Hi ^7T
£&4ifc<y
Številka
1-2
Leto X.
25. III. 1972
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TEKSTILNE TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK
10-LET'
K A
Letos poteka 10 let, ko je izšla 1. številka Kamoiškega tekstilca. Stari člani delovne skupnosti se morda še spominjajo kakšna je bila njegova oblika in tisk. 1. številka tekstilca je izšla januarja 1962. Tiskana je bila v cikilostilni tehniki. Kot vedno je bila tudi v tem primeru dokaj težka prelomnica v razvoju podjetja, ko se je šlo za redno izdajo sredstev obveščanja. V vodncii. , čjauku^..šiev-kLte *
SStlESSSfteSSSJfr
med nami pesimisti, ki so zmajevali z glavami ter smatrali, da ne bomo uspeli ali pa celo, da nam tako glasilo ni potrebno. Prepričani smo, da bomo s to številko dokazali tudi maloštevilnim pesimistom, kako potrebne naloge smo se lotili in da nam ne more in ne sme biti žal sredstev, ki bodo v bodoče potrebna za to. Te naloge smo se lotili s skromnimi sredstvi, vendar obogateni z obilo dobre volje, kajti zavedamo se, da je v sistemu delavskega upravljanja služba obveščanja izredne važnosti. Zgrešeno je misliti, da je tako glasilo potrebno samo veliko glasilo potrebno samo velikim podjetjem — nasprotno — mnenja smo, da velikost podjetja sploh ni in ne more biti ovira za to, ali naj ima podjetje svoje glasilo ali ne. Osnova mora biti današnji družbeni red in vloga neposrednega proizvajalca v vodenju našega gospodarstva. Res je, da večja podjetja lahko po zunanjosti bolje opremijo svoja glasila, vendar pa ni nobenega razloga, da bi manjša podjetja vsebinsko zaostajala.«
Enake težave pri izdaji Kamniškega tekstilca še vedno obstojajo. Ko se bliža čas gradiva v tiskamo, mi Tekstilec sedi za vratom in ne morem se ga o-tresti dokler ne pripravim vsega gradiva za eno številko. Še vse premalo je sodelavcev Kamniškega tekstilca, vendar lahko rečem, da so ga člani delovne skupnosti osvojili, ker se često obračajo na mene s prošnjami raznih objav in zahval. Anketa je tudi pokazala, da ljudje radi posegajo po svojem glasilu. Tovarniško glasilo morajo oblikovati več ali manj vsi člani delovne skupnosti s tem, da nakazujejo probleme, o katerih se naj spregovori, o katerih se naj kritizira in katere naj se pohvali. Vendar tako tesnega sodelovanja žal pri nas ni, lahko pa rečemo, da je »led prebit« in Kamniški tekstilec redno izhaja. Njegova vsebina morda ne odgovarja vselej željam posameznikov,
L
pa člajtiki I: tovannišk
NIŠKEGA T I L C A
navnav, p robili , da ijSV;
lasalo rS^tiasSo za ol
—Lčlainkovš' prfda^ja^spor-
ta iS^Sk tovarne, rotiianot^Jcri-minalk ipd.^če bi o'rjgfiu-pisaM bi glasilo zgrešilo svojo pot, ker je namenjeno . dlanem_ delovne Skupnosti/j^cot vir '‘frifejprnacij življenja delovne skupnošti, dejo ,organdv upravljanja in po-
'“'Xx
)dbor je o j glasila razpravljal
in sklenil, da se objavljajo v Kamniškem tekstilcu izvlečki posameznih člankov ter o tem, kaj so organi upravljanja im člani delovne skupnosti razpravljali pred 10 leti.
Spoštovani bralci in člani delovne skupnosti, ždel bi, da vsaj v jubilejnem letu 1972 tesneje sodelujete s svojim glasi-
lom
uredniškim odborom, se-svojjmj# prispevki, predlo-V.-bp jžaipiišfci resnici .glasnik ,'clolov-mdštnp odjetja 'Slvntunk.
Urednik!
SVILANIT na jugoslovanskih sejmih
Naslovna stran prve številke Kamniškega tekstilca
Udeležba gospodarske organizacije na sejmih je nujna gospodarska potreba, ker s tem išče podjetje svojo afirmacijo v določenem tržnem prostoru in tako isknbi za svojo popularizacijo in ugled, na drugi strani pa nudijo sejmi veliko priložnost za sklepanje konkretnih trgovskih poslov. Na sejmih se zbirajo kupci iz določenega področja in neposreden konltakt z njimi ustvarja tiste vezi, ki so v vsakem poslovanju nujno potrebni.
Naše podjetje je lani razstavljalo na sejmu »Moda 1971« v Ljubljani, na spomladanskem sejmu v iZagrebu, na jesenskem sejmu v Zagrebu in na sejmu mode v Beogradu. Komercialno najbolj Uspešna sta bila ljubljanski sejem in jesenski zagrebški sejem. Spomladanskega zagrebškega sejma se v glavnem udeležujemo zato, ker imamo v Zagrebu stalno postavljen paviljon, ki ga je treba čimbolj izkoristiti.
Če imajo zagrebški sejmi izrazito mednarodno veljavo, na katerega pa pridejo skoraj vsi kupci iz naše države, potem se ljubljanski in beograjski sejem razlikujeta v tem, da je ljubljanski sejem mode strogo specializiran, beograjski pa je namenjen predvsem kupcem iz Srbije.
Kot je bilo že navedeno, so za nas vsi ti sejmi komercialno zelo uspešni, saj smo na vseh skupaj lani napravili za približno 1 milijardo starih dinarjev prometa.
VeMke važnosti na sejmih je aranžiranje paviljonov. Naše podjetje se je po neuspelem poskusu, da bi -sejme aranžiralo z lastnim aranžiranjem, zopet povrnilo na prejšnjo prakso, to je, da je prepustilo aranžman razstavnih prostorov aranžeilki Modne hiše iz Ljubljane, tov. Regini Hlebec. Že v preteklih letih smo bili z njenim aranžmajem zelo zadovoljim, sama pa je prejela za te aranžmaje že večkrat javna uradna priznanja. Za tako uspešno sodelovanje ji je naše podjetje lani podelilo oktobrsko diplomo s spominskim darilom.
V letošnjem letu razširjamo udeležbo na sejmih. Poleg ljubljanskega modnega sejma, obeh zagrebških sejmov in sejma mode v Beogradu se bomo udeležili še tekstilnega sejma v Leskovcu in sejma v Sarajevu. Od obeh slednjih ne pričakujemo posebnega komercialnega uspeha, vendar pa je zaradi poseb-no-sti tržišč južne Srbije in Makedonije in tržišča v Bosni in Hercegovini umestno, da se teh sejmov udeležimo in da proučimo kakšne so perspektive na teh sejmih za bodoče.
Sejem mode 1972 v Ljubljani je že za nami. Poleg moralnega in propagandnega uspeha, smo na tem sejmu zabeležili edinst-
(Nadaljevanj e na 2. strani)
(Nadaljevan j e s 1. strani)
SVILANIT NA JUGOSLOVANSKIH SEJMIH
ven prodajni uspeh. Kupci so dobesedno oblegali naš paviljon in promet je znašal preko 600 milj. st. dinarjev.
Na ljubljanskem sejmu je od naših konkurentov razstavljal brisače v manjšem obsegu le Beograjski pamueni kombinat, dočim se Cveta David iz Titovih Užic in Frotirka, Delčevo nista prikazali. Kravate sta razstavljali tudi v manjšem obsegu le Vis iz Varaždina in Astibo iz Šitapa.
Naš paviljon je bil dobro a-ranžiran. To velja posebej za kravate pa tudi frotir je bil dostojno prikazan, predvsem brisače »Uniš«, to so enobarvne bri-
sače v 18 barvnih odtenkih.
Poleg udeležbe na samem sejmu se je Svilanit udeleževal na sejmu »Moda« v Ljubljani tudi obeh modnih revij, tako popoldanske kot večerne. Na popoldanski reviji smo predvajali naše standardne konfekcijske izdelke, na večerni reviji pa so bile prikazane kreacije modnih kreatobjev Centra za sodobno oblačenje iz Ljubljane.
Kot posebnost našega podjetja je omeniti še to, da so bili vsi potniki in vse naše prodajno osebje, ki je sodelovalo na sejmu, v enotnih oblekah, to je temno modrih suknjičih in sivih hlačah ter z enakimi kravatami. Tak način oblačenja bo obveljal v bodoče na vseh sejmih, katerih se bomo udeležili.
VB
Informacija o finančnih pokazateljih gospodarskega plana za leto
Razstavni paviljon proizvodov podjetja
Plan proizvodnje, delovne sile in delovni koledar je bil potrjen na delavskem svetu že decembra 1971 tako, da proizvodnja nemoteno poteka.
Plan delitve dohodka in plan prodaje je prav tako gotov in dan delavskemu svetu kot informacija, ki pa ni odraz realnih gospodarskih predvidevanj. Celotna tekstilna industrija je zelo občutljiva na morebitne spremembe. Revalvaoije zahodnih valut med latom so vplivale posebno na postopno podražitev tkanine za kravate, vendar so bile te še kljub temu rentabilne. Decemberska devalvacija pa je imela mnogo večji vpliv. Reota-bilnost kravat iz uvožene tkanine, se je pri določenih artiklih ob upoštevanju tržne cene dolarja, spremenila v izgubo. Komercialna služba ima s tem v zvezi že pripravljene ukrepe.
Tudi ostali material iz uvoza: barvila in rezervni deli, so se podražili. Posebej je odprto vprašanje nabavnih cen bombaža in s tem v zvezi prodajnih cen bombažnih izdelkov. Ker so prodajne cene zamrznjene, bo to vprašanje reševal izvršni svet.
Vipliv devalvacije se odraža tudi na neodplačanih kreditih za uvožene Stroje.
Visi našteti momenti imajo velik vpliv na finančne pokazatelje prodaje kot delitve dohodka, zato je predviden rebalans finančnega plana, čim bodo rešeni — s strani izvršnega sveta, zgoraj našteti momenti.
Plan prodaje je zajel tudi znižanje izvoznega p rima (stimul, izvozniku) za 6 %, ki je oškodovali naše podjetje kar za 670.501 din. Vendar je kiljub temu plan prodaje v odnosu na plan 1971 višji za 13 % ali za 9,663.281 din.
V planu stroškov je zajeta devalvacija pri nakupu uvožene ikravatne tkanine in vključeni povečani carinski stroški. Pri barvah in kemikalijah so upo-
Ukrep ZIS o zamrznitvi oz. maksimiranju prodajnih cen z dne 26. 11. 1971 je prizadel tudi
- 1972
štete le delno višje cene za 10 %. Tudi postavka amortizacije ni fiksna, ker se dela na revalorizaciji osnovnih sredstev in bo tudi zaradi tega potreben rebalans. Prispevki na osebne dohodke niso znani in so zato v planu up ošteti prispevki iz leta 1971.
Povprečni osebni dohodki so planirani v višini 1.620 dinarjev, s tem, da je upoštat 16 % presežek norme in vrednost točke, v višini 1,85 dinarjev. Eventualni presežki uspeha pa se bodo delili po tromesečnih obračunih.
Planiran je tudi povišan dodatek za nočno delo od 35 % do 40 o/n.
Planirane so spremembe na področju nagrajevanja jubilantov in upokojencev, kar je potrdil tudi delavski svet, in sicer:
Za 20 let dela v Svilanitu se izplača enkratni povprečni _ mesečni osebni dohodek podjetja zadnjih 8 mesecev (preje 1.500 din).
Nagrade ob upokojitvi:
V kolikor ima delavec pri odhodu v pokaj do 10 let delovnega staža v podjetju, prejme enkratno povprečno mesečno plačo podjetja (zadnjih 12 mesecev).
Oktoberske nagrade ostanejo kdt to določa pravilnik.
Za »Dan žena« pa dobi vsaka zaposlena žena bon, v vrednosti 100,00 din, ki ga lahko vnovči pri trg. podjetju Kočna.
Končni rezultat delitve dohodka so višji skladi za 28 % kot po planu 'leta 1971 in niiyii kot pričakujemo rezultat po zaključnem računu 1971.
Vse kaže, da bo gospodarsko leto 1972 naporno. Zato bo tembolj potrebno dosledno zagoto-viiti izvajanje plana likvidnosti ter skrbno nadzirati trošenje vseh sredstev. Prodajna služba pa bo morala nujno voditi seli ekoijo kupcev, ki so slabi plačniki.
I.	Ž.
našo organizacijo. S tem ukrepom je namreč onemogočena prodaja artiklov, katerih prodaj-
ne cene so bile odobrene že pred 26. 11. 197d, vendar pa jih trgovske organizacije niso vodile v svoji prodaji. V našem primeru se pojavlja a rt. Kapri (Korčula), katerega imamo na zalogi cca 60.000 koim. Cena omenjenega artikla je višja za 4,60 din pri komadu napram artiklu (Korčula), katerega dimenzija in teža je ista. Višja formirana cena izhaja predvsem zaradi 100 % barvanja v artiklu bogatega barvnega in vzorčnega asortimana ter sezonskega rizi-ka. Kljub odobreni ceni pred zamrznitvijo, trgovci artikla Kapri ne kupujejo. V kolikor se prodaja ne bo morala realizirati, se bo moral ta artikel znižati za 4,60 din in se prodajati z manjšim dohodkom kot smo ga planirali. Razliko v ceni predstavlja, vrednost cca 28 milijonov S din.
»Uniš« brisače proizvaja v Jugoslaviji edino naše podjetje. Januarski sejem mode je pokazal velik interes za ta artikel, vendar pa bo zaradi nove in višje cene artikel mogoče vključi' ti v prodajo šele konec meseca
Delavski svet je potrdil na seji dne 10. 2. 1972 skupni plan izdatkov sklada skupine porabe, ki znaša skupaj 1,882.987,- din.
Tako kot v prejšnjih letih, so planirana sredstva za: preventivno okrevanje članov kolektiva, letovanje upokojencev, za prehrano — enolončnico, tople napitke, za izobraževanje — štipendije in izredni študij članov kolektiva, za praznik podjetja, razne dotacije za ZB, sindikatu, sredstva za Novigrad in Veliko planino.
Razveseljiva je novica, da bomo na Rabu kupili počitniško hišo, ki bo zmožna sprejeti pod svojo streho v eni izmeni 30 ljudi.
S tem, da bo podjetje namenilo za nakup hiše na Rabu 700.000,- din pa izplačilo regresa kljub temu ne bo omejeno. Tako bo vsak član kolektiva, ki mu po pravilniku pripada regres, dobil 600,- din, ki bodo izplačana 20. junija tega leta.
Z nakupom hiše na Rabu se bodo počitniške kapacitete precej razširile. Novigrad, Velika
marca in to šele v primeru odmrznitve cen, sicer se artikel v proizvodnji preneha izdelovati. Sličen primer je tudi pri bolniških plaščih oplemenitenih v PASSAT stroju.
Pri izdelavi blaga za izvoz se pojavljajo tudi artikli raznih brisač, katerih kupci pred 26.11. 1971 niso vodili v prodaji. Te brisače se razlikujejo s standardnimi artikli. Za odstopanje v teži in dimenziji, pa se v prodaji odobravajo predpisani popusti.
Decemberska devalvacija dinarja je povzročila izgubo pri uvoženi kravatni tkanini v določenih grupah kravat. Ker cen od odmrznitve ni možno dvigniti, se bo 80 % uvožene robe grupiralo v grapo BOTIQUE, 20 % tiskane robe pa v MAXI 3-NON grapo. Zaradi problemov prodaje izključujemo iz planiranega koncepta asortimana uvedbe vseh novih artiklov, kar bo sigurno negativno vplivalo na bogatost naše kolekcije, vendar pa je v trenutni situaciji to edino možna pot.
planina in sedaj Rab, nam daje velike možnosti za letovanje v domačih domovih, medtem ko so bile prejšnja leta možnosti precej manjše.
Med posebnostmi letošnjega sklada je sklep, da bi jubilanti za 10 letno delo v Svilanitu prejeli v bodoče uro znamke Certi-na ali njej enake kvalitete.
Na predlog odbora za varstvo pri delu je delavski svet sp ref jel Sklep, da vsi tisti delavci, ki so sedaj prejemali mleko, tega prejemajo še naprej, ukine pa se brezplačna malica — sendviči za težaška delovna mesita z utemeljitvijo, da takih delovnih mest v podjetju ni, ker so se pogoji dela bistveno izboljšali (ureditev klima naprav, nakup viličarja).
Dotacija sindikatu za izlete o-stane še naprej z utemeljitvijo, da so ekskurzije koristne. Planiranih je 20.- din na osebo. Posamezna delovna enota je upravičena, da koristi celotno planirano vsoto, na zaposlene delavce v enoti, tudi če se posameznik izleta ne udeleži.
I.	ž.
Trenutne posledice zamrznfenja cen
Plan sklada skupne porabe za leto 1972
RAZGOVOR S PROIZVAJALCI
Ni se najlaže odločiti katerega delavca povalbitd na razgovor pod to rubriko. Ne gre zato kdo je tega vreden ali ne, vprašanje je, kako zna kdo odgovarjati na vprašanja. Za to številko Kamniškega tekstilca sem se obrnil na Završnik Milana iz DE tkalnica frotdipja. Povabila ni odrekel, ne ve pa, če bodo z odgovori bralci zadovoljni. Vem, da je Milan razgledan in marljiv delavec, zato sem bil prepričan, da o problemih, ki so, tudi razmišlja. Da ne bi bil predolg z uvodom, pa kar prisluhnimo Milanu kaj meni o nekaterih vprašanjih.
Tov. Milan, kaj je vaš osnovni poMic?
»Moj osnovni poklic je ščetar. S tem poklicem se ukvarja pri hiši že tretja generacija. Na tem področju sem se usposabljal in si pridobil poklic ščetarski mojster in dolga leta delal v podjetju Sloga Moste. Vodil sem šče-tarski^ obrat, ki je zaposloval približno 12 ljudi. Ta proizvodnja je nazadovala iz leta v leto in predno sem zapustil podjetje je ščetke delalo le še kakšnih 15 ljudi. Vzrok temu, da je podjetje nazadovalo, je v tem, ker smo pač delali na roke in nismo mogli zdržati v konkurenci s proizvodnjo modernih strojev, ki jih pa tedanje naše podjetje ni moglo kupiti.«
»Začel sem z lastno ščetkar-sko obrtjo, vendar tudi tu nisem imel dobrih poslovnih uspehov in to iz dveh razlogov: Na razpolago nisem imel kapitala, s katerim bi si kupil ustrezno o-premo, drug razlog pa je bil v tem, ker ne nosim s sabo klice izkoriščanja. Na uho povedano: kdor ni izkoriščevalec mu posel ne teče najboljše. Ker mi je tega obojega manjkalo, sem se zaposlil v podjetju Svilanit, kjer delam še sedaj.«
Kot vemo je veliko povpraševanje po moški delovni sili in me zanima iz kakšnega razloga ste se odločili, da se zaposlite v Svilanitu?
»Res ^ zanimivo vprašanje, vendar če sem iskren naj povem tole: Podjetje Sloga je delalo za Svilanit 3 vikend hiše za Novi-grad. Ne vem iz kakšnega razlo-
ga te hiše niso bile zasedene in je Svilanit že pred 10 leti ponudil kapacitete delavcem Sloge. V tem sem videl, da podjetje skrbi za rekreacijo svojih delavcev. Slišal sem tudi marsikatero dobro besedo o Svilanitu na Skupščini občine Kamnik, kjer sem bil odbornik. Videl sem, da se podjetje Svilanit postopoma razvija, kar mu daje tudi garant stabilnosti. Morda ni pravilo, vendar včasih le drži, da podjetja ki nastanejo kot otoki po vulkanskih izbruhih tudi hitro izginjajo. Razvoj Svilanita in gospodarska perspektiva, kakor tudi red v podjetju sta me potegnila v Tovarno.«
Kako ste zadovoljni z delom, ki ga opravljate?
»Delam na delovnem mestu medfazni skladiščnik preje v delovni enoti tkalnica frotirja. Torej svojega poklica ne delam, vendar kljub temu delo opravljam z zadovoljstvom. Predvsem sem zadovoljen zato, ker je delo samostojno in zanj odgovarjam samo vodju enote. Moram pa povedati, da se z vsemi vodilnimi kadri svoje enote prav dobro razumem.«
Ali menite tov. Milan, da ste za svoje delo pravilno nagrajeni?
»Na to vprašanje pa moram odgovoriti negativno. Sodim, da delovno mesto, na katerem delam, kakor tudi ostala podobna delovna mesta, niso pravilno stimulirana. Naj povem, da gre skozi moje roke mesečno 90 ton surove preje. Mislim, da so to surovine velike vrednosti in za takšno delo je le premajhno plačilo. Naj povem še to, da sem za delo, ki ga opravljam opravil tudi tečaj za skladiščnike, torej pomeni, da sem kolikor toliko za opravljanje tega dela kvalificiran. Sodim, da sistem nagrajevanja v podjetju zaostaja, zato zahteva nujno korekturo in reformo analitskih ocen večina delovnih mest.«
Kaj vam daje v podjetju dober in kaj slab vtis?
»Moram priznati, da se v podjetju skrbi za družbeni standard delavca, kar potrjuje dejstvo, da je dokaj urejena organizacija dela, skrb z.a modernizacijo in razvoj podjetja, saj že lahko marsikdo ko pride skozi vratarnico v podjetje ugotovi, da vlada v podjetju red že po samem okolju.
Ne bi mogel naštevati kaj vse je negativnega, vendar pa mislim to, da bi tudi Svilanit zmogel malo boljši obrat družbene prehrane, kot ga ima, seveda z lastno kuhinjo. To mnenje delim tudi z mnogimi člani delovne skupnosti.«
Ali menite tov. Milan, da se v podietiu vodi skrb o delovnem človeku?
»Ne bi smel trditi, da je vse lepo, da ni napak. Če pa hočemo biti objektivni, pa moramo priznati, da se v podjetju vodi skrb za delovnega človeka. To naj potrdim z dejstvi, da podjetje kupuje delavcem delovne obleke, delavkam čevlje, nakup vočitniške hiše na Rabu, okto-berske denarne nagrade, in sedaj še nakup avtomata za kavo in hladne pijače. To potrjuje, da
vodstvo podjetja in samoupravni organi gledajo tudi na družbeni standard in socialno varnost naših delavcev.«
Zadnje čase se precej govori in piše o socialnih razlikah v naši družbi. Kaj menite tov. Milan, ali so tudi v Kamniški občini očitne socialne razlike?
»Na to vprašanje je malo težko odgovoriti, vendar kolikor jaz opazujem ljudi okrog sebe v mojem kraju, kjer stanujem, v podjetju in okolici, bi se upal trditi, da je večina občanov nekako v zlati sredini in da ni posebnih izstopanj v pogledu socialnih razlik. Ne bi pa mogel trditi, da to velja za vse občane in da so tudi Kamniški občani kakšni posebno kričeči primeri. Toda socialne razlike obstajajo predvsem pri zasebnih organizatorjih proizvodnje in raznih drugih vidnih vodilnih funkcionarjih, ki so v podjetjih ali drugje, ker nad prvimi družba nima kontrole, drugi pa prejemajo pretirano visoke dohodke, kar ni v skladu z našim socialističnim razvojem. Menim, da je skrajni čas, da se družba postavi zoper tiste, ki odstopajo iz povprečja naših delovnih ljudi. Z obogatenjem posameznikov zopet nastajajo razredi, malomeščanstvo in drugo, kar je tej družbeni ureditvi tuje.«
Tov. Milan o čem se delavci med seboj največkrat pogovarjajo, kadar so skupaj, bodisi v družbi ali kje drugje.
»Moram povedati po pravici. Tema razgovorov so največkrat vodilni delavci podjetja. Ne spuščam se v to ali so te razprave in kritike objektivne ali subjektivne, kajti človeške oči gledajo napake pri drugih, prezirajo pa svoje.«
Tov. Milan, s kom se ukvarjate v Vašem prostem času?
»Precej delam v gasilstvu in drugih organizacijah na terenu, ko pa sem prost pa rad delam na vrtu. Imam tudi malo nenavadno zbirko to je oblikovanih in neoblikovanih kamnov. Kupil sem si že nekaj mlinskih kamnov, kamnitih podstavkov, ki so bili pri starih vodnjakih, kamnov od podbojev vrat, oken ipd. Morda se bo kdo temu smejal, vendar pa moram reči, da kamenje^ odraža umetnost, starost in dušo tistega, ki ga je oblikoval in seveda, če so kamni bolj stari in lepše oblikovani je njih cena tudi mnogo večja, zato si ne morem privoščiti kaj posebnega z ozirom na finančna sredstva.«
Morda bi, tov. Milan, radi še povedali, na kar Vas nisem spomnil?
»Res je, še nekaj mi leži na srcu. Kar težko mi je, ko prihajam na delo v podjetje na moje delovno mesto, ki je med barvarno in skladiščem surovin. Zjutraj ko pridem je ves prostor zadelan z zaboji in drugo navlako, tako da si težko najdem prostor, komaj za stati. Stanje pa bi bilo še slabše, če bi tesno ne sodeloval z delavci skladišča surovin in barvarne. Menim, da je Ja prostor za medfazno skladišče premajhen in zato sem velikokrat slabe volje, ko nimam kam postaviti zaboja, posebno pa, ker ne morem napraviti reda. To delovno mesto je ravno pred vhodom v poslopje, kjer
so strokovne službe in mi ni prav, če vidijo tudi tuje stranke, da je vse razmetano. Trudim se, da držim red, vendar bi želel naj bi se o tem vprašanju razmišljalo tako, da bi se tudi prostor za medfazno skladišče enkrat uredil«
Tov. Milan, za Vaše izčrpne odgovore se Vam najlepše zahvaljujemo in upamo, da bodo tudi bralci z njimi zadovoljni.
Uradnik
Zakaj se je posedel tlak v pripravljalnici
V času remonta, to je teden dni pred novim letom je vzdrževalna skupina vršila svoje delo in med drugimi ugotovila napako na vodni instalaciji v pripravil jakni d. Odkrili so, da je voda pritekla iz vodovodne cevi, ki je položena pod tlakom. Po odstranitvi parketa in podložnega betona so našli poseden teren in počeno vodovodno cev. Interna komisija je zadevo pregledala na licu mesta in ugotovila, da je do defekta prišlo zaradi posedanja terena, kar pa je povzročilo, da se je cev povesila in počila.
Navedeni primer je podjetje Svilanit javilo kot reklamacijo izvajalcu — SGP Graditelj Kamnik, kateri je s komisijo gradbenikov pregledal zadevo in ugo-tovil:
Iz neznanega vzroka je prišlo do loma kolena vodovoidne cevi, kar je povzročilo iztok vode in izpiranje nasipa pod betonskim tlakom ter zaradi tega posedanje finalnega tlaka.
Defekt na vodni cevi je bil odpravljen takoj, pogrezanje terena in kanalizacijske cevi ter jaške pa je izvajalec uredil in položil zopet v pravilen položaj ter zabetoniral betonsko ploščo z izravnalnim betonom. Vsa dela oziroma stroške v zvezi s popravilom tlaka v pripravljalnici nosi izvajalec del.
Mesto, kjer se je posedla spodnja podlaga, je v severno za-padnem delu pripravljalnice to je na področju, kjer je svoj čas tekla Mlinščica. Ta predel nima trde podlage oziroma plasti še vedno delujejo, kar je opaziti na južnem delu aneksa, saj se še po 10 letih opaža posedanje na predelnih stenah. Novi del, to je aneks pripravljalnice, je večji del podkleten zaradi klimatske naprave in v tem območju je bil ves teren do globine 2,5 m odstranjen, zabetonirana podlaga temeljev in klimatskih kanalov, vmesni prostor pa nasut z gramozom im zvibriran. S takšno izvedbo tlaka in utrditvijo terena lahko računamo, da v normalnih okoliščinah ne bo prišlo do posedanja spodnjega sloja.
MILAN ZAVRŠNIK
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem tistim članom delovne skupnosti, ki ste mi izrekli sožalje ob smrti moje mame in jo spremili na njeni zadnji poti.
Prav lepo se zahvaljujem tudi za venec, ki ji je bil poklonjen.
Še enkrat iskrena hvala!
Problemi nočnega dela
Kamniški gasilci ogledujejo vojvodski stol na Gosposvetskem polju
Ena izmed članic našega kolektiva, ki je svtiječasno delala pri firmi Getzner v Bludenzu v Avstriji, je povedala, da je pri tej firmi zaposlena v nočnih izmenah samo moška delovna sila. Na našo prošnjo je bil šef kadrovske službe te firme tako prijazen, da je sprejel na razgovor o tem problemu inženirja Ribaša in podpisanega. Pri tem obisku smo obravnavali problem zaposlitve moške delovne sile v rem naslednje:
nočnem času ter izvedeli v kratkem naslednje: Firma Getzner je bombažna tkalnica, ki ima poleg vseh obratov oplemenitenja, tudi konfekcijske obrate za kon-fekcioniranje posteljnega perila in delovnih oblek. Zaposluje skupno 1500 ljudi, med njimi 250 Jugoslovanov in prav toliko Turkov. Jugoslovanski delavci so pretežno doma iz okolice Ptuja. Za jugoslovanske delavce se v okviru kadrovske službe briga poseben uslužbenec, ki je bil svoječasno zaposlen v Tržiču, po osvoboditvi pa je ves čas že v Bludenzu.
Zvedeli smo, da je pri tej firmi dejansko zaposlena v nočnih izmenah samo moška delovna sila. Nočno izmeno sestavljajo izključno tuji delavci in to predvsem Turki. To valja za vse obrate, tudi za tkalnice. Pri zaposlitvi moške delovne sile imajo uvedena dva sistema. Del delavcev dela stalno samo v nočni izmeni, en del pa se menjava tako, da npr. v nočnih izmenah dela na statvah, v dragih izmenah pa na različnih delovnih mestih, kot npr. Vlagalci osnov in podobno. Izmene se ne menjavajo te-
densko, ampak mesečno, v nekaterih primerih pa celo na dva meseca.
Za nočno delo prejmejo delavci 30% dodatka za nočno delo. Ta dodatek je tudi glavni razlog, da ljudje v nočno izmeno silijo, zato pri njih ni problem, da bi ljudje iz nočne izmene bežali, ampak smatrajo uvrstitev v nočno izmeno kot nagrado za dobro delo. Iz tega razloga se smatra premestitev z nočnega dola na delo, kjer nočnega dela ni, kot kazen, ki jo uporabljajo, če kdo stalno zamuja, ne dosega dobrih delovnih rezultatov, ali če napravi kak drug delovni oziroma disciplinski prekršek.
Iz tega je razvidno, da je tam stanje pri zaposlovanju ljudi na nočnem delu popolnoma drugačno kot pri nas, ker pri nas dejanskega interesa za nočno delo ni, čeprav znaša dodatek za nočno delo 40% od rednega zaslužka. Malo verjetno je, da bi pri nas uspelo sestaviti moško izmeno, ki bi stalno delala ponoči, vredno pa bi bilo razmisliti, če bi se pri nas dala sestaviti ekipa moških tkalcev, ki bi v nočnih izmenah delala kot tkalci, v obeh dnevnih izmenah pa bi delala v tkalnici na drugih delovnih mestih.
Prepoved zaposlovanja ženske delovne sile bo pri nas v kratkem stopila v veljavo z enako ostrino kot v drugih državah in zato se bomo morali s problemom nočnega dela čimpreje temeljito spoprijeti, če hočemo, da ohranimo dosedanjo produktivnost na današnji stopnji.
VB
društva in nakazala naloge za leto 1972. Gasilci bodo imeli polne roke dela v pripravah za razna tekmovanja in gasilske nastope. Gasilsko društvo Kamnik praznuje letos 90. letnico obstaja. V počastitev tega jubileja bodo organizirane akcije, v katere se bodo vključili tudi Svilanitovi gasilci. Udeležili se bodo tudi akcij in tekmovanj v počastitev VII. kongresa gasilcev Slovenije, ki bo v Murski Soboti.
Tov. direktor je pohvalil delovanje gasilskega društva in obljubil še nadaljnjo materialno pomoč, zavedajoč se pomembnih nalog gasilstva. Povdaril je, da je potrebno v gasilskem duhu vzgajati tudi ostale člane delovne skupnosti. To obvezo nalagajo podjetju tudi zakonski
predpisi. Tam kjer je veliko ljudi, kjer se odvija proizvodni proces, je vedno podana možnost požara. Tega se zaveda sam in organi upravljanja, zato bodo podpirali gasilstvo, ne zgolj zaradi tega, da je nekdo član organizacije, ampak zato, ker na njih leži požarna varnost in vzgojna preventiva, da se podjetje obvaruje požarnih nesreč, članom društva je zaželela tudi v letu 1972 mnogo uspehov.
Za predsednika društva je bila po želji vseh navzočih soglasno izvoljena še za eno mandatno dobo Ocvirk Jožica, za poveljnika Balantič Andrej. Za-željeno je bilo, da bi novo izvoljeni upravni odbor tudi v letu 1972 tako uspešno vodil društvo kot doslej.
A.	K.
Zanimivosti iz Bludenza
Svetovni dan zdravja 1972
Pri obisku v firmi Getzner v Bludenzu smo izvedeli še več zanimivih stvari, ki jih v kratkem podajamo.
Vse delo je normirano. Preseganje norm je možno minimalno, pač pa prejemajo delavci nredvsem na statvah premijo za kvaliteto. Ta premija lahko znaša maksimalno 2 šilinga na uro. Maksimalni zaslužek brez navedene premije za tkalca je do 26 šilingov na uro. Nočno delo je seveda plačano posebej.
Domači delavci, to se pravi Avstrijci delajo v glavnem na boljših delovnih mestih, domača ženska delovna sila je zaposlena predvsem v konfekcijah. Kot tkalci so zaposleni v glavnem tuji delavci. Od avstrijskih delavk je prestala najdlje ob statvah delavka, ki je bila kot tkalka zaposlena polnih 40 let. En tkalec poslužuje 26 do 30 statev.
Ker je zaposlenih v tovarni sorazmerno veliko tujih delavcev, je seveda fluktuacija zelo močna. Konkretno v tej tovarni znaša fluktuacija letno do 37 %. V drugih sorodnih podjetjih v Avstriji pa dosega fluktuacija tudi do 70% letno. To je razlog, da imajo te tovarne velik prob-
lem s priučevamjem delovne sile. Priučevanje traja približno 2 do 3 meseca. Tuji delavci zdrže konkretno v tovarni, ki smo jo obiskali 2 do 3 leta, potem gredo dalje v Nemčijo, kjer se zaposlijo kot gradbeni delavci z boljšim zaslužkom.
Delovna disciplina v podjetju je v redu, tudi tuji delavci so zelo disciplinirani, težave pa imajo takrat, ko odhajajo ti delavci na dopuste in se ne vračajo ob določenem času.
Tuji delavci ,stanujejo v samskih domovih, kjer imajo urejeno tudi dobro in ceneno družbeno prehrano. Tuji delavci z družinami stanujejo v urejenih stanovanjih tako v tovarniških blokih kot tudi v privatnih hišah. Vodstvu tovarne povzroča največ težav dejstvo, da že zaposleni tuji delavci nenapovedano privedejo s seboj z dopustov še sorodnike, za katere izsiljujejo zaposlitev in seveda tudi stanovanja.
Kot posebno zanimivost naj navedemo še to, da je bila Predilnica in tkalnica v Tržiču pred drugo svetovno vojno last te firme iz Bludenza.
VB
Občni zbor gasilskega društva
Konec februarja t. 1. je bil gosta pa tudidiirdktor podjetja in tretji občni zbor gasilskega dru- zastopnik Občinske gasilske zve-štva Svilanit. Občnega zbora se ze Kamnik. Tov. Ocvirk Jožica je je udeležila večina članov, kot v svojem poročilu opisala delo
Svetovni dan zdravja (SDZ) se po vseh državah praznuje vsako leto dne 7. aprila, im sicer pod pdkrovitelljiStvom	Svetovne
zdravstvene organizacije (SZO). Leto za letom se svetovna javnost ob tej priliki opozarja na katerega od vitalnih (življenjskih) zdravstvenih problemov.
Letos pa je SDZ posvečen boleznim isrca in žilja s temo
»VAŠE SRCE —
VAŠE ZDRAVJE«
Svetovnii dan zdravja (7. april) pomeni tudi začetek svetovnega meseca skrbi za srce z geslom »od raziskav do preprečevanja«.
Obe akciji organizirajo Svetovna zdravstvena organizacija, Mednarodno društvo za kardiologijo in Mednarodna kardiološka zveza.
Posebno pomemben dogodek v boju proti boleznim srca in žilja, ti. organizacije, ki se bo ukvarjala z vsemi problemi zdravljenja, rehabilitacije in preprečevanja bolezni srca in žilja. Pobudo za to organizacijo in vse priprave izvaja združenje kardiologov Jugoslavije.
Dejstvo, da povsod narašča število isrca in žilja An da so te bolezni na prvem mestu med smrtnimi vzroki pri odraslih v mnogih državah, da so po vrstnem redu pred rakom, -nezgodami, jetiko in drugimi boleznimi, da so ishemične bolezni srca (srčni infakt) dosegle pravo epidemično razprostranost posebno v industrijskih državah — vse to
nujno zahteva takojšen in skupen nastop zdravstvenih in drugih strokovnih služb, družbenih organizacij ter široke javnosti v program za preprečevanje bolezni na trdnem temelju znanstvenih dognanj.
Namen svetovnega dneva in meseca je predvsem:
—	seznaniti najširšo javnost in Odgovorne družbene dejavnike z vsem, ikar je potrebno glede teh bolezni pri nas, zlasti glede na njih zgodnjo razpoznavo ter sodobno zdravljenje in preprečevanj e.
—	doseči aktivno sodelovanje med zdravstvenimi delavci in širšo javnostjo zaradi medsebojne pomoči pri ustvarjanju potrebnih pogojev za usklajeno delo v boju prati bo-boleznim srca in žilja;
—	organizacija kuratorija kot sestavnega dela kardiološkega društva Jugoslavije, katerega osnovna naloga je organizirati 'široke akcije in dejavnosti med prebivalstvom za preprečevanje in zdravstveno prosveti] evamj e o boleznih srca in žilja ter krepitev zdravja predvsem z vidika kardiovaskularne patologije;
—	podpreti program proti kajenju mladine s tem, da ga vežemo na to akcijo kot enega osnovnih pogojev za preprečevanje bolezni srca in žilja.
Naše podjetje izvaža zato, da si ustvari potrebne devize za nabavo surovin, reprodukcijskega materiala, rezervnih delov in da si pridobi retencijsko kvoto za nove stroje. Drugotni pomen našega izvoza je v tem, da plasiramo izven naših meja tisto blago, ki bi ga doma ne mogli več plasirati. Zadnja leta izvažamo približno 1/3 naših proizvodov _ v druge države. V letu 1972 je bila vrednost izvoza okroglo 663.000.-dolarjev ali 1 milijardo sto milijonov starih dinarjev. Če bi hoteli govoriti o rentabilnosti izvoza, potem pri tem nimamo kaj povedati, saj cene jedva pokrivajo proizvodne stroške. Vendar zgolj navedem razlogi narekujejo, da nosimo sami breme izvoza, kajti brez lastnih deviznih sredstev bi se naša proizvodnja enostavno ustavila. V zadnjem času dosegamo sicer nekaj boljše cene; je pa to v glavnem zasluga višjega p rima, to je bonifikacije, ki jo za izvoz daje država, k boljši dinarski vrednosti izvoza pa je pripomogla tudi svetovna valutna situacija,^ ali določneje rečeno zmanjšanje vrednosti dolarja.
Svoječasno je naše podjetje sklepalo izvozne pogodbe na o-snovi dolarslkih cen, čim pa je lani na denarnem trgu začel dolar izgubljati vrednost, smo vse dolarske cene takoj preklicali in danes prodajamo blago v posameznih državah za valuto tiste države. Ta ukrep nam je predvsem na nemškem tržišču precej pomagal, da se naše prodajne cene niso poslabšale, ampak izboljšale v odnosu na dinar.
V	lanskem letu smo izvažali na švedsko, Norveško, Dansko, Zapadno Nemčijo, Švico, Avstrijo in malerikost v Libijo. Kanadsko tržišče smo lani popolnoma opustili, ker to tržišče zaradi nizkih cen za nas ni zanimivo.
Naš glavni kupec so še vedno evropske Cooperative, ki vse skupalj vzamejo za približno pol milijona dolarjev blaga in ki ga tudi pri nas skupno naroča.] o na podlagi enotne kolekcije. Ta velika evropska organizacija je za nas zanimiva ne samo radi velikih naročil, ampak tudi zato, ker nam prav te pomagajo pii uvajanju in izbiri novih desemov, novih kvalitet in modnih barv. Res je sicer, da se dogodi, da dosežemo pri njih za malenkost nižjo ceno, toda z ozirom na velike količine se proizvodnja poenostavlja in tako zmanjšujejo proizvodni stroški.
-Poleg evropskih Cooperativ se je pojavil kot večji kupec pri nas firma Stran!sky iz Avstrije. Ta kupec je zanimiv predvsem radi svojega asortimana boljših brisač, kot so npr. »Mamon«, »Mesina«, »Kum«, Kamnik«, pri katerih smo dosegli znatno u-godnejše cene, kot pri brisačah slabše kvalitete.
V	lanskem letu smo prvič izvozili konfekcijo iz frotirja. To je balo 8.000 kopalnih plaščev artikel »Julija« za firmo Ouelle iz Zapadne Nemčije, ki nam je dala za te izdelke polno priznanje, artikel pa je uvrstila v svoj prodajni katalog. Če bi imeli večje kapacitete, bi teh kopalnih plaščev lani lahko prodali 36.000 komadov.
Istočasno se je z naročilom pojavila tudi firma Karstadt iz Zapadne Nemčije, ki je kupila kopalne plašče artikel »Julija«,
»Karmen« in »Robert«. Pri tej firmi pa nismo imeli take sreče, ker nam je pošiljko v celoti vrnila z motivacijo, da niso bili izdelani tako, kot so bili naročeni. Tak ukrep se nam je zdel precej nerazumljiv, toda reklamacijo smo akceptirali in vrnjene plašče prodali na domačem trgu.
Vsi navedem kupci naše blago radi kupujejo, ker se lahko zanesejo na kvaliteto in ker vedo, da se držimo dobavnih rokov. Kljub temu pa smo lani v mesecu maju zaradi dobavnih rokov imeli velik spodrsljaj pri švedski Cooperativi, ko ji nismo mogli v določenem roku izdoba-viti celotno količino artikla »Tajfun«. Ražlog je bil prevelik škart v proizvodnji, ki je povzročil zakasnitev izdelave. To je povzročilo precejšnje nevšečnosti, prišlo je do zmanjšanja naročila, preostalo blago pa smo morali s kamioni dostaviti na Švedsko in seveda sami nositi razliko v stroških transporta, ki so nastali zaradi prevoza s kamioni namesto z železnico.
_ Trenutna kriza na Danskem tržišču je povzročila, da danska Cooperativa ni mogla prevzeti naročenega blaga. To blago pa se je kopičilo v naši šivalnici, kar je. povzročalo težave v proizvodnji šivalnice. Sporazumno smo se s kupcem domenili, da smemo blago prodati drugam, njegove dobavne rake pa smo prenesli na letošnje leto. Ta gesta z naše plati je dosegla to, da smo tega kupca še bolj navezali na nas in zato je naročilo za letošnje leto celo povečal.
Omembe vredno je tudi naročilo nekega švedskega kupca za posteljna pregrinjala, M jih je za poskušnjo naročil 1500 komadov in pri katerih smo dosegli izvanredno dobro ceno _____
preko 4 dolarje za kg. Toda kot vse_ kaže, smo imeli pri tem naročilu slabo srečo, kajti vzorec m dimenzija tega pregrinjala sita taka, da povzročata v proizvod-nji skoraj 50 % škart. Zato tega naročila do danes še nismo realizirali, vso neregularno robo pa moramo prodajati doma. Kljub temu, da kupec želi podobno blago še naročiti pri mas, pa smo naročila prav iz razloga škarta morali odkloniti, čeprav bi dosegli odlično ceno.
Za leto 1972 imamo v glavnem v rokah za izvoz vse potrebne zaključke. Kot kupci nastopajo v bistvu isti kot lani, le da se je sklopu evropskih Cooperativ pridružila še Cooperativa iz Anglije in Cooperativa iz Belgije. Za Cooperative je zanimivo tudi to, da prehajajo počasi na boljše kvalitete brisač. Pri tem prednjači nemška firma, ki je uvedla v svoj asorti-man naš artikel »Kapni«. To je izrazita_ brisača za plažo, ki jo proizvajamo v osmih desenih in ki bo tudi na domačem tržišču poleti pomenila pravo presenečenje. Za nas je interesantna -tudi zato, ker je boljše kvalitete, je 100 % barvana in ker z njo dosegamo znatno boljšo ceno.
_ Tudi firma Stransky iz Avstrije je za letošnje leto povečala naročilo skoraj na 200 ton v zelo širokem asortimanu.
Posebej moramo omeniti še novega naročnika iz Švedske, ki je svoje čase že kupoval pri nas, pa nas je za nekaj let obšel in to je firma ICA. Ta kupec naro-
ča 100% barvane brisače v kvaliteti 320 gr po zelo za nas ugodni ceni.
Firma Ouelle iz Zapadne Nemčije je tudi letos kupila celotno, izvozu namenjeno proizvodnjo kopalnih plaščev, to je 10.000 komadov. 3000 komadov jih je že v delu, za ostalo količino pa je bil izdelan vzorec blaga, dobava teh plaščev pa bo sledila v jesenskih mesecih.
Problem prodaje kopalnih plaščev je predvsem v tem, da imamo omejeno proizvodnjo tkanine. Zato tečejo razgovori z nemško firmo EGERIA, da bi od njih prevzeli izdelavo kopalnih plaščev v Ion. To pomeni, da bi nam ta firma dobavljala blago, mi pa njim konfckcionirali kopalne plašče. Ti razgovori so šele na začetni fazi, pričakujemo pa, da bo do realizacije prišlo vsaj v mesecu aprilu.
V glavnem opažamo, da interes za naše proizvode na zunanjem trgu raste in da smo si ustvarili določen sloves, ki je
Z uvajanjem sistemizacije v našem podjetju je tesno povezano vrednotenje zahtevnosti in učinkovitosti na delovnih mestih. Obe vrednotenji predstavljata temelj za pravilno nagraje-varije udeležencev v proizvodnem procesu.
V nasprotju z obsegom dela, zahtevnost dela ne moremo meriti, temveč si pomagamo z ugotavljanjem kriterijev, -ki vplivajo na zahtevnost dela. V okviru omejenega kriterija lahko pri dveh delovnih mestih, ki si nista podobni z mnogo večjo goto-voistjo ugotavljamo zahtevnost naloge, kakor pri splošnem ocenjevanju. Za opravljanje nalog v delovnem procesu je potreben ali pretežno telesni oz. fizični napor ali pretežno umski napor. Mednarodna konferenca za delo v Ženevi (leta 1950.) je določila sisteme za vrednotenje zahtevnosti pri pretežno telesnem delu. V večini držav sta nastala dva sistema, eden za vrednotenje abstraktnega dela. Prvi sistem se je boiy uveljavili iz razloga, ker so kriteriji pri vrednotenju abstraktnega dela večkrat sporni in se oblikujejo šele v sedanjem času.
Na zahtevnost dela vpliva o-koli 150 kriterijev. Novejši sistemi za vrednotenje zahtevnosti dela ugotavljajo medsebojni odnos zahtev po vplivnosti in iščejo značilnosti po katerih naj zahteve stopnjujemo.
Značilnosti sistema, ki ga je priredila Iskra-ZZA:
— sistem je univerzalen in zajema vsa dela v gospodarstvu razen vodstvenih. Združuje značilnosti telesnih in abstraktnih del. Upošteva pravila Work-Fac-torjevega sistema za merjenje časa pri telesnih in umskih delih. Sistem ugotavlja prisotnost ali odsotnost kriterijev. Zahtevnost kriterijev ne predpisuje posameznih človekovih lastnosti, temveč je poudarek na zahtevah, ki izvirajo iz delovne naloge. Sistem upošteva vplivnost posameznih zahtev glede na odnos med delom in človekom.
plod našega večletnega vztrajnega in natančnega dela z inozemskimi kupci. Kot je videti, bi na zunanjem tržišču lahko prodali še več, predvsem konfekcije, toda naše proizvodne kapacitete metrskega blaga tega ne dopuščajo.
Po našem mnenju bi morali ponovno in nujno postaviti na dnevni red investicij vprašanje novih statev in sicer v tistem delu tkalnice, ki stoji danes prazen. Prav tako pa bi k poveča-nlju kapacitet pripomogla zamenjava starih Thielejevih statev z novimi.
Obseg izvoza v letu 1972 se napram lanskem letu bistveno ne bo spremenil. Izvozili bomo ndkaj manj kot 1/3 proizvodnje in če smo lani za kg izvoženega frotirja dobili 2,08 dolarja, predvidevamo, da bomo letos iztržili 2,16 dolarja.
Za uspešnost našega izvoza pa bo treba skrbeti tako za kvaliteto, točnost dobavnih rokov in dovolj pestro kolekcijo.
VB
Prva skupina zahtev v odnosu naloga-človek, opredeljuje človekovo pripravljenost za izvršitev naloge ali strokovnost. Skupina se deli na štiri zahteve: izobrazba, isknstva, delovna o-kretnoist (samostojnost, iznajdljivost) in telesna okretnost.
Kriteriji za odgovornost so zbrani v drugi skupini zahtev in se kažejo v škodi, ki lahko nastaja zaradi človekove dejavnosti, neposredno ali posredno prek sodelavcev.
Tretja skupina zahtev upošteva živčni, umski in telesni napor ter vrednoti človekovo neposredno utrujanje.
Četrta skupina zahtev vrednoti vplive okolice na opravljanje naloge.
Peta skupina zahtev dodatno utmlja človeka in se nanaša na delo v organizirani skupini. Naloga predpisuje stik z ljudmi. Izvajalec naloge lahko kontakiti-ra z ljudmi pri samostojnem o-pnavijanju naloge ali med opravljanjem naloge, ki jo opravlja skupaj s sodelavci.
Skupno zahtevnost naloge lahko ugotavljamo, če poznamo delež vpliva, ki ga ima posamezna zahteva v skupni zahtevnosti.
Največje dosegljive zahtevnosti izražene v točkah za tri temeljna področja zahtev v sistemu Z Z A:
pri pretežno abstraktnem delu
—	za pripravljenost
maksimalno 64 točk
—	za tveganje
maksimalno 26 točk
—	za utrujanje
maksimalno 40 točk ker pomeni medsebojno razmerje med udeležbami področij
pri pretežno telesnem delu
—	iza pripravljenost
maksimalno 36 točk
—	za tveganje
maksimalno 20 točk
—	za utrujanje
maksimalno 40 točk medsebojno razmerje — 4:2:4
Vrednotenje dela
Načelno je pri vrednotenju upravičena razlika med obema vrstama del, le v prvem področju zahtev, t. j. pri strokovnosti ali pripravljenosti. Večje število točk za tveganje oz. odgovornost pri pretežno abstraktnem delu je utemeljeno, ker je odgovornost za delo drugih pri pretežno telesnih delih navadno omejena na vodenje operativne skupine, medtem ko so vsa dela pri vodenju operativnih oddelkov ter vodenje strokovniih skupin in oddelkov vezane na kategorijo pretežno abstraktnega dela. V sistemu ZZA je razmerje med dosegljivimi točkami pri pretežno abstraktnem delu in dosegljivimi točkami pri pretežno telesnem ddlu — 130 : 96 = 1,35. Razmerij e se približno ujema s tujimi katalogi.
Vrednotenje izvajalčeve učinkovitosti pri delu:
Pri tem ne smemo vrednotiti njegovih osebnih lastnosti, temveč kako izvajalčevo delo v nalogi ustreza pričakovanju.
Neposredni kriteriji zajemajo vsa tista področja na katerih izvajalec neposredno manjša stroške, ki izhajajo iz opravljanja naloge. Neposredni kriteriji so enoitni in so sledeči:
A.	Množina dela
B.	Kakovost dela
C.	Odnos do sredstev pri delu
D.	Upoštevanje delovnih predpisov
E.	Samositojnost glede odločitev
F.	Odnos do drugih
G.	Uspešno vodenje naloge
H.	Uspešno vključevanje v druge naloge.
Vpliv kriterijev je treba medsebojno odtehtati za različna tipična dela.
Med posrednimi kriteriji ugotavljamo stopnjo izvajalčeve pripravljenosti za nalogo v primer-javi s pripravljenostjo, pričakovano po vrednotenju in zahtevnosti dela. Kriteriji so: izobrazba, izkustva, samostojnost ter iznajdljivost in telesna spretnost.
Vrednotenje pomeni motivacijo pri izobraževanju, v perspektivi pa potencialno povečanje učinkovitosti, kajti strokovno bolj pripravljeni izvajalec lahko enako nalogo opravi z manjšim naporom ter zato lahko prevzame več nalog.
V drugi skupini upoštevamo stalnost učinka, ki je lahko posledica nabranih izkušenj pri delu in manjšega nihanja učinkovitosti.
Eden od pogojev za uspešno uvajanje vrednotenja je oblikovanje organizacije, ki ustreza zahtevam, da je delovni kolektiv kar najbolj intenzivno vključen v sam proces. Formira se komisija, ki ima nalogo, da odloča o vseh vprašanjih v zvezi z uvajanjem vrednotenja (izbiranje sistema za vrednotenje del in delovnih mest, obseg grup dela), prehod od grup della k denarni
vrednosti spada v okvir upravnih organov. Izvršilni organ komisije je tkzv. delovna skupina, ki ima za nalogo planiranje, informiranje, anketiranje, sprejemanje predlogov za razvrščanje del po zahtevnosti in zgovarja-nje predlogov v komisiji.
Etape pri uvajanju vrednotenja:
—	informiranje kolektiva o načelih vrednotenja
—	sestava teles, ki bodo opravila vrednotenje
—	formativni seminar za člane delovne skupine
—	izdelava vzorcev, analize, u-sfclaljanje itd.
—	zbiranje podatkov o delovnih mestih
—	izvedba vrednotenja
—	rangiranje, primerjanje, popravljanje
—	postopek za seznanjanje in sprejemanje v delovnem kolektivu.
Postopek pri uvajanju vrednotenja izvajalčeve učinkovitosti je sličen. Organizacija sestoji iz delovnega odbora in skupine cenilcev. Delovni odbor, ki je sestavni dal komisije pripravlja periodi ona vrednotenja, inštruira cenilce, statistično vrednoti uvrstitev in opravlja nadzor nad administrativnimi deli.
Po pravilu morata biti najmanj dve skupini cenilcev. Ocenjevanje mora biti dokumentirano. Ocenjevani ima pravico oceno videti in ji lahko ugovarja. Cenilce je treba pred vsako kampanjo inštruirati in njihovo de-
lo je treba statitsično izvredno-titd.
Od uvedbe vrednotenja zahtevnosti della pričakujemo poleg pravilnega nagrajevanja še druge rezultate kot so:
—	podlaga za planiranje
—	odkrivanje organizacijskih pomanjkljivosti
—	odkrivanje pomanjkljivosti na delovnem mestu
—	izboljšanje varnostnih naprav
—	izboljšanje odnosov med pod-rejenimi in nadrejenimi
—	splošno izboljšanje odnosov
Vzporedni učinki pri vrednotenju izvajalčeve učinkovitosti pa so, da nadrejeni lahko bolje spozna kvaliteto in slabosti podrejenega, zato lahko ustrezno ukrepa za izboljšanj e učinkovitosti dala.
Poraba časa in stroški so razvidni iz primera:
Tovarniški kolektiv — 430 ljudi. Zahtevnost 2300 ur v prvi etapi
—	19 vključenih delovnih mest, v dragi etapi — 114 delovnih mest.
Učinkovitost 625 ur — 430 ljudi.
Trajanje kampanje 17 mesecev.
Zunanji stroški so znašali 65.000 N din.
Pričujoči podatki nam lahko služijo za orientacijo o trajanju uvajanja sistema vrednotenja in potrebnih stroškov.
MATELIČ ing. Tone
RAČUNALNIK kaj je to?
Računalnik je stroj, ki je v zadnjih dvajsetih letih povzročil pravo revolucijo — na vseh področjih. Brez razvoja računalništva gotovo človek še ne bi prišel na luno, brez njega ne bi bilo mogoče presaditi človeškega srca in mnogo novega bi ostalo še vedno neodkrito. Prav zaradi tega je računalnik treba sprejeti kot koristnega pomočnika, saj je kljub svojim izrednim sposobnostim in hitrostim le nebogljeni stroj brez koristi, ker brez navodil, ki jih izdela človek, ne bi bil sposoben narediti prav ničelsar. Odveč je strah pred tem ,inteligentnim strojem brez duše, zaradi katerega naj bi ljudje ostali brez dela in zaslužka.
Tudi na področju računalništva je razvoj opravil že precejšnjo pot. Danes so računalniki že močno specializirani, ker je vsaka vrsta namenjena le za točno določene naloge in potrebe. Eden takih je tudi naš računalnik »P 359« — »specialist« za potrebe manjšega podjetja za vse dkonomlske, matematične, statistične in tehnične izračune, ki se lahko pojavijo v našem podjetju. Omenil sem že, da je računalnik brez navodil le neraben kos opreme, ki je koristen le takrat, ko iga človek zna pametno izrabiti.
Namen mojih člankov, ki bodo izhajali v nadaljevanjih je, da bi vsak vsaj v osnovi spoznal, kaj in kako računalnik deluje, kaj se lahko od njega zahteva in ne nazadnje tudi, da vsak spozna, kaj dela skupina ljudi okrog tega mislečega stroja v našem računskem centra. Strokovni delavci pa bodo pred te ljudi postavljali realne in najbolj zahtevne naloge le, če bodo imeli predstavo o tem, kaj se lahko naredi in kaj ne.. Član-
ki, ki bodo izšli v Kamniškem tekstilcu bodo še posebej tiskani v priročnem žepnem formatu, ki bo lahko služil kot koristen priročnik vsem, predvsem pa strokovnim delavcem iv našem podjetju.
Vedno .se sprašujemo, kako more stroj »misliti« in delati nekaj sam od sebe, brez vidnega posega človeka. Navadno si delo računalnika predstavljamo z vsakdanjim delom, Iki ga opravlja fakturist, ki piše fakturo:
Iz skladišča dobi dobavnico, na kateri je naslov kupca, napisano je koliko in katere artikle smo kupcu prodali, kakšne popuste mu dajemo itd. Naloga fakturista je, da poišče pravo ceno za artikel, ki ga prodajamo, jo pomnoži s količino in znesek vpiše na posebni list — fakturo poleg vseh ostalih podatkov (naslov kupca, železniška postaja). Če je artiklov več je množenje treba večkrat ponoviti in končno sešteti vse zneske, izračunati še popust, če je kupec naša stalna stranka, napisati kuverto in fakturo odposlati. Kopija fakture pa ostane pri nas in v roke jo dobi knjigovodstvo, ki jo prekmjiži na kartico, ki jo določa naslov kupca na fakturi, znesek pa je tudi napisan, saj ga je izračunal fakturist. Faktura je s tem svojo nalogo pri nas opravila, njeno funkcijo je prevzela knjigovodska kartica, na katero bo knjigovodja knjižil ce-/b leto vse fakture za istega kupca^
Na kratko in zelo površno sem prikazal začetek ;n konec poti fakture. Pri tej poti sta sodelovala dva delavca fakturist in knjigovodja, ki sta množila in seštevala ter prepisovala neke podatke po določanih navodi lih. Ta navodila: kako se množi, kako se sešteva, kako in kaj
se piše, kam je treba neke podatke napisati, sta si oba zapomnila in jih imata .»shranjene« v svojih možganih. Podatki, ki jih pri tem uporabljata pa so napisani v različnih oblikah: cene v ceniku, količine artiklov na dobavnica, knjigovodja pa dobi naslov kupca napisanega na fakturi, da lahko poišče pravo kartico. Teh podatkov je toliko, da jih človek ne more obdržati v spominu in si pomaga z »'drugim spominom« —- zunanjim spominom t. j. listom papirja, na katerem so zapisani in tako trajno na voljo.
Ti podatki pa se tudi med seboj ločijo: nekateri so pretežno stalni: cena za isti artikel ali naslov kupca (enega), dragi pa se vedno spreminjajo: količina in končni zneski različnih faktur za istega kupca.
Če bo opisano nalogo hotel opraviti stroj — računalnik, bc moral imeti na razpolago prav iste podatke in ista navodila. Navodila mu bo dal programer in da jih bo računalnik lahko večkrat uporabil, jih bo moral shraniti v svoje »možgane« — svoj notranji spomin. Cene, naslov kupca, imena artiklov itd... to je podatke, ki se me, oziroma mailo spreminjajo, bo treba shraniti v zunanjem spominu. Podatke, ki se pa vedno spreminjajo: količine — bo pa treba računalniku sproti posredovati. Težava pri tem je le, da računalnik lahko izredno hitro sešteva, odšteva, množi in deli ter z električnim pisalnim strojem tudi zelo hitro piše, pri vsem je pa le stroj, ki ne razume govorice in ne zna brati rokopisa. Vse podatke in vsa navodila je torej treba 'Spremeniti v obliko, ki jo bo računalnik s svojim enostavnim ‘»strojnim« spominom lahko sprejel.
Tako nastopata že takoj na začetku dve popoln orna ločeni 'Strani računalnika:
1.	računalnik kot stroj, ki sešte-
va in odšteva (množi in deli le s pomočjo večkratnega zaporednega seštevanja oziroma odštevanja), lahko shranjuje neke podatke, hitro piše in enostavno sklepa. To je stroj v pravem pomenu besede. Za to stran računalnika se je udomačila beseda hard-ware (trda stvar).
2.	Druga stran računalnika pa so navodila, načini in sistemi, kako in kaj naj dela, različni jeziki, s katerimi se programer »pogovarja« s strojem itd. To je t. i. so6tware (mehka stvar).
Eno brez dragega ne gre in danes je v svetu že popolnoma jasno, kako se sestavlja in izdeluje različne vrste računalnikov, torej HiARDVVARE je že popolnoma v človekovih rokah, niso pa še raziskane prav vse možnosti, ki jih ta hardware nudi, software je torej šale na sredi svoje poti.
L HARDWARE:
Pri opisu vsega tistega, kar vidimo pri ogledu računskega centra se bom omejil le na splošen opis hardvvare, bolj podrobno bom opisal le stvari, ki jih uporablja tudi naš računalnik.
Hardware — poenostavljeno so to stroji, ki služijo različnim namenom. Če se vrnem k fakturiranju:
1.	dobavnico je treba prečkati — pri računalniku to opravi-ijo VHODNE ENOTE,
2.	pomnožiti je treba količino s ceno, če je več artiklov, se to večkrat ponovi in na koncu vse skupaj sešteje = opravijo se neki računi — to delo opravijo CENTRALNE ENOTE,
3.	naslov kupca, popusti, cene itd. so napisani v raznih seznamih in fakturist jih mora
itam poiSkalti — računalnik jih poišče v ZUNANJEM SPOMINU,
4.	ko je vse opravljeno je treba
fakturo napisati — to opravijo IZHODNE ENOTE.
Skica računalnika bo torej iz-gledala kot prikazuje št. 1
VHODNE ENOTE:
Podatke, katere imamo napisane pri fakturiranju na dobajv-nici, računalnik ne more direktno prečitati. Treba jih je vanj vnesti na različne načine:
1.	lahko se enostavno odtipkajo kot pri običajni fakturirki. Ta je uspešen le, če je dobavnic malo, ker istočasno lahko odtipkava le en operater, njegova hitrost pa je močno omejena.
2.	Ker je običajno podatkov več, kot jih lahko odtipka v enem dnevu en operater, je bilo treba poiskati način, da bo več operaterjev istočasno lahko streglo stroju. Tak način je, da se podatki z dobavnice prenesejo v neko drugo obliko in se šele potem dajo v obdelavo računalniku, ki jih z veliko hitrostjo potem prečita, ker so napisani v obliki, ki jo tudi on razume.. Rešitev za to je več, najbolj uporabna in cenena je LUKNJANA KARTICA. To je poseben kar-
tonček, velik 18,6 cm X 8,3 cm. Na posebnem stroju: LUKNJAČU operater prenaša podatke z dobavnice na te kartice, kjer se podatki registrirajo tako, da jih računalnik lahko prebere. Kartica je po širini razdeljena na 80 delov — kdlon in v vsaiko kolono se po posebnem sistemu luknja en znak. Ena kartica lahko sprejme 80 znakov. Vse zluknjane kartice se potem vložijo v posebni stroj ČITA-LEC LUKNJANIH KARTIC, ki jih s hitrostjo 300 kartic na .minuto prečita in vse podatke, ki jih je preči tal pošlje centralni enoti. Ker dober operater lahko na minuto zlu-knja le do 20 kartic, lahko en čitalec prečita kartice 20 operaterjev. Omeniti moramo še to, da pa centralna enota lahko sprejme še mnogo več znakov v minuti, kot jih ji lahko posreduje čitalec.
ZUN.
SPOMIN
VHODNE
ENOTE
IZHODNE
ENOTE
CENTR.
ENOTE
51. f
II
0
1 m
S
co
Shema, kako potujejo podat- tiča: (slika 3) ki, če se uporablja luknjana kar-
51.3
Poleg luknjane kartice se uporablja lahko tudi luknjan trak. Tu se podatki luknjajo na cca 3 cm širok papirnati trak, pri tem pa sta potrebna LUKNJAČ in ČITALEC luknjanega traku.
3.	V zadnjem času se vedno bolj uporablja tudi magnetni trak. Preko posebnih strojev TAPE RECORDERJEV se podatki z dobavnic odtisnejo na magnetni trak (podobno kot na magnetofonu glasba) in se potem enkrat dnevno po telefonu, ali pa po direktni liniji pošljejo računalniku, da jih
obdela. Prednost teh recorder-derjev je v tem, da so n. pr. v skladišču, v računovodstvu, v blagajni in se nanje cel dan knjiži kot na stare knjižne stroje, potem se pa podatki z veliko hitrostjo pošljejo v računailnik in ni potrebno: prenašati posebnih dobavnic, prav tako pa ni potrebno podatkov luknjati. (Slika 4)
PHILIPS P-359 se lahko uporabljajo vse naštete možnosti, vendar pa smo se mi za začetek odločili za prvo, to je direktni prenos podatkov in dokumentov (dobavnic) v centralno enoto. Vhodna enota je
samem računalniku, preko katere operater tipka podatke iz dobavnice v stroj. Tak sistem je sorazmerno počasen, toda cenen in za naše trenutne potrdbe zadovoljiv. (Slika 5)
51.5
XIV. tekstlllada na Pohorju
V soboto 19. 2. 1972. se je na Pohorju vršilo tradicionalno tekmovanje tekstilcev Slovenije v smučanju pod nazivom XIV. TEKSTILIADA. Tekmovanje je bilo zelo dobro obiskano, saj se ga je udeležilo preko 300 tekmovalk in tekmovalcev. Sama orga-
mesto s časom 1 :3847. Zaostanek Jerasa za zmagovalcem znaša 38.72 sekund.
V grupi starejših članov, kjer je štartalo 60 tekmovalcev je zasedel Seljak Bogdan 17. mesto s časom 54,32, Novak Marjan 18. mesto s časom 54,34 in Grilc
Počitniška koča na Veliki planini.
mizacija je odlično potekala kljub temu, da snežne razmere za tako veliko tekmovanje niso bile najugodnejše. Tekmovalci so bili razdeljeni v razrede in sicer ženske, mladinci, mlajši člani, in seniorji.
Tekstiliade na Pohorju smo se udeležili tudi mi, pri čemer so bili doseženi naslednji rezultati: v grupi mlajših članov, kjer je nastopalo 148 tekmovalcev je dosegel Jeras Peter 53. mesto s časom 1 :20,68 in Benko Bogo 87.
Franc 37. mesto s časom 1:04,48. Zaostanek Seljaka za zmagovalcem je 7.89 sekund.
V grapi seniorjev, ki jih je nastopalo 35, pa je Pregl Leon zasedel 22. mesto s časom 454-Zaostanek za zmagovalcem je 12.9 sekunde.
Ekipni zmagovalec XIV. Tekstiliade je ekipa BPT Tržič, draga MTT Maribor in tretja Toper Celje.
Kamnik, dne 7. 3. 1972.
R. S.
Nagradna križanka
		1	1	3	4	jr	&	?	
	&								9
to							M		
a					Ab	‘A			
				Ig					
<?									
		*						&>	2.4
	65.								
	24					25			
									
			Z						
	10								
VODORAVNO:
1. Vrsta mastnega sira, 8. ruski revolucionar (Pjotr Alekseje-vič), 10. levi pritok Gangesa, 11. makedonsko kolo, 12. skaza, na-
kaza, 13. sadni škodljivec, 15. skandinavska letališka dražba, 16. junak številnih romanov o Kablu Velikem, 17. števmik, 18. francoska filmska igralka grške-
ga porekla (Irene), 19. globa, 20. oblika pomožnega glagola, 22. umrla francoska filmska igralka (Martine), 23. stara dolžinska mera, 24. davni prebivalec naših krajev, 25. starodavno mesto v Apuliji, 26. pomorsko pristanišče (Vera.....), 27. odličen
ameriški filmski igralec angleškega rodu (James), 28. vrsta žita, 29. popularen francoski filmski igralec (Jean — »Grbavi vitez«), 30. naj večja pariška veleblagovnica.
NAVPIČNO:
1. najstarejša geološka doba zemeljskega srednjega veka, 2. ameriško moško ime, 3. avstrijska poročavailna agencija, 4. italijanski veletok, 5. začetnici slovenskega pisatelja (Cvetje v Jeseni), 6. starogrški kipar, 7. trinog, 8. junak otroških povesti (Martin), 9. departma v severni
Franciji, 10. mesto na nizozemskem, 13. kopanje, 14. junak Levstikove povesti, 16. gora v Julijcih, 18. glavno mesto vzhodnoevropske države, 19. umazana mlalka, 20. francoski pisatelj (Pi-ere 18864962 — »Atlantida«), 21. pristanišče na Danskem — rojstni kraj Andersena, 22. moško ime, 23. tropski veter, 25. zarebrnica, 26. kemični znak za krom, 27. nemški pisatelj (Karl), 29. začetnici kamniškega pisatelja.
Rešitve pošljite v 10 dneh po izidu Kamniškega tekstilca.
Čeprav nekoliko pozno, vendar prisrčne čestitke ženam podjetja za njihov praznik.
Uredniški odbor
Zanimalo vas bo
ZGODOVINA PURANA
Verjetno poznate tega velikega ptiča? Mnogi so že okusili njegovo sočno meso mnogi pa tudi ne. Verjetno pa mnogi nevede od kot je prišel v Evropo in kje je njegova pradomovina. Puran je prišel kot čokolada koruza in krompir iz Novega sveta. Prvi, ki so ga opazili v novem svetu so bili Španci, ki so leta 1519 prišli s Cortezom v Mehiko. Indijanci Asteki so purana imenovali »guagalotl«. Pripravljali so ga s sokom čokolade.
Španci sprva niso vedeli kaj početi s tem »čudnim« ptičem. Ko se je velika samodopadljiva ptica po svojem načinu razšopd-rila in v pahljačo razprostrla svoj košati rep se je začudenim osvajalcem zazdela kot nenavadno velik pav, ko je ponosno stopicala mimo njih. Zato so jo imenovali »pavo«. Da bi se pri tem ne zamerili manjšemu a lepšemu pavu, so ga preimenovali v kraljevskega pava.
Leta 1925 je puran že prišel v Španijo in postal zelo priljubljen. Iz Španije se je potem razkropil širom po Evropi. Njegovo ime je doživelo nenavadno veliko sprememb. Večina ljudi ni vedela, kot verjetno tudi danes ne od kod je ta ptica. Evropejci so takrat poimenovali vse kar je bilo čudovito in bohotno iz Orijenta. Tako je dobil tudi puran eksotična imena. Francozi so ga imenovali »dinde«, kar naj pomeni ptica iz Indije. Angleži so mislili, da je prišel iz Turčije zato so mu dali ime »turkey« in to ime ima na Angleškem še danes.
HUDA NALOGA, KI JO POZNA VES SVET
Od mrzlega severja, do vročega ekvatorja in čez se je naselila podgana ta človeku tako nevarna golazen, ki je povzročila med človeštvom več žrtev kakor vse vojne od najstarejših časov do danes. V spisih starega veka podgan nikjer ne omenjajo. Zato so priradopisci mnenja, da so te ostudne živali prišle k nam šele v srednjem veku iz Azije, natančneje iz Perzije. Od 550 podganjih vrst jih večina živi na polju in v gozdovih, daleč od obljudenih krajev. Le nekaterim se je »zahotelo« prebivati v človekovi neposredni bližini, se hraniti s človeško hrano ter se prilagoditi enakim življenskim raz
meram kot človek. Podgane so hotele postati skoraj »domače živali«, kakor pes, mačka, zajec itd. Tako so domače, da napadajo, perutnino, prašiče in druge živali. Nič ni varno pred njimi. Posebno veliko podgan je v velikih mestih, ki jih uničujejo ni jih pa mogoče iztrebiti.
V človeški bližini so te živali najnevarnejše, ker prenašajo približno 35 različnih bolezni. Podganje uši prenašajo črno kugo, tifus in druge bolezni, saj podgane prihajajo iz umazanih greznic, zato imajo na sebi polno bakterij, ki jih trosijo vsepovsod po stanovanjih. Podgane dobro poznajo tudi zastrupljeno hrano in se je izogibajo ter celo ponečedijo, da tako opozorijo še druge. In vendar tako o-studna žival, ki je ni mogoče z nobeno besedo zagovarjati je poleg smrti, M jih je zakrivila človekovemu rodu, temu radiu tudi rešila mnogo življenj, ker so na njih v laboratorijih opravljali razne poskuse in cepiva namenjena človeku.
PTICE SELIVKE SPIJO V ZRAKU
Ptice selivke letijo dolge tedne s kraitkimi postanki za oddih. Kako je s spanjem? Ptičeslovci so štorkljam pritrdili na prsni koš majhne aparate in tako določili podatke, po katerih sklepajo, da selivke spijo v zraku; vsaka štorklja sicer samo 10 do 15 minut, vendar ji to očitno zadošča. Štorklja, Iti bi rada spala se pomakne v sredino jate v obliki Mina in leti po posluhu, se pravi, da se v spanju ravna po glasovih drugih ptic. Ko se določena skupina naspi, je druga izmena na vrsti za počitek.
ZA DOBRO VOLJO
NAROBE JE RAZUMEL
Joško je peljal kozo, pa ga je srečal učitelj in ga vprašal, kam žene kozo.
»H kozlu!« je odvrnil Joško.
»Ali ne bi mogel tega opraviti tvoj oče?« se je zanimal učitelj.
»Ne, tega pa že ne,« je odgovoril Joško, »kajti koza mora imeti pravega kozla.«
Vzroki odsotnosti delovne sile od 1. 1. 1971 do 31. 12. 1971
DE	B do 30 dni	B nad 30 dni	Porodni dopust	LD	Izredni plač. dop	Izredno nepl. dop	§ d 8 8 z.g	ja Opravičen o.H, izostanek O >		E 1 C/D
10	2108	728	616	2812	96	11		_		6371
11	181	53	165	320	31	6	—	—	—	758
12	139	—	—	402	20	6	—	—	—	567
13	2675	641	1067	4371	165	40	88	11	5	9063
14	438	—	282	864	23	—	—	—	—	1607
15	141	9	—	396	11	—	—	—	—	557
20	321	—	76	696	54	1	26	—	—	1174
30	383	23	394	1319	48	3	—	2	—	2172
31	265	65	419	877	9	—	5	—	—	1640
Skupaj	6651	1519	3019	12057	457	67	119	13	7	23900
POVPREČNA ZAPOSLENOST PO ENOTAH V LETU 1971
DE 10 —	šivalnica	148,3
DE 11 —	konf. svile	22,3
DE 12 —	tkalnica svile	17,0
DE 13 —	tkalnica frot.	224,2
DE 14 —	konf. frotirja	49,75
DE 15 —	barvama	18,0
DE 20 — pomožni obrati 34,4 DE 30 — strokov, služb	66,8
DE 31 — ikomerciala	31,1
6UL85
Pregled nesreč Vzroki pri delu	odhoda
ZA LETO 1969
OBRATNE		NEZGODE NEZGODE NA POTI				
DE	zaposl.	zamujeni			zamujeni	
	štev.	dnevi	mre	štev.	dnevi	ure
10—šivalnica	3	19	152	1	2	16
11—konfekcija svile	—	—	—	—	—	—
12—tkalnica svile	—	—	—	—	—	—
13—tkalnica frotirja	8	69	552	1	10	80
14—konfesoija frotinia	—	—	—	—	—	—
15—barvama	2	21	168	—	—	—
20—mehanična	2	34	272	—	—	—
30—uprava	—	—	—	3	17	136
— sploš. organ. kadr. —		—	—	—	—	—
— proizv. tehn. sl.	—	—	—	—	—	—
— gosp. fin. sl.	—	—	—	—	—	—
31—komerciala	1	25	200	—	—	—
	16	168	1344	5	29	232
ZA LETO 1970						
10—šivalnica	_	_				
11—^konfekcija svile	1	13	104	1	14	112
12—tkalnica svile	—	—	—	—	—	—
13—tkalnica frotirja	12	139	1112	6	59	472
14—konfekcija frotirja	—	—	—	2	33	264
15—barvarna	—	—	—	—	—	—
20—mehanična	2	14	112	1	13	104
30—uprava	—	—	—	—	—	—
— sploš. organ. sl.	—	—	—	—	—	—
— proizv. tdhn. sl.	—	—	—	—	—	—
— gosp. fin. sl.	—	—	—	—	—	—
31—komerciala	1	5	40	—	—	—
	16	171	1368	10	119	952
ZA LETO 1971						
10—šivalnica	4	50	400	4	33	264
11—konfekcija svile	—	—	—	—	—	—
12—tkalnica svile	—	—	—	—	—	—
13—itkaMca frotirja	9	77	616	9	136	1088
14—konfekcija frotirja	4	73	584	1	9	72
15—barvarna	3	40	320	—	—	—
20—mehanična	1	19	152	—	—	—
30—uprava	—	—	—	—	—	—
— sploš. organ. kadr.	—	—	—	—	—	—
— proizv. teh. sl.	>1	22	176	—	—	—
— gos. fin. sl.	1	13	104	'—	—	—
— komerciala	2	24	192	—	—	—
	25	318	2544	14	178	1424
delavcev^
zaposlenih za nedoločen čas primerialno od 1. 1969 - 71
(Zap.	Vzrok št.	odhoda	1969 M ž		1970 M	ž	1971 M	ž
1. Odpoved podjetja	—	—	—	—	—	—
2. Odpoved delavca	1	1	7	3	3	5
3. Sporazumna razrešitev	2	3	4	11	4	11
4. Razrešitev med poizkusno dobo	3	1	1	2	2	—
5. Odslužen j e vojaškega roka	4	—	—	—	3	—
6. Upokojitev	3	3	—	4	2	2
7. Samovoljna zapustitev dela	—	5	6	5	8	5
8. Disciplinska razrešitev	—	—	—	—	—	—
9. Smrt	>1	—	—	1	—	1
Skupaj	14	13	18	26	22	24
Indeks 70/69 71/70 163	105	27		44			46
AH naj za besedo podpičje naredim vejico?
KADROVSKA
SPREJETI NA DELO:
Košir Jožefa	v	DE	10
Fotez Slavko	v	DE	12
Filip Barbara	v	DE	13
Grabnar Božidar	v	DE	\4
Lenarčič Franc	v	DE	15
Pregl Miha	v	DE	20
Fink Peter	v	DE	20
Mihorič Zdenko	v	DE	20
Keržič Tatjana v proizvodno tehnično DE
Švigelj Sitaniko v proizvodmo tehnično DE
ODŠLI IZ PODJETJA:
Waith Magda iz DE 10
—	sporazumno Gaberc Anica iz DE 10
—	lastna odpoved Urbanija Branko iz DE 13
—	samovoljno
Šest Franc iz DE 13
—	samovoljno
Žagar Branko iz DE 13
—	med poizkusno dobo Gradišek Marija iz DE 13
—	(sporazumno
Globočnik Marijana iz DE 13
—	sporazumno Kotnik Marija iz DE 13
—	lastna odpoved Plevel Marija iz DE 13
—	upokojitev Husdč Ivo iz DE 20
—	samovoljno
Knavs Alojz ml. iz DE 20
—	sporazumno
Smollniikar-Bolhar Andreja iz DE 31 — lastna odpoved
POROKE:
Bernot Marija por. ŠINKOVEC Jurovič Irena por. MEZGA
O-braLk Ljudmila por. STERNAD Drešar Ivanka por. MOČNIK Močnik Milan Lukane Breda por KUHAR Na novi življenjski poti jim želimo mnogo sreče in zadovoljstva.
Hvaležni smo vsem, ki ste drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
Hvaležni mož in oče Stane Podbevšek
ROJSTVA:
Keš Marija — hčerko Sušnik Milena — hčerko Vinšek Fanika — sina Hribar Marija — sina Haler Polonca — sina Kern Nežka — sina Mihelin Francka — sina Kregar Manijama — hčerko Urankar Marija — hčerko Koželj Ivana — sina Sušnik Jožica — hčerko Grilj Eva — hčerko
NESREČE PRT DELU:
čož Ciril iz DE 31
—	obratna nezgoda
Mali Antonija iz DE 13
—	obratna nezgoda
Poljanšek Rudolf iz DE 13
—	obratna nezgoda
Pravilna rešitev novoletne nagradne križanke
VODORAVNO:
21. basi, 22. lear, 23. volna, 25. kasa, 17. om, 18. plomba, 20. i, 1. Tomo, 4. svila, 8. Novak, 13. ikona, 28. slavne, 30. Atlantik, 34. Marata, 36. ar, 37. ts, 38. ica, 39. ni. 40. gasiti, 42. narvik, 45. likalnik, 47. ka, 48. ane, 49. ibn, 50. s, 51. očanec, 55. gn, 57. as iz, 60. igidi, 64. reva, 65. oi, 66. Slovenski oktet, 71. re, 73. Vir, 74. col, 75. an, 76. ateist, 78. mp, 80. it, 81..t, 82. talni, 83. laž, 84. sen, 86 rl, 87. literat, 90. ri, 91. ave, 92. id, 93. akord, 94. ik, 96. orjak, 97. oj, 98. kt, 99. tv, 100. Unec, 101. rai, 102. PTT, 104. tri, 105. idro, 107. taras, 109. pouk, 110, lij, 111. itkdlka, 112. Kamnik, 113. kravata.
NAVPIČNO:
20. dna, 27. aral, 56. Nil.
Uredniški odbor je prejel 12 pravilnih rešitev dn od teh so prejeli nagrado naslednji:
prvo nagrado — Rozmanič Vinko,
drugo nagrado — Bleje Miha, tretjo nagrado — Muršak Zinka.
RAZGOVOR MED POLŽI
»Kako krasno hišico imaš polžek-«
»Veš z »mito« sem se prislinil k direktorju banke!«
Zajc Jakob iz DE 13
—	na poti v službo
Zveržina Štefka iz DE 14
—	na poti v službo
Balantič Vida iz DE 13
—	obratna nezgoda
Zalogar Anica iz DE 13
—	obratna nezgoda
Rifel Rozalija iz DE 13
—	na poti v službo
Poljanšek Rudolf iz DE 13
—	obratna nezgoda
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem članom delovne skupnosti, ki so nam v najtežjih trenutkih ob smrti drage žene in mame stali ob strani, nas tolažili in izrekali sožalje.
Iskrena hvala za venec in denarno pomoč sindikalni organizaciji podjetja.
M Mn
MUCKE
Maček ima dolgi rep, da ritko si pokrije, kratka kiklica deklet fantom vse razkrije.
A letos je pa že drugače, ker nosijo že dolge hlače.
To je lepa reč,
da fantom so še zmerom všeč!
»Kam pa greste letos na dopust, polževika?«
»Rada bi sla na morje pa se bojim, da mi kdo poškoduje hišico, ko je na cestah tak dren«.
Polž s staro hišo:	»Blagor
ljudem, oni si gradijo hiše na tuj račun, mi si jih moramo pa na svoj!«
»KAMNIŠKI TEKSTILEC« GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR
ODGOVORNI UREDNIK KONDA ALOJZ
NAKLADA 700 IZVODOV
TISKA:	»PAPIRKONFEKCIJA«