prvega društva RK*v Jugoslaviji (ustanovljeno 1875 v Črni gori) in 4. junij - dan krvodajalcev, je predsednik občinskega izvršnega sveta Avgust Avbar 'dejal, da bodo poslej v občini še pozorneje spremljali ddo RK.
"Na tej res dobro pripravljeni log pridobivanje krvodajalcev.
skupščini so po uvodnem slav nostnem nagovoru Danila Kovačiča, predsednika mestne organizacije, navedli številne podatke o delu in posebnih akcijah RK v Novem mestu. Med drugim so zbrali približno 1.500 kg rabljenih oblačil, 35 ton starega papirja in krp, rabljene opreme in pohištva pa za 20.000 din. Gmotno in denarno je RK pomagal 2.500 ljudem, dobro pa je bila razvita. tudi sosedska pomoč. V zadnjih letih je odšlo 2.000 otrok na letovanje s posredovanjem RK. Seveda je bila ena osrednjih na-
IZLET PO GORENJSKI
Novomeško hortikulturno društvo, ki si čedalje bolj prizadeva, da bi z raznimi akcijami polepšalo in naredilo naše mesto čim bolj prijetno za bivanje, je za člane 31. maja pripravilo izlet po Gorenjski. Obiskali so z narcisami posuto Golico, si ogledali Jesenice, Finžgarjevo rojstno vas Dosloviče, pa tudi Prešernovo Vrbo. • Videli so Bled in se povzpeli čez Gorje na Pokljuko, kjer so občudovali lepoto gozdov. Polni lepih vtisov so se vrnili domov in se že pripravljajo na septembrski izlet na Madžarsko.	M.	TRATAR
V CELJE JIH GRE 300
Bližnje proslave 40-letnice zleta Svobod v Celju se bo iz novomeške občine udeležilo okoli 300 ljudi. Novomeščani- bodo lahko odpotovali tudi s posebnim vlakom, tovrstne prijave pa bo občinski sindikalni svet zbiral do danes. Ker bo celjska proslava združena tudi s 35-letnico enotnih 'sindikatov in 25-letnico samoupravljanja, vabijo na udeležbo še zlasti predvojne sindikalne delavce.
KOZINOVVEČER
Ob 30-letnici osvoboditve bosta priredila Zveza kulturno-prosvetnih organizacij in Glasbena mladina v Novem mestu 12. junija večer, posvečen skladatelju Marjanu Kozini ob 10-letnici njegove smrti.
Na prireditvi, ki bo ob 19. uri v Domu kulture na Prešernovem trgu, bodo sodelovali učenci osnovnih šol Bršlin, Grm, Katja Rupena in Milka Sobar-Nataša iz Novega mesta ter šola Janez Trdina iz Stopič, basist • Ladko Korošec, pianistka Zdenka Lukec, baletna skupina Zavoda za kulturno dejavnost, mladinska pevska zbora in recitacyska krožta iz šol Grm in Katja Rupiena ter drugi.
ta	krajevna	skupnost	je	poslala	delovnim	organizacijam
del v podpis samoupravni sporazum o soHnanciranju javnih v~i!. *nia letos v načrtu. TOZD in 02^ naj bi po sporazumu
^^cale 1,115.000 din ali tretjino potrebne vsote (3,610.000 din).
za uporabo mestnega zemljišča bi dobili 1,208.000, od ^anov (pogodbeno) 587.000 in od delovnih organizacij (tudi na posebnih pogodb) 700.000 din.
Hiestn	da bi letos v Novem
I	oziroma	asfaltira-
del Ra	ulico, ulico Na trate,
uredili povezavo >^>06 z Zagrebško cesto,
j^Jamičeve^
povezavo
^^irsko pot. Kanalizacijska dela bi
Kristanovo ulico in
y Koštialovi, Lamutovi ter
Voieičj
%ki
eve, Valantičevega in
organizacije na območju krajevne skupnosti že do zdaj vplačujejo letno po 3,200.000 din za gradnjo osnovnih šol po sedemletnem oziroma desetletnem programu. Pripominja pa, da bo sicer opravljenih le toliko del, kolikor bo denarja.
Komunalna dejavnost v tej krajev-, ni skupnosti je btl^tudi lani razgiba-
na. Tako so med drugim asfaltirali ulico v Brezov log, del Kettejevega drevoreda, ulico Na Loko, Paderši-čevo ulico. Ulico Marjana Kozine, Slančevo in del Ragovske ceste, napeljali javno razsvetljavo v Jedinšči-ci, delu Gotne in Regerče vasi, v ulici Ob Težki vodi, na relaciji Partizanska cesta - Irča vas - Brod. Poleg tega so zgradili več vodovodov, tu in tam dokončali kanalizacijska dela ter pripravili načrte in dokumentacijo za več letošnjih javnih del. Poročila dosledno navajajo namenske samoprispevke občanov v naseljih, ki so jih komunalno urejevali.
L Z.
Objekte za komu-Miran	bi	naredili	za	Ulico
Šmihel, UUco MUke Te#u[’ Sukljetovo, K Roku, Ob Poleo ^ del Regerče vasi. staiaiiA®^ bi uredili avtobusno po-tazsv«.! ® ^ Bršlinu, napeljali Javno ^vetljavo v Ulici Milke S^obar, Haspi; vodovod za del Ločne in del Tai* t ^*'®j^etovi poti.
_ J**« krajevne skupnosti Franc
/^^una, da samoupravnega He	delovnih	organizacijah
podnj ?. zavrnili, da ga bodo ne le u’	nakazali
obj« ■ ™.®ni, da gre res za dodatno ®nitev, saj občani in delovne
SEJE BREZ DIMA
predlog predsednika Jako-Qu.“®riča bodo naslednje seje skupščine - brez ^a. Zanimivo je, da so sklep o y ®Povcdi kajenja enako navdu-1?“°^ nekatfilci sprejeli tudi Vel I : Upajo, da bo sklep in pozivajo tudi druge, naj \ ne prinakjo tobaka.
V
RK je zelo razšiijena organizacija. Ob koncu minulega leta je štela' že nad 4.000 članov, člani RK pa so malone tudi vsi osnovnošolci in precej učencev, srednjih šol. Število podpornega članstva (posamezniki in kolektivi) se je povečalo na 293. Pri-
dobivanje, novih članov in še zlasti krvodajalcev na mestnem območju bo tudi v prihodnje med javnimi skrbmi mestne organizacije RK.
Petkovo skupščino so zaključili s podeUtvijo priznanj aktivistom in mentorjem RK. Udeleženci so z aplavzom sprejeh tudi čestitko, ki so jo podali tovarišu Titu, pokrovitelju glavne proslave 100-letnice RK v Jugoslaviji, za njegov 83. rojstni dan.	2.
Petkovo skupščino mestne organizacije RK v Novem mestu je vodila dolgoletna aktivistka RK in družbenopolitična delavka Milica Šali (druga z desne). (Foto: I.
šidoib l)l2nii6i)loriu8
DELEGATI	SKUPŠČINE
ŽUŽEMBERŠKE	KRAJEVNE
SKUPNOSTI so imeli pretekli petek 4. redno sejo. Na njej so med drugim obravnavali poslovno poročilo in realizacijo programa dejavnosti za lansko Ictb. Skupščina je obe poročili sprejela z ugotovitvijo, da je bil v delu krajevne skupnosti v lanskem letu storjen pomemben napredek na območju krajevne skupnosti. Delegati so sprejeli tudi stališče, da je nujna nadaljnja povezava s sosednjimi krajevnimi skupnostmi v S.iihi krajini, obenem pa so izrekli vso vpodporo-za akcijo SUHA KRAJINA 75.
PRIPRAVE NA GRADNJO OTROŠKEGA VRTCA V ŽUŽEMBERKU so v polnem teku. Investitor bo krajevna skupnost, izvajalec
Novomeška krajevna skupnost veliko pričakuje od samoupravnega sporazuma o sofinanciranju javnih del, ki naj bi ga podpisali v TOZD
Trenutek z Baze 20 v soboto: eden od 320 novih članov ZK sprejema partijsko izkaznico. (Foto: 1. Zoran)
Ljudem v stiski radi pomagamo. Solidarnostni čut smo do zdaj že nekajkrat preizkusili in zbirali denar za Skopje, Banjaluko, Kozjansko, lokalno pa še za poplavljence, pogorelce in v drugih primerih. V zadnjem času smo se v Sloveniji še posebej zavzeli, da bi z združenimi delovnimi močmi in dcnatjem pomagali Kozjancem. Na pobudo sindikatov smo začeli zaposleni z birati tudi prostovoljne prispevke za Brkine. Podobnih akcij je bilo, je in bo še več. Cc je bil pristop pravilen, so te akcije vselej tudi dobro obrodile.
Letos smo začeli še bolj govoriti 'o tem, kako bi pomagali nerazvitim v razviti Sloveniji: Kozjanskemu, Brkinom, Suhi krajini. Mladinske delovne brigade letos že nekaj delajo na vseh teh območjih. Za Dolenjsko je razveseljivo, da so mladinske brigade po dolgem času spet na njenem območju. Gradijo vodovode, to najpotrebnejšo in za človekov obstanek v Suhi krajini
Če bi tudi vsa Slovenija...
bržkone najpomembnejšo žilo. V Suhokranjce se je spet začelo vračati upanje, da besede, ki so jih toliko let naslavljali na različne naslove in prosili za pomoč, le niso bile zaman.
Akcija, kakršna je tudi suho-kranjska, ne bi smela bremeniti zgolj lokalnih - občinskih ali medobčinskih - fondov. Cc Slovenija zbira za Brkine, bi lahko tudi za Suho krajino. Prav bi bilo, da bi novomeški ali medobčinski aindikat, ki ima sedež v Novetn mestu, naslovil na zaposlene podobno priporočilo, kakršna so do zdaj prihajala iz Ljubljane, ko je šlo za pomoč drugim. Cc bP vsak Slovenec prispeval samo simbolični dinar, bi t ”*oč dobili nad 1,7 milijona o .ajjev, to pa bi bil že kapital, ki bi ga znali pri suhokranj-ski pomoči pametno vloži..! in oplemenititi. Oplemenititi pravimo zato, ker bi bilo prav, Ua bi se Dolenjci še dodatno izkazali in delali za Suho krajino vsaj en dan. Sicer pa lahko pribijemo: solidarnost za solidarnost.
1. ZORAN
del pa podjetje MARLES Maribor. Vrtec bo montažne izvedbe s 3 oddelki za skupno 60 otrok. Projekt Je tipski, vendar bi ga radi dopolnili tako, da bi bil del stavbe podkleten, s čimer bi pridobili prostore za kuhinjo. Za gradnjo bo prispevala 2,1,00.000,00 din Samoupravna skupnost za otroško varstvo Novo mesto, za zemljišče in ureditev okolja pa bo prispevala krajevna skupnost.
IZ VELIKEGA REZERVOARJA NA PLEŠIVICI NAD ŠMIHELOM pri Žužemberku že teče voda po vodovodnih ceveh k tamkajšnim gospodinjstvom. Predvideno svečano izročitev objekta svojemu namenu pa so odložili, ker morajo urediti še cesto, ki so jo mestoma razrili kamioni, ki so iz Plešivice vozili les. Pri ureditvi ceste bodo sodelovali poleg občanov iz Plešivice tudi občani iz Šmihela, žužember-ška krajevna skupnost in TOZD gozdarstvo Straža.
ODBOR ZA PRIPRAVO PROSLAVE KRAJEVNEGA PRAZNIKA ŽUŽEMBERK ima polne roke dela. Za datum proslave, ki naj bi bila 12. julija ali pa 13. julija, se bodo odločili v nekaj dneh. O pro-, gramu proslave bomo pisali v prihodnjih številkah Dolenjskega lista.
M. S.
MINI ANKETA:
Domala vsak občan ve ali pa bi vsaj moral vedeti, da je na Slovenskem v letu dni potrebne za reševanje človeških življenj toliko krvi, kot jo lahko da na dan 200 ali na leto okoli 80.000 krvodajalcev. Darovanje življenjske tekočine je eno najbolj plemenitih dejanj, zato smo ob dnevu krvodajalcev, ki je bil včc-r^, povprašali nekaj občanov, k^o oni gledajo na ta človekoljubni način pomoči ljudem, ki so v življenjski stiski. Povedali so nam:
Kri rešuje
Domine HROVAT,' voznik pri GG Novo mesto: „Opravljam tako delo, kjer nikoli ne vem, kdaj me bo doletela nesreča in bom nujno potreboval kri. Zato sem se tudi sam že petkrat udeležil krvodajalske akcije in bi se še,^ pa ne smem, ker imam potlej težave z zdravjem."
Anton BOBNAR, delavec v NovOmontaži: „Nikoli še nisem dal niti dobil krvi. Ni bilo prave priložnosti."
Vida FRANKO, delavka v šentjemejski Iskri: „Že nekajkrat sem se odpravila, da bi dala kri, toda nisem smela, ker imam preslabo kri. Zato pa jo pogosteje daje mož. To se mi .zdi najbolj humana akcija, rešuje življenja. Tudi meni ga je že: dvakrat sem dobila transfuzijo."
Jože BARTOLJ, strojni tehnik v IMV: „Zelo koristna akcija je to, tudi sam sem že dvakrat daroval kri. Omenim naj, da bi na transfuzijski postaji lahko bolje poskrbeli za red, saj se pogosto zgodi, da nekateri čakajo tudi po cele ure, drugi pa pridejo med zadnjimi in so precej, na vrsti. Tildi pri humanosti smo lahko disciplinirani."
Franc PlLETlC, delavec v šentjemejski Iskri: „Vem, in to celo zelo dobro, kako pomembne so krvodajalske akcije, saj sem sam že devetkrat daroval kri. Zmeraj mi jo vzamejo, ker imam skupino O. Potreboval krvi še nisem, toda nič se ne ve, kaj bo jutri.“
D. R.
TRIJE ODLIČNI
Pouk na dislociranem oddelku enoletne politične šole CK ZKS v Novem mestu je končan. Zaključni izpit bo opra^jalo 19 slušateljev. Trije kandidati so zaradi odličnega uspeha tega izpita oproščeni, dva pa imata popravne izpite. Povprečen uspeh, letošnje generacije slu^teljev je več kot zadovoljiv.
PRIZNANJE NOVOM EŠČAN KAMA
30. maja je RK ZSM Slovenije podelila priznanja mentorjem, mladim družbenopolitičnim delavcem in družbenim organizacijam ter z revijo Mladina tudi odličja mladim kulturnim delavcem u umetniško ustvarjanje. Med 30 mentoiji sta za požrtvovalno delo z mladimi dobili priznanje tudi Novomeščanki Irena Gostiša in Ruža Kovačič.
Novoinc^i-^ kronika
o TA ELEKTRIKA! - Ni se zgodilo samo enkrat,- da so bile novomeške ceste osvetljene tudi ob belem dnevu. Nepoučeni bi zato lahko mislil, da imamo električne energije več kot preveč. Toda motil bi se, kajti prav v središču mesta je električno omrežje tako obremenjeno, da je tok hudo šibak celo tam, kjer je to najmanj zaželeno, na primer v Zdravstvenem domu. Tamkaj zategadelj pogosto sploh ne morejo opravljati obsevanj in E KG pregledov.
BREZ KRŠITELJEV NI NIC -Zdi se, da dokler bo stal prebljubi svet, ne bo zmanjkalo kršitćljev, v prometu pa. še posebho ne! Zadnjič smo pograjali „dirkače" na Marofu, zdaj pa recimo eno še o brezobzirnih kolesaijih in voznikih motornih koles, kajti le-ti pogosto „ne vidijo“ znaka, ki jim prepoveduje vožnjo po konzolnem mostu, in spretno ovinkarijo med pešci.
TRŽNICA - Kot prejšnji petek je tudi zadnji ponedeljek dež precej nagajal branjevkam in kramarjem na novomeškem živilskem trgu. Zato sta bila tudi ponudba in povpraševanje nekoliko bomejša, cene nekaterih živil pa naslednje: kilogram solate je stal 8 din, krompirja 3 do 3,5 din, čebule S din, fižola 11 din, za šopek rdeče redkvice pa je bilo treba odšteti 3 din. Kilogram kumar je bil še zmeraj po 24 din, vrtnih jagod pa po 22 do 24 din.
S TRANSFUZIJSKE POSTAJE - V zadnjem tednu dni je daroval6 kri 71 občanov. Najbolj so se odre-
zali brigadirji mladinske delovne brigade s Prevol in delavci iz Novo-teksa. Po 23 jih je prišlo z obeh strani, ob njih pa še 8 delavcev iz Krke, 4 iz IMV in 13 drugih občanov.
ROJSTVA - Rodili sta Pepca Muhič z ulice K Roku n.h. - dekli-_ co in Julija Soštar iz Ulice talcev 6 - deklico.
SMRTI - Umrla sta MiroslaV Vojevec, upokojenec s Ceste komandanta Staneta 13, v 71. letu starosti, in Vlado Milojkovič, upokojenec s Partizanske 8, v 52. letu starosti.
Ena gospa je rekla, da zadnje deže\je niti ni bilo tako hudo neprijetno, še posebej je Šlo' na roko blagega i>očitka potrebnim prebivalcem iz okolice hotela „Kandija**, kjer je sploh težko zaspati ob gromko donečih akor^h „Abadonov**, ki menda ne poznajo na — uro!
Bodo še drugi kaj predlagali?
Pri investicijah naj obvelja dogovorjeno - Skupnemu načrtovanju, povezovanju in integracijam v Posavju še naprej dovolj pozornosti
Izvršni svet občinske skupščine v Brežicah zahteva, naj samoupravne interesne skupnosti čimprej sestavijo programe ter jih predložijo skupščini v pripravo in sprejem.
Svoj predlog utemeljuje s tem, da se pri nekaterih že začetih investicijah in pri tistih v
pripravi postavljajo in celo uveljavljajo zahteve, zaradi katerih bi težko izpeljali sprejete obvez-
t
Med mladimi živi pesem: .na občinski pevski reviji je v nedeljo v Brežicah pelo nad 500 šolarjev. (Foto: J. Teppey)
Vesel sprevod po asfaltu na Veliko Dolino v soboto, 31. maja. (Foto: J. Teppey)
NOVO V BREŽICAH
Štirje izterjujejo davke
- Davčna uprava ima štiri ljudi za izteijavo prispevkov in davkov. Ti so lani pobirali tudi zdravstveni prispevek za kmete in obrtnike, carino, carinske stroSke, denarne kazni s(^nika za prekrške in denarne kazni, s katerimi kaznuje kršitelje milica. V minulem letu so izterjevalci v brežiški občini pobrali nekaj nad 3,8 milijona dinarjev ter izdali 2906 opominov za neplačane prispevke in davke.
JUTRANJKA GRADI - Ob obratu TOZD Orlica v Brežicah gradi Pionir novo halo za 200 zaposlenih. Med ženskami, ki iščejo zaposlitev, jih veliko računa na delo v konfekcijski stroki, kjer pa imajo največ možnosti mlade kandidatke.
MANJ OBRTNIKOV - Lani se je število obrtnikov v brežiški občini zmanjšalo od 254 v 1973. letu na 234. Število gostinskih obratov in
bifejev se ni spremenilo, število avtoprevoznikov pa se je skrčilo od 87 na 75. Obrt so odjavili vsi tisti prevozniki, ki niso imeli stalnega bivališča v občini.
OGROŽENA PITNA VODA -Zaradi številnih odplak, ki jih ljudje brez nadzora izpuščajo v potoke in drugam, so zajetja pitne vode pogosto v nevarnosti. Tudi uporaba raznih gnojil, škropiv v neposredni bližini zajetij lahko okuži pitno vodo, zato bodo na predlog sanitarne inšpckcije morali čimprej določiti zaščitne pasove okoli zajetij.
MODO PREUREJAJO - Poslovalnica Moda se spreminja v lepo urejeno trgovino s konfekcijo. Že zdaj je bogato založena, obetajo pa še večjo izbiro. Metrsko blago so izločili, da bi imeh več prostora za končne i/delke in da kupcu ne bo treba odpirati preveč vrat, če se bo želel obleči.
BREflSKE VESTI
nosti do krajevnih skupnosti. Po mnenju izvršnega sveta je to nevaren poskus, ki laliko poruši nekaj, kar je bilo trdno dogo* vorjeno.
V minulem obdobju je bil izvršni svet v glavnem sam predlagatelj zadev, ki jih je obravnavala skupščina. Zaveda se, da bi bilo pravilneje, če bi s predlogi več nastopale delovne organizacije, samoupravne in krajevne skupnosti ter druge oblike samoupravnega organiziranja občanov. Tu se bodo stvari morale spremeniti in pričakovati je, da bo v prihodnje več pobud s te strani, saj so začetne težave okoh ustanavljanja skupnosti mimo.
Izvršni svet si je v zadnjem letu veliko prizadeval, da bi v Sloveniji uveljavil zahtevo po vključitvi Kozjanskega in Gorjancev v okvir manj razvitih občin. Zdaj, ko nastajata novi zakon in družbeni dogovor o manj razvitih ter družbeni plan Slovenije do 1980. leta, se bo še zlasti trudil, da bodo zahteve brežiške občine upoštevane in zapisane v omenjenih dokumentih.
Tudi povezovanju in sodelovanju je izvršni svet posvečal precej pozornosti, kar velja predvsem za posavsko regijo, za skupno načrtovanje, inšpekcijske službe, integracije, financiranje krajevnih skupnosti in izkoriščanje naravnih bogastev.
J.T.
POMOČ KMETIJSTVU
Posavske občine želijo razviti kmetijsko pospeševalno službo ter stopaj zagotoviti njeno financiranje. Po dogovoru, ki ga bodo podpisali Agrokombinat Krško, Kombinat Zasavje Sevnica, Agraria Brežice, Slovenija-vino — TOZD Bizeljsko, Posavski • veterinarski zavod, vse tri občinske skupščine in TOZD s področja predelave ter prometa s kmetijskimi proizvodi, naj bi ta služba stekla bolj organizirano. Med podpisnici so tudi Inštitut za hmeljarstvo iz Žalca, Zadružna zveza Slovenije^ Kmetijski zavod Maribor in Živinorejsko veterinarski zavod Celje.
POLETI V TABOR SUTJESKA
Pet pionirjev iz Brežic in pet iz Artič bo letos preživelo tri tedne v ‘taboru Sutjeska v Srbiji. To jc nagrada, ki jo daje za prizadevno delo republiška Zveza prijateljev mladine. Vsako leto je na vrsti druga občina. Tabor bo v juliju.
PRISPEVAJTE ZA LETOVANJE!
Občinska Zveza prijateljev mladine iz Brežic sc obrača na delovne organizacije za finančno pomoč pri organizaciji letovanja slabotnih in bolehnih otrok iz družin, ki jim same tega ne morejo omogočiti. Na letovanje pošiljajo otroke na priporočilo zdravnika, predvsem tiste, ki bolehajo za bronhitisom, kožnimi boleznimi in obolenji grla, ust in nosa. Tem otrokom ' pomagajo Društva prijateljev mladine, služba za socialno varstvo pri občinski skupščini, komunalni zavod za socialno zavarovanje in delovne organizacije. Kolektivi lahko prispevajo pomoč v skupen sklad za rekreacijo otrok, lahko pa dajo denar le za otroke svojih delavcev.
Zveza prijateljev mladine želi, da v primerih, ko otroci zaposlenih niso potrebni take vrste pomoči, podjetja kljub temu prispevajo za socialno in zdravstveno ogrožene otroke, ki jim je družba dolžna pomagati.
r
Mlini izumirajo. K Janezu Fakinu na Ravne pri Zdolah prinašajo mlet žito celo prebivalci Koz vasi. Ko njega ne bo več, se bodo mlinska kolesa ustavila.
Nenačrtnosti se slabo piš^
Pomanjkanje, ki je posledica spodrsljajev v kadrovski po
v krški občini zelo primanjkuje ljudi za odgovorna strokovna in vodilna mesta, kar je posledica spodrsljajev v kadrovski politiki. Usmerjanje mladine v poklicne in srednje šole je še zadovoljivo, vendar le za trenutne potrebe, ne pa za dolgoročnejše potrebe, vezane na investicijske in razvojne načrte, pa tudi na politiko gospodarske stabilizacije.
V delovnih organizacijah krške občine bi potrebovali takoj 123 delavcev z višjo in visoko. izobrazbo, toda štipendi-^^ ^ VESELJE v ARDREM
Vaščani Ardra so v petek, 30. maja, slavili otvoritev asfaltirane ceste, ki jih je zbližala z Rako. Cesto so prebivalci sami širili in za poldrugi kilometer zbrali 57 tisoč dinarjev. .Največji delež so prispevale hiše ob cesti, povprečno po'4.700 dinarjev.
Dober mcse^ so delali, širili cesto, urejali bankine in kopali odtoke. Zdaj jih čaka še asfaltiranje dveh stranskih poti. Ljudje so prav tako pripravljeni prispevati delo in denar. To bo cesta Podulce — Dolenja vas -- Površje, dolga tri kilometre in pol. Prispevek po 5.000 dinarjev že zbirajo. Krajevna skupnost bo dala 26 tisoč dinarjev za ra/iiritev, za občinsko skupščino pa še ne vedo, če bo lahko še letos prispevala
Nov dokaz o vzorni šoli
rajo jih samo 44. Nanje lahko računajo šele po dveh, treh oziroma štirih letih, ko bodo potrebe po strokovnjakih že dosti večje. Komite občinske konference ZK je tak odnos do kadrov obsodil kot neresnost oziroma nenačrtnost pri uresničevanju stališč in smernic sprejete kadrovske politike. K taki oceni nm je pomagal tudi podatek, da je veliko delovnih organizacij, ki nimajo nobenega slušatelja na višjih in visokih šolah. Med njimi navajajo Hotel Sremič, Sigmat, Elektro, Preskrbo, Mizarstvo, Imperial,' Agrokombinat, Slovenija-avto, Kostak in SGP Pionir.
Ob tem so
zaskrbljenost nad	J
občine pri izpoinjevanj^^
tih programov ter uresni ,
stabilizacijske pol*
danja praksa ne o napredka. Tobod ^ znati v vseh	tis	. ^
TOZD, ki .prejn^o ga
izobraževanje	a	j3ji
Na seji so še Poud^ezdri,V;^a s
ba napraviti k°ne jjir#; i pj prekupčevanjuiz<do	,
kadri, ki jih 0^bJnilni^ v ajo z višjimi
Ta čas se saS°vv N
zahteve po kadr	e?e
vah in
družbenopolit	se	v	T	-
^ T0P“S^"^
ne smejo omej	„1> f	/
potrebe, amf hoSna^J ti svoje načrte
%i}
Na Senovem osrednja proslava »Dneva mladosti«
Osrednja in zaključna občinska proslava v počastitev „Dneva inlado-sti“ je bila tokrat na Senovem.
To je. bil-hkrati še en dokaz o vzornem delu šolnikov in učencev, ki ga je pred mesecem dni kronalo najvišje občinsko priznanje „Osvobodilne frontc‘\ in ob , proslavi še otvoritev novega šolskega igrišča. Ustanovo obiskuje letos 420 učencev, ki so razdeljeni v 16 oddelkov, kjer jih vzgaja 20 prosvetnih delavcev. Solo odlikuje zelo razgibano delo v prostovoljnih dejavnostih, ki jih lahko ta čas naštejemo vsega skupaj kar 29.
Ob pregledu prostovoljnih dejavnosti naj na prvem mestu omenimo šolsko športno društvo s številnimi sekcijami in delom, ki jih je lani uvrstilo na drugo mestg v naši republiki. Redno vadijo trije pevski zbori, dramski, recitacijski, Šahovski, prometni, hortikulturni, čebelarski, folklorni, filmski krožek, vključeni so v „CJlasbeno mladino** in tako naprej.
Ko pišemo o dejavnosti senovske osnovne šole, moramo še posebej poilčrtati njeno sodelovanje z vsemi krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami in Se posebej t Zvezo borcev ter Zvezo rezervnih vojaških starešin. Šolarji pripravljajo programe za vse krajevne in državne praznike, tesno pa sodelujejo tudi s kolektivi rudnika rjavega premoga in „Metalne**. Oba in tudi drugi pomagajo otrokom z denarjem, da se jih lahko čim več udeleži krepilnih obmorskih letovanj v Vrsarju in Materadi pri Poreču.
1. Sl BEK
Prireditve za krški praznil*
otvoi
keg
Četrtek, 5. junija, ob 18. uri: Grad Brestam filatelistične razstave.	i^rSko
Petek, 6. junija, ob 15. uri: Ke^jišče N*
turnir za pokal občine Kr^o. ^^ctna ^
Ob 19. 30: Grad Brestanica '^^^tanice- ^ v počastitev krajevnega prazmka ®
Sobota, 7. juima, ob 17. uri: Šutna — ot	j,
ceste Sutna -i Podbočje. .
Nedelja, 8. junija, ob 9.30: Grad Brestariica
vseh zborov občinske skupščine ygjj(ard^^o častnih priznanj z medaljo sorja in podpis listine o pobrate J občmo Bajina Bašta.
Ob 11. uri: Grad Brestanica Posavja ob trideseti obletnici Ob 17» uri: Malo Mraševo -Kalce - Naklo - Malo Mraševo -
4^'
' Gqc
J*«
%
ho
H
s,’"
'S
KRŠKE NOVIC^
DVl- PRIREDITVI - V okviru dvajsetega, jubilejnega „Dolenjskega kulturnega festivala** so v soboto nastopili v samostanski cerkvi orglar Hubert Bergant ter sopranistka Nada Vidmarjeva in altistka Bogdana Stritarjeva. I/.vajali so dela starih njojstrov. Dva dni zatem so v „Lamutovem likovnem salonu** odprli razstavo sedmerice mladih likovnikov iz Makedonije.
OB PRAZNIKU - Krško filatelistično društvo bo ta teden izdalo letos že drugi spominski ovitek s priložnostnim žigom. Posvečen bo 30-letnici vrnitve naših izgnancev in bo izšel 8. junija, ob proslavi na brestaniškem gradu.
ZBIRANJE USPELO - Mladi člani Rdečega križa so minuli teden po skoraj vsej občini zbirali star papir, pomembno odpadno sorovi-no. Tokrat so se izkazali tudi občani, tako da so mlade roke vMga skupaj zbrale okoli 11 ton papirja, ki ^a bo s pridom uporabila tovarna „Djuro Salaj**.
B
občini-	J	ftU
za.	'k>
letošnje P dbor B ^ V $&&&&
4
»at
ic^¥w,
škem V*. in O” j|j ‘jjsM pati šoif* zptf in
hovi dX dar*18
SpOlTHnSK
^osebno dvorana gasilskega doma v Šentjanžu prepolna ljudi, ki so se udeležili zbora
te kmete težijo način odkupa mleka, razni odbitki, in kot je dejal vodja splošne • “Jeka vrol^ skupnosti Jože Bavec (na sliki na desni), bi moral kmet kooperant dobiti pri juniia • ^5^>^^unski list, da se vidi „kdo pije in kdo plača“ ter da bo spodbujen dober bo ponoven sestanek, na katerega bodo povabili predstavnike celjdce mle-'ga kombinata in veterinarskega inšpdctoija. (Foto: Železnik)
^^nci: iz ene naložbe v drugo
gostinskega podjetja - Leta 1955 še 280.000 bruto if,	že	11,55	milijonov	dinarjev	-	Pogumni	načrti
P^avniij orpan *®'^^ega Gostinskega podjetja s srečanjem P®^^til 20-letnico dela. Pravo proslavo so sed^ie v i naslednji delovni zmagi: končani. Ka opravili H« u^®Kke restavracije v hotel, kar naj bi
"“''•Jeij *®ii So n« J Konca leta
ga podjet-'' občini ni
““»US
Plenar'<o &***?$JKUskc
*5ff
čifirij °z. nr j pfed-fic imiskihstavniki ob-
Kh^r^ezizBre. ^TfaP«u'nnihl. «
sfQV/ij) VoH sredi f lJac^‘ Vl~ ^niškp ! pred'
<mi • U(ii Lt a °b-ni bil°-
-1	*	rl	ine	So
iki' ki
S Sed»w-
Isl
j^SakaPpMNl -
čenOVimost ^th*0 graM- 1(ami Srav Pre-:vH^'i lte'ji st Razl«g je
$&{5gg35
ta,Nlo r<;gu wtor v
Sš>b°sžanj
V D vni»l n^.?e PO-»	8oyini	^	djctJetn
iSs^o^ni
del*
v*"'
It«*'’
nci
bilo družbenega gostinskega podjetja. 26. maja 19S5 so imeli zaposleni vsega 16 članov kolektiva, danes jih je 56; dodati je treba še 17 mladih ljudi, ki jih imajo v uku. Ta čas je bil vse prej kot brez težav. Vsi večji' gostinski objekti v Sevnici so bUi med vojno porušeni, manjše gostilne, ki so preostale, so bile v zasebni lasti. Malo podjetje je nato vsa leta skrbno vlagalo vsak dinar v poso-dobljanje svojih zmogljivosti. Danes so lahko ponosni, da so posodobili pravzaprav sleherni lokal, posebno kuhinje.
Naslednji petletni načrt razvoja, ki so ga sprejeli že prej, obudili pa
l
Rado Umek, direktor Gostinskega podjetja: „Vsa leta: iz ene naložbe v drugo!“ Ob majskih praznikih je prejel od predsednika republike državno odlikovanje z^ug za narod s srebrnim vencem.
PABERKI
izlet na Mont Blanc do 15. junija. Kot pravijo, zbirajo prijave vse dotlej, dokler ne bo dovolj kandidatov, navedeni rok pa naj bi bil skrajni. Po tem roku želijo namreč izdelati nadroben spisek udeležencev, ker so pred odhodom na izlet predvideni pohodi za pridobivanje telesne zmogljivosti. Ob prijavi je treba vplačati prvi obrok 500 dinarjev, razliko za izlet (vključuje avtobusni prevoz in zavarovanje), ki velja v celoti 850 dinarjev, paje treba vplačati do 1. avgusta. Število udeležencev je omejeno na 40. Vzpon na vrh bo vodil izkušen vodnik.
NI KAR TAKO - Malokdo bi sevniški Kolodvorski restavraciji prisodil, da v svojem „drobovju" skriva *ar 120 različnih elektromotorjev! v restavracijski kuhinji spečejo na mesec tono in pol raznih keksov, ki so na voljo v sevniškili trgovinah. 9nnn° ° sperejo vsak dan po krofov. V tujskem prometu so ustvarili promet 80.000 dolarjev, za Kar jim država dolguje premije!
I VlilSTKIi:
Kdor začne, no odneha!
Eno od društev z največ člani v sevniški občini je planinsko. Iz leta v leto število nikoli bistveno ne pado, ponavadi jih je med 860 in 870, pač glede na to, kako natančno pobirajo članarino. Sedaj so sredi priprav za to, da bi kar največ svojili članov spravili na najvišji evropski gorski vrh* Mont Blanc, kjer se poskušajo že vrsto let. Čeprav je odhod iz Sevnice predviden šele za 9. avgust, je bil že v začetku maja razmnožen podroben načrt vzpona na streho Evrope. Bolj izkušeni bodo lahko šli na vrh, ostali se bodo v tem, skoraj teden dni trajajočem izletu lahko odločali za manj zahtevne poti. bodisi peš aU z žičnicami.
Značilnost sevniškega društva je, da hna v svojih vrstah največ mladine, predvsem osnovnošolske. Že vrsto let prirejajo niedrf>olet-nimi počitnicami planinsko šolo v Logu pod Mangartom. „Lani smo usposobili skupno s PD Bohor s Senovega 86 mladih planincev. Tabor skušamo postaviti vsako leto na drugem mestu. Letos bi ga radi postavili v Logarski dolini. Program je tak: prvi dan sama planinska šola, najnujnejša navodila, potem izleti na bližnje vrhove. Lani so tudi cicibani krenili z ostalimi na več kot 50 izle tov, vse je minilo tako rekoč brez praske!“ se pohvali predsednik društva Lojze Anzeljc.
Zagotoviti primeren vodniški kader za planince ni nobena težava. „Vzgajamo jih načrtno, po tri do štiri tečaje v zimskih in letnih razmerah. Poskrbimo zato, da so kar najbolj razgibani. Od teh doslej še ni nihče odpadel!“
A.Ž.
tudi na tej skromni proslavi, spet predvideva vrsto novosti. Naložba v preurejanje sedanje Kolodvorske restavracije, kar je pravzaprav zaključek raznih posegov v to stavbo prejšnja leta, bo veljala kar 5 mUijo-nov dinarjev. To za tako majhen kolektiv ni majhen zalogaj. V tem času nameravajo strniti vse sile za gradnjo motela v Boštanju ob novem mostu, večje gostišče v Krmelju, v sami Sevnici naj b| pričeli graditi pravi hotel. V prihodnjem obdobju se nameravajo lotiti tudi ureditve nekakšne zidanice za dopolnitev strežbe po načelu; Postrezi si sam!
A. ŽELEZNIK
Skupščina kluba je vedno tudi priložnost za podelitev priznanj za tako imenovano abstinenco (niti pijače niti dima cigarete!). Dr. Jože Jakopič, desna roka dr. Ruglja v Škofljici, jih je podelil (na sliki od leve proti desni) Janezu Simončiču za dveletno abstinenco, Ig^cu Sumraku in Dragu Perparju pa za triletno abstinenco. Klub je dal nageljne še naslednjim dveletnim abstinentom: Daiku Bukovcu z ženo, Stanetu in Antoniji Muhiču, Alojzu Medvedu, Alojzu Perpaiju in Jakobu Ovniku.
V pravo življenje vrnili 41 ljudi
Druga skupščina kluba zdravljenih alkoholikov Trebnje nadaljevanje ne-slutenih uspehov - Zakaj delovne organizacije ne sodelujejo?
Kdor ve, kaj je alkoholizem, seveda ne bo pritrdil, da je tako ali drugače rešenih le teh 41 članov kluba, saj pomeni križ čez popivanje preroditev za vse svojce, posebno najožjo družino. Nič manj pa. taka zmaga v<4je ni pomembna za vso družlra.
V tem so seveda skrite ure in zadnje pa tudi zavoda iz Škoflji-
ure treh terapevtov tega kluba dr. Toneta Heniga, medicinske sestre Milke Lenič in socialne delavke Jane Potočnik, ne na-
KLUBI DRŽIJO SKUPAJ
Skupščino trebanjskega kluba zdravljenih alkoholikov so pozdravili predstavniki številnih klubov iz Slovenije. Razen novomeških sosedov so prišli še predstavniki klubov iz Domžal, Celja, Ljubljane-Center, stare Ljubljane, Kranja in Kazensko poboljševalnega donia z Iga. Skupščino je vodil predstavnik zavoda iz Škofljice dr. Jože Jakopič.
ce, ki ga je na skupščini predzadnjo sredo predstavljal psihiater dr. Jože Jakopič. Klubu lahko zavida aktivnost tudi marsikatera druga organizacija! Tako so namreč v klubu obravnavali zgodovino domače občine, posebno Mirne in Trebnjega, seznanili so se z načinom zdravljenja - alkoholikov na Norveškem, poslj^šali predavanja pioniija sodobnega zdravljenja alkoholizma na Slovenskem dr. Janeza Ruglja. Obiskovali so razstavo umetnikov naivcev v domačem kraju.
Kdor vsaj enkrat ne vidi dela kluba od blizu, si ga težko predstavlja. Malokje vidi človek tako neposrednost, le-to pa je, kot kaže, poglavitno za vzpod-
bujanje volje, da se premaga sla po pijači. Kaj je bolj razveseljivo kot ugotovitev Jane Potočnik v poročilu na skupščini: „Zaradi zmage nad alkoholizmom so si člani v boljših materialnih pf>gojih posodobili stanovanjske objekte, olepšali zunanje bivalno okolje, kupili razne gospodinjske, kmetijske in obrtne stroje, eden je celo kupil avto in opravil vozniški izpit. Vsi aktivni zdravljenci so si pridobili ugled in zaupanje v delovnem kolektivu in soseski!"
A. ŽELEZNIK
Le urbanizem ni krenil
Minilo je leto dni dela izvršnega sveta
v začetku meseca je poteklo eno leto, odkar je občinski izvršni svet zastavil svoje delo. Ža tak organ to ni dolga dobaV vendar je zaradi njegove pomembnosti navsezadnje tudi za delo ^upščinskega sistema umestno večkrat pregledati, kako rešuje številna vprašanja.
C e delegati tožijo zaradi številnih točk dnevnega reda skupščinskih sej, zajetnosti gradiv in podobnega, bi to lahko veljalo tudi za člane izvršnega sveta. V minulem letu so na svojih sejah obravnavali 136 točk dnevnega reda, od tega so jih za obravnavo med delegati in zatem na skupščini namenili 76, preostale so odločili v svoji pristojnosti. Ko so delegati obravnavali’poročilo izvršnega sveta, so ponovno grajali urbanizem.
Ko smo se o tem pogovarjali po seji s predsednikom izvršnega sveta Janezom Zajcem, je samokritično govoril o teh pomanjkljivostih. „Izjeme so, pri urbanizmu je tudi nekaj objektivnih težav. Izvršni svet si na vse načine prizadeva urbanistično službo okrepiti tudi kadrovsko. Nikakor ne moremo pospešiti dela v novomeškem Dominvestu. Le-ta bi moral do konca leta izdelati urbanistični program za vso občino. Šele zatem bo marsikaj jasno v večini krajev, kjer bi ljudje radi gradili po zazidalnih redih. Povedati je tudi treba, da se nasploh veliko gradi. S tem ko prihaja do zastojev pri pridobivanju lokacijskih in gradbenih dovoljenj, včasih iz občine celo izgubljamo dobre ljudi. Enostavno ;ia-ložijo nakupljeni material na tovornjak in gradijo drugje!“
V delu izvršnega sveta so člani vložili mnogo truda v usklajevanje splošne porabe. Delegati tega morda niso niti opazili, saj letošrga proračunska razprava ni bila prav nič vroča, medtem ko se je usklajevanje v okviru republike spreminjalo včasih tudi od ure do ure, vse skupaj pa je bilo še v zamudi. Spopadati so se morali tudi s kadrovskimi zagatami. Tako pomemben oddelek kot je gospodarstvo, je bil v glavnem ves čas le začasno zaseden z raznimi vršilci dolžnosti. Ledina zakonodajne pobude, ki jo izvršni svet oije, je bila vseeno plodna, to dokazujejo tudi sprejeti akti in same razprave od skupščine do skupščine.	•	A.	Ž.
DENAR GRE LAHKO DRUGAM
Pri podpisovanju samoupravnega sporazuma o financiranju vodnih skupnosti se večina delovnih organizacij zelo neodgovorno vede. Dolenjska vodna skupnost predvideva največ del na območju trebanjske občine; do sestanka direktorjev in predsednikov delavskih svetov 9. maja, je sporazum podpisalo le pet organizacij od 22 kolektivov. Do minulega četrtka sta kapnila še dva podpisa. Pri vsem ne gre za nikakršno novo denarno obveznost, kot bi kdo mislil. Vodni prispevek lahko služba družbenega knjigovodstva enostavno odtegne z računov delovnih organizacij ne glede na podpis, če bi s tem še zavlačevali. Na nerazumljiv odnos gospodarstva do vodne skupnosti je bila opozorjena tudi občinska konferenca SZDL. Če delovne organizacije ne bodo pravočasno poiskale sporazumov, bo morala vodna skupnost sprejeti enostaven ukrep: dekli bodo le v tistih občinah, kjer jim gre podpisovanje lažje od rok!
IZ KRAJA V KRAJ
KDO KOMU laži:? - Delo je predzadnji torek objavilo, da se je prejšnji dan na Mirni začela gradnja novega bioka, čeprav naj bi do tega prišlo šele v tem tednu. Na seji zbora združenega dela minuli četrtek je namreč inž. Mandelj dejal, da do konca maja še vse dokumentacije ni bilo skupaj. Sicer pa: kaj bi se čudili, da z gradnjo ni bilo oič - tudi iiam so predstavniki stanovanjske skupnosti povedali že dva datuma, vendar na terenu ni bilo nič!
SIS ZA VODO - Predsedstvo občinske konference SZDL je dalo pobudo za ustanovitev iniciativnega odbora za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za preskrbo z vodo iz grosupeljsko-stiškega vodovoda. Pasji dnevi so pred durmi, po slabih izkušnjah o upravljanju s tem vodovodom pa ni posebnih obetov,
da bi vodo zanesljivo dobili. Pobudo za ustanovitev SIS za te zadeve naj bi podprli občani v kar sedmih krajevnih skupnostih, ravno tako tudi trgovske in gostinske organizacije. Minuli petek in soboto so po krajevnih skupnostih že določali delegate. Na ta način naj bi občani slednjič le prišli do večjega vpUva nad uprav-Ijalcem vodovoda. Podobno skupnost naj bi ustanovili tudi v Grosupljem.
USTNO SOGLASJE JE - Predsednik samoupravne stanovanjske skupnosti občine Trebnje Janez Mihevc je na seji minuli četrtek dejal, da spomeniško varstvo še ni dalo soglasja za lokacijo predvidenega stanovanjskega bloka v Mokronogu. Predsednik mokronoške krajevne skupnosti trdi. daje bilo ustno soglasje že dano. Kaj je res?
IimUE NOTICE
»Dajte mu groš, da vam dojde još...«
Črnomelj vabi na kresovanje 7. junija in jurjevanje 8. junija
Organizacijski odbor za izvedbo tradicionalnega juijevanja v Črnomlju razmi^ja, kje naj najde denar, da bi se prireditev lahko ohranila in da bi zlasti mladim rodovom prikazala stare belokranjske običaje.
Juijevanjc je zanimiva fol-klorno-turistična prireditev, ki pa še vedno nima stalnega denarnega vira, s katerim bi pokrivali prireditvene stroške. Prireditev sodi v okvir delovanja temeljne kulturne skupnosti, zveze kulturno-prosvetnih organizacij in krajevne skupnosti. Ker pa je prireditev tudi turistično zanimiva, bodo v prihodnje pri izvedbi juijevanja po-magaJe gostinske in turistične organizacije, zlasti Viator.
Letošnjo folklorno prireditev si bomo ogledali 7. in 8. junija. V soboto-zvečer bo kresovanje, v nedeljo dopoldne pa bo juije-vanje. Na prireditvi bodo sode-lovde predvsem domače folklorne skupine, morda pa bodo program popestrile tudi skupine
Zabavnejše v mestu
iz drugih pokrajin in iz zamejstva. Ljubitelji folklore, zlasti domačini, ki si prireditev ogledajo vsako leto, bi bili gostujočih skupin zelo veseli. Vendar so skupine iz zamejstva, ki so že nekajkrat sodelovale na prireditvah, jurjevanje bistveno podražile. O tem, kako bo v prihodnje potekalo juijevanje, bo odločil organizacijski odbor.
Pri nas imamo pokrajine, kjer je ljudsko obredje še izredno živo. Morda bi s sodelovanjem teh skupin prireditev postala zanimiva revija jugoslovanske folklore. Obseg jurjevanja pa bo verjetno tudi v prihodnje odvisen od denarja, ki ga bodo v občini zbrali za ohranjanje folklornih zanimivosti.
L. TOMIC
kot
Mladinci iz Tribuč tesno sodelujejo z vaško gasilsko organizacijo. Večina mladih fantov iz te vasi so tudi člani gasilske čete. O delu mladinske organizacije v Tribučah je pripovedoval njen predsednik Janez Prijanovič.
„Pri nas na vasi je družabno življenie mladih morda intenzivnejše Kot v mestu. Mladina na vasi ne razmišlja veliko, kako naj izkoristi svoj prosti čas. Tega namreč nimaino veliko, saj smo v glavnem zaposleni, doma pa imamo kmetije, kjer je vedno veliko dela. Razvedrila pa je potreben vsak mladi človek, zato se naša mladinska organizacija trudi, da bi v vasi organizirala čimveč zabavnih in športnih prireditev. Pogosto organiziramo plese v vaškem gasilskem domu, večkrat pa smo že priredili veselice, ki so bile vedno dobro obiskane. Svečano prireditev v počastitev 8. marca smo prav tako organizirali mladinci. Na šport pa tudi nismo pozabili: v vasi smo organizirali tekmovanje v namiznem tenisu in v malem nogometu.
Pri organiziranju družabnih prireditev tesno sodelujemo z mladinskimi aktivi iz sosednjih vasi. Z združenimi močmi gre delo lažje od rok."
V mestu mladi tako pogosto razmišljajo o tem, kako naj izkoristijo svoj prosti čas. V Tribučah mladina takšnih problemov, nima, samo prostega časa ima manj kot mladi v mestih.
L. T.
Prednost domačemu kmetu
Od domačih pridelovalcev bodo v Belsadu odku* povali večino povrtnin in sadja .
Belsad, delovna enota Kmetijske zadruge Črnomelj, že več let sodeluje z domačimi pridelovalci vrtnin. V tovarni predelujejo rdečo peso, kumarice in feferone, prvič v tem letu pa bodo predelovali tudi zelje.
Letno predelajo 400 ton kumaric in rdeče pese in približno 80 ton feferonov. Predvidevajo, da
Stari proizvodni prostori in skladišče v Belsadu so že dotrajali, zato v tovarni gradijo veliko dvorano za predelovanje vrtnin in za skladiščenje. V tovarni upajo, da se bodo tja kmalu preselili. Razen tega so potrebni obnove zlasti prostori za predelavo sadja, destilacijo in za izdelavo umetnih alkoholnih pijač.
Z razširitvijo in obnovo nekaterih proizvodnih prostorov bodo v prihodnje v Belsadu proizvodnjo še
Z izgradnjo novih proizvodnih prostorov za predelavo vrtnin in za skla^ščenje bodo v Belsadu posodobili in povečali proizvodnjo. (Foto: L. Tomič)
bodo predelali 1 SO ton zdja, ki ga bodo odkupili od domačih proizvajalcev. Prav tako bo tovarna od domačih kmetov odkupila vso potrebno količino rdeče pese, do 100 ton kumaric in približno 10 ton feferonov.
Domači kmetovalci so se vrsto let spraševali, kam naj prodajo svoje pridelke. Zlasti kumarice, pesa in zelje na belokranjskih njivah dobro uspevajo, odkup teh vrtnin pa včasih ni bil urejen. Tako je mnogo domačega pridelka zgnilo, ker med predelovalci in med tovarno, ki je povrtnine predelovala, ni bilo pravega sodelovanja. Odslej bodo v tovarni vse povrtnine, ki jiii bodo predelovali,’ odkupovali /lasti od naših kmetov. Od domačih pridelovalcev pa tovarna že vrsto let odkupuje nekatere vrste sadja, zlasti veliko jabolk in sliv, ki jih je v Beli krajini veliko.
PRELOŽENA PREDSTAVA
Lastniki abonmajskih vstopnic si zaradi spremenjenega programa gostovanj slovenskega gledališča iz Trsta ne bodo mogli ogledati v tem mesecu njihovega gostqvanja v Črnomlju. Abonmajska prireditev je prestavljena na september.
povečali, tako da bodo imeli naši kmetje resnično velike možnosti za prodajo svojih pridelkov.
'	L.	T.
PRIPRAVE NA REFERENDUM
Skupščina občine Črnomelj je že pred časom sprejela sklep o razpisu referenduma za uvedbo posebnega krajevnega samoprispevka za gradnjo šol in vrtcev v občini. Priprave za izvedbo referenduma so v teku. Doslej so bili sklicani politični aktivi po vseh krajevnih skupnostih, trenutno pa potekajo zbori občanov, na katerih prebivalce seznanjajo z vsemi pomanjkljivostmi v šolah in vrtcih. Za i/vedbo referenduma so izdelane vse tehnične priprave.
ČRNOMAUSKI DROBIR
UREJAJO ZELENICE -r Po vsem mestu so te dni začeli urejati zelenice. Na neurejene predele ob pločnikih in cestah ter okrog nekaterih naselij so že navozili zemljo, ki jo bodo zasadili s travo in z okrasnim rastlinjem. Obnovljene zelenice bodo polepšale mestni videz.
PREMALO IGRlSC - Otroci iz novejših stanovanjskih blokov v Črnomlju nimajo urejenih ustreznih igriič, zato se igrajo okoli blokov, ponekod so si uredili zasilne koše in se igi^o z žogo. Drugje se po prometnih delih ceste kotalkajo in se s tem izpostavljajo velikim nevarnostim. Pireden se bomo občani jezili zaradi otroških iger, jim mora/no dati možnost, da se bodo igrali na varnem in primernem prostoru.
USPELE KRVODAJALSKE AKCIJE - Občani so v zadnji krvodajalski akciji dokazali svojo humanost, saj so se akcije udeležili v iz-
redno velikem številu: v Semiču je darovalo kri 157 občanov, v Črnomlju 353, na Vinici pa 243 krvodajalcev. Kri je darovalo zlasti veliko mladih ljudi, ki so sc humane akcije prvikrat udeležili.
NA PROSTEM - Zc pred nekaj tedni so črnomaljski lokali odprli vrtove, kjer se gostje lahko okrepča-
t’o. škoda pa je, da so vsi vrtovi pre-)lizu cest in da goste moti ropot avtomobilov, pa tudi izpušnih plinov ob cestah ni malo.
VSI NA JURJEVANJE - Po mestu in po vaseh visijo plakati, ki vabijo na tradicionalno jurjevanje. Prireditev bo v soboto in nedeljo. Pričakujejo, da si bo jurjevanje tudi letos ogledalo veliko ljudi, saj so folklorne prireditve pri nas že prava redkost. Vse domače folklorne skupine že nekaj časa pridno vadijo, da bi gledalcem pokazale kar najlepši program.
OBISKALI SO MUZEJ
Več kot 60 upokojcnccv iz Kostanjevice ob Krki si je prejšnji teden ogledalo zanimivosti Bele krajine. Izletniki so si ogledali tudi muzej v Semiču, nad katerim so bili navdušeni. Muzej je poln arheoloških zanimivosti, prikazuje pa tudi razvoj kulturnega življenja, poljedelstva ter najpomembnejše dogodke iz NOB na semiškcm področju. V spomladanskih in poletnih mesecih pričakujejo šc več izletniških skupin, ki si bodo pod strokovnim vodstvom ogledalc zanimivo in bogato muzejsko zbirko.
ISKRENE ČESTITKE
Pred kratkim je praznoval sedemdesetletnico plodnega življenja revolucionar, borec, aktivist in neutrudni družbenopolitični delavec Janez ZUNIČ. Ob tej priložnosti so mu izrekli čestitke in zahvalo ,v imenu občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in delovnih ljudi vse Bele krajine. Skupno s slavljencem so v petek obujali spomine na njegovo revolucionarno pot in prispevek, ki ga je tov. Žunič dal k izgradnji naše samoupravne socialistične družbe^_____________________
Metliško „Transportno gradbeno podjetje“ gradi v Rosalnicah nov objekt z 2400 kvadratnimi j, katerem bodo garaže. Slavnostna otvoritev novih garaž bo, če bodo gradbena dela potekala po nairt**; ^ konec avgusta.	^
Mladi Metličani bi radi delali
n
v mladinski brigadi naj bi sodelovali tudi mladinci iz Ozlja
Na enem zadnjih sestankov predsedstva občinske konference Zveze socialistične mladine Metlika so člani razpravljali o delu mladih v mesecu mladosti in ugotovili, da so bili v maju zelo delavni.
stajajo mladinske delovne vse bolj priljubljene in, ena g,aVTJj oblik delovanja mladinske org** zacije, ki združujejo najprej mlade, pi krajevnih skupnosti, republik .n Jugoslavije. Ob tem je sekretar sk OK ZSMS Metlika Marjana « povedala: „V predsedstvu sc zaVI[\j mo, da so mladinske brigade "jj Jt stransko koristne. Prispevajo h Pj P( ditvi gospodarskih objektov U* 'j napredku določenega področja i • kolektivnemu življenju mladih' j brigadi se krepijo bratstvo in cnj nost, tekmovalni duh, delovne na j P de, brigada vzgaja mlade za* safln gl upravno odločanje ..j ^
Na aktivu so se pogovarjali t^i| Ze delih, ki naj bi jih opravila metulj Zj mladinska brigada. Najprej naj in mladi sodelovali pri gradnji v0 ci vodov in cest, uredili naj bi na zacijo, čistili mesto in postavili tn Oc stezo. Kot kaže, se bodo lahko sle lu izkazali. Ctj, ne bo prišlo do i li predvidenih ovir (beri pomanj»g nj( denarja), bodo brigadirji z de*°J začeli avgusta pri gradnji . Bušinja vas - Radatoviči, s*j3 P1 gotovo pa je, da bodo opravili n^jj < pripravljalnih del za športne oPJ na te. Ti naj bi bili pri Beti (mali noP, gc met in košarka), na kopališču ■
Udeležili so sc štcvilnilr proslav, izpeljali priljubljene^ mladinske športne igre, v katerih so v skupnem seštevku zmagali Gradčani, pripravili mladinsko srečanje z 200 mladimi Karlovčani, sprejeli 75 mladink
BORCI GREDO V KUMROVEp
Občinski odbor ZZB NOV Metlika bo za svoje člane pripravil 8. junija izlet v Kumrovec. Avtobus bo odšel iz Gradca ob 6. uri, i/., Metlike pa ob 6.20 minut. Borci si -bodo ogledali mokriški grad, brežiški muzej, dom borcev in mladine v Kumrovcu, Titovo rojstno hišo, stubiški muzej itd. Prijave in vplačila sprejema občinski odbor ZZB NOV Methka, z vplačilom pa dobijo kandidati za i/let tudi številko sedeža. Razen borcev bodo v Kumrovec odpotovali tudi invalidi. Vsi interesenti dobijo več informacij v pisarni ZZB NOV v Metliki ali po svojih krajevnih skupnostih.
Piše o zdomcih
Za Marijo Nemanič pravijo sosedje, da je prava pisateljica. Veliko njenih zgoiib so prebrali v Kmečkem glasu in Nedeljskem dnevniku, nekatere so si celo i/rczali. Zato ker piše preprosto, razumljivo, tako, kot da bi govorile njihove že zdavnaj umrle matere in babice.
Ko sem obiskal Marijč na njenem domu v Lokvicah, se je razveselila: „(XI Dolenjskega lista ste? Veste, tudi za vas sem pri-> pravila nekaj zgodb, pa se jili kar i>ojim poslati. Sicer iinato tudi koš, ali ne? V vsakem dopisu, ki ga pošljem v kak časopis, pripišem, da ga lahko vržejo v koš. Tako se dobro počutim, še bolje pa sc takrat, kadar je moja /godba objavljena. O čem najraje pišenj? O naravi, v zadnjem času pa tudi o izseljenstvu ..."
Nato mi je Nemaničeva pokazala svoje zapiske. Kljub težki roki, vajeni trdega kmečkega dela, je njena pisava lepa, sestaV ki pa zanimivi. V zadnji zgodbi, ki jo je pripravljala za bralce našega tednika, bo opisala problem zdomcev. Zgodba ne bo izmišljena. Opisovala bo težke čase pred vojno, koje nemaloka-teri Belokranjec odšel v tujino z upanjem, da bo našel boljši kruh. Tudi njena dva brata sta odšla, domov pa sta vedno pošiljala žalostna pisma. In naenkrat niti pisem ni bilo več.
Ob koncu pogovora je živahna ženica dejala: „Veste, ne pišen) za denar. Pišem zato. ker me v to nekaj sili. Ko seni bila mlada, sem rada prebirala Pa'šerna. Cankarja. Ingoliča, Bevka. Ce imam čas. še sedaj vzamem knjigo. ki mi je najbolj zvesta pri-jateljica.“
J. PFZHLJ
in mladincev v mladinsko teritorialno enoto in hkrati v 15. SNOUB, organizirali nekaj pohodov itd.
Da je košarka v Metliki resnično priljubljen šport, dokazuje . tudi ta slika. Otroci so si posta-^41i s pomočjo odraslih v bližini Doma onemoglih koš in ob vsakem lepem dnevu je na dvorišču polno otročajev, ki jih spodbujajo njihovi najbolj zvesti navijači — oskrbovanci doma.
Nato so na predsedstvu spregovorili o mladinski občinski delovni brigadi. Sklicali so tudi občinski politični aktiv in predstavnike TTKS in na aktivu poudarili, da po-
1. GRADČANI
Ob dnevu mladosti je metliške mladince obiskalo 200 mladih Kar-lovčanov. Skupaj so pripravili zanimiv kulturno-družabni dan, na katerem so se pomerili tudi športniki. V vseh disciplinah so zmagali domači mladinci, ki so za svoj uspeh dobili lepa praktična darila. Diplome in pokale so podelili tudi mladinskim športnim klubom, ki so bili najboljši v pravkar končanih mladinskih občinskih športnih igrah. Prvo mesto so osvoji Gradčani, na drugo ,so se uvrstili Radovičani. tretji pa so bili športniki iz Slanine vasi. Ce pomislimo, da je v igrah sodelovalo 120 mladincev in več kot 500 navijačev, so igro - pripravila jih je občinska konferenca ZSMS Metlika -- dobro uspele.
SPREHOD PO METUKI
OBCNI ZBORI ZSMS - Prejšnji teden so potekali po TOZD in DSSS občni zbori mladinskih aktivov, na katerih so izvolili predsedstva, predsednike in sekretarje. Zbori so bili dobro organizirani in obiskani.
DOPUSTI - Zaposleni v Beti bodo imeli kolektivni letni dopust od 14. julija do I. avgusta. Veliko dc-lavcev bo preživelo zasluženi počitek v počitniškem domu v Seči pri Portorožu. Ker jc plaža precej odaa-Ijena od doma, bo kopaU'C prevažal na kopanje tovarniški kombi.
MLADINSKA BRIGADA - Obstaja predlog, da bi organizirali mladinsko delovno brigado, ki bi urejala nekatere najbolj potrebne komunalne zadeve ali pa bi napravila športna igrišča, ki so v občini gotovo potrebna. Zamisel o mladinski delovni brigadi je treba brez dvoma pozdraviti.
SUHO P*0U:TJE - Bližajo se poletni meseci in ni slišati, da pripravlja kdo kaj za sprejem in doDro počutje turistov. Posebnili kulturnih in
__
Že precej časa si vaščani sl ne vasi želijo, da bi njih®^^ jc cesto tretjega reda in cesto ? Q Boldraža čimprej asfalt**^ kajti do idilične Slamne vasi pride po slabi makada*’]^ cesti, ki je odvrnila že terega turista. Na sliki: hiSa^’i cesti v Slamni vasi.	1
ni
Kolpi (tenis, košarka), trim ste? naj bi speljali na Vinomeru ali Veselico.	|	O
p! H( či
toortnih prireditev, kot kaže. f*, Dopustniki se bodo morali P® dovoljiti s plesom na kopah**' i na Veselici.	'
KOSKI za odpadke - ^ijo
da nekaterim ni jasno, čemu koški za odpadke, sicer odp. jijr ne bi metali po tleh. Od vsen. vamo v mestu, je odvisno, » -|r šnem okolju bomo živeli, *|5t' mo čistoči posvečati več nosti.
METLIŠKI PATENT
.. . Vsi vodilni in ni kadri metliških bodo dobili v kratkem ^ ,1 ke knjižico s seznamom skih in drugih	S'
opravil Knjižica jim	je-
žila za vnaprejšnje nje bolezenskih izostar^
metliški tedniK
^ svečanosti v Kočevju so sprejeli v mladinsko organizacijo c^oli 300 pionirjev. S svečanosti so . nesli venec k spominki plošči padlemu mladinskemu in partijskemu aktivistu Albinu Videniču v ^ovas. (Foto: J. Primc)
Bogate majske svečanosti ob Kolpi
Vrsta proslav in prireditev od 27. aprila do 25. maja
šol 3^e Za ^°^aije ysako leto posebno doživetje. Pionirji osnovne p e Vas-Fara so letos, ob 304etnici osvoboditve in za majske
Že27C’ ^.P^bno *eP° proslavili.
ski nr,i, •.aPr“a so odšli na partizan- novega in zanimivega so zapisali, tem	Stružnico.	O bojih na "
DreHt Jm°čiu ji01 je pripovedoval ZZB Vas-pL Alojz Po V Ju' Na večer pred 1. majem so l'*,'0linp ^ricih Kolpske in Kastelske ob niiKZa^or^* kisovi. Pionirji so se valj |i„ Vese^i. plesali kola in prepe-.Partizanske pesmi.
Proea °Y° Pošto> katere glavna Pioniri- ^.^tos skozi naše kraje, so Žlebih j4!6 šole sprejeli 6. maja v to m j Solarjev iz Predgrada. Nadelo 7ar ?.? skrivnih in na žalost že Žage jPO.teh varno prenesli do in na, j ° do javke v Slavskem lazu čila 7 J? do Fare, kjer je preno-nadali^v i a P° svečanosti v Fari °dhnHr* ■ pot. Prot‘ Kočevju. Pred sko7hr.^ Je v ^ari veliko ljud-
li tovari°d koder smo posla‘ njegov Ri najtoplejše želje za 83. rojstni dan.
Pioniri^™ Praz^'čnih dneh so se b°rcev Nor"?^1- P"0®*11 preživelih iih n!r^0b^?h so jih v skupi-S°variaii P zdraydi in se z njimi po-0 spominih iz vojne. Veliko
li. .
novega in zanimivega so zapisali. Vse te pogovore bomo objavili v letošnji številki glasila ,,Doma sem ob Kolpi“, ki bo izšlo do konca junija. Naši šolarji tudi redno skrbijo za grobove padlih borcev. Ob vsakem prazniku jih še posebno lepo okrasijo.
Za dan zmage 9. maj je bilo na naši šoli še posebno svečano. Povabili smo vse borce NOB iz naše krajevne organizacije, kot gosta pa sta se srečanja udeležila Tone Ožbolt in Franc Ožbolt iz Kočevja. V kvizu „Kočevska v času NOB in ljudske revolucije" je nastopilo pet ekip od 4. do 8. razreda. Tekmovalci so pokazali izredno znanje. Komisija je izčrpala vsa redna in dodatna vprašanja, a je bilo težko ugotoviti zmagovalca.
Nato je prvoborec France Ožbolt prebral nekaj svojih pesmic o naši Kolpi in njeni lepi dolini. Posebno prisrčno pa je bilo srečanje pionirjev s pisateljem knjige „Dežela Petra Klepca44 Tonetom Ožboltom. Mnogi učenci so delo vestno prebrali in so hoteli o marsičem zvedeti še po-
1 ^0 o Ja^ večanja V Taborski steni in sprejema pionirjev v mladin-^ j® udeležilo okoli 300 borcev, aktivistov, pionir-Ožbolt)	^	družbenoDolitičnih delavcev. fPoto: Tone
drobne iz KOČEVJA
•cij^^a^NAD MESTOM - Toča.
2 viK	teden,	je	prihfu-
^Oga : “'^jem in bliskanjem preko ■’ila Dr, vse mesto. Najbolj je '^^cstila •	Rudnik-Trata.
Paradijnj. nilade sadike solate, hi?i	Na Trati je pri
° (rdlnfi? ,'!* plastično sen-t i’ ^P’^a^nje je, ali je bil ‘>ilap?a\	tako »ežak ali pa je
•’olcta izredno slaba.
“ ^asji raj v Gaju ip	ycdno več psov sc'
Po 2elp_fS°^aj zjutraj okoli šole in Plenicah. Napadajo otroke in
-an . ®»uJo
stare, največkrat pa se koljejo med seboj, cvilijo in lajajo. Tudi ponoči ni miru, da se vsi stanovalci tega dela mesta pritožujejo. Ce ne bodo mogli narediti reda pristojni organi, si bodo pomigali sami. To presega že vse meje! žij nisnio v hribovci vasi! Lastniki pač ponoči spUstc pse iz stanovanj, da imajo doma mir.
STARI PORTALI - Na hiši Ljubljanska cesta 3 popravljajo fasado. To je ena starejših hiš, saj ima na granitnem portalu prvotnega vhoda vklesano letnico 1881. Čeprav tega vhoda sedaj ne uporabljajo, bi bilo
Erav, da bi leni portal očistili. V ližini sta še uva granitna portala: na gostilni Rog, Kjer je vklesana
(medved odgovarja
trdiš, da imamo v
8*bljive cene?
^ sith kadiar jaz kupim jogurt J^Postrežni na Roški cesti, kadar pa plača po 2,50 din.
■ letnica 1884, in na župnišču, kjer letnica ni vidna. Ce bi očistili tudi ta dva, bi bila to lepa skupina starih portalov. Ob ccsti bi imeli lepo urejene stare stavbe, malo stran pa sodobne stolpnice oziroma nebotičnike.
CKBFLli - Čebelarji tožyo,daje letos za čebele čudno leto. Rojijo ob sončnih, pa tudi ob meglenih dnevih. Čebelarji poskušajo to preprečiti, a tudi izrezovanje inatičnja-kov ne pomaga. Bojijo sc, da jim bodo čebelje družine oslabele in zato težko prezimile, posebno če ne bo dovolj paše. Morda bo medila hoja in bo vse v redu. Pomagati pa bo treba tudi s sladkorjem.
KOCEUSKE NOUIGE
drobnosti. Tovariš Ožbolt jim je rade volje odgovarjal.
Vrhunec praznovanj v mesecu maju je bilo gotovo srečanje borcev, pionirjev in mladine v zgodovinski Taborski steni nad Belico, ki je bilo 24. maja. Udeležila se gaje skupina nad 300 ljudi. Prav posebno obeležje so' dali slavju narodna heroja Franc Avbelj-Lojko in Jože Boldan-Silni ter preživeli borci strašne bitke v Taborski sjeni poleti 1942. Mladini so o teh hudih dneh govorili Tone Ožbolt, Franc Meki-na-Borut, Franc Zorko-Bombač, Franc Mihelič in Tone Hočevar. V kulturnem programu so sodelovali pionirji in mladinci iz osnovnih šol Trava, Podprcska, Kočevska Reka, Vas-Fara ter mladina iz Kočevske Reke. Prav posebno nas je razveselil nastop • učencev iz posebne šole iz Kočevja. Nato so sprejeli v ZSM učence teh šol.
Ko smo se iz jame vračali na jaso, smo se ustavili,ob grobu pionirjev Jakca in Vinka, ki so ju sovražniki ubili tistega poletnega dne 1942. Vsak udeleženec svečanosti je, kot vsako leto doslej, položil kamen na piramido nad njunim grobom. Na gomilo smo nasuli tudi pomladanskega cvetja. Na jasi smo se okrepčali z malico in napitkom, ki ga je za ' vse udeležence pripravilo podjetje Snežnik.
Srečanju jc prisostvovalo tudi okrog 80 mladincev iz kočevske Tekstilane, ki so se nato odpeljali proti Osilnici. OstaU udeleženci pa so zakurili taborni ogenj, se ob njem greli kot včasih naši borci med vojno. Še dolgo v popoldan je po mirnih gozdovih in planinah nad Cabranko in Kolpsko dolino odmevala prelepa partizanska pesem.
Tako smo na svetem in s krvjo prepojenem kraju v Taborski steni ponovno spoznah, kako bogati smo, kako lepo nam jc v taki skupnosti, kot je naša domovina Jugoslavija, kjer smo kot bratje med brati, prijatelji med prijatelji. Padli tovariši, vaše žrtve niso bUe zaman! Naše mlade generacije jih spoznavajo in znajo ceniti. Tako vam tudi na najbolj pravi način vračamo dolg.
MARIJA VOLF
IZŠEL NAS GLAS
Učenci Posebne osnovne šole Kočevje so pred kratkim izdali šolsko glasilo pod naslovom „Naš glas“. Opremljeno je s prikupnimi otroškimi ilustracijami. Izšlo je v počastitev dneva mladosti, rojstnega dne tovariša Tita in tridesetletnice zmage.
V.l.
V PONEDELJEK NA IZLET
9. junija bodo učitelji in učenci višjih razredov osnovne .šole Kočevje organizirali zaključni šolski izlet. Za' učence nižjih razredov bo izlet kasneje. Največ oddelkov posameznih razredov bo slo na izlet po Gorenjski, nekateri pa bodo obiskali tudi morje.
V.L
FILMI ZA VARNOST
Svet za preventivo in v?^ojo v cestnem prometu pri občinski skupščini IjCočcvje priporoča vsem šolam v občini, naj se pri pouku prometne vzgoje učencev in mladine ter pri pouku voznikov motornih vozil poslužujejo zelo dobrih filmov „Cesta in človek**, „Promet v nasc-iju“ in „Defenzivno jc varno**. Vodstvo posameznih šol si tc 16-niilimetrske filme lahko sposodi pri syetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu oziroma pri prometnem referentu občinske skupščine.
ZALOŽENOST DOBRA. CENE VISOKE
V Kočevju je tržnica dobro založena z zelenjavo. Na prodaj jc dovolj tudi sadja, češenj, jagod, banan in jabolk. Poleg solate prodajajo paradižnik, kumare, peteršilj in novo čebulo. Kljub visokim cenam je na trgu vsak dan veliko povpraševanja, pred prazniki in ob sobotah pa prava gneča.
Več žensk v gasilske vrste!
Zdaj je žensk med gasilci v ribniški občini sicer malo, a so zelo uspešne, saj so lani na republiškem tekmovanju zasedle drugo mesto
Pred kratkim je bila v Ribnici letna skupščina občinske gasilske zveze, ki so se je udeležili tudi predstavniki občine in republiške gasilske zveze.
V poročilu in razpravi je bil dan poudarek tudi delu žensk v gasilstvu. Ugotovili so, da je med zaposlenimi v ribniški občini 46
odstotkov žensk in da so zato dolžne tudi one sodelovati pri varovanju , delovnih mest in domov pred požarom ter drugimi nesrečami. Menili
I
Gasilci iz ribniške občine ne sodelujejo le na svojih, ampak tudi na drugih prireditvah. Tako so strumno korakali v paradi za letošnji dan mladosti (na sliki), vsako leto pa sodelujejo kot redarji pri prevozu bale po ribniško, včasih pa tudi kot organizatoiji piknikov in veselic. (Foto: J. Primc)
Tudi iGvci ubrano zapojejo
Predstavljamo vam pevske zbore
Oktet lovske družine Sodražica je bil ustanovljen leta 1971 z namenom, da bi tudi lovci prispevali delež h kulturnem razvoju kraja. Od ustanovitve ga vodi glasbeni pedagog France Gornik, ki poučuje v glasbeni šoli Ribnica. Vsi člani razen enega so člani lovske družine Sodražica.
Oktet je nastopal na proslavah in pogrebih. Leta 1971 je imel samostojen koncert v Pod-prcski, sodeloval je v radijski, oddaji „Amaterski zbori tekmu-jejo“, posnel pa je tudi nekaj pesmi /a oddajo „Lovska repor-taža“, ki so bile nato večkrat predvajane v različnih radijskih oddajah.
1973 so nastgpili na „Srečanju oktetov“ v Šentjerneju, pre-toklo leto pa na srečanju lovskih pevskih zborov v Globokem, kjer so prejeli priznanje. Oktet je uspešno nastopil tudi na pevsko-niodni reviji v Dolenji vasi, kije bila konec aprila. Pel je še v Kočevju in drugod.
JUTRI SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA
•
Jutri, 6. junija, bo deseta seja ^.bora združenega dela občinske skupščine Ribnica, na kateri bodo delegati razpravljali in sklepali o gospodarskih gibanjih lani, zbiranju sredstev za pospeševanje kmetijstva, uveljavljanju delegatskega sistema in odnosov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih^ delu pravosodnih organov in organov za notranje zadeve, sprejetih pa. bo tudi več odlokov oziroma sprememb odlokov, odločb in sklepov ter dogovorov. Na dnevnem redu je še garancijska izjava za najetje posojila za gradnjo gasilskega doma v Ribnici in vprašanja delegatov.
PESEM IZ 370 GRL
Na proslavi 30-letnicc osvoboditve, ki jc bila 25. maja v Ribnici, je zapelo 294 pevcev otroških in mladinskih pevcih zborov iz osnovnih šol Ribnica, Sodražica in Loški potok ter podružniških šol Dolenja vas in Susje, razen tega pa še 79 pevcev moških pevskih zborov iz Dolenje vasi, Ribnice. Sodražice (dva zbora), Slemen in Sušja.
Vsi pevci so ob spremljavi godbe na pihala iz Gorij in pod vodstvom Rada Simonitija zapeli Miheličevo „Domovina naša je svobodna". Rozinovo ,,Naša zemlja** in Simonitijevo „Pesem o Titu**.
Združeni mladinski in otroški zbori pa so ob spremljavi harmonikarjev glasbene šole Ribnica in pod vodstvom Bernarde Kogovšek zapeh Kozinovo „Vstani, mladina** in Gobčevo „Lepo je v naši domovini biti mlad**.
Delo bkteta je precej težko, ker delajo pevci v izmenah, zato imajo vaje vsakih štirinajst dni. Težave so še zato, ker žive nekateri pevci tudi precej daleč od Sodražice.
so, da so delno tudi gasilci krivi za tako stanje, ker so premalo storili, da bi v svoje vrste pritegnili Več žena. Sklenili so, da bodo organizirali letos izlet v Ormož, kamor bodo odšle tudi gasilke iz ribniške občine.
Na lanskem republiškem gasilskem tekmovanju je dosegla moška desetina lep uspeh, saj se je uvrstila med boljšo polovico ekip. Doslej največji svoj uspeh pa je dose‘»la ženska desetina, kije zasedla drugo mesto v republiki. Pohvalo za tak uspeh zaslužijo vsi, posebno še tovariš Lavrič, ki je vadil desetini za nastop.
V protipožarnem tednu so^pravi-U vse predvidene naloge. Vaje so bile v Ribnici,^ Sodražici, Dolenji vasi. Loškem potoku in pri Svetem Gregorju.
Gasilci imajo .v glavnem zadovoljivo oprefno. Vendar so ponekod cevi že slabe, nekatera gasilska društva pa tudi preslabo vzdržujejo opremo, zato jim propada. Gasilska društva premalo upoštevajo, da so zdaj krajevne skupnosti tiste, ki morajo Srbeti za uspešno požarno službo na svojem območju in da to ni več glavna naloga občinske gasil-> ske zveze.
Zdaj potekajo priprave za gradnjo .gasilskega doma v Ribnici, Občinska gasilska zveza bo dobila zemljišče, uredila potrebno dokumentacijo in priskrbela denar. Zemljišče je v glavnem že preskrbljeno, ker ga je del odstopil Inles, del pa ga bo treba še odkupiti. Tudi del denarja je zagotovljen, ker bo dala zavarovalnica Sava 2 milijona dinarjev posojila, občinska skupščina pa bo povečala dotacijo zvezi.
Gasilci so uspešno sodelovali s civilno zaščito,*kar se je najbolje pokazalo na vaji Jesen 74. Dobro dela krožek na osnovni šoli Ribnica, ki ga obiskuje 21 pionirjev. Za uspešno delo je bilo gasilcem za letošnji občinski praznik podeljena tudi Urbanova nagrada.
M.GLAVONJiC
Oktet lovske družine Sodražica je med najmlajšimi pevskimi zbori v občini, a je nastopil že na mnogih prireditvah v občini in izven nje, snemali pa so tudi že za radio. (Foto: J. Primc)
ORTNEŠKI POROČEVALEC
SPET RAZSTAVA - Komaj je bila zaprta v Petkovi galeriji razstava del slikarjev Lojzeta Verebiča in Miloša Vastiča, že so 29. maja odprli razstavo del bra'tov Janeza Šubica (1850-1889) in Jurija Šubica (1855-1890). Skupno je razstavljenih 35 njunih slik.
TRŽNICA V SODRAŽICI -Sodražani imajo že mesec dni svojo začasno tržnico, na kateri lahko kupiš sadje in zelenjavo.
LOVSKI DOM OBNAVLJAJO -Lovska družina Sodražica obnavlja kočo na Travni gori. Prenovljena koča bo kmalu spet odprta.
TMOV VODOVOD - Prebivalci Gornjih in Dolnjili Podpoljan bodo kmalu dobili nov vodovod. Dela zaključujejo in v teh dneh bo dokončan tudi vodni zbiralnik. Izvir vode je v vasi Gornje Podpoljane, pritisk vode pa precejšcn, ker ima voda velik padec.
SPIT KARAVANA IN NL-USPF.ll Tokrat je rokometni klub IN1.1!S organiziral za navijače izlet v Sevnico na derbi tekmo. Ribničani pa so žal to srečanje izgubili. Vendar je na srečo Ribničanov izgubil tudi drugouvrščeni Slovenjgradec. Razlika .štirih točk bo tako Inlesu le prinesla naslov prvaka.
PROSLAVA V VOJAŠNICI - Za dan mladosti je bila v Ortneku priložnostna svečanost, posvečena temu prazniku. Ob tej priložnosti so sprejeli v ZSM več vojakov. V kul-
turnem delu svečanosti so nastopili vojaki z recitacgami in krajšimi dramskimi točkami ter učenci glasbene šole iz Ribnice.
NOVI PREDSEDNIK - Naslednja štiri leta bo vodil krajevno skupnost Velike Poljane novi predsednik Franc Andoljšek, ki’je na tej dolžnosti zamenjal Franca Prijatelja. Novi predsednik pravi, da bo imela krajevna skupnost vrsto odgovornih dolžnosti, njena glavna naloga pa bo popravilo cest in gradnja vodovodov. V krajevno skupnost Velike Poljane sodijo vasi Ortnek, Gornje in Dolnje Podpoljane, Žukovo, Vahtni-
'olnj
ca. Močile, Dule in IMnkovo.
M.G.
— Za dan mladosti so bili pa tudi nekateri ribniški organizatoiji — čeprav sicer nekoliko starejši — zelo mladostni.
— Seveda, nanje ie vplival dan mladosti, na nekatere pa tudi lik Milanke Bavcon.
RE5ET0
REŠET0 REŠETO REIETB REŠETO REŠETO REŠETO
Dostojno proslavili 30-letnico zmage j „skiaditi urnik priredite*
Vrsta uspelih proslav in kulturnih prireditev v vsej ribniški občini v mesecu mladosti - V paradi sodeloval vsak deseti občan, na zaključnem množičnem zborovanju pa vsak tretji občan
v počastitev meseca mladosti in 30-letnice osvoboditve je bila v ribnik občini od 18. do 25. maja vrsta zelo uspelih prireditev. Ves maj so bili Ribnica in drugi kraji v občini lepo okrašeni. Povsod so bili mlaji, slavoloki pa zastave, razne druge dekoracije, cve^e in zelenje. Ribničani so spet dokazali, da so odlični organizatorji in da bi se pri njih lahko marsičesa naučili tudi organizatoiji iz večjih občin.
Prireditve so se začele 18. maja, ko so v Loškem potoku proslavljali 33-letnico likvidacije prvf belogardistične postojanke. Na njej sta govorila domačina Drago Košmrlj, ki je sicer znan RTV komentator, in domači družbenopolitični delavec Ivan Lavrič. Svečanost je bila združena s srečanjem članov ZRVS občin Ribnica in Ljubljana—Center in ji je prisostvovalo okoli 1500 ljudi.
Istega dne je bila v Dolenji vasi svečana akademija; na njej so izvedli recital „30-let svobo-de“, ki ga je napisal domačin France Grivec, v njem pa so nastopili člani KUD France Zba-šnik, pevski zbor „Lončar“ in šolski pevski zbor. Prireditev je bila res lepa in veličastna, saj je bilo hkrati na odru kar okoli 90 ljudi.
20. maja je bil v Ribnici koncert Komornega orkestra iz
Na prodavi ob 334etnici uničenja prve belogardistične postojanke, ki je bila 18. maja v Lo^em potoku, je govoril komentator RTV »Drago Košmrij. (Foto: D. Mohar)
Pripadnflu teritorialne enote so na paradi v Ribnici pokazali, da so dobro oboroženi, in to z najsodobnejšim orožjem. (Foto: J. Primc)
Ljubljane pod vodstvom dirigenta A|;itona Nanuta. Ta koncert je tudi edina prireditev, ki ni bila najbolje obiskana, kar dokazuje, da ribniška publika še ni privržena resni gla^i, vendar so prav take prireditve hkrati tudi šola občinstva za to vrsto glasbe.
23. maja je bil v Ribnici dobro obiskan „Veqer slovenske besede“, na katerem sta dramska igralca Alenka Svetelj in Janez Rohaček recitirala partizanske in umetne (Prešernove) pesmi, dramski igralec in pesnik Tone Kuntner, kije doslej izdal še štiri zbirke pesmi, pa je recitiral svoje pesmi.
24. maja so v Kržetih na Gori nad Sodražico odkrili spominsko ploščo padlemu sekretarju okrožnega komiteja KPS Sodražica Albinu Videniču in aktivistu Petru Gorniku. Oba sta padla 5. avgusta 1944, ko soju presenetili sovražniki. Na svečanosti je govoril o ribniški dolini v NOV in o današnjem položaju v svetu Sekretar občinskega komiteja ZK France Grivec. O življenju in delu obeh padlih aktivistov pa je udeležencem proslave spregovoril upravnik muzeja Kočevje in predsednik zgodovinske komisije pri ZZB NOV Peter Šobar. Na proslavi na Gori so svečano sprejeli v mladinsko organizacijo 192 pionirjev iz osnovnih šol Ribnica, Sodražica in Loški potok. V kulturnem programu so nastopili učenci vseh teh šol in še podružnične šole Gora. S svečanosti so poslali pozdravno pismo predsedniku Titu. Po proslavi so bili udeleženci proslave postreženi z vojaškim „pasu-ljem“, pripravljenim s suhim mesom in slanino.
Zvečer je bil v nabito polni dvorani doma TVD Partizan v Ribnici še koncert. Na njem so nastopili mladinski pevski zbor osnovne šole Ribnica ob spremljavi harmonikarjev glasbene šole, moški pevski zbor Ribnica (ki slavi letos 10-letnico obstoja) in Slovenski oktet, vmes pa še operna pevca Zlata in Dragiša Ognjanovič. Poslušalci so bili zelo zadovoljni. Ob zaključku so prejeli vsi nastopajoči plaketo Ribnice; le-to je prav za 30-letnico svobode pripravila domača kulturna skupnost po zamisli Janeza Debeljaka, ki je zanjo napisal tudi besedilo. Plaketo so dobili tudi vsi, ki so nastopili na glavni prireditvi, mno-
Na razstavi dosežkov ribniškega gospodarstva v zadnjih 30 letih je bilo ribni^o gospodarstvo po oceni obiskovalcev preskromno predstavljeno. (Foto: J. Primc)
STANOVANJA ZA UPOKOJENCE
Društvo upokojencev Ribnica bo spet sodelovalo pri nakupu stanovanj v bloku v Ribnici, ki bo zgrajen v prihodnjem letu. Upokojenci, ki nimajo primernih' stanovanj, naj se /.ato prijavijo pri društvu. Prošnje sprejema tajništvo, ki uraduje vsako sredo od 9. do 11. ure v društveni pisarni. Tam dobijo upokojenci tudi vsa potrebna pojasnila. Prošnje za stanovanja bo društvo sprejemalo do 30. junija letos.
žičnem zborovanju, ki je bilo ' na sam dan mladosti v ribniškem gradu.
O govoru predsednika IK CK ZKS Franca Šetinca smo poročali že v prejšnji številki. Tokrat naj omenimo le, da se je sklepne proslave v počastitev meseca mladosti in 30-letnice osvoboditve udeležilo okoli 4.000 ljudi ali vsak tretji prebivalec občine Ribnica. V veličastni paradi je sodelovalo okoli 1200 občanov, pripadnikov teritorialne enote, gasilcev, civilne zaščite, športnih in drugih društev ter delovnih brganb.acij. V kuhurnem
delu proslave so, nastopili združeni pevski zbori iz vse občine in godba na pihala iz Gorij pod skupnim vodstvom Rada Simonitija. Uspešno so opravili svoje delo tudi člani ribniške lovske družine, ki so organizirali piknik v gradu.
V	vseh prazničnih dneh je bilo v Ribnici več razstav. V Petkovi galeriji v ribniškem gradu sta razstavljala slikarja Lojze Veberič in Miloš Vastič, v domu JLA vojak—slikar Borivoj Lekič. 24. in 25. maja pa je bila v avli osnovne šole in pred šolo razstava o razvoju gospodarstva občine Ribnica v 30 letih svobode.
J. PRIMC
TISKARSKI ŠKRAT
Tokrat je tiskovni škrat prestavil kar cel sestavek („Matematik, fizik, šahist“) iz kočevske na ribniško stran. Zato bomo v prihodnji številki to napako popravili tako, da bomo na kočevski strani objavili sestavek M. Glavonjića „Nepozabno doživetje**, ki govori o vtisih A. Zbašnika iz Dolenje vasi na paradi v Beogradu.
UPOKOJENCI NA PLANINE
Letos bodo ribniški upokojenci obiskali Veliko Planino. Spotoma si bodo ogledali arboretum v Volčjem potoku. Ogledali si bodo tudi druge zanimivosti in naužili domačih dobrot, kot sta planinsko mleko in sir ter preste v Vodicah.
V. P.
V	ribniški občini so zela^ ,■ iepo pripravili in izvedli vse prireditve v počastitev 30-letnice Osvoboditve in ' drugih praznikov, ki so se začele že za dan žena, se nadaljevale preko občinskega praznika in dneva OF vse do vrste lepih prireditev in proslav v mesecu mladosti.
Pohvala ne velja le glav--nim organizatorjem, , društvom, delovnim in drugim organizacijam, ampak tudi občanom, ki so lepo okrasili svoje kraje, svoje hiše in stanovanja za te praznike in se praznovanj tudi v zelo velikem številu udeležili oziroma v njih sodelovali.
• Vse vasi so bile za praznovanja počiščene, okrašene^ z rožami in zastavami, mlaji, ponekod pa še s slavoloki in drugimi domiselnimi okra-'ski, kot sta bila na primer tudi „spomenik^ iz suhe robe in napis „30-let svobode" na rešetih v Ribnici. Tako so bili gostje na proslavah v Dolenji vasi. Loškem potoku, na Gori, v Ribnici in
drugod vedno prijetno prese-11 nečeni.
Pri pohvali pa ne smemo pozabiti niti vojakov, ki so sodelovali na mnogih pri-, reditvah, včasih pa so ude- { ležence proslave presenetili tudi s svojo kuhinjo in okus-; nim „pasuljem".
Vendar bi bila udeležba ^ na prireditvah še nekoliko boljša, če bi bile časovno usklajene s prireditvami v sosednjih občinah. Tako sta bila skoraj hkrati sprejem v mladinsko organizacijo v kočevski in ribniški občini, pa tudi dve veliki proslavi Ribnici in Dobrepoljah sta bili isti dan in skoraj isto ^ uro.
Proslave znotraj občin so usklajene, ker jih usklajujejo posebni koordinacijski od' bori za proslave. Podobno J | za glavne proslave tudi v re-publiki Vendar je praksa pokazala, da bi koordinacijski odbori občin morali ] uskladiti koledarje proslav in prireditev s sosednjimi občinami.
J. PRIMC
<
Hazstava del slikaija Bore Lekiča. Slikar, ki služi vojaški Ribnici, je star. 2S let. Doslej je razstavljal še na 10 skufnnskib ^ treh samostojnih razstavah. Laini je prejel prvo nagrado na razs^ Unicef v Beogradu. (Foto: J. Primc)
V svečani paradi, ki je bila v Ribnici prav na dan mladosti, je sodeloval vsak deseti občan. V njcJ prikazali moč, znanje in tudi kulturno ustvarjalnost.‘(Foto: Primc)
Za jezero in proti njemu
Vinko Mate nam piše o pomislekih v zvezi z ureditvijo umetnega jezera pri Prigorici
V	vašem listu št. 18 z dne 1. maja 1975 je bil objavljen prispevek „Za jezero in proti njemu . V tem članku je povzetih nekaj misli iz razprave o aKumulacijskem jezeru v Prigorici. Zaradi točnosti in zaradi tega, ker me piscc omenja, da sem posegel v razpravo, želim navedeni pnspevuk nekoliko dopolniti, predvsem povzetek svoje razprave.
Predstavniki Vodne skupnosti Ljubljanica-Sava so nastopili z idejnim projektom tega objekta. Predvideno jezero naj bi imelo okoli 450 ha površine in ne le 2 do 3 ha, kakor' navaja pisec. Jezero bi poplavilo ob-
močje: dolino pod Veliko goro od Prigorice do gornjega izvira reke Ribnice in dolino skoraj do vasi Sajevec. Pod vodo bi bile tudi sedanje ceste, ki peljejo na Ugar in Zadolje, zato bi bile ceste v te kraje in v Veliko goro speljane drugod. Akumulacijsko jezero bi vsebovalo okoH 8 milijonov kubičnih metrov vode ob najvišem in okoli 6 milijonov ob najnižjem vodnem stanju. Voda iz jezera bi sc regularno odtekala v industrijske namene in za sanacijo reke Rinže. Poročevalci so poročali o ceni objekta in projekta ter o odškodnini.
Vinko Mate, predsednik zbora združenega dela občinske skupščine Ribnica: „O načrtu za gradnjo akumulacijskega jezera se morajo izreči tudi občani na zborih volilcev.“ (Foto:	J.
Primc)
Vsa razprava predstavnikov občine je temeljila n^i dokaj tehtnih pomislekih in na končni ugotovitvi, da Ribniška dolina s predvidenim Jezerom pridobi dokaj inalo in da hi bila Skoda neprimerno večja. 2e same odškodnine so bile tako nizko predvidene, da so prvi pomisleki nastajali že tu.
V	svoji razpravi sem podprl diskutante, ki .so razpravljali pred menoj in izražali pomisleke, predvsem zaradi tega, ker predlagatelji niso imeli izdelane študije o vplivu jezera na klimatske razmere v Ribniški dolini.. Potrdil sem bojazen, da bo znatno nara st la vlaga v zraku ruišega kraja, da je precej večja možnost revmatičnih in drugih obolenj, poleg tega pa twli veliko leglo mrčesa, predvsem komarjev. Zaradi blagih nagibov dolin bi sc ob znižanju stanja vode za 50 cm jezero* skrčilo najmanj za 20 30 m obale, ta zemlja
pa bi bila idealno leglo n)rčesa.
Ribniški b.viri vode oskrbuiejo s pitno vodo prebivalce občine Ribnica in Kočevja. Zadnji izvir dobre, zdrave in čiste vode pa je še samo gornji in .spodnji izvir reke Ribnice, ki pa bi z gradnjo jezera’ prišla pod jezersko gladino. Ob vse večjem pomanjkanju pitne vode pa bi morali biti obe občini močno zainteresirani, da se ta dva izvira olu-anita nedotaknjena za bodoče potrebe po pitni vodi. Predvideno jezero pa pitne vode ne bo zagotavljalo.
(iradnja akumulacijskega jezera poseže tako globoko v življenje občanov občine Ribnica, da bi se morali občani sami izreči o projektu na /.borih volilcev. Nihče od nas navzočih ni pooblaščen, da govori v imenu občanov, zato smo pomisleke dajali le v svojem imenu.
Sredstva Vodne skupnosti se zbirajo iz prispevkov po občinah. Po-
i itf'
udaril sem, da občina Ribnica n t0 ročnik projekta in študije, ,tj£nc interes, širše družbenopoU ^ skupnosti, zato naj sc načrt * ' jstcv. ra iz teh sredstev, ne pa iz sr® „g-namenjenih za urejanje vodnu ^ prav v občini Ribnica. Prav * tj nr razlogov vsi navzoči nismo u™ f1aj kakršne pravice sklepati o tcf\’5tU' se nadaljuje izdelava načrtov i dije.
_.. „lrfl su1® Predstavniki občine Rib n* z razpravo jasno povedali, «a t0 w naklonjeni gradnji jezera, inis]CM’ razlogov, ki so vredni Pr!fn. •kuP' Na željo predstavnikov Vodn ^ , nosti pa smo izrazili mnenji'..|av^ lahko nadaljuje študija in ''fjsli' načrta. Mogoče bi projekt j„jo zanamcem, če bi sc za to g odločili.
VINKO
ŠTIPENDIJE V ČRNOMLJU!
temeljne organizacije združenega dela,
OBČINSKA SKUPŠČINA ČRNOMELJ IN TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ČRNOMELJ
.*‘azpisujejo za šolsko leto 1975/76 naslednje,štipendije;
I- RUDNIK RJAVEGA PREMOGA IN INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA KANIŽARICA -ČRNOMELJ
1. Na visokih šolah:
— Fakulteta za rudarstvo — 1 štipendija
— Ekonomska fakulteta — 1 štipendija
2. Na srednjih šolah:
-TSŠ — za rudarske tehnike ~ 2 štipendiji
— TSŠ — za elektrotehnike — 2 štipendiji
— TSŠ — za strojne tehnike — 1 štipendija
— TGSŠ — za gradbene tehnike — 2 štipendiji'
— ESŠ — za ekonomske tehnike — 1 štipendija
— Nadzorniška šola v Velenju — za rudarske nadzornike — 2 štipendiji
3. Na poklicnih šolah:
— Rud. ind. šofa, za rudarje-kopače — 20 štipendij
— PKŠ —za ključavničarje — 10 štipendij
— PKŠ — za strugarje — 1 štipendija
— PEŠ — za električarje za jamo — 5 štipendij
— GŠ — za kuharje — 2 štipendiji
— GŠ — za natakarje — 1 štipendija
Kandidati naj pošljejo prošnje v roku 15 dni po razpisu Rudniku Kanižarica/
•I- BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE ČRNOMELJ
1' Na visokih šolah:
— FAGG — gradbeni oddelek — 2 štipendiji
— FAGG — arhitektonski oddelek — 1 štipendija
2. Na srednjih šolah:
— gimnaziji — 1 štipendija
— strojni tehnični šoli — 1 štipendija
— gradbeni tehn. šoli — visoRe gradnje — 5 štipendij
3. Prosta učna mesta:
— več prostih mest za učence zidarske stroke
— več prostih mest za učence tesarske stroke
— 2 prosti mesti za učence pleskarske stroke
— 1 prosto mesto za učence elektromehanske stroke
Pogoji za sprejem pod tč. 3: uspešno končana osemletka, dobro zdravstveno stanje.
Prošnje sprejema odbor za kadre 15 dni po objavi razpisa.
•n. TOZD -BELT ČRNOMELJ * .
1' Na visokih in višjih šolah:
— Pravna fakulteta — 1 štipendija
— Ekonomska fakulteta — 1 štipendija
.	-	Fakulteta za NT - kemija - 1 štipendija
^	-	Pakulteta za NT - Metalurgija - 1 štipendija
— Strojna fakulteta — 2 štipendiji
— Industrijska psihologija — 1 štipendija
— Višja medic.'i^ola — 1 Stipendija *
— Višja strojna šola — 2 štipendiji
— Višja E KS — 2 štipendiji
2.	Na srednjih folah:
— Ekonomska srednja šola — 3 štipendije
— Kemijska srednja šola — 1 štipendija
— Metalurška srednja šola — 3 štipendije 3> Na poklicnih šolah:
— za KV strugarje — 5 štipendij
— za KV ključavničarje — 5 štipendij
— za KV modelne mizarje — 2 štipendiji
— za KV livarje — 20 štipendij Kandidati naj pošljejo prošnje do 25. 6. 1975 na naslov: TOZD — BELT Črnomelj, splošna služba.
kmetijska zadruga ČRNOMELJ
— Na biotehniški fakulteti, oddelek za agronomijo
— 1 štipendija — Na ekonomski fakulteti — 1 štipendija — Na srednji kmetijski šoli — 2 štipendiji
Prošnje je treba poslati do 30. 6. 1975 Kmetijski zadru-9* Črnomelj.
OBRTNO KOMUNALNO PODJETJE ČRNOMELJ Na srednjih šolah:
— Gradbena tehn. šola — nizke gradnje — 1 šti-‘ pendija
— Gradbena tehn. šola — geodetska smer — 1 štipendija
— STŠ — strojna smer — 1 štipendija . — STŠ — lesna smer — 1 štipendija
— Ekonomska sred. šola — 1 štipendija ^
— Srednja administrativna šola — 1 štipendija
2.	Poklicne šole:
Sprejmem^o več učencev v gospodarstvu za izuči-tev mizarja, vodovodarja, kleparja, ključavničarja in zidarja.
Prošnje s potrebnimi potrdili in dokazili je treba poslati odboru za medsebojna razmerja OKP Črnomelj do 30.
6.	1975
„VIATOR" - POSLOVNA ENOTA ČRNOMELJ Na višjih šolah:
— Višja EKŠ- odd. za knjigovodstvo in finance —
1	StipenUija ,
— Višja varnostna šola — 1 štipendija
2. Na srednjih šolah:
— STŠ — strojna smer — 1 štipendija
— Ekonomika srednja šola — 2 štipendiji
— Srednja prometna šola — 2 štipendiji
3. Na poklicnih šolah: Gostinska šola — več štipendij za natakarje in kuharje
Na poklicnih šolah:
Avtomehanika Avtokleparja Avtoelektrikarja Kandidati naj pošljeja prošnje v roku 15 dni po objavi fazpisa na naslov:	VIATOR — Poslovna enota
Črnomelj.
iV.
V.
VII. LJUBLJANSKA BANKA - PODRUŽNICA ČRNOMELJ
1.	Na višji upravni šoli — 1 štipendija
2.	Na srednji ekonomski šoli — 1 štipendija Prošnje je treba dostaviti v 15 dneh po objavi razpisa LB — podružnici Črnomelj.
Vlil.SKUPŠČINA OBČINE ČRNOMELJ
— Na ekonomski fakulteti — I. stopnja — 2 štipendiji
— Na višji upravni šoli — 1 štipendija Kandidati naj pošljejo prošnje v 15 dneh po objavi razpisa Občinski skupščini Črnomelj.
IX. TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ČRNOMELJ
1. Na visokih in višjih šolah:
— FF — psihologija — 2 štipendiji
— FF — pedagogika — 3 štipendije
— PA — gospodinjski pouk — 5 štipendij
— PA — glasbeni pouk — 6 štipendij
— PA — tehnični in lik. pouk — 4 štipendije
— PA — slovenščina in nemščina — 2 štipendiji
— PA — biologija, kemija — 2 štipendiji
— PA — matematika, fizika — 3 štipendije*
— PA — defektologija — 3 štipendije
— PA — logopedija — 2 štipendiji
— PA — razredni pouk — 10 štipendij
— PA — knjižničaKtvo — 4 štipendije
— Na višji šoli za teles, kulturo — 4 štipendije
— Na višji šoli za social, del. — 2 štipendiji
2. Na srednjih šolah:
— Srednji vzgoj. šoli — 5 štipendij
— Srednji medicinski šoli — pediatrična smer — 3 štipendije
— Na pedagoški gimnaziji ali gimnaziji, če se kandidat po končanem študiju odloči za pedagoški poklic — 25 štipendij
Kandidati naj vložijo prošnje na obr. 1,65 („Prošnja za štipendijo") z življenjepisom, zadnjim šolskim spričevalom in priporočilom šole v 15 dneh po objavi razpisa pri Temeljni izobraževalni skupnosti Črnomelj.
TEKSTILNI CENTER KRANJ
Svet Šolskega centra za tekstilno in obutveno stroko razpisuje za šolsko leto 1975/76 sprejem učencev v
a) Tehniško tekstilno šolo, in sicer v:
— predilski odsek
— tkalski odsek
— pletilski odsek
— tekstilno-kemijski odsek
— konfekcijski odsek
b) Tehniško čevljarsko šolo 30 učencev;
30 učencev, 30 učencev, 30 učencev, 30 učencev, 30 učencev;
c)	Poklicno tekstilno šolo
— učenke za poklic šivilja ženskih oblek, 30 učenk,
— učence(-ke) z učnimi pogodbami, in to za poklice šivilja ženskih oblek, krojač za moške obleke in pletilja;
č) Šola za čevljarske delavce, in sicer:
, —	za šivalca zgornjih delov	60	učencev,
—	za prikrojevalca zgornjih delov	15	učencev,
—	za navlačevalca zgornjih delov	15	učencev.
V	to šolo bomo sprejeli le učence, ki bodo prej sklenili učno
pogodbo s podjetjem.
Prijavi za vpis (kolek 2 din) je treba priložiti: spričevalo o končani osemletki (original),
— izpisek iz rojstne matične knjige,
—	lastnoročno napisan življenjepis,
—	zdravniško potrdilo o sposobnosti za poklic (dostaviti najkasneje do 1. septembra).
Kandidati naj se prijavijo osebno (med 7. in 14. uro) ali pismeno do 20. junija 1975 na naslov:
TEKSTILNI CENTER KRANJ, TOZD Šolski center za tekstilno in obutveno stroko, 64000 Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33.
Seznam sprejetih in odklonjenih kandidatov bo objavljen 27. junija. Če bo prijav več, kot Je razpisanih mest, bodo sprejeti kandidati z boljšim učnim uspehom. Večina dijakov Tehniške tekstilne šole in Tehniške čevljarske šole lahko dobi štipendije v tekstilnih in čevljarskih tovarnah.
Učenci lahko dobijo stanovanje in oskrbo v Dijaškem domu v Kranju, Kidričeva ulica 2.
LICITACIJA!
LABOD, tovarna perila NOVO MESTO
RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO Tovorni avto TAM 4500 — vozen izklicna cena din 28.500 Kombi IMV — 1600 — 3 osi — vozen izklicna cena din 22.000 Kombi IMV — 1600 — 3 osi — vozen izklicna cena din 4.000
1.
3.
Prodaja navedenih vozil bo v ponedeljek 16. junija 1975 ob 9 uri za družbeni sektor in ob 10. uri za privatni sektor v prostorih podjetja. Cesta herojev 29.
Ogled vozil Je mogoč vsak dan, razen sobote in nedelje od 8 — 14 ure.
Vsi interesenti morajo pred licitacijo položiti 10% kavcijo.
PROSTA DELOVNA MESTA!
VA
VUTOR
VIATOR
prometno, hotelsko, turlsti&io podjetje, n. soL o. Ljabljanm
TOZD MESTNI POTNIŠKI PROMET Ljubljana n; sub. o.
objavlja prosta delovna mesta
50 VOZNIKOV C KATEGORIJE
za delo v mestnem potniškem prometu. ‘
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— vozn'^ški izpit za C kategorijo;
— 3 leta prakse v cestnem prometu od tega vsaj dve leti na vozilih C kategorije;-
— kvalifikacijo za poklic voznika;	^	.	.
— uspešno opravljen praktični preizkus vožnje.
Voznikom nudimo naslednje ugodnosti:
T- stanovanje v VIATORJEVEM samskem domu;
— brezplačno pridobitev D kategorije;
— osebni dohodek za redni delovni čas od 3 do 4 tisoč din;
— brezplačno službeno uniformo.
SPREJMEMO TUDI VOZNIKE D KATEGORIJE
Kandidati bodo združili delo za nedoločen čas S polnim delovnim časom in posebnim pogojem poskusnega dela po pravilniku o sistemizaciji delovnih mest.
Pismene ponudbe pošljite na naslov: VIATOR LJUBLJANA, kadrovsko-socialna služba. Celovška 166, 61000 Ljubljana.
PROSTA DELOVNA MESTA!
€)
DONIT,
kemična industrija, Medvode n. sol. o.
TOZD tovarna žičnih in plastičnih tkanin Sodražica n. sub. o. 61317 Sodražica
OBJAVLJA -prosta delovna mesta
20 DELAVCEV V ŽIČNEM TKALSTVU
Pogoji: moški,-dokončana osemletka, odslužen vojaški rok Poseben pogoj; enomesečno poskusno delo Osebni dohodek; približno 2.500.— din in dodatki.
Objava velja do zasedbe delovnih mest.
Prijave sprejema splošno-kadrovska služba TOZD.
VPIS V ŠOLO! ŠOLSKI ZDRAVSTVENI CENTER
V	LJUBLJANI, ^ranovičeva c. 5
razpisuje vpis v 1. razred naslednjih šol v šolskem letu 1975/76:
ŠOLA ZA FARMACEVTSKE TEHNIKE
ŠOLA ZA LABORATORIJSKE TEHNIKE
ŠOLA ZA SANITARNE TEHNIKE ŠOLA ZA ZDRAVSTVENE TEHNIKE -STVENE ASISTENTKE ZOBOTEHNIŠKA ŠOLA
•Vse šole so štiriletne.
(30 učencev)
(30 učencev) (30 učencev) ZOBOZDRAV-(30 učenk) (30 učenc««v)
Kandidat(ka), ki se želi vpisati v katerokoli izmed šol, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— uspešno mora končati osemletno šolanje (tudi tuj jezik)
— mora biti telesno in duševno popolnoma zdrav(a),
— ne sme biti starejši(a) od 18 let in ^
— uspešno mora opraviti preizkus znanja.
Kandidati morajo poslati do 20. 6. 1975 na naslov:
ŠOLSKI ZDRAVSTVENI CENTER, Ljubljana, Šaranoviče-va c, 5
— prijavo (obrazec DZS 1,20) s točno oznako, v katero izmed šol se vpisujejo
— kolek za 2,00 din
— zdravniško spričevalo in
— originalno spričevalo o končani osemletni osnovni šoli. Preizkus znanja bo le v primeru, če se bo javilo več kandidatov, kot jih šola lahko sprejme, in to 23. 6. 1975 ob 7. uri zjutraj v šolskem poslopju. Preizkus obsega slovenski jezik in matematiko.
Kandidati za zobotehniško šolo bodo opravljali tudi spretnostni ročni test. S sabo je treba prinesti geometrijsko orodje jn pribor za pisanje.
21
Četrtek, 5. junija - Bonifacij Petek, 6. junija - Zdenko Sobota, 7. junija - Robert Nedelja, 8. junija - Medard Ponedeljek, 9. junija - Primož Torek, 10. junija - Maijeta Sreda, 11. junija - Barnaba Četrtek, 12. junija - Flora
LUNINE MENE
9	junija ob 19.49 uri - mlaj
S
BRESTANICA; 7. in 8. 6. ameriški barvni film Naslednik.
BREŽICE: 6. in 7. 6. ameriški barvni film Poplava dolarjev. 8. in 9. 6. ai^eško nemški barvni film Orgije. 10. in ^angleški barvni film Privatni detektiv. 13. 6. ameriški barvni film Pižama za dva.
ČRNOMELJ: 6. 6. jugoslovanski
barvni film Pastirci. 8. 6. ameriški barvni film Nepremagljivi. 11. 6. ameriška komedija Svet Abota in Kaštela. 13. 6. jugoslovanski barvni film Srečno Kekec.
KOSTANJEVICA: 7. 6. ameriški film Demoni.
KRSKO: 7. in 8. 6. ameriški film Moje pesmi - moje sanje. 11. 6. francoski film Razveza.
MIRNA: 7. in 8. 6. film Labirint zločina.
NOVO MESTO, KINO JNA: Od 5. do 8. 6. ameriški barvni film Neznani zaščitnik. Od 9. do 11. 6. agifirišfcffirm Klic divjine. 12. in 13.
5. ameriški film Detektiv Mekkju. NOVO MESTO, KINO KRKA:
Od 6. do 8. 6. francoski barvni film O. K. Sef. 9. in 10. 6. Gostovanje MG Ljubljana. 11. in 12. 6. ameriški barvni film'”Opica in super opica. 13.
6. ameriški barvni film Zadnji junak. RIBNICA: 7. in 8. 6. ameriški
barvni film KraljcvsM san.
SEMIČ: 7. 6. italijanski zgodovinski film Dekameron. 10. 6. ameriški barvni film Ljubavne igre.
TREBNJE: 7. in 8. 6. španski barvni ’ avanturistični film Viva Pancho.
SLUŽBO DOBI
MIZARSKEGA POMOČNIKA, priučenega mizarja ali fanta, ki ima veselje do mizarske stroke, zaposlim takoj. Stanovanje preskrbljeno. Vinko Kamin, mizarstvo, Avščeva 24 c, Ljubljana.
SPREJMEM moškega za pomoč na kmetiji po službi. Preskrbim tudi službo in nudim vso oskrbo. Jeiman, Snebrška 42, Ljubljana-Polje.
VAJENKO, ki ima veselje do frizerskega poklica, sprejme frizerski salon Lavrinšek, luškd.
SPREJMEM slikopleskarskega vajenca. Bogomir Balkovcc, Sadež
23,	Črnomelj.
ISCEM ŽENSKO, ki bi bUa pripravljena varovati triletno delclico v dopoldanskem času. Po možnosti v Vidmu. Ostale informacije dobite vsak dan po prvem juniju od 18. do 19. ure. Drago Gradišek, Cesta 4. julija 48, Kršlco.
STANOVANJA
DVOSOBNO STANOVANJE prodam v Kostanjevici na Krki. Naslov v upravi lista (1433/75).
MLAD ZAKONSKI PAR išče opremljeno sobo ali enosobno stanovanje V Novem mestu ali okolici. Ponudbe pod „Plačam dobro“.
ISCEM sobo v Novem mestu. Jerman, Novo mesto, telefon 21-618.
MLADO DEKLE - študentka, nujno išče opremljeno sobo v Novem mestu ali bližnji okolici'. Plačam po dogovoru. Naslov lahko dvignete v iqjravi Usta pod „PRO-BLEM-STANOVANJE“.
MATI z otrokom, brez stanovanja, nujno potrebuje sobo v Novem mestu ali najbližji okolici. Naslov v upravi lista (1434/75).
Motorna vozila
PRODAM poni ekspres in žago cirkularko. Anton Saje, Regerča vas 23/a, Novo mesto.
UGODNO PRODAM NSU 1200 C, letnik 1971. Tel. 22-749.
PRODAM zastavo 750, letnik 1972, registriran do februarja 1976. Ivanka Sribar, Dule 7, Bučka Škocjan.
PRODAM karamboliran AMI 8, jetnik 1970. Naslov v upravi lista (1429/75).
PRODAM motor za OPEL REKORD 1700. Ivo Kotar, Brod 55, Novo mesto, taksi 21-147.
PRODAM
GOLDEN COMET jarčke dobite pri Vidicu, Polica 5, Grosuplje.
REJCI PERUTNINE! Kvalitetne piščance, bele pitance in rjave nosnice raznih starosti si lahko nabavite vsak dan, tudi ob nedeljah, do avgusta v valilnici Smarjeta, pošta Škofja vas 63211 pri Celju.
PRODAM dobro ohranjene kombi-nirke, dvbosno prikolico 2,5 m3. Cena ugodna. Franc Pucelj, Slat-nik 11, 61310 Ribnica.
.PRODAM prikolico 15 m3 Poutigen (pirat), malo rabljeno. Ivan Kežman, Mali Obrež, Dobova.
PRODAM 1 ha košnje sena in otave. Cvelbar, Smarjeta 5.
UGODNO IN POCENI prodam novo, Se zapakirano spalnico, zaradi selitve. Ulica Talcev 11, pri Bučarju, Kostanjevica.
PRODAM puhalnik, premer 50 cm
-	10 m cevi. Pojasnila: Jelše 5, Otočec.
PRODAM brejo kravo po izbiri. Anton Krevs, Vel. Bučna vas 15.
PRODAM globok otroški voziček. Pajk, Mestne njive 6, Novo mesto.
PRODAM kombiniran desni štedilnik iz nerjaveče pločevine (rost-frei), tri plošče na elektriko s pekačem in tri plošče in pekač na trdo gorivo. Dobrava 17, 68275 Škocjan.
ODDAM 2 lia košnje. Kastelic, Ra-govo. Novo mesto.
PRODAM novo kosilnico BCS Yia bencin in petrolej (garancija in po stari ceni) in traktorski izruvalec za krompir „WUHLMAVS“. Žitnik, Huda polica 4, Smarje-Sap.
PRODAM otroški športni voziček, stajico, komodo in divan. Naslov v upravi lista (1426/75).
PRODAM gradbeno omarico in prikolico. Pečjak, Mestne njive 12/10, Novo m^sto.
PRODAM mlatilnico za dvojno čiščenje. Jernej Šuštar, Vrhovo 1, Mirna peč.
PRODAM skoraj novo kosilnico M-GARO po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi lista (1435/75).
POCENI PRODAM malo rabljeno kosilnico ALPINA z žetveno napravo. Janez Unetič, Velika Dolina 5, Jesenice na Dol.
NA HRASTU pri Metliki prodam 1500 kom. rabljene strešne opeke po ugodni ceni. Marko Badovinac, Irča vas 33, Novo mesto. ^
PRODAM dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo (4 kom. zidnih-omaric, delovna miza, pomivalno korito). Kirn, Valantičeva 19, Novo mesto, telefon 21-060.
PRODAM starejšo hišo v Veliki Loki št. 18, blizu železniške postaje. Cena po dogovoru. Infćrmacne dobite pri Fabianu v Dobrniču 38 ali pri- Fabianu, Zaloška 26, Ljub-Ijana-Moste.
PRODAM hišo v Črnomlju. Naslov v upravi lista (1389/75).
PRODAM nedograjeno novo hišo do
II.	faze v Trebnjem. Zglasite se v Dolenjskih Toplicah 66.
KUPIM manjšo hišo z vrtom v bližnji okolici Novega mesta. Cena približno 180.000,00 din. Naslov v upravi lista (1436/75).
RAZNO
Dne 31. 5. 1975 sem od Dvora do Novega mesta na avtobusu VIATOR, ki vozi Ljubljana-Karlovac izgubil denarnico. P^te-nega najditelja naprošam, da mi dokumente vrne, denar pa si naj obdrži za nagrado. Ivo Dominič, Ul. Talcev 9a, Novo mesto.
POROČNI PRSTANI! Za lepa in moderna poročna prstana sc Vam splača pot v Ljubljano k zlatarju v Gosposki 5 (poleg univerze). Z izrezkom tega oglasa pobite 10 odst. popusta!
I%VESTILA I
NUDIM VSE VRSTE ROLET, ŽALUZIJE, PLATNENE ZAVESE VSEH BARV. IZVRSIM VSA POPRAVILA, SPADAJOČA V TO STROKO. KRATKI DOBAVNI ROKI, CENE SOLIDNE. NAROČILA PREVZEMATA BCKJO RADI, ŽABJA VAS 15, NOVO MESTO, IN IGNAC PRIJATELJ, KVEDROVA 8. KRSKO.
VALILNICA NA SENOVEM prodaja vsak dan rjave kokoši nosnice po ugodni ceni. Ves junij bomo prodajali tudi enodnevne piščan-
ce. Priporoča se Mijo Gunjilac, 68281 Senovo ali telefon 75-375.
JEREMIJA NOVAKOVIČ, Cankarjeva 6, 61330 Kočevje, izdelujem spomenike raznih vrst (marmor, teraco). Dostava na pokopališče!
MLINAR ANTON MOSTEK, Šentjernej 58, obvešča stranke, da bo mlin od 22. 6. do 1. 8. 1975 zaprt zaradi letnih popravil. •
JOŽE PRHNE, Orehovica 15, Šentjernej, prepovedujem vsem delati kakršnokoli škodo po mojem posestvu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
DRAGA MAMA LOJZKA MIHALI-CEVA! Ob Tvojem visokem jubileju Ti želimo še obilo zdravih let v krogu svojih najdražjih otrpci z družinami.
DRAGI ženi, ;nami m stari mamj ANI RAJER iz Ždinje vasi 29 pri Novem mestu iskreno čestitamo za njen 80. rojstni dan in ji želimo vse najboljše, posebno zdravja. Mož Jože, hčerke Minka in Ani, Francka, Tinca, Lojzka, Pepca z družinami in sin Jože z družino.
Pl
31.	maja je minilo pet let, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, sin in brat
JOŽE SAJE iz Podgore št. 14, roj. v Dol. Straži
Ohranili Te bomo v trajnem spominu!
Žalujoči: žena Zalka, sin Jože, hčerke Slavka z družino, Zalka in Mija, mama, ate, sestra Micka in drugi.
V	82. letu starosti nas je za vedno zapustil 6. maja 1975 moj dragi mož
ALFONZ GRIŠIN iz Verduna pri Uršnih selih
Najlepše se zahvaljujem vaščanom in pokojnikovim prijateljem, Lojzu Sobaiju, ki nam je stal ob strani v zadnjih trenutkih, vsem tistim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Zahvaljujem se tudi tovarni IMV iz Novega mesta za 'podarjene vence in župniku iz Dol. Toplic za opravljeni obred.
Francka in
V 81. letu starosti nas je 4, aprila 1975 za vedno zapustil naš dragi hiož, oče, brat in stari oče
ALOJZ PAVČEK iz Podgore št. 14, roj. v Dolnji Straži
Ob boleči izgubi našega dragega očeta se najtopleje • zahvaljujemo zdravnikom in osebju nevrološkega oddelka v Novem mestu. Prisrčna hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za podaijene vence, cvetje in vso pomoč, SZDL iz Dol. Straže pa za podarjeni venec. Zahvala tudi župniku za opravljeni obred ter vsem ostalim, ki so pokojnika spremili na njegovo zadnje počivališče, na pokopališče v Dol. Straži.
Žalujoči: žena Rozi, sestra Karolina, hčerki Meri in Zalka z družino ter drugo sorodstvo.
Ob neosdni smrti naše drage mame
JOŽEFE BRUDAR iz Gabrja
se zahvaljujemo vsem sosedom, kolektivu IMV Novo mesto, hotelu LEV v Ljubljani za podaijene-vence in cvetje, tov. Francu Luzarju za poslovilne besede, ženskemu pevskemu zboru iz Gabrja za zapeto pesem in župniku za opravljeni obred.
Hvala vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: hčerice Julka, Jožica in Fanika z družinami, ter drugo sorodstvo.
CX>LAŠUJTE V DL!
i)
žalujoči: žena drugo sorodstvo.
Najlepše se zaJivalJujejii vsem zdravnikom, posebno dr. Željku Šribaiju, za uspešno opravljeno operacijo in vso'4)omoč ter strežnemu osebju za vso nego na ginekološkem oddelku bolnico Novo mesto. Hvaležna pacientka Albina Luzar iz Gabrja.
Zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka novomeške bolnišnice, posebno dr. Kramarju za uspešno opravljeno operacijo in dr. Novakovi za uspešno zdravljenji in skrbno nego v moji težki bolezni, sc najlepše zahvaljujem. Hvaležni 86-letni pacicnt Alojz Udovič iz Repč pri Trebnjem.
'66. M
Z15
91 •79
ro- B\
™ -.JsTV—1f
7ZZZZZZZZ22ZZZZZZZZZZ^^mrm:?^.
o
/ 190
STANOVANJA v ŠENTJERNEJU!
V poslovno-stanovanjskem objektu v Šentjerneju prodamo dve trisobni stanovanjL Stanovanje v prvem nadstropju meri 79,35 m2 neto stanovanjske površine, cena zanj je 489.732 din; stanovanje v podstrešju, ki ima deino poševen strop in 89,96 m2 površine, pa stane 414.345 din.
Stanovanji sta že zgrajeni in si ju je možno ogledati.
r^icarsiir^
Pjcavo MESTO
Informacije o nakupu dobite v komercialnem oddelku SGP PIONIR, Novo mesto, tel.: 21-826.
V	SPOMIN
20. junija bo minilo prežalostno leto dni, odkar ni več med nami naše ljubljene žene, zlate mamice, stare mamice
JULKE HOČEVAR in Magde jaklič
iz Krmelja
Ob mrtvaškem odru ljube matere je za vedno ugasnilo tvoje življenje, preneha- •
lo	biti tvoje srčno dobro, ljubeče, plemenito srce. Vse si dala od sebe za nas, toda malo si zahtevala zase. Mi vaju več, od naše sreče je ostal le spomin. Hvala vsem, ki se ju spominjate in obiskujete njun skupni zadnji, tihi, hladni dom.
žalujoči: mož Franc, hčerki Vida, Milena z družino in . drugo sorodstvo. Krmelj, 26. 5.1975
ZAHVALA
Ob prerani in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata, strica in svaka
FRANCA MEDLE
s Potov vriia
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvitje, nam izrekli sožalje in nam v težkih tr^ nutkih stali ob strani. Posebno zahvalo izrekamo 4. letniku UAS in 2. letniku LTS, podjetju UNITAS iz Ljubljane, MA Potov vrh-Slatnik, kolektivoma IMV in SGP Pionir za podaijene vence in denarno pomoč, kadroviku podjetja SGP Pionir tov. Alojz Jožefu za poslovilne besede ter duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Pepca, sin Franci, hči Sonja, oče, mati, sestra Martina, bratje Jože, Lojze, Tone, Ivan, sestri Pepca in Rezka z družinami ter drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob smrti drage mame, stare mame, sestre in tete
ANE GREGORČIČ
roj. Jamnik iz Zbur
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in ostalim, ki so nam v težkih trenutkih pomagali. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju nevrološkega oddelka splošne bolnice, kolektivoma Avtomontaže in pivovarne Union iz Ljubljane, občinskemu odboru RK Novo mesto, skupščini občine - oddelku za družbene dejavnosti. Hvala vsem za izrečeno sožalje, podaijeno cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sinova Lojze in Nace z družinama, hčerke Anica, Marija in Martina z družinami, sestra Rozalija z družino in dirugo sorodstvo. •Zbure, 22. maja 1975
ZAHVALA
11.	maja 1975 je v 47. letu starosti za vedno zatisnil oči naŠ dragi, nepozabni
VINKO KOŠMERL
vojaški invalid iz Loškega potoka
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Zlasti lepo sc zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, sorodnikom, kolektivu in učencem osnovne šole „dr. Anton Debeljak‘\ pevcem, dr. Kvaterniku, tov. F'rancu Benčini za poslovilne besede in vaščanom Pod-preske. Posebna zahvala prijatelju duhovniku Antonu Lavriču iz Beograda za opravljeno mašo in poslovilne besede ter domačemu župniku za pogrebne svečanosti. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in pospremili pokojnika na zadnji poti.
Žalujoči: žena Marica, hčerka Bogdanka, sin Vinko, mama in brat Albin z družino.
J
I
DOLENJSm LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST.Novo mesto USTANOVITELJI LISTA: občinskekonference SZDL BrC' žjee, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica* Sevnica in Trebnje.	A,
UREDNIŠKI ODBOR: Maijan Legan (glavni in odgovorni.ure£ nik), Ria Bačcr, Marjan Bauer, Milan Markelj, Janez Pczelj, J° Primc, Jože Splichal (urednik priloge P), Jožica Teppey, Ivan Zora in Alfred Železnik. Oblikovalec priloge Peter Simič.	.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ'upravljanja. Prcdscd'
nik: 1'ranc Bukovinsky.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 din Letna na ročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59.50 din, plačljiva vnaprej Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 45 DM <oZ; ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun-52100-620-107-32002-009-8-9	j
OGLASI: I cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm na določan strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 din. »sa mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din. Za v druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik Št. 7 od 3. • 1975	|*o mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/'
od 28. 3. 1974) se za Dokrnjski list ne plačuje temeljni davek prometa proizvodov.
IT KOCI RAČUN pri podružnici SDK v Noviyn nu 52100-601-10558 Naslov uredništva in uprave; 68001 N* mesto. Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 Telefon: (068) 21-22' Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Časopisni s,aVC.1 filmi in prelom: CZP Dolenjski list. Novo mesto Barvni <ibn* tisk: Ljudska pravica Ljubljana.
RADIO LJUBLJANA
DAN: Poročila ob 5.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, ‘00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, , V®' 19.00 in ob 22.00. Pisan glas-spored od 4.30 do 8.00.
P,četrtek, 5. JUNIJA: 8.10 *^bena matineja. 9.05 Radijska nivf/* stopnjo. 9.30 Izglasbe-^ wl. 10.15 Uganite, pa vam za-po želji. 11.00 Poročila -“nstični napotki za naše goste iz J**'®-12.30 kmetijski nasveti - dr.
Kreft: Žlahtnjenje domačih „aktualno tudi za Slovenijo. u-lJ , l*riporočajo vam ... 14.10 družino in delom. 15.45 •1 ^Jak“. 18.05 Revija orkestrov ^ sohstov. 18.35 Produkcija kaset JJgiamofonskih plošč RTV Ljublja-j* 19.40 Minute z Ljubljanskim ^ ^samblom. 19.50 Lahko noč,
20.00	Lepe melodije. 20.30 tl I ®*}ska popevka 75“ (prenos iz
5.	Tivoli). 22.20 Srečanje z bra-skladateljem Santorom. Literarni nokturno. 23.15
Pppevk in plesnih ritmov.
J‘ETEK, 6. JUNIJA: 8.10 Glasbe-. niatmeja. 9.05 Radijska šola za stopnjo. 10.15 Po Talijinih po-Dotlf-	^ Poročila-Tiristični na-
goste iz tujme. 12.30 Vuii 1 '^^sveti - dr. Jože Ferčej: časov na mlečnost U 3n X Priporočajo vam ... do»h poslušalci čestitajo in j[?z«av«ajo. 15.45 „VrtUjak ‘. ZvftA • ^*ovek in zdravje. 18.15 otmlM	19.50 Lahko noč,
stuHp*' 2^-00 Zabavna ^asba iz
20.30	„Slovenska po-
•	22.20 Besede in zvoki iz tujn«	23.05 Literarni nok-
^ Jazz pred polnočjo. ben?®OTA, 7. jiJniJA: 8.10 Glasnik	9.05 Pionirski ted-
sedQ	Naš Plesni orkester ima be-
li	1^-15 Sedem dni na radiu. Za	- Turistični napotki
tiislft ^ 8oste iz tujine. 12.30 Kme-
7	dr. Jože Maček: Za-radi4„ i	in škodljivcev na pa-
^	Priporočajo
p. • • • A't.iu S pesmijo in besedo Jugoslaviji. 15.45 „VrtUjak". mo v t'^^jižnefea trga. 17.20 Gre-l^L..	18.05 Listi iz albuma
ansamki^*^®- 19.40 Minute z LahVr. . Boruta Lesjaka. 19.50 no	°troci! 20.00 Za prijet-
Pevka 7«^	20.30 „Slovenska po-
22.20	n. ^P^'enos iz Hale Tivoli).
23,05	o	za naše izseljence,
teden P®*^*jo in plesom v novi
r^DEUA, 8. JUNIJA: 8.07 pomnite, tov^“. ‘".Td!05
^iiebm C.® otroke: Rdeči ^••05	■	.	Skladbe	za	mladino,
oe pomnite,	m	nc
Godba Ljudske milice ob 30-letnici.
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.20 Naši poslušalci čestitajo in pozd'avljajo.
16.00 Radijska i^: Striček Albert.
19.40	Glasbene razglednice. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT
—	Radio TitOCTad, 23.05 Literarni nokturno. 23.15 V lučeh semaforjev.
PONEDELJEK, 9. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Izberite pesmico. 10.15 Nekaj za ljubitelje ansambelske in solistične glasbe.
11.00 Poročila - Turistični napotki za na5e goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Jože Čuden: Kje se kopičijo stroški pri pitanju govedi? 13.30 Priporočajo vam ...
14.30	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak**.
RADEO BREŽICE
CETkTEK - 5. junij: 16.00 -
16.15 - Napoved programa. Poročila, Za vas smo si ogledali. Nove plošče RTB 16.15. - 16.30 -Aktualnost tedna 16.15 - 17.00 -Obvestila in reklame 17.00 - 18.00
- Glasbenoddaja IZBRALI STE SAMI
SOBOTA - 7. junij: 16.00 -
16.15 - Malo za vas - nekaj za vse
16.15 - 16.30 - Se še spominjate
16.30	- 17.00 - Jugoton vam predstavlja - Sobotno kramljanje 17.00
- 17.30 - Kronika - Obvestila in reklame - Pravljica za naše naj mlajše - Iz naše glasbene šole 17.30 -
18.00 - Domače zabavne na valu 192 m
NEDELJA - 8. junij: 10.30 -
12.00 - Napoved programa -Uvodnik - Domače zanimivosti -Za naše kmetovalce:	Razgovor Jožeta Volka s kmetovalci - Magnetofonski zapis - Obvestila in reklame - Spored naših kinematografov
12.00	15.00 - Občani čestitajo in pozdravljajo
TOREK - 10. junij: 16.00 -
16.15 - Napoved programa, Srečanje s priljubljenimi pevci 16.15 -
■ 16.30 - Poročila, Novo v knjižnici, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista 16.30 - 17.00 - Tedenski športni pregled - Obvestila in reklame - Spored brežiškega kinematografa 17.00 - 18.00 - Mladi za mlade
16.45	Kulturni globus. 17.20 Koncert po željah poslušalcev. 18.05 Ob lahki glasbi. 19.40 Minute z ansamblom Toneta Kmetca. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Ce bi globus zaigral. 20.30 Slovenski operni hiši od osvoboditve do danes.
21.30	V svetu zabavnih melodij.
22.20	Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno.
23.15	Za ljubitelje jazza.
TOREK, 10. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Kaj nam pripoveduje glasba o živalih. 9.30 Majhni vokalni ansambli. 10.15 Promenadni koncert. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - prof. Edi Senegačnik: ‘ Red na naša
fasišča. 13.30 Priporočajo vam ...
4.40	Na poti s kitaro. 15.45 „Vrti-ljak“. 18.05 V torek nasvidenje.
18.35	Lahke note. 19.40 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra - Ciril Kosmač: Tantadruj. 21.18 Zvočne kaskade.
23.05	Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo.
SREDA, 11. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.25 Glasba vam pripoveduje. 10.15 Urednikov dnevnik.
11.00	Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Dare Bemot: Domača predelava sadja. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Loto vrtiljak**. 18.25 Predstavljamo vam. 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 19.50 Lahko noč, otroci! 2Q.OO Slavnostni koncert ob 30-letnici Radia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23!15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
ČETRTEK, 1.2. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za^višjo stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šol. 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Jožf Osterc: Sposobnost telet križancev z mlečnimi pasmami za prirejo žive teže. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 „Mehurčki *. 15.45 „Vrtiljak**. 17.20 Iz domačega opernega arhiva. 18.35 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana. 19.40 Minuta z Ljubljanskim jazz ansamblom. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 21.40 Lepe melcfdi-je. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov.
TELEVIZIJSKI
ČETRTEK, 5. JUNIJA: 17.25 Na črko', na črko - barvna oddaja (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Mozaik (Lj) - 18.15 Vzpon človeka, barvna serija (Lj) - 19.05 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -
19.55 3-2-1 (Lj)^- 2qj05 Sedem ljubezni done Juanite - TV nadaljevanka (Lj) - 21.10 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.20 Četrtkovi razgledi: Izgnanci (Lj) - 21.50 TV dnevnik (Lj) - 22.05 Slovenska popevka 75 - barvni posnetek (Lj)
PETEK, 6. JUNIJA: 17.20 Pisani svet (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj)
- 18.10 Slovenski rock 75 - Tomaž Domicelj, barvna oddaja (Lj) -
18.35	Mozaik (Lj) -- 18.40 Spoznavajmo otrokov svet: Koliko, kako zgodaj (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) -
19.55 3-2-1 (Lj) - 20.10 Krivda
- celovečerni film (Lj) - 21.20 Propagandna reportaža (Lj) - 21.25 625 (Lj) - 21.55 TV dnevnik (Lj) -
22.10	Slovenska popevka 75 -barvni posnetek (Lj)
SOBOTA, 7. 'JUNIJA: 17.25 625 - ponovitev (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Mozaik (Lj)
- 18.20 Janošik - barvna serija (Lj)
- 19.10 Barvna risanka (Lj) -
RADIO SEVNICA
Nedelja, 8. junija 1975 - 10.30 reklame, oglasi in obvestila - 11.05 človek in okolje - 11.20 po domače - 11.35 naš razgovor - 12.00 za vsakogar nekaj — 12.30 poročila —
12	45 čestitke in pozdravi naših poslušalcev -_14.30 zaključek programa	•
Sreda, 11. junija 1975 - 16.00 poročila - 16.10 reklame, oglasi in obvestila — 16.40 po domače —
16.55	družbena samozaščita v občini Sevnica - 17.10 disko klub brez imena - 17.40 mladinska oddaja -mi mladi, kakšni smo, kaj hočemo, kaj moremo in kaj moramo - 18.00 zaključek programa
Sobota, 14. junija 1975 - 16.00 SOBOTNI VRTILJAK - 16.15 pet minut za . .. - 16.20 EPP I. del -
16.30	poročila - 16.35 EPP II. del
-	16.45 'mini anketa - 17.00 zaključek SV in napoved sporeda za nedeljo
19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) - 19^5 3-2-1 (Lj) - 20.00 Slovenska popevka 75 - barvni prenos (Lj) -
21.10 Evropsko prvenstvo v košarki
- barvni prenos iz Splita (Zgb-Lj)
- 22.45 ftropagandna oddaja (Lj) -
22.50 TV dnevnik (Lj) - 23.05 Barvna propagandna oddaja (Lj) -
23.10 Kojak - serijski barvni film (Lj)	_____
NEDELJA 8. VI: 8.35 PoročUa -
8.40	J. Semjonov: 17 trenutkov pomladi, TV nadaljevanka (Lj) -
10.05 Otroška matineja: Žalostni velikan, Vrančeve dogodivščine, Egipt za časa Tutankamona (Li) -
11.10 Mozaik (Lj) -	11.15
Kmetijska oddaja (Zg) - 12.00 Poročila (do 12.05) (Lj) -Nedeljsko popoldne:	Evropsko
prvenstvo v boksu, posnetek iz Katowic, Veseli tobogan: Krško Pisani svet — 17.15 Poročila (Lp -
17.20 Propagandna oddaja (Lj) -17.25 Podmornica Orel celovečerni film (Lj) -	19.10 Barvna risanka (Lj) — 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -
19.50 Tedenski gospodarski . komentar (Lj) - 19.55 3-2-l'(Lj) -
20.05 Odborniki - nadaljevanka TV Sarajevo (Lj) - 20.5^ Evropsko prvenstvo v košarki - srečanje Jugoslavija:Turčija barvni prenos iz Splita (Zg-Lj) v odmoru Propagandna oddaja -	22.30
Športni pregled (Zg) - 23.05 TV dnevnik (Lj)	^	.
PONEDELJEK, 9. VI - 17.35 Pravljica o severnem vetru - barvna serija Japonske lutke (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Mozaik (Lj)
- 18.10 Teritorialna obramba in civilna zaščita - 4. del (Lj) — 18.30 Odločamo (Lj) - 18.40 Barvna risanka (Lj) - 18.45 Cikcak (Lj) -'
18.55	Nogomet Norveška:Jugoslavija, barvni prenos (EVR-Lj) -
20.45 TV dnevnik (Lj) - 21.10 Evropsko prvenstvo v košarki, barvni prenos iz Splita (Zg-Lj) srečanje Jugoslavija:Italija - 22.45 TV dnevnik (Lj)
TOREK, 10. VI - 17.35 B. Čopič: Noge v zlatu, glava v blatu (Lj) - 17.50 Barvna risanka (Lj) -
18.00	Obzornik (Lj) - 18.15 Egipt za časa Tutankamona — barvna serija (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) -
18.45 Ne prezrite: Oktetove turneje (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) -
19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) -
20.05 Diagonale: Izbor iz sporeda
drugih jugoslovanskih studiov (Lj) -
20.55 Propagandna oddaja (Lj) -
21.00	R. M.du Gard: Thibaultovi, barvna TV nadaljevanka (Lj) -
21.45 TV dnevnik (Lj)
SREDA, 11. VI -	17.25
Vrančeve dogodivščine, barvni film (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Mladi za mlade - oddaja TV Sarajevo (Lj) - 18.35 Mozaik (Lj) —
18.40	Kultura zdraviliškega kraja (Rogaška Slatina) (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -
19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 30 let radia v svobodi, prenos proslave iz dvorane slovenske filharmonije (Lj)
-	21.05 Gorenje novosti -propagandna oddaja (Lj) - 21.10 Evropsko prvenstvo v košarki, barvni prenos v odmoru propagandna oddaja (Bg-Lj) -
22.45 TV dnevnik (Lj)
ČETRTEK, ,12. VI - 17.20 Na črko, na črko, barvna oddaja (Lj) -
17.50	Mozaik (Lj) -	17.55
Obzornik (Lj) - 18.10 Kam in kako na oddih (Lj) - 18.20 Vzpon človeka, barvna serija (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -
19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Sedem ljubezni done Juanite - TV nadaljevanka (Lj) - 21.10 Evropsko prvenstvo v košarki, barvni prenos (EVR-Lj) - v odmoru propagandna oddaja - 22.45 TV dnevnik (Lj)
v času od 15. do 21; maja 1975 so v novomeški porodnišnici rodile: Blaženka Boškovič iz Vavte vasi -Zorana, Anica Krašna s Kota - Petro, Marija Lančič iz Smalčie vasi -Igorja, Stanka Jakše iz Dolenje vasi
- Mirana, Marija Žabkar iz Ardra -Tadejo, Milena Drašler iz Podgore -Metoda in Cirila, Stanislava Princ iz Črnomlja - Marka, Marija Repše s Trna - Melito, Marta Stopar iz Raven - Aleša, Stanka Bojč iz Drame - Mitja, HUda Povhe iz Kršk^a
- Janjo, S^nka Bučar s Trške gore
- Janeza, Milka Avguštin iz Podturna - Boštjana,- Jožica Penca iz Zagreba - Dragico, Jožica Stampfelj iz Velike Strmice - Damjano, Marinka Rangus iz Dolnje Brezovice -Mihaelo, Dragica Sebanc iz Velik^a Cimika -<• Toneta, Majda Opara iz Gornje Dobrave — Renato, Irena Kožuh iz Armeškega - Mojco, CVetka Sever iz Sela - Ireno, Marija Reščič iz Trebnjega -7 Aiiadno, Anica Zupančič z Volčje jame -Anico, Frida Gorenc iz Koritnice -Alojza, Marija Pisanski iz Mrtvic -Borisa,'Anica Štrucelj iz Gribelj -Janeza, Vera Sime iz Rateža -Aleša, Anica Jeras z Dolge njive -
. Mitjo in Ljudmila Hostnflc z Roj -deklico. - ČESTITAMO! '
mOUSTRURmOTORniH VOZIL
novo (HESTO
inOUSTRIJRmOIORniH VOZIL novoniESTo
inDUSTRIJflmOTORniH VOZIL novoniESTo
inDUSTRIJRmOTORniH VOZIL novomESTo
'Mplrkinie:
osvDbodni republiki pod gorianci iiiiijeneinl(iiiivsi(eiiijiinai(u Mpaiiu bakSetu	46
bej.,.	S	Hrušice in Doiža so pri-
pQ ^^di v Novo mesto in se brez cilja potikali in ulicah. Izpraznjene postojanke so gorele, tako v Škocjanu, na Dobravi, v fela	Gracarjevem turnu, Hrušici, na Dolžu
ne y cerkev, da bi se belogardisti nič več &>riodnesejo (belogardisti) pete, že b| Q	kaplan Wolbang uredništvu Domolju-
tieL: J Šestnajstih legističnih postojank jih je v J dneh izginilo devet.
gjj^tastrofo, ki sta jo v novembru doživela belo-p. Cistična strategija in izdajalska politika pod-L ^nja okupatorjev, je najbolje označil šmihelski UiM Karel Wolbang v že omei^enem pismu «ni§tvu Domoljuba;
nLjudje^ ki so si pred časom želeli naših po-bj Se sedaj blagrujejo, da jih niso dobili, sicer oni lahko prebili letošnjo zimo v pogo-
stvar propada na celi črti.... Naši no-tiJ^rat dosti kredita niso imeli, pa so sedaj še zapravili.‘\ smo si prekleto napačno predstavljali Samoobrambo.**
jutro so brezoviške in kostanjeviške jet-ifj|. s kamioni odpeljali na železniško postajo v in jih, zaplombirane v dveh živinskih Ljubljano. Tam so jih čakali Mil^l Italijani s perjem za sivimi klobuki in jih po ^^ičevi cesti gnali v sodne zapore, itil’kod ste? “ so jim ljudje s pločnikov pridu-^•^licali in zaustavljali korake.
Gorjancev**, so jim odgovarjali zvezani Meščanom so sc rosile oči in konju tudi po licih solza.
V	mračni palači z zamreženimi okni so jetnike pognali v kopalnice. Prihajali so ječarji s ključi in pazniki. Hodili so okoli vseh, strmeli nekam drugam in polglasno brundali: „Pazite se ovaduhov, pazite se ovaduhov, pazite se ovaduhov ...!“
Kirovca so s partizanom Francem Novakom iz Družinske vasi, ki je pozneje padel na Primorskem, z mladim Tonetom Kosom s Kire, partizanskim pastirjem, ki so ga ujeli, ko si je v Gorjancih sestradan kuhal v vojaški čeladi krompir, in s partizanskim obveščevalcem Francem 'Pavličem iz Orehovice, vrgli v samico z eno samo, zanikrno slamnjačo. Prostora bi bilo tudi za enega človeka malo. Tako sta dva čepela vsak v svojem kotu, dva pa se prestopala sem in tja, da sta si oživila odrevenela noge. Nato so se zamenjali. Na ozki slamnjači je lahko spal samo eden, ostali so čakali, da pridejo na vrsto.
Še sredi januarja prihodnjega leta kapetan Janko Debeljak obupan vzklika: „Samo še rešujem, kar sc rešiti da.** (Dnevnik župnika A. Zupanca, 15. jan, 1943.) Partizanska ofenziva sc namreč ni ustavila na Suhorju, ampak sc nadaljevala v zimo in pomlad preko Ajdovca v Suhi krajini in Žužemberka v Mirensko dolino.
(Pripovedovali so: Ivan Divjak, Celje, 27. febr.
1948. Rudi Kočman-Suga, Ljubljana, 26. apr.
1949. - Franc Kresc-Coban, 23. marca 1956. -Stanko Kušljan-i^erdo, 2. nov. 1956. - Alojz Škrbec-Milan, Šentjernej, 7. nov. 1956. Rudi Pitšcnjak-Uragan, Šentjernej, v okt. 1956. Miroslav Pekarck, Ljubljana, v juniju 1965.)
Popravek in dopolnilo
Tovariš Tone Gliha iz Ljubljane, N. Ovčakova
2,	sicer pa rojak iz Kostanjevice, mi je sporočil.
da so v informacijah, ki sem jih objavil o partizanski usnjarni na I^ežeku v dneh italijanske ofenzive, nekatere netočnosti. Za opozorilo se mu najtopleje zahvalim.
Italijani so v ofenzivi s konji pripeljali strojaiju Ivanu Glihi v Kostanjevico zalogo mokrih in še nedostrojenih govejih kož. Bilo je 23 obrezanih kož, tako imenovanih kruponov, ki so jih legisti na Prežeku izvlekli iz namočenega čresla inježic,
•	Polovico zaloge, kije bila že precej izgotovljena, jim je moral strojar zamenjati za podplate; drugo, manj zrelo polovico, pa so Italijani ukazali do-strojiti.
Ugledni in priljubljeni meščan se je izgovoril, da niina delavcev. Izvedel je namreč, da so mu Italijani na Prežeku ujeli strojarskega pomočnika Gabrijela Praznika, kije v mestecu zvezan čakal,^ da ga bodo z vrhpoljskim Antonom Štefančičem in drugimi jetniki ustrelili. Hotel gaje rešiti. Italijani so mu ga res pripeljali. Strojenja seveda niso plačali.
Belogardisti pa tistih štirih lojtrnic suhih kož, ki sojih s Prežeka pretihotapili na Gracarjev turn, niso poslali v strojenje Glihovim, kot je bilo napak zapisano v podlistku, ampak so jih pred Italijani skrili pri svojem poveljstvu na Brezovici.
V začetku leta 1943 so skrivaj iskah črnoborzijanske prekupčevalce, ki bi belim oficirjem spravili robo v denar. V Novem i mestu so jih tudi našH.
Glihovi kakega dela za bele že zato ne bi niti sprejeli, ker sojih kot izdajalce domovine zaničevali. Strojaijeva hiša je bila že pred vojno svobodomiselno napredna, v času vojne pa partizanska. Pri njih je bila obveščevalna ,,točka 404“ Gorjanskega bataljona. Po svojih močeh so pomagali tudi partizanski čevljarski delavnici na Orehovcu.
V nemški oktobrski ofenzivi 1944 je domobranski oficir Tonko Pavlenč po posvetovanju z mariborskim gestapovcem Joscfom Zanglom za zaprtimi vrati Štihove hiše na Malih Malencah odbral tudi uglednega meščana in mojstra Ivana Gliho za množično streljanje meščanov in okoličanov; sina Toneta pa so zaprli. Rešilo gaje samo to, da se je mlločno uprl belogardističnemu biriču, vinskemu tatu in divjemu lovcu Alojzu Bratkoviču, ki je nad jetniki vihtel svoj korobač.
Osvobodilna fronta se lahko imenuje tudi Sta-menka Bakše
Poseči moram nekoliko na/aj v dni gorjanske ofenzive, ko so prijeli in zaprli kirovskega piparja.
da končam ta nova in še močno pomanjkljiva poglavja o vstaji pod Gorjanci z istim junakom, s katerim sem začel.
Vojna je močno preobrazila vse življenje. Ječe so postajale bistvena ustanova „novega reda** fašistično nacistične Evrope tudi pri nas. Še nedavno je bil vsakdo, ki so ga ljudje kdaj videli v lisicah, za vse življenje kakor ga,rjav. Sedaj je postajal sumljiv tisti, ki ni bil še nič preganjan, mučen, zaprt ali interniran. Tudi Bakše si je' z ječo pridobil izpričevalo svojega patriotizma.
Popoldne tretji dan, kar so kirovskega piparja pripeljali na Brezovico, so na velikem dvorišču postojanke znova trpali na vojaški kamion jetrii-ke. Zjutraj sta se jih pripeljala dva karabinjerja popisat, da bi legisti znova ne poskušali kakega zahrbtnega hudodelstva. V Šentjerneju se je pridružil še drug kamion, z jetniki iz Kostanjevice, Na čelu in zadaj sta prevoz zavarovala dva oklepnika.
V Žabji vasi so jetniki s pridržano sapo trepetali, da,bodo zavili morda v Stopiče, Tam niso poznali nobene solzavosti, Tam so strelci jetnikov nejevoljni godrnjali, če so se žrtve predolgo spovedovale. Bili so izbrani silaki z debelimi denarni-carni. Tudi kar so našli v žepih pobitih, je bilo njihov plen.
Kamioni nisO^zavili v Stopiče, ampak na"Grm. Jetnike so obkolili Italijani s petjem za sivimi klobuki in jih v dvostopih gnali skozi mesto v okrožne zapore. Še prej so jim obrnili žepe in pobrali, kar je komu ugajalo. Drugo so jim vzeli domači orožniki. „Italijan mi ni vzel pipca, žandar pa,** se je prizadeto pritožil kirovski Bakše.
Zaslišat se jih je pripeljal iz Ljubljane italijanski marešalo s primorskim tolmačem. Piparju se je čudil, da ga ne najde niti v spisku z Brezovice niti ni bilo nikjer nobenega zapisnika o kakšnem zaslišanju. Karabinjer je začuden vpraševal, kdo ga je sploh aretiral, „Ali ste morda komunist? ** je sumljivo pogledoval jetnika,
To so po/.neje gonili tudi drugi. Nekdo pa mu je izzivalno zaklical:
„Kaj sc skrivate vi, slovenski komunisti, saj 3mo komunisti tudi mi, Italijani? **
„Že mogoče, pa ne take sorte, kot smo mi,** je odgovoril pipar s tisto odločnostjo, ki gaje ponavadi reševala.
V zapore so pripeljali novega jetnika, nekega Rudija Pirkoviča. V mračni jetnišnici so se vzne-mirih oboji, jetniki z Gorjancev in Italijani, ki so vedeli, da je Rudi Pirkovič iž Šentjerneja intendant Gorjanskega bataljona.
Iz nič smo začeli
„ Vse, kar sem delal, sem delal z veseljem in s prepričanjem, da delam dobro, “ je začel svojo pripoved Franc KOS, ki je pred nedavnim za svoje neutrudno delo prejel zlati znak Zveze sindikatov Slovenije.
Franc Kos se je rodil v Gorici, v Črnomelj je prišel v decembru 1945. Črnomlja takrat ni poznal, vendar je kmalu našel več delovnih tovarišev, s katerimi je začel svoje delo. Dejavnost sindikata je v Črnomlju zaživela takoj po vojni. V okviru > sindikata so v tistem času gojili tudi kulturo.
„Prof. Tomažič je vodil dramsko družino, ki je gostovala po mnogih krajih, imeli smo ženski in moški pevski zbor, šahovski klub, knjižnico... Imeli smo tudi svoj prostor, ki smo si ga sami uredili. To je bil prostor, kjer je zdaj kataster. Bili smo trije, ki smo vlagali svoj trud pa tudi svoj denar v tisti prostor. Uredili smo ga za sestanke, v njem smo uredili knjižnico in šahovski prostor. Pozneje so nam sindikalni kotiček vzeli, ker ga je potrebovala vojska za svoje potrebe. Tudi takrat, ko je vojska prostor vrnila, ga na okraju nismo dali sindikatu, pač pa obratno-krojaški delavnici. Še danes se tega z grenkobo spominjam. Nisem mogel razumeti, da za sindikat nimajo pravega razumevanja."
Ves čas, ko Franc Kos pripoveduje o svojem delu, ga povezuje s prizadevanji mnogih tovarišev, z zavednostjo in odkritostjo pa z veliko delovno zagnanostjo vseh
ljudi. Spominja se časov, ko v tovarnah niso vedeli za delovni čas, ko so včasih prihajali na delo sredi noči in so delali tudi po cele dneve. „In če smo takrat sklicali sestanek, udeležba ni bila vprašanje. Dvorane so bile vedno nabito polne. Ljudje so bili kritični in sarnokritič-ni. V pogovorih na sestankih smo bili drug do drugega odkriti in si tega nikdar nismo zamerili. Usoda tovarn je bila takrat stvar vseh, vsi smo si po svojih močeh prizadevali za boljšo prihodnost.''
Leta 1947 je Črnomelj obiskal tovariš Tito. Franc Kos, ki je bil takrat tajnik okrajnega sindikalnega sveta, se takole spominja srečanja z njim:
„Najbolj srečen sem bil, ko sem se srečal s tovarišem Titom in ko mi je ponudil cigareto. Tega trenutka ne bom nikdar pozabil. Človek bi si mislil, da bo pred njim dobil tremo, vendar nas je vse razorožil s svojo preprostostjo in neposrednostjo. Tovariš Tito se je zanimal za naše delo, skoraj očetovsko nas je spraševal, kako živijo Belokranjci. To srečanje je zame nepozabno. “
Življenje Franca Kosa je bilo delavno in plodno. Polno je (epih in grenkih trenutkov, ki se jih bo vedno spominjal. Včasih je bil razočaran in večkrat je imel namen zapustiti Belo krajino, vendar je bil vedno preveč navezan na dobre ljudi in na Črnomelj. Vzljubil je Belo krajino in tudi ljudje so ga sprt jeli za svojega.
LADKA TOMIČ
Mož mora biti do žene pravo jagnje
Tako pravi četrta točka pogodbe, sklenjene pri »šranganju« v Hrovači
„Delaj, delaj, dekle, pušeljc, za to rajžo žalostno,** so jo urczdi ribniški in dolenjevaški pevci, ko so šli pretekli petek na sprejem nevest in ženinov letošnje Kmečke ohceti v Kolodvorsko ulico v Ribnici.
Še raziskujejo
Komisija, ki raziskuje vzroke požara v plinskem agregatu parno-plinske elektrarne v ^cstanici, šc ne daje uradnih izjav o požaru, ki je naredil za 8 milijonov dinarjev škode. Kot smo poročali, je zgorel generator plinske centrale med tem, ko je bila ta še v poskusnem obratovanju in je naši še niso prevzeli od dobavitelja AEG-Kanis.
Domnevajo sicer, da je zagrešil napako inženir predstavnik dobaviteljske firme, češ daje spregledal to, da niso bila vsa stikala v pravilnem položaju, in je vključil turbogenera-tor tretjega plinskega bloka med tem, ko je bila varnostna zaklopka blokirana.
Komisija je s pogorelega generatorja odnesla vse dele in jih poslala v pregled strokovnjakom, ki pa še niso povedali, zakaj požar in kdo je zanj odgovoren.
Od vsepovsod so prihajali udeleženci svečanega sprevoda, in sicer narodne noše, gasilci, borci, lovci, polharji, praporščaki in drugi. Konji, na, katerih so jahali zastavonoše, so tudi korakali po taktu godbe iz Gorij, ki jo je krotil dirigent z meter ali več dolgo kulialnico. .
Sprevod si je ogledalo veliko Ribničanov in gostov oziroma izletni-
S SMRTJO JE PLAČAL
Huda neprevidnost je bila za 39-lctnega Stanka Jurečiča iz Cešnjic usodna. Nesrečna smrt ga jc doletela 31. maja okrog poldne, ko je na kolesu s pomožnim motorjem pripeljal s poljske poti pri Drnovem na avtocesto, ne da bi sploh pogledal, če jc prosta. Tako se je zgodilo, da je v tistem trenutku mimo pripeljal Zagrebčan Zdravko 6erkpvič, ki je kolesarja zadel, čeravno se je skušal zadnji hip umakniti. Jurečiča je ob trčenju vrglo daleč naprej, obležal pa je na mestu ^rtev.-
kov iz drugih krajev. Poročne pare je pri gradu sprejel in pozdravil predsednik občinske skupščine Ciril Grilj, nakar so ženine in neveste še obdarili s suho robo.
Po kosilu pri Cenetu se jc okoli 16. ure začel „Prevoz bale po ribniško**. V Hrovači se je spet trlo gledalcev. Letos je bilo nalaganje bale organizirano še bolje kot prvič pred dvema letoma (lani je zaradi dežja prevoz bale odpadel). Gledalci so namreč več videli, pa tudi duhovita razlaga prof. Janka Debeljaka je lepo dopolnjevala ta narodni običaj. Tudi za letošnje ,,šrahganje*‘ pri stoletni Upi v Hrovači velja enaka ocena kot za nalaganje bale.
Bala jc bila nato razstavljena na parkirnem prostoru pred gradom, ženini in neveste pa so se skupaj z ostalimi gosti zavrteli na plesišču v gradu, kjer je igral Miheličev ansambel.
Organizatorji letošnjega ,.Prevoza bale“ zaslužijo priznanje. Sicer pa, če bi se kje kaj zataknilo, so imeli pripravljen izgovor, da je to ,,po scenariju**, ker se je na vseh ribniških prevozih bale že od starih časov sem vedno kaj takega zgodilo.
J. PRIMC
Dan pred poroko so prišli pari letošnje Kmečke ohceti tudi v Ribnico, kjer so si ogledali star slovenski običaj: prevoz bale, Id so ga izvedli člani ribniškega moškega pevskega zbora, medtem ko so „šrangali“ pevd iz Dolenje vasi. (Foto: J. Primc)
MAMUTOV OKEL V GRAMOZNICI
Na Krškem polju v Veliki vasi so delavci v občinski gramoznici pred kratkim našli. del mamutovega okla. Zagledal ga je dclavec pri nakladalniku in postal pozoren na nenavadni predmet.
Okel so odnesli v brežiški muzej. Od tam so ostanek okla poslali na geološki oddelek univerze v Ljubljani, da bi ga preparirali, saj je na zraku začel razpadati. V Ljubljani so ugotovili, da je to res okel in da kaže na precejšnjo velikost mamuta. Najdišče so si kmalu po tistem ogledali dr. Mitja Brodar in drugi strokovnjaki geološkega oddelka ljubljanske univerze.
Okel je ležal v plasti gramoza šest metrov globoko, malo nad talno vodo. Delavcem gre vsa pohvala za pozornost, ki so jo posvetili redki najdbi.
J.T.
Odkrita nova skupina
Vlomi v avtomobile, kioske in stanovanja se bodo v Novem mestu bržčas nehali
Pred nekaj dnevi so novomeški kriminalisti odkrili fante, ki so zadnje čase skoro nepretrgoma po mestu in bližnji okolici vlamljali v avtomobile, se lotevali kioskov, pa tudi vlomi v stanovanja niso bili redkost.
Dimitrije Jockov, 22-letni polkva-lificirani elektrovarilec iz Starega Bečeja, je osumljen specializacije za vlome v avtomobile. Aprila, in maja letos je bil precej aktiven, saj ga dolžijo vlomov v 5 osebnih avtomobilov, dveh poskusov avtomobilskih vlomov in še vloma ter kraje v zasebnem stanovanju v Slakovi ulici. Kjer je bila priložnost, je seveda odnašal plen in ga prodajal.
Dragan Boškovič - ima 20 let, doma je iz Pančeva - ter Karol l eher, 20-letni kovinostrugar iz Novega Bečeja, sta, kot kaže, raje imela kioske. Sumijo ju, da imata na vesti vlom v kiosk DIvLA v Bršlinu na Cesti komandanta Staneta, pri čemer je Boškovič vlamljal, 1‘eher pa je imel vlogo stražarja. Boškovič sam pa je osumljen še vlomov ali poskusov vlotpov v več drugih kioskov na
raznih koncih Novega mesta. U^lo mu je oškodovati podjetje TOBAK za 2.698 dinarjev.
Fantje so v Novem mestu žc od lanskega poletja. Jockov in Boškovič imata že tovrstne izkušnje od prej, akcij v našem mestu pa sta se lotila takoj, ko sta si dodobra ogledala teren. Ked sodnike pa bodo morali še Milan Zurkovič, Arpad Nadj in Miroslav Zdravkovič, ki so od Jockovi-ča zelo poceni kupovali ukradeno blago, čeprav so vedeli, na kakšen način si gaje pridobil.
Svetovni prvak Nikola gaš in njegov značilni ival
Prvakovo/
popoldne
Naj je.še tako krilil z rokan^ kegljišče na Loki v Nove® mestu je bilo zanj v soboto^ nedeljo kot zakleto! V metih je bržkone podrl devetk, kot bi jih začetnik: ^ njega je bilo boljših cela kop*^ kegljačev. Nič posebnega? resnično presenečenje: besedar o dvakratnem svetovnem Nikoli Dragašu,_ članu zagrebp^ ga Medveščaka, ki pa je spodrsljaju svojega najboljs^ moža zanesljivo osvojil naslo ekipnega državijega prvaka.
Kljub sorazmerno slaoH® rezultatom — enkrat 933 keglj® in drugič 924, medtem ko J Rečan Juničič s 1006 k®?* postavil nov rekord keglji^^® ' je bil Dragaš dobre volje: meško kegljišče je zelo tez^ Steze nesejo v levo, kar je nei’* vadno, ’ saj 95 odstotkov vs« stez nosi desno. Vendar pa sem hotel menjati načina ’ zato sem tudi podrl Hianj"«;®? Ijev, kot bi jih lahko. KlJ*^ vsemu sem zadovoljen:	,
ocenjeval svoj nastop od 1 do ’ bi se ocenil s prav dobro.“
Novomeško kegljišče je znal® kot težko, kar je priznal ^ Dragaš, ki jc sodil, da je izdela|^ za ekipne nastope: „Za posanj* ne uvrstitve pa ni najboljše, ^ so vse steze približno enake tako ni mogoče preveriti ^ sposobnosti	nastopajoč**^
Komur to kegljišče prija, ta r veliki prednosti.	,
Nedvomno je imel med vsemi nastopajočimi najv* spodbude gledalcev. Nič ču<^ ga, da je pohvalil občinstvo; posebno všeč pa mu je bilo okolje in prepoved kajenja r kegljišču. „To je zares športni objekt. Veliko sveta prepotoval in kegljal na števil*'^ kegljiščih, a tako lepega, kol 9 imate v Novem mestu, še ni*^ videl!** je bil navdušen sveto^jj
prvak, ki ga v naslednjih teoi^
čakajo nastopi v državni vrs^ najprej tekma z Romun^J^ potem pa evropski pokal, bodo • Jugoslovanom najn^J tekmeci vzhodni Nemci.
2 sl n N t b n ii !i
ja
a
p
\Kozerifa
SISTEMSKO PA DOBRO ZASTAVLJENO
V Hitrotkalu so že lani, ko se drugim še sanjalo ni, pospi-sali temeljni samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v združeno podjetje Hitrotkal. Pri slavnostnem podpisu temeljnega samoupravnega s^-razuma je bil prisoten tudi predstavnik nemške firme,‘ki je vložila pri firmi Hitrotkal reklamacijski zahtevek v višini 100.000 nemških mark zato, ker je poslal Hitrotkal v Nemčijo dvanajst tisoč steznikov brez zadnjega dela. Ob zaključku podpisovanja temeljnega samoupravnega sporazuma je predstavnik nem^e firme javno izjavil, da so stezniki brez zadnjega dela neuporabni za nem&e ženske, ki nočejo biti
Eravflno oblikovane tudi po rbtu.
Če zasledujemo uspehe Hitrotkala naprej, vidimo, da
so letos februaija delovni ljudje Utrotkala sprejeli in navdušeno pozdravili statut podjetja, ki pomeni novo zmago tega našega tekstilnega giganta. Slovesnost ob sprejemanju statuta pa je nepremišljeno pokvaril direktor kontrole kvalitete, ki je glasno povedal, da so včeraj odkrili pri pregledovanju nekaj tisoč nedrčkov, ki imajo levo polovico za deset centimetrov krajšo od desne.
12. marca so delovni ljudje Hitrotkala spet slavili zmago. Tega dne so se namreč v tovarniški avli zbrali izvoljeni delegati, da bi podpisali samoupravni sporazum o delitvi in ugotavljanju dohodka ter osebnega dohodka. Ko je slovesnost dosegla vriiunec, je bilo slišati močno eksplozijo in prisotni so lahko po kovinskem zvenu ugotovili, da je
razneslo tovarniško centralno kuijavo, kajti med podpisniki je bil tudi delegat iz kurilnice, ki pa je v slavnostni vnemi po-74ibil vključiti avtomatiko.,
Konec marca so podpisali sporazum o delitvi dohodka med temeljnimi organizacijami združenega dela in med delovno skupnostjo skupnih služb, četudi je sekretar podjetja že pred podpisom kislega obraza povedal, da gori sidadišče izdelkov, ker je poklicni gasilec v raztresenosti odvrgel cigaretni ogorek v škatlo s spalnimi srajcami.
V začetku aprila so samo-upravljalci Hitrotkala sprejeli poslovnik o delu samoupravnih organov in takoj po sprejemu se je ojunačil delegat iz temeljne organizacije konfekcija, ki je tako samoupravno, zakričal na direktoija, da p je lastna sapa odnesla skozi to-
varniška vrata.
V aprilu so neposredni proizvajalci Hitrotkala sprejeli in pospisali še samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih, statute posameznih temeljnih organizacij združenega dela, glasovali so za sindi^ kalno listo ter za programe in potrebe samoupravnih interesnih skupnosti.
Tako so imeli vse samoupravne akte nared in za zaključek svojih uspehov je imel včeraj delavski svet podjetja slavnostno sejo, na kateri so se svetli obrazi delegatov vseh desetih temeljnih organizacij združenega dela spremenili v kisle kumare, ko je predsednik delavskega sveta podjetja povedal, da gre njihova tovarna zaradi slabega in nesolidnega poslovanja v likvidacijo-
TONI GASPERIC
Na posnetku vidite igralca v ljubezenskem prizoru na čolnu» njima pa r^žiseija Latuado in še druge. Kar med brnenjem	I
manjem sta dajala igralcema navdih. (Foto: Ria Bačer)	|
Otočec-prizorišče Rusij^l
Znani italijanski režiser Alberto Latuada j^ ^ i ralci prejšnji teden snemal ob Krki
   •
vodi očitno ponavljal vlo^o, rejši ženski pa sta gledali in zraven na tilio klepetali-
Na prostranem travniku ob Krki, kjer se poleti tare kopalcev, se je v sredo, 28. maja, mudila snemalna ekipa Adria filma iz Zagreba z gosti i/ Italije. Na Krki so v starinskem lesenem čolnu posneli več prizorov ljubezenske narave, ki sta jili zaigrala Renna Niehaus in Aurelio Ponzo-ni, v Ulmskem svetu znan pod imenom (’ocelii.
Medtem ko se je čoln lahno pozibaval in sta se igralca v čolnu polju-bovala, jc pred njima napeto ždel /nani italijanski režiser Alberto Lituada. Za njim je bila postavljena kamera, oh gozdičku pa so stali veliki avtoiiiobili, s katerimi so pripeljali na kraj snemanja ra/ne aparature. Medtem ko so čakali na vrsto, so drugi stranski igralci čas preganjali no svoje. 1'den je leJ^eč na deskah ob
aven iiu uiui Kirpiriuu- -ma-J
Skupina, ki ni bila po izjavi Petra Buntiča, žije, snemala nekaj scen za * jco** ski nim po romanu „Pasje srce“. Kot je rekel a-bo imel film morda drug vendar poteka snemanje delovnim geslom.
Ker zahteva verno	r
romana okolje iz Rusije. vLtJ.^ niso mogli najti takega si izposodili našo Krko in kdr ve v bližini Otočca,	^	,
filma, ki nudi^ tujim sneitia' , režiserjem servisne usluge, * ni in drugi sodelavci filina "	-
Otočec.	H'