Uredništvo in npravništuo:
Maribor, Koroške ulice 5.
1	„STRAŽA“
izhaja v pondeljck, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti r«rk dan od II.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Naročnina listu:
Celo leto		. 12	h
Pol leta .....	. 6	K
Četrt leta		. 3	K
Mesečno . . .		K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. lil.
Maribor, dne 28. septembra 1910.
Letnik II.
Politični kameleoni.
/Trezna, premišljena in dosledna politika poslancev S. K. Z. v štajerski deželni hiši je oropala naše spodnještajerske liberalce še one trohice politične pameti, ki so jo dosedaj imeli. V svoji naivno-otročji smešnosti ne vedo že par mesecev, kaj bi, in vprizarjajo boje, ki so popolnoma vredni don Kišoto-vih, Že odkar se je pričel boj v deželni hiši, skušajo z raznimi neumno-podlimi manevri prisiliti poslance
S.	K. Z., rda bi jim popolnoma odkrili svoje karte. „Dalekovidni“ liberalni politiki najbrže ne vedo, da bi tako javno (liberalec itak ne zna molčati!) pribijanje vseh pogojev in tako aprioris-tično postopanje Dilo samo voda na mlin raznih nemških prenapetne-žev, ki bi potem dan za dnem harangvirali nemško javnost proti nam, ter s svojim terorizmom potisnili ob stran vse spravljivejše elemente. Politično taktiko si dr, Kukovec et konsortes najbrže predstavlja tako kot oni dobroznani župan, ki je šel z občinskimi odborniki merit most, a so potem radi županove s,premetenosti“ vsi vkup v vodo padli. Mogoče je pa tudi, da si liberalni inteligenti sploh ne morejo predstavljati, kako naj bi se vodil tak velepomemben političen boj, ter bi zato radi nekoliko prisluškovali pri naših poslancih, 'da bi se potem bahali okrog s tujim perjem. Pri puhloglavosti nekaterih liberalcev je vse mogoče.
Naj bo to že tako ali tako, gotovo je, da je liberalna politika že ves zadnji čas polna protislovja, da je dosledna samo v nedoslednosti. Rekord v tem oziru so pa brezdvomno dosegli liberalci s svojimi shodi, zadnjo nedeljo dne 25: h m. Že dolgo pasa sem so napovedali liberalni listi, da hočejo njihovi generali zavzeti stališče, — Ako bi ne poznali predobro liberalne {sirokoustnosti, bi bili skoro radovedni.
In prišla je obljubljena nedelja, a zgodila se ni nobena nesreča, ker so „zavedni" volilci junaško prenesli konfuznosti liberalnih gromovnikov. Bilo je sicer precej težko, fa česa ne pretrpi („prosvitljen“ liberalec, pe se gre za napredno (?) stvar.
Qdkrito povedano! Nas je sram, da se imenujejo liberalni listi glasila inteligence, ter se postavljajo liberalni generali kot voditelji slovenskega razumništva. Takih političnih kolobocij, ki so kakor nalašč našpikane s samimi kontroverzami, Še nismo čitali. Vsa neresnost, onemoglost in kažnjiva lahkomi-
selnost liberalne politike diha iz njih. Med tern ko se naši poslanci resno in vestno trudijo, da bi priborili slovenskemu ljudstvu oni ugled, ki mu gre, pa pridejo liberalni kolovodje, in nas osmešijo z nezrelimi frazami pred vsem svetom, To je, kar moramo z vso odločnostjo' obsoditi, saj za drugo liberalno kozolce-prestavljanje se itak, hvala Bogu, nihče ne zmeni.
Liberalci so imeli tri shode in so nastopili trije liberalni „voditelji“, a vsi trije si v lastnih govorih in med seboj ugovarjajo in oporekajo. V ilustracijo par citatov iz poročila .„Narodnega Dnevnika“ od
26.	t. m. Dr. Kukovčev shod:
„Na mnogobrojno obiskanem shodu pri Zidariču v Središču je včeraj poročal deželni poslanec dr. Kukovec o obstrukciji v štajerskem deželnem zboru, Veliko pozornost je vzbudilo odkritje, da so klerikalci baje sklenili obstrukcijo za štajerski deželni zbor sploh že lani, predno je še bil deželni zbor sklican, in da so le iskali prilike, da bi z ‘obstrukcijo začeli. Kot pravi vzrok obstrukcije smaitra dr. Kukovec, da hočejo slovenski klerikalni poslanci dokazati pred ljudstvom korajžo. Ali pa narod te korajže ne bode drago plačeval, je drugo vprašanje. Seveda je namera nemških naeionalcev glede deželnega šolskega sveta nečuvena in je potreba ostrega odpora Slovencev zoper istega.“
Nekoliko pripomb:
„Odkritje“ je navadna Kukovčeva raca, podobna oni, ki jo je izrekel na znanem shodu v Gor-njemgradu, radi katere je Še dolžan odgovora. Povedali bi pa tudi, da se nam zdi neverjetno, da se nahaja še kje kak voditelj, ki bi tako desavouiral svoje liste In agitatorje. Cele mesece so trdili liberalci, da obstrukcija od Slovenskega kluba niü sklenjena ni bila, da jo je pričel dr. Benkovič na lastno pest itd., in sedaj pride to brezmiselno „odkritje.“ Bog daj političnim otrokom pamet! Nasprotstvo, ki ga je izrekel dr, Kukovec glede na obstrukcijo je očividno. Na eni strani jo je izzvala „korajža“ naših poslancev, : na drugi strani je pa „oster odpor“ potreben. Ako Še dodamo, da je njegov „.Narodni Dnevnik“ 10, februarja pisal: „Gre se nam Slovencem sedaj za važen, načelen boj in je vsakomur gotovo jasno, da moramo v njem vstrajati“, potem smo dosegli vrhunec „doslednosti.“
Špindler se je na svojem shodu najprvo izrekel naravnost za obstrukcijo. Navedel je mnogo vzrokov, ki silijo k tej taktiki. Izvajal je:
PODLISTEK.
Pozabljena*!
(Francoski spisal Charlei Toiey — prevet St. M,).
(Dalje-J
—	Ti ga ne boš videla . . . vsaj takoj ne! Oče je odpotoval v kopelj zavoljo zdravja. Vrne se v treh tednih.
Ona je bila prebledela pri prvih besedah. A zadnji stavek jo je zopet pomiril in tudi mehanični glas in pogled sta jo odvrnila od Gastona,
Gospa (Cantu je zopet začela brbljati odnavlja-joč tisoč dogodkov preteklosti, o katerih njen sin ni vedel ničesar več, zanimajoč se za celo vrsto ljudi, ki jih je bila izgubila iz oči. ITe spomine ti e prekinjala z neprestanimi vprašanji,
—	On jo je spremil do njihovega letovišča, do njihovega posestva v Boulogne na Seni, kaj-ne? Da, uganila je, -— In on, ali je zmirom imel njihovo staro služkinjo Katarino, ki je tako vihrava, a tako požrtvovalna in brihtna? >— In malčka, velika Monton-net, tako krotka, tako prilizljiva? — Bršljan in Jasmin sta sedaj gotovo zakrila pročelje, popolnoma? — In vrt s svojim nekdanjim gaberjem, z ravnimi drevoredi, z zelenimi preprogami, z gredami georgin in z oblaki tičev? Ah,, kako srečno bi bila živela v tej dobri, stari hiši, V tej hiši polni blagostanja in pa udobnosti1
Utrujen od plohe besed, ki je povzročila zopet ploho spominov, ni Gaston odgovoril nič več^ Globoko zamišljen je preračunal zmešnjave, ki jih bo povrnitev pozabljene matere 'prineslat, v njegovo življenje.
Ravnatelj blaznice mu je bil pisal dva- trikrat, naj pride po mater; ali niti njemu in niti njegovi že-
ni se po sedmih letih blaznosti i to ozdravljenje 1 ni zdelo verjetno. Najnovejša zagotovila, zaneslivejša od prejšnjih', so ga morala sprijazniti z mislijo, da treba nekega dne vzeti staro gospo nazaj, a čim pozneje, tem bolje, na negotov čas in pod pogojem, ki je bil zelo nemogoč, da se bolezen ne povrne več.
Pričakovali so ta povratek blaznosti, ko je prišlo pismo, nujnejše od drugih, in Gastona silno vznemirilo.
In|hvo! Kako mu je ravnatelj takoj pri njegovem prihodu, komaj da se je prav oddahnil, potisnil mater v roke, docela pripravljeno na odhod, kakor da je učenka s slabim izpričevalom ali „pičel sluz.“ Kolika neotesanost!
Ne otresamo se sitnosti na tako grob način, ne postavljamo na cesto pri prvi priliki bolnice, ki plača vsikdar točno do slednjega vinarja tri tisoč frankov na leto. 'Bolniki za tako ceno Vendar ne tekajo po ulicah!
Ta človek je moral biti teslo ali pa zelo borno razume svoj posel. Gaston je tudi pomislil, da je bilo poletje zelo vroče in da je bilo menda mnogo slučajev blaznosti. Prostora primanjkuje v tem zavodu najbrž,
Bodi temu, kakor hoče, zgodilo se je in nikogar ne zadene krivda,-
Nič ni bilo pripravljeno doma za vsprejem novega gosta. Kaj bo rekla njegova mlada žena k tej brezobzirni, nepričakovani vsiljivosti ? Ali se bo zbo-gala s svojo taščo?
In za malega, kakšno zanimanje bo povzročil prihod te nepoznane babice, te stare, blede žene, _ o kateri nikdar ni govoril drugače < nego tiho, (skrivnostno ?
V zli volji nad lastno slabostjo, had negotovo zavestjo sebičnosti ali skaljenega miru, je Cantu zagodrnjal, ko je dospel voz v okrožje vil de Bulogne.
— 'Jaz se zopet spoznam! I Jaz se zopet spoz-
„Ce se je že. z obstrukcijo pričelo, se mora boj tudi častno izvojevati in bi bilo nedopustljivo, ko bi poslanci popustili samo pod pogojem, da Nemci u-maknejo svoje načrte glede deželnega šolskega sveta in celjske okoliške občine, 'ampak zahteva naša narodna čast, da storijo le, (če nemška večina tudi v deželnem proračunu pokaže, da hoče dosedajne krivice napram nam popraviti in odstraniti, !Za „(status quo“ Slovencev v gospodarskem in kulturnem oziru slovenski poslanci ne smejo popustiti!“
Ker je bil pa komandiran, da mora, kakor nekdaj prerok Balaam., tudi proklinjati, je Špindler h koncu svojega govora proti svojemu boljšemu prepričanju obsodil obstrukcijo naših poslancev in si pridržal „popolnoma proste roke,“
V	diametralno nasprotje s tema dvema liberalnima gromovnikoma, zlasti s Špindlerjem, se je postavil tretji voditelj“: Lesničar.
iTjemu gospodu je naše geslo: „Proč od Gradca“ ter naše zahteve po samoupravi in spremembi sistema — fraza. Ko je navedel te naše postulate, potem smešno-tragično vzdihne: „Prehudo nas tlači peza vsakdanjih skrbi (mogoče kakšna druga peza, oap. ur.), da bi se navduševali za razne fraze,“ Akorav-no je tedaj temu liberalnemu „politiku“ ves naš prin-cipielen boj samo nezmilselnost in politična neumnost, se vendar brez ozira na svoje pristaše ne ženi-ra reči: ' „Vendar smo klerikalni boj podpirali, ker smo ga smatrali vendar za korak naprej v političnem razvoju ožje naše domovine.“ Boj za — prazne fraze so liberalci „smatrali vendar za korak naprej v političnem razvoju ožje naše domovine.“ Res, liberalna politična doslednost je taka, rda bi lahko gore prestavljala,
H koncu svojega „duhovitega“ eksposeja se postavi Lesničar zopet v nasprotje s svojima tovarišema. 'Med tem, ko si druga dva obdržita samo „proste roke“, se Lesničar odkrito izjavi proti obstrukciji, V vprašanju po izidu boja to pribije. Lesničar pravi: „Kako bode končal ta boj, za katerega se ne more več zaradi označenih vzrokov zavzemati naš politični narod, izobraženci vseh stanov?“
V	tolažbo svetujemo 1 gospodu Lesničarju, naj to rešitev prav mirnega srca prepusti merodajnejšim krogom. Lojalno pa moramo priznati, da je Lesničarjev zaključek edina doslednost v govorih vseh treh liberalnih generalov. Za boj proti frazam se enega
nam!, je klicala sedaj gospa Cantu v prekipevajočem veselju.
Ali čim so se bližali, je padalo to prekipevan-je, njen obraz je izdajal nečloveški napor, s katerim je »ubirala v soglasje sliko svojih spominov z istino. Pazljivo se je razgledavala, boljinbolj ginjena:
—	Bil je trg na ovinku te ulice . . . Glej, mali gozd, kako je posekan, in skrčeni lesi , . , in koliko novih poslopij . . . Kako je vse spremenjeno!
IzvoŠček se je sunkoma ustavil pred zeleno o-
grajo.
Ona je vprašala zbegana:
—	Kje smo, Gaston?
—	Kje drugje nego doma? Ti si zmočena, ker sem dal postaviti ograjo na mesto tega starega, velikega, samostanu podobnega vhoda! Lahko se boš divila Še drugim olepšavam. Počakaj med tem par minut v vozu. Naznanim ženi in otroku tvoj prihod. Brez dvoma, ta bo ju zelo presenetil.
On je vstopil in zapri ogrlic za seboj.
Sama, čakajoč, kakor je bil (velel sin, 'je ogledovala stara dama stvari okoli sebe: /žagleclala je ovinek sv ulici, vrh na drevesu, kot na strehi, ogel v zidu, cev v dimniku, mnogokaj, kar je že videla in kar ji je bilo domače.
IMalosrčno je odtrgala oči od vsega, melanholično pobesila glavo in vzdihnila:
—	Ničesar ne spoznam več . , T
Predolga odsotnost sina jo je razburila.
—	Če se ne vbne več?
—	Ba! Pozvonila bom!, je rekla, da bi se ojačila, — bom vprašala za Gastona in se imenovala.
In če ji kak tujec, odprši vrata, pove, da sanja, da žfva duša |ni vstopila skozi’, ta vrata, da to ni njen dom, da tukaj ne poznajo niti njenega sina, niti nje!
(Dalje prihodnjič.)
„pod pezo vsakdanjih skrbi“ trpečega Lesničarja ne dobi,:
Upamo pa, da liberalci ne bodo presenečeni, ko bo ljudstvo ravnalo bolj dosledno kakor so oni navajeni, ter bo temeljito pomedlo z ljudmi, ki imenujejo njegove najvzvišenejše cilje — prazne fraze.
Razgovori v Gradcu.
Razgovori klubovih načelnikov radi delamožno-sti štajerskega deželnega zbora, ki so se pričeli, kakor naznanjeno, včeraj dne 27. t. m. v Gradcu, še niso dovršeni. Včeraj so se poslanci posvetova’i skoro tri ure, potem, so pa bili razgovori prekinjeni in preloženi na danes dne 28. t. m. Kak bo izid, se še ne da s popolno gotovostjo reči, (splošno se položaj vsestransko pesimistično presoja.
V informacijo nekoliko časnikarskih glasov:
„Union“ od dne 25, t. m. prinaša daljši članek o deželnem zboru štajerskem izpod peresa slovenskega deželnega poslanca. Clankar izvaja: „Nočemo prejudicirati pogajanjem, vendar se hočemo dotakniti nekaterih točk, ki bodo brezdvomno prišle v diskusijo. Kardinalne točke se tičejo šolskega vprašanja in rešitve gospodarskih vprašanj za Spodnji Stajer. V vseh teh zadevah so Slovenci zapostavljeni nasproti Zgornjemu in Srednj. Stajerju. Slovenci nočejo Nemcem ničesar vzeti, zahtevajo pa vendar opravičeno ločitev deželnega šolskega sveta v dve sekciji in reformo deželne kmetijske družbe. Iz vsega položaja je pa razvidno, da pogajanja ne bodo vedla do nikakega vspeha. Slovenci lahko čakajo še pri vsem slabem finančnem položaju dežele Še več let, ker vso krizo je povzročila večina.“
„Grazer Tagblatt“ z dne 28. t. m. piše:
„‘Razgovori načelnikov deželnozborskih klubov, ki so se včeraj (27. t. m.) prekinili, se danes ob 11. uri v deželni hiši nadaljujejo, Ker so razgovori dolgotrajni, *bi se lahko mislilo, da se je že prešlo v pogajanja o posameznih točkah delavnega programa. Vendar se vsled intransigentnega stališča Slovencev svari pred optimističnim presojanjem položaja,“
,-Grazer Volksblatt“ od ravno tega dne pravi:
„Konferenca zastopnikov deželnozborskih strank ni imela nobenega vspeha. Debata je bila živahna, posebno ko si je neki nemški svobodomiselc dovolil nastopiti proti Slovencem. Krog 1. ure se je mislilo, da se bodo razgovori popolnoma razbili. Poslanec dr. Benkovič je že mislil zapustiti Gradec, istotako tudi načelnik nemško-nacionalne zveze poslanec Reiterer. Vendar se je zabranilo popolno prenehanje razgovorov. Kljub temu se smatra položaj za pesimističen. Nemški fevobodomiselci so še vedno demonstrativno razglašali, t da se mora njihovemu diktatu r podvreči ves deželni zbor in da se niti ni treba pogajati, tako da bi vzbudilo sedaj pri njihovih voljleih začudenje, če bi morali odjenjati. Četudi so spoznali, da je bil Wastianov predlog nerodna poteza, si vendar ne upajo sedaj to svojo neumnost priznati. Mogoče pa bo želja po dijetah in ohranitvi imunitete odstranila de-želnozborske težave. Kajti, če ne pride do sporazuma, se bo zasedanje zaključilo in poslanci zgube imuniteto. Danes se pogovori nadaljujejo in danes bo najbrže tudi padla odločitev. Ce se doseže ( sporazum, tedaj se bodo seje pričele prihodnji teden. Dež. zbor bi moral potem v resnem delu zapravljeni čas izravnati, ker se morajo rešiti zelo važna vprašanja, kakor: proračun, deželno posojilo, zvišanje deželnih doklad itd.“
„Arbeiterwille“ od dne 28. t. m. poroča naslednje: .„Včeraj ob 10, uri predpoldne so se zbrali klubovi načelniki h konferenci, da bi se sporazumeli, če pride do delamožnosti deželnega zbora. Kot, podlaga za pogajanja so služili predlogi večine, potom katerih bi se naj doseglo „delavni program.“
Politični pregled.
Sprememba mestnega statuta v Gradcu.
V	občinskem svetu graškem se pripravlja predloga o novem občinskem volilnem redu.
Po tem volilnem redu bi se podaljšala (županska perioda od 8 na 6 let, istoftako tudi mandati občinskih svetnikov in namestnikov, (Podžupana bi se volila na tri leta. Število občinskih svetnikov bi ostalo, kakor do sedaj 48.
Volilce se razdeli na Štiri volilne razrede. Dosedanjim trem se priklopi namreč četrti, v katerega se uvrstijo volilni upravičenci, ki dosedaj niso imeli volilne pravice, to je tisti, ki plačujejo manj kot 10 kron direktnega davka.
Uvede se volilna dolžnost.
V	IV, razredu bo upeljan tudi proporcionalni sistem.
V	tem razredu bo moralo kandidata s podpisom pripoznati 200 volilcev, sicer ne bo mogel biti izmoljen.
Poraz socialdemokracije.
V	pondeljek dne 26. t. m. še je vršila v Jab-loncu nadomestna ožia državnozborska volitev.
Prodrl je z 6186 glasovi proti 5085 glasovom, ki so odpadli na socialdemokraškega kandidata, nemški radikalec Glöckner.
Dosedaj je bil jablonski okraj 'socialdemokra-tična posest. Pri prvih splošnih volitvah pred tremi leti je že pri glavni volitvi f zmagal socialdemokrat.
Sedaj je prišlo do ožje ivolitve in iz te je izšel kot zmagovalec nemški radikalec,
Ta volitev pomenja za socialdemokracijo občuten poraz. Pomisliti moramo namreč, da je jablonski okraj izrazito industrijski, (ki daje socialdemokraciji gotovo najugodnejši teren. Brezdvomno so k temu porazu veliko pripomogli notranji, v prvi vrsti narodnostni razpori, ki ženejo socialno demokracijo v vedno nevarnejšo krizo.
Shod čeških socialdemokratov.
V nedeljo dne 25. t. m. je bil v Pragi shod čeških socialnih demokratov, katerega se je udeležilo 108 delegatov.
Poslanec Nemec je poročal o kodanjskem soc.-demokratičnem kongresu.
Na tem shodu je bila sprejeta resolucija, v kateri se povdarja, da potrebujete obe največji frakciji avstrijskih socialnih demokratov, torej nemški in pa češki socialni demokrati, jako stroge ! in globoko segajoče reforme. Dosedanje razmerje med socialnimi demokrati so nevzdržljive.
Resolucija (še obrača ' tudi proti kodanjskemu sklepu, ki pomenja umešavanje v notranje zadeve avstrijskih socialnih demokratov, in ob enem konstatira, da so bili češki socialni demokrati vedno za spravo z nemškimi sodrugi, da pa je trdovratnost nemških socialnih demokratov dosedaj to spravo preprečila
(Belgijska kraljeva dvojica pride na Dunaj.
Belgijska kraljeva dvojica pride dne 3. oktobra popoldne ob 5. uri (ha Dunaj in bode slavnostno sprejeta od pesarja in nadvojvod.
Iz kolodvora se bode po okrašenih cestah peljala v dvorni grad in zvečer bode pri cesarju slavnostna pojedina.
Belgijska kraljeva dvojica odpotuje dne 5. oktobra z Dunaja,
Ogrska poslanska zbornica.
Ogrski državni zbor je imel včeraj dne 27, t. m. prvo sejo po počitnicah. Na dnevnem redu tega zasedanja je mnogo važnih zadev.
Veiik političen shod se vrši v petek 30. t. m* v Celju v hotelu „pri belem volu". Začetek ob 8. uri zvečer, poročata dr. Korošec in dr. Benkovič.
Raznoterosti,
Imenovanje. Cesar je imenoval vlč. g. kanonika Jožefa Majcen za člana štajerskega deželnega šolskega sveta.
Iz srednje šole. Prestavljen je na lastno prošnjo gimnazijski profesor dr. Dolar iz Celja v Maribor, na njegovo mesto pride profesor Beranič iz Maribora
Duhovniške spremembe. Častiti gospod kaplan Ivan Luskar je premeščen iz Nove cerkve v Skale; častiti gospod kaplan Ivan Zakošek’ iz Skal v Novo cerkev; častiti gospod kaplan Anton Spari iz Sv. Vida pri Planini v Pišece; častiti gospod kaplan Fr. Božiček iz PiŠec v Selnico ;i ( častiti gospod kaplan Marko Sagaj iz Selnice na Laško za drugega ; častiti gospod kaplan Franc Šegula postane na Laškim prvi; častiti gospod kaplan Franc Stermšek iz Ptuja k Sv. Vidu pri Planini; tretje 1 kaplansko mesto v Ptuju ostane prazno.
Gospod E. Fridrih iz Petrovč je fv zadnjem času tarča najgrših in najbolj lažnjivili liberalnih napadov. Znani njegov nasprotnik je v graške in ljubljanske liste zanesel kukavičje <jajce; a Fridrihu je očital nepošteno ravnanje ( z denarjem, katerega _ je štajerska hranilnica nakazala njemu ' kot načelniku krajnega šolskega sveta za šolsko kuhinjo. Pa takoj nato so morali listi to grdo obrekovanje f preklicati kot neresnično. Sledilo bo tudi kazensko postopanje.
Liberalni urednih Špindler je pred kratkim v spremstvu celjskega policaja šel po ulicah v Celju na okrožno sodišče, ker se ni hotel odzvati povabilu preiskovalnega sodnika. Menda misli Špindler, da zanj ne eksistirajo kazenski zakoni.
Prirodopis živalstva. Za višje razrede srednjih Šol. Spisal dr. Leopold Poljanec, c. kr, profesor v Mariboru. 12 barvanih podob, 364 slik in 1 zemljevid o zemljepisni razširjenosti živali. Perorise izvršil Jožef Poljanec, učitelj v Št. liju v Slov. goricah. Založila in natisnila tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. Knjiga, ki je pisana za naše gimnazije in obseguje zelo strokovnjaške opise in slike živalstva, velja trdo vezana K 5.60.
Sv. Venceslav. Legenda. ’Zložil P. Gregorc. Lična knjižica, obsegajoča tri tiskane pole, se dobiva v prodajalni sv.. Cirila v Mariboru, ali pa pri izdajatelju. Cena je 50 v, po pošti 10.v več. Preplačila farno cerkev sv. Venčesla ipri Slov. Bistrici se hvaležno sprejemajo.
Delavske razmere za domače steklarje v steklarni v Gebedži pri Varni. Mariborsko c._ kr. okrajno glavarstvo nam naznanja: Glasom poročila c. in kr. konzulata v Varni na Bolgarskem je v vasi Gebed-že pri Varni pred kratkim tvrdka Freses, Meschu-lam in drug. jela delati v steklarni, (za katero so se bili najeli večinoma avstrijski in ogrski steklarji, ne da bi bili poprej sklenili trden, Vse pogoje delavne pogodbe vsebujoč dogovor. Ker pa so delodajalci netočno in kakor trdijo delavci tudi nekulantno izpla-
čevali, je prišlo do razprtja in so morali delavci, ki so bili vsled predplačil zelo zadolženi,_ostaviti službo in šo tako prišli v hudo bedo. Da se zabranijo izgredi, so se morali odposlati nazaj v domovino. Ker so se slični dogodki v tem podjetju, ki je bilo poprej v drugih rokah, že večkrat ponovi’4 in ker se lahko domneva, da ho navedena steklarna zopet skušala dobiti potrebne steklarje iz monarhije, se zdi okrajnemu glavarstvu potrebno, domačim steklarjem nujno nasvetovati, da ne sprejmo nikakoršnega dela v tej steklarni brez trdnih pismenih pogodb.
Ustanova za slepce. (Od Ivana viteza plem. Ebenaua ustanove za slepce se oddasta 2 podpori, vsaka po letnih 200 K, počenši dne 1. julija 1910. — Pravico do te ustanove imajo Slepci obojega spola, osobito taki, ki so vrh tega bolehni ali pa jako stari. Prosilci, oziroma prosilke, za te podpore naj vložijo svoje s krstnim listom, z od kakega državnega zdravnika izdanim ali potrjenim zdravniškim spričevalom, z zakonitim ubožnim listom ter z dokazom o do-movinstvu v kaki občini na Štajerskem (domovnico), in morebitnimi drugimi stan in uboštvo prosi,lčevo dokazujočimi prilogami opremljene prošnje do 15. oktobra 1910 pri c. kr. štajerskem namestništvu v Gradcu.
Politična prostaštva. Radi svoje onemogle jeze se je na nedeljskih liberalnih shodih najbolj odlikoval urednik Lesničar. Zašel je na osebno polje. Ako-* ravno mu je gotovo dobro znano, da je bil poslanec Pišek več tednov nevarno bolan in da še sedaj, ko je že zopet na delu — imel je obe zadnji nedelji shode — ni popolnoma zdrav, se je vendar drznil reči po poročilu s, N a rodnega Dnevnika“ od dne 26. t. m,: „Pišek nima niti poguma pokazati se gladnim svojim volilcem.“ Na tak način napasti poslanca, ki je vedno na nogah / in je tudi že marsikateremu liberalnemu inteligentu izkazal uslugo, je politična prostašči-na prve vrste in ne dela prav nobene časti „inteligentnemu“ Lesničarju.
Osamljeni Kukovec. Najzvestejši ga že zapuščajo in kmalu bo popolnoma sam. Za nedeljske shode ni mogel dobiti nobenih drugih liberalnih „kapacitet“, kakor svojih plačanih urednikov. Ne „kron-princa“ Božiča in ne dolge vrste onih, ki so brusili pete za Kaca Malobesednega, nobenega ni mogel o-greti za liberalni pohod. Osamelost je že tako strašna, da se en shod, namreč v Družmirju, sploh ni vršil, ’ker ni dovolj podrejenih urednikov. tJeneral Kukovec si lahko sentimentalno zažvižga ono znano: „Žalost je meni v srce Šla, pristaše je vzela kolera.“
Totalno zmešani 'so postali liberalci. Kakšne politične brezmjselnosti so se govorile na nedeljskih shodih, poročamo na drugem mestu. Tudi „Narodni Dnevnik“ od dne 27. t. m. 'nadaljuje f v < zapričetem jargonu boj proti poslancem S,- K? Z;y Nič ne de, če e gorostasna bedastoča odobravati obstrukcijo v deželni hiši, obenem pa slikati one, ki jo izvajajo, kot največje škodljivce slovenskega ljudstva, liberalci so se popolnoma zatelebali v neke fiksne perverznosti in nadaljujejo svoje neumne tirade. „Narodni Dnevnik“ od torka ima sledečo cvetko liberalne logike:	„(Odo-
bril je (shod v Središču) slovenski odpor proti krivicam, katere nam dela leto za letom nemška večina v Gradcu, obžaloval in ostro obsodil je pa izrabljanje našega narodnega boja I v klerikalne svrhe,“ Kako izrabljamo odpor, v „klerikalne svrbe“ in kako bi naj izgledal odpor, ki bi ne služil „klerikalnim svrham“, nam liberalni edino-narodnjaki ne povedo. De bi se mogoče vsi .poslanci S. K. Z. zaprisegli dr. Kukovcu in še kakemu liberalnemu žurnalistu, bi se vsa stvar skoro gotovo obrnila na boljše.
Malik-Markhl. Ta dva vsenemška junaka sta si hudo v laseh. Ako bo mnogo takih možakarjev v bodoči pangermaniji, - potem bo večen ravs in kavs. V nedeljo dne 25. t. m. je imel Malik na Pobrežju pri „Nemcu“ Rojkotu shod, ki je bil zelo slabo obiskan. fAko prištejemo nekatere radovedne Slovence, nekaj otrok, nekaj koketujočih „nemških“ frajlic in Malikovega fijakarja, potem bi naštel vsega vkup kakih 50 ljudi. To pa Maliku, ki je takih številk že navajen, ni vzelo veselja in govoril je brez konca in kraja. Najbolj pikantni so bili tisti odlomki, v katerih je napadal nemškonacionalpi klub, v prvi. vrsti Markhla, ikateremu je očital, da igra dvojno vlogo. Pred volilci nastopa V pozi hudega vladnega opozi-cionalca, na Dunaju je pa vladi vedno na razpolago. Gotovo zanimivi so bili tudi tisti momenti, ko je Malik z neko čudno gesto in značilnim glasom omenjal vladanje Franca Jožefa I. Ker si pripravlja, kakor čujemo, Malik teren, da bi vrgel socialdemokrata Re-sla v Mariboru, se bomo prihodnjič Še nekoliko pri tem njegovem shodu pomudili.
Suženjska narava našim liberalcem ne da miru. /S polnimi jadri bi radi zapluli za nekoliko eu-kerčkov pod nemški jarem, k ker so brezpomembni in jih je po številu komaj nekaj ducatov, jih Nemci ne marajo. Kato pa poskušajo sedaj begati javnost. Tako ravnanje moramo strogo obsoditi. Liberate! ravno tako kot mi vedo, da smo prikrajšani pri Šolstvu, ki nam ga hočejo _ Nemci celo popolnoma odvzeti, da se za Spodnji Stajer ‘pri uravnavi rek in potokov, pri građenju cest in železnic ne more doseči ničesar, da odpade na, Spodnji Stajer, akorN»vno nas je ena tretjina, komaj ena šestinka deželnih izdatkov, da je v.adajoči sistem nasilen in nam v vsem sovražen, ter je črtal celo 200.000 K za vinogradnike, in vendar pomagajo Nemcem z neumno-podlim intrigi-ranjem. To je žalostno in zmorejo tako delati samo
ljudje, ki jim je suženjstvo prešlo v meso in kri. Mi pa hočemo biti na svobodni slovenski zemlji svobodni gospodarji in zato se borimo.
Slovensko čebelarske društvo za Spodnji Stajer razta-vi tudi letos v proslavo 80. rojstnega dne Njih Veličanstva presv. cesarja v Gradcu med in vosek. Isto se udeleži v nedeljo, 2. oktobra ob 9. uri predpoldne zbora štajerskih čebelarjev v deželni hiši. Po odborovem sklepa se vrši ta naša udeležba korporativno ter prosimo naše člane in tudi čebelarje izven društva, da se vozijo z vlakom, ki odhaja iz Zidanaga mosta ob 2. uri zjutraj, je ob 3. v Celju ob 4. na Pragerskem, ob 4. uri 58 min. v Mariboru in ob 7. uri v Gradcu. Tam prevzameta vodstvo društveni predsednik in pot. učitelj g. Jurančič. Predpoldne smo pri zboru, popoldan si razstavo ogledamo in z večernim vlakom se vrnemo. — Slovenski čebelarji skrbite, da bomo v častnem številu zastopani.
Štajersko.
Maribor. Porotne obravnave so se včeraj dne 27, septembra končale. Obravnava proti [Alojziju Bor-gnollutti, ki je bil obtožen uboja, se je preložila, Razvanje. Blizo razvanjskega križa na cesti proti Mariboru je padel 26. septembra pod voz, hlapec ki je vozil pivo od Götza. Kolo mu je šlo čez prsa. Bil je takoj mrtev.
Pragersko. V pondeljek dne 26, septembra je na tukajšnji postaji trčila skupaj neka rezervna lokomotiva s tovornim vlakom. 'Štiri vozovi tovornega vlaka so skočili s tira in so deloma poškodovani. Ne zgoda se je zgodila vsled pomote. Poškodoval se ni nihče.
Št. Janž na Dravskem polju, (Živinski preku-pec Jakob Dobnik je pred 14 dnevi kupil na Hrvaškem vola, ki pa mu je nato doma obolel. Vola so zaklali, meso pa je posestnik na drobno prodal po občini. Zdravnik je konštatiral, da je zaklani vol imel vranični prisad. ILjuclje so meso zavžili. Pokazali so se nasledki. Pet oseb je zbolelo za vraničnim prisadom in ena je že umrla. Med obolelimi sta tudi mesarska pomočnika, ki sta bila zaposlena pri zaklanem volu. Oboleli se nahajajo v mariborski bolnišnici.
Št. Ilj v Slov. goricah. Odmev slavnosti dne 8. septembra. Občinski odbornik in tukajšnji posestnik gospod Josip Kaudella je kot pošten Nemec dne 8. septembra 1 v ostrih besedah nastopil pri kolodvoru proti nečuvenim izgredom naših narodnih nasprotnikov proti mirnim slovenskim gostom. Ta nastop gospoda Kaudella pa ni bil ljub velikemu „Nemcu“ iz Pesnice, krčmarju Hojniku, Tožil je gospoda Kaudel-la zaradi njegovih ostrih izrazov, ker se« je kot pristen Nemec (?!) čutil užaljenega. Dne 24. septembra se je vršila pred okrajnim sodiščem v Mariboru sodna razprava v tej zadevi. Hojnik je zahteval, da mora Kaudella v svrho poravnave plačati za Sudmarko 50 K. Gospod Kaudella pa je to kot pošten Nemec odločno odklonil in si je dal raje od sodnika odmeriti kazen.
Sv. Vid pri Grobelnem. V nedeljo dne 9. oktobra sklicuje naše kmečko bralno društvo svoj občni zbor. Vršil se bo v gostilni gospe Bevc in bo skušal ude zopet nekoliko oživeti ter jih navdušiti za dobro stvar. Vsak član se naj sam udeleži zbora in si naj prizadeva, da društvu pridobi novih udov, ki dosedaj Še niso bili zraven. [Ce bo vsak prispeval! po svojih močeh in se ne (bo strašil truda, potem upamo, da nam še ne bo treba prodati omare,
Dobje pri Planini. Dopisnik „Narodnega Lista“ se zopet zaganja v našega častitega gospoda župnika in v naš občinski odbor. ‘Jezi ga, ker ga je bil nekdo .pošteno potegnil, da bo občinski tajnik. Kako naj sprejme naš slovenski občinski odbor takega tajnika, ki vedno dela za privandranega posilinemca? Ali bi pa ne bilo proti njegovemu liberalnemu značaju, če bi sprejel od „klerikalnega“ občinskega odbora tajništvo? Od tistega odbora, o katerem se je takrat, ko je bil prvič in zadnjič izžreban za občinskega odbornika, Zaničljivo ' izrazil. Ce misli ta „vneti“ narodnjak, da so naši .odborniki tako neumni, da bi njega, ki jim je pri vsaki priliki le nasprotoval, za tajnika nastavili, je pač s svojo napredno pametjo daleč nazaj. 'Zakaj ni znižal občinskih doklad, ko je bil vendar več let občinski odbornik?
Šoštanj. Posestniku Matevžu Rajšterju je iz telovnika ukradel neki Anton. Glušič denarnico, v kateri ge bil en stokronski bankovec in nekaj drobiža, Glušiča f so prijeli in izročili okrajni sodniji v Šoštanju.
Iz Bočne. Zvedel sem o neki Šolski veselici, zato sem šel tja na ogrado. Mogočen strel od cerkve sem je privabil nekaj ljudstva iz vasi na veselični prostor, zlasti Šolarji so bili zastopani, torej res Šolska slavnost. Naj opišem vspored: Pri dohodu ni bilo treba plačati nobene vstopnine, le Šopke, cigarete, koleke in razglednice v korist družbi sv. Cirila in Metoda in pa imenik novoustanovljene podružnice so ti ponudili, da si se težko odrekel, čeprav imaš kake pomisleke ali „klerikalne“ predsodke o imenovani družbi. Cul si izbrano petje nedolžne mladine, videl M plesati četvorko, ki jo je naučil učitelj iz Rečice, oglasil se je moški zbor in čebljal si s cvetom razumništva zadrečkega r od naprednega fanta iz Nove-štifte, dveh sodnikov z obiteljo, prijaznega poročevalca za „Narodni Dnevnik“, dveh akademikov in dičnih zastopnic ženske podružnice v Gornjemgradu do fi-eh starih znancev iz Celja, ki sta nas posedle- mesto onega iz Prekorja. V „Jutru“ pa si čital o arab-
skem oslu, jordanski vodi, rožnih vencih in pildekih iz Svete dežele, čeprav bolj ironično, pa vendar značilno za radikalizem, ki daje smer Ciril-Metodovi družbi. Ker je že hladno postalo, nisem več dalje poslušal,
Cirkovce Prvega vinotoka se bo pričelo uradovati na naši pošti, za katero smo se toliko let borili. Trije poslanci jo morali dregati za poštni pečat, —kakšen neki bo?
Šikole pri Cirkovcah. Župana naše nove občine bomo volili v četrtek, dne 29. t. m. Vse je jako napeto. Kakšno bo gospodarstvo, to skrbi vsakega.
Celje. V Narodnem domu v Celju je bil nedavno okraden dr. Pirnat iz Št. lija pri Šoštanju zmanjkalo mu je 340 K. Tatvine je osumljen natakar Anton Petrovič, katerega so izročili sodniji.
Gornjigrad. Zopet je šlo od tukaj več moški*1 v Ameriko. Treba bo, da se družba sv, Rafaela za te izseljence zavzame. — Udje katoliškega slovenskega izobraževalnega društva pridno vadijo dve igri; tudi tamburaški zbor se zopet vežba. — Kmečka posojilnica in hranilnica lepo prospeva,
Gradec. Mestni župan r poživlja tukajšnje meščane, naj bi ob času „Herbstmesse“ na čast tujcem dekorirali mesto in razobesili zastave. Seveda bodo graški Germani s posebno velikim veseljem, kakor pri vsakih takih slavnostih razobesili tudi dovolj zaprašenih in razcapanih frankfurtaric, da bodo s tem obvarovali vsenemškemu Gradcu prusovski značaj.
Gradec. (V bližini Albreehtovega mosta je v petek dne 23. t. m, skočila v Muro s samomorilnim namenom 371etna Ivana Grili. Slučajno se je peljal s kolesom mimo neki mestni detektiv, ki je opazil žen-skino truplo plavati po vodi. Sledil ji je nagloma za obrežjem, kjer se mu je posrečilo s pomočjo nekega delavca potegniti samomorilko 1 iz vode, Her jo rešiti gotove smrti. Ivana Grili je oženjena ter živi sodnij-sko ločena od svojega moža. V žalosti in v obupu si je hotela baje končati življenje.
Gradec. Delavec Anton Lepei je bil v soboto dne '24. t. m. popoldne pri eggenberški kazini zaposlen v globokem, izkopanem kanalu, kjer je popravljal cementne cevi, ’Vsled kopanja in dela je zemlja ob straneh postala rahla, ter je zasula imenovanega delavca. Z zelo veliko težavo in po poluritem napornem delu so ga izkopali iz kanala. Lepei je bil nezavesten ter so ga prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Težko da bi okreval. Krivi takih nezgod so večinoma podjetniki in stavbeni mojstri, ki se pri takem nevarnem delu čisto {nič ne brigajo za varnost delavstva.
Kolera.
Kolera se še vedno širi. Vedno neugodnejša poročila dohajajo.
Brodar Bogdan, ki je dne 24. septembra na Dunaju obolel na koleri, je dne 25. septembra u-mrl. Obolelemu krmilarju Proulovicsu se je stanje zboljšalo. Dne 26. septembra so se pojavili na Dunaju zopet 3 novi slučaji. Zbolela sta tudi dva kaznjenca.
Iz Budimpešte se poroča, da so pripeljali v bolnišnico za infekcijske bolezni dne 25. septembra 9 bolnikov, ki so oboleli za kolero. Na buliji „Bös“ je dne 25. septembra umrl za kolero en brodnik.
V	M o h a č u so zopet obolele ta dan 4 osebe.
V	Carigradu; se je pojavilo več smrtnih slučajev kolere, Dne 25. septembra je umrlo sedem oseb. Zboleli so v Carigradu trije mornarji. Skupno je v Carigradu zbolelo 13, v Trapecuntu ,17 oseb na koleri.
Odredbe na Štajerskem.
Mariborsko okrajno glavarstvo je občinam naročilo, da takoj odredijo in vestno izvršujejo pod o-sebno odgovornostjo naslednje:
1.	Na najnatančnejši način je izvrševati veljavne predpise o zglašanju tujcev1 f pri policiji,1 glede vseh v občinskem ozemlju nahajajočih se gostiln in prenočišč. Vse one osebe, katere dojdejo iz krajev, ki so okuženi, mora preiskati občinski zdravnik in se morajo v prvih petih dnevih po dohodu glede njihovega zdravstvenega, stanja T zdravniško nadzorovati. Ako se pri tem opazijo šumni znak’i bolezni, se morajo bolniki takoj, in sicer Še pred dohodom uradnega izdravnika, ha primeren način osamiti. !' Občina mora o vsakem takšnem dogodku nemudoma najkrajšim potom, ali brzojavno, ali po brzem selu obvestiti c. kr, okrajno glavarstvo, f da se brez odlašanja odpošlje uradni zdravnik, da natančno preišče slučaj.
2.	Na primeren način je skrbeti, da se pripravijo v občini nahajajoči se izolirani prostor?, j oziroma, da se jih za vsako silo napravi. Ako je potreba, so morajo takoj vporabljati; r zagotoviti si pa je tudi potrebne postelje in druge predmete v strežbo bolnikom. Vse občine imajo nadalje dolžnost, takoj izpolniti svoja razkuževalna (desinfekeijjBka) določila do predpisane mere. Pri tem se posebno opozarja na nabavo neugašenega apna kot cenega r in za kmečke razmere posebno pripravnega { razkuževalnega sredstva. Morebitne parne razkuževalne stroje je preskusiti glede njihovega funkcioniranja. Konečno morajo občine poskrbeti za sposobne strežnike za službo v izoliranih prostorih.
Kolera v trbovljski občini —'pred 61
leti.
Kakor kažejo trbovljski mrtvaški zapiski, je razsajala leta 1849 v mesecih julij, avgust in september v Hrastniku huda griža.
Tledanji zdravnik Florijan Pušhauser pa je v 25 slučajih tudi konštatiral kolero.
Tej je podleglo domačinov lie 6; od drugih 19 umnlih so bili vsi tujci, večinoma iz Italije, delavci na železnici. Umrli so v provizorični (bolnišnici, ki je bila last železnice. Vse so hitro, že 8 ur po smrti, zagrebli.
Na Štev. 7 je umrla Inati, stara 56 let, dne 3. vinotoka. Njena 26 let stara hči, že tudi omožena, ji je Sledila čez 10 dni.
Meseca novembra ni zaznamovanega nobenega slučaja kolere več, pač pa je razsajala griža Še tudi poznejša leta.
Iz Rima se poroča, da je obolelo v Neapolju na koleri 77 oseb, od teh jih je 59 umrlo, Italijanska vlada je velevlasti obvestila o koleri v Neapolju, čeprav je mestni župan prosil vlado, naj se nekaj dni kolera prikriva.
Iz Sarajeva se poroča: Bosanska vlada je prepovedala uvoz melon iz Ogrskega,
Najnovejše.
Pogajanja razbita.
G r a d e c, dne 28, septembra. Danes ob 11, uri so stopili zopet zastopniki deželnozborskih klubov skupaj, da omogočijo delavnost deželnega zbora. Poslanec Hagenhofer je stavil v šolskih zadevah posredovalni predlog, naj se da v deželnem šolskem svetu tudi kmečkemu prebivalstvu zastopnike. Veleposestniki in nemški nacionalei so tudi ta predlog kratko-malo odklonili, Vsled tega je izjavil deželni glavar, da nadaljna pogajanja nimajo več nobenega smisla, in je sejo zaključil.
Deželni zbor se zaključi.
Renner jev zrakoplov.
Iz Gradca nam piše poročevalec:
Pretečeni teden je imel vaš poročevalec priliko, si 'ogledati (nanovo dovršeni Rennerjev zrakoplov. Dolg je okoli 45 m, Širok v primeru okoli 12 m, ter izdelan po najnovejšem sistemu. Na zrakoplovu sta 2 motorja, vsak s štirimi cilindri, eden motor na prednji, drugi pa na zadnji strani. Motorji so iz tovarne Chemnitz. (Dva velika (medena1 bencin-rezervoarja hranita rezervni bencin za daljno fvožnjo. Štiri propelerji, ki so razpeti, so namenjeni za gibanje in za premikanje zrakoplova.
Ker povzroča funkcioniranje motorjev 1 in propelerjev močen ropot, tako da se ni mogoče na večjo daljavo na zrakoplovu pogovarjati, je napravljen na zrakoplovu telefon, tako da se bo mogoče pogovarjati in sporazumeti.
Proti eksploziji in ognju < je črez motorje1, napravljena zavarovalna strešica. Kakor znano, je_ nedavno zgorel v bližini Dunaja;( neki vojaški zrakoplov in ravno pred kratkim pa zopet eden Zeppelino-vih zrakoplovov,:
Zrakoplov je zgotovljen; samo motorji se Še morajo dobro in natanko preskušati, ker še ne funkcionirajo dovolj pravilno in zanesljivo.
V času „Herbstmesse“ od 1. do 9. oktobra 1.1. bodo Rennerji napravili več poskusnih poletov s svojim novim zrakoplovom, kateremu so dali ime „Gradec.“ Povelje pri zrakoplovu bo imel oče Renner, krmarila bosta pa njegova sinova.
Pripomniti je še treba, da je zrakoplov tudi tako urejen kakor je bil lanski, da se je mogoče voziti ž njim v zraku na katero stran se hoče. Ako se bodo v Gradcu poletni poskusi dobro obnesli, nameravajo Rennerji napraviti polet za gotovi razpisani honorar iz Gradca črez Semmering na Dunaj.
Rennerja stane novi zrakoplov okoli 180.000 K.
Razgled po svetu.
Zrakoplovec Chavez, o katerem ( smo zadnjič poročali, da je poletel čez Simplon in ustvaril s tem nov svetovni rekord, je včeraj dne 27. t. m. popoldne na posledicah padca umrl.
O vzgoji japonskih otrok. Gospa Ozaki, soproga tokijskega župana, je napisala v nekem francoskem listu jako zanimiv članek q vzgoji japonskih o-trok. Znano je, da je na Japonskem najbolj v čislih ona žena, ki ima mnogo otrok; zato je samoumevno, da se rojstvo vsakega otroka v ubožnih in v bogatih rodbinah praznuje z veliko slovesnostjo, i Sedem dni po rojstvu dobi otrok svoje ime; dečka imenujejo po očetu in mu dodajo še kak priimek, deklica pa dobi ime, ki ima kak simboličen pomen, na primer: Matsu (Stalna), Take (Sreča). (Prva letaj dobivajo’ otroci, dečki in deklice, rudečo obleko, pozneje oblačijo dečke v pisane obleke, f rudeče in višnjevo, r rudeče in rujavo, rudeče in črno, rudeče obleke deklic pa krasijo pozneje vezenine, ki predstavljajo cvetlice, liste ali, leteče ptice. Otroci se vzgajajo zelo skrbno in nežno, a zelo strogo; vadijo jih od jutra do večera v brezpogojni pokorščini in največjem spoštovanju do svojih starišev; deklice se morajo vaditi v tem, da so pokorne svojim bratom. Dečki morajo zjutraj, kakor hitro vstanejo, takoj k starišem, se globoko pokloniti in jih vprašati:	„Kako je z vašim cenjenim
zdravjem?“ Pred obedom dvignejo jedilno pripravo do čela in se priklonijo v znak zahvale. Predno zapuste hišo, pokleknejo pred materjo, in če zapusti oče hišo, ga spremijo do vratf in mu rečejo, f priklanjaje se: „Bog s teboj! Vrni se kmalu!“
Dva krasna pava, samec in samica po ceni na prodaj. Kje, pove upravništvo. 142
Ceciljanec — organist cerkovnik, lahko tudi tajnik pri občini ali v posojilnici, želi slnžbo sprejeti. Naslov pove uredništvo tega lista. 138
Krasna vila v bližini Maribora se radi bolehnosti posestnika pod ugodnimi pogoji takoj proda. Natančneje pove upravništvo „Straže“. 135
lOTagrobne vence
■ni v vsakovrstnih izpeljavah, trake z napisi, in sveče za pogrebe priporočaš
Goričar & Leskovšek, Celje
trgovina s pisarniškimi potrebščinami itd.
Na debelö In drobno I	220	Na debelo In drobno I
I
I
I
>
\
\
I
f
"• d0be,0, Priporoča se "a drobno!
edina narodna frjovina
galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor
tudi igrač.
Priča š Kramar v Qelju
na voglu Graške- in Krožne ceste.,
k Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju, *
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. *8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 41/» °/0 brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice dragih zavodov se sprejemajo
Posojila na zemljišča po 5% do 57*% brez in z amortizacijo.
Posojila na zastavo vrednostnih listin.
Osebni kredit na meniee in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji.
Konvertaoija v knjiženih dolgov z najmanjšimi stroški.
kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.
: Oskrbuje svojim članom izterjevalce njihovih terjatev.
Brezplačno reševanje vseh zadev.	* f

%
%
X
i
X
OSTANKI36
pachaste za ženske obleke po 20 m trpežni K 10'—. Zelo močni K 12-— posebno fini K 14’—, hlačevine za moške obleke, dvojne širjave po 10 m močni K 14’— zelo trpežni K 17’— posebno fini 20 K, čez 20 E franko razpošilja
: narodna veletrgovska hiša :
R. Stepmecki : Celje.

I
$
I
S
X
X
X
Olje
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Tiskarna st. Cirila t Mariboru.
J%rAMIM G OSP O tPÄjV,M A m
priporočajmo priznafto najboljši pridatek za kavo „ZAGREBŠKI pravi FRANCK“ s kavnim mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek.	52
Naznanjam veleč, dnhovščini, kakor tudi nčiteljem in dragemu občinstvo, da sem otvoril v Maribora, Badgasse 11, zraven Narodnega Doma, atelier za n* metno slikarstvo kakor tudi slikanje v najnovejših 0-blikah ter se priporočam za obilen obisk.
Ludovik Andok.
140
Gostilna
z lepim posestvom: 20 oralov gozda, 10 oralov travnikov in njiv z sadonosnim drevjem je na prodaj v toplicah na Dobrni pri Celju. Več pove Karba v hotelu „Pri belem volu“ v Celju.	141
Slovenska trgovina
J. N. Šoštarič, Maribor
samo Glavni trg štev. 9
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo svakovrstnega najnovejšega in najmodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami - - -
Postrežba točna in stroga solidna.
Umetni zavod za slikanje na steklo
Maks Tušek
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. dnhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
= Načrft In proračune na razpolago. ==
Maribor
Tegefhofova cesta 39
perd kolodvorom,priporoča svojo bogato, zalogo zlatarne, srebrnine, nr i. t. d.. po najnižji ceni.
frmmrvfnnA 8 sloTenskimi ploščami, čistim in VJI cxJJJ.UIU.Llv3 jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
&D !
—■ >
-------rt
► — --
A <B o
OB bp gj
® ® ■§ -S
a «a
- - 5 *3 *
M
e i M N
«š "~
«M
h O M
v n r—
®>w j| g,a g
čs ;-!!
^	2 ,5	®	_ M	M id	d
n —*
<D cr=s

wp5 ® ® ’3 -S “ 5 S i S S 5 .®
* ^ *3 § ► ® H
g ®	® os ® a ®
* S
o
03 ca
Hf
-s l
OQ O
-H • rt ^ 3 W ►
*- — £=*
OJ o
a nz
I Ö
PQ oo
O
£
■+■5
m
o
•h
. -ih
>OQ
Robert Diehl, žganjarna, Celje
priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinjevec kakor tudi
štajerski
konjak.
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
narodno kamno-
Stavbena in umetna^ kamnoseška ::: Obrt s strojnim obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. :::	Specialna delavnica in podobarski atelje za nmetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::: Brušenje, puliranje in struganje ::: kamena s stroji. :::
	
podjetje v CELJU.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoniranih :: rodbinskih grobišč (rakev).:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, udela-:::	vanje napisov v iste. :::
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorai urednik: FraajRakovič,
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.