Reparaturno varjenje orodnih jekel UDK: 621.791.004.67:669.14.018.25 ASM/SLA: K 9p, KI, K2, TSb, 17-72 J. Gnamuš, G. Rihar Prispevek obravnava probleme pri reparaturnem varjenju, ki zadnje desetletje dobiva vedno večji pomen v industriji. Uvajanje tehnologije reparaturnega varjenja v proizvodnjo orodij prinaša nove tehnične možnosti in ekonomske prednosti. Pri tehnologiji navarjanja orodnih jekel je zelo važna pravilna izbira dodajnih materialov, prav tako pa tudi predhodna in končna toplotna obdelava. UVOD Reparaturno varjenje je zelo pomembno za sodobno industrijo. Daje izredne možnosti tehničnih rešitev. Poškodovani deli se v sorazmerno kratkem času ponovno usposobijo. V visoko razvitih industrijskih državah je reparaturno varjenje močno razvito in že lahko rečemo, da je sestavni del redne proizvodnje. Pri nas reparaturno varjenje premalo uporabljamo. Razloge za to je pripisati predvsem pomanjkanju znanja in motiviranosti za popravila, delno pa tudi pomanjkanju ustreznih dodajnih materialov. Reparaturno varjenje je eno od najzahtevnejših varilskih opravil. Da uspemo pri delu, moramo imeti veliko kompleksnega znanja, predvsem o fizikalnokemi-čnih procesih pri segrevanju, pretaljevanju in ohlajanju, o tehnikah varjenja ter veliko praktičnih izkušenj. Izredno pomembna je strokovna odločitev, variti ali ne variti in groba ocenitev, koliko se bodo spremenile mehanske in ostale lastnosti orodja ter kako bodo specifične lastnosti varnega spoja vplivale na funkcionalnost orodja. To je prva in najvažnejša odločitev, ki je povezana z izrednim poznavanjem materialov in obremenitev orodij, ki jih želimo reparaturno variti. Da se lahko pravilno odločimo in izberemo ustrezno tehnologijo, moramo dobro poznati: — funkcijo orodja, — lastnosti osnovnega materiala, kot so mehanske lastnosti, toplotna prevodnost, razteznostni koeficient, prekaljivost, — strukturo in stanje toplotne obdelave osnovnega materiala, — lastnosti vara, — strukturne spremembe, ki nastopajo v toplotno vplivani coni, — možne napake, ki se lahko pojavijo pri varjenju. VARIVOST ORODNIH JEKEL Zavedati se moramo, da spadajo orodna jekla med najslabše varive kovinske materiale, zaradi česar je vsako varjenje rizično opravilo. Zaradi velike toplotne občutljivosti teh jekel se pri nenadnem lokalnem vnosu energije lahko pojavijo razpoke, ki izničijo vloženo delo. Razpoke so lahko take vrste, da jih opazimo s prostim očesom. Pozorni moramo biti tudi na mikro razpoke, ki jih na površini ne vidimo. Odkrijemo jih lahko z neporušnimi metodami ali z metalografskim pregledom. Večje razpoke na orodju nastanejo zaradi napetosti, ki jih povzroča lokalen vnos energije. Tako imenovano pokaljivost v hladnem, ki se pojavlja pri temperaturah okoli 200° C, povzroča martenzitna premena in izločanje vodika po mejah kristalnih zrn. Pokaljivost v hladnem preprečujemo z izbiro ustreznega toplotnega režima pri varjenju. S predgrevanjem varjenca in kontrolo vnosa energije zmanjšujemo temperaturni gradient ter s tem hitrosti ohlajanja vara in toplotno vplivane cone. Paziti moramo, daje varjenec čist ter da uporabljamo take dodajne materiale in postopke, ki prinašajo čimmanj vodika. Zaradi nagnjenosti orodnih jekel k izcejanju var sam običajno ni homogen. Ima tipično lito strukturo z usmerjenimi dendritskimi kristali (slika 1). Na mestu, kjer se kristalizacijski fronti združita, to je na sredini vara, se pri temperaturah okoli 1000° C rade pojavijo tako imenovane razpoke v toplem (slika 2). Škodljiv pojav preprečujemo z izbiro take tehnike in načina varjenja, pri kateri je varilna kopel čimmanjša. Take pogoje dosežemo, kadar varimo z večjim številom manjših varkov s čim nižjim varilnim tokom in na- slika 1 Tipična lita struktura vara Fig. 1 Typical čast structure of a weld Slika 2 Lita struktura vara z razpokami v toplem Fig. 2 Čast structure of weld with hot cracks petostjo. Izbiramo dodajne materiale (žice in elektrode) manjšega premera. IZBIRA DODAJNEGA MATERIALA Pri izboru dodajnega materiala se ravnamo po načelu, da naj ima navar ustrezne lastnosti. Pomembne so tudi dobre varilno-tehnične lastnosti. Pomembne so tudi dobre varilno-tehnične lastnosti dodajnega materiala. Načelno jih lahko glede na kemično sestavo razdelimo v dve skupini: — sestava vara je enaka kot pri osnovnem materialu, — var je iz druge vrste jekla, ki je običajno močneje legirano od osnove. Če naj ima var enako kemično sestavo kot osnovni material, mora biti dodajni material bolj legiran zaradi odgora, ki se pojavlja pri varjenju. Legirni elementi so obenem tudi dezoksidanti, ki pri varjenju prehajajo iz kovine v žlindro in plinsko fazo. Odgor osnovnih legir-nih elementov pri varjenju v zaščitnih plinih in pod praškom smo v okviru skupnih raziskav železarne Ravne in Instituta za varilstvo Ljubljana zasledovali pri treh vrstah jekel: Č.4146, Č.4751 in Č.7680. Poprečne vrednosti odgora za omenjene vrste jekel in postopke varjenja so navedene v tabeli I. Tabela I: Odgor legirnih elementov Postopek varjenja Povprečen odgor % C Cr Mo V W Me TIG 11 4 19 6 _ 8 MIG 23 1 20 27 5 15 MAG 42 26 29 27 8 26 EPP 45 41 29 57 13 37 Povprečno 30 18 24 28 7 V varilni praksi se često uporabljajo za navarjanje žice enake sestave, kot je osnovni material, v prepričanju, da bo kemična sestava navara enaka osnovi. Toda zavedati se moramo, da zaradi kemičnih reakcij, ki potekajo pri varilnem procesu, navar praktično ne more imeti enake kemične sestave kot dodajni material, iz katerega je nastal. Odgor ni odvisen samo od tehnike varjenja, temveč tudi od parametrov varjenja. Praktične izkušnje so pokazale, da je za navarjanje bolje uporabiti take sestave jekel, ki imajo dobre varilno-tehnične lastnosti. To so običajno močneje legirana krom-molibdenova, krom-volfram-molibdenova in vol-fram-molibden-kromova jekla, ki imajo nižjo vsebnost ogljika. Uporabljamo tudi razne neželezne zlitine na bazi kobalta ali niklja ter karbidov. Poznani so tudi načini navarjanja, pri katerih na osnovni material najprej navarimo bolj plastičen tamponski sloj, na katerega nanesemo trdo delovno plast. TOPLOTNA OBDELAVA Toplotni režim in postopek navarjanja izberemo glede na kemično sestavo osnovnega in dodajnega materiala, stanje toplotne obdelave ter obliko in funkcijo orodja. Pri navarjanju orodnih jekel uporabljamo dva načina. Toplotni režim izberemo tako, da varjenec že takoj po varjenju dobi zahtevane lastnosti ali pa orodje po varjenju ponovno toplotno obdelamo. Prvi način je primeren za manjša dela. Orodje ohrani zunanje oblike. Obdelamo samo varjeno mesto. Na osnovi TTT diagrama določimo ohlajevalno hitrost, ki ustreza želeni strukturi navara. Temperaturo polja in časovno odvisnost temperature od vnosa toplote je teoretično obdelal Rykolin. Izpeljanih je nekaj preprostejših obrazcev za določanje temperature predgrevanja pri določenem vnosu toplote ter ohlajevalni hitrosti v območju premene (800—500° C). Često uporabljamo tudi praktične izkušnje oziroma podatke, ki jih dobimo na osnovi predhodnih preizkusov. Vsa jekla niso enako občutljiva na hitrost ohlajanja. Na osnovi praktičnih preizkusov smo ugotavljali, kako vpliva temperatura predgrevanja jekla Č.4751 in Č.7680 na trdoto v navarjenem stanju. Podatki o trdotah so navedeni v tabeli II. Tabela II: Trdote navarov v HRC Temperatura predgrevanja °C Jeklo - 20 100 200 300 400 500 Č.4751 46-49 43-50 46-48 44-45 44-48 40-42 Č.7680 49-51 49-52 49-51 49-51 49-50 50-51 Iz podatkov je razvidno, da temperatura predgrevanja ne vpliva na trdoto navara. V vseh primerih se nava-ri pri ohlajanju enako zakalijo. Bolj občutljiva so jekla za delo v hladnem. Če je ohlajanje prepočasno, var nima dovolj visokih trdot. Pri nižjih temperaturah predgrevanja dobimo dovolj visoke trdote, preti pa nevarnost, da orodje razpoka. Prav tako moramo paziti, da pri varjenju ne pregre-jemo in s tem popustimo ostale dele orodja. Pri večslojnem navarjanju moramo računati tudi s tem, da vsak naslednji varek popušča predhodnega. Zaradi zaostalega avstenita v strukturi navara pri jeklih za delo v toplem in hitroreznih jeklih ne dosežemo maksimalnih trdot. S popuščanjem trdote narastejo za 10 do 15%. Po podatkih iz literature (1) se v navarjenem stanju v krom-volframovih jeklih nahaja 25—30 % zaostalega avstenita, ki ga lahko le z večkratnim popuščanjem pretvorimo v martenzit. Natezna trdnost navara iz hitroreznega jekla po prvem popuščanju doseže maksimalno vrednost 2000 N/ mm2. Maksimalno trdoto (65 HRC) in žilavost (7 J) dosežemo šele po četrtem popuščanju2. Po varjenju v vsakem primeru izvedemo popuščanje. Pri tem se delno sprostijo tudi notranje napetosti. Pri izbiri temperature popuščanja se ravnamo po osnovnem materialu. Temperatura popuščanja naj bo 20° C nižja, čas žarjenja naj bo daljši. Navajamo podatke za popuščanje navarov za tipične skupine jekel: — jekla za delo v hladnem — jekla za delo v toplem — hitrorezna jekla Če orodje po varjenju ponovno toplotno obdelamo, izvedemo varjenje v mehko žarjenem stanju. Orodna jekla vedno varimo v predgretem stanju. Za izračun temperature predgrevanja ni uporabnih formul, kakršne poznamo pri konstrukcijskih jeklih. Temperaturo izberemo na osnovi kemične sestave, oblike varjenca, vnosa toplote. Orodna jekla varimo pri temperaturah med 200 in 700° C. Po varjenju izvedemo toplotno obdelavo, ki je odvisna od vrste jekla. Pri toplotni obdelavi potekajo tudi difuzijski procesi na meji med varom in toplotno vpli-vano cono. Sprostijo se tudi notranje napetosti. Kot primer navajamo diagram toplotnega režima pri varjenju in toplotne obdelave za jeklo Č.7680 (slika 3). 130C 1200 1100 1 f s iffipc 1C0C 900 iT \ ohlajanje v olju " 900 o 700 \wohlajanje v termalni kopeli uy ohlajanje na zraku \ 600 1- soo <.00 300 / HeHHe B CTaTbe paccMOTpeHbi npo6jieMbt, KOTopbie nojryHatoTCfl npH peMOHTHOH CBapKH, HTO B TeieHHH npOUieaUIHX fleCHTH JteT nojiyHaeT Bce 6ojibtue 3HaHeHHH b npoMbimjreHHOCTH. BBeaeHHe TexH0Jt0rHH peMOHTHOH CBapKH npn H3roTOBJieHHH HHCTpyMeHTOB .aaeT HOBbie TexHHHecKne bo3mo*hocth h sko-HOMHHecKHa npeHMyutecTBa. Ba>KHoe 3HaneHHe npejCTaB.iae r cneuHaiibHoe peuieHHe — CBapHBaTb h ji h He CBapuBaTb, rpy6aa oueHKa, KaKne H3MeHe-hhs HacTynaioT npn MexaHHHecKHX h npoHHX CBOHCTBax hh-CTpyMeHTOB, a TaioKe TepMHnecKaa o6pa6oTKa nocjie CBapKH. He06x0HHM0 xopomo 6btrb 03HaK0MJieH c MexaHHHecKHMH CBOHCTBaMH CBapHbIX uibob, npHBapKOB, MeXaHHHeCKHe cboh-CTBa A06aB0HH0r0 MaTepuajta, a TaioKe npenBapHTeJibHyK> TepMHHecKyto o6pa6oTKy CBapotHoft aeTajiH. /Jjih ycneutHoro BbinojtHeHHSt peMOHTHOH CBapKH Haao HMeTb /tOCTaTOMHO KOMnjieKCHOrO 3HaHHH b o6jiaCTH MeTaJl-jryprHH, MHoro npaKTHHecKoro onbiTa, oflHOBpeMeHHO »e Ha-no xopotuo 6MTb 03HaK0MJieH c pa3JiHHHbiMH cnoco6a.mh Tex-HHKH CBapHBaHHS).