I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljnbljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani oktobra 1895. ® &&&&& ífc Hft & Ři ft. ťt & íft & & ífc & tfl ífc ift efc eSfeít? etiáfcáfc A «i Politiški oddelek. 5 ittM— m¥m Volitve za kranjski deželni zbor. Razpisane so volitve za kranjski deželni zbor in Nemškoliberalna stranka zares gine, a zato pa tem pre-bodo, kakor se kaže, precej viharne. Skoro povsod si bo- drzneje nastopa nemškonarodna stranka. Će se ta utrdi Jako bi se motili, ko bi mislili, da za našo narodnost ni nobene nevarnosti, ko se ravno tako s Slovani ne po-stopa, kot se je pod Auerspergom, Po raznih ovinkih se še vedno povsod nemščina Slovencem vri va. Kako se bode položaj za avstrijske Slovane raz /il, še nikdo ne ve. deta stala po dva kandidata nasproti. Pri tem boji se bodemo njo morda imeli v naši državi še huji boj, bodo najočitneje videl novi kranjski razpor. Da se bode nego z nemškimi liberalci. Poslednji zaradi svoje zveze pri tej priliki marsikaj pisalo in govorilo, kar ugleda z židovstvom tudi pri velikem delu nemškega prebivalstva obeh strank ne bode povzdigovalo pred svetom, je gotovo, niso našli simpatij, a drugače je z nemškonarodno stranko Naše narodne razmere še niso take, kot bi bilo za njo se utegne ogreti ves nemški narod. Zahteve te in zaradi tega pa moramo delati na to, da se v stranke teže pred vsem za tem, da se nemščina pre- » želeti razne zastope volijo zavedni narodnjaki. Le poglejmo, glasi za državni jezik v Avstriji in tako nenemški narodi Slovenci smo tako rekoč, kar se tiče srednjega šolstva, narede za nekako podrejeno pleme. Nemški nacijonalci najzadnji v Avstriji. Vsi drugi že imajo popolne srednje bi najraje v naši državni polovici napravili podobne od- šole, bcdisi že v večjem ali manjšem številu mi Slo- nošaje, kot so na Ogerskem. venci nimamo nobene. Višji razredi gimnazije so nemški, Nemci in Italijani se vedno bolj postavljajo na na realka je pa tudi popolnoma nemška. Da bode potrebno rodno stališče in vidno s tem dobivajo moč Žal i da pa kaj storiti, da se v tem oziru izpolnijo določbe ustave, moramo reči, da pri nas Slovencih je pa baš nasprotno. je gotovo. Deželni zbor v tacih vprašanjih nima odločilne Pri nas narodna zavest prej pojema, nego napreduje, in besede, a nekaj pa le njegova beseda velja. Bivši minister vedno večje število je tistih, katerim je narodnost bolj Madejski je celo naglašal, da se bode oziral na mnenje postranska stvar in se jim ne zdi več potrebno, da bi deželnega zbora, posebno če bodo soglasno se od kandidatov odločno zahtevalo tudi narodno pre Pomisliti je pa, da deželni zbor voli tudi deželni pričanje. odbor, ki odpošilja v dež. šolski svet dva člana. Gotovo Seveda pri tem pa mi nikakor ne mislimo, da bi vse jedno, koga odpošlje deželni odbor v deželni šolski se naj kako Nemcem in Italijanom kratile pravice. Zahte svet, odločno narodnega moža ali pa kacega omahljivca. vati moramo narodno jednakopravnost in zato se je Razmere v kranjskem deželnem šolskem svetu že sedaj nam boriti po vseh zastopih, od naših občinskih zastopov niso posebno ugodne v narodnem oziru, a utegnejo se pa do državnega zbora in do delegacij. Mi zatorej ne mo- še shujšati, ako deželnozborske volitve neugodno izpa- remo volilcem dovolj priporočati, da se zlasti, kjer se padejo. Glas odposlancev deželnega odbora je v jednem vriva kak nov kandidat, tudi prepričajo, kakšnega miš- oziru važnejši, nego glas drugih članov te korporacije, ljenja je v narodnem oziru. Ta dva prihajata kot zastopnika narodnega zastopa in če Kdor nima srca za narod, tudi v narodnogospo ta dva morda zagovarjala nemške težnje, se bode darskem bi naposled reklo ne bode dobro storil za deželo. To je nas da narod to želi, drugače bi tacih mož že podučila nekdanja nemškutarska stranka, ko je imela niti v deželni zbor poslal ne bil. Vsaj je znano, kako moč v rokah. Skrb za narodnogospodarski napvedek jej Nemci in nemškutarji radi trdijo, da narod ne mara za je bila deveta briga. Nemškutarska stranka je povsod pri volitvah imela polna usta skrbi za kmeta in obrtnika. slovenske šole, da jih zahtevajo le nekateri vodje 410 « ■ 1 . m H v , j » Naglašala je važnost narođnogospodarskih vprašanj. vila je narodu, koliko se časa jn denarja potroši v boji za ^m r m' MÍ I ^ ItM^^ÈS, - - J . — narodnost, in koliko bi bolje bilo, ko bi skrbeli za na- i > . » 4 V . . * » predsednik s Hohenwartovo pripomočjo, kakor je bil knez Win dischgrátz * uf « ^fe — ^ ministerstvu Badenijevem piše „Naša Sloga u rodnogospodarski razvoj. besede. Vse to so pa bile lepe Badeni je sicer poslednje dni, da se hoče v po- Tudi pri letošnjih volitvah se bode volilcem obetalo m kdo ve kaj vse v narodnogospodarskem oziru, obetalo zni- slanski zbornici opirati na zmerne življe ter da hoče pobijati skrajne národnostně težnje No, to pa še ni program, kajti dvo-mimo, da bi se tudi zoierni življi dali izkoriščati do skrajnega v to svrho, da postanejo slepo orodje gosp. grofa proti skrajnim težnjam radikalnih zastopnikov. Glavna naloga grofa Badenija bi bila torej : da se upre onim stránkám, koje teže žanje davka in kdo ve kaj še vse. Volilcem priporočamo, da naj takim obljubam preveč ne verujejo, kajti največ po ničeni, kar ni osnovano v zakonu, ali kar bi utegnilo biti krat tišti ljudje, ki največ govore, nimajo niti pojma o na škodo vkupnosti. Na vso srečo, ne spadajo med te stranke i • A • I I • 1 "I A i • • • • V • 1 potrebnih preosnovah. Sploh pa moramo povedati, da večje gospodarske preosnove spadajo pred državni zastopniki slovanskih narodov v Avstriji, izvzemši morda ro- vse jake grofa. Kolikor Čehi, toliko tudi Hrvatje in Slovenci zbor in se mnogo tega, kar se obeta, v deželnem zboru niti izvesti ne more. Mej taka vprašanja spada mej drugim tudi osnova deželne zavarovalnice. Dokler državni zbor vica vsem narodom v vseh strokah javnega življenja. ne zahtevajo od vlade ničesar, kar ne bi bilo utemeljeno v državnih temeljnih zakonih ali kar bi kratilo pravice drugih narodnostij Oni zahtevajo jedino to da se deli jednaka pra- mu mm 0q. ne sklene obveznega zavarovanja in da se to za/arovanje mora sklepati v deželnih zavarovalnicah, ni namreč pričakovati posebnega vspeha od take zavarovalnice. državnem zboru zahtevajo jednostavno, da se vrše točno in nepristransko državni temeljni zakoni. Po takem bi imeli Slovani najboljega zagovornika v grofu Badeniji. Ali jedna stvar je mrtva beseda a druga živo delo. Zato treba, da počakamo, da bodemo pa zlasti zjedinjena levica proti dež. viděli novo ministerstvo pri delu Ako bode hodilo po stezi zavarovalnicam in kdor jeto stranko podpiral, gotovo ni «vojih prednikov, mogoče da zadovolji to ali ono stranko, pospeševal osnove teh zavarovalnic, naj se morda pred volilci še tako naudušuje žanje. m mm u ■ ■ an velike večine avstrijskih državljanov gotovo ne zadovolji. Govori se, da grof Badeni uživa neomejeno zaupanje prezviše-nega vladarja, o kojtm vemo za gotovo, da želi vso srečo Sicer pa tudi radi pritrdimo, da je treba, da v dež. vsem svojim narodom Da vidimo torej, da-li bode grof Ba- zbor pridejo v narođnogospodarskih vprašanjih izvedeni možje, ki paznajo potrebe našega kmeta in obrtnika in so mu tudi voljni pomagati. Narodna stranka je tudi deni hotel tako vladati, da zadovolji narodom in težnjam pre-jasnega vladarja. Mladočehi in grof Badeni. Mladočeški listi so prepričani, da Badeni ne bode kazal posebnega nasprotstva do če- do sedaj gledala, da je za deželni zbor priporočala vedno hov. Storil pa ne bo tudi ničesa, kar bi škodovalo levičarjem, ker se misli nanje opirati. Mladočehi bodo po tem uravnali svoje postopanje. Ostali bodo v opoziciji, kakor proti vsaki vladi, take može. Da pa bodo kandidatje narodne stranke tudi dobri katoliki, je pač razumljivo samo po sebi. Sicer pa ni oni dober katolik, ki povsod se baha z vero in jo uri va tja, se ne postavi za svojo nalogo rešitve češkega vprašanja. deta Državni zbor se snide dne 22. oktobra. Ta dan bo-zborovali obe zbornici državnega zbora in bode jima kodar nima nič opraviti. Sicer pa moramo omeniti, da je grof Badeni razvijal svoj program Tedaj tudi kaj zanesljivega za nas Slovence narodno vprašanje največje važnosti. Narod naš je še marsikje v nevarnosti, ako pomi slimo, kako se je pomanjšalo število Slovencev od pred izvemo o náčrtu Badenijeve volilne reforne V drugi seji državnega zbora bode pa finančni minister Bilinski předložil državni proračun za drugo leto. Staročehi nimajo dosti upanja, da bi pri deželnozborskih zadnjega do zadnjega popisovanja v nekaterih krajih v volitvah dosegli kak vspeh, in zatorej že nekateri njih listi obližji Kočevja; in se tudi žalibog v Ljubljani in drugod poročajo, da se volitve ne udeleže. Store tudi najboljše, potem bode • * sopin narodno reč. nemškutarstvo in ponehuje pravo navdušenje za Mi priporočamo volilcem, da naj gledajo da bodo volili dobre narodnjake in že pazijo pri volitvah vsaj Čehi jedini v deželnem zboru. Zanašali so se sprva na vlado, da jih bode podpirala, a to upanje je izginilo, odkar se maje stališče namestniku grofu Thunu. Vladi ni dosti le-žeče na stranki, o kateri ve, da nima zaupanja naroda za Seboj Hj^H^H^HH^HMHHMj^^MM^MMMMM^^B volilnih mož da izbero može, o katerih narodnem prepri čanji ni najmanjše dvombe, ki bodo gotovo dali glas le možu o katerem vedo, da ima zares srce za narod in dom. ) Staročehi so le tako dolgo za vlado imeli kaj veljave, dokler je bilo kaj upanja, da se uresničijo dunajské punkta-cije, sedaj, ko so pa sami se jim odrekli, pa vladi ni nič na njih ležeče. Ko se upelje novi Pomankanje sodnjih uradnikov. civilnopravdni red, se bode marsikaj premenilo pri so- diščih. Gotovo bodo veliko bolje pravne razmere, nego so Politični pregled. dalje stvareh časa sedaj, ker bode imel sodnik veliko večjo priliko stvar točno preiskati. Posel sodnikov se bode povekšal, za to se bode pa Te dni je bil.grof Hohenwart moralo pomnožiti število osobja pri posamičnih sodiščih in več pri Badeniji in sta se posvetovala o političnih novih sodišč se bode pa moralo osnovati. Več starejših seda- Grof Hohenwart Temu posvetovanju se pripisuje veliko važaosti. njih sodnih uradnikov pa pojde v pokoj, da se jim ne bode Sedaj se tudi govori, da grof Hohenwart še nikakor ne misli treba učiti novega postopanja. Zato se pa pravosodna uprava odložiti svojega mandata, temveč hoče posebno vplivati na boji, da bode v kratkem v o'bče manjkalo števila osobja pri volilno reformo v državnem zboru Bojimo se, da bode s sodiščih, ako se juristi, ko dovrše pravoslovne studije, ne svojim nasvetom zopet stvar le oviral. Seveda toliko ovirati bodo bolj vstopali v službo pri sodiščih, kjer imajo sedaj pri- ne bode mogel, kot je pred Windischgrátzem, ker grof Badeni čakovati, da bodo hitro napredovali v službi. Posebno v me- glede volilne reforme že seboj prinesel glavna načela, od ševitih deželah bodo juristi, vešči obeh deželnih jezikov, gotovo katerih ne bo tako hitro odstopil. On tudi ni postal ministerski hitro dobili boljža mesta, ker tacih juristov še ni v izobilji. Grof Hedervary je menda le odločen za bodočega miDisterskega predsednika. Njegovo ime se imenuje pri vsaki ministerski krizi- Sedaj se govori, da v kratkem odstopi od banstva in postane ogerski minister. Ban hrvatski pa postane sedanji minister za Hrvatsko grof Josipović. Grof Kuhen He-dervaiy pa ne bode minister za Hrvatsko, temveč prevzame kak drug portfelj. V Banffyjevem ministerstvu ostane pa le malo časa, temveč bode prevzel Banffyjevo nasledstvo. Sploh bode takoj on pravi vodja ministerski, kadar minister postane. Banffy bode le še dajal ime. Nezmožnosti Banffyjeve so nanmč že v višjih krogih spoznali, in se ga žele iznebiti. Ban bode kot minister že vodil prihodnje volitve, pri katerih bode posebno skušal potkčiti skrajDO levico. Sev*da ni gotovo, da bi na Ogerskem imel tako sreČo pri volitvah, kakor jo ie na » 9 4 » . ^ "Hrvatskem. Italija in Avstrija. — Ob praznovanji 251etnice zje- * 11_ . dinjenja Italije dne 20 septembra t. 1. so se i naši neodre-šenci, laški prenapeteži, iredentarji v Trstu in Istri čutili po-klieati dati duška svojemu italijanstvu. Po večji deputaciji-so položili na grob Viktoija Emanuela venec z veJeizdajskim napisom. S tem so odločno pokazali svoje mržnjo do Avstrije in svojo gonČo ljubezen do revne Italije. Ne more za zdaj biti več predrzneža, ki bi se upal trditi, da v našem Trstu in Istri ni irendtntarjev. Tudi je ministerski predsednik italijanski Crispi rekel Dašim iredentistom, da Italija ne bode nikoli pozabila na Trst in Istro in da bi se zveza z Avstrijo ne bila napravila, ko bi bil on (Crispi) iakrat na krmilu S takimi Jjudmi torej ima naša Avstrija cpraviti Po edni strani z domacimi izdajalci po drugi pa s takimi sleparskimi tujimi zavezmki. Avstrija prebudi se! Vatikan. — Sv. oče Leo XIII je minole dni pisal na državnega tajnika, kardinala Rampollo pismo, v katerem iz-raža žalost svojo, da so tako brezobzirno in žaljivo prazno-vali v Rimu 251etnico zjedinjenja Italije, oziroma oropanja Rima Vatikanu Upal sem, pravi papež mej drugim, da se bodo iz dostojnosti in človekoljubnosti ozirali na mojo sivo glavo. Toda priča sem moral biti slavljenja italijanske revolucije in oropanja sv. Stolice. Papež z največjo žalostjo po-vdarja očividni namen slaviteljev ovekovečiti prepir, mesto istega poravnati. Rimu niso zboljšali materijalnega stanja, kar so obljubili, temveč poslabšali istega, odkar ga imajo v po-sestvu. Konečno papež povdarja velike dobrote, katere je vži-valo rimsko ljudstvo pod papeževo vlado in pozivlja vse so-mišljenike naj se vstrajno bojujejo zoper sv. cerkve. Turčija. — Nemiri, o katerih smo zadnjič poročali, da so se vršili v zlasti v Carigradu, sose še ponavljali. Uboge kristjane so Turčini neusmiljeno pobijali in mučili Sodrga je pala po stanovanjih in močno ropala Armenci so v strahu pred divjimi Turki bežali v cerkve. iz katerih jih ni bilo spraviti. Poroča se, da so raji lakote umirali po cerkvah, nego bi bili šli na prosto Turkom v pest. Poslaniki evropskih vele-vlastij so storili odlocne korake pri turski vladi, da naredi mir Ta je poklicala vojake na pomoč. Tem in orožnikom pa je strogo naročila, da postopajo pravično in da orožje le v sili rabijo. Iz poročil je pa posneti, da se po tem ukazu niso dosti ravnali, kajti še dalje se je morilo nedolžne. Na pritisk evropskih poslanikov je turška vlada storila še odločneje korake v napravo miru. Pod nadzorstvom zastopnikov velevlastij in vlade so stražniki vršili svojo dolžnost. Prebivalstvo so malo pomirili, tudi Armence se je posrfčilo izvabiti iz cerkva. Turška vlada zvrača vso krivdo glede nemirov na Armence, češ ti so demonstrovali in razjurili Turke. ;Toda ti so zahtevali nekaj pravičnega, razmere v Armeniji hočejo imeti uravnane po božjih in človeških postavah in ne marajo ostati nadalje sužnji mo-hćmedancev. Evropske velevlasti so že odločno zahtevale, da Turčija izvede ondi reforme; to morajo, zdaj še odločneje za htevati, da se ne bode več přiměřilo enako klanje in ne bo v*č po nedolžnem pobitih na stotine kristjanov. Če pa Turčija neče tega z lepa, pa naj se jo z grda prisili in vrže iz Evrope, v katero itak ne spada. ^^ * ^ Madagaskar. — Francozi so po daljšem trudu dosegli to na Madagaskarji, kar so želeli. Premagali so do cela vstaše, vzeli glavno mesto Tananarivo in naredili konec boju. V vojski sami ni palo dosti francoskih vojakov, ker v tem oziru Madagaskarci niso Francozom sile delali, ker so zelo straho-petni in po starem oboroženi. Pušk se ne morejo navaditi in rabijo le še pusice. Da jih niso Angleži skrivaj podpirali, bi imeli Francozi ž njimi še manj opraviti. Toda drugo zlo je ugonobilo mnogo Francozov, neugodno podnebje in iz tega iz-virajoce razne bolezni, potem pa tudi ne prav vzgledna uprava vojske je mnogo francoskih vojakov pobrala Sklenila se je zdaj že mirovna pogodba mej Francijo in Madagaskarjem Madagaskar se ne priklopi k francoski posesti, le bode Francija imela nad njim strožje vrhovno pokroviteljstvo. Kraljica obdrži svojo čast, samo ministerski predsednik bo prognan, ker je največ ta kriv boja. V Franciji sami je veliko veselje zaradi te zmage. Vodja madagaskarske ekspedicije general Duchesne je dobil častno odlikovanje. Vlada se je laskavo zahvalila ar-madi za srčnost. Sklenilo se je kovati zaslužne svetinje za vse vojake na Madagaskarji. S tem, da se je vladi posrečila ta ekspedicija, utrdila si je močno svoje stališče in sapo za-prla nasprotnikom, ki so močno zabavljali vladi glede madagaskarske ekspedicije. Z ozirom na to, ker se poroča, da se v mirovni pogodbi razveljavlja več kupnih pogodb, na podlagi katerih se je pred časom prodalo nekaj zemlje Angležem in Francozom, utegne še madagaskarsko vprašanje svetovno postati, s katerim se bodo bavile velevlasti. He Ukaz c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 6. avgusta 1895. št. 11584, s katerim se k zakonu z dne 23. julija 1895. 1. št. 21 dež. zak., o vpeljavi samostojne deželne naklade na po-rabo piva, razglaša zvršitveni předpis. Izvršujoč § 5. zakona z dne 23 julija 1895. 1., dež. zak. št. 21, s katerim se uvaja samostojna deželna naklada na porabo piva, se ukazuje dogovorno s kranjskim deželnim odborom naslednje : § 1. Deželnemu odboru je dano na voljo, da pobira naklado, pctrjeno z navedenim zakonom, ne le po deželi, ampak tudi v mestu Ljubljani, ali: a) po vkupni pogoditvi z večjim številom nakladi zavezanih strank, ali b) po zakupu, izvršenem na javni dražbi ali ponud-boma, ali c) v lastni režiji. V nobenem navedenih slučajev ni izključena pogo-ditev s posameznimi strankami. V slučaji vkupne pogoditve ali zakupa prehajajo pravice, katere pristoje po tem ukazu zaradi pobiranja deželne naklade deželnemu odboru, za dobo, dokler traja ta, na zastop vkupno se pogodivših strank, oziroma na zakupnika. § 2. V zaprtem mestu Ljubljani se pobira deželna naklada pri uvozu kakor tudi pri izdelovanji piva; po- 418 vračati pa je naklado pri izvozu piva iz Ljubljane po tistem merilu, po katerem je mestna občina ljubljanska dolžna povračati mestne doklade na podstavi veljavnih predpisov. Po ostalem ozemlji, za katero velja ta zakon, se ne sme ta doklada pobirati niti pri izdelovanji, niti pri uvozu piva v ozemlje deželno ali v kak kraj zunaj Ljubljane. § 3. Način, kako je deželno naklado pobirati (§ 1.) eventuvalno imena zastopnikov skupno pogodivših se strank ali zakupnikov, kakor tudi kraje, po katerih se sprejemljejo naznanila in plačila te doklade, takisto vse dotične premembe mora deželni odbor o pravém času ob javiti v uradnem deželnem časniku. § 4. Vsak obrtnik, kateri prodaja v deželi Kranjski zunaj zaprtega mesta Ljubljane pivo na drobno, t. j. v množinah pod 1 hektolitrom, je dolžan : 1.) vse zaloge piva, katere ima tist dan, ko zadobi ta ukaz veljavo, v 24 urah, 2.) po tem dnevi pa oglasiti vsako možino piva, katero si pridobi ali jo prevzame v hrambo, ali jo na svoj račun drugim da shraniti, še predno se spravi pivo v svoje določene shrambe, ustno ali pismeno pri organih, ki so v ta namen postavljeni, in ob enem naznaniti prostore, v katere se bode dajalo pivo stalno ali začasno, s svojeročno podpisanim pregledom ter tudi povedati številke, s katerimi morajo biti oznamnjeni v hrambo piva določeni prostori ali posode, vsako naslednjo premembo pa v 24. urah. Enaka zglasilna dolžnost veže tistega, kteri pre-jemlje za svojo porabo piva v kolikeršnih koli množinah zunaj dežele, ali ga za svojo porabo sam izdeluje, ali si ga pridobi v deželi v množinah 1 hektolitra in po več. Tega zglasilnega roka, kakor tudi sploh vseh tukaj navedenih predpisov se morajo držati tudi izdelovalci, če je ob enem ravnati ž njimi kot prodajalci na drobno (§ 4). Ako hoče torej izdelovalec prodajati pivo na drobno prav na mestu, kjer ga izdeluje, mora za nadrobno prodajo določene množine shraniti v določenem posebnem prostoru, katerega je tudi dolžan priglasiti, in le v tem prostoru ga sme prodajati na drobno. Pobirajočega organa prigle-dovanje pa mora biti tudi omejeno samo na ta lokal, ki mu ga je naznaniti, ter se ne sme raztezati na ostale prostore, kjer se izdeluje pivo. § 5. Za zglasitev naj rabi zglasilna in pregledna pola, narejena. Ona obsezaj: 1. ime stranke, ki zglasi ali da zglasiti ; 2. množino zglašenega piva ter oznamenilo posod, v katerih se nahaja; 3. čas, kedaj se ima vložiti ; 4. prostore, v katerih se bode pivo hranilo stalno ali začasno, in popis teh prostorov; 5. ime in stanovališče osebe, katera je odgovorna za zglašeno pivo. § 6. teh zglasilnih in preglednih pol je napraviti dva enakoglasna izvoda; enega je izročiti s potrdilom po- trdilom pobirajočega organa stranki, drugi pa ostane v rokah pobirajočega organa. Ako bi se stranki izročeni izvod izgubil, ali ako bi bil bistveno pokvarjen ali nepoznaten storjen, bode stanje zglašenega piva ali nadaljno postopanje ž njim do-kazilno povzeti iz izvoda, ki se nahaja v rokah pobirajočega organa. § 7. Pobirajoči organi imajo pravico na lici mesta preskusiti, se li ujema zglasitev z dejanskim stanjem, ter na posodah ali spravah, v katerih se nahaja zglašeno pivo, pečati ali z drugimi pivu neškodljivim rečmi omi-sliti naprave, katere zagotavljajo, da ni moči brez ved-nosti postavljenih organov vzeti zglašenega piva iz dolo-čenih posod in sprav. Stranke dolžnost je, na zaporo skrbno paziti in je nikakor ne kvariti, ter tudi ne posod in sprav odpirati ali jih navrtavati. (Konec prihodnjič ) Obrtnij ske raznoterosti. Povpraševanje po amerikanskih lokomotivah, Bal- winova tovarna za lokomotive v Filadelfiji je že mnogo strojev spečala v južno Ameriko, na Japonsko in Avstralijo. sedaj pa je dobila vprvič narocila iz Evrope in to iz Rusije. Naro-čenih ima 40 lokomotiv, katere naj bodo kolikor mogoče přeje gotove, polovico jih potrebujejo za osobne vlake, polovico pa za tovorne, vse lokomotive so namenjene za južno Rusijo. Narejene morajo biti, da bodo rabili petrolej za kurjavo. Vpliv smole na les Smolnat les se manj suši \n rajše in bolje gori. Tak les je kaj krhek. Za kurjavo je dobe r, za mizarske potrebe pa torej posebno ne velja. Nova lovska postava za Gorenjo Avstrijo. Konservativa večina deželnega zbora v Gorenji Avstriji je izdelala za to deželo novo lovsko postavo, in svitli cesar so jo že potrdili. Ta postava daje občinam pri lovu veliko pravice in zabranjuje prehudo pomnoženje zverine ; cenitev in razsodba o storjeni škodi pa je bolj priprosta in boljši kup ko prej. Najimenitnejše določbe te postave so : Vsak posestnik ima lovsko pravico na svojem zemljišči. Vendar je po besedah cesarskega patenta iz 1. 1849. ostalo za 115 hektarov gosposkih (graščin-skih) lovskih okolišev ali revirjev. Če pa kmet ni za lov pripraven in tudi lovca noče držati, tedaj mora lov na svojem posestvu občini prepustiti. Kar je tacega ne-oddanega lova, tega potem občina v najem dá. Če bi pogodba kmetom ne ugajala, smejo ugovarjati. Jeleni se smejo celo leto streljati, srne (samice) pa dva meseca v letu, v listopadu in grudnu. Če ima kak graščak v svojem okoliši preveč zverine, da sosednim kmetom škodo delà, tedaj se smejo pritožiti pri politični oblasti (okrajnem glavarstvu), da graščaku zapove, zvěřino bolj pridno stre-ljati. Od pomladi do končane žetve se po njivah in trav-nikih ne sme loviti, dovoljeno je samo po zelnikih in tam kjer raste detelja ali repica (krompir). Lov po 41» vrtih je čisto prepovedan ; ravno tako vsaki lov ob ne- zveze in posamičnih držav, odvetniki in sodnji sluge ne deljah in praznikih med dopoldansko božjo službo. Celi nosijo nobene uniforme in nikoli nimajo frakov. Sodstvo dan so ob nedeljah in praznikih prepovedani veliki lovi je jako priprosto brez vsacih formalnostij in ceremonij. z gonjači in psi. Take pse in mačke i sami po hostah Sodnik sedi na malo zverino preganjajo î smejo lovci postreliti. Če nastane državni pravdnik, odvetniki vzvišenem odru za katedrom ; m porotniki ločeni so z i kaka tožba zavolj po zverini storjene škode, postopa se nizko ograjo od občinstva, toda ta ograja je le za videz tako: Poškodovani kmet in lovski gospodar izvolita vsak kajti občinstvo leze, ne da bi mu kdo bránil, čežnjo in dva zaupna moža. Ti štirje možje in od gosposke postav- včasih napolni ves prostor. Ijeni načelnik so tista komisija, ki mora tako pravdo hitro in dober kup razsoditi. Načelnika postavi okrajni glavar za vsako občino enega in sicer za tri leta. Ker mož v komisiji, velja to, za kar se vsaj 3 izrečejo. Če ena teh dveh strank, ki se pravdate, z razsodbo komisije ni zadovoljna, sme se pritožiti na okrajno glavar-stvo, in tisto stvar razsodi brez nove preiskave. Potem ni več pritožbe. Konservativni poslanci so hoteli imeti » naj te „lovske načelnike" občine volile; vlada pa tega ni hotela dovoliti, in cesarski namestnik je rekel, če deželni zbor to sklene, da potem postava od cesarja ne bo po trjena, ker mu je vlada še predložila ne bo. Ta postava je boljša od naše kranjske. Tedaj ko se je deželni zbor kranjski posvetoval o tej postavi, pa ni nikdo vedel, v koliko je vlada pripravljena v tem oziru prijenjati. Ravnali so se naši poslanci po tem, ko iikor so sodili, da se da doseči. Sedaj » ko nam gorenje- avstriski lovski zakon kaže, koliko daleč je vlada pri pravljena ustreči željam kmetijstva, bodo pač naši po slanci ob priliki stvar zopet sprožili, da se doseže potrebno varstvo poljskih pridelkov proti divjačini. Vendar se po tej priprostosti ne sme soditi i da Američan ne spoštuje sodišča, temveč vsak je jako visoko ceni in je pripravljen dati življenje v njegovo obrambo in rešitev njegovih odločeb. S sodiščem se v Ameriki ni » največji cestni roparji in najobupnejši hudodelci se ker vedo, da bi je gledalci na šaliti ga ne predrznejo žaliti kosce raztrgali, ko bi razžalili sodnike. To je zopet jedna glavnih in jako simpatičnih lastnostij ameriškega prebi- more se motiti ; more narediti nevrednega člo- valstva i veka za sodnika, zunaj sodišča na ulici ga lahko oklo-futa huje kot koga drugega, a pred sodiščem zahteva, da da se sodniku vse pokori in da se brezpogojno izpol- nijo razsodbe. Pred kakimi dvanajstimi leti je neki Slade, člověk nenavadne odloÇnosti in trdne volje, strahoval vse ozemlje Montane, brez vsake kazni je pobijal; nad dvajset ljudij je pobil z lastnimi rokami, njegova četa je bila tako močna po številu, složnosti in organizaziji, da slaba krajna oblastva niso več let mogla ničesar storiti proti Ta njemu, če tudi so ga večkrat pripeljali k sodišču. člověk je sam sebi spletel vrv, naposled se je bil toliko spozabil, da je na kosce raztrgal sodnje akte in jih z nogami poteptal. Maloštevilne priče, ki niso pripadale Kmetijske raznoterosti. njegovi četi, so ga zgrabile in čez malo ur obesile brez sodišča; celih sto njegovih tovarišev, oboroženih od nog Za lan najboljša siednje težka zemlja z malo ilo- do glave je s solzami to gledalo, a se ni upalo potegniti za vnato podlago, katera vlago zadržuje. Poleg tega se morajo svojega vodjo zlasti za ozimni lan izbrati njive, niso preveč na severu ali burji, ker mraz lanu močno škoduje. Najrajše raste lan na njivi, na kateri poprej bila pšenica in rž, za ječmenom in za okopalnimi rastlinami pa ni dobro sejati lanu. Uspeva tudi na ovsišči, deteljišči ali travišci, samo da se za poslednjim bati preveč plevela. Za zimski lan morajo se mogel je on ubiti člověka, ne da bi ga bil kdo kaznoval, toda smel ni razžaliti postavljenega sodišča, niti v tako brezpostavni deželi, kot je tedaj bila še brez dvombe Montana. Jedva je mogoče govoriti o nepristranosti in nepod- • • njive svoje globoko korenine. orati, da more narediti globoko v zemljo Izmej umetnih gnojev je za lan nai- kupnoibti sodišča v kateri koli deželi v občnih potezah in jaz mislim, da je v tem oziru v Ameriki ravno tako boljši kajnit in kostna moka, sveži kravji gnoj pa prav ne kot na vsem drugem svetu a moram vendar opo ugaja. posuši. Po njem v mokrih letih lan poleže, in suhih se pa zoriti na razliko » je tudi v tem oziru mej Severom in Zapadom na jedni in Jugom na drugi strani. Vsakemu tatelju je znano, kaj je linčanje (Lrnchove sodbe). Linčanje je bilo še pred kakimi dvajsetimi leti, predno so bile nare • m 9 m W A m « A . . « mm mm Poučni in zabavni del. r, Deset let Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tverskega.) XI. (Dalje.) Samo člani najvišjega : sodišča Zjedinjenih (Supreme Court ot the United States) imajo pri držav javnih jene prekontinentalne železnice ž njih postranskimi jpro gami jedino sredstvo za samoobrambo v teh občinah skrajnega Zapada, katere so pustivši za seboj civilizacijo in vsake državne uredbe, vzele Indijancem in prirodi ob- širno ozemlje. Dežela je bila povse brez vsake organizacije » ni bilo niti sodišča, niti sodnika, niti policije in ne nobenega postavljenega oblastva ; v tem se večina teh pijo- nerjev bili ljudje, za glavo katerih je bila razpisana nagrada i obravnavah nekak talar iz čine svile ; vsi drugi sodniki državah, ljudje, morda ne vselej hudodelci, a neredneži 9 42© s surovim značajem in težko roko. Ti pijonirji civilizacije, ki so šli vselej pred poljedelcem in obrtnikov, so v gotovih slučajih se posluževali linčanja ; hudodelce, navadno morilce, so přijeli, dokazovali jim njih krivdo in oběsili jih na prvo dřevo. Zapadni teritoriji so so se od tedaj zaselili in organizovali ; sedaj ga ni kota v Zjedinjenih državah, kjer bi mocna roka postavnega sodnika ne mogla dobiti hudodelca in kaznovati ga po zakonu; linčanje ni več primerno sedanjemu času in se le redkokdaj uporablja na Zapadu. Našlo je drugo zavetje na Jugu, drugo žrtvo — zamorca. Statistika linčanja za 1891. leto navaja 195 linčanj; od teh se jih je zgodilo 169 v devetih južnih državah, kjer je bilo linčanih 121 zamorcev in 48 belcev; ostali slučaji pripadajo na belce, mehikance, in Indijance v zapadnih in tihomorskih državah in teritorijah. Pred dvajsetimi leti so bile te številke ravno narobe in povedati moram, da se na Zapadu število linčanj vedno manjša, na Jugu pa nasprotno hitro narašča. Južni mogočneži se ne morejo sprijazniti z mi-slijo, da je zamorec polnopraven državljan in njegove prestopke morajo soditi redna, zakonita sodišča, — raji stvar sami obravnavajo, posebno če je malo nejasno in • \ se ne ve, kdo je kradel, kdo je kriv. Južani ne zau- 0T pajo niti sodnikom, katere so sami volili, ako gre za za-morca. Jaz sam bi večkrat bil rad dobil kako pojasnilo 0 tej samovoljnosti, a vselej se mi je odgovorilo : „Pomislite, da bi ga sodišče utegnilo oprostiti — in ne smemo se zanašati na naše sodišče." Na Za- * t padu dobi se pa povsem drugačen odgovor. — Ondu • . . . ar ne sumničijo sodišča, a naravnost trdijo, da je krivda 4 zatoženčeva brezpogojno dokazana, a se s tem, da hitro ubijejo člověka, ki tako pride na vislice, državi prištedijo nepotrebni stroški. Smrtna kazen se nahaja v največ državah ; samo v . • « I i štirih se je odpravila za poskušnjo. Navadno povsod obe-šajo na smrt obsojene; v novojorški državi se je vpeljala elektrika za to, da se znebe na smrt obsojenih hudo- te ..... L M ■ P A . $ 1 . JL ■ m M delcev. Poseben aparat se je naredil v ta namen; člověka ubije na mah, brez vsake bolečine in verojetno tudi » 9 M i 0 drugod vpeljejo elektriko, ko so se v Novem Jorku prepričali o nje popolnosti. Glede vseh usmrtenj, ki so se izvršila z elektriko, izrekla se je komisija veščakov-zdrav-nikov, ki je bila pri njih, da so se izvršila jako povoljno. , (Dalje sledi.) Poučni in zabavni drobiž. • * » * t i à W ^ I • I n II J S «i T , _ % It i ' • ■ ' f 41 í » . „Madjarska veda" pod konkurzom. Pod tem za-, glavjem poroča „Magyaorszag" : „Kakor znano, je 1 1889 Andrej Semsey dal madjarski akademiji 100.0000 gld, da bi ta znesek uporabila v nagrajenje 10 znastvenih del, po 10.000 gld. na jedno delo; imenoma se je imel razpisati konkurz na arheologijo Ogerske, zgodovino Ogerske, na zemljepis, gospodarstvo, geologijo, mineralogijo, floro, favnp Ogerske." Delà so se imela završiti, da bi se razstavila leta 1896 na mileniumski razstavi, a, beda, 6 konkursov je ostalo brez vspelia, namreč na madjarski jezik, zgodovinô nïadj. literatuře, gospodarstvo, geologijo in mineralogijo Ogerske; „To je sramota za vsakega Madjara," pristavlja nevedeni . list. Dobro, da se tudi po takih potih dokazuje in razkriva nespo sobnost mongolskih Madjarov. Taka svedoštva duševnega uboštva se bodo še ponavljala, in tako pleme uničuje ariška slovanska plemena ! • || ■ I • • I ~ Spomenik slov. učenjaka na Dunaji. Pod arkadami dunajskega vseučilišča postavili so doprsni kip pokojnega pro-fesorja slovečega fizika Josipa Stefana. Štefan je bil koroški Slovenec in je v rnlajših letih tudi kaj pisal v slovenščini. Kip je iz belega marmorja izklesal dunaj ski kipar Schmidinger. HB L 'JB JJ |jl| J-n • -V • — • ^ . . . § ft. à . i * 0 0 % — s % ........................'...............I Nova deželna bolnica v Ljubljani. Slovesnim načinom otvorila se je 16. oktobra t. 1. ter izročila svojemu namenu nova deželna bolnica v Ljubljani, opremljena in oskrbljena z vsemi napravami, katere zahteva moderna ziravniška veda. Vse, kar se je pri sličnih zgradbah spoznato kot dobro in praktično, zjedinilo se je tu v harmonično celoto in dežela kranjska dobila je z humanitaren zavod, na kateri sme po pravici biti ponosna Že več decenij stare so pritožbe, da deželna bolnica ne zadošča već svoji svrhi in ni ga, bilo skoraj deželnozborskega zasedanja, v katerem bi se o tej zadevi ne bilo govorilo in in ražpravljalo, ali ogromne denarne žrtve, katere so se za-htevale za projektováno bolnico, oplašile so deželni zastop in tako se je ta nujna zadeva odlagala od leta do leta. Še r le leta 1893. odloČil se je deželni zbor definitivno za zgradbo nove bolnice. Dnj 23. julija 1893. se je z zgradbo praktično pričelo in po dveletni gradbi je nova deželna bolnica 16. t. m. dodelana in slovesno otvorjena Bolniki in bolniško osobje preselili se: bodo večinoma še ta teden v novi zavod. Nova deželna bolnica zgrajena je po tako zvanem pa-viljonskem sistemu, kateri je bil najpreje izveden na vzgleden način v bolnici Lariboieiére v Parizu in kateri je sedaj splošno # • přiznán kot najprikladnejši. Po tem sistemu ločene so strogo ne samo razne bolezni, nego tudi. uprava, gospodarstvo in več ali manj šumno delovanje, katero neogibno provzroča preskr-bljevanje več stotin bolnikov. Vsled tega loč.ti je vseh 15 objektov, iz katerih obstoji nova deželna bolnica, v dve skupini in. sicer v skupino pravih bolniških paviljonov in skupino upravnih in gospodarstvenih paviljonov s pritiklinami. K prvi skupini spadajo: 1.) Pavilijon za medicinske bolnike s 150 posteljami; 2.) pavilijon za kirurgične ' bolnike s 134 posteljami ; 3.) paviljon za kožne bolezni s 66 posteljami; 4) paviljon za očesne bolezni s 53 posteljami; 5.) paviljon za porodništvo in ginekologijo 43 s posteljami ; 6 ) paviljon za infekcijozne bolezni s 24 posteljami in 7.) paviljon za hiralce s 98.' posteljami. V vseh teh sedmih objektih je toraj prostora za 568 oseb, neračunajoč strežniško osobje. V jskupino pripadajočih objektov spadajo: 1.) administracijsko poslopje s prostori za ravnateljske in upravne pisarne, za vzpre-jemanje bolnikov, za hišno iekamo, s stanovanji lekarnarja, bolniškega • duhovna in vratarja 2.) gospodarsko poslopje s centralno kuhinjo, pralnico in z raznimi pritiklinami, s stanovanji usmiljenih sester in kapelico ; 3.) paviljon za kotle in stroje ter za skladišče premoga; 4.) dezinfekcijska naprava s i hlevom in kolnico; 5.) mrtvašnic.i; 6) ledenica in rezervno skladišče za premog ; 7.) paviljon s stanovanji upravitelja in kontrolorja in 8.) paviljon s stanovanji strežajev in kurjačev. Vsa ^poslopja zavzemajo 12 x/2 oralov ali 72.000 kvadratnih metrov. I m ' Podroben opis vseh teh objektov bi bil preobširen za to poročilo, ' zatorej omenjamo, da v pavilijonih za bolnike 421 spada na vsako postelj 7 do 9 kvadratnik metrov tal in — ker so dvorane vi3oke po 4*2 m — 30 do 38 kubičnih metrov zraka. Ventilacijske naprave, ki so povsod v zvezi s kurjavo, urejene so tako, da se v sobi nahajajoči zrak vsako uro 21/2krat prenovi, tako, da vsak boliiik dobiva vsako uro 75 do 95 kubičnih metrov svežega zraka, po zimi tudi top-lega zraka. Glede paviljona za bolnike bodi še omenjeno, da se razven dvoran za bolnike, operacijskih dvoran, poslovnih sob za primarije ter stanovanj za primarije ter stanovanj za sekundarije in strežnike v njih ne nahajajo nikaki prostori za gospodarstvene namene; dobro pa je skrbljeno za kopelji in stranišca ter spada na približno 20 bolnikov po 1 kopelj in 1 stranišče. Vse dvorane za bolnike imajo čedna tla iz hrastovih deščic, stene pa so 2 metra visoko pleskane s porce-lanemailbarvo in se dajo toraj umivati, ostali del pa primerno svetio barvan. Hodniki, stopnišca i. t. d tlakovana so z de-siniranimi chamotte-ploščami, kopelji, stranišča, operacijske dvorane in sploh prostori, kateri se lahko onesnaŽijo, pa imajo terazzo-tlak. Da se prostori lahko in dobro zračijo, imajo okna patentovana krila z zgornjo svetlobo in ventilacijo. Najzanimirejša naprava nove deželne bolnice je brez-dvomno velikánská centralna parna kurjava in z isto spojena parna kuhinja, parna pralnica, naprava za ogrevanje vode in električna razsvetljava, zatorej poročamo o teh nekoliko ob-širneje Centralna kurjava z velikim pritiskom ima samo jedno gorišČe in sicer v paviljonu za kotle ter kuri in ogreva administraci jsko poslopje, vse paviljone za bolnike, kuhinjo, pral-nico, stanovanja usmiljenih sester in strežnikov, skupaj torej t) poslopij Dve samostojni centralni parni kurjavi z malim pritiskom pa sta prirejeni v hiralnici in v uradniškem po-slopji. V svrho parne kurjave z velikim pritiskom in električne razsvetljave namesčeni so v posebnem paviljonu, ki ima 40 metrov visok dimnik, trije kombinirani ognjecevni kotli s 112 m2 ogrevne ploskve, kateri v jedni uri lahko izparijo 4000 litrov vode in torej producirajo 4000 kilogramov pare s šestimi atmosférami nadpritiska. Ta para reducira se s posebnim ventilom na 1 1/2 — 2 atmosferi ter se potem pod zemljo vodi v dotične paviljone v ceveh, ki so izolirane s primerno plastjo infuzorijske prsti, da se izžarivanje kolikor mogoče omeji. Kurjenje posameznih objektov z devajočo se paro vrši se na dvoji način in sicer s parnozračno kurjavo ali pa s kurjavo na lici mesta. Parnozračna kurjava rabila se bode v svrho intenzivne ventilacije zlasti v vseh dvoranah za bolnike ; zrak ogreval se bode s paro, katera se dovaja v nabranih ceveh iz vlitega železa. Zrak ogreje se lahko do 45° C. Parna kurjava na lici mesta vršila se bode s parnimi pecmi, ki so v zvezi z glavnim parovoiom, ter so nameščene pri oknih in primerno opažene. Ogreti in kurjeni bodo vsi prostori posameznih paviljonov in sicer tudi hodniki, stopnišča, kopelji in stranišca Kurjava urejena je tako, da se pri vnanji temperaturi — 20° C. v vseh prostorih še lahko doseže temperatura 20 C in se zrak vsled ventilacije vender še vsako uro 2 1/2 krat prenovi. Ker se parne peči nikdar ne zgrejejo nad 110 do 115 0 C., ne izgubi zrak nikoli naravne svoje vlažnosti; sicer pa je za slučaj potrebe skrbljeno tudi za povlaževalno napravo. Vsaka parna peč se seveda za-se lahko zapre ali pa odpre in torej vsak prostor za se ogreje. Razven za kurjavo rabila se bode para tudi za ogrevanje vode. V to svrho spojen je kotel v kleti z rezervoarjem v podstrešji, ki se avtomatično napolnjuje z vodo iz mestnega vodovoda. V kotlu vdelana je tako zvana parna kaČa, skozi katero prehaja para. Voda v kotlu ogreje se do 90 °C. ter se potem po ceveh vsled na-ravnega pritiska vodi v posamezne kopelji, do umivalnih miz i. t. d. Za gorko in mrzlo vodo je v obilni meri skrbljeno ter se pri vseh umivalnih mizah in sploh povsod, kjer je potrebno, nahaja pipa za gorko in hladno vodo. Razven kurjave in ogrevanja vode pa se bode para rabila tudi za kuho in pranje ter za dezinfekcijo perila. Vsled tega napravljen je od kotlov do kuhinje poseben parovod. V kuhinji, ki je jako okusno opremljena, dobro razsvitljena in zračna, nahajata se dve veliki lepi parni ognjišči, z dvanajstimi kotli ter predel, kjer se jedi lahko gorke ohranijo in konečno ognjišče z direfctno kurjavo, ki je namenjeno za pečenje, pripravo prižgane juhe itd. Razven potrebnih skladišč za meso. močnate jedi, kleti za vino in sočivje nahajajo se v pritličju tega paviljona tudi shrambe za posodo, za snaženje socivja itd., v prvem nadstropji pa so stanovanja usmiljenih sester. Kuhinja s pritiklinami zavzema polovico poslopja, v drugi polovici pa se nahaja vzgledno urejena parna pralnica s skla-dišči za perilo Razven basinov za namakanje perila nahaja se tu parni kotel za kuhanje perila, posode za milo in sodo, pralni stroj, stroj za splaknjevanje in ožemanje. Te stroje goni parni motor, ki vsled transmisije goni tudi likalni stroj v prvem nadstropji. S pritličja oddaja se perilo na posebnem dvigalu v prvo nadstropje, kjer se nahajo parni sušilui aparat in potrebna skladišča. Kakor že omenjeno, bode nova deželna bolnica električno razsvetljena. Električni tok dobival se bode iz lastne električne naprave, iz katere se bode z lučjo preskrbljevala tudi prisilna delavnica in poslopje usmiljenih sester v Vodmatu Ta naprava daj ala bode električni tok za 700 istodobno svetečih žarnic po 16 normalnih sveč. Za močno razsvetljavo urejena je akumulatorska baterija s 60 elementi in s kapaciteto za 150 žarnic po 10 normalnih sveč skozi devet ur. Tudi kanalizacija nove deželne bolnice je jako praktično izlelana. Ves zavod kanalizovan je z lonČenimi cevmi, katerih se je potřebovalo 3400 metrov. V te cevi iztekajo se vsa izplaknjevalna stranišca, kopelji, umivalnice, vodovodni odtoki in stresna voda. Posebni basin za splaknjevanje omogočuje intenzivno čiščenje kanalov. Prvotno je bilo določeno, da se ima nova deželna bolnica 1. avgusta 1896. leta otvoriti in humanitarnemu svojemu namenu izročiti ; vsled grozne katastrofe, ki je na velikonočn o> nedeljo zadela našo deželo in zlasti mesto Ljubljano in ki le silno razdejala tudi staro deželno bolnico, pa je nastala nujna potreba, da se nova bolnica otvori že pred nastopom zime, ker je prezimovanje bolnikov v barakah nemogoče. Delo, katero je bilo treba v krajšem času zmagati, bilo je ogromno in gradbene razmere vsled potresa silno otežkočene; zatorej je vodstvo zgradbe glavno pozornost obraČalo na to, da se dodela in dovrši v prvi vrsti to, kar je potrebno . za nastanjenje ia preskrbljevanje bolnikov. To se je tudi posrečilo in je zavod v toliko dovršen, da bode bolnikom v amo in ugodno zavetje. Obiskovalec nove bolnice se pac ne sme Čuditi, ako opazi, da caka konečne dovršitve še mnogo delà, da pota med posamez-nimi paviljoni še niso popolnem vrejena, da še ni lične železne ograje in da namestu blesteče električne razsvetllave brli še slaba petrolejska svetilka. Vsa ta dovrševalna delà kakor tudi pokriti hodniki in teletonska naprava dali bodo še več mesecev, nasadi celo nekoliko let delà in opravila ; potem še le se bode zavod prezentoval v oni podobi, v kateri bi ga poročevalec že danes rad pokazal čitateljem. Generalni projekt za novo deželno bolnico izdelal je za-grebški arhitekt Kuno Weidmann po prvotném programu z bolniškimi prostori za 320 postelj, a brez centralne kurjave, električne razsvetljave, hiralnice, stanovanj za uradnike in strežnike in itd. Dopolnjevalni projekt za razširjatev na 568 postelj in nove projekte za poznejša poslopja, za centralno kurjavo, električno razsvetljavo in druge instalacije pa je izdelal deželni inžener A. Klinar, kateremu je deželni odbor poveril tudi vodstvo zgradbe in napravo podrobnih projektov. Gospod Klinar ogledal si je razne moderne bolnice v Avstriji, na Nemškem, Laškem in v Švici ter pri zgradbi naše deželne bolnice praktično upovabil vse, kar se je drugod za dobro in 422 koristilo spoznalo. Le malo je bolnic v velikih mestih, ki bi se z ozirom na razne praktične naprave mogle meriti z ljubljansko. Konečno naj še omenimo, da se je deželni odbor pri od-daji del pri novi bolnici v prvi vrsti oziral na domače pod-jetnike ln obertnike ter oddajal tujcem le taka delà, katerih domače tvrdke niso mogle izvesti. Kopanje tal, zidarska in te-sarska delà izvršile so tvrdke : kranjska stavbinska družba, Faleschini, Zupančič, Tonnies in Treo ; železnino preskrbela je tvrdka E. Hammerschmidt, kleparska delà H Korn, kamno-seška delà Toman in Čamernik, mizarska delà Binder, Hansel. Krimer in Petřin, ključavničarska delà Ahčin, Martinčič, Rebek Pilko in Žabkar, pleskarska delà brata Ebeil, steklarska delà Klein in Kollman, slikarska delà Stare ; električno razsvetljavo inštalirala je tvrdka Siemens & Halske, kanalizacijo izvela je tvrdka Lederer in Nessenyi, inštalacijo parne kurjave, vodovoda itd. preskrbela je tvrdka Bríickner, kotle pa alpinsko montansko društvo Stroški za novo deželno bolnico proraČunjeni so sedaj na 630.000 goldinarjev; naknadna delà, ki bodo še potrebna v teku prvih let, veljala bodo še kakih 60 do 70 000 goldinarjev, tako da utegnejo konečni troški iznašati okroglo 700.000 goldinarjev. V pokritje teh troškov dala je kranjska hranica 80.000 gld , mestna občina ljubljanjska pa 36.000 goldinarjev ; ostale stroške v znesku 585.000 goldinarjev pokriti bo morala dežela iz svojih sredstev. Z ozirom na ogromne žrtve za ta humanitarni zavod, pač smemo izraziti željo, da bi zavod, za katerega je dežela toliko žrtvovala, v polni meri izpoljnjeval opravičene nadeje. — Blagoslovljenje deželne bolnice v Ljubljani. Dne 16. t. m. dopoludne ob 10. uri so slovesno blagoslovili in otvorili novo deželno bolnico. Blagoslovil jo je prevzvišeni gosp. knezoškof Jak. Missia. Prisustvovali so slovesnemu činu zastopniki dežele, vlade, mesta itd. Najprvo se je blagoslovila kapelica, na to je služil g. knezoškof v nji tiho sv. maso, na kar so se zaporedoma blagoslovili posamezni paviljoni. Po cer-kvenem obredu so se gostje zbrali v dično okrašenem refekto-riji, kjer je deželni glavar g. Detela v svojem nagovoru pozdravil knezoškofa, dež. predsednika in druge goste, je izrazil svoje veselje, da si je dežela sreČno zgradila zavod, ki je vidno znamenje človekoljubja in ljubezni do trpečega človeštva. S priznanjem se spominja deželni glavar previdne bolnične uprave, izbornih bolniČnih zdravnikov in hvalevredne delavnosti usmiljenih sester in se hvaležuo spominja vseh, ki so pripomogli do zgradbe in konečno zakliče „Slava" presvitlemu cesarju, Čemur navzoci navdušeno pritrde. Deželni predsednik baron Hein čestita deželi kranjski na novem veievažnem člo-vekoljubnem zavodu. S tem je bila slovesnost končana. . — Deželni zbori skiicali se bodo, kakor se javlja, na dan 30. decembra. — Tri sto let bo 2 novembra t 1., kar obstoji ljubljanska gimnazija. Umri je v Gorenjem Otoku pri Radovljici g. F. Ks. Čarman, c. in kr. vojni duhovnik v pokoju v 77 letu svoje starosti. Truplo pokojnikovo so na željo pokojnikovo prepeljali v njegov rojstni kraj, v Tržič BlagosrČnemu rodoljubu bodi lahka zemlia domača ! — Spomenik umrlému učitelju g. Franu Peterlinu je postavilo v Kolovratu učiteljsko društvo litijskega okraja. Spomenik se je dne 7. t m. slavnostno odkril. Žalostni slavnosti je prisustvovalo mej drugim 17 uciteljev-tovarišev. — Zgradba novega poštnega poslopja v Ljubljani je do vrha dograjena. Sedaj postavljajo strešni stol. Do pri-hodnje jeseni mora biti poslopje gotovo, da se preselijo poštni uradi vanj. — Prvi sneg nas je osrečil vôeraj dopoludne Po de-ževni noči se je shladilo močno in po deveti uri dopoludne vsipal se je kake čefcrt ure kar suh sneg na zemljo, katere^ se pa seveda ni prijel. Po gorskih vrhovih je utegnil sneg popolnoma prebeliti. — Cesar v Zagrebu. Te dni je bil cesar počastil S; s svojim pohodom kraljevo mesto Zagreb, da se je udeležil polaganja sklepnega kamna pri novem gledališči, poslopji realčne gimnazije in poslopji glasbenega zavoda. Vse hiše v Zagrebu so bile ozaljšane z zastavami in priredila se je bila lepa razsvetljava in bakljada. Omeniti je tudi defilovanje-8000 dijakov in deklet pred cesarjem. Došlo je bilo mnogo deputacij iz raznih krajev hrvatske in celo iz Ogerske. Prišli so bili tudi ogerski ministri Ker so se bile razobesile nekatere madjarske zastave, je to vzbudilo veliko nevoljo mej pre-bivalstvom, zlasti mej vseučiiiščniki in pripetili so se bili mali razgredi. Naposled so se te zastave morale odstraniti, kar jako jezi Madjare in budimpeštanski listi že zahtevajo, da zaradi tega odstopi ban, ki ne zna dovolj braniti madjarstva na Hr-vatskem. Posebno so se Madjari ježili, ker so vseučiiiščniki sežgali pred Jelačičevem spomeniku zastavo vzeto 1848. leta madjarskim puntarjem. Cesar je pa bil povsod navdušeno pozdravljen in se je znova prepričal o neomahljivi zvestobi naroda hrvatskega. — Na zadni mesečni semenj dne 8 t. m. v Ljubljani prignalo se 505 konj in volov, 419 krav, 89 teletu skupaj 1013 glav. Kupčija je bila zlasti za konje precej živahna ker je došlo prečej kupčev iz Laškega. — Goldinarskih bankovcev je še blizu 2 milijona v prometu. Meseca septembra se jih je potegnilo iz prometa blizu 200.000. Od 24. julija lanskega leta se je vzelo skupaj 55 89 milijonov gold, bankovcev iz prometa. — Tatvina. Pisar Jož Carli, je pred nekaj tedni svojemu šefu, gosp. dr. Matiju Hudniku advokatu v Ljubljani, iz-maknil en tisočak. G dr. Hudnik je bil mnenja, da je tisočak zgubil. Te dni je Da njegov pisar Carli okrog pravil, da gre za svojega šefa v Št Peter večjo svoto denarja plaćat. Tudi je kazal tisočak. Carli res gre. a žandarmerija je bila tudi takoj za njim. Přijeli so ga z St Petru in doveli v Ljubljano. — Žganje — morilec. Na Dobrovi pri Ljubljani pili so fantje minolo nedeljo popoludne v neki hiši domače žganje. 241etni Jože Prestenjak. se je istega tako naležel, da je obležal v šupi dotične hiše in v ponedeljek zjutraj so ga našli ondi mrtvega. Zadela ga je kap vsled preobilo povžitega žganja. — Misterijozna najdba. Posestnik Miha Klemenčic iz Male Loke na Dolenjskem je minole dni našel v svojem gozdu človeško glavo. Druzega trupla ni najti in domneva se-razno o tej najdbi. Najbrže je glava kakega u norjenca in je> drugo truplo kje zakopano. Roman neke italijanske pisatelj ice. Civilno sodišče v Turinu se te dni peča z jako zanimivo zadevo italijanske pisateljice, ki se glasi prav kakor kak roman Gospa Sobrezzo, iz jedno najbolj spoštovane rodbine v Turinu je pod psevdo-imenom „Mantea" priobčila več romanov in povestij. Sedaj, ko se je vzbudila iz prijetnih, a le prekratkih sanj, da je kraljičina Sandwiških otokov, znebila bi se rada tudi „kraljeviča". Leta 1887. je spoznala lepa duhovita gospica Roberto Wilcoxa, ki je bil došel z daljših ladviskih otokov v Turin učit se evropske vojne umetnosti. Ker je dobival od sandviškega kralja po 500 lir na mesec, mu ni bilo težko prepričati gospico in Turince 483 «ploh, da je sin od šandviskega kralja in poklican, da bode kedaj Šandvičane vladal. Kdo more zameriti mladi pisateljici, da se je dala preslepiti z bleskom sandviške krone in je vzela kraljevića. Bila je v Turínu slovesná ženitnina in mlada dvojica je na to odpotovala v soprogovo domovino. Ko sta prišla na Sandviški otok, je izvedela gospa Sobrezzo-Wilcoxe, da po žilah njenega soprcga ne teče niti kapljice kraljeve krvi, temveč je sin nekega mizarja in rodbine najnižje vrste. Lahko si mislimo, kako je bilo hudo mladi gospej. Hotela je povrniti se takoj v Italijo, a njen mož jo je zaprl v svojo hišo, kjer je grdo ž njo ravnal in je trpela tudi pomanjkanje. Njen soprog je vstopil kot častnik v vojsko. Hrepenel je po tem, da naredi svojo soprogo za kraljico, če tudi ni kraljeve krvi. Zasnoval je neko zaroto, katera je imela namen odstraniti vla-dajočega kralja in njemu pomagati na prestol. Zarota se je pa ponesrečila in Wilcox je bil obsojen na smrt, a kralj ga je pomilostil v petintrideset-letno ječo. Sedaj se je mogla njegova soproga pa še le po velicih težavah povrniti v domovino. V Turinu je pri civilnem sodišči in pri cerkvenem oblastvu izročila prošnjo za ločitev zakona. Cerkev je že ločitev izrekla, ker zakon sploh ni bil veljaven, ker Wilcox še ni bil krščen, ko sta se poročila, zakoni mej krist-jani in nekristjani pa niso veljavni. Dvomiti seveda ni, da bode tudi svetno sodišče ustreglo želji golju-fane nesrečnice. — Vsled pomanjkanja zblaznel. Pri dunajski policiji se je te dni oglasi! neki krojaški pomočnik in povedal da je svoj Čas storil veliko tatvino. Prosil je, naj ga sodišče hudo kaznuje, najljubše bi mu bilo, ko bi ga oběsili. Mož je dlje Časa brez delà in je trpěl toliko pomankanja, ga je zblasnel. — Nesreče na velikih jezerih v Ameriki. O ne-srečah in škodi ne velicih jezerih nastali vsled hudega viharja dohajajo poročila. Ladijo „John Raber" je vihar pri Dane Park Indiana, preobrnol in na obali zagnal. Kapitan Andrew Johanson je utonil, ostalo možtvo se je kornaj řešilo. Iz raznih krajev ob obali se naznanjajo nastopne nezgode : Ladijo „George W. Naghtin" so dovedli vtapljajoČo v St Joe ; ladija „Lady Franklin" se je razbila v zálivu Hamond ; la-dija „Lilly May" se je razbila na East Whitefish Point; parnik „Citi of Paris" se je razbil na skalovju v Copper Harbor; dvp druge neznane ladije leže preofcrnene na obalih Grand Island, Lake Superior; parnika „Matoa" in „Masata, lastnina Minnesota Comp sta na obali vržena pri Kewershaed Point. Moštvo imenovanih ladij se je řešilo. O osodi druzih ladij, katere se pogrešajo, se ne vé še nič gotovega. Med vi-harjem se je razbila ladija „Elma" na skalah pri Whitefich. Kapitan John Thureton, njegova žena, dete in Štirje mornarji so se vtopili. V istem kraju se je tudi vtopila ladija „C. H. Jones", nihče se ni řešil. V bližini Whiting, Ind, se je razbila ladija naložena z lesom, dva pomorščaka sta utonila. Parnih „Margaret", namenjen iz New Haven, Conn, v Tampa, Fia., je med hudim viharjem iskal pribežališče v Chesapeake Bay, tri milje od Cape Henry se je zasidral, a hudi vihar ga je pognal na skalovje. Moštvo obstoječe iz 17 osob in mlada deklica so se s čolni řešili. Nesrečni parnik je obtičal 300 jardov od obali in je razbit. — Oproščena morilka. Mesea maja je ljubimka banônega ravnatelja Gflaserja v Parizu, angleškinja Boneton umorila rečenega Glaserja, ker jo je hotel zapustiti in se po-ročiti z drugo. Zvabila ga je k sebi in ga hladnokrvno ustřelila. Pri obravnavi je pripovedovala, kako slabo je Glaser ž njo ravnal in je porotnike s tem tako ganila, da so jo oprostili. — V Ameriko nazaj tirali so s hamburškim par-nikom „Patria" nekega Friderika Rixa, kateri je obdolžen, da je Singer Sewing Machine Co. v Čikagu za 40.000 dolarjev osleparil. Sleparijam so prišli na sled meseca septembra lánsko leto, a meseca oktobra jo je Rix popihal v Evropo. V Hamburgu so ga přijeli in izrocili iz Čikage došlému detektivu. — Obsojeni lopovi. Nelson Miller, v Willkes Barru v Ameriki, kateri je v družbi dveh druzih zainorcev in zamork zatožen umora štirih Slovakov, je bil obsojen na 12 let samotne ječe in jelen dolar d^narne kazni. Miller in njegovi so-drugi so meseca oktobra laosko leto daleč izvan mesta na samotném kraju stoječo hišo, v katerej je bivalo 60 delavcev, z dinamitom razstrelili in nameravali isto oropati. Pri tem zločinstvu so bili štirje Slovaki umorjeni. Ostali lopovi bodo po-samezno sojeni. — Poskušena samomora v Trstu. 501etni kovač Ivan Domladic, razstopil je glavice šesterih omotov žveplenic v kozarcu vode in izpil to žlobudro. Na vso srečo so doma-čini pravočasno opazili namen DoinladiČev ter pozvali zdrav-nika z zdravniške postaje, ki je z umestnimi sredstvi odklonil nevarnost, vendar pa je dal moža prevesti v bolnišnico. Ljudje sodijo. da se je hotel Domladic usmrtiti vsled velike revščine. — 741etna Alojzija Horák hotela je skočiti raz okno svojega stanovanja na ulico. Starko je opazila pravočasno poleg Horákové stanujoča 18letna Rose o, priskočila je k starki, jo ujela za bedra ter jo s pomočjo drugih prihitevših ljudij zvlekla v sobo. Pravijo, da se starki meša v glavi in da se je že pred leti hotela usmrtiti. — Zver v ženski podobi. Sodišče v Lublineu je obsodilo neomoženo Semisalavo na dvajset let prisilnega delà, ker je pri živém telesu sežgala dva otroka svoje sosedinje, s kojo je živela v sovraštvu, — O nesreći na železnici v Belgiji. K poslednjemu našemu poročilu o tej železniški nesreči dodajemo še : Preiskava je dognala, da je na tej strašni nesreči krivo železniško vodstvo, kajti na crti Ottignies-Nivelles je nadomestoval železniškega čuvaja člověk, ki je malo izurjen v železniški službi, v tem ko je bil stalni železniški čuvaj odsoten, kakor veleva zakon v nedeljskem počitku. Ljudstvo je strašno razburjeno proti vladi. — Izmed ranjenih jih je več umrlo, torej je naraslo število mrtvih od 18 že na 30 — Zopet španjska vojna ladija ponesrečila. Drus^a španska vojna ladija se je razbila na obalih Kube. Križarska vojna ladija rCristobal Colon" je obtičala blizu Kap Antonio na zapadu Kube in je najbrže popolnoma zgubljena Možtvo so řešili. „Cristobal Colon" je križarska vojna ladija druge vrste in imela stroje za 1200 konjskih moči. Namen te vojne ladije je bil zabranjevati izkrcanje vstašev in dovažanje orožja. Na krovu je imela 8 topov in 200 pomorščakov. Ladija se je borila v hudem viharju in zadela ob skalovje. Topove in druge stvari upajo rešiti Prijatelji vstašev razširjajo vest, da so to ladijo vstaši s torpéd ami razstrelili. — Poneverjenje. Trgovski pomoćnik Josip Menkes (Žid?) je služboval kot knjigovodja do nedavno pri tvrdki Jakob Bertel v Trstu. V tej službi je poneveril nad 3000 gld. ter pobegnil s svojo ljubico Rozo Blitz-Fuchs na Reko. Tam pa so parček přijeli. — Nezvest služabnik. Te dni poneveril je natakar Ivan Narath v Dunajském Novem mestu svojemu gospodarju (kantinêrju v tamošnji vojašnici) svoto 96 gld. 33 nč. in pobegnil. 8 t. m. se je stavil Narath tržaškemu redastvemu ravnateljstvu. Poneverjeni denar je bil seveda zapravil do zadnjega novčiča. Nezvestega služabnika so zaprli. 424 Veliko poneverjenje. 321etnega trgovca Antona Morilka 23. otrok. V Cataniji na je neka Fritscha iz Gradca so zaprli v Trstu, ker je osleparil razne Gaetina Stiveli otrovala 23 otrok. Vabila jih je na ulici trgovce za okroglih 12.000 gld. Požar v Stukyjevem mlinu v Benetkah. Dne sebi in jim dajala piti s fosforjem otrovano vino. Vsi otroci so umrli mej groznimi mukami. Ljudje so bili tako razbur- 6. t. m. jelo je goreti v V. nadstropju postranskega poslopja jeni, da bili kar pobili morilko, da je ni varovala žandar Stukyjevega mlina v Benetkah, nahajajočega se na otoku Giu- merija decca. V tem poslopji bili stroji in nakopičenega na tisoče kvintalov žita. Požar je uničil to poslopje, ki s> je zrušilo. Izurjen tat. Te dni so na Dunaji přijeli hišnika Uničenih je tudi dvajset velikih in okolo Weningerja, je poslednje leto vlomil v kacih 200 kleti j > petdeset manjših odnesel mnogo pijače in masti. Ukradeno vino in žganje je strojev, ki so se vsi pogreznili s poslopjem. To postransko prodajal branjevcem, fijakarjem, gosilničarjem i t. d. Dolgo poslopje ločil je glavni zid od mlina samega iu da se je po- je nosji seb0j belega goloba, in če so ga ljudje videli iti iz srečilo rešiti mlin, zahvaliti je okolnosti, ker ni bilo niti najmanj vetra. Skoda je seveda velikánská in dokler se mlin popravi in namestijo novi stroji, utegnejo preteči trije meseci je pa to bil opustil, ker so ljudje bili spoznali njegovo zvi kake kleti, pokazal je goloba in se izgovarjal, da mu je golob bil ušel skozi okno v klet in ga je šel iskat. Poslednji čas in dotlej ostane na stotine delavcev brez zaslužka. jačo, Policija je dolgo zasledovala in povpraševala po njem, a Velik vihar je bil te dni na Bavarskem. V Frey- te dni ga je pa piijela. Pri njem so našli mnogo ukradenih burgu je podrl vihar nezgrajeno kopališče gozdnega društva stvarij. Izvedelo je pa tudi že več ljudij, ki so od njega ku- odnesel streho gozanemu uradu v Wolfsteinu, kjer popolnem povali. Sprva tajil, a potem se je pa udal, ko so ljudje uničil bil drevored. Po gozdih je podrl na stotine dreves Potres. Dne 12. oktobra je pri Malcesini v ve- spoznali v njem moža, ki je nosil belega goloba. V levovih krempljih. Nagy- Szalonti na Ogerskem se je nedavno ustavila menažerija Kockova Neki lTletni fant je přišel preblizu kletke, v kateri je bii lev. Lev je skozi Vihar v Ameriki. V Kaliforniji je bil grozen kletko pomolil čape in zgrabil fanta. Odtrgal mu je velik kos ronski pokiajini bil hud potres. Več dimnikcv se Zidovi so močno razpokali podrlo. vihar. Podrl je 184 poslopji, 19 ladij se je potopilo in 25 obleke in tudi mnogo mesa Le s težavo ljudij utonilo. Koliko ljudi so ubile podirajoče se hiše, še ni iz levovih krempljev. znano. so še izvlekli živega 100.000 mark je izplačala naravnostna vlada ma Obsojeni huzarji. Od 26 bratkoviških huzarjev> teri Nemca Rochstroh neredih. katerega so ubili Maročani pri necih ki so ubili svojega stražmojstra, ki je ž njimi grdo ravnaj v veČletno ječo in 5 je pa Okraden škof. Vdikovaradinskemu škofu kardinalu dr. Sahlenchu je ukradena toibica, v kateri je bilo več dra-gocenosti, ko se je vozil od neke slovesnosti v Mariji Radu. Mala loterija. Finančno ministerstvo ogrsko pre- obsojena sta dva na smrt, oproščenih. Roparji v kleti. V gostilni „Pri Preradoviču" v Zagrebu na Zrinjskem trgu je te dni zvečer pritela gostilni-čarica vsa prestrašena v sobo in klicala : „Pomagajte! Roparji so v kleti!" Poslali so hitro po policijo, natakarji so se obo- najdejo več puranov, ki so lačni tukaj premetovali. Gospodinja jih je bila kupila za te dni, ko je cesar bil přišel v Zagreb in nanje pozabila. Podrta hiša. V Rotterdamu se je podrla hiša in so vt-č ljudi mrtvih in ranjenih izvlekli izpod razvalin. povedalo na Ogerskem stavo za linske, graške in levovske rožili z metljami in odpravili se v klet, odkoder se je slišalo loterije in ravno tako avstrijsko finančno ministerstvo za stavo neko praskanje in premetavanje steklenic. Ko so odprli vrata, v Peštu in Varaždinu Anarhistični atentat. V Miïhlhausenu je te dni delavec A Meyer umoril tovarnarja Swache. Ko so ga hoteli prijeti, se je morilec sam ustřelil. Zatrjuje se, da je bil morilec anarhist. Pri njem so našli več anarhističnih listov. Koze. V Prokopljah v Srbiji so se pojavile azijske koze, za katerimi je že umrlo mnogo ljudi. Zanesle so se iz Stare Srbije, kamor so je zanesli turški vojaki iz Azije. Nova žrtva Monte Caria. Na grobu Mazzinijevim v Stagliunu se je ustřelil te dni odvetnik Bosseili. 531etni sa-momorilec je bil v Monte Carlu zaigral 200.000 frankov. Dijaški nemiri v Barceloni. V Barceloni so bili veliki nemiri mej vseučilišcniki, katerim ne ugaja rektor in zahtevajo, da naj odstopi. Rektor se jim je zaměřil, ker je odstavil jednega profesorja prirodoznanstva. Dijaki so razbili vsa okna vseučilišča. Tržne cene. V Ljubljani dne 12. okt. 1895. Pšenica gld. 7.50 kr gld. 6.50 kr., ječmen gld. 6.5u kr., oves gld. 6.80 kr , kr.. ajda gld. 8.— kr., proso gld. 6 50 kr., turšica gld. leča gld. 11— kr., grah gld. 10*— kr., fižol gld. 12 (Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr Usmrtenje anarhista. Pragi so minoli teden oběsili anarhista Hofmana, ki je ustřelil rudarskega nadzornika Karola Reylla in nekega nadpaznika poškodoval Obsojenec se ni hotel spovedati pred smrtjo. Mučenje otroka. Te dni je bil na Dunaji obsojen prodajalnični sluga Zanigotti obsojen v 14 dnevni pooštren zápor, ker je grdo mučil devetletno Hermino Franke, kteri je bil jerob. V sobi jo je privezal pri vratih tako, da je morala stati na prstih. Na jokanje dekletovo, je prišla policija, ki je morala vlomiti v zaprto sobo. Pred sodiščem Zanigotti ni nič obžaloval svojega dejanja, temveč je celo dekle přijel, da bi pokazal. kako jo je bil privezal. Tega seveda sodnik ni pustil. Jerebstvo nad dekletom se je Zanigottiju odvzelo. Loterijske srećke. V Linču dne 12. okt. t. 1. : 1, 36, 76, 10. V Trstu dne 12. okt. t. 1.: 66, 35, 58, 26, 47. V Pragi dne 16. okt. t. 69, 21, 44, 40, 30. M il priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani Odgovorni uiednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.