[THE OLDEST. AND MOST, POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF. AMERICA.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za mm In narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. B DRUŽBE SV, MOHORJA V CHICAGI
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 128.
^HICAGO, ILL., SOBOTA, 3. JULIJA — SATURDAY, JULY 3, 1926.
LETNIK XXXV.
NA FRANCOSKEM SO NAMERAVALI USMRTITI ŠPANSKEGA KRALJA, KO SE JE NAHAJAL S KRALJICO V PARIZU; DVA ANARHISTA V ROKAH PRAVICE. — NEMIRI V ŠPANIJI.
Pariz, Francija. — Francoski tajni policiji se je posrečilo odkriti zaroto anarhistov, ki so nameravali usmrtiti španskega kralja Alfonza, ki se je nahajal v spremstvu kraljice v Parizu, od koder je odpotoval v London.-
Detektivi so' aretirali v Parizu dva najhujša španska a-narhista, Francises Ascaso, ki je na sumu, da je leta 1923 umoril kardinala Soldevila Romero, nadškofa Sargossa — in Bonaventura Durrettija, ki ima tudi veliko zločinov na svoji vesti.
Anarhista sta vzela v najem lepo vilo, kjer sta živela kot turista iz Argentine. Ko je policija vdrla v stanovanje, je tam našla tri puške in strelivo, pa tudi več revolverjev. Ascaso je izpovedal sledeče:
"Mi smo tukaj v Parizu že mesec dni in smo prišli semkaj z namenom, da umorimo španskega kralja. Tukaj smo kupili avto, v katerem bi jaz in Durretti na dan kraljevega prihoda čakala na postaji in Alfonz? z dobro pomerjenimi streli usmrtila. Ako bi nama tukaj spodletelo, bi ga dobila v hotelu, ali pa na dirkališču."
Ker je bilo še več tovarišev od aretiranih anarhistov v Parizu, je bila straža pri kraljevi dvojici pomnožena, zlasti ko sta se peljala na kolodvor, od koder sta odpotovala v London.
Le veliki pozornosti pariške policije se ima Alfonzo zahvaliti, da je še danes pri življenju.
Ko je bila vlada v Madridu obveščena o zaroti, je takoj izdala ukaz za aretacijo voditeljev revolucionarnega gibanja. To pa ni ostalo brez posledic, kajti po zadnjih poročilih posnemamo, da se je bati vojaške vstaje in je večji del vojaštva že odpovedalo pokorščino sedanji vladi, kateri na čelu je diktator Primo de Rivera. Ljudstvo je silno razburjeno in se boji, da bo prišlo do prelivanja krvi.
Glavni zarotnik proti diktatorju je bivši vojni minister gen. Francisco Auguilera, pa tudi gen. Valeriano Weyler je med uporniki.
-o-
MUSSOLINIJA ČISLAJO ANGLEŠKI SOCIALISTI.
London .Anglija. — Socija-listi v Londonu so imeli svojo sejo. Neki govornik je pri tej priliki dejal, da je v Italiji pod vlado diktatorja Mussolinija mnogo boljše kakor pa je v Angliji. Povdarjal je, da Mussolini gleda na to, da se delavske razmere zboljšujejo, velika pozornost se polaga delavskim stanovanjem, sploh se gleda na to, da se zboljša njih stališče.
okolica belgrada pod, vodo.
Veliki del ozemlja nad Belgra-dom je poplavljeno ko je Donava prestopila bregove. Prebivalci se izseljujejo.
PRINCETON UNIVERZA POVEČANA.
i
»
Dunaj, Avstrija. — Semkaj je prišlo poročilo, da je Donava močno narastla in prestopila bregove. V bližini Apatina nad Belgradom je vse poplavljeno. Okolico Zomber, 20 milj oddaljena od Donave, je prebivalstvo zapustilo in se preselilo na varnejše kraje. Kmetje, katerim pomagajo vojaki, so neprestano na delu in gradijo nasipe, ki pa dosti ne pomagajo. Škoda je velika, mnogo kmetov je težko prizau'ttih.
Santiago, Chile. — Tudi tukaj je deževalo neprestano skozi štiri dni, pa tudi vihar je bil hud, ki je prizadjal veliko škodo v Santiago in v osrčju Chile. V četrtek je bilo mesto Santiago odrezano od ostalega sveta, kajti brzojavna in tele-fonična napeljava je bila potrgana. Voda je odnesla veliki del železniške proge med Santiago in Valparaiso, veliko škodo je napravila na progi Trans-Andian železnice.
Valparaiso je tudi veliko prestalo, polovico mesta je bilo pod vodo; vihar je bil zlasti ob obrežju strahovit, ki je napravil Veliko materijalne škode, tudi več oseb je prišlo ob življenje, ni pa še ugotovljeno število.
Iz Calama poročajo;, da je v rudniku, ki je last Chile Exploration kompanije radi kratkega stika nastala eksplozija, ki je bila usodepolna enajstim delavcem, veliko število jih je še zasutih, za katere se ne ve, so li živi ali mrtvi.
__________ ________ ____________ as§
Ker poslopje Princeton univerze več ne odgoyarja zahtevam, so napravili načrt, da isto povečajo. Slika nam kaže skico novega poslopja, katero bodo začeli v kratkem graditi.
zaključenje kongresa i KRIŽEM SVETA.
Zasedanje kongresa v Wash-ingtonu je končan°, nekaj važnega dela je ostalo nerešenega, ki se bo nadaljevalo v jeseni.
Washington, D. C. — Danes, sobota 3. julija, se zaključi zasedanje kongresa, poslanci in senatorji odidejo k svojim družinam, da se odpočijejo po napornem delu.
Veliko prav važnih vprašanj je ostalo nerešenih pri temu zasedanju, med temi je tudi vprašanje odpomoč farmarjem, za katero je bilo tako velik predlogov, da je bilo težko do ločiti, kateri je najbolji. Obljube so se delile poljedelcem od desne in leve, le žal, da od obljub samih, farmarji nimajo nobenih koristi.
V sredo je predložil senator Wheeler senatski zbornici resolucijo, v kateri se priporoča preiskava o zadevi propadle Grain Marketing kompanije, v katero sta zapletena tajnika Jardine in Hoover. Do tega je prišlo, ker je Wheeler rekel, da je Fessova predloga za odpomoč farmarjem bila le prevara, da bi vlada posodila $26,-000,000, za kar sta se Jardine in Hoover potegovala, ker bi ona bila v odboru, ki bi s tem' denarjem razpolagal.
VALEŠKI PRINC POROČI
l0wden na švedskem.
Iz neodrešene domovine.
LJUJI OL3-iJ> i
ZA POITALIJANČEVANJE SLOVENSKE MLADINE IMAJO NA PRIMORSKEM TAKO ZVANO ORGANIZACIJO "BALILA," V KATERO VABIJO OTROKE SLOV. STARIŠEV. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
POMANJKANJA MED STAV-KUJOČIMl V ANGLIJI NI.
London, Anglija. — V Angliji zelo kritizirajo apel v Zed. državah za pomoč družinam stavkujočih premogarjev. Poročilo "National Society for the Prevention of Cruelty to Children" se glasi, da je za vse zadostno preskrbljeno in ne potrebujejo ameriške pomoči. Tako zvani Wilkinson odbor pa izjavlja, da ni res, da bi se v zadostni meri skrbelo za družine stavkujočih premogarjev. Imenovani bodo zastopniki, ki še bodo na licu mesta prepričali o razmerah.
Samoobsebi se razume, da so premogarske družine zelo prizadete, kajti stavka traja že dolgo. Obsojenja vredna je angleška vlada, ki se ne gane, da bi napravila konec stavki v
V	Italiji je luksus prepovedan, prid premogarjev, katerih zah-
V	svobodni deželi, tako nada- teve so po vsej pravici vpravi-ljuje govornik, kakor Anglija, čene.
pa je videti na tisoče dragoce-	-o-
nih avtomobilov, ki z blatom — Chicago, 111. — Poročano obmetujejo lačne delavce, do- je bilo, da je ogenj uničil znano čim si vlada prizadeva na vse obcestno gostilno v Niles. Ugo-mogoče načine, kako bi izstra- tovilo se je, da je ogenj zane-dala uboge premogarje, da bi tila papiga, ki je kljuvala po se podali in prenehali s stavko, žveplenkah tako dolgo, da so
-o--se užgale, nakar je izbruhnil
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" ogenj. ...
ŠPANSKO PRINCEZINJO?
San Sebastian, Španija. — Neki španski list je prinesel vest, da je potovanje španske kraljeve dvojice v London v zvezi z zaroko valeškiga princa s špansko princezinjo Beatrice, ki je najstarejša hčerka v španski kraljevski rodbini. Princezinja je oddaljena so-rodnica angleškemu prestolonasledniku in je stara 17 let. Je pa tukaj vmes velika zapreka — ta je, ker je princezinja katoličanka in angleški bodoči kralj katoličanke ne sme poročiti.
-—o-
ZANIMIVA TOŽBA.
Lincoln, Neb. — Emil Glatt, kokošjerejec, je tožil Page in Lincoln Standard Aaircraft kompanijo za $10,000 odškodnine, ker nad njegovo farmo letajo aeroplani omenjene kompanije in plašijo njegove kokoši, da ne nesejo tako kakor soi preje. Zatrjuje, da dobi sedaj 25 odst. manj jajc, ka-
—	Oslo, Norveško. — Mednarodni kongres Rdečega križa se je tukaj odprl ob navzočnosti kralja Haakon-a in članov norveške vlade. Vdeležili so se tudi zastopniki raznih držav, tudi Amerike, katero zastopa dr. Clark.
—	Griffith, lnd. — V kamnolomu Griffith Sand & Gravel kompanije se je utrgala vrv, ki vleče iz jame pesek v posodi, k; drži dve toni. Posoda je padla na tri delavce, eden je bil na mestu mrtev, dva sta zado-bila težke poškodbe.
o — Chicago, III. — Izpod mi« 1 mo vozečega avtomobila je fliknil kamniček, ki je zadel Andrew Mandis-a, starega 11 let in ga na mestu ubil. Kamniček je priletel kakor krogi;ja iz samokresa.
—	Rochester, Anglija. — Allan B. Gobham, angleški a-viatik, je v sredo poletel z letalom od tukaj v Avstralijo in nazaj, razdalja 25,000 milj. Že preje nekoč je Cobham letel iz Londona do Cape Town in nazaj, ne da bi kje pristal, razdalja 10,000 milj.
—	Kalamazoo, Mich. — Peter Bazianic, star 47 let, je plezal na drog električne napeljave kamor je zašla hišna mačka in jo hotel rešiti, da bi ne prišla v dotiko s tokom, mačka se je sama rešila, Peter je zagrabil za vod in bil na mestu mrtev.
Iz Sv. Križa.
Nedavno so razpošiljali na vsa šolska vodstva pozive, naj vabijo učence k vstopu k faši-stovski organizaciji najmlajših "Balila." Medtem ko so se v drugih šolah tržaškega ozemlja omejili na bolj ali manj e-nergičen pritisk na otroke, so učitelji šole pri Sv. Križu, med njimi pred vsemi učitelj Er- j Bivši illinojški guverner prou- manni, poslali vsem starišem čuje poljedelske razmere v j pristopnice. Dasi so ti pristop-
nice po večini zavrnili, so vse otroke vkljub temu vpisali. — Proti temu so šle matere korpo-rativno protestirat v šolo. Radi tega so istega dne zvečer pozvali očete na sedež fašja. O-četje se niso odzvali vabilu. — Nato so jim fašisti dali razumeti, da bodo vse one, ki so kjerkoli nastavljeni, dali odsloviti.
Evropi, našel je že veliko, kar bi lahko koristili Ameriki.
Stokholm, Švedsko. — Frank O. Lowden, bivši guverner države Illinois se nahaja z nekaterimi tovariši na Švedskem, kjer proučuje tamošnje poljedelske razmere. Ko so se vozili z avtomobilom iz Ilalmstad do Stokholma, za kar so porabili dva dni, so videli kraje, za	Preiskave v Istri, katere pravi Lowden, da so. Na Binkoštno- nedeljo so o-najle^ši pa wetu. Posebno se| rožniki preiskali stanovanje
Ane Marijon, predsednice žen-' skega društva pri Sv. Ivanu pri Buzetu. Ne ve se, kaj ali koga so iskali. Odnesli so nekaj knjig. Enako so istotam po deseti uri zvečer pretaknili hišo učitelja Šepiča. Vdrli so v hišo, ko so že vsi spali. Baje so iskali neko osebo, ki je prišla iz Trsta ali Opatije.
-o-
II. Ker niso dali orožniki v Koj-'skem potrebnega nulla osta, češ, da nimajo na razpolago potrebnih ljudi, ker morajo razpoložljivi orožniki v Koza-no nadzorovat ples. 2. Ker mora na podlagi nove okrožnice goriške podprefekture posebna komisija, obstoječa iz zastopnika županstva, enega inže-njerja in policijskega uradnika, kolavdirati dvorišče, na katerem se ima vršiti prireditev.
-o-
Tečaji za slovenščino.
Gonja proti slovenskim tečajem se nadaljuje. Dijak S. Logar iz Idrije, gojenec II. tečaja učiteljišča v Tolminu, je bil na podlagi sklepa seje profesorskega zbora izključen od pouka do konca leta in od poletnih izpitov, ker je bil obdol-žen (in sicer po krivem), da ustanavlja zasebne tečaje za poučavanje slovenščine. Ravnatelj zavoda je Slovenec "Pavlin."
zanimajo ameriški gostje za krasne gozde in njih lego. Gozdarstvo hoče Lowden v tu-kajšnem kraju natančno preštudirati, kar bo pozneje lahko porabil v domovini, kateri bo veliko koristilo.
Mr. Lowden si prizadeva, da bi iznašel metodo, po kateri tukaj držijo v tako lepem redu gozdove in kako se najvspešne-j je pogozduje. V Ameriki, tako pravi Lowden, se gozdove za-;
Imenovanje dekana.
Za dekana v Trnovu-Bistrica nemar.ja in še od daleč niso po-j je imenovan g. Janko Dolenc, dobni švedskim, kjer vlada red' doslej vikar v Podgrajah, Istra.
m snaga.
BUČNO SEME POVZROČILO SMRT OTROKU.
Chicago, 111. — Roosevelt Tuff, star 5 let, 1841 Taylor st., se je igral z bučnim semenom in eno dal v usta, ki pa mu je obtičalo v grlu, otrok ni
Zanimivo je, da sta za Trnovo prosila samo dva, gori imenovani in neki stari župnik iz Istre. Slovesna inštalacija se je vršila dne 7. junija. Izvršil jo je škof z Reke.
—	Rim, Italija. — Italijan , , ., , ...	, ska vlada vidi rešitev iz krize! ^ sape^predno je le v ekonomiji, in to vse povsod. Izdala je ukaz, da se po 10. uri zvečer ne sme več toči-« nobena pijača, tudi plesišča fnorajo ob določenem času biti zaprta.
—	Mexico City, Mehika. — Ameriški Rdeči križ je izročil mehiškemu Rdečemu križu svoto $5000, katera naj se razdeli med prizadete po poplavi.
—	London, Anglija. — Angleži lastujejo v Parizu veliko restavracijo pod imenom Maxim. Ker pa je v Franciji finančna kriza zelo občutna, bo obratovanje te restavracije ustavljeno, ker ima več izdatkov kot dohodkov.
prišla pomoč je umrl.
-o-
STRAŠNA SMRT MED DVIGALOM IN STENO.
Chicago, 111. — Miss Bertha Luedke, stara 41 let, je v poslopju 241 East Illinois St. prišla neznanokako med elevator in steno kjer jo je zmečkalo, | truplo je padlo na dno, kjer je bilo pozneje najdeno. Kako je nesreča nastala nikdo ne ve, ker ni bilo nobene priče.
-o-
TURČIJA SE OBOROŽUJE, KAR VZNEMIRJA ANGLIJO.
ClTATELJEM NAZNANJE!
Ker se v pondeljek dne 5. julija praznuje državni praznik Neodvisnosti, delo v naši tiskarni počiva, za to ne izide
kor jih je dobil preje, ko se še torkova številka Amerikanske-tam ni nahajala šola za avija-!«a Slovenca. Prihodnja števil-tike. V obtožnici tudi navaja, ;ka "zide v sredo dne 7. julija.
da mu je vsled ropotanja motorjev veliko kokoši poginilo.
UREDNIŠTVO.
Kako se bo ta zanimiva tožba KATOLIČAN BREZ KATOLI-končala še ni znano.	| SKEGA LISTA JE NIČ I
London, Anglija. — Dasi-ravno je mozulsko vprašanje rešeno povoljno .vendar dela gibanje Turčije velike skrbi Angliji. Turčija nima nobene volje, da bi pristopila k ligi narodov, pa tudi to je vznemirljivo, ker se pritožuje, da je lau-sanska pogodba prelomljena.
Kar pa je najbolj vznemirlji vo za Anglijo je to, da Turčija pripravlja topove težkega kalibra in jih pošilja na mesto, ki je le pet ur oddaljeno od Gal-lipoli, turške oblasti ne izdajo dovoljenja delegatom, da bi posetili te kraje.
Obnova cerkvice sv. Roka na Krnu.
Na Krnu domači ljudje popravljajo cerkvico sv. Roka, ki je bila v vojni razdejana. Na sv. Roka dan jo bodo blagoslovili.
Smrtna kosa.
V Gorici je umrla gdč. Roza-lija Medvešček, sestra dr. Petra Medveščka.
-o-
Ofenziva na vsej fronti.
Ofenziva na vsej črti proti našemu življu na Primorskem se nadaljuje in postopoma po-ostruje. Te dni so bili pozvani predsedniki rajnih društev, zlasti mladinskih in športnih društev ter planinskega društva na kvesturo, kjer so jim naznanili, da morajo odslej vsak izlet naznaniti tri dni prej oblasti z natančno navedbo programa (zbirališče, ura, kraj, izbrana pot, število udeležencev). Vse prireditve društev se sistematično zabranju-jejo. Prepoved takih prireditev se je pričela tudi v Videmski pokrajini in sicer za sedaj v Brdih. Tako je bila prepovedana veselica v Višnjeviku, določena za 30. maja v Vipolžah. Zanimivi so razlogi, s katerimi je oblast utemeljila prepoved:
Letalska nesreča.
Novi Sad, 31. maja. — Danes dopoldne ob 10. se je na tukajšnjem vežbališču zrako-plovnega oddelka dogodila velika nesreča. Vršiti bi se imel poskusen polet z aeroplanom, katerega je izdelala novosad-ska tovarna za aeroplane "Ika-rus." Pilot novoizdelanega ae-roplana je bil Slovenec Ivo Šu-man, mornariški kapitan, njegov pomočnik pa je bil narednik Franjo Ilalila. Blizu Donave sta se dvignila v zrak. V višini kakih 200 m se je aeroplan vsled neke napake, katere vzroka še niso dognali, prevrnil tako, da je kapitan Šuman padel iz letala v Donavo, kjer je utonil. Narednik Halila je sedeč v aeroplanu priletel na tla in se ubil. Ponesrečeni Šuman je sin dr. Šumana, predsednika belgrajskega patentnega sodišča.
-o-
NE ČAKAJ, da pride kdo po naročnino v hišo; ako ti je potekla naročnina, pošlji jo sam čimprej moreš na upravo lista.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO. ITALIJO itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire imo včeraj poli-ljali po teh-le cenah:
500 Din__9 9.43 "
1,000 " _9 18.60 1
2,500 " _9 46.25 t
5,000 " _9 »2.00 ~
10,000 " _9183.00 j
100	lir	___9 4.40
200	"	_9 MS ""
500	"	920.23 \
1,000	•--939-23
Pri večjih svotah poseben popust.
Poštnina j« v teh cenah it vraču* nana.
Zaradi nestalnostl cen j« nemogoč« vnaprej cen« določevati. Merodajn« so cene dneva, ko denar iprejmamo.
Nakazila izvršujejo po poit! all pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRA-JA V AMERIKO
Pisma In pošiljke naslovit« tuCi *j
ZAKRAJSEK £ CESARK 1 453 W. 42nd ST.. NEW YORK. H. %
Ameeukanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. t Ustanovljen leta 1891.	The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: Canal 0098.	Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 'Phone: Canal 0098.
Naročnina: Za celo leto ........................................$5.Q0	Subscriptions: For one year .............. $5 00
Za pol leta .......................................... 2.50	For half a year 2 50
Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ..........................:........... 6.00	Chicago, Canada and Europe:
Za pol leta .......................................... 3.00	For half a year ................................ 3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.	
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 187<).
Modra diplomacija Velike Britanije.
Eden izmed glavnih trdnih temeljev, na katerih počiva moč britanske države, je umno postopanje nje vlade v vseh ozirih. Ta vlada stori vedno najboljše, ki ji je mogoče. Ako ne more izvršiti tistega, kar želi, skuša doseči vedno to, kar je temu najbližje. Redkokdaj pa se loti nemogočih, ali zelo težkih reči. Toda česar se poprime, od tega več ne odstopi; ako ji ni mogoče, da bi si pridobila celi hleb, se zadovolji tudi s polovico in pod razmerami celo samo s kosom kruha, ako je seveda primerno namazan z maslom.
To njih modro ravnanje se je jasno pokazalo zlasti v dveh zadnjih dogodkih. V Egiptu je imel bivši ministrski predsednik Zagloul Paša, odločni nasprotnik Britanije, večino prebivalstva te dežele za seboj. Splošno se je domnevalo, da bo zahteval polno moč zase. Angleži so se izjavili proti njemu in položaj se je zdel zelo kočljiv. Toda umne angleške glave so dosegle kompromis, po katerem se je revolucijonarni Zagloul umaknil in prepustil svoje mesto enemu izmed svojih pristašev, Adly Yeghen paši. Tako Zagloul sicer ne more biti ministrski predsednik, lahko pa je njega učenik in voditelj. Na ta način so Angleži razvozljali zelo zamotano zadevo, ne sicer s svojo popolno zmago, a vendar so rešili, kar se je dalo rešiti, tako da jim pravzaprav ni bilo treba žrtvovati nič svojega vpliva in svoje moči.
Na isti način se je Anglija izmotala iz spora s Turčijo. Liga narodov je določila Mosul Veliki Britaniji v oblast. Turki s tem seveda nikakor' niso bili zadovoljni in bati se je bilo resnih nemirov. Toda Angleži niso želeli vojne, kajti zavedali so se, kak težki denar stanejo bitke. Skušali so se poravnati mirnim potom, doseči soglasje in obojestransko zadovolj-nost. Priieli so pogajanja s Turki, pri katerih so jim odstopili mali delež dohodkov iz oljnatih vrelcev v Mosulu in Mezopotamiji. S pogodbo, katero so sklenili za dobo deset let, so Turki zadovoljni in na ta način je Anglija zopet zadobila proste roke, da lahko izvaja v omenjenih deželah gospodarski pritisk in krepi svojo oblast v dolini Eufrata. Ako se ji to ne bo posrečilo v danih razmerah, si bo ugladila pot z novimi pogodbami. Velika Britanija je modra in svojo modrost črpa največ iz pro-učavanja poteka in uspehov ameriške revolucije.
-o-
Kako se giblje Bolgarija po padcu Stambolijskega?
Dne 9. junija so pretekla tri leta, odkar je zarota častnikov, makedonstvujuščih in meščanske politične opozicije izvedla revolto v Sofiji ter strmoglavila vlado Stambolijskega, vrgla večino ministrov v ječo, a šefa vlade in zemljedelske stranke kratkomalo ubila na barbarski način.
Ob priliki te triletnice je v belgrajski "Politiki" priobčil na uvodnem mestu Kosta Todorov, eden od vodij-emigrantov zemljedelske stranke članek, v katerem prinaša ostro kritiko triletnega dela vlade Cankova, oziroma Ljapčeva, očitajoč režimu, da ni niti v najmanjši meri izvršil programa, ki si ga je postavil ob svojem pričetku pred tremi leti. Vlada prof. Cankova je ob nastopu postavila naslednje programatične točke: a) obnovitev "pogaženih" ustavnih pravic, b) novo gospodarsko politiko v nasprotju z opasnimi eksperimenti zemljedel-cev, c) novo smer vnanje politike v znamenju "nacijonalnih idealov," ki jih je "izdal" Stambolijski s svojimi političnimi drugovi.
Kosta Todorov se vprašuje, v koliki meri je vlada, postavljena s prevratom 9. junija 1923., izvršila svoj program, kar bi vsaj v neki meri opravičilo prevrat sam. Obnova zakonitega ustavnega stanja! pravi Todorov; ali priča o tem mar 25,000 barbarsko ubitih političnih nasprotnikov sedanjega režima, med katerimi je sam Stambolijski, šest bivših ministrov, 40 ak-
tivnih in bivših narodnih poslancev, nad 1500 učiteljev in toliko drugih sličnih nasilij in grozodejstev. To so pač nenavadni primeri zakonitega reda.
Gospodarske obnove vlada Cankova" prav tako ni izvedla, pravi Todorov, odgovarjajoč na vprašanje glede druge točke programa. Bolgarija je danes v hujši ekonomski krizi nego kdajkoli poprej; osnova gospodarske politike Cankova in njegovih je bilo dosledno zanemarjanje kmetskih interesov; vlada pa je trosila ogromne vsote za vzdrževanje propagande v inozemstvu, za podporo oboroženim tolpam makedonstvujuščih in zaupnikom razne vrste.
A vnanja politika Bolgarske po padcu Stambolijskega je zašla zopet na stara pota, ki morajo voditi v pogubo. Bolgarska je imela nekdaj svoj nacijonalni ideal, toda ta se je pokazal neizvršljivega, treba ga je tedaj opustiti — Todorov misli pri tem očividno na Makedonijo — in treba se je sedaj podati na pot, ki jo je pokazal Stambolijski, na pot iskrenega prijateljstva in še več — zedinjenja z ostalimi južnimi Slovani v eno državo, v eno enoto. Niti Cankov, niti njegov naslednik ni sklenil nobene pogodbe z vnanjimi državami, da bi izboljšal •vnanjepolitični položaj Bolgarske.
Kosta Todorov je neizprosen nasprotnik sedanjega režima, zato ne moremo pričakovati izpod njegovega peresa mile sodbe. Ali ne da se oporekati: njegova presoja triletnega dela zmagovalcev Stambolijskega ni krivična. Predzadnjega maja je objavila "Prager Presse," katere simpatije do Bolgarije so znane, na uvodnem mestu sliko položaja v Bolgariji in v tem članku se naglasa, da se je gospodarska kriza v Bolgariji zelo poostrila in da je ekonomsko stanje zares bedno. Bolgarija je edina od premaganih držav, ki še ni dobila nikakega inozemskega posojila; krvavi notranji neredi so ji izpodkopali vsakršen finančni kredit v inozemstvu. Sedaj se je situacija izboljšala v toliko, da že eno leto ni čuti o atentatih in pobojih in pričel se je sondirati teren za vnanje posojilo. Misli se tudi begunsko posojilo, ki naj vladi pomaga rešiti problem beguncev, ki jih je baje še vedno 250,000 in ki so silno breme za vlado — o tem "bremenu" je komentar Todorova nedvomno povsem točen. Toda begunsko posojilo bi imelo vsekakor za posledico vnanjo finančno kontrolo, ki bi gospodom iz Sofije gotovo ne bila prijetna — bi zapisal bržkone Todorov, ako bi se izrazil o tej zadevi. V vnanji politiki se pripravlja prijateljska pogodba s Turčijo, a z neko angleško družbo se sklepa pogodba o izvozu prašičevega mesa. Gotovega pa še ni ničesar.
Stvarno se tedaj presoja položaja, kakor sta ga izrekli obe tako različni strani, precej vjema. Slavna ta tri leta za bolgarsko vlado prav gotovo niso bila.
-i-o--
Vera in nevera.
Govor Rev. Hribarja v župni cerkvi v Collinwoodu (Cleveland), Ohio.
Minulo nedeljo nam je naš priljubljeni župnik Rev. Hribar podal v jasnih slikah dokaze, da je Bog, da je Večni mojster, ki razumno in spretno vodi vse življenje v naravi, in da je le on gospodar, ki ukazuje in veleva naturi, da se ista ravna po večnih zakonih. Pojasnil nam je tudi, v kakšni neizmerni zmoti živijo naši svobodomisle-ci, ko trdijo, da narava je njih bog, in da se s smrtjo človeka konča vsako nadaljno življenje.
Ker je ta govor zelo važen in zanimiv, ga podajam tukaj v skrajšani obliki.
Rev. Hribar je govoril: Ne zamerite, če kaj mojega govora kateremu ne prija, ali ni všeč; — v prvi vrsti je namenjen onim, ki ne hodijo v cerkev, pa imajo še nekaj dobre volje, v nadalje naj velja onim, ki nimajo dobre volje in ne hodijo v cerkev, pač pa imajo napačne pojme o Bogu in večnem stvarstvu.
Današnji govor nam bo služil najbolj zato,, ker povzamemo nauk ali sistem, ki ga nam podaja naša vera, ne glede pri tem na dobre, ne slabe ljudi,-ampak kar uči in kako uči vera, to bomo danes prerešetali. Predmet današnjega govora je vera — in nevera; bolje rečeno prava vera in prazna vera,
hočemo spoznati našo vero, moramo uporabljati pametno službo razuma." Mi imamo pametnih in zadostnih dokazov za svojo vero, katera je utemeljena na trdni in neizpodbitni podlagi. Dogodi se, da prihajajo osebe k duhovniku in pripovedujejo, da so videle prikazni, duhove, Marijo, Jezusa itd. Duhovnik bo seveda vse tako besedičenje odločno zavrnil in priporočal takim ljudem pameten nauk in nasvet, kar se pa nekaterim zelo čudno vidi, pa pravijo: "Ni čuda, da je tako na svetu, ko nimate vi duhovniki nobenega posluha za taka pripovedovanja." Vidite, to je prazna vera, katero se po-gostoma poslužujejo goljufi, da zajamejo žrtev v svoje mreže. Drugi zopet niso pri popolnem zdravju; zatorej je potrebno preiskati, če je sploh vredno preiskati. Tretji so pa, ki pravijo: ni Boga, ni duše, to je bolj moderno za današnje dni. Dajmo to pod nož razuma: Vsak človek ima eno vero, naj pa veruje, kar hoče. Ni res, kar trde nekateri, da človek nima Boga, ne moli svojega Boga; vsak ima nekaj, kar časti po božje in če ni to ravno živi Bog, je pa malik, kateremu služi. — Brezverec pravi: Umazan dolar to je moj bog; moja nevesta, moj avtomobil — to so mo-
udanost je tvoj bog ali malik. Kako majhni in malovredni so ti bogovi in maliki — nezadostni za človeško srce in ne zadoščajo razumu; pa pravijo, kaj je Bog — zadnji vzrok vseh rečiVvendar kaj večjega lahko misli\) — snov, prvotna snov— to je malik; narava to je bog! Kaj je pa narava — pesek, voda, kamenje, stari hlod, crknjen konj — to je narava; in ta pesek, ta voda, to kamenje naj naredi kaj pametnega, kar pa vendar pameti nima. Kaj bi rekel nož, ki operira bolnika; ljudje pravijo sicer, zdravnik je operiral, — a pravilno bi se glasilo, da. je operiral nož, katerega je zdravnik razumno rabil, da je operacija bila izvršena. Poglejmo številni stroj, ki nam natančno pove težke račune, a vendar stroj nima razuma. Poglejmo uro, ki nam kaže dnevni čas, ali ima zato ura tudi pamet? Povsod je moral biti eden, ki je z razumom sestavil mehanizem pri številnem stroju, da nam kaže račune, in ž razumom je uredil urar vse kolesje pri uri, da nam kaže dnevni čas.
Ali ima zrakoplov razum, ko leti v drznih lokih po zraku in meče bombe na zemljo; ali to dela sam iz sebe; ne, v zrakoplovu je eden, ki s pomočjo svojega razuma vodi zrako-plovno krmilo.
Mi vidimo tedaj, kjer je kaj razumnega, kaj pametnega u-rejeno, tam je povsod razum zadaj. Poglejmo sedaj zopet naravo, naše gore, kamenje, pesek, vode, vse je tam lepo u-rejeno in razvrščeno zato, ker je zadaj postava ali zakon,
a sami požirajo toliko nesmiselne, gorostasne in zraven še prav neumne in nemogoče čudeže. Kako nedosledni so pri tem ravno ti, ki kolnejo Boga, ki ga ni; se pridušujejo pri krščeni duši, ki je ni! Takega ravnanja ne vidimo niti pri živali. Žival napada svojega sovražnika, če ga vidi, če ga ni, ga pa pusti. Še nikdar se ni slišalo, da bi razjarjen konj ali vol česa bil napadel, kar ni. Svobo-domiselci pa napadajo nekaj, kar sami trdijo, da ni; če nimajo človeške pameti, naj imajo vsaj konjsko pamet — ne napadati in kleti Boga — ki ga ni! Ce bi oni imeli — kakor trde — kaj človečanske dostojnosti, ne bi napadali vere svojih starišev, ki so jih rodili in vzgojili, ampak bi molčali, ne 'pa napadali, kleli, sramotili in pisarili zoper Boga dan za dnem — ki ga ni. Svobodomi-sleci prašujejo, kje imamo dokaze, da je Bog; mnogo je dokazov, da je Bog, kateri gospoduje in vlada vse naravne sile in le On vodi usodo človeka. Da je Bog, to nam tudi pričujejo brezverci sami, ko vpijejo in kriče, da ni Boga. S svojim kričanjem skušajo prevpiti notranji strah pred Bogom; v tem so podobni "malemu dečku, ki gre mimo pokopališča ter se za-klinja, da ga ni strah — pa žvižga; zakaj pa žvižga; zato, ker hoče z žvižganjem prepoditi notranji strah. Enako je pri svobodomislecih, vest jih grize in peče in da si ohladijo nekoliko pekočo vest — vpijejo in se zvijajo na vse mogoče načine — da ni Boga.
Kakšna nesmisel je torej tr-
kjer je pa postava, tam je tudi ditev—jaz sem svobodomislec; pameten postavodajalec.	Boga ni, duše ni, verujem v na-
Imamo pa veliko drugih stva- ravo, v kamenje, pesek in stari ri, ki so popolnejše, imetnitnej- štor, ki pameti nima. Enaka je še, kakor kamenje, t. j. rastlin- 'trditev, da SNPJ. sloni na svo-stvo, živali. Sedaj pa pride člo- bodomiselni podlagi. Na kakšni vek, ki je krona vsega stvar- podlagi, ako oni samo mislijo, stva ter se klanja naravi, to je da ni Boga, bi moralo tudi tako snovi in sili, ki pameti nima. — [biti, ker oni samo tako mislijo .laz som «>'ohodomislfic., trdi človek, ki malikuje naravo. —
ali resnična vera in laživera. ji bogovi; sploh vsaka stvar, Sveti apostol Pavel pravi: "Če koji posvetiš prvo ljubezen in
Torej ta trditev to je bog; ta trditev je puhla in prazna — je rešeto, ki ne drži vode. Pred sodbo golega naravnega razuma ne obstoji, kakor oni, ki vidi povsod strahove, nima prave podlage, ravno tako tak, ki ima naravo in silo za malika, je a-boten, prismojen, kajti razum sam pravi, da tak malik je pi-škav in ničvreden. Malo ljudij vidi prikazni; malo ljudij ima naravo za boga, drugi pa (in teh je večina), ki verujejo v živega Boga, so zategadelj norci v očeh svobodomiselca. V norišnici se postavlja norec, da je cesar — pa ni; ravno tako svobodomislec misli, da ni Boga, ker on tedaj samo misli, da ni nobenega višjega bitja nad nami, ne bi smel biti Bog. Kako bode ta praznoverec pametno raztolmačil o dobrem in slabem, resničnem in neresničnem, o pravici in krivici, da se mora krivica popraviti, da imajo vsi ljudje vseh krajev in časov vero o živem Bogu; kako si bo tedaj tak laživerec raztolmačil izvor pameti, odkod pamet — od narave že ne, ki je nima, nihče ne da ničesar, kar nima. Pravijo, — ni čudežev —
— to ijrav nobena nodlaga.
Kakšno stališče moramo mi zavzeti napram veri? Mi se ne bomo držali prazne vere ne la-živere, ampak edino pametne vere, katera uči: "Verujem v Boga Očeta . . ." Držali se bomo te vere zato, ker je zadnji vzrok pameti, ker je red; radi vesti; da nas ne b# pekla in grizla; za vsak slučaj; poglejmo ladjo, ki je opremljena z rešilnimi čolni in rešilnimi pasovi; čemu to? Vidite, to je za vsak slučaj, ako bi se ladja potopila, da se ljudje pravočasno rešijo morskega žrela. Držali se bomo naše vere tudi zato, ker vsi imajo vero, le malo je takih, ki trdijo, da nimajo nobene vere, pa še ti so vsi o-samljeni. Slednjič bomo stanovitni v naši veri zato, ker je varna. Če ni Boga ali pa če je Bog — mi smo na varnem zato, ker smo verovali in nismo izgubili pri tem ničesar. Kaj pa če je Bog, kaj bo potem šele s svobodomisleci!
Poglejmo, kako delujejo to v vsakdanjem življenju — če ni živega Boga, vsako moralno življenje neha — res ne naenkrat — ker so svobodomiselci več ali manj še v krščanski obleki, vkljub temu, da pravi-
jo, ni Boga. Vzemimo slučaj, da bi svobodomiselci nadvladah nas katoličane; kaj bi se zgodilo? Boga ni, duše ni, potem je svobodno krasti, goljufati, prešeštvovati, ropati in u-bijati. Zakaj bi bil čist, trezen, pošten, ako ni večne kazni, človeški postavi se pa skrijem in vse bo "all right."
Kaj je napuh, ošabnost, pre-šeštvovanje, • nam pokazuje, zgodovina. Nekdanje vsemogočno rimsko cesarstvo je raz-1 padlo ravno radi tega, ker so se stari Rimljani uda j ali strastem; in strast je vedno v boju s človekom; v tem boju mora eden zmagati, . ali zmaga' Člo--vek nad svojimi strastmi, ali pa uniči strast človeka ter ga raz-melje v prah. Polagoma gre navzdol — toda sigurno. Kam zaide človek, ki ne veruje v pravega Boga, nam pričuje rimski čas, ko so imeli malike — bogove, ki so jih sami postavjjali in odstavljali, zato so pa Rimljani morili in klali ljudi, ubijali svoje otroke in človeško meso metali ribam, da so bile potem ribe bolj okusne.
Ko se nam odpirajo pred nami žalostne posledico, ki bi jih rodilo svobodomiselstvo, čemu tedaj siliti ljudi v to praznoverje, zakaj ne iti nazaj v pravo vero. Naš razum nam pravi, kar imamo, najboljša je krščanska vera. Vsak dan se zahvalim na kolenih Bogu ne radi izobrazbe, ne radi tega, ker sem duhovnik, ampak zato, ker sem katoličan. V ti veri vabimo vas vse katoliške Slovence in Hrvate nazaj v krščanski tabor, kj er molimo enega živega - neskončno popolnega Boga, ki je čisti duh, ki ima najbolj popolen um in voljo. V imenu tega živega Boga vam obqtani mir srca — zadovoljnost v kolikor je mogoča na tem svetu; enkrat pa res pravo, stalno in popolno blaženost celo večnost pri svojem Bogu, iz katerega je vse in katerega teže vse stvari kot svoietra središča.
— Te pomenljive besede Je Rev. Hribar govoril v navzočnosti mnogobrojnih poslušalcev, med katerimi je bilo tudi mnogo verskomlačnih, to je takih, katere je svobodomiselni duh sicer že omamil, toda še ne popolnoma zasužnjil. V nabito polni cerkvi je bilo med govorom vse tiho in mirno, kakor v grobu, znamenje, da so verniki in neverniki sledili z-veliko pozornostjo Rev. Hribarjevim izvajanjem. Dal Bog, da bi naši slovenski zapeljani krivoverni-ki še pravočasno spoznali pogubo, v katero jih brezobzirno tira strupeno, protiversko časopisje, in da bi se vsi oprijeli vrvi, ki jo nudi katoliška cerkev, želeč privesti vse svoje sinove nazaj, k pravi luči resnice.	John Markel.
PRODA SE
zidana hiša z dvema stanovanjema, eno s 6 sobami, drugo s 4 sobami. V hiši so vse udobnosti kot električna razsvetljava, kopalna bana, boiler za toplo vodo in drugo. Proda se po u-godni ceni. Za .podrobnosti se zglasite pri lastniku na 2004 W. Coulter Street, ali pa v u-pravništvu tega lista. Č,p,S
Rev. John Miklavčič:
sp0mini
Bralcem Spominov v blagohotno vednost.
Zadnje dni sem šel s slovenskimi škofi in duhovniki v Marquette na grob škofa Baraga in dalje v Calumet; zato je moj spis izostal.
. sit !l! !it
Naslednjo nedeljo so že glasno in v taktu molili. Kakor sem vam že povedal, imam jaz otroke zelo rad. To so otroci povsod, kjer sem služboval, kmalu spoznali in so mene r.adi imeli.
V Mavčičah so mi otroci prinesli kar sem hotel, mleka, sira, surovega masla, jabolka, hruške i. dr. Večkrat sem jih peljal venj na polje, kjer so se igrali. Vsaki dan po šoli sem jih peljal v cerkev ,kjer smo molili litanije Matere Božje in druge molitve. Za prvo sv. obhajilo so se dobro pri-
pravili in za Mavčiče je bil slovesen dan, dan prvega sv. obhajila.
Jaz se pa nisem ukvarjal samo/Z otroci; — že z nečem drugim sem imel mnogo opraviti.	^
Ko so se vse potrebno za prvo sveto obhajilo naučili, so prejeli sv. obhajilo prvo nedeljo decembra. Napravili smo zelo slovesno. Nekaj od teh mavčiških prvoobha-jancev je sedaj v Ameriki in ni delgo časa, ko je prišla v župnijsko pisarno sv. Štefana mlada žena in mi je med drugim rekla, da sem jo jaz v Mavčičah pripravljal za prvo sv. obhajilo. Kaj ne, čudna so pota človeška'. Po 25. letih se v Ameriki, v Chicagi, snideta učitelj in nekdanja njegova učenka. — Ravno te-le dni, ko sem to pisal, sva se sešla v Calumetu g. Luka Klopčič in jaz po 28 letih; on je bil za časa mojega šolanja v semenišču moj učitelj v liturgičnem petju.1
Prvoobhajance v Mavčičah sem zlasti za
to pridobil, da-so radi prihajali vsaki dan k sv. maši in tudi parkrat v tednu k sv. obhajilu.
Nisem se pa na svoji prvi službi ukvarjal samo z otroci, ampak še nekaj drugega mi je dalo opravka.
V cerkvi pod streho se je namreč zare-dilo mnogo podgan. Ti nepridipravi se niso ljudi kar nič bali. Med mašo so plezale po vrveh, na katerih so viseli lustri. Ponoči so prišle na obisk v cerkev in so trgale cvetice in pile olje po svetilnicah. Ljudje se niso dosti menili za nje, a jaz kot predstojnik cerkve nisem mogel njihovega počenjanja mirno gledati.
Cerkvenika sem Vprašal za svet, a on mi odgovori, da so podgane že .preganjali, toda vse nič ne pomaga.
Čez teden sem šel enkrat v Kranj in sem v lekarni prosil, naj mi dajo kaj tacega, da bom iz cerkve pregnal podgane. Lekarnar mi je dal rumenega strupa. Rekel mi
je, da naj dobim, črnega, ajdovega kruha in naj ga na kosce zrežem ter namažem z onim strupom.
Garantiral mi je, da bo to gotovo pomagalo.
Storil sem tako; nametal kosce kruha po cerkvi v klopeh in p-od streho. Podgane so vse pojedle, so pa tudi vse poginile.
Za časa mojega bivanja v Mavčičah sem se seznanil z gospodi duhovniki v okolici. Tako sem bil parkrat pri g. Karlinu, župniku v Smledniku, g. Hoferju v Trbojah, g. Krištofiču v Hrastju. Navadno sem šel gospode obiskat v dfcževnem vremenu, ker takrat so gospodje gotovo doma in pa imam tudi to lastnost, da grem najraje ob deževju na izprehod.
Tudi tu v Ameriki, najsibo v Clevelandu, Leadville ali v Chicagi sem ob deževnem vremenu največ mesta ogledal. Tu v Ameriki nikdar dolgo časa ne dežuje, par ur in nato zopet lepo vreme. Zato pa tu nima
dežnik nobenega pomena. Kdor pa dežnik rabi, ga pa navadno pozabi kje. Tako sem jaz že prišel ob šest dežnikov.
Doma v starem kraju je dežnik reč neobhodno potrebna pri hiši. V kmečki hiši jih vidite viseti na palicah pri peči. Jih je cela vrsta. Ta je materin, oni je očetov, ta je Maričkin, oni zopet Janezov. Vsak pri, hiši ima svoj dežnik. Kadar gredo ob nedeljah k sv. maši, povečina vsi vzamejo dežnik ; če gredo kam na žegnanje, ali na že-nitnino, na pogreb, božjo pot, mora dežnik ž njimi.
To veliko važnost dežnika sem jaz spoznal, zato sem si nabavil kot duhovnik dežnik rdeče, višnjeve in črne barve. Prva dva sta bila še starega kroja, velika in obsežna, da smo bili lahko trije pod enim. Ta dva sem rabil, kadar sem se podal na daljšo pot in sem že vnaprej vedel, da bo deževalo. Črni je bil bolj gosposki, tega sem vzel, kadar sem šel gospode obiskat.
Ženski svet.
žena in politika.
čemu je vendar treba, da se ženske b^vijo s politiko? To se sliši cesto iz vseh krogov, češ, saj je politika tako oduren boj, Poln laži in zavijanja. Dosti je žen in mater, ki odvračajo svoje može in sinove od tega dela, ker se jim zdi, da ni mogoče biti srečen in zadovoljen, če se človek bavi s politiko. In zdaj naj še ženske posegajo v ta boj! Kaj jim bo mogoče doseči?
Imejmo pred očmi, da je politika skrb za javni blagor. Zakoni, ki jih sklene narodna skupščina, vežejo v isti meri Woske in ženske in dostikrat bi bil zakon boljši in zlasti za ženske pravičnejši, če bi imele ženske možnost, da javno povedo svoje želje in pomisleke.
V prejšnjih stoletjih ne najdemo ženskega vprašanja, v katerega je vmešana tudi zahteva žensk po političnih pravicah. Žena je živela le v krogu družine. Tam je našla dela in možnosti za obstanek, pa naj je bila mati in gospodinja, ali pa je živela neomožena v krovu svojih sorodnikov. Saj se je izdelovala vsa obleka doma. Preja in tkanje je spadalo v delokrog žene.
Iznajdba strojev je pa življenje popolnoma predrugači-la. Toliko pridnih rok je bilo obsojeno na brezdelje; dohodki rodbine niso več zadoščali za Preživljanje številnih njenih članov. Dočim so se moški hitreje oprijeli novega načina življenja v službi stroja, pri železnici, telegrafu, je bil pre-okret za ženo mnogo težavnej-Jši. Njeno delo je precej slabše Plačano. Uostikrat se je zahtevalo od nje tako delo, ki ni bilo primerno za njeno telesno
odkrila bacil znane bolezni, pri kateri človek neprestano spi. Kadar zdravniki spoznajo bacil bolezni, lahko tudi kmalu določijo zdravilo za dotično bolezen. Iznajdbo Eventsove prištevajo med najzanimivejše in najvažnejše uspehe, katere je kdaj dosegla žena.
Italijanska pisateljica Margarita Sarfatti je prejela odlikovanje častne legije. Sarfatti-jevo prištevajo med najboljše in najmarljivejše pisateljice v Italiji. Je urednica razširjenega lista "Popolo d'ltalia" ter ravnateljica revije "Gerar-chia." Poleg leposlovja piše tudi izvrstne kritike in časopisne članke.
-o-
ženih, na drobne listke zreza-nih, poparjenih in ožetih gob; mešaj, da%e malo osuše, prilij malo kisa in dodaj že prej kuhan krompir z vodo vred; dobro premešaj, prideni nekoliko kisle smetane, kisa in popra ter pusti, da vre še četrt ure; vlij potem na spražene žemlje in daj na mizo. Enako juho pripraviš lahko tudi iz suhih gob ; samo, ko jih popariš, jih drobno sesekaj in kuhaj jih dalje časa.
zdravstvo.
kuhinja.
GOBOVE JUHE. Navadna gobova juha. —
Najnavadnejša gobova juha je taka, da se dobro osnažene in raztresene gobe kar skupno kuhajo s krompirjem, rižem, kašo ali grahom. Napravimo pre-žganje in solimo po okusu. — Take juhe delamo, kadar imamo malo gob.
Kisla gobova juha. — V dva in pol kvorta slane, malo okisa-ne vode kuhaj košček čebule, malo popra in par klinčkov. Istočasno praži osnažene gobe presnim maslom. Ko so se o-
Dojenček v šestem mesecu starosti.
V tej dobi pričenjajo navadno poganjati dojenčku prvi zobje. Včasih se to zgodi tudi preje, večkrat pa tudi šele v devetem ali desetem mesecu starosti. Vendar ni to nikak povod, da bi bila mati vznemirjena, kajti kljub temu je otrok lahko popolnoma zdrav.
Dobro zobovje je potrebno za dobro zdravje. In kakoršni so prvi otroški zobje, takozvani mlečniki, tako je navadno tudi drugo zobovje, katero nosi člo-) navado.
vendar pomni, da z brezobzirnim ravnanjem in s surovo kaznijo ne boš nikoli dobrih sadov dosegel pri otroku.
»JSIe vznemirjaj se takoj, ako prične otrok jokati in kričati. Malo jokanja mu celo dobro stori, ker mu razširi in okrepi pljuča. Ne poskušaj ga pri vsakem malem joku utolažiti z zibanjem ali kakimi podobnimi sredstvi; ako mu s tem parkrat ugodiš, bo potem vedno zahteval.
Sesati palec imajo navado večinoma vsi otroci v tej starosti. To pa je slaba navada, ker lahko pokvari obliko ust, da nato čeljusti, gornje in spodnje, kakor tudi zobje štrle ven, in kar lahko povzroči, da se mu nato neprestano cede sline. — Ako pričneš takoj, mu lahko odpraviš to navado; ako tega drugače ne moreš doseči, mu naveži na notranjo stran komolca košček trdega papirja ali pa malo palčico, tako, da ne more roke toliko upogniti, da bi prišel s prsti v usta. Ako mu pustiš tako par dni in par noči, bo kmalu pozabil na svojo
vek skozi celo življenje.	i
Zobčanje ne povzroča nika-ke bolezni, dasi se otrok v tej dobi navadno ne počuti dobro. Bolečine na zobnem mestu, ki se morebiti pojavijo, mu olajšaš s tem, da mu izpiraš usta s hladno vodo. Ako pa zobno meso močno oteče, nesi otroka k zobozdravniku. Nikdar pa ne uporabljaj sama na svojo, roko raznih mazil v to svrho, kajti s tem mu večkrat bolj škodiš kakor koristiš.
Kadar poženejo zadnji zob
sušile, potresi nanje dve žlici i je, kočniki, prični otroku vsak moke in deni vse v precejeno ^dan čistiti zobe s platneno kr-juho. Ko še malo prevre, žvrk- |pico ali z mehko krtačico
kljaj vanjo 1 ali 2 jajca in jo daj z opečenim kruhom na mizo.
Gobova juha s smetano. —
Gobe osnaži, operi in popari. Zreži jih na kocke ali na listke, pa ne predrobno. Deni v kozo 2 žlici masti ali presnega masla, drobno zrezane čebule, ko ta zarumeni, strtega česna, ze-
nioč. Mnogo dela in truda je lenega peteršilja in gobe; pu-stalo, da se je dosegio vsaj nc-l sti jih vreti, da bodo popile mo-
kaj zakonske zaščite za ženo kot delavko. A mnogo bo treba še delati, da se bo odpravilo zlo, ki ogroža ženo, njeno telesno in duševno zdravje in živ-ljensko moč.
Pred sto leti se tudi moški niso bavili s politiko. V absolutistični dobi je bila skrb za javni blagor v rokah pičlega števila ljudi. A demokracija jim je izvila to predpravico iz rok. Tok časa pa se ne da ustaviti: za moškimi bodo prišle tudi ženske do svojih političnih pravic.
• V vseh državah, kjer so ženske izvoljene v zakonodajne zastope, so se dobro uvedle in koristno delujejo zlasti na polju socialne zaščite; častno se borijo ob strani svojih moških tovarišev.
Moški smo razburljivi. Pričakujemo od žensk, da s svežimi, nezastrupljenimi močmi odpravijo iz političnega boja vso odurnost in sirovost!
po žeškeFsvetu,
Ženski izum.— Alice Events, profesorica v higijenskem laboratoriju v Washingtonu je
kroto, ki so jo dale iz sebe; potem jih potresi z moko, zali j z ribjo ali zelenjavno juho, osoli in malo okisaj. Malo časa — predno jo daš na mizo, prideni malo kisle smetane in pusti, da še nekoliko prevre ter daj ajdove žgance ali opražene žemlje poleg na mizo.
Gobova juha s krompirjem. — Skuhaj kake tri ali štiri na drobne kocke zrezane krompirje v 2 in pol kvorta slane vode; prideni lorberjev list, nekaj drobno zrezanega peteršilja, česna in timeza, deni v kožico 2 žlici masla ali masti, 2 žlici moke; ko je rumeno, drobno zrezane čebule, in ko se čebula zrumeni, kake 4 pesti osna-
Otrok od šestega do dvanajstega meseca starosti naj spi vsako noč po dvanajst ur, poleg tega pa še po dve uri dopoldne in istotoliko popoldne. -o-
0 sadju,
V tej starosti se prične otrok navzemati tudi novih navad. Posnemati poskuša glasove, ki jih sliši, in dejanja, ki jih vidi pri drugih. Pri tem so mu sta-riši, zlasti mati, prvi voditelji in učitelji. Ako v svoji nevednosti stori kaj napačnega, naj se mu takoj pokaže pravo. Ne dovoli, da bi otrok nastopil svojo lastno pot in da bi v vsakem oziru njegova obveljala; to je napačna ljubezen in s tem otroku le škodiš ter mu pripomoreš, da se v njem razvije slab značaj. Vedno bodi z njim prijazen, toda trden in neomajen in otrok bo kmalu začel ljubiti in spoštovati tebe, kakor tudi tvojo besedo. Otrokova porednost in neubogljivost je večinoma posledica tega, ker preveč ugodiš njegovi volji. Pri tem pa
NAROČNIKOM V CHICAGI
naznanjamo, da. je sprejel lokalno zastopstvo v Chicagi za naš list Mr. Martin Kremesec, 2004 W. Coulter St., kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Araer. Slovenca," oglase in vse, kar je v zvezi. z našim listom. Rojakom, ki jih bo obiskal, ga prav toplo priporočamo, da gredo vrlemu katoliškemu možu v vseh ozirih na roko.
Upravništvo "Am. Slovenca."
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS
Prejema raznovrstne do-narne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.00.
C. E. WILSON, predsed.
Kako se istega zbira, spravlja, konservira itd.
Iz česa je sadje. — Da gospodinja prav spozna vrednost sadja in laže razume najrazličnejšo njegovo upotrebo, je potrebno, da pozna njegove sestavine in kako se te sestavine izpreminjajo v njem. Ozirati se hočemo tudi pred vsem na peč-kasto sadje, dasi je podobno sestavljeno tudi drugo sadje razen lupinastega.
Zrelo sadje ima 7 glavnih sestavin, in sicer: vodo,'sladkor, kislino, čreslovine, beljakovino, rudninske snovi in sta-ničnino. Vrhu tega je v njem še nekaj drugih tvarin, pa v tako majhni množini, da jih lahko izpustimo, zlasti ker so za»naš namen brez posebnega pomena.
V vodi so raztopljene vse važnejše sadne sestavine. To je sadni sok. Staničnina tvori o-grodje, ki daje sadju obliko in primerno trdost ter drži sok, da se ne razlije.
a)	Vode je v sadju povprečno od 80 do 85 odst. Nje množina pa se precej izpreminja. Največ je je ob zorilu. Čim dalje potem sadje hranimo sveže, tem več vode izhlapi in sadje zlahni. Ako je pa shranjeno v neprimerni shrambi, je pri raznih vrstah j ako različna. Kosmači izgube n. pr. od oktobra do konca januarja meseca o-kroglo 12 do 15 odst. teže. Ma-šanegar zlahni v istem času le za 6 odst., šampanjska reneta, rdeči štetinec, bobovec pa komaj za 3 do 4 odst.
b)	Sladkor je najimenitnejša in najvažnejša sestavina sadja. Njegova množina je ja-ko različna in ni odvisna samo od plemena in vrste sadja, ampak tudi od zemlje in lege, kjer
raste, in tudi od tega, ob kakšnem vremenu dozoreva. Vob-če ima naše pečkasto in košči-často sadje od 8 do 12 odstot. sladkorja, jagodičevje pa precej manj, grozdje pa mnogo več.
c)	Kislina je važna sestavina sadja, ker ga varuje, da se prehitro ne pokvari, in mu daje sicer rezek, a prijeten, osvežujoč okus. Kisline je v njem 0.2—1.2 odst. Čim več je je, tem bolj prevzame sladkor, tako da se nam zde, n. pr. nekatera kisla jabolka skoro brez sladkorja, dasi ga imajo 8 do 12 odst. Ko sadje užitno dozori, zlasti v shrambi, kislina vedno bolj mineva, in je sčasoma slajše in užitnejše. Jabolka brez kisline (sladka jabolka) nimajo skoro nobene veljave.
d)	Čreslovine je posebno veliko v nezrelem sadju in pa v nekaterih hruškah in jabolkih (tepkah, drobnici, lesnikah). Spoznamo jo najlažje po trpkem, zagatnem okusu. Ko sadje dozori, ko se drobnice zmehčajo, izgine čreslovina skoro popolnoma. Ako nezrelo, za-gatno sadje skuhamo", izgubi čreslovino in je povsem užitno.
e)	Rastlinska beljakovina je v neznatnih množinah raztopljena v sadnem soku in se ovav malo razlikuje od živalske beljakovine, ki je je posebno veliko v jajcih, mesu.
f)	Rudninske (neorganske) snovi. Ako sadje popolnoma sežgemo, ostane do polovico odstotka njegove teže kot pepel, ki sestoji iz raznih rudnin, kakor iz kalija, natrona, železa, apna, fosfora, magnezije, žvepla.
g) Staničnina je ogrodje vsake rastline in je tudi pri sadju glavna sestavina trde tvarine. Ako ga močno stisnemo, ostanejo v stiskalnici tropine ali preše (šneki, cegli), ki sestoje po večini iz staničnine. -o-
NE ČAKAJ, da pride kdo po naročnino v hišo; ako ti je potekla naročnina, pošlji jo sam čimprej moreš na upravo lista.
MALI OGLASI.
HIŠE IN LOTE.
IZ VIDIKA KITAJSKE.
Po vsi kitajski deželi lahko vidite trge in mesta obkrožena z velikim zidovjem, ki je bilo narejeno v varnostno obrambo pred več leti. Ta naša slika vam predstavlja te dobroznane stene, ideje kitajske za obrambo
SVARILO CLEVELANDČA-NOM.
V Clevelandu se je pojavila oseba (moški), ki je pobiral naročnino za Amer. Slovenca in je tudi prodajal razne stvari, isto kakor jaz. Pri tem je nastopal, kakor da dela zame in je trdil, da je v zvezi z menoj pri listu, kakor tudi pri trgovini (knjigarni). Na tem mestu izjavljam, da nimam dozdaj še sploh nobenega pomočnika, razen v trgovini, kjer dela moja soproga mesto mene. Zato svarim rojake pred tistim goljufom. Pazite se, da mu ne sedete na lim pri naročnini ali kje drugje. Še enkrat ponovim, da izvršujem kolektanje sam brez vsakih pomagačev.
Joseph Grdina,
6121 St. Clair Ave., Cleveland
DVOR MARIJE POMAGAT
(Coll. M. P. H.)
št. 1640 C.O.F. Collinwood (Clev.), O. Odbor za leto 1926:
Chief Ranger: John Soso, 679 E. 159th Vice Chief Ranger: Frank Oberstar. Korespondenčni tajnik: A. M. Lesko-
vcc ml., 713 E. 155th St. Finančni tajnik: John Skerl, 438 East 157th St.
Blagajnik: John Urbančič, 841 Rud-
yard Road. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. F. Perme. Društvo zboruje vsako prvo sredo v mesecu.
Društvo šteje 115 članov. Za 43c na mesec se plača v slučaju bolezni ,$6.00 na teden bolniške podpore.
V društvo se sprejemajo člani od 16. do 55. leta. Zavaruje se lahko 20-letno ali pa za dosmrtno od $500.00 do $1000.00.
BUNGALOW, nov, vse moderno, nizka cena, na 5649 S. Albany Ave. .
.	764-č do č
HIŠA TRI NADSTR., 2 nadstr. sta-novanje tudi zadaj .4430 Shields Av.,
_Boulevard 9821.	767-č do č
BUNGALOW 6 sob na lepem kraju. Cena $7000 v gotovini ali na lahka odplačila. 5318 S. California Ave., Crane & Morcland, Phone Prospect 9590. _768-č do č
12—4 SOB poslopja na 7310-14 Morton Ave., kopalne sobe, 5 garaž, vse moderno. Harry A. Kalin, 139 N. Clark St.	758-sr,č,p
HIŠA 5 Sob, Grace St.
zid., vprašajte na 6319 v nedeljo. , 776-s,sr,č
FARME NA PRODAJ
27 AKROV najboljše zemlje za čebulo v Indiana ob lepi cesti, 1 miljo od R.R. postaje. 65 milj do Chicago. $175.00 za aker, na obroke. A. Lin d, Kankakee, 111.	771-č do č
60 AKROV in hiša, hlev ter kokoš-njak, razgled na Higgins Lake, letovišče. Pišite po podrobnosti na W. J. Wagner, 7302 Aberdeen St.
______770-č do č
ZAPADNO OD ELGIN limits 25 ak-rov, hiša 6 sob, kopalna soba, hlev, velik kokošnjak, garaža, sadna drevesa in dr. Cena $12,500 na obroke. Wyatt & Coons, 127 N. Dearborn St. Phoue Central 3921. 765-č do č
POPOLNOMA OPREMLJENA PLANTAŽA. 1467 akrov, 1200 lepo obdelanega sveta. Najboljša zemlja za "citrus" in krompir. Ima tudi napravo za irigaci-jo. Železnica poleg, vsa potrebna gospodarska poslopja in stroji. Lahko se tudi razdeli. Vprašaite: Hallam Investment Co. Realtors, edini zastopnik v Brownsville, Tex.	762-sr do sr
MODERNE HIŠICE za zelenjavo
160 AKR. za mlekarstvo, dobra zemlja, v bližini jezera Minnetonka. Pišite na Mr. Adamson, 328 McKnight Bldg., Minneapolis, Minn. 773-s,sr,č
frank krmik
1942 W. 22d PL., CHICAGO, ILL.
Prevažanje premoga in drva. Ko se boste selili, pokličite mene in gotovo boste zadovoljni.	p
Phone: Canal 1404.
zdravja varnostne priprave. Posebno nevarne so želodčne nerodnosti, enako kot tiger, in ta slika jih prav dobro poka-jzuje. Ako hočete pravilno in uspešno varovati se pred njimi, tedaj vzemite Trinerjevo grenko vino. To vam očisti želodec in čreva, odžene vse zaostale ostanke v želodcu, v katerih se rede glivice raznih bolezni in vam postavljajo ves sistem v nevarnost. 'Pittsburgh, 26. maja 1926. Trinerjevo grenko vino je prav gotovo dobro. Za prebavo in zaprtnico ni boljšega zdravila. Mrs. Ama-lia Nadler." Ako vaš lekarnar ali trgovec nima tega v zalogi, tedaj pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(Holy Family Society) št. 1. D. D. D. Joliet, Illinois Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Predsednik........George StoniČ
Podpredsed.....John Kramaric
Tajnik Paul J. Laurich.
Zapisnikar........Frank Videč
Blagajnik .............. Jos. GršiČ
Reditelj ............ Martin Bluth
Nadzorniki: Frank Vranichar. Joseph An cel, Louis Martinčič. Društvo šteje 507 članov ir članic ter 282 otrok. Za 50c na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od usta

Dobro meso se dobi — -
. . i
- - samo v dobri mesnici!
O tem so prepričane vse gospodinje, da se pri nas dobi vedno najboljae sveže meso vseh vrst, kakor tudi prekajeno meso, perutnino ali druge vrste meso. Izdeljujemo prave KRANJSKE DOMAČE KLOBASE, krvave in mesene, narejene po domačem receptu.
Se priporoča v naklonjenost
Maffa Kremesec
SLOVENSKI MESAR.
1912 WEST 22nd STREET
CHICAGO, ILL.
Naznanilo!
Med evharisticnem kongresom bomo dali posebno pozornost posetnikom, glede nato naznanjamo, da popravljamo in pre-menimo
VAŠE "STORAGE BATTERIES"
važno je, da deluje baterija pravilno vedno, zlasti še, ko se nahajate na dolgem potovanju.
Ako zanemarjate to, potem se Vam lahko zgodi, da boste to drago plačevali. Pridite v našo trgovino, mi Vam preizkusimo Vašo baterijo brezplačno.
Ker mi izdelujemo STORAGE BATTERIES, za Radio in Avto: Vam lahko nudimo najnižje cene.
Poleg baterij imamo tudi veliko zalogo potrebščin za avtomobile, Spark Plugs, svetilke, tube i. dr.
Posebna cena za one, ki se nahajajo na evharisticnem kongresu.
Fidelity Electric SKop -
FRANK SCHONTA, lastnik 2049 West 22nd St., Chicago, 111. Phone Canal 5190
IlillLo£'EepI*'
40 AKROV obdelane zemlje, 1 milja do mesta, na obroke ,$1500. 80 akr. obdelane, le pol milje do mesta. Na lahka odplačila. $5760; neobdelana a dobra zemlja od $400.00 naprej za štirideset. Stolle Lumber Company, Tripoli, Wis.__774-s do t
FARMA ZA KOKOŠJEREJO in sadje, Citiv Limits, Monicnče prehod, C .& E. I. in N. Y. C. železnica. Tri akre sveta, hiša 10 sob, cementna klet, hlev, kokošnjak, 50 sodnih dreves, 370 trt mladik, 100 različnih dreves, vrt za zelenjavo, studenec, sesalka, 500 .kokoši, konj, voz, čebeli'. svinie jii orodie. not minut do trgovskega dela. Cena $7000. polo-viro takoi. Oscar Conoid, Momente, 111.	• 775-s,sr,č
77 AKROV ob Gasconade reki, trije studenci, lepa okolica za letovišcar-je, pripravno za mlekarstvo ali ko-košjerejo, vse pogozdeno, 12 milj do Belle, Mo., ob dobri cesti. Cena $25 za aker. H. H. Heck, Belle, Mo.
___777-s
80 AK. hiša lesena, seno, Supa, hlev, 25 akrov za seno; nekaj za vrt, ostalo rfozd in posekano. Za ceno in podrobnosti: Aug. Lukes, Tomahawk, Wis., Star Route No. 1. 780-s
UGODNA PRILIKA.
RESTAVRANT proda nasproti Lincoln parka, in muzeja, 2022 N. Clark St___752-sdos
CANDY, ICE CREAM, cigare, moderno 5 sob stanovanje. Vam bo do-padlo, ko boste videli. Pokaže, kako delati. 5518-20 W. Chicago Ave.
______' ____781-s,sr,č
BARBER SHOP, dva stola, v poslopju, kjer ie 76 stanovanj. Rent $55. Cena $600. — 7067 Glenwood Ave., Rodgers Park._ 779-s,sr,č
POTREBUJE TRG. POTNIKA. Par prvovrstnih moči potrebuje Bountiful Farm Co., 205 Felt Bldg., Salt Lake City, Utah.	778-s
POLEG TVOJEGA NASLO-novitve do sedaj se je izpla-^VA na listu ie datum, do kedaj
plačalo $14,495.00 bolniške pore.
Dne 1. julija 1925 se je nahajalo v blagajni $4906.22.
Rojaki pristopite v na3e veliko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo.
Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kan didata, ki ga pridobite v dru štvo.
Naš Mladinski oddelek vam ftudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne -do dne in bode v kratkem eden izmed naj močnejših.
Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor:
Predsednik: Geo. Stonich 815 N. Chicago St.; tajnih Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Get sich, 401 Hutchinson St. Vsi > JoUetu, 111.	i
imaš plačan list. Ako ti je potekla nai*bčnina, ponovi jo, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški.
KVALITETA — TOCNOSTi — POŠTENJE
\
f warhanik
zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str.,
vogal Leavitt ceate _ CHICAGO, ILL.____
SLOVENCEM V PUEBLO, COLO.
naznanjamo, da je tamkaj naša stalna lokalna zastopnica Mrs. Josephine Meglen, 514 Moffat Street, Pueblo, Colo. V zalogi ima knjige iz naše zaloge, kot vsake vrste molitvenike in druge devocijonalije. Pooblaščena je pobirati naročnino za Amer. Slovenca, oglase in vse, kar je v zvezi z našim podjetjem. — Vsem jo prav toplo priporočamo.
Uprava "Amer. Slovenca."
8 +
+ +
k* f»
IZD AJ A VEC

Zgodovinska povest iz turških časov.
SPISAL?
F. Vi
SLEMENIK
Ne ustavljaj se mojemu prijaznemu svetu, sicer ostaneš suženj vse žive dni; "in to se junaku ne pristuje. Oznani mi črez tri dni svoj sklep. Allah te razsvetli!" '
Izrekši se poda naprej.
Jusuf je strmel; slavni Ferat-beg se poniža tako in prijazno govori z gjavrom! Odslej je še bolj odlikoval oba vrtnarja.
Begove besede odprejo Vitu oči; spomni se Lavrinih besedi, da se je bil namreč vitez Vovk zagrozil stricu Gregorju, da se bode maščeval. Vovk je torej izdal svoje rojake, vragu kristjanov spravil v oblast čast slovenskega junaštva, Herbaria! To je storil, da je odstranil njega, Vita. Kako bi se torej Vit za svoje drage na Visokem ne bal ? Kaj ne more vsega storiti hudobni človek, ki je izdal svoj lastni dom?
Melant ga potolaži z naznanilom, da ima že mnogo upanja sebi in njemu v kratkem pridobiti svobodo; naroči mu pa, da ni varno naravnost ustaviti se begovi želji; odloga si naj zahteva za teden ali še več dni. Medtem bode gledal Grk, da s svojo osnovo pride do konca ter jo uresniči.
V Drenopolju je bilo mnogo grških trgovcev že iz starih časov; tudi v času naše povesti so imeli Grki skoro vso trgovino v svojih rokah. Turek se ne peča rad s trgovino, prepušča jo torej drugim narodom. Pa grški trgovci so imeli mnogo prestati od turških tla-čiteljev; zakaj gladneži so jim pobrali vse imetje, ako se jim je izljubilo. Gjavra ne varuje postava.
Melant gre nekdaj z Jusufom v mesto; rekel je, da potrebuje za vrt več vrst semen. Stopita v grško prodajalnico. Jusuf ni zapazil, da je Melant stisnil trgovcu nekaj v roko. Ko odideta, prečita trgovec košček papirja.
"Rojak! Izvedi Korinčana, ki bi hotel pomagati sužnjemu k svobodi! To te milo prosi suženj Korinčan.
Ko zopet hodita nekaj dni pozneje mimo grške prodajalne ,spomni se Melant, da bi bilo dobro vzeti še nekaj semena.
"Po r.fr,Tv?TTo r»rtfni.
k. t-V >>VU jji > .L lll/lH-i,
' Hnijil	T,.«,.-P
M.J t- - ln>-tv*l
UJ
vsake sumnje.
V vrttPpa najde prekanjeni Melant te-le vrstice med semenom:
"Brate! Jaz sem iz Korinta doma. Moj brat se odpravi te dni na pot proti domu. Kolikor je v najinih močeh, ti pomoreva. Sporoči, kd.aj in kako."
Črez teden dni se bode prvorojenec Fera-tov zaročil z imenitno Turkinjo, sultanove krvi.. Kadar bode v begovem poslopju vladalo občno radovanje, kadar se bodo Allahovi izvoljenci, kakor Turki imenujejo sami sebe, naužili rajske opije, da se bodo menili v edemi, v sladkem naročju Mohamedovem, isti &as bode tudi primeren ubogemu sužniku s pomočjo gjavrskih, zaničevanih rok poskusiti svojo srečo.
"Se enkrat si moram izbrati žlahtnih semen, Jusuf," je trdil Melant; "Feratovi vrtovi se morajo odlikovati od drugih. Vit ima u-metno roko, povsod se kaže, da je izveden.
Gjavra ne delata sramote svojemu gospodu. Idiva v trgovino!"
Jusuf vesel privoli.
"To seme sem prinesel nazaj," pomenljivo reče Melant trgovcu; "na drugi zemlji bode morebiti poganjalo zdravejše kali. — Božja pomoč!" še dostavi pri odhodu. Grški trgovec je pa potem vesel prebral ta-le načrt:
"Ko bomo mi, ki častimo sveti križ, obhajali spomin naših vernikov, kateri so že v večnosti, bode Ferat-beg s svojimi plaval v veselju pri zaročbi svojega sina Murata. Jaz in moj prijatelj, katerega želim vzeti s seboj, se bodeva odtegnila očem našega čuvaja in čakala v kotu na južno-zahodnem koncu obzidja, mimo katerega teče Marica. Ko bodo derviši naznanjali iz minaretov polnoč, bodi s čolnom pripravljen. Lestvico iz vrvi spleteno vrzi črez visoki zid na omenjenem koncu, in potem Bog z nami!"
Grški trgovec oskrbisvoje priprave, zraven pa tudi spravi krdelce svojih rojakov na noge, d.a se namenijo skupaj v Carigrad po blago. Ako ubeženca srečno dospeta v Carigrad, imata že večji del nevarnosti za seboj.
Odkar je Jusuf nadzornik sužnikov, še nobeden ni ušel; zdaj, ko sta se mu vrtnarja tako priljubila, mu nikdar niti na misel ne pride, da bi mogla imeti namen pobegniti. Ker se mu je tudi zdelo, da nihče ne more uiti, ako bi tudi hotel, ni več toliko pazil, posebno na vrtnarja ne.
Večer, katerega so obhajali zaročbo, je prišel. Celo poslopje odmeva veselega trušča. Tudi sužnikom se danes slabo ne godi, in Jusuf je dobre volje, kakor že davno ne, ker je tudi za njega dober dan ,kakršnih je malo videl vse svoje dni. Še vrtnarja priganja k veselju, pa Grk mu reče:
"Gjavra sta trudna, gresta spat, zakaj jutri je obilo dela!"
"Allah je velik, pa idita spavat, umetnika. Mohamed vama naj v sanjah preobrne srce, da bi spoznala, da je Allah velik, in Mohamed prerok njegov!"
OrVi^o i7 «filw v Vntpi-i citn esnfiln mprf flvn-
gimi sužniki; veselja poln je pozabil vrata zakleniti.
"Tudi prav," reče Melant Vitu; "še manj bode dela. Ako bi bil Jusuf zaprl, bi mi bilo
treba i z dreti samo en žrebelj, ki še drži zapah."
Vsi sužniki so pospali, le vrtnarja ne. Bolj ko se približuje polnoč, silneje jima bije srce. Čas pa čas se kdo sužnikov v spanju nasmeje; morebiti se revežu sanja, da je daleč od Drenopolja na trati pred domačo hišo, v sredi svojih ljubih vesel, in da s svojimi vrstniki svoboden pleše narodni ples. A zopet kdo zaječi in težko vzdihne, kakor da bi gledal nesrečo, ki ga je odtrgala domačemu krogu in svobodnim domačim' goram.
V turško obleko se opravita. Noč je črna, vetrovna, ni videti zvezde na nebu. Piš vleče okoli zidovja in skozi cipresine veje. Derviš iz bližnjega stolpa začne peti otožno pesem. Ura svobode je tu !


UUA
►
►
(
k >
sv.Mohoria
S.P.D.

USTANOVLJENA V CHICAGO, ILL., 31. DECEMBRA 1921.
Sedež: CHICAGO, ILL.
Predsednik: Max Omerzel, 2123 West 21st Place.
Podpredsednik: Albin Zakrajšek, 1849 West 22nd Street.
Tajnik: John Gottlieb, 1845 West 22nd Street.	f
Zapisnikar: Frank Augustin, 1902 West 22nd Place. •*
Blagajnik: Frank Banich, 1902 West 22nd Street.
Družbeni zdravnik: Dr. J. E. Ursich, 1901 W. 22nd Street.
Duhovni vodja: Rev. P. Kazimir Zakrajšek, O.F.M.
NADZORNI ODBOR: Frank Kobal, Mary Sagadin in John Denša.
POROTNI ODBORJ John Terselich, John Kosmach in Jos. Zupančič. / Organizator: Anton Tomazin.
Uradno glasilo: "Amerikanski Slovenec."
Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 2. uri popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici.
Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 12. do 55. leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c na mesec mesečnine. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo!
Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družabnega tajnika ali pa predsednika.

■•OTTO
'»■'■'»•ii'i.in!u.;i..,i„.„...............i.....i,
.......»•.*'ir'"'w„.|,.„.„.,|.|,.||.|, ■„.„.,......
PISANO POLJEj-%
- J. M. Trunk.--®
gsa
i i
1 i
i I
i
Nekoliko spominkov
OD ČIKAŠKEGA EVHARISTIČNEGA SHODA imamo še v zalogi.
Kdor jih ni mogel dobiti osebno ali potom svojih prijateljev, si jih lahko naroči naravnost iz naše knjigarne.
V zalogi imamo še:
Oficijelni znak s spominsko svetinjo .................50
Oficijelna spominska knjiga v angl., s slikami.. 1.00
Slovenska spominska knjiga, s slikami...............25
Evharistične dopisnice .........................................05
" zastavice, 12 x 18 ...........................15
" svetinje, v podobi križa.................15
Evharistični srebrni znak, z zaponko.................25
Evharistična spominska kovinasta ploščica za
na steno .navadne kovinaste barve.............60
—	posrebrena .....................................................75
—	motno zlato.................................................... 1.00
Evharistična slika, v okvirju, 6x9, posebno fino delo na steklo.......................................... 2.50
Rožni venec z evhar. svetinjico, bele perle,
zlata ali srebrna verižica ...........................75
Evharistični rožni venec, s spominskim križcem in evhar. sklepno svetinjico, na srebrni verižici, črne, podolgovate jagode.............75
Ko zaloga poide, navedenih stvari ne bo mogoče več dobiti, zato naročite takoj!
"AMERIKANSKI SLOVENEC" 1849 West 22nd Street,	Chicago, III.
gsBsaasssnssi
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam polnitve ob času selitev in kar •pada v to stroko.
Pokličite me po telelenu 1 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221.
Pozor članstvo Slov. Podp.
Družbe sv. Mohorja!
Vsem članom in članicam Slovenske Podporne Družbe Sv. Mohorja uljudno naznanjam, da mesto Piknika bomo imeli Banket in nato domačo zabavo takoj po naši prihodnji seji, ki se vrši v pondeljek, 5. julija 1926. Seja se prične ob 2. uri popoldne, in se vrši v šolski dvorani. Takoj po seji gremo na Banket v cerkveno dvorano. Po Banketu bo pa ples v šolski dvorani. Na ples bodo imeli vstop samo tisti, ki bodo prišli tudi na sejo, oziroma na Banket. Novi člani in članice, ki bodo pristopili na tej seji, ne plačajo nič za Banket . Zatorej, ako imate kakega kandidata, pripeljite ga sedaj.
Naše kuharice se za ta slučaj že dobro pripravljajo in pravijo, da bo vsak zadovoljen. Imeli bomo pa tudi več izvrstnih govornikov . Vsled tega se zeli, da bi ne manjkalo nobenega člana in nobene članice. Udeležite se, da Vam ne bo žal.
Da bote razumeli: to je bilo sklenjeno na zadnji mesečni seji . Vsaki član(ica) plača en dolar, če se udeleži banketa ali ne, drugo je pa vse prosto. To je namesto Piknika.
i
Sobratski pozdrav, Max Omerzel, predsednik
John Gottlieb, tajnik 1
IN
DR. J. F. KONOPA 2DRAVpNoR6DNfrG
X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskili in otroških bolezni.
1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111.
Pho. Armitnge 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer v nedeljo od 10-12.	326
ILLINGTON PHOTO STUDIO
John F. Glomp, lastnik 2006 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL.,
izdeljuje
najboljše in najcenejše fotografije. Priporoča se občinstvu za obisk. Skupinam daje posebno pozornost. — Pridite in prepričajte se.	s.
Prinesite filme v izdeljavo, v 24 urah bodo gotovi. V zalogi : Kamere, Kodaki in Potrebščine.
Ko bi bilo tako.
Joseph Presterl, Collinwood, O., odgovarja na dopis K. Ske-beta v 114. Prosvete. Piše: "Mi ne damo počenega groša za posmrtno odrešenje, ker ne verujemo vanj." To je ena. Socialisti toraj imajo vero in upanje samo-le v tostranski svet. Smrt jim je konec, kakor naredi nož konec pri živali. Mislim, da jim nihče ne bo te vere in tega tipanja kratil.
Zdaj pride drugo. On piše: Ce se zaveda, da je Kristov namestnik, naj živi in uči po Kristovih naukih." Med Kristo-ve nauke spada pred vsem nauk o onstranskem življenju.
Zdaj se prikaže kopito. Do-čim noben Kristov namestnik ne bo nadlegoval socialista, ako živi in veruje, da je s smrtjo vsega konec, bo težko kak socialist pustil Kristovega namestnika pri miru, če on uči Kristov nauk. Da je tako, se Mr. Prešteli lahko prepriča iz iste številke Prosvete, in skoro-da iz vsake.
Kako potem, da on dlake cepi. Kdaj sem jaz zapisal, da ima duša formo telesa? "Enkrat je zapisal, da je duša podobna telesu," tako se lovi. Kdaj? Kje? 3am vidi, da stvar ne drži, in zato pristavi: "To je smisel tega, kar je pisal." Ta je pa le- [ pa. Dobro ve, da jaz nikjer nisem zapisal, da je duša podobna telesu, ker v tem smislu je zapisal le on, pa hoče stvar o-pravičiti, da je bila smisel taka. Niti besedilo, niti smisel ni bila ne senca tega. Cemu je zapisal : "Duša ima formo telesa," in ne, kakor sem jaz zapisal: "Duša je forma telesa?"
Toliko znanja mu prisodim, da bi bil težko oporekal temu, kar in kakor sem jaz zapisal, a vsa filozofija lahko postane "črviva" in argumentiranje "dimnikarsko," ko bi bilo res, da bi bil jaz zapisal, da ima duša formo telesa. Kdo zvija in zavija ?
Ne morem nikomur braniti, ako se smeji, ker je baje "pameten" in imenuje moje argu-
Ako Kristov namestnik bra- jmentiranje "dimnikarsko," a ni nauk, ki ga uči, potem bo tu- 'kdor je pošten, ne bo smatral di Mr. Presterl kričal, da na- 'za kako dlako, če jaz zapišem mestnik napada. Socialist naj filozofično pravilno, in se to
bi toraj imel popolno svobodo potvori v nekaj, kar je res bu-v veri in smešenju Kristovega |dalost. nauka, namestnik Kristov pa
naj bi k večemu smel učiti nauk, a na smešenja naj bi imel privilegij šutiti, lepo tiho biti. Hvala lepa za tako svobodo.
Socialisti naj verujejo, kar jim drago, a naj pustijo tudi druge, da verujejo, kar njim ljubo, in ne bo nobenega prepira. Kaj takega se pa ne bo. u-resničilo niti v neki dozdevni "bodočnosti."
■1= :il
Izkadilo se je nekje drugje.
In zopet vidi Žarkometar samo-le izraz. Tokrat mu teži srce izraz "fliknil," ki je nje- • govega izvora. Kak izraz se j pač mora rabiti, in če kaka be- ' seda odgovarja slični stvari, se pač večkrat rabi. G. Molek vidi samo-le besedo, se malo po-norčuje iz "učenjaka," in stvar, na katero je izraz cikal, je lepo pozabljena. "Ali se je uče-
i
Krepki izrazi in sklicevanje |Ua "pamet" ne pomenijo prav ničesar. Ako je moja filozofija |"črviva," naj g. Molek citira ■ pravilno mojo trditev: "Duša 'je forma telesa," in potem naj J zastavi svojo nič črvivo filozofijo, in naj skuša filozofično ^stavek ovreči. Ce ga pravilno I ovrže, sem jaz na tleh. Ne bo i ga, ker ga ne more. Postavil bo ("filozofijo" lepo v kot, kakor I trdi, da jaz storim s krampom, jpozabavljal bo malo po "colo-fcSMg&nl' - uviSAjAnV "»iH(tj,ihn " | štru, izjavil še enkrat, da se ne
pusti vleči, in — zmagal!
* * * • ■. .
Enostavno bi bilo, a . . .
Baje je zapisal A. S., da pride nekaj Primorcev v Chicago in bodo ti poprašali po "miljon-skem fondu." Žarkometar zavrača : "Rojaki, ki lahko gredo
njaštvo že izkadilo?" poprašu- na božjo pot v Chicago, ne potrebujejo nobenega fonda. Ti so si že pomagali na drug način." Zelo enostavno. Ti rojaki gotovo ne bodo hodili v Chicago radi fonda zase, ali kaj če bi poprašali v imenu drugih?
je, ali slično, in v resnici se je izkadilo le to, kar je on trdil. Po stranskih potih hodi le, kdor se ne čuti varnega na glavni cesti.
* * *
In pri tem govori o — zvijanju in zavijanju!
G. Molek se hoče opravičevati s stavkom: "Zamorec je črn po koži, zamorec ima črno kožo." Nebroj sličnih reči bi, se lahko navedlo, a stvari, za katero gre, so tako malo pri- j kladne, kakor pest na oko. — j Pravi, da se lovim za dlake. — j
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim naročnikom (cam), prijateljem in dobrotnikom Amer. Slovenca" in "Ave Maria" v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš glavni potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase, prodajati knjige in sprejemati naročila za vse, kar je v zvezi z našim podjetjem.
Vsem ga prav toplo priporočamo, da mu grejo na roko in pomagajo širiti katoliške liste Amer. Slovenec in Ave Maria. V časih kot živimo, je katoliški tisk za katoličane najmodernejše orožje. Zato tudi oni, ki se trudijo z razširjevanjem katoliškega časopisja, zaslužijo vsestransko pomoč.
Uprava "Am. Slovenca."
55 LET
je že minulo od kar je ta banka začela poslovati, in sicer z malim uradom v slovenski naselbini mesta Chicago. Odprl jo je sedaj pokojni ustanovitelj g. William Kaspar in od tega časa p& do današnjega dne so vedno gg. Kasparovi solidno vodili po načelih konservativnega bančnega poslovanja.
Danes je ta banka, ki je bila ustanovljena pred 55. leti z malim kapitalom, priznana kot reprezentativna štedilna in bankirska ustanova Slovanskega naroda v Zed. državah, ki razpolaga s kapitalom v znesku devetnajst milijonov dolarjev.
Stopite tudi Vi v zvezo s to banko, ki Vam oskrbuje sle deče:
Hranilne uloge, čekovne uloge, čekovni konto, posojila na imetje,
ulaganje denarja na hipoteke in obveznice, pošiljanje denarja v staro domovino, ali pa osiguranje Vašega imetja.
Vi bi morali vpoštevati ustanovo, katera že 55 let posluje, pri kateri še ni nikdo niti enega centa izgubil, kdor je iml z njo posla.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Največja Slovanska Banka v Združenih Državah.
"gospod lisec"
je ime naši novi zanimivi povesti, ki jo pričnemo objavljati v kratkem.
Povest je vsesko7i inte e-santna. Gotovo ste slišali od starejših doma, kako je svoje čase na Slovenskem neki Prelaznik delal slovenskim kmetom denar. Ta povest o tem razpravlja in zraven pokazuje slovensko kmečko rodbino, v kateri igrata ulo-go dva brata, neki stari skopuh in pa pretkani, navihani "Gospod Lisec." Ker je ta povest povzeta popolnoma po razmerah iz tedanjih časov slovenskega ljudstva, zato je priporočljivo, da to povest čita tudi ameriška slovenska mladina, da se pouči o razmerah, v katerih je naš narod živel v 19. stoletju.
Prepričani smo, da bomo s to zanimivo povestjo čita-teljem kar najbolj ustregli. Zato prosimo obenem vse naše prijatelje in somišljenike, naj na to velezanimivo povest opozore š.? svoje prijatelje in sosede, da se na list naroče pravočasno, da bodo čitali povest od začetka. Oni, katerim je pa v tem času naročnina potekla, naj blagovolijo isto obnoviti, da se jim list ne ustavi tekom te nad vse zanimive povesti.